84. številka. Ljubljana, ? sredo VL aprila 1905. XXXVIII. leto. i Uhaja rak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke đelele za vse leto 26 K, aa pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meeeo 2 K 80 h. Za Ljubljeno a pošiljanjem na dom ze ito 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt {leta 6^K, za en meaeo 2 K. Kdor kodi tam ponj, plaSa za vie leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 k, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Na caročbe brez istodobne vpošUjatve naročnine bo ne oaira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če ie dvakrat, in po 8 h, če ee tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo poSUjati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Somišljeniki! Dne 14. t. m. se vršć dopolnilne volitve v mestni zastop ljubljanski. Kakor vsako leto, tako tudi letos izrabljajo to priliko nasprotniki slovenske in bele Ljubljane za vsakovrstno obrekovanje narodnonapredne mestne uprave. Pod pretvezo skrbi za gmotni blagor prebivalstva hujskajo in izigravajo stan zoper stan, osebo zoper osebo, želeČ zasejati v naše vrste razkol in potem ribariti v kalnem. — Doslej so se te iiečeAne nakane še vedno razbile ob Vaši razsodnosti, narodnonapredni rolilci ljubljanski, in tako bodi tudi letos! Vestno in uspešno vrši narodnonapredna stranka že deset let svojo težavno nalogo, da ustvari iz razvalin po-potresne Ljubljane dostojno prestolico slovensko. Da so v to svrho neizogibne žrtve celokupnega prebivalstva, je naravno; toda previdnemu gospodarstvu naše vestne uprave se je posrečilo, omejiti te žrtve do skrajnosti. In po tej poti bo hodila tudi vnaprej, vršeč veliko kulturno in socijalno misijo prve slovenske občine I Z jasnim čelom vabimo torej Vas, svobodomiselne slovenske volilce, da združite dne 14. t. m. polnostevilni svoje glasove na sledeče kandidate, katere Vam priporočamo po soglasnem sklepu Vaših zaupnikov. Ti možje so: Za I. volilni razred 3si voli T7- petels, d.aa.e aprila, t. L.: Dr. Bleiweis Karol vitez Trsteniški častni meščan, ravnatelj dež. bolnice in posestnik; Grošel Fran trgovec in posestnik. V Ljubljani, dne 4. aprila 1905. Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke. Predsednik: Dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški. Strossmaver in naši klerikalci. Nsši klerikalci niso bili nikdar prijatelji škcta Strossmavra. Kadar smo za Missijevih časov opozarjali na Strossmavrovo narodno stališče, vse« lej so nam klerikalci povedali, da moramo slušati svojega škofa in da nas »taji« škofje nič ne brigajo. Sedanji škof Mahnič je šel še dalje ter je Strossmavra v »Rimskem Katoliku« direktno nspsdal in sramotil. Precej let je poteklo od tedaj. V tej dobi je vsakdo lahko opazil, kako naši klerikalci potiskajo Strossmavra v ozadje in kako silijo v ospredje tistega viteza žalostne postave, ki igra v Sarajevu nadškofa. In tudi sedaj, ko je Strossmaver izdihnil, imajo klerikalci zanj prav malo besedi. So-cialnodemokratično kričanje v kazini v nedeljo dopoldne jim je bilo mnogo važnejše, kakor smrt velikega Strossmavra. Dokaz temu njihovo glasilo »Slovenec«, ki je nadvse hladno in brez vsakega navdušenja napisal par suhih stavkov, a še te le zato, da nameče peska v oči svojim »brav-cem«, da ne bodo mislili, da ee mu je izpolnila vroča želja, da je liberalni biskup Strossmaver enkrat za vselej zatisnil oči. Da, Strosšimver je bil liberalen duhovnik. To je pokazal v vsem svojem delovanju, zlaBti pa na vatikan- skem koncilu leta 1870, ko je šel glas o njem kot o najbolj svobodomiselnem članu koncila po celi Evropi. Z<=» prvi njegov govor 28 decembra 1869 je vzbudil ne le v Rimu, ampak po celem kristjanskem svetu največje zanimanje in splošno pozornost. Strossmaver je nasprotoval kon cilu predloženim predlogam, češ, da so nuje vplivali jezuitje, katerih nauke je obsojal v ostrih in pogumnih bes dah Papeški legat je Stross-maverja zaradi teh besedi poklical k redu, toda biskup je z mogočnim glasom zaklical: »Škof ima le glas svoje vesti poslušati; božji cerkvi prete jezuitje in jaz sem vstal, da jo bra- nim. Moje besede niso naperjene proti cerkvi, ampak proti Jezusovi družbi, katero obdolžujem, da je pokvarila in popačila cerkveni duh, njen nauk in pouk.« V tem navdušenju mu je, ko je hotel neki svoj argument a prisego potrditi, ušel lapsus linguae: »Per deos immortales!« Ko je imel 22. marca 1870 svoj znameniti govor, v katerem je protestiral, da bi se z veČino glasov sklenil verski nauk, glede katerega ni soglasja in je vsled tega nastal na koncilu strašen vihar, da je moral Strossmaver zapustiti govorniški oder, bo mu svobodomiselni elementi izka zovali svoje največje priznanje za njegov nastop in slavni škof orlean-eki Dupauloup imenoval ga je kot najizbornejšega govornika koncila, kardinal Merrode pa je opomnil: »Koncil je našel svojega moža.« Čudno ni torej, da so jezuitje in njihovi privrženci postali njegovi naj-ljutejši sovražniki in uprizorili svojo najstrašnejšo gonjo proti njemu. Sumničili so ga in mu očitali, da je StroBB-maver že večkrat dal razumeti, da bi deloval na to, da prestopi katoliška manjšina Slovanov k pravoslavni cerkvi, če bi bilo to potrebno za združitev Jugoslovanov. Na to obdol-žitev je odgovoril Strossmaver v odprtem pismu, v katerem je izjavil, da se ravno nasprotno trudi, da bi pripeljal nekatoličane med Jugoslovani h katoliški veri. Po vatikanskem koncilu je pisal Strossmaver pismo o koncilu in pa-peštvu različnim učenjakom, kakor profesorju Reinkensu, Dollingerju. lordu Aotonu in drugim. »Munchener Neueste Nachriohten« so priobčile v št 477. dne 13. listodada 1900. odlomke iz teh pisem. V pismu na Reinkensa pravi biskup, da stoji v boju z Dunajem in Budimpešto, in da ga hočejo s silo vreči z njego vega mesta. O vatikanskem koncilu izjavlja, da mu je manjkala vsaka svoboda, ki je potrebna za pravi koncil o tako velevažaem odloku, ki bi moral prešiniti zavest in mišljenje celega katoliškega sveta. »Ni je moč1,« pravi škof, »ki bi mogla svetu dokazati, da je bil koncil svoboden in neodvisen. Nemogoče je, da bi Bog blagoslovil delo, ki je uspelo na tak način in kjer so se tako pregrešili zoper staro katoliško pravilo: quod semper, quod ut:que, quod ab omnibus.« O posvetni državi papeževi pravi biskup v pismih na prof. Reinkensa: »Oni ubogi krik, da trpi papežev ugled brez te malo vredne mrvice, katero nazivljajo zemeljsko posest, je pravi nesmisel. Papeži bo bili stoletja in stoletja brez države, pa so vseeno ohranili svojo neodvisnost. Dajte cerkvi Leona (461.) ali Gregorja Velikega (606.), pa bomo videli, da si bo znal pridobiti ugled med svetom« V pismu na Dollin-gerja pravi: »Po mojih mislih je prava sreča, da je izgubil papež do-minium temporale (t j. posvetno državo), ki ni bila drugo, nego nu-trimentum superbiae et medium ecclesiae libertatem opprimendi (t. j. sredstvo oholosti in uničevanja cerkvene svobode)« Tako je pisal biskup Stross-maver, papež Pij IX. pa je preklel trditev: »Izguba posvetnega gospod-stva, ki ga poseduje papeška stolica, doprinesla bi jako mnogo svobodi in sreči cerkve.« Te dve izjavi ste tako znameniti in pri nas še tako malo znani, da si štejemo v svojo dolžnost, priobčiti jih, da vidijo Slovenci, kako je mislil o teh resnih stvareh biskup Strossmaver, ter da se prepričajo, da je bil biskup Stross-maver liberalen duhovnik. »Svoje prepričanja bom z mirno dušo branil tudi pred obličjem Gospodovim,« piše škof dalje, čuteč sigurno izreden vtia svoje trditve. Potem nadaljuje: »Ako kdaj, je dandanes dolžnost vsakega pravega katoličana, da vzklikne namestniku sv. Petra odločno: »In ve-ritate evangelii non ambas!