T » » ;T0—YEAR xxii. M PROSVETA GLASILO slovenske narodne podporne jednotb TH! US**** OF TH€ 5 uf HUNWS g. UwBavo novega orodja in novih ov moči. Možnost po velikem ekulativi|em dobičku je daja-potrebno netivo. To se je večinoma zgodilo PoHotea pogodba zs tesarsko delavce v Chicagu ———— Ta petletna pogodba krije tudi stavbinski program ss sve-tovno razstavo. Chicago, IIL — Organizirani tesarski delavci v Chicagu bodo akozi prihodnjih pet let zaslužili po trinajst dolarjev na dan. Ta mezdna lestvica stopi v veljavo z dnem prvega oktobra. Betonaki delavci bodo prejemali ravno tako mezdo. Stavbinski težaki so tudi sklenili pogodbo sa eno leto in njih dnevna mezda bO $7.80. Mezda se jim poviša za sedem centov in pol na uro. Pet let trajajoča pogodba vključuje tudi stavbinski program za svetovno razstavo, ki se bo vršila v letu 1933. 2ele-sostavbinski delavci so nedavno sklenilf pogodbo za $13 dnevnega zaslužka. Bili so štiri dni na stavki, preden je podjetnike minila trmoglavost. rež ju Evrope. In sicer stop-ems na Holandskem, v An-ji, Franciji in Nemčiji. V teh želah se je nakoplčevsl kapi-da ga je bilo več kot so gs trebovali. Ampak to ni na-ilo trgov po kapitalu, kajti e so velike pokrajine, vštev-Zdruiene države, ki so bile ne kapitala. Evropejski up-ki so zalagali ostali svet s lca-talom. Posledics tegs je bids špekulacija ni nikdar do-gla stanja kronične mrzlice. Ampak, ko se je Iz Združenih žav razvila velika upniška si-| se je položaj kapltslizma Iz-emeil. Nekaj časa ss je zde-da ta izprememba samo poni, ds se finsnčno središče iz >ndona preloži v New York, elo se je, dn js Evrops zsrsdi j ne siromašna In je pri-na beraflko palico, toda iz-jAanje gospodarskega noloža-v Evropi Je Ispremenllo lz-ede v bodočnost. Simmons •avi: Medtem so si evropejske de-1 opomogle od vojne škode do znih stopnic In so zopet posle upnice narodov. Preje bi ropejskl kapital, ki Je bil Um več našel trg v New Yorku, jti New fork Je bil trg dolž-kov. Danes pa Evropa in A-rika gleda po takih trgih >lžnikov za svoje preostanke pitala. V tem Čssu bo cens domsčih ednosinih pspirjev In vrsd-"«tnih papirjev drugih upnl-tih ns rodov šs rsstls pod pri-«kom, da as išče nov vložni ks-tal." Tu je še veliko polje, ki išče ožni kapital, ampak ts pokra-ne se hitro izprsminjsjo v po-rajine, ki imajo prsostsnke ka-iUla. Zdaj žs stops vprašanje ospredje, ako ves svet lahko Porabi preostanek kapitala, da rodudra. Ako je to nemogoče, **sJ špekulant je postane krojna, povzročajoča socialno ne-t«i<"t in nepokoj, ki ostaneta, "k 1st se gospodsrski sistem ne premeni v korist delsvcem. ki k inoma potrosijo svoj ssslu-rk za svojs žlvljenake potreb-Hne.* Himmons oposarja. Aa aa dru-< prikasai nestalnosU ia Kitajska protrga stike s Sovjetsko Rusijo? a.; , , ■ • KaJAek Je za odpoklican je diplomatov. Nanking, 13. jun. — Kitajska nacionalistična vlada ae posvetuje glede popolnega diplo-matičnega preloma s Sovjetsko unijo. Predsednik Kajšek ln zunanji minister C. T. Vang priporočata takojšen prelom s Moskvo is razloga, ker smatrata, da je iz ugrabljenih dokumentov v sovjetskem konzulatu v Har-binu dovolj dokazano, da so sovjetski zastopniki na Kitajskem v zvezi s "kriatjaneklm" generalom Feng Juhsiangom kovali načrte sa vstajo proti kuomin-tangski vladi. Drugi člani viade