PoStnina platana v gotovini. Oj, ILetnttc XXXR Glasilo »Jugoslovanske gasilslce sevesse Ljubljana « Izßafa vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V »JGZ« združena gasilna društva dobivajo po en izvod »Gasilca« brezplačno. V Ljubljani, dne 20. julija 1932. # Števillca 4. Zahvala na pozdravni brzojavki. Na pozdravni brzojavki, ki sta bili odposlani iz pokrajinskega zleta JGZ v Celju, je prejel starosta JGZ g. J. Turk sledeča dopisa: Gospodine, Zagreb, 10. juna 1931. Primivši sa zadovoljstvom izraze odanosti i podaničke Primivši pozdravni telegram vatrogasaca Dravske bano-ljnbavi podnesene sa proslave 60-godišnice postanka Ga- vine, upučen sa pokrajinskog sleta Jugoslovenske gasilske silnog društva v Celju, Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo zveze v Ljubljani Gospodin Predsednik ministarskog saveta je narediti mi, da učesnicima proslave izjavim zahvalnost. naredio mi je, da članovima izjavim njegovu zahvalnost. Ministar dvora, Šef kabineta Pretsednika ministarskog saveta: B. Jevtič, s. r. Podpis nečitljiv. Vesti starešinstva. Iz starešinske seje. Dne 15. julija 1931. je sprejelo starešinstvo na svoji redni seji sledeča prostovoljna gasilna društva ter jih dodelilo tako-le: 1. G2 Gornjeradgonski: Podgorje, pošta Apače; 2. G2 Kamniški: Če mš e ni k, p. Medija-lzlake; 3. G2 Križevski: A dri j an c i, p. Gornji Petrovci; 4. G2 Krški: 2 vi c če, pošta Struge na Dolenjskem; 5. G2 Marijanski: Gorica, pošta Puconci; 6. G2 Ribniški: Zagorica, p. Videm-Dobrepolje. Ustanovitev novih žup izvršuje samo zvezno starešinstvo sporazumno z matičnimi župami po veljavnih zveznih pravilih. Vsako posezanje v ta delokrog pomeni kršenje pravil in nediscipliniranost, ki se bo primerno ukorila. Po členu 1., točka 2. župnih pravil je sedež vsake župe tam, kjer prebiva vsakokratni njen načelnik; zato se je izvolitev izven župnega ozemlja bivajočega načelnika neke župe morala razveljaviti ter odrediti nove volitve župnega načelnika. Gasilski naraščajniki se moreje smatrati samo dečki z dovršenim 14. letom do izpolnitve 18. leta. Gasilska deca ne sodi v te vrste, ker v pravilih ni predviden »gasilski vrtec«. Vsako novoustanovljeno društvo se more sprejeti v JGZ le tedaj, ko so dani vsi pogoji njegovega obstoja in čim mu je poverila občina izvrševanje požarno-policijske službe v določenem rajonu. Delitev G2 Belokranjske po srezih se more izvršiti s pristankom župnega odbora in sicer tako, da bodo vsa dru- štva enega sreza (tvorila svojo G2. V spornih slučajih, kjer posezajo društva v okoliš sosednega društva, mora odločiti županstvo delokrog dvema ali večim društvom, ker ono izvršuje po društvih požamo-poli-cijsko službo. Izključena društva morejo ponovno zaprositi za sprejem v okrilje JGZ Ljubljana ter izpolniti vse one pogoje, ki so povzročili iziključitev. Samopomoč. V drugem četrtletju 1931. so umrli sledeči dedičem so se izplačale nastopne posmrtnine 217. Cilenšek Franc, Ladkova vas, star 77 let . 218. Uršič Ivan, Videm ob Savi, star 25 let . 219. Ott Aleš, Marenberg, star 78 let . 220. Plohl Miha, Bukovci, star 65 let . 221. Breznik Lovrenc, Brdo pri Lukovici, star 51 222. Veršnak Franc, Hrastnik, star 31 let . 223. Kump Josip, Konjice, star 64 let . 224. Stepan Marko, Dragomlja vas, star 70 let 225. Šega Franc, Zamostec, star 55 let . 226. Kukovec Ivan, Sv. Trojica v Sl. gor., star 48 227. Bernik Jakob, Gunclje, star 63 let 228. Šutja Franc, Dragotinci, star 39 let . . 229. Urbas Franc, Ivanje selo, star 31 let . 230. Topolšek Anton, Trbovlje, star 59 let . 231. Hribar Jernej, Zg. Tuhinj, star 59 let . . 232. Omerzu Anton, Videm ob Savi, star 83 let 233. Demšar Pavel, Poljane nad Škofjo Loko, star 28 234. Pungartnik Franc, Vransko, star 81 let 235. Holešek Ignac, Trbovlje, star 43 let . tovariši, kojih Din 2260'— « 2260 — let let let « « « 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — 2260 — pirištevši doslej že izplačanih . je torej za 235 posmrtnin izdanih Skupaj Din 42.940'-Din 645.001- Din 687.941 — Poziv društvenim upravam. Tehnični odsek kongresnega odbora je za izvajanje vaj s sekiricami posodil na društva vec sekiric. Kljub že ponovnemu opozorilu, sekirice do danes še niso vrnjene. Naprošam društvene uprave, da izposojene sekirice takoj vrnejo na naslov JGZ. Pozivam tudi onega tovariša, ki mu je bil posojen pas s sekirico od strani ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, da ga po preteku že skoro celega leta vrne drusitvu. Ker nosim osebno odgovornost za izposojene predmete in bi moral protivrednost tudi sam plačati, upam, da ta opomin ne bo ostal brezuspešen. Milko Hojan, bivši načelnik tehn. odseka K. O. Primer nagovora načelnika ob priliki občnega zbora. Tovariši! Osmo leto teče, odkar smo ustanovili naše prostovoljno gasilno društvo. Če pogledamo nazaj smemo biti zadovoljni z našim delom. Reči smem, da ste bili vedno na mestu, kadar vas je klical rog. Radi ste odhiteli na kraj nesreče in storili vse, da se omili moč ognja in da pomoč ponesrečencem. Bili ste na mestu, če je ogrožal ogenj ali ,pa povodenj imetje bližnjega. Zve9to ste se držali gesla: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč!« To načelo nas je vodilo, ko smo se prostovoljno zbrali, da tudi v našem kraju šinimo ljubav do bližnjega. Gasilski poklic je lep! Po dnevu in ponoči sledi gasilec svoji dolžnosti in ne moti ga dež ali burja. Brez ozira n,a svoje zdravje stavi sebi v službo bližnjega. In če se mu posreči, da reši iz objema ognjenih zubljev imetje bližnjega, mu je to v največje zadoščenje. Ne izvršujemo svoje službe iz gmotnih koristi, ampak vestno izvrševanje prostovoljno prevzetih dolžnosti je naša gonilna misel. In ker nas vodijo taka načela, smo lahko prepričani, da bodo gasilska društva stala in se razvijala, ko se bodo vsa druga društva borila s težkočami za svoj obstanek. Katere organizacije se razvijajo tako, kakor ravno gasilske? Dokaz temu naša Jugoslov. gasilska zveza, ki se vedno bolj in bolj širi. V minulem letu je priredila Zveza Vseslovanski gasilski kongres in ponosni smo na njega. Slovensko gasilstvo je pokazalo, da stopa v istih vrstah kakor gasilstvo ostalih evropskih držav. Trdno smo prepričani, da nam prinese to leto gasilski zakon, ki bo dal gasilski ideji še večji razmah. Ob tej priliki pa ne smem pozabiti, da počastimo one francoske gasilce v Toulonu, ki so žrtvovali svojim poveljnikom svoje življenje, da rešijo življenje svojih someščanov. Slava jim! S tem o-tvarjam osmi občni zbor našega društva, ter pozdravljam vse člane: izvršujoče in podporne, kakor tudi prijatelje gasilstva. Požarni pregledi. Nadaljevanje. V svojem zadnjem nadaljevanju o tem vprašanju sem načel tehnično stran požarnih pregledov. Opozoril sem na točke, na katere treba polagati posebno pažnjo in podčrtal, na kaj naj se ozira oglednik. Požarni ogledniki pa naj pazijo pri svojih ogledih tudi na to, če je mogoč dovoz gasilnega orodja, lestev in če je mogoča uporaba skakalnega prta za reševanje ljudi skozi okno; radi tega naj bo širina prostega dvorišča najmanj 6 m. Ako najdemo razmetane lahko goreče predmete, kakor slamo, nastelj, šibje, leseno volno itd., opozorimo posestnika in stanovalce, da je treba take predmete vedno shranjevati v zaprtih prostorih. Posebno pažnjo naj posveti oglednik zalogi kuriva, ki nikakor ne bodi na prostem, ker jo solnce -razsuši in je nevarnost za Jažjo razširitev ognja. Še večjo pažnjo polagamo shranjevanju lahko vnetljivih predmetov, katerih gašenje je posebno otežkočeno: to so žveplo, terpentin, razna olja, laki, smola, špirit itd. Shramba navedenih predmetov ne spada na dvorišče, ampak naj bo primemo oddaljena. Veliko nevarnost tvorijo na deželi razne kopice, ki naj bodo, kjer ni posebnih predpisov, oddaljene od stavb 15 — 20 m. Po temeljitem pregledu vseh nezazidanih delov si še ogledamo naselje od zunaj in se prepričamo, če nam nudi kake posebne nevarnosti za požar. Posebno pažnjo bomo polagali lesenim gumnom (skedenj), kajti ravno ti so na deželi največja nevarnost za razširjenje ognja. Skozi zevajoče deske štrlijo slama ali krma in čestokrat porabi zlobna roka to priliko. Priporočali bomo, da se te odprtine pokrijejo s krovnimi letvami. Nadalje se bo Ojglednik prepričal, če ima naselje primemo zadelane vse odprtine, kakor okna, strešne line itd. Potrte šipe je treba takoj nadomestiti, slamo ali druge gorljive predmete ne smemo rabiti za zadelavo lin ali drugih odprtin. Nedavno sem našel ob priliki nekega požara, da je bil zid proti ognju (zidni opaš) le vtol-iko zidan, kolikor je segal preko strehe, ležal je torej na ostrešju, na podstrešju ga ni bilo. Tak cznačen zid proti ognju moramo na vsak način osporiti in zahtevati, da se postavi po predpisih. Ako bi oblasti klicale k stavbenim komisijam zastopnika gasilstva in izvršile kolavdacijo stavb po predpisih, bi takih nedostatkov ne bilo. Če najdemo v stenah proti ognju -kakšne odprtine, jih moramo grajati. Kaj važen predmet za požarnega oglednika so strehe in dimniki. Prepričali se bomo, ali so strehe krite z materijalom, ki ga zahtevajo stavbni predpisi in če so v dobrem stanju. Pri strehah iz slame bomo odločno zahtevali, da je streha nad vhodom vsaj 3 m visoko krita z opeko, da ne ogroža v primeru požara goreča slama dohoda in izhoda v poslopje. Natančno si borno ogledali preko strehe segajoče dele dimnikov, kajti nikakor nam ne more biti vseeno, v kakšnem stanju so, to je, ali so okrušeni ali razpokli ali pa je treba nadomestiti nastavek na dimniku. Že stavbna komisija bi morala določiti širino dimnične cevi. Drugo vprašanje je, koliko naj segajo dimniki nad streho. Ako je streha krita s trdim materijalom, naj segajo 1-5 m, če pa je poslopje krito s slamo ali z lesom, pa 2-5 m. Dimniki, ik-i segajo preko slemena, naj se dvigajo v prvem primeru najmanj 45 cm, v drugem primeru pa 90 cm preko slemena. Slamnate in lesene strehe naj bodo okrog dimnika krite najmanj v širini enega metra z opeko. Posebno naj bodo zavarovani dimniki, iz katerih lete iskre in ogrožajo sosedne hiše. Take dimnike je treba zavarovati s posebnimi mrežami. Mnogo požarov povzroči strela. Iz tega vzroka najdemo čestokrat tudi na deželi strelovode. Njih postavitev je za nekatere stavbe predpisana, posebno za take, kjer se zbira mnogo ljudi, kakor: šole, cerkve, tovarne itd. Ako pa ne obstoja takšen predpis, bomo pri navedenih stavbah zahtevali njih postavitev. Strelovodov pa ne bomo zahtevali le pri teh objektih, ampak jih bomo priporočali tudi posestnikom večjih naselij, posebno tam, kjer stoje večje stavbe polne lahko gorljivih reči na prostem in obstoja ob priliki nevihte večja nevarnost. Pri pregledu strelovodov bomo predvsem konstafcirali, če se redno pregledujejo po primernih strokovnjakih. Požarni oglednik pa ne more izvršiti pregleda natanko, ker ne more in nima časa, da bi šel na streho ali odkopal odvod. Pri pregledu se bo oziral na nastopne točke: Od vodnik se ne sme napeljati blizu dohodnih vrat ali kletnih oken, prepričati se je treba, če je odvodni-k primerno globoko izpeljan v zemljo. Pregledal bo, če so še prestrezala navpična in če ni pretrgan odv-odnik. Po končanem zunanjem pregledu sledi pregled naselja v notranjosti. Pregledali bomo predvsem vsa ognjišča in vse s tem zvezane stavbne dele. Predvsem bomo pregledali, če so prostori, v katerih se nahajajo ognjišča primerni, za item kakšna je lega peči z otzii-rom na stene, ki jo obdajajo in kakšna je podlaga, na kateri stoji in končno še notranjost kurišča. Pri pečeh in ognjiščih je