« (t. j. ne Ali je Primož Trubar npesnitve vreden junak 2 ali ne? Gospodu prof. dr. TominSeku odgovarja A. A5k erc. (Dalje.) Da so Slovenci do najnovejšega časa tako malo vedeli o svojih velikih možeh 16. Btoletja, tega je kriva predvsem protireformacija, ki je bila na vandalski način uničila spomin na pro-testantoveko dobo naše zgodovine. O tej najslavnejši dobi naše zgodovine takorekoč nihče ni smel govoriti, ker je bila — „krivoverska". Pa saj se tudi vedelo ni veliko o njej. Kateri pobožni Slovenec bi si bil upal pisati o — „heretikih"l? Moral je priti tujec, ki nam je brez strahu odgrnil črno zaveso — in zagledali smo polagoma zlato dobo svojega preporoda v 16. Btoletju. In ta mož, kateremu se imamo sedaj zahvaliti za vse, kar vemo o začetku naše književnosti, je nemški učenjak dr. Theodor Elze, bivši evangeljski pastor v Ljubljani. Čisto naravno je, da je Elze, ko je bil prišel leta 1852. iz Nemčije v Ljubljano, začel natančno pre-iskavati zgodovino protestantizma na Kranjskem in med Slovenci sploh. In zopet je čisto naravno, da je Elze, preiskujoč zgodovino protestantizma na Slovenskem, delal volens-nolens obenem tudi za nas, saj se bili slovenski protestanti v 16. stoletju naši preporoditelji! In Elze je delal do svoje smrti (1. 1900.) neumorno na zgodovinskem polju; preiskal je vse tiste arhive, kjer je vedel, da najde kak dokument za zgodovino slovenskih protestantov ter pisal in pisal in objavljal v raznih zgodovinskih zbornikih svoje za nas sila dragocene študije. Elze nam je pojasnil natanko genezo slovenskega luteran-stva ter objavil vso protestantovsko-slovensko bibliografijo. Elze nam je pokazal, kaj so storili Trubar in njegovi sotrudniki za duševni preporod svojega ljudstva. Število Elzejevih publikacij je ogromno in po vsej pravici moramo imenovati vse te publikacije tiskani arhiv za zgodovino naše literature 16. stoletja. Najvažnejše Elzejeve knjige sem bil naštel v nekrologu v »Ljubljanskem Zvonu" 1. 1900, ko je bil ta prezaslužni mož v Benetkeh preminul. Ena najvažnejših Elzejevih knjig pa je brez dvoma zbornik Trubarjevih pisem. „Primus Trubers Briefe" je izdal j 1. 1897. V uvodu piše : „Die nachfol-genden briefe riihren von einem manne her, dessen kirehliches und schriftstel-lerisches wirken weit uber das ge -w o h n 1 i c h e mass hinausging. Wegen des ersteren ward er von den einen verehrt, von den andern verdammt. §eine kirehlichen gegner suehten auch sein literariches werk zu vernichten und den todten todtzuschweigen, aber nach jahrhunderten hat derselbe doch die gebiihrende wertscbiitzuug gefun-den . . . Mit diesem Manne (s Trubarjem) kamen hervorragende mensehen der versehiedensten kreise in beriihrung und verkehr: der k o n i g Maksimi-lian, als kaiser der zweite dieses namena, und der tremiche herzog Cri-stof von Wirtenberg, der humani-stisehe und dem evangelium zugewandte bisehof Peter Bonomovon Triest... Mit diesen allen stand Pr. Truber mehr oder weniger auch im brieflichen verkehr ... So rollt sich uns im en-gen rahmen (iz zbornika pisem) einer kleinen, fernen, wenig gekannten pro-vinz ein bild des lebens aus jener grossen, vielbewegten zeit des 16. jahrhundertes mit seinen kampfen des g e i s t e s und des schwertes . . ." Ivan K o s t r e n c i ć, vseučiliški bibliotekar v Zagrebu, piše v svoji znameniti knjigi: „Urknndliche Bci-trage zur Geschichte der protestant i s ch en Literatur der S u ds laven", (Wien 1874,) v uvodu tako: „Es gibt kaum ein Volk in Europa, welches von der grossen Bewe-gung im 16. Jahrhunderte unberiihrt geblieben ware. Vom gewaltigen Kampfe zwischen der religiosen Freiheit und der absoluten mittelalterlichen Gewalt des Papsttums fuhlte sich Alles ergriflen und sah sich veranlasst fiir die eine oder andere Partei seine Stimme in die \Vag-schale zu legen, sein Scherflein zum [Siege der nach individueller Ueberzeugung heiligen Sache beizutra-gen. Kein Zeitalter ist so reich an liebevoller Auf-opfernng, an grenzenloser Opferwilligkeit, an g e w a 1-tiger U e b e r z e u g u n g s t r e u e und Charakterfestigkeit wie das Zeitalter der Reforma-t i o n . . . In diesem Kampfe fiir Recht und Freiheit stehen die Sohne der versehiedensten Nationen mit - und ne-beneinander und reichen sich bruderlich die Hand um die hochsten mensehlichen (iiiter vor dem alles nivellirenden Ah Bolutismus zu erretten. Es war eben ein grosses Ziel, \velches sie vereinigte und vor ihm schwanden alle Beden-ken und nationale Verschiedenheiten. Nicht die allerletzten unter diesen Kiimpf ern waren die Siidslaven — sie konnen vielmehr in den vordersten Reihen auf manehen ihrer Staramesge-nossen weisen . . . Unter diesen Allen ist speciell fiir die Sudslaven Primus Truber der verdienstvollste, dessen eigentliche und grosste Bedeutuug nicht so sehr in seiuem Bestreben, die Kirche in Krain und den angrenzenden Liin-dern zu reformieren bestand, als vielmehr in dessen fiir seine engeren Stam-mesgenoBsen so vielversprechenden literariselieu Tiitigkeit. Der Stamm der Slovenen hatte bis dahin in seiner Mundart kein einziges gedrucktes Buch aufzuweisen und brachtees Truber, der viel Verfolgte, von Liebe zu seinem Volke erfasst, dahin, Bttcher in die slovenische Mundart in der Verbannung in Deutschland zu iibersetzen und zu drucken und da-durch sein Volk den andern Nachbar-Volkern in der Bildung naher zu brin-gen . .. Die Gegenreformation zerstorte und vernichtete eine jedo Erinnerung an dies literarisehe Wirken des Ungn&d, Primus Trubar und seiner Genossen, hodiš po potu evangeljske resnice)... A za nas Slovence je znamenita misel: »Kar se tiče mojega naroda in njegove bodočnosti, upam, da se odreče nekega dne rimskemu despo-tizmu a Ako uvažujemo vse to, kar je tudi »Slovencu« prav dobro znano, potem se ni čuditi prav nič, da se naš šenklavški kolega ne more nikakor navdušiti za slavnega Slovana Strossmsverja, in potem se tudi ni Suditi, da je škof Strossmaver nagemu listu želel božjega blagoslova! Organizacija slovenskih književnikov in časnikarjev. IV. Skoraj splošno je razširjeno mnenje, da je pisatelj, ki piše bele-tristične stvari ali celo pesmi, pravzaprav veliko več, kakcr žurnalist, ki navadno popolnoma izgine za svojim listom. Seveda je nepotrebno vsako prerekanje v tem oziru in bi bilo naravnost smešno. Le eno naj pripomnimo, da se spozna, kako je s tem podcenjevanjem žurnalistov. V »Frankfurter Zeitung« z dne 29. oktobra 1901. je znameniti nemški zgodovinar Oncken pisal: »Nach der landliiufigen Soha-tzung steht der Schriftsteller bedeu-tend uber dem Journalisten. Aber der Unterschied zwisohen dem Schriftsteller und dem Journalisten ist rein ausserlioh und berechtigt nicht zu einer minderen Wilrdigung der jour-nalistiscben ThaUgkeit. Ea gehort zweifellosein boaeres M*ss von berei-tem Wissen, von Geist, Energie und Sohlagfertigkeit dazu, in der eiligen Tagesarbeit des Journalisten etwas Gutes hervorzubringen, als bei der gemachlichen Betriebsart buchmassiger Schriffdtellerei. Ioh kenne Journalisten, die in einem kurzen Artikel, ,den der Tag ver-weht, als tiefe Denker und herrlicbe Poeten vor ihre Leser treten, und ich kenne Schriftsteller, die nicht die Fahigkeit haben, ein Inserat zu entwerfen. Ioh getraue mir au9 hun-dert guten Journalisten neunzig tiich-tige Schriftsteller zu machen, aber unter hundert guten Schnftstellern wiirden hdohstwahrscheinlich nur sehr wenig tiiohtige Jcurnalisten zu erziehen sein.