svetujejo, da se o prelomu ne govori in da se odnošaji s sovje-ti postavijo na trdnejšo bazo. Poljski škof izzval Izgrede proti Vsršsvs, 18. jun. — Dljsški izgredi proti Židom v Lvovu so se zdaj obrnili proti vladi, ko Jo bilo večje število dljskov aretiranih. Izgrsdi so nsstsll ns prsznik Telovs, ko so bile neks-tere židovske dijskinje obdolže-ne, da so se žaljivo Izrazile o katoliški procesiji. Klerikalni listi so takoj začeli hujskatl proti Židom, pravi isbruh je pa prišel, ko je katoliški škof v odprtem pismu v časopisu napadel Žide. V teku izgredov so klerikalni dijaki demoliraH opremo v židovskih šolah, sinagogah ln v uredništvu židovskega lista. Ko ps je energično nsstopfls pollcljs, ss Je jezs klsrikslcev obrnia proti policiji in aodnikoni Zdsj zahtevajo, da mora biti policijski načelnik v Lvovu odstsvljen. I Gerkij ns Moskvn, 13. jun. — Plsstelj Maksim Gerkij je včeraj žel burne ovscije. ko Je stopil ns o-der In posdravil delegste kongresa makih bezbožnikov (ateistov), ki ss sds j vrli v Moskvi Vsč članov sovjetske vlade In drugih komunističnih voditeljev Je med delegati. novltnost» in negotovosti v do-mači Industriji In trgovini. No-vs Industrije dsisjo konkurenco starim verižnim trgovinam, vložnim trudom itd. On pravi, da ss hitro izvrši ns stotine takih izprememb in to Js opaslti v cenah delnic, ki se nanašajo na to. koliko bodo prinesle zdaj In koliko r prihodnjosti. Vas to ps pomeni, ds as kapitalizmu šibe kolena pod svojo lastno butaro. > at epwÉBl nu ef 1er te 2« sUvkarJev izpuščenih; med obtašsnri umora policijskega načelnika Je tudi ena ženska. Gsatonia, N. C — Izmed 71 stsvkujočlh delavcev, ki so bili zadnjo soboto in nedeljo aretirani na obtožbo nameravanega umora, je bilo 12. junija 24 izpuščenih, ko so dokazali, ds ni-majo nobenih zvez a streljanjem ns policaje dne 7. junija. Pridržanih pa Je 47 delavcev v zaporu in od teh je trinajat obtoženih umora, ostali pa nameravanega umora; med obtoženci u-mora je tudi ena ženska. Obtoženci so večinoma tekatil-ni delavci iz Loraya, kjer nadaljujejo stavko pod yodstvom National Textile Union, nove unije, katero so organizirali komunisti. Ostali obtoženci so organizatorji, ki ao prišli največ iz New Yorks. Dne 7. junija zvečer je bil po-licijaki načelnik 0. F. Aderholt obveščen po telefonu, da je pretep v teku v glavnem stanu stavkarjev. Odšel je tja s štirimi policaji in ko je prišel v bližino, so počili streli is teme. Vseh pet ja obležalo na tleh. Načelnik Aderholt je umrl drugi dan. Ostali so v bolnišnici Tn najbrž okrevajo. Slavka iavljarakik k lavcev aa Uri Na stavki je nad dvanajst tisoč delsveev, — Odpomočni odbor odprl dve novi kuhinji. Boston, Msss. —- Stavka čevljarskih delsveev v tem mestu ln okolici prehaja že v deveti teden, toda nobenega izgleda ni« da bo kmalu poravnana. Stavka rji se še vztrajno drže pri svojih zshtevsh, kot izjavlja Ernest Henry, predsednik organizacije, vendar pa tudi podjetniki ne drže križem svojih rok. Zs boj proti stsvksr-jem imajo določen poseben sklad, ki rs uporabljsjo zs pridobitev omshljlvcev, ki se pojs-vijo v vrstah stsvksrjev. Cev-Ijsrske družbe pošiljajo k tem ust. Asi «f svoje agente, da jih aagovarjajolte ln razredčene. To se je zgo-naj se podajo nszaj na delo. Pri allo skoraj vask dsn. Pri tem se tem jim obetajo