treba strogo paziti na -to, da ustrezajo predpisom požarne varnosti. Imeti morajo vedno -požarno varno podlago in ne smejo se naslanjati na pregradno ali predalčasto steno. Če se pa na to ni mogoče ozirati, potem pa -mora biti primerna razdalja od take stene, in sicer naj bodo od ometanih lesenih sten železne peči oddaljene najmanj 35 cm, od nezametanih pa vsaj 50 c-m. Železne peči naj -imajo kamenit -podzidek. Na noben način ne smemo dovoliti, da se nahajajo v bližini peči lahko vnetljivi predmeti, kakor suha drva. Trpeti tudi ne s-meino, -da se v neposredni bližini peči suši -razno perilo, drva itd. -Posebno pazljivost bomo posvetili pregledu dimnih cevi. Vse pline, ki nastanejo, ko kurimo, je treba speljati po dovolj gostih dimnih ceveh v dimnik. Dimne cevi naj imajo najmanj 10 cm širine, ob sklepih pa odprtine za snažen je. Odprta ognjišča se naslonijo le na močne stene in naj jih obdajajo ognja varna tla. — Imeti morajo- poseben dimnik. Omenim še krušne peči, ki jih imajo ponekod na prostem. Pri teh si bomo ogledali, da li leteče iskre ne ogrožajo c-kolice. Temeljito je treba pregledati dimnike, kajti že marsikateremu požaru so biti vzrok zanemarjeni in napol izdelani dimniki. Strogo bomo pazili, da je dimnik od zunaj -in znotraj ometan in nima nobenih razpok. Dimnik je treba natančno pregledati v vseh delih hiše. Čestokrat najdemo v dimniku odprtine za dovod dimnih cevi, ki pa so zamašene s kakimi cunjami ali je nad luknjo pribit kes lepenke. Tudi s slamo ali papirjem zadelane luknje se najdejo. Da se takšni nedostatki odpravijo takoj, je razumljivo. Na tra-min ležeči dimniki so vedno nevarni in bomo radi tega zahtevali njih odstranitev. Vsak dimnik imej po dvoje vratič, dvojnatih. Pri pregledu se bomo prepričali, če niso zarjavela in če se tesno zapirajo. Ako vodi dimnik skozi prostore, v -katerih shranjujemo lahko gorljive reči, kakor slamo itd., tedaj -naj se napravi kakih 60 cm okrog in okrog ograja iz lat. V takih delih dimnika pa se ne sme napraviti čistilnih vratič. Za dimnike, v katerih se nahajajo prostori za prekajevanje mesa in za razne sušilnice, pa veljajo itak strogi predpisi. (Pride še.) Proslava 50 letnice prost, gasilnega društva v Toplicah pri Novem mestu pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča. Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo je obhajalo dne 26. julija 1931. 501etnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo je prevzel ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Gasilno društvo Toplice je v starosti drugo po redu izmed vseh od Ljubljane do Metlike. Ko so se začela po naši domovini ustanavljati gasilna društva, so bile Toplice med prvimi, ki so si ustanovile svojo požarno brambo, kakor so jo takrat imenovati, s potrebnim gasilnim orodjem. Pokret za ustanovitev gasilnega društva je začel takratni zdravnik in zakupnik kopališča Toplice, f g-, dr. Avgust Kulov-ic. Bil je prvi načelnik društva od ustanovitve 17. aprila 1881., ki je takrat štelo 67 -rednih članov -in do leta 1894., nakar je prevzel načelstvo f tovariš Jože Zupanc, ki je vodil društvo polnih 25 let, in to v veliko zadovoljstvo splošne javnosti. Društvena kronika je zanimiva. Društvo je vedno stalo na braniku za narodnost in imovino. Po krajcarju je zbiralo prispevke, da si je nabavilo ročno brizgalno, zidalo gasilni dom, kupilo zastavo in lansko leto motorno brizgalno najmodernejšega tipa, ter voz za moštvo. V polstoletni dobi je društvo uspešno delovalo pri mnogoštevilnih požarih, ki so bili po večini velikega obsega. Da obudimo spomin vsem društvenim -tradicijam, se je vršila proslava 50Ietn-ice po sledečem sporedu: 1. Ob pol 11. uri sprejem tovariških društev. 2. Ob 11. uri maša v župni cerk-vi sv. Ane za vse žive in mrtve dobrotnike društva. 3. Po sv. maši na kopališkem trgu razdelitev častnih diplom in jubilejnih kolajn. 4. Odhod na pokopališče in poklonitev spominu ma-nom ustanovitelju dr. Avgust Kulovicu in drugim soustanoviteljem. 5. -Pohod v Toplicah in defile. 6. Slavnostni občni zbor. 7. Veselica v kopališkem parku. Delni pokrajinski zlet JGZ v Krško ob priliki proslave 60 letnice prostovoljnega gasilnega društva. Prostovoljno gasilno društvo v Krškem je sporočilo JGZ, da proslavi dne 9. avgusta 1931. svojo 601etn-ico in bo istočasno blagoslovilo motorno brizgalno. V smislu sklepa odbora JGZ se pozivajo vse sesedne župe, naj se udeleže te proslave, vabljene so pa tudi vse ostale župe. Društvo v Krškem bo tudi še razposlalo vabila. Glavna skupščina JGZ v Mariboru. Kakor je bilo že naznanjeno v zadnji številki »Gasilca« se bo vršila v dneh 1. in 2. avgusta 1931. skupščina JGZ v Mariboru. Vse tovariše župne načelnike in delegate prosimo, da se ravnajo po navodilih, objavljenih v zadnji številki »Gasilca«. Gasilska župa mariborska lev-i breg pa nas -obvešča, da bo organizirala za 2. avgust popoldne izlet v obmejni Št. Ilj. Odpeljali bi se s posebnim vlakom in se vmili na večer v Maribor. Natančnejša navodila dobe vsi tovariši v Mariboru. Starešinstvo JGZ. Tovarišu N. Holešku v spomin! F. G. Trbovlje. Rojenice so se 1. 1887. zveselile, ko je zagledal -luč sveta naš Holešek, sin rudarja. 