« Citirali smo to izpod znamenitega zgodovinarja in pisatelja samo iz tega namena, da vidi občinstvo, kako krivično je, podcenjevati Časnikarsko delavnost, Brez temeljitega pozitivnega znanja je v žurnalistiki nemogoče vsako delovanje. Advokat mora biti dober jurist, pa izhaja, profesor mora biti podkovan v svoji specijalni stroki, pa postane lahko lumen mundi — žurnalist pa mora biti podkovan kolikor toliko v vseh vedah zlasti pri nas Slovencih, kjer je časnikarstvo razmeroma še malo razvito. Seveda und doch, was hatte geschehen konnen, welche Fortschritte hatte das slidslavische Volk in s einer Kultur machen konnen, vvenn man, besonders unter den Slovenen, den von Primus Truber und seinen Mitarbei-tern e i n g e s c h 1 a g e n e n Weg in der nationalen Literatur verfolgt hatte? Es vergingen beinahe zwei J ahrhunderte, ehe wieder ein rein slovenisches Buch gedruckt wurde! Die Amsbrei-tung der Keformation unter den Sudslaven gewinnt ein beaonderes interes se eben dadurch, dass gerade in diese Zeit auch die ersten Anfange des Schriftwesens bei einem Stamme der Sudslaven, den Slovenen, fallen und die Tiitigkeit des Ungnad, der seinen Wirkung8kreis Uber al le Sudslaven erstrecken vvollte, erscheint uns als ein weithin leuchtender Punkt, als ein vielversprechendes Moment in der geistigen Entwicklung des Siidslaven-tums ! Es eruffnet sich da ein Gesichts-kreis, der auch fiir die politische Con-stellatioD der Sudslaven die weitgehend-sten Folgen hatte haben konnen!" (Dalje prih.) ne piše žurnalist učenih razprav in ne postavlja pred začudene čitatelje po zgledu učenjakov kar velik zna-etven aparat, ali kar piše, mora sloneti na trdni in obsežni izobrazbi, sicer sta list in časnikar takoj izgubljena. Za časnikarski poklic je treba posebnega nagnenja in posebnih zmožnosti, o tem so edini vsi poznavalci razmer. Nemški pisatelj Gustav Freytag je spisal klasično veseloigro »Žurnalisti«, v kateri je ovekovečil vse različne tipe časnikarjev. Najia lostnejši tip je pač tisti, ki v tej igri sliši na ime Sohmock in ki pravi sam o sebi: »Ich habe gesohrieben links und wieder reohts; ich kann sohreiben nach jeder Riohtung«, idealen pa je tip Konrada Bolza, ki ga karakterizira Frevtag z besedami: Seine Zeitung ist seine einzige Ga-liebte. Kdor se dandanes pri Slovencih posveti žurnalistiki, mora imeti pač nepremagljivo ljubezen do tega poklica, sicer bi si gotovo poiskal drugega kruha. Kajti materijalne razmere slovenskih žurnalistov so prav tako slabe, kakor razmere pisateljev, ki nimajo kake stalne službe. Slovenski žurnalist se žrtvuje za javnost, a ni preskrbljen ne za slučaj bolezni, ne za slučaj brezposelnosti, ne za starost. Narodu posveča vse Bvoje moči, a ko jih izrabi, ga pusti narod obležati za plotom. Takih žalostnih slučajev smo imeli že več. Kdo more torej reči, da ni organizacija slovenskih časnikarjev in pisateljev nujno potrebna in da ni to velevaŽna naprava, od katere bo imel ves narod največjo korist? Vojna na Daljnem Vztoku. Nasprotujoče si vesti o ruskem brodovju. Reuterjev urad dem en tu je vest, da bi se bile oklopnice ločile od ostalega ruskega brodovja. Poročevalec »Daily Maila« javlja iz Singapora, da ne more biti nikakega dvoma, da so tudi ruske oklopnice plule mimo Singapora. To poročilo potrjuje tudi uradno pristaniška oblast in japonski konzul, ki se je na svojem parniku ruskemu ladjevju tako približal, da je lahko dognal identiteto vsake posamezne ladje. Po poročilih iz Hongkonga se namerava rusko brodovje usidrati v Saigonu. V nasprotju s poročili Reuterje-vega urada pa se brzojavlja iz Sura-baje na otoku Javi, da je oddelek baltiškega brodovja plul mimo M u n-toka in se v ponedeljek ponoči usidral v bližini Batavije. Japonsko ministrstvo pa je dobilo v ponedeljek to-le brzojavko: Baltiško brodovje je bilo v ponedeljek ob 1. uri zjutraj usidrano 20 ruskih milj severovzhodno od M a n-kija, 150 milj od Singapora. Tudi v Londonu vlada popolna nejasnost glede gibanja ruskega brodovja, kakor je razvidno iz le-te brzojavke, ki je datirana z dne 11. aprila. Do danes zjutraj ni došlo semkaj nobeno poročilo o kaki pomorski bitki v vzhodnoazijskih vodah. Takisto je tudi neznano, kam se je obrnilo rusko brodovje in kje se nahaja admiral Togo ■ svojim ladjevjem, Pomorska bitka končana z rusko zmago? Iz Londona se brzojavlja: V ponedeljek je admiral Rož de-stvenski zadel v kitajskem morju na brodovje admirala Toga. Vnela se je velika pomorska bitka, v kateri so si Rusi izvojevali popolno zmago. Roždestvenski je potopil Japoncem šest ali sedem oklopnic, kriiark in tor-pedovk. Ali se je tudi na ruski str ani potopila ka ka ladja še ni znano. »Berliner Tagblatt« pa priobčuje to-le brzojavko: Po poročilih iz Šanghaja se je v ponedeljek vnela med ruskim in japonskim brodov- jem velika pomorska bitka, v kateri je bilo uničenih 5 do 7 japonskih vojnih ladij. O načrtih admirala Rožde-stvenskega. Reuterjevemu uradu se poroča is Tokija: Odkar je rusko brodovje pasiralo Singapore, se tukaj o njem ničesar več ne ve. Sedanje bivališče brodovja in nadaljni načrti admirala Roidestvenskega so v vseh krogih v Tokiju predmet najiivahnejših diskusij. Splošno se sodi, da Roždestven ski ne želi takojšnje bitke, marveč bo skušal dospeti brez boja v Vladi-vostok, da si s tem pridobi potrebno operaoijsko bazo. »Standard« pa javlja: Približno 250 milj jugovzhodno od Singapora se je pojavilo drugo rusko brodovje, o katerem še ni nobenega opisa. Najbrže je Roždestvenski s svojimi oklopnicami, ki plujejo sedaj proti severu, da se združijo z ostalim brodovjem. Najbrže namerava Roždestvenski za hrbtom napasti admirala Toga, ako bi le-ta navalil na eskadro admirala Felkersama. Brodovje admirala Roidestvenskega. Rusko brodovje, ki se nahaja sedaj v kitajskih vodah, tvorijo te le ladje: a) Oklopnice: »Borodino«, »Imperator Aleksander III.«, »Orel«, »Knjaz Suvorov« po 13.730 ton s 66 topovi; »O s 1 j a b 1 j a« 12880 ton, »Sisoj Veliki« 10560 ton s 38 topovi in »Na var in« 10.370 ton; b) križarke I. razreda: »Dimitrij Donskoj«, »Admiral Nahimov«. »Svjetlana« in A v -r o r a«; c) križarke II. razreda: »Z e m č u g«, »Izumru d«, »A 1 m a s«, »Don«, »Ural«, »Kuban«, »Torek«, »Ole g«, »Rus« in »Ana-d ir«; č) 19 torpedovk in torped-nih rušil cev, od katerih so znana imena: »Bravi«, »B e z u p r e č n i«, »Blestjači«, »Bodri«, »Bedovi«, »Bistri« in »Bujni« in d) več pomožnih križark in transportnih ladij. Pripomniti je, da je pri eskadri najbrže še več križark in torpedovk, za katere se pa ne ve. Poroča se tudi, da bodo skušale iz nevtralnih pristanišč uteči in se združiti z ostalim brodovjem: oLlop-nica »Gesarevič« s 6 torpedo v kam i iz Kiaočava, križarka »A s ko ld« iz Šanghaja in križarka »Diana« iz Saigona. Japonsko ladjevje. »Daily Expressu« se poroča iz Batavije: Kakor poročajo kitajski pomorščaki, se umičejo japonske vojne ladje, ki so dosedaj kri žarile v vseh morskih ožinah v kitajskem morju, jadrno proti severu. Cuje se, da se japonsko brodovje koncentruje pri Otokih Riukiu. Japonske križarke so bile preje štaeijonirane v morskih ožinah Flore s, Sunda in Bali. Razen tega so Japonci najeli celo vrsto malajskih in kitajskih ladij, da so opazovale morske prelive. Nizozemski pomorski častniki so mnenja, da bo bode vsekakor preje vnela pomorska bitka, predno dospo Rusi v Saigon. Eskadra admirala Neboga-tova. »Daily News« javlja iz Adena ob arabski obali, da admiral Ne-bogatov za sedaj še ne bo od-plul izpred Džibuta, marveč bo ostal v arabskih vodah, v zaščit transportnih ladij s premogom za četrto baltiško brodovje, ki te dni odpluje iz Libave. Ladje te eskadre so v najboljšem stanju in popolnoma pripravljene za boj. Z mandžurskega bojišča. »Rus« poroča: Na desnem ruskem krilu se na podlagi rasnih opazovanj širijo vesti, da se je pred 14 dnevi odpravilo 10.000 Japoncev s močno artiljerijo v Mongolijo. Pred nekaj dnevi pa se je tjakaj odpravil nov voj, ki šteje 5000 mož. Združena ta armada prodira sedaj proti Bod u ne in grozi Rusom z zapada. Kitajci pripovedujejo, da spravljajo Japonci težke topove v smeri proti Kirinu. »Novoje Vremja« pa zatrjuje, da se Japonci tudi na vzhodu trudijo, da bi obšli rusko armado. Vojem, ki imajo to nalogo, poveljuje baje general Oku. Japonci zatrjujejo, da bodo 30. t. m. že v Harbinu. Prihodnja bitka bo