vse mogoče reči, ssmo ds bi jih pridobili zs svoje namene. V gotovih krogih se « vzdržuje govorics, ds Imsjo kompsnlje v skladu zs pobijsnje stavke skoro pol milijona dolarjev. VeČins stavkarjev, katerim ss približujejo kompsnijski sgentje, ni bils niti pred stavko orgsnlzlrsns, zsto mislijo zadnji,« da bo med temi njih posel najlažji. Stavka se Ja sedsj razširila In dosegU mesto Lowell, ki je 26 milj oddaljeno od Bostona. Vo-dlteljl stavke v tem mestu so takoj, ko so zvsdsli zs to novico, sklicali ssjo, ns ksteri so sklonili, ds ss pošljs unljsks uradnike v Lowell, ds organlzlrsja stavksrje. Unljskl ursdnlkl v Bostonu izjsvljsjo, ds se v tam mestu nI niti enen «ta v kar Izneveril In se podal v vrsto stav kokszov. Aretacije stavkarjev so na dnevnem redn. Pred par dnevi je bilo sretlranih nsd petdeset stsvksrjev v Chelseju, ko so pi-ketirall tovarno, v kateri je bila napovedana stavka. Policija tukaj, kakor povsod drugod, kjer so v teku stavke, igra v roke podjetnikom. In ugsnjs razna nsslljs. Mnoge unije v tej državi so organizirale odpomočno akcijo. Ts dni sta bili zopet odprti dve novi kuhinji, kjer ee stavksrjsm deli juhs In druga hrans. Ubita U Paz. Bolivija. 18. Jun. -Mies Adelaida Alalgs Je bils danes obsojens ns smrt. ker Je u-morile kstollAksgs duhovne E-miHo Rosi lis. O motivu umora PODRORMSTI GLEDE DOGODKOV V GASTORIJI Zdi se, ds ss zgodovina ameriškega delavskega gibanja so-pet ponavlja v Gastoniji. i» ■ Gsatonia, N. C. — Vsi odborniki Narodne unite tekstilnih delsveev (Natl. Textile Workers Union) in Delavske imeti narodne pomoči (Workers Intl. Relief) ae nahajajo v zapora obtožen i u-mora. Z njimi vred je obtoženih in v zaporu 65 lorayskih stavkarjev zurots, ds l$vrše umor, ko je polici js udrla v Aotoriščc stavkarjev bliso J»rayeve tovarne v GastonUi. jipbe Imenovani osganlnacljl *tk pod vodstvom komunistov. Načelnik policije )e l»il ustreljen, neki drugi polAj težko ranjen, dva policaja ln organizator pa obstreljena, ko so stav-karji branili svoje lotorišče. Ranjeni unijakl organizator je Joaeph Harrison Jz Passaioa, N. Y. V AotoriŠču so Živeli stav-ksrji s svojimi draftinaml, ki jih je tekstllns kompasi j s Izgnal« iz svojih stanovanjih hiš. Vsi stavkarji ln njih družine so bili spodeni is šoforišča, bližnje gozdiče so pa, preiskali po stavkarjih in onih. ki z njimi simpatisirajo, Tipično južno razburjenje Je nastalo v Gastoniji. Lbkslnl tisk.Ščuvs proti stavkarjem in sahtava daritve-no jagnje. Proti atlVkarjem se ščuva drhal, ki ne pbzna nobene razsodnosti ln milosti napram onemu, proti ksts^emu je ns-ščuvsns. Govsrner Rax Gsfcdnsr js odklonil apel sa vojaiks pomoč. Zaprte Voditeljs stsvksrjev as skrivaj odpeljali proč, da ne pridejo v roke naščuvani drhall. Fred Beal, unijakl odbornik, Je obtožen od policije, da j|S odgovoren za streljanje. Vsak, kd* ja imel količkaj soli v glavi, je pričskovsl, ds mora priti do nspokojs in spopada med stavkarji in policijo. fičuvanjs policij«* Js bilo dosti. Vrste plketov so bile rssdr je udrihslo s količki po delsvclh. Družine stsvksrjev so bile spo-dene iz kompsnljskih stanovanj na cesto. Veleporota Js prelsko-vala nasilna dsjanjs, ps ni mogli Izslediti krivcev. Stavksrjl so ss zsdržsll mir no In njih voditelji so Jim pri poročali, naj vztrajajo v stavki. Od ksr Je