2e v zgodnji mladosti -je kazal nadarjenost, posebno za organizatorično delo. Vstopivši v službo pri rudniku je zaradi pridnosti -in marljivosti stopoma napredoval do računovodje in to službo opravljal v zadovoljstvo podjetja. x V gasilskih vrstah smo ga srečavali že v predvojni dobi. Po srečni vrnitvi od vojakov se je posvetil gasilstvu z vso vnemo, posebno zadnje čase kot načelnik rudarskega gasilnega društva, katero je doseglo pod njegovim vodstvom lep razmah in tehnično izpopolnitev. Bil je soustanovnik Trbo- veljske gasilske župe -in že od -početka njen poslovodja. Pri zvezi je zavzemal mesto predsednika v tehničnem odseku in -ta-ko pomagal organizaciji do skupnosti -in ugleda. Tvoj pogreb, dragi Nace, je pričal, da vedo gasilci ceniti tovanša, ki mu je za pravo nesebično delo. Govori -ob odprtem grobu, posebno gevor našega staroste, pričajo, kako smo te spoštovali i-n cenili tvoje delo. Zadnji akordi nagrobnice done, devet gasilskih praporov se -poklanja v grob, tužno kliče gasilski rod zadnji »Na pomoč«. T-i pa, Nace, se ne odzoveš, v miru počivaj, dokler (e ne pokliče zopet rog, da prejmeš plačilo za delo in trpljenje. Vesti. Iz gasilske župe Maribor desni breg. Po dnicijativi načelnika gasilnega društva Fram, itov. Krajnca ml., se je vršila 3. maja skupna vaja gasilnih društev Fram, Rače in Zg. Polskava v Framu pod poveljstvom župnega tajnika tov. Faleša Alojzija in v navzočnosti župnega odbornika tov. Krajnca st., ter mnogobrojnega občinstva. Točno ob 14. uri so se sešla gasilna društva Fram iin Zg. Polskava z motorkama in Rače z ročno brizgalno pred gasilskim domom v Framu. Poveljniške glave se posvetujejo. Kar hipoma vzplamti veliko skladišče tovarnarja bučnega olja Tomaža Krajnca: ogenj! Trobač zatrobi. Moštvo je trenutkoma v redu, že drdrajo avtomobili in teko gledalci k požarišču. Niso še pretekle tri minute od znamenja, že bruha voda v velikih množinah iz 6 cevi na požarišče in sosedna poslopja, kajti v največjii nevarnosti so že tudi skladišča in tovarna bučnega olja g. Berjaka, kakor tudi tovarna g. Krajnca. Done povelja, moštvo dela, ogenj pojenjuje. Ko to gledaš, ite prevzame samo ena misel, to je disciplina, to je človekoljubje. Po daljšem napornem delu se je posrečilo požar lokalizirati in tudi že Večinoma pogasiti. Mesto povelja »orodje pospraviti«, pa se glasi povelje: »Tovarna bučnega olja g. Pučanika je v ognju, ubraniti je treba poleg stoječa skladišča in umetni mlin.« Zdaj ni časa misliti, še manj pa počivati. Ponovno se čujejo povelja, moštvo hiti in dela, kakor bi šlo za stavo. 600 m mokrih cevi zviti, orodje pospraviti, brizgalne priklopiti k avtomobilom in zopet cevi polagati, orodje pripraviti, vse to da mnogo dela, kljub temu pa je bilo to delo neverjetno hitro izvršeno. In v treh minutah so že padali veliki vodeni curki na goreča 'in na sosedna poslopja. Pri tej vaja so pokazali naši gasilci, da obvladalo vsako, še tako komplicirano situacijo in so kos tudi najtežjim nalogam. To je plod discipliniranega, vsestransko dobro organiziranega in neumornega dela. Po tej vaji se je vršila še kombinirana vaja na 300 m visok hiüb. Tudi ta je bila izvedena zelo pohvalno. Ko pa je bilo orodje pospravljeno, je preskočil neki nerodni gasilec iz Rač potok in si pri tem zlomil nogo pod kolenom. Gasilno društvo iz Rač mu je nudilo takoj ppo pomoč. Preneslo ga je z nosilnico v senco. Tovariš Plečko mu je naravnal, namazal in obvezal nogo tako dobro, da je v en četrt uri zopet vstal in brez vzdihov in bolečin prižgal Ljubo »Zeto« ter nato z drugimi tovariši vred korakal v zatišje. Pa je prišla k njemu neka starejša ženska, potipala mu je nogo in vsa solzna rekla: »Saj to ni mogoče, to je bila najbrž le samo vaja.« Nato je imel tov. Plečko iz Rač kratko predavanje o prvi pomoči pri nezgodah. Predavanju so gasilci, kakor tudi civilno prebivalstvo z zanimanjem sledili. Po teh trudapolnih vajah so se gasilci zbrali v gostilni Turner pri kupioi izvrstnega framčana, kjer je tov. župni tajnik Faleš orisal potek vaje, opozoril na sicer malenkostne napake, katere bi pa bile dostikrat lahko usodepolne. Vaja kot taka je bila izvedena vsestransko pohvalno. Izrekla se je želja od sitrani gasilcev, naj bi se enake vaje prirejale večkrat, vedno pa v kakem drugem kraju, kajti ni dovolj, če se vadijo gasilci vedno doma, zmeraj po eni in isti šabloni. Pri skupnih vajah pridobijo mnogo več praktičnega, ker tudi pri neredkih slučajih morajo gasilci skupno delovati, da morejo uspešno nastopiti proti vseuničujočemu elementu. Tovariš načelnik Krajnc je ob tej priliki čestital tov. Keršiču iz Frama k visokemu odlikovanju z redcm sv. Save ter stavil njega za zgled vsem, posebno mlajšim gasilcem. Ob 17. uri so se zbrale edinice k odhodu domov, da s podvojeno silo, z novo pobudo in z večjo prakso nadaljujejo svojo prostovoljno si naloženo nalogo »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč«. Vrhniška gasilska župa. Dne 10. maja 1931. se je vršila izredna skupščina Vrhniške gasilske župe. Zastopanih je bilo 12 društev po 18 delegatih, poleg teh so bili navzoči od starešinstva 4, od odbora 3 člani. Tc>v. Ivan Šušteršič, kot najstarejši član starešinstva, otvori izredno skupščino in pojasni vzrok, zakaj je bila sklicana, nakar odredi volitev predsednika zborovanju. Na pred- log tov. Vrhovca Stanka je bil soglasno izvoljen za predsednika zborovanja tov. Ivan Šušteršič. Dnevni red izredne skupščine: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo rač. preglednikov. 4. Volitve: a) načelnika, b) podnačelnika, c) tajnika, č) 1 delegata. 