med Kiri-nom in Kvangčencom. »New Jork Herald« poroča iz Petrograda: Po poročilih, ki so došla iz bojišča, se v vojaških krogih splošno pričakuje, da bo general Li nevič že v okolici Kvang-čenca ponudil Japoncem novo bitko. Tudi vojaški poročevalec lista »Rus« zatrjuje, da je največja bitka v tej vojni šele na pragu in da se bo brez dvoma bila na ozemlju med Kirinom in Kvangčenoom. Če bi se tudi tu ne odloČila vojna sreča na rusko korist, se Linevič umakne iz Mandžurije in zapuBti tudi Harbin. Pa tudi v tem slučaju Še Rusija ne bo sklenila miru. Ruska vlada je namreč sklenila, da nadaljuje vojno tudi v slučaju, da bi Japonci prodrli v Sibirijo. Državni zbor. Dunaj, 11. aprila. Dober-nig in Orasch sta podala skrajno nesramno interpelacijo na železniškega ministra zaradi interpelacije posl. S p i n č i i a v zadevi dvojezičnih napisov na novi železnici Celovec -Tre t. Inter pelanta sta trdila, da med Celovcem in Rožekom znajo skoraj vsi Slovenci tudi nemški ter so s samo nemškimi napisi popolnoma zadovoljni ( ? ). Slovenski napisi bi samo izzivali koroške Nemce in Nemcem prijazne Slovence (alias nemškutarje), ki ne znajo nove ( ?) slovenščine. — Nadalje bo zahtevali koroški poslanci v posebni interpelaciji, naj se novi železniški osrednji uradi namestijo na Koroškem, in sicer za železnico skozi Karavanke v Celovcu, za železnico skozi Ture pa v Beljaku. — Pravosodni in finančni minister sta odgovarjala nato na celo vrsto inter pelacij iz prejšnjih sej. Potem se je nadaljevala in završila razprava o zakonskem načrtu glede vojaške pri-prege. Zakon je bil tudi v tretjem branju sprejel — Potem se je brez debate sprejel v drugem in tretjem branju zakonski načrt o podaljšanju davčnih olajšav za Ljubljano in zadruge kraje na Kranjskem in Štajerskem, ki so bili prizadeti po potresu leta 1905. Poročal je poslanec P o v š e. — Potem so se prečitali vloženi predlogi, oziroma interpelacije. — rosi. Z i č k a r je interpeli-ral železniškega ministra zaradi odškodnine nekemu tovarnarju, ki mu je bila pri neki nezgodi na železnici Celje - Dravograd provzročena škoda na blagu. — Posl. dr. Suateršič je interpeliral naučnega ministra zaradi upokojitve ravnatelja meščanske šole v Krškem Iv. L a p a j n e t a. — Končno je spravil posl. dr. S y 1 v e -s t e r na razpravo sodno zadevo grof SternbergPenižek, katero priliko je porabil grof Sternberg, da se je dodobra napsoval. — Koncem seje nastalo razburjenje italijanskih poslancev je provsročil poslanec vitez Starzvnski, ki je predlagal, naj se v dnevni red prve pove-likonočne seje vrine imunitetna zadeva posl. dr. Tavčarja, ne da bi bil vedel, kako so se načelniki klubov že dogovorili glede dnevnega reda. — Italijani bo se pomirili šele po seji, ko jim je dal poljski klub pojasnujočo izjavo. — Prihodnja seja bo 3. maja. Češki deželni zbor. Dunaj 11. aprila. Češki deželni zbor je sklican na dan 18. maja. Potemtakem bo povelikonočno državno- zborsko zasedanje trajalo kvečjemu 14 dni. Praga, 11. aprila. Predsednik češkega kluba posl. P a c a k je ob. ljubil Češkim strankam, da bo o ve likonČnih počitnicah sklical v Prago konferenco vseh čeških poslancev, da se posvetujejo o skupnem nastopanju v sedanjem krit;čnem polo. žaju. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 11. aprila. V političnem položaju se ni nič bistvenega spremenilo. Vkljub opetovanim avdijencam grofa T i s z e ni pričako-vati, da bi se v krizi kaj spreobrnilo pred Veliko nočjo. Vsa politična jav nost se pita le s kombinacijami, med katerimi najnovejša je bila ta, di cesar odstopi. Posl. S zeli deluje baje na to, da pregovori opoz:cijo, naj vojaška vprašanja izloči za druge narodne koncesije. Dunaj, 11 aprila. V današnji avdijenci gr( f* T i s z e se je odio-čilo najprej vprašanje, ali naj Tisu vodi pogajanja za trgovinsko pogodbo z Bolgarijo, Srbijo, Balgijo in Rusijo. Končno je prosil grof T i s z a vla-darja, naj g* odpusti, toda vdal se je ter še ostane na krmilu vlade. Budimpešta, 11. aprila, Adresna debata pride na vrsto v državnem zboru šele po Vebki noči. Državni zbor bo zboroval do sobote, potem pa se odgodi do 3. maja. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 11. aprila. Vče-raj so zalotili carjevega komornega slugo pri tem, ko je izročil nekemu revolucionarju natančne opise o življenju carjevem v Carskem selu in o času, kdaj se car sprehaja v drevoredu. Slugo in revolucionarja so zaprli. Petrograd, 11. aprila. Vče-raj je bilo sklioano veliko zborovanje odvetnikov, ki pa ga je policija pr-povedala Varšava, 11. aprila. Štrajku-joči delavci so pred cerkvijo umorili ravnatelja Poznanskove predilnice. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 11. aprila. Zbornica je dognala debato o prvem členu za-konskega načrta glede ločitve ser kve od države ter člen, ki se glasi: »Republika jamči za svobodo vesti«, sprejela z veliko večino. Spor med Anglijo in Nemčijo. London, 11. aprila. Spor zaradi Maroka se razvija ter grozi z dalekosežnim! posledicami. Anglija nastopa za Franoijo odločneje, kot sa je pričakovalo. »Times« izjavlja, da bodo ostale velesile rabile proti Nem čiji svoja sredstva. V tej izjavi vidijo politiki napoved angleško - francoske akcije proti velikim privilegijem, ki si jih je Nemčija pridobila na Kitajskem in v Turčiji. Angleži upajo, da bodo Italijo in Avstrijo odklonili od Nemčije, na drugi strani pa se boje pogajanj med Nemčijo in Ameriko. Angleške državne železnice. London, 11. aprila. Zbornici se je predložil proračun za 1. 1905., ki izkazuje 141 milijonov f širL izdatkov in nad 144 milijonov dohod kov. Ker je bilo tudi v pretočenem letu skoraj 2 milijona f. štrl. pre ostanka, se v zanaprej zniža pridob ninski davek in carina na čaj. Biskup Jos. dur. Stross mayer f. Strossmayerjev namestnik. Djakovski kapitelj si je enoglasno izvolil za škofovega namestnika posvečenega škofa dr. A. VorŠaka. Za ekonomska upravitelja sta izbrana kanonika Čižmarović in Saj novi i Pogreb. Ker je župnik P a v i v prosil, naj ga oproste, da bi govoril pokojniku nagrobnico, naprosil je kapitelj sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. Prav pokojnikovi prijatelji Želijo, naj bi bil pokojnik pokopan in blagoslovljen v hrvaškem jeziku po obredniku djakov ske biskupije, kar se tudi zgodi, ako se ne bo protivil nadškof Posilovie HT Dalj« v prilogi- HW Priloga ..Slovenskemu Narodu" st. 84, dne 12. aprila 1905. Brzojavni scžalnici črnogorskega kneza in srbskega kralja. Knez Nikola Črnogorski ]*e brzo-javil: „Zelo me je pretresla tužna vest o smrti vladike Strossniaverja, velikega človeka in duhovnika, velikega Hrvata in Slovana, ki ni bil le dobrotnik, vodja iu učitelj svojega naroda, temuč je eden izmed najponosnejših sinov našega juga, kojega srce se ni prevzelo niti tedaj, ko so se sam Rim, vsi prvaki rimske cerkve na vatikanskem koncilu divili njegovemu govorništvu, čistemu jeziku Tieerona. Slava velikemu Jugoslovanu in Hrvatu, bratu Srbov, in tihi pokoj bodi duši dobrega prijatelja." — Kr alj Petar pa je brzojavi!: „Iskreno obža Injem izgubo, ki je zadela hrvaški narod vsled smrti njegovega velikega rodoljuba in neumornega delavca na prosvetnem napredovanju.u Sožalnice sploh. Brzojavnih in pismenih sožalnic prihaja neprestano kapitelju toliko, da jih ne bo mogoče do pogreba vseh urediti. Med drugimi so koudolirali: h r-vatski sabor, nadškofa dr. Posilo-rić in dr. Stadler, mesto Praga, Dubrovnik, Ljubljana, Brod itd. in aestevilno drngih hrvaških, slovenskih, čeških itd. zastopov in društev. Zagrebške sole •stanejo na dan Strossmaverjevega pogreba zaprte, pač pa se zbere mladina po maši v šoli, da se ji razloži veliko narodno izgubo. Posebni vlak v Djal&ovo. Za vožnjo s posebnim vlakom se je takoj prijaviti A. Gnezdi v Zagrebu iJelačieev trg). Strossmaver in Nietzsche. Mtelokomu