bil rasdsjjui stari glsv ni unijakl stan, Je unija zgradi la novnga bliso starsga in po-stavlla šotorliis ss drniins stav ksrjev. Netiva Je bilo toliko, ds lshkoiiajmanjšs iskrn povzroči požar. V petek svsčsr, ns dsn strs Ijsnjs, ss Ja obdržaval običajni shod. Formirala se Je vrsta plketov In korakala proti tovarni, ki js pet blokov proč. Vrsta Js bils zlomijens kot ponsvadl. Nekaj minut, ko so stavkarji zapustili glavni stan, Js prišel policijski nsčelnlk Aderholt s štirimi polil csjl k vhodu v šotor išče. Oblsks-II so šotoi išče nekaj ur preje, pa niao šli notri. Ko so prišli drugič, ao skušs-II Iti notri s silo. Unljsks straža Js zahtevala, da pokaže aod-nljsko tiralico. PoiisaJ nI imel nobene. Pollsijskl načelnik Je skušal rasoborožiti «trežo, dipgi policaji so podili stavkarje pred seboj. V tam trenotku Je pričdo streljanje, ki Je konteia, da Je bilo pet zadetih. ' Poročevalec Fed«-rallzlran*ge tiska dostavlja k Uma, da Je taks sodba o tragediji Otto Maso-na, lojalnega dela ves v Loray Javi tovsrni in ki živi nssproti šo-torišča. Poročevalcu fedrrslisiranegs tiska niso dovolili obiskati zaprtih stavksrjev. Ko Je pognal avoj avto na lice mreta. kjer ee Js streljalo, ja takoj proti unij- og. «. lilt. ea Jim 14. ItlS. DoaaMa v Washington Novi ameriški poalanlk dobil na-vodilo, da takoj oblAče premijer ja. . J Wsahlngton, D. C. — Pred* sednik Hoover je v sredo poslal Charleau G. Dawesu, novemu s-merUkemu poalanlk u v Londonu, ki sdsj potuje v Anglijo, rs-diogram s navodilom, naj takoj po prihodu na svoje mesto obleče premljerja MacDonalda na njegovem domu in ga formalno povabi na konferenoo v VVash-ingtonu. S tem bo vse urejeno zs sestanek. Kolikor je danes znsno, pride MscDonaid v A» merlko enkrat proti koncu meseca julija. Loadon, 13. jun. — Najno-vejše ddlo delavake vlade Je bilo Imenovanje nprave sa kraljevi dvor. Jack Hayes, bivši policaj v Londonu, ki Je izgubil službo sa čaaa generalne stavke, ker Je pomagsl stavkarjem, j* bil včeraj imenovan drugim komorni« kom, ki ima oskrbovstl hišno o» pravo v kraljevi palači. Ben Smith, po poklicu taksišofer, Je pa dobil službo blagajnika kra« Ijevskih palač. iolozaiikl strojevodje Zadovoljni niso Is i aksdsmU« Asgs 0 t**9^ kraj. Clevsland, O. — ¿trokovno glasilo železniških strojevodij nI ssdovoljno s akademlčnlmi priporočili sa skrajšanje delavnika. Llat uvažuje, da atrojl vedno bolj In bolj ispodrivajo ročno delo In nadomsščsjo delavce v industriji, ps prnvl: "Delavstvo ima še vaeeno nskaj orožjs, ds ss bojuje proti po-šssti, ki mu škodujs. Ens Izmed teh je zahteva po snlšs-pju dnevnih delsvnih ur. Skrsj» šanje delavnega čaaa, vsč is-služks In ssvarovsnjs /oper o-nemoglost ns stara leta ao objekti, zs kstere ss mors orgs-nizirano delavstvo od aedaj naprej bojevati s vaeml avojlml močmi." 16 oseb utonilo v Romuniji. Bukarešta, 18, jun. — Vsllka povodenj je nastala v okrožju Swinesch na Hedmograákam In po prvih vesteh je 16 ljudi Zgubilo življenje. Deroče vode so popis vile kmetije v širokem, obsegu In ns tisoče glsv živlns Je utonilo. Prestrsšsnl prebivse! so zbežsll v hribe. Govoreči film od v sel dela args-nlstkl: samomor. i New York. — Mlas Helen Moyer, stara 24 let In organist-ks v kinematografu, js U dni skočlls skozi okno dvsnsjstags nadstropja in obležsls mrtvs na