5. Slučajnosti. Ad 1. Zapisnik se prebere in odobri. Ad 2. Tajnikov namestnik Habič poroča: Včlanjenih je 11 društev. Med tem časom je bilo ustanovljeno tudi društvo v žažarju, ki je že zaprosilo za sprejem v gasilsko župo in priporočilo na JGZ. Razpuščeno pa je bilo društvo na Vrz-dencu. Vseh članov v župi je 651 in sicer 368 rednih, 252 podpornih, 14 ustanovnih ter 17 častnih. Lastnih gasilskih domov je 9 in 1 baraka; 1 dom je občinski. Brizgaln je v župi 17 in sicer 10 ročnih, 5 motornih in 2 berglovke. Vseh cevi je '3807 m, sesalnih 89 m. Delovnih oblek 180. Paradnih 122. Čelad 243. Vaj z brizgalno po društvih je bilo 32, brez brizgalne 11. Raznih prireditev 22. Odborovih sej 54. Zupa je prejela 95 dopisov, odposlala 48 med temi 8 okrožnic. Odbor je imel 2 seji, 2 sta bili nesklepčni. Gasilskega kongresa se je udeležilo 10 društev s 138 člani v krojih, od teh je 27 članov nastopilo pri vajah s sekiricami. Sprejema g. ministrskega predsednika se je udeležilo 5 društev s 30 člani. Proslave sv. Florijana se je udeležilo 11 društev s 108 člani. Poslovanje z društvi je zadovoljivo, vendar ne popolno. Ker ni bilo revezij, ne more poročati, da so se vršili povsod občni zbori in ako se vodijo povsod predpisane knjige. Vršila se je 1 delna župna vaja, pri .kateri je sodelovalo 5 društev. Uspeh je bil zadovoljiv. Tov. Vrhovec Stanko iz Loga poroča o župni blagajni. Dohodkov: Din 787071, izdatkov: Din 3458-59, cstanek Din 4412T2, Ad 3. Tov! računski preglednik Voljč Jakob poroča, da je pregledal blagajniško knjigo in našel vse v redu, zato predlaga absolutorij, kar se soglasno sprejme. O poročilih se razvije živahna debata, nakar so bila poročila soglasno sprejeta. Ad 4. Po kratkih pojasnilih so se vršile nadomestne volitve. Izvoljeni so bili soglasno: za načelnika tov. Ivan Šušteršič, Verd; podnačelnik tov. Franc Žitko, Vrhnika; tajnik Peter Habič, Vrhnika; za delegata na skupščini JGZ tovariš Ivan Tomšič, Verd. Ad 5. Soglasno se sklene, da odslej društva prijavijo župi svoje veselice in igre, nakar župni odbor uredi in potrdi, /to pa vsled tega, da ne prideta dve veselici na isti dan. Izvoli se za župnega trobentača tov. Franc Grom, Vrhnika, ki naj skuša s tečaji in vajami uvesti enotne znake in koračnice za vsa društva po »Vežbovniku«. Župna vaja se bo vršila v BI. Brezovici, čas se naknadno določi. Župni zlet bo letos združen z blagoslovitvijo motorne brizgalne in tovornega avta na Vrhniki dne 5. julija. Izreče se iskrena zahvala za trud in požrtvovalno delovanje župnemu tajniku tov. Ant. Urbančiču, ki je- odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. Istotako se izredna skupščina iskreno zahvaljuje za trud, delo in požrtvovalne st prvemu načelniku Vrhniške gasilske župe, tov. Josipu Jelovšku. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi tov. Ivan Šušteršič zelo uspelo izredno skupščino z gasilskim: Na pomoč! Iz Trboveljske gasilske župe. Florjanovo nedeljo so praznovala društva v Trbovljah rudnik, trg, Klek in Hrastnik skupno z odsekom pri Sv. Katarini. Članstvo z naraščajem in samaritankami se je zbralo v veličastno povorko in odkorakalo k sv. maši. Pred vasjo so postavili domačini lep slavo‘-lok in učenka je pozdravila došle gasilce. Za lep sprejem in pozdrav se je zahvalila v imenu mladine Vida Gučkova, Iki je poudarjala, da ve tudi mladina ceniti delo gasilca. Župni načelnik se je zahvalil vsem, iposebno pa upravitelju šole tov. Juršeču, fci je kot vnet gasilec veliko pripomogel k lepem napredku gasilstva pri Sv. Katarini. Cerkveni govor je imel prijatelj gasilstva č. gosp. Boštele, ki se je ob tej priliki tudi poslovil, ker je prestavljen v Slov. gorice. Po cerkvenem obredu se je razvila na lepi planoti zabava in ko se je nagnil dan, so se poslovila društva, želeč si še večkrat takega tovariškega dneva. Smrtna kosa je požela v naših vrstah vzorne gasilce, pri steklarni v Hrastniku njih poveljnika, pri rudniškem društvu v Trbovljah tov. Topolska in v Laškem tov. Lindnerja. Ob tej priliki je pokazalo članstvo s svojo udeležbo, da pojmuje tovarištvo. Občni zbor župe se je radi bolezni tov. Holeška za nekaj časa zavlekel, pač pa se je stvarno razmotrivalo in določilo delovni program. Naročile so se enotne legitimacije. Župne vaje in nadzorovanje društev se preloži na jesen. Pomembne slavnosti so se razdelile; 5. jun. Dobovec, blagoslovitev motorne brizgalne, Dol pri Hrastniku blagoslovitev novega doma 16. jul. Glede 50 letnice rud. gasilskega društva še ni določen datum in se bo še pravočasno objavil. Lokalne prireditve imata društvi Klek in steklarna v Hrastniku. Tovariš načelnik omeni še kritiko v primeru vaj in nastopov. »Stvarna kritika je zelo koristna. Ni pa jemati takih kritik za osebne, posebno ne, če ne vemo, za kaj se gre,« je poudarjal. «Pomnite,« je nadaljeval, »da je kritika pri vajah ali nastopih zelo potrebna. Pri raznih društvih imajo že vpeljane razgovore, da takoj po vaji skušajo razpravljati, kaj je bilo pravilno ali slabo, ali je poveljnik obvladal situacijo in tako naprej. To je prava šola in tako se izpopolnjujejo gasilci, ki niso nikdar dovolj izkušeni.« Gasilska župa ribniška. Dne 3. maja 1031. se je vršil v poslopju meščanske šole v Ribnici redni občni zbor gasilske župe ribniške. Udeležilo se ga ge poleg župnega načelnika, tajnika in blagajnika še 22 društvenih načelnikov ali namestnikov in 30 delegatov. Tako je bile, razen enega, zastopanih vseh ostalih 25 društev. Takoj po določe-ii uri ip tov. župni načelnik Merher ugotovil sklepčnost in otvc-ril občni zbor s kratkim pozdravom. Nato pa je podal tov. tajnik Erhovnic sledeče tajniško poročilo: Gasilska župa ribniška ima včlanjenih 26 gasilskih društev z 005 rednimi člani. Tajništvo je prejelo 124 vlog ter jih oddalo 286. Zadnji župni občni zbor se je vršil dne 11. maja 1030. v Velikih Laščah, pri katerem so bila zastopana vsa društva po načelnikih in delegatih, kar kaže, da je v naših vrstah precej zanimanja za gasilstvo. V dneh od 1. do 3. avgusta 1030. se je vršil v Ljubljani Vseslovanski gasilski kongres. Gasilska armada, ki se je zbrala v teh dneh v Ljubljani, je bila veličastna po svoji množini in tudi po svoji disciplini. Kongres je pokazal, kaj zmoreta resna volja in disciplina, kaj zmore ljubezen do bližnjega. Tudi od naše župe se je udeležilo kongresa 265 rednih članov v slavnostnem kroju. Pri vajah s sekiricami pa je nastopilo 13 članov. Kakor je bilo na zadnjem župnem občnem zboru sklenjeno, so se vršile letos župne vaje, in sicer: 22. junija na Mati Slivici, 6. julija v Dobrempolju, 8. septembra v Ribnici in 26. julija v Sodražici. Na Mali Slivici je nastopilo 43 člancv od društev Dvorska vas in Sv. Gregor z dvema ročnima štirikolnima brizgalnama. V Dobrempolju 170 članov od društev Dobrepolje, Zdenska vas, Kompolje, Četer, Struga, Velike Lašče in Rob z 1 motorno in 6 ročnimi brizgalnami. V Ribnici se je udeležilo vaje okrog 150 članov, pripadajočih društvom Ribnica, Goriča vas, Nemška vas, Dolenja vas, Dolenje Laze, Sušje in Velike Poljane s 4 motornimi in 3 ročnimi brizgalnami. V Sodražici je nastopilo preko 100 članov iz društev Sodražica, Zamostec, Vime, Žimarice in Gora z 1 motorno in 4 ročnimi brizgalnami. V celem imajo društva naše župe 8 motornih, 36 štiri- in dvokolnih ročnih brizgalnic in 22 berglcvk, skupno torej 66 brizgaln. Prav sedaj pa so se zopet nabavile 2 motorki, in sicer 1 v Ponikvah in 1 na Robu. Požarov je bilo župi javljenih 5, in sicer: po eden v Preski, Sodražici in Zdenski vasi in dva v Goriči vasi. Vse vaje so se izvršite nad vse pričakovanje dobro in je le želeti, da bi zanimanje na tem polju rastlo, ker trud ne bo zamanj: pripomogel bo do povzdiga nase organizacije. V lanskem letu nam je ugrabila smrt tovariša Fr. Drčarja, poveljnika ribniškega gas. društva in odborniškega namestnika župe. Bil je član ribniškega društva od ustanovitve. Za zasluge je bil odlikovan s srebrno kolajno. Zvestemu tovarišu slava! Končam z željo, da bi prihodnje tajniško poročilo vsebovalo mnogo novega napredka v naši župi. Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da ima župa lepo premoženje okrog 6000 Din naloženo v Ribniški posojilnici. Po poročilu računskih pregledovalcev Obratarja in Juvanca se poročilo odobri in poda blagajniku in vsemu odboru ab-solutorij. Takoj nato se je obravnaval predlog ribniškega gasilnega društva o določitvi požarnih delokrogov posameznih društev. Vsebina predloga in utemeljitev je prebližno sledeča: Občni zbor naj naloži novoizvoljenemu župnemu cdboru nalogo, da določi, posebno v okrajih, kjer je več mctork, posameznim društvom požarni delokrog, izven katerega naj gredo društva le na poziv ali pa po določni ugotovitvi požara. Utemeljitev je sledeča: V današnjih časih, ko ima že mnogo društev motorike, je naravnost zapravljanje časa in denarja, da pridejo k požaru kakega malega objekta, pri katerem zadostuje ena motorika, tri ali štiri, poleg ročnih brizgaln. Vsled tega nastanejo med člani posameznih društev razne dirke, iz katerih pride rado do prerekanja in nesoglasja. Vsled tega naj prvi poveljnik po ugotovitvi vseh možnosti pokliče oddaljenejša društva pO' slu ali na kak drug način na pomoč. V nasprotnem primeru naj prispo k požarom vedno le najbližja društva, oddaljenejša pa naj počakajo doma v pripravljenosti za vsak slučaj. O tem predlogu se je vnela živahna debata, katere so se udeležili v glavnem Obrstar, Lovšin in Ančik ter se je končno predlog v glavnem osvojil. Po dnevnem redu bi se bile morale sedaj vršiti volitve novega župnega odbora. Izprosil pa si je besedo tov. Obrstar ter predlagal, da se pred volitvami novega župnega upravnega odbora v svrho hitrejšega in boljšega tehničnega napredka župe in v pomoč župnemu upravnemu odboru izvoli tudi župni tehnični odbor, ki naj prevzame vse tehnične pcsle župnega odbora. Predlog je bil takoj soglasno sprejet, toda kmalu bi bilo zahtevalo vsako društvo svojega zastopnika v T. O., ne oziraje se, ali je res zmožen ali ne. Po daljši debati so bili končno izvoljeni sledeči tovariši: Brhovnic, Češarek, Lesar, Lovšnik J., Drobnič, Rus in Kavčič. Naloženo jim je bilo, da v najkrajšem času izdelajo pravilnik in ga predložijo upravnemu odboru v pregled in odobrenje. Vršile so se nato volitve novega upravnega odbora, ki je po večini cstal stari. Za načelnika je bil zopet izvoljen Ig. Merher, za podnačelnika Kovčič Miloš, za tajnika Erhovnic Konrad in prisednika Lovšin Anton. Za blagajnika je bil izvoljen Klun Franc. V odbor so bili dalje izvoljeni tovariši Prdan, Obrstar in Koprivc, za namestnike Češarek in Škulj, za pregledovalce računov Juvane in Obrstar. Pri slučajnostih je predlagal tov. Obrstar, naj se predlaga pri Zvezi, da se ime »Prostovoljno gasilno društvo« spremeni v »Gasilno društvo«, torej da se beseda »prostovoljno« izpusti. Za ta predlog so bili vsi udeležniki občnega zbora že z ozirom na to, da se ta beseda mnogokrat zlorablja v izgovor za neudeležbo vaje, požara, sestanka itd. Tovariš Perdan pa predlaga, naj se vedno in vedno še dalje prosi, da se gasilna društva kot humanitarna oproste raznih taks. Tovariš Obrstar pa pripomni, da ni treba vedno samo prositi, ampak naj se začne z zahtevami. Končno je apeliral na vsa društva, da naj začno na vse članstvo vplivati za delno ali stalno vzdržnost alkohola. S tem je bil dnevni red izčrpan in tovariš župni načelnik je zaključil s pozdravi na društva občni zbor. Kobilje. Požar. Dne 8. maja 1931. je postalo žrtev požara gospodarsko poslopje posestnika Bukovca Stefana v občini Kobilje (hiša, hlev in senik) in Ferencka Josipa isto-tam (hiša, hlevjn senik). Požar je nastal ob 11. uri 45 minut, baš ko so ljudje prihajati z dopoldanskega dela. Poslopje obeh posestnikov so stala sredi vasi ob glavni cesti in sicer komaj 20 korakov vsak sebi, zaradi česar se vidi, da je požar pri Bukovcu nastal iz neprevidnosti. Zlobnost je v tem primeru izključena, ker ni slišati, da bi prizadeti Bukovec, pri katerem je požar prvi nastal, živel s kom v sovraštvu. Gašenje je bilo sicer bolj težko, ker sta bila s presledkom 5 minut obe poslopji v ognju, vrhu tega, obe poslopji kriti s slamo. Poleg tega, je še pihal sever, ki je še bolj učinkoval na poslopje Ferenceka. Na kraj požara je v par minutah prihitelo domače gasil, društvo s svojo iročno brizgalno in ki se mu je posrečilo z drugimi občani oba požara toliko lokalizirati, da v 45 min. ni bilo več straha, odnosno nevarnosti, da bi se ogenj še pojavil. Ostali so samo iz lesa z blatom ometane stene (zidovi). Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Največ škode trpi Ferencek s tem požarom, ker ni sigurno, da prejme kako podporo od zavarovalnice, ker še ni plačal prvega obroka zavarovalnine, poleg tega pa je zaposlen pri veleindustrijcu Voglarju Josipu. Prostovoljno rudniško gasilno društvo v Mežici je imelo v nedeljo dne 26. aprila v tekočem poslovnem letu, prvo gasilsko vajo, katere se je udeležilo od 190 včlanjenih gasilcev 173 Vaja se^ je vršila z motorno brizgalno, katero je nabavil rudnik društvu preteklo leto. Brizgalna je približno 1 uro brezhibno dvigala vodo po ceveh na 300 m oddaljeno pogorišče. Ob tej priliki gre zahvala tovarišem gasilcem, od katerih je bil vsak posamezen na svojem mestu, ter so tako z disciplino pokazali, da se zavedajo svojih gasilskih dolžnosti. Po vaji se je društvo slikalo korkorativno skupno s svojima častnima članoma g. generalnim ravnateljem rudnika Bargate-om in tovarišem Farberjem ter s celokupno godbo. Nato je sledil nagovor tovariša načelnika Vončina Cirila na tovariše, kateri so bili v tem mesecu od Nj. Vel. kralja za svojo dolgoletno službovanje odlikovani in sicer: Keršbau-mer Ivan z zlato kolajno za 401etno službovanje, nadalje Novak Blaž, Blatnik Franc I., Hric Rihard in Hafner Mi'ha pa s srebrno za 251etno službovanje pri gasilstvu. Svoj nagovor je tov. načelnik zaključil s trikratnim »Na pomoč«, kateremu so se vsi tovariši krepko odzvali. Vrhovo. Na letošnjem občnem zboru tukajšnjega prost, gas. društva, je bil ponovno izvoljen za načelnika tov. Bur-kelc in z malo izpremembo stari odbor. Tudi tov. Sotlar je še obdržal funkcijo poveljnika. Za blagajnika in za tajnika sta izvoljena tovariša Funda Ignac in Funda Matija. Kdor pozna te štiri tovariše, ve, da je društvo v pravih rokah. Sedaj šteje društvo 31 rednih in 2 častna člana, ima pa samo 6 podpornih članov, ako ravno obsega društvo štiri ne ravno male vasi. Neverno ali je kriva kriza, ali nezavednost. 3. maja je imelo Radeško gas. društvo skupno s Vrhov-škim in Zidanim mostnim društvom sv. mašo v čast sv. Florjanu. Popoldne je imela Radeška godba peš izlet v Vrhovo, kamor je povabila tudi gasilce. Ob (415. so jih naši gasilci pričakali zunaj vasi, ter so nato skupno odkorakali do gasilskega doma, kjer je tov. nač. R. Knez iz Radeč kot župni funkcijonar izvršil revizijo orodja. Izjavil je, da se nahaja vse v lepem redu in pripravljenosti, obžalovanja vredno pa je dejstvo, da društvo vkljub 201etnemu obstoju še nima delovne obleke. Pozival je navzoče gasilce k marljivemu delovanju in večjemu zanimanju po napredku. Tov. nač. Burkelc se mu je zahvalil za besede, ter izjavil, da je sicer delovna obleka naročena, a društvo nima dosti denarja, da bi blago dvignilo. Da obleke še ni, je tudi krivda, ker vlada med občino in društvom mal nesporazum glede naročene obleke. Upa pa, da se bo lahko društvo prihodnje leto, pri skupni župni vaji pokazalo v novi delovni obleki. Nato so vsi, s godbo načelu odkorakali na vrt tov. Bur-kelca, kjer je godba odigrala par koncertnih komadov, ter žela splošno pohvalo. Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Gradacu pri Črnomlju bo dne 2. avgusta t. I. blagoslovljen nov društveni prapor, kateremu bo kumoval Nj. Vel. kralj Aleksander I. Lep gasilski dan v Hotedršici. Dne 28. junija t. 1. je gasilno društvo v Hotedršici blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno, ki je bila nabavljena od Strojnih tovarn v Ljubljani in obsega 36 k. s. Prireditev je nad vse pričakovanje lepo uspela. Pokrovitelj prireditve je bil g. -ban, -katerega je na slavnosti zastopal g. dr. Leo Stare, višji uradnik. J. G. Z. je zastopal tajnik g. Pristovšek. Poleg njega sta bila navzoča še g. Stanko Hojan in g. R. Engelsberger. Po sprejemu, ki se je vršil pred Gas. domom, se je razvil sprevod, katerega so otvorili kolesarji, narodne noše, 12 gasilcev konjenikov, vozovi z botri in drugimi dostojanstveniki, nato okrog 200 mož broječa četa gasilcev pod vodstvom tov. župnega načelnika Slavka Smoleta iz Logatca. Popoldan je veselični prostor napolnila tisočglava množica, med katero je vladalo veselo razpoloženje, tako da se je veselica -ob -nastopu policijske ure popolnoma v miru zaključila. Vsa čast društvu, ki je izvršilo tako veliko delo k* napredku našega gasilstva. I LESTVE Tvornlca PARTL & FROLIK ČES. BU DEJO VIC E e. s. r. USTANOVLJENO LETA 18S2. TEOD. KORN LJUBLJANA POUANSKA CESTA 8 (PREJ HENRIK KORN) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. / Instalacija vodovodov. / Centralne kurjave. / Naprava strelovodov. / Kopališke in kloset-ne naprave, / Industrija pločevinastih embalaž. Izdelovanje gasilskih motornih brizgaln, strokovno popravljanje vseh drugih inozemskih, zaloga najboljših tlačnih cevi in tovarniško vezivanje njih. Na željo se vezivanje vrši tudi v lastnih gasilnih domih. Matias Supan in sin Lastnik Andrej Supan Central» i Kropa Filiala: Ljubljana, Sv. Petra 67 (dvoriKe) Bukovci. V vetrovni noči od 24. na 25. junija ob y23. uri zjutraj nas je zbudilo klicanje na pomoč. V objemu plamenov so bila naenkrat gospodarska poslopja posestnikov Jožefa Tiirbusa in Franca Sclina v Bukovcih. Ogenj je podne-tila hudobna roka. Domače društvo je bilo tekom par minut na delu in precej 'hitro so .prišla na pomoč tudi gas. društva Nova vas in Stojnci, da smo požar lokalizirali in se vkljub vetru in gosto nastavljenim poslopjem ni razširil. Na lice mesta je prišlo tudi gas. društvo Spuhlja z motorno brizgalno, ki pa ni stopilo v akcijo, ker je bil požar že omejen. Tokrat je naša lani zgrajena cisterna prejela prvi ognjeni krst, ker smo iz nje dovajali vodo na 240 m oddaljeno požarišče. Obema posestnikoma so zgoreli vsi gospodarski stroji in orodje, ker je bilo trenutno vse v plamenih in je bilo vsako reševanje onemogočeno. Škoda znaša do 200.000 Din in če nebi priskočila tako hitro gasilna društva, bi pa znašala gotovo blizu 1 milijon Din. Potem pa naj zavarovalnice rečejo, da jim gasilci ne koristimo! Ako jih pa prosimo podpore nam nekatere niti ne odgovorijo. ŠIVALNI STROJI Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvomice. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER“ Kolesa iz prvih tvornic, DUrkopp. Styria, Nero, Kayser. — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles In Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke Ceniki zastonj in franko IVAN J A X IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 2 »SAVA« obča zavarovalna d. d. v Zagrebu, ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica in Jugoslavenska udružena banka d. d. v Zagiebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini Jugoslaviji elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi nad 40 milijonov dinarjev brez garancij bank-ustanoviteljic. — Izplačila za škode od leta 1921. nad 100 milijonov dinarjev. GENERALNI ZASTOP ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, MARIJIN TRG / SV. PETRA CESTA 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. Račun poštne hranilnice št. 13.200 Telefon 23-34 zavod za umetno vezenje LJUBLJANA, PRISOJNA ul.5 Izdelovanje vseh vrst društvenih zastav, posebno gasilskih, po najnižjih cenah. Vezenje s svilo, zlatom in srebrom. / Gasilske zastave izdelujemo v raznih cenah, in sicer kompletne z vsemi pri-padki od Din 3.900"— dalje. Zahtevajte cenik! Na željo pošljemo specialen načrt ali pa na ogled zastave, ki so v delu. j— Blago najtrpežnejše. Cene najnižje. (Za vsako zastavo jamčimo! Motorne gasilske brizgalnice >FLADER< I Din 15.000"— | sedai I franko ocarinjeno dobavlja tildi 113 Obl*Oke Model 193.1 KOLONIALE ft« Razen tega še: gasilske avtomobile, avtomobile za škropljenje in pranje cest, vseh vrst in raznih fabrikatov 99 hrv. trg. d. d. ZAGREB, ILIČA BROJ 73 Velike gasilske motorne brizgalnice LAFFLY specialna tvornica za motorne brizgalne gasilske lestve, rešilne in škropilne avtomobile itd. — Austro-Fiat in International šasije za vse gasilske svrhe Generalno zastopstvo O. ŽUŽEK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica 11 Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpoštevajte edino*le VZAJEMNO ZAVAROVALNICO LJUBLJANA MASARYKOVA CESTA ki Vam nudi najugodnejše pogoje. pa S L. Mikuš dežniki LJUBLJANA MESTNI TRG 15 NA MALO / NA VELIKO USTANOVLJENO 1839. UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA Telefon štev. 2312 / Račun pošt. hranilnice 10.761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; Ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knllge v vseh nakladah, časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV GASILNA DRUŠTVA, POZOR! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo: NORMALNIH GASILSKIH CEVI izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam! IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33 CHEVROLET osebni in tovorni avtomobili CHEVROLET šasije za vse vrste modelov gasilskih avtomobilov. »D ESA« DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA I MARIBOR DUNAJSKA CESTA 12 TRG SVOBODE ŠT. 6 Gasilci. pozori Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Selenburgove ulice na Kongresni trg Stev. 8 ter se cenjenim društvom še nadalje priporočam za naklonjenost. — Zaradi preselitve gasilnim društvom znaten popust. Filip Bizjak, Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. »JUGOSLAVIJA« SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. žlvljenska zavarovanja, 3. nezgodna In Jamstvena zavarovanja, i. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma. 5. transportna zavarovanja, C. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. • Družba je prevzela od .Graške vzajemne zavarovalnice* ln od zavarovalnih družb .Feniks* (požarni oddelek) ln .Franko-Hongrolse* ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Naj-nižje tarife. Takojšnja Izplačila škod. Po naredbl ministrstvu za vojsko ln mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike. Telefon 27il. PISARNA i DUNAJSKA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571. ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllla Najstarejši domači zavarovalni zavod. I »CROATIA« j ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU g katero je ustanovila občina slob. in kralj, glavnega H S mesta Zagreba leta 1884., ima svojo centralo v M g Zagrebu, v lastni palači na vogalu Masarykove j in Preradovičeve ulice, svoje filijalke pa v | BEOGRADU, LJUBLJANI, OSIJEKU, SARAJEVU 1 | in SPLITU. | Es =s g Prevzema pod ugodnimi pogoji vse vrste zavarovanj, B S kakor: življenjska zavarovanja, proti škodi od požara, B g strele, eksplozije, vlomske tatvine, toče, za posledice B = telesnih nezgod, proti razbitju steklenih plošč, cho- g gj mage, transport na suhem in vodah in avtokasko. 1 | Zadružna imovina znaša nad 100 milijonov. | | Doslej izplačane odškodnine znašajo nad | 100 milijonov Din. 9 s g Poverjeniki in zastopniki „Croatiae“ nahajajo se v g vsakem večjem kraju. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM Mirna vesi je prva dobrota zavarovanja. Ogenj, toča, tatvine, telesne nesreče, avtomobilske nezgode, nenadna smrt itd. — 'Vam delajo skrbi. Olajšajte si jih s tem, da se dobro zavarujete. Tri tem ‘Vam gre v vsakem oziru na roko S LAVI JA jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani •Brzojavke: SBanka