je znano, da je po kojni biskup osebno občeval s slo-Trecim »nadčlovekom« Nietzsohejem. Ko je po vatikanskem koncilu bival Strossmaver dlje časa v južni Švici Sils-Mant), obiskoval ie skoraj redno salon vojvorlinje R. Tja pa sta zahajala tudi Friderik Nitzscb« in zgodovinopisen Gregorovius. Skoda, da se ni zvedelo, o čem se je v tej družbi razpravljalo in kako je sodil Strossmaver o Ntzsobeju. Društvo hrvatskih književnikov je imelo povodom Sfcrcssmaverjeve smrti v ponedeljek izredni cbČni zbor. Društvo je sklenilo: 1. da se korporativno udeleži v scboto zadušnic po pokojniku Po zaduenicah bo v prostorih »Sokola« in »Kola« akademija, na kateri bosta govorila S a n d o r Cjalski in dr. S ur min; 2 prt pogrebu bodo društvo zastopali Gjalski, dr. Šurmin in M. Nikolić Na grobu bo govoril Gjalski; 3 na grob pcloži društvo venec z napisom »Društvo hrv. knji ževnikov — Strossmav erju« Odbor je nadalje saienii, da izda Doljudno brošuro o Strossmaverju v 10000 izvodih na korist Strossmaverjevega spomenika. Knjižica bo stala 20 vin. in se bo jela v Zagrebu po-;om kolportaže razprodajati že jutri. Hrvatski vseučiliščniki na pogrebu z zastavo. Hrvatski visokošolci so s posredo ranjem rektorja dr. Pliverića izpo-slovali pri vladi, da se jim vrne vseu-čiliška zastava, katero jim je 1. 1895. odvzela policija, s katero so se mislili vdeležiti Strossmaverjevega pogreba. Sedaj pa se je izkazalo, da te zastave ni mogoče nikjer več najti. Čuje se, da je bila v zadnjem času shranjena na magistratu. Kam je ed tamkaj izginila, se ne ve. Nekateri trde, da sta jo uničila grof Khuen in dr. J. Kršnjavi, drugi pa pravijo, da se nahaja med Jelačićevimi zastavami v muzeju. Koliko je resnice na teh vesteh, se ae ve; dejstvo pa je, da se zastava še dosedaj ni našla in da se bodo visokošolci udeležili Strossmaverjevega pogreba pod novo zastavo, katero so te dni naročili. Dnevne vestio V Ljubljan i, 12. aprila. — Kondolencija kluba naprednih poslancev. Klub jugoslovanskih naprednih poslancev je povodom smrti vladike Strossmavra poslal v Djakovo naslednjo brzojavko: Stolni kapitelj, Djakovo. Ob krsti vladike, ki je s svojim velikim duhom in dejansko ljubeznijo obsezal vse Slovane, žaluje klub jugoslovanskih naprednih poslancev na Dunaju. — Dr. Ferjančič, načelnik. — Davčne olajšave za Ljubljano. Poslanska zbornica je v včerajšnji Bvoji seji sprejela zakon, s katerim se podaljšajo povodom potresa 1. 1895. dovoljene davčne olajšave za nove stavbe. — Site vrane pitajo. Pred enim mesecem bo klerikalci na jako zvijačen način sprožili v državnem zboru zahtevo, da nai se svišajo duhovske plače. Navadno traja več let, predno se vlada odzove iniciativnim predlogom. V tem slučaju pa je napravila izjemo in je v vsi naglici izdala postavo, kako se duhovnikom zvišajo plače. To postavo je predložila državnemu zboru Zvišanje duhovskih plač in pokojnin bo znašalo več milijonov. Razume se samo ob sebi, da si bomo ta zakon še nekoliko bližje ogledali, kmet ako ljudstvo naj izve, kako skrbe njihovi poslanci za — duhovski žep. — Pesnik Medved. 1* zanesljivega vira se nam je pojasnilo, da se nahaja pesnik Medved v sanatoriju »Muhlfeld bei Spiti« na Nižjem Avstrijskem. Ker sam nima nič premoženja, plačuje ljubljanski škof za njega 200 K na mesec. Zadeva je torej v popolnem redu, in le Želeti je, da bi Medved v sanatoriju okreval. Različne govorice so vsled tega nastale, ker je Medved nekako čez noč izginil, ne da bi se bila stvar komu pojasnila. Ker pa je bil Medved v resnici bolan, — in to je vedel oeli svet — je bilo nepotrebno, da se je nekako skrivnostno postopalo. Toliko v pojasnilo! — Kamniške občinske volitve. Iz Kamnika se nam piše: Naše občinske volitve se vlečejo že od novembra 1.1. sem, potem ne boste zamerili, ako se je končno poročilo o tej volitvi tudi nekoliko zavleklo. Pai nismo tako bitri, kakor klerikalni kamniški dopisnik, kateri je že v sobotni številki »Slovenca« »vestno« poročal o izidu volitve našega občinskega predstbjništva, ki se je isti dan stoprav ob 4. uri popoldne pričela. Ta dopisnik je očividno Že poprej ko je kot občinski odbornik šel k navedeni volitvi, o isti sestavil to poročilo, v katerem je dal duška svoji nemali jezici, da ne bo šlo vse po njegovi trmi. Pri tem se je pokazalo, da se dopisniku niti sanjalo ni, koga je do-ločila narodno-napredna stranka za županski stol, sicer bi se v svojem poročilu, v tem izrodku ođ strasti bolne fantazije, ne bil po nepotrebnem zaletaval v čislanega našega someščana g. Josipa Potokarja, nad-davkarja v pok., kateremu očita nedoslednost in nezmožnost v eni sapi. Kaka neresnica in nepremišljenost tičita v teb besedah! Vse časti vreden je mož, ki po 401etni vzgledni drž. sluibi uporablja svoj prosti čas za občno-koristno delo, dočim zlorablja klerikalni dopisnik svojih 24 ur, katere ima prisvoji aktivni službi na dan proste, za hudobne spletkarije in ničvredne dopise. G. Potokar si je pridobil kot davčni uradnik mnogo znanja in izkušenj v računovodstvu katero igra pri korporacijskem in ob činskem gospodarstvu, največ pa še pri naši mestni hranilnici eno prvih vlog. G. Potokar je torej tu povsod* na prvem mestu, med tem ko bi bil prav nepotreben na mestu cerkvenega ključarja, kajti takle ne potrebuje ni-kakega znanja o računstvu, pač pa mnogo slepega zaupanja. Mi nočemo biti zlobni in razpravljati o zmožnostih različnih klerikalnih korifej, ker se nam gre le za stvar in ne za osobe in ker smo prepričani, da se bodo marsikateremu, ki je sedaj še ves zamaknjen v črno suknjo, ne vidi luči prosvete, odprle oči in da bode potem dosledno zapustil stranko, v kateri vlada terorizem in domišljavost človeka, ki je pri svojem prihodu v Kamnik dano besedo o ohranitvi miru nedosledno snedel. Volitev občinskega starejšinstva se je izvršila ob popolni slogi narodno-naprednih odbornikov, katerim se je še virilist g. Josip Rod e pridružil, popolnoma gladko. Pri enaki slogi bi bila naša stranka že v novembru v drugem razredu prodrla. Pojavilo se je pa tedaj neko nesporazumljenje med na-šinci, o katerem se pa nadejamo, da bo izginilo in mora izginiti za vsekdar. Komur je naša stranka in mir ter proovit Kamnika mar, vsak mora delati na to. Uspeh pa je mogoč pri stvarnem razmotri vanju in reŠe vanju zadevnih spornih vprašanj. Izid volitve občinskega predstojništva je ta, da so bili izvoljeni gg: dr Alojzij Kraut, Ivan Adamič, Martin Novak in Josip Potokar, prvi za župana, ostali za občinske svetovalce, vsi z vsemi glasovi narodno-naprednih odbornikov in viri-liata, dočim so se odborniki nasprotne stranke vzdržali glasovanja. V soboto zvečer se je sešla v gostilni g. Ivana Trpinca narodna družba, kateri se je za ta večer pridružilo iz lastnega nagiba brez vabila mnogo drugih naših somišljenikov. Spregovorilo se je mnogo primernih napitnio. Največ odobravanja je našla tista, ki je veljala odstopivšemu županu gosp. Josipu Močniku. Ta nove izvolitve ni hotel sprejeti, večinoma ne radi dejstva, da mu je županov posel za mrzel vsled vednih neupravičenih zbadanj klerikalne stranke. V dolgem času svojega županovanja v Kamniku si je on pridobil nevenljivih zaslug; zlasti lepi bistriški most in podaljšani vodovod, ki nam sedaj iz bistrega studenca, ki vse iz same skale do Vbja izborne pitne vode za pet Kanonikov, — bodeta pričala o njegovi delavnosti stoletja in če prav ne stoletja, gotovo pa desetkrat dalje, nego je stal že razpali spomenik, v katerega si je dal klerikalni prednik na županovem stolu vklesati z zlatimi črkami svoje ime — ime zaslužnega župana. S tem končamo. Upamo, da se nam vrnejo sedaj zopet mirnejši časi, Časi složnega dela vseh, ki žele napredka našemu mestu. In dela je na obilje! — „Presveta". Danes zvečer točno ob 8. uri je prijateljski šesta nek v Auerjevi restavraciji. — Akademija. Na prijateljskem sestanku v petek 14. t m. predava gosp. Anton Dermota »o najmlajšem političnem po kretu na Hrvatskem« Pričetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Hotel »Ilirija«. — Društvo slovenskih učiteljic je izdalo svoje letno poročilo za leta 1899. de vštetega 1904. Poročilo prinaša na prvem mestu predavanje učiteljice Vite Zupančičeve z naslovom „Učiteljica in narodna zavednost", potem poročila o dosedanjih glavnih zborovanjih, pregled denarnega stanja in naposled imenik članov. Premoženje znaša 1070 K 61 v; društvo ima 94 rednih in 3 podporne člane. — Na tukajšnji postni filijalki Ljubljana 4 nimajo dvo jezičnih poštnih nakaznic, temveč — samonemške!! Ako tedaj zahtevaš dvojezičnih, te pošljejo ondotne go Bpice v kako tobakarno, in namesto da bi bil takoj postrežen, moraš sedaj šele iskati tobakarne, kjer prodajajo tudi znamke. Ne vemo, kaj je to, ali malomarnost, da ne naroČijo gospice drugih, ali pa je zopet nemška ne strpnost in mržnja do našega jezika. — K boju proti jetiki. Na 24. letnem zborovanju nemškega društva za preskrbovanje ubožcev je govoril mestni svetovalec Samter iz Šarlotenburga o predmetu „preskrbovanje ubožcev in boj proti jetiki" približno takole: Dokler smo jetiko smatrali za neozdravljivo, bilo je uradom za preskrbovanje ubožcev nemogoče, kaj prida ukreniti. Danes pa ne sedimo več tako fatalistično, danes smo prepričani, da nam je mogoče jetiko odvračati in da je jetika ozdravljiva. To prepričanje nalaga uradom za preskrbovanje ubogih dolžnost, da poizvedujejo po jetičnib, da jih podučujejo, oddajajo v bolnišnice in hiralnice itd. Posebno je naglašal govornik, da se oskrbovanje jetičnikov nima omejevati le na zdravljenje v bolniških zavodih, da je marveč treba, tudi preje in pozneje zanje skrbeti in nanje paziti, da se ne izjalovi uspeh, ki se je dosegel v zdraviliščih. Razjasnevaje to važno točko oskrbovanja jetičnikov, popisal je govornik uredbo oskrbovalni c za jetičnike in naglašal njih veliki pomen ter dostavil, kako potrebno je, da pri teh napravah sodelujejo vsi faktorji, ki so v stanu, biti na pomoč. Svoja izvajanja je posnel Samter v naslednjih načelnih točkah: 1.) Javna ubožna oblastva imajo, če je potreba ubožnopravno utemeljena dolžnost, z vsemi sredstvi nastopati proti jetiki. V interesu odvračanja jetike kot ljudske kuge je nujno potrebno, da pomoč, ki ge jo doprinaša jetičnikom, ne zadobi značaja navadne ubožnopravne podpore. 2.) Boj proti jetiki obsega oskrbovanje jetičnikov in njih rodbin na njihovem domu in pa oddajanje ozdravljivih je tičnih v bolnice, neozdravljivih v hiral niče. 3.) V izvrševanje te naloge treba je sodelovanja vseh faktorjev javne nbožne preskrbe, socijalnoga zakono-dajstvain privatne dobrodelnosti. Oskrbovalni ce za jetičnike so najboljše sredstvo v ta namen. — Obrtno pomožno društvo je imelo v četrtek, dne 0. apr. letoB ob polu 6. uri popoldne v lastni društveni hiši, Židovske ulice Št. 8 svoj 49 redni občni zbor. Društva načelnik g Ludovik W i d m a y e r je pozdravil zborovaloe, konštatoval sklepčnost in otvoril zborovanje. Pred vsem je omenjal, da so v preteklem letu trije dolgoletni in spoštovani člani našega društva, Ivan Gost in čar, Fran Trtnik in Ivan T ur k umrli ter je prosil zborovaloe, naj v znamenje njih sožalja blagovolijo vstati (se zgodi) Za overovatelja sejnega zapisnika je imenoval gosp. Karla Žužka in g. Josipa Kozaka; za skrutinatorje volilnih listkov pa gospode: Antona Putri ha, Alojzija Lenčka in Ivana BonaČa. Predsednik poroča dalje, da je društvo v letu 1904 imelo 1,471386 K 29 h denarnega pr meta, Čistega dobička pa 4 568 K 14 b. Rezervni zaklad, lastno društveno premoženje, znašal je lansko leto 114845 K 48 h, pomnožil se je letos za zgornji Čisti dobiček in je torej narastel na vsoto 119413 K 62 b, kar dokazuje, da je ravnateljstvo vkljub premnogemu številu ljubljanskih denarnih zavodov tndi v letu 1904 znamenit uspeh doseglo. Nato izjavlja predsednik, da izstopijo letos po društvenih pravilih iz načelstva naslednji imenovani odborniki in sicer: Ivan Bizjak, Kari llinterlechner, Alojzij Len če k in Fran M a jer, kateri odborniki pa se vsi za daljno triletno opravilno dobo smejo zopet voliti. Ko je potem pregledovalnega odbora načelnik g. Josip Lok ar o letošnji reviziji in o polni pravilnosti vseh glavnih in pomočnih knjig poročal, je na njega predlog abor odobril računski sklep za leto 1904 ravnateljstvu pa podelil absolutorij. V načelstvo bo bili z volilnimi listi vsi gori imenovani do sedanji 4 odborniki voljeni; v odsek za pregledovanje računov za 1. 1905 pa so bili gg.: Josip Lok ar, Anton Leutgeb in Fr. Kandare voljeni, za slučaj potrebnega namestovanja pa je bil voljen g. Karol Žužek. Nasvet načelnika, naj se prošnjam raznih društev za podpore ugodi tako, di dobe ista društva kakor lansko leto enake podpore tudi letos, torej v skupnem znesku 200 K, bil ie od občnega zbora po predlogu g. Ivana Bizjaka le v toliao spremenjen, da dobe obubožani obrtniki namesto dosedaniih 80 K letos zrn 20 K več, torej 100 K, vsled tega pa naj odpade dosedanje darilo 20 kron otrokom v Marijanišču za slavljenje Miklavževega večera. Pri točki: Posamezni nasveti društvenih članov oglasi se k besedi g. Oroslav Do-leneo ter predlaga, naj društvo pri izplačevanji posojil zniža v bodoče obrestno mero za en r datotek, kateri predlog pa je bil po temeliitem nasprotnem utemeljevanju g. H inter lechnerja in blagajnika gosp Žitnika od občnega zbora odklonjen. Končno je zbor na predlog g. Jos. Kozaka ravnateljstvu za njega trud in uspešno delovanje enoglasno priznal polno zaupanje; nakar se je načelnik toplo zahvalil in potem zborovanje zaključi). — Nove razglednice v obliki troperesne detelj.ca s slikami Prešerna, Gregorčiča in Vodnika, mesta Ljubljane in Mestnega trga je založil g. Jem. Bahoveo, trgovec s papirjem. Razglednic* se prodajajo po 16 vin. — Požar v Šmartnem. 9. t. m. je nastal na neznan način pri Matevžu Jerasu v Šmartnem, politični okraj ljubljanska okolic*, ogenj, ki je upepelil vsa gospodarska poslopja z orodjem in klaio vred. Tudi ena krava je zgorela. Gospodar sam se je hudo opekel po obrazu in rokah in ima škode 6000 K, zavarovan pa je le za 2500 K Da ni bilo popolnoma brezvetrno in Če bi ne bile prišle bližnje požarne brambe na pomoč, zgorela bi bila tudi bližnja poslopja. — Dva nevarna tatova je prijelo orožništvo v Mokronogu. Ukradla sta neki ženski izkupilo za dva prodana vola. Znesek so še pri njih dobili. Tatova sta najbrž Laha. — Skušnja mlekarskega tečaja v Logatcu. Dne 19. t. m. ob 9. uri v jutru bode javna skušnja gojencev mlekarskega tečaja v Logatcu v občinski hiši; obenem bodo tudi razstavljeni mlečni izdelki, katere bo gojenci sami naredili. V tečaju je 12 gojencev, in sicer 10 ii Kranjskega in 2 iz Štajerskega. Pouk je teoretičen in praktičen, poučuje se: kemija, mlekarstvo in sirarstvo, sestava mleka, bolesni, hlajenje in paBterisiranje, preiskovanje mleka na več načinov, izdelovanje aurovega in kuhanega masla, izdelovanje več vrst sira, posebno emodolskega, bolezni in napake Bira, v kipelnih kleteh napravo mlekarskih in sirarskih prostorov itd. Živinoreja, oskrbovanje, krmljenje in reja živine. Nauk o orodju in strojih, popis, poraba in ravnanje s stroji in orodjem, kakor: posnemal-niki, motorji, parni stroji, hladilniki, stroje za led itd. Knjigovodstvo, praktično in teoretično knjigovodstvo za mlekarstvo Te predmete poučuje mlekarski nadzornik Legvart, kateri je obenem tudi voditelj tega tečaja Živinozdravil-Btvo, o zdravju, kako je ohraniti zdravo živino, pomoč pri porodih, bolezni vimena, o pasmah, pomen cepljenja molznih krav, o otroškem mleku, uči živinozdravnik Majdič. Spisje, računstvo in poštarstvo uči učitelj GabrovŠek; učenci morajo opravljati vse delo v mlekarni od jutra do večera, uČv«-mm obinTm pa naznanjam, da sem prei *el dobroznano in najbolj priljubljeno letno tik dolenjskega kolodvora, ki jo otvorim dne 9. aprila t. L Zagotavljam, da bom v svoji novi restavraciji skrbel za dobro in točno postrežbo. Toču* bom več vrst pristnih vin iz najbolj slovečih vinskih goric in vedno sveže A ur ovo nt areno pivo. Dobivala se bodo tudi okusna gorka in mrzla Jedila, kosilo in večerja v abonementu ob znižani ceni. Vedno sveža bela kava. eokolada, eaj. mleko, sirovo maslo, več vrst močnatih jedil itd. bo vedno na razpolago. Imam tudi sobe za tujce, posebno pripravno za Dolenjoe. — Zraven restavracije je eden najlepših senčnatih vrtov za prirejanje koncertov in vrtnih veselic, posebno pripravno za društva, in pa na novo urejeno keglišče, ki se bode oddajalo tudi kegliSkim družbam. Za obilni obisk in naklonjenost se najtopleje priporoča 1H0—2 Agente sprejme proti najvišji proviziji Brou movska manufaktura lesenih zastor jev in žaluzij Hol ma n n A. Alerkel Broumov, Oelko. 810—3 Iščeta se za takoj v stalno in fino delo dve boljši šivilji ena za krila, druga za živote. Pismene ponndbe z zabtevo plačila sprejema direktno Ana Soukup 1180—1 Modes Robes v Opatiji. Naprodaj je 25 stavbnih prostorov ležečih ob bodoči novi cesti med sedanjo veliko cesto in državno železnico nasproti ljudski Šoli v Ši&tti. Več se izve pri odvetniku Ivan P. Vencajzu v Ljubljani, Dunajska cesta, v Medjatovi hiši. 1133—2 so pred vsemi! vozna kolesa 10?3—2 Oglejte si nove modele pri edinem zastopstvo za Kranjsku IVAN JAX & sin = v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 17.= Predobro urejena delavnica za popravila v hiši Prane Remic, restavrater. VaiuM 1190—1 gospode je v dvajsetem stoletju največje važnosti mod« Najnovejše stvaritve na tem polju se dobivajo vedno v največji izberi v trgovini z modnim blagom Ernest Sark Dvorski trg 3. Stalne, najnižje cene. Za vsako rodovino važni j ilastrovano knjigo o premno {*em blagoslovu z otroki raz-tpoiilja s prepisi več tisoče* kzahvalnih pisem tajno z: 4. k.*M*a Berlin 8. W * Lin a ee strugo 60 za dame in gospođe obrnite se na 172—14 >— modno trgovino >~- RUDOLF JESENKO Stari trg št. 13 Znižane cene. Solidno blago. Čisti sasao & J/- GL0BOS-; J PUTZ- EXTRACTJh 9* , , SS^S: i ..^BFnup fabtnil, ^f^V^ip^Sv^n nth.ii Str Štet MatojS čistilnim ekstraktom Globus Ifojboijie čistilo aa svotv. VALENTIN GOLOB trgovina z železnino priporoča: PPItlPnt (roman in portland), šine, što rje, _strešni papir, okove za stavbe, mreže, bodečo žico, sesalke za vodnjake, vozne plahte in svetiljke, pokrivala za kcmate, gumaste cevi, pipe, čepke, nagrobne križe, rr.e-rila, tehtnice in uteži, štedilnike in peči, orodje za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, pluge, kose, brizgalnice za peronosporo, železno pohištvo, kuhinjsko opravo in kcsitarjevo posodo domačega izdelka kakor tudi krogle in kegle za keglanje. Založnik zveze avstrijskih c. kr. državnih uradnikov. Nič boljšega za pečenje Pristno samo z varstveno znamko „Ceres" prazenje kuhanje nego jedilna mast iz svežih kokosovih orehov okusna, lahko prebavna, izdatna v rabi, jako cena jedilna mast. Izdeloval« živil „Ceres" RingelshaiD. Častita gospodinja! Jedilna mast „Ceres" ni umetna mast, nego čisti prirodni proizvod. Ni je tolsče, ki bolj prijala Človeškemu organizmu nego mast kokosovih orehov. Zaradi lahke prebavnosti je to najboljša jedilna mast za ljudi; ki bolehajo za slabim prebavljanjem. 1101—2 890322 01036360 Ia jedilno mastB poSilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Proda se zaradi družinskih razmer v Koprivnici na Hrvaškem hiša z gostilno na lepem prometnem kraju. Samo ob semnjih se iztoči v tej gostilni na leto okoli 350 do 400 hI samega vina. Proda se tudi vsa gostilniška oprava in orodje. 1007—8 Kupoi naj se obračajo sami osebno na Marina Bilica, arostilni Carja v Koprivnici na Hrvaškem. 0 kratkem izide knjiga o osebni dohodnini obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzoree za napovedi, hišne izkaze itd. Uredil in sestavil VJLIiEMTIlV -2tW^X c. kr. davčni nadzornik. Naročila se sprejemajo že sedaj pri založDiku g. Ivanu Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. 934—3 Cena kujigi K 1-20, s poštnino K 1*30. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180. 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ara z verižico, natančno idoča, za kar se 3 ie:a jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode. 3 komadi ff. žepnin robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-cjat mcšnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double-zlata s patentiranim zaklepom, mičen album a 36 prekrasnimi slikami, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če 116$ se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka Ch.Junpirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Pravkar Izšlo : Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—41 Ko je bil začel Trdina vil. letniku .Ljubljanskega Zvona* 1. 1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu sveta, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino.3 K.40 h. ""Dobiva se v^založništvu Lav. Schwentnerja imski vrelec 969-3 i*otikaiai*uo — sili na pošta Kotle, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnih in mehurnlh bolečinah ter pokvarjenem prebavijanju priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veleti na namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Ronier-ljuelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: K. Supan, Ljubljana. Varstvena znamka. St. 555. 1166-1 Mesto Ljubljana pogreša dobro urejene javne kopeli na Ljubljanici, torej je pričakovati, da bi taka kopel uspevala in investovani kapital dobro obrestovala. Podpisani mestni magistrat vabi podjetnike, ki bi hoteli v Ljubljani na lastne troŠke zgraditi rečno kopel z zagotovilom, da bode podjetje po moči podpiral, in preskrbel koncesijo za dobo 30 let. Ponudbe naj se vlože do 30. maja 1905 pri podpisanem mestnem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. aprila 1905. ms m Otvoritev restavracije. Naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano restavracijo „pri Levu" po domače „na Pergerš na Marije Terezije cesti. Točil bom najboljši dolenjski cviček, fini štajerski rizling, ter raznovrstna druga vina iz soda in v steklenicah. Posebno opozarjam na večkrat na dan sveže nastavljeno Puntigamsko marčno ter bavarsko pivo iz sodčka in v steklenicah. Ob vsakem dnevnem Času bom postregel z ukusno gorko in mrzlo kuhinjo. Na razpolago imam velik salon za društva kakor tudi druge prijazne prostore za manjše družbe. Postrežba toena. Cene nizke. 1134—2 Priporočam se slavnemu občinstvu za obilni obisk Alojzij Kos, restavrater. Ces. ki. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod. Iz TTOzrLegrst xedLa#. V^iJHven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PEOGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoči osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez SeJzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal V Solnograd, Inomost, čez Klein-Beifling v StejT, Line, Budejevice, Pisen, Marijiue /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopo[dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli aro See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejsviče, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. iatotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var>>, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, ] Pariz, Ženevo, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada tez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IŽ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta io Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Zaloga koles in motorjev iz znane tovarne J« Puch v Gradcu. Z J dveletnim ;jamgtvoni. 48810 FRANC ČUDEN urar in trgovec v Ljubljani i__1 Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža. Drugih vrst kolesa od K120 — dalje. ===== Z enoletnim jamstvom.* Velika .'zaloga .šivalnih istrnjev. Cenovni ki | zastonj in ^'poštnine "prosto. Nizke cene 1C82—2 Jlfred premici komanditna družba prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. T štifljetni * ^ trpežni 90 kr. izbera na trakove nn i. iz rjav.usnja jU Kli *"i 5 i čevlji na trakove močni 25 kr, 50 kr. na trakove usnje box. lOO lastnih prodajal- nih zalog na gumbe črni 25 kr. i Otrošk dekliški čevlji trakove 11 d iz močnega usnja od naprej. 1000 delavcev in uradnikov. Moški čevlji na trakove, chevreau, g dyear, šivani si chevreau, go- yg Samski čevlji na trakove, eleg. In lični godyearf šiv. Dobra kakovost IOtroški in dekliški ■ čevlji na m gumbe ??> iz črnega ali h i: r,.,ega usnja ffofl^ ML od ulice 9. J Zastopnica: so Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo SSSS z znamko „jelen". Uno je MF~ zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime] „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1062—69 Dobiva se povsod! Ustje (Češko) 43 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000.— Zamenjava li ftkskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. izžrebane vrednostne papirje in Zavara3e sredice proti vnovčuje zapale kupone. karzni izgra/toi, Vinkuiuje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcijo. P3T Eikompt tn lnkasso meni«. It-H JtjT Borsua naročil«. ~8LJi Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema =5>^L- v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—42 Promet s čeki In nakaznicami. JSt. 555. Kopel v najem. 1165 Mestna kopel v Kcleziji se daje za leto 190f) v najem. Najemnikom, ki se zavežejo sedaj potrebne poprave kopeli na lastne troške izvršiti in tudi v daljnji najemni dobi kopel na svoje troske v dobrem stanu vzdrževati, bi se najemna doba določila za 10 do 15 let. Ustne ali pismene ponudbe sprejema podpisani magistrat ob navadnib uradnih urah do vštevšega 27. dne aprila 1905. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. aprila 1905. rernolendt Voščilo za čevlje in crame za blesk Nigrtajl35$?,2£i3£ft usnje stanovitno. — Ustanovljeno 1S32. — C. in kr. dvorni dobavitelj na DUNAJ T. — Dobiva 86 povsod. Erneet Hammerschmidta nasledniki 3474 ti'fovlna železnim In kovin Valvazofjev trg št, 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50. -20 o. Velita zaloga Majskega orodja ialae oprave Izdelovanje oprem za neveste. Ustanovljeno leta 1870. Lastni izdelek o > 0 • *• o O! = •JS »- > CZ o 1 = 0 o ■ > Lastni izdelek gospode, dame in. otroke o| zaradi izvrstnega kroja, nataneneg-a dela in zmerne eene znano daleč eez meje Kranjske, priporoča trgovina z modnim blagom za gospođe in dame in trgovina za opreme C. J. HAMANN dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. # Ljubljana. Perilo po meri se prav brzo zgotavlja. Napravljanje oprem za novorojence. I Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Govekar Fr.: Rokovnjači, uglasbil Viktor Parma, kompletno K IO 70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 250 2. Kuplet za moški glas s klavirjem......„ r— 3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......„ 1'— 4. Cvetočih deklic prsa bela, samoepev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-Ijevaojo klavirja . . . „ 2 — 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 120 6. a) Oj zlata vinska kaplja ■ ti, samospev z mo&kim zborom. J u 3-— b) Povsod me poznajo, samospev iz „Zdravic" 1 Govekar Fr.: Legij onarji, uglasbil Viktor Pmrma9 kompletno K 11*20. Posamezno : 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, za sopran s klavirjem . 2. V petju oglasimo, moški zbor s klavirjem . . . 3 Kuplet za moSfei glas s klavirjem...... 4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja 5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem..... 6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum) 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....„ 3 — Dalje: 3268-38 Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že B. izdaja .........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre......„ T — Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih . . . . „ 2 60 Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih Dapevih.......„ 25U Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3 — pesem K 120 1- 180 120 1-20 Žirovnik Janko: Narodne pesni* z napevi, I. zvezek K 120, po posti K 1 30. Žirovnik Janko : Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K ! po poŠti K 110. Največja zaloga muzikalij v Ljubljani. Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na znnaj Oton Fischer trgovina z muzikaljjami v LJubljani. ■ .J ^HJJ Zivnostenska tanka pro Čechy a Moravu v Pragi. na 25.000 komadov novih delnic Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi a K 2001- nominala v skupnem znesku petih milijonov bron. — JL^miisišjii. 1905. — gp Rezerve Živnostenske banke so znašale 31. decembra 1904 K 6,25106261. V smislu sklepa rednega občnega zbora Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi z dne 25. marca 1905 ter upravnega sveta z dne 4. aprila 1905 zvišala bode Zivnostenska banka pro Oecbv a Moravu v Pragi svojo delniško glavnico potom emisije i w w w m -4 od dvajset na petindvajset milijonov kron •OOO komado novih delnic a K ŽŽOO*— nominala. v akunnem znesku oetlh milijonov kron po kurzu K 225— za vsako delnico ter vabi tem potom p. n. delničarje banke k subskripciji pod sledečimi pogoji: Subskripcija Te vrši potom posebnih subskripcijskih izjav pri centrali Živnostenske banke v Pragi ter pri njenih podružnicah na Dunaju, L, Herengasse 12, v Brnu, Flznu, Iirlavi Ćeš Budeiovicah, Fardubicah, Taboru, Mor. Ostravi ter se zaključi dne 30. aprila fBOft. 1 Subskripcije se udeležijo lahko samo delničarji banke glasom dokazane posesti delnic prejšnjih emisij. V smislu pravil imajo pravico do prevzetja novih delnic v prvi vrsti p. n. posojilnice na Češkem in Moravskem, v kolikor so iste delničarji banke, potem pa drugi lastniki delnic prejšnjih ^1B£ gitve vice do prevzetja se morajo stare delnice predložiti v prekolekovanje. Po prekolekovanju se iste takoj vrnejo ...... ___~__* A*3mJLm* I,,.t b.iv/.iin Taložiti K fiO>— V gotovini, katere Se 8 31 V 0 p. a. ohres Pri" subskripciji sermora za vsako podpisano delnico kot kavcijo založiti K 60 skribentom ta kavcija kot prvo vplačilo za prideljene delnice; morebitni preostanek se povrne. Pravico do reparticije ima upravni svet. Drugo vplačilo K 60-— se mora najpozneje do 30. junija t. 1. opraviti. Zadnii obrok K I05-— ter b tem zvezano polno vplačilo prideljenih delnic se ima poravnati najpozneje do 30. septembra I905. lelnice se izročijo p. n. gospodom delničarjem le proti povrnitvi dotičnih blagajničnih potrdil o opravlj obrestujejo. Po izvrženi reparticiji se zaračuna sub- 1181 Nove polnovplačane delnice se izročijo p. n. gospo enem vplačilu. Vplačila se obrestujejo od dneva vloge do konca togno plačevanja obrokov, izgubi vsako pravico do prevzetja novih delnic. Založena kavcija pa zapade bančnemu rezervnemu zakladu. Za Drideliene delnice povrne banka vnaprej od dneva polnega vplačila do 31. decembra 1905 4% obresti od nominalnega zneska; nove delnice bodo tedaj v isti meri, kakor Za prideljene delnice povrne stare, deležne dividende poslovnega leta 1906. , . . *. . .______, . - Za subskripcijo potrebne tiskovine se dobijo brezplačno pn blagajnah Živnostenske banke v Pragi In njenih podružnic. V Pragi, dne 9. aprila 1905. Zivnostenska banka pro Cechy a Moravu v Pragi. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Taviar. Liitnina in tiik „Narodne tukama11.