cesti. Nskaj dni pre| Js Izgubila službo, ko je avtomstlčns godba v filmu izpodjedls njeno mssto BROOKHART NAPOVEDAL VOJNO STARI GARDI Farmarakl rebel odgovoril Hoover Ju, ds M prihodnjih votl-tvah pojdejo farmarji s tretjo stranko. Borah sahteva takojšen konec larednega sane-danja kongresa. Washington, D, C. — Smith W. Ii rook hart, republikanski farm a rs k i ssnstor is lowe, ki Je v zsdnji predsedniški kampanji sgitlrsl ss Hoover j a, potem ko Je pustil na cedilu avoje urogre-alvne prijatelje, je v sredo Isja-vil v aenatu, ds je isgubil ssdnje upsnje, ds bi republlksnska itranka pomagala fsrmsrjem. Priznal- Je, da je bil preverjen: Hoover In njegove stranka ata prevari la farmarja in pri kongresnih volitvah prihodnje leto as morajo farmarji obrniti k progresistom in pri predsedniških volitvah v letu 1082 morajo IsvolHl progresivnega ksndlds-ts predsednikom, Če hočejo res dobiti odpomoč. Brookhsrt js v svojem govoru Odgovoril predsedniku Hoo-verju — ki Je prejšnji dan napadel farmarske senatorje, ds asvlsčujojo fsrmski sskon — ds Hoover aam savlačuje In nihče drugI, ker pritiska ns kongres ss tak sskon, kskršnegs on hoče in kskršnegs hočejo Imeti izkoriščevalci farmarjev, ne pa takega, ki gs potrebujejo In zahteve Jo fsrmarjl, Brookhsrt Js rsksl, ds bo senat vaekakor prisiljen sprejsti Hooverjsv fsrmski nsčrt brez nsgrsdne klsvzuls, ksjtl vsak drugi iskos bi bil vatlran; kongres ba prisiljen udstl se. Fsrmarjl izgube liitko, ker so bili preverjeni, toda ta šola Jih nsu-čl, ds si bodo snsll pomagati pri prihodnjih volitvah. Drugo bombo js vrgel senstor Morah, ki je dejal v sbornlci, ds Je nsjbolje, če kongres takoj ss* ključi izredno zssedanje, ne da bi čsksl ns sprejetje fsrmske ndpomoči in Še itisnj ns sprejstje carinskega sskons, ki se sestavlja v interesu velikih tovsrnar-jsv in ns v interesu fsrmsrjev. Borsh Js IJuto kritiziral celotno revizijo carinskih tarifov. On Je inlclstlrsl izredno zsssdsnjs kongrssa ssmo v svrho odporno-čl fsrmsrjem, nI pa pričskovsl, ds se sskonodajnl program j>re-tvori v odpomoč finsnčnlm In industrijskim msgnstom s visoko varstveno carino. ftoganje s farmsko predlogo s« bo nadaljevalo šs nsksj dni, Cim nižja zbornica ponovno ss-vrže debenturno klsvzulo, ki Js bils drugič sprejeta v ssnstu. pojde pred logs drugič pred konferenčni odsek In od tsm spet nszsj v ssnst. Medtem se v o-iatma zbornicssm ksvssjo radi carine, prohlbiclje, ljudskega štetja, nove naaelnlške postave in vseh mogočih drugih stvsrl. Vlak gs ubil. Chtcsgo. — Frank Novsk, star 62 let in Isstnlk krojsške delavnice na 1816 So. 69. svs., Clcero, Je v sredo psdel pod ko-less vlaka v l«ake Forestu, ki ga Js razmesarll. sks drhsl obkolila njegov avt<>. ker Je imel na-njem newyoršk<< licenco. Izkasal se Je, da Js po-ročevslec Federallsiranega tiska. Dal Je svojemu spremi je vslcu Je« Hluaghterju navodil*», naj napravi f^tograflčns slike o prizoru. Takoj so so ju prisilili, da sta morala nazaj v svto In dva oborožena šerifovs deputijs sta Ju spremila na policijsko postaj". Tsm so Ju izprašsli vsakega po yebej In Ju obdržali v zaporu za več kot eno uro. med tam časom ao pa preiskali svto od tal do vrha. Našli niso nié nevarne?» rasen taksične opreme, pa ao Jima pokazali prt Is okraja Os« ( appellinl dobil legalno bitko. Hcrsnton, Ps. — legalna bitka, ki sta Jo začels Klnaldo ('api>ellltil In Thomas Uvelle, da pridida njuna Imena na glasovnico premogarske organizacije v prvem distrlktu kot kandidata za predsednika in tajnika, je bila na sedlšfu Isvojevana v prilog tožitatjems. Oba sta Mis diskvalificirana po odloku predsednika Hoylana, ker nista bila nomlnirana po petnajstih lokalih premogarske orgsnlssclje, tods sodnik Melgan, pred kata-rlm se Je vršlls obravnava, js odloifl, da Js bilo Boylsnovo po-stopsnje nepravilno. Ako bo dlstriktnl Isvršnl odbor upoštavsl sodnijskl «sllok, tedsj bo Boylsnov protiksndl-dst zs distriktnega predaMlniks CspHlinl. Ts distriktos or-ganizaclja šteje 66,000 članov In Je največja v rudarski uniji CapHlinl Je bil te prsdeednlk tega d letri k ta, toda pred meseci Je resigniral radi neeoglaaja s drugimi voditelji v odboru or-ganlsaclje. Koavooolja Hrvatske Bratto^ ZajoMoo Volitve kanvenčnlh odbornikov. Isvoljenl štirje narodnjaki ia eden prosvetni. Borna raaprava glede čssnlksrjev In dvorane. _ St. Louis, Mo. (Izvirno poročilo P ros veti.) — Tretja seja konvencija je bila otvorjena v torek U, junija ob devetih zjutraj. Clta as sspisnik prve In druge seje In obs sta sprejeta s malimi popravki. Poverilni odbor konatstira, da je prisotnih 262 delegatov in gl. odbornikov. Na dnevnem redu so volitve nadaljnih konvenčnlh odbornikov. Otvorjena je nominacija kandidatov sa prvega podpredsednika. Nominacijo sprejmejo A. Mulch od narodnegs bloks, M. Kralj od prosvetnegs bloks in N. Hlnlč od progrssivnsgs bloks. Votltvs Upadejo: narodni blok 126, prosvetni 44 in pro-greaivci 811 livoljsn Js bil Mulch Is St. Louisa, dslegst nsrodnsgs bloks. Nominacijo zs drugega pod- Bredsednlka sprejmejo ftlmun iugura is Portlanda, Ore., od nsrodnegs bloks, F. Snslsr, pro-gresist in J. Besič, prosvetaš. Glsaov so dobili: Cugura 187, ftneler 87 In Bezlč 88. Izvoljen js 1^1 nsrodnjsk Cugura. Gl. prsdssdnik Anton Gssdlč nato ispregovori par ostrih besed In Uroči klsdivo novoizvoljenemu konvenčnemu predsedniku J. Clčlču. Clčlč vsame svojs mesto in ts sahvsll delegaciji ss Uvolitsv, potem ps odprs noml-nscljo ss ksndidsts konvsnčne-gs tajnlks. Nominacijo sprejmeta prosvstaš J. Kovač is Glsvs-landa in nsrodnjsk G. Mols; progresist A. lilažekovlč odklo-nI, Rezultat glaaovanjs: Kovač 188 fn MoAe 119 glsaov. IsvoUsb Je bil prosvetaš Kovač ss tajniku konvencije. Sledi nomlnacljs ss drugsgs tajnlks konvsneije, ki Jo sprejmejo: progresist 0. Msslsč, nsrodnjsk C«. Rosankovlč In prosvstaš A, Hvsgllč. Isld volitev: prvi 100, drugI 117 In tretji 81, Msslsč in Rossnkovlč gresta v ožje vplltve In oba dobita vsak po 184 glssov. Otvorl se četrta ssjs ob dveh popoldne in se vrše druge ožje volltvf med Msslsčsm in Jtassn-kovlčem s rezultatom: prvi 124 In drugi 129. Isvoljsn Rosankovlč od nerodnegs bloks. Nomi-nscljo sa drugsgs pomožnegs tajnika so sprejeli: progresist M. Mssič, nsrodnjsk J. Tomse In prosvetaš J. Krlvsčič. Glsso-vi: prvi 108, drugI 186 In irstjl 26. Olje volitve med Mesičem In Tontasom s rezultatom: Tomac 181, Mesič 121. Nsrodnjsk To-mac Is vol j en. H tsm je bil konvenčnl odbor Izvoljen. V nJem so štirje nsrod-njskl, eden progreslvee (komunist) In eden prosvetaš. Ako ss ne bodo progreslvcl in prosveta-šl sedlnili, bodo narodnjaki (ki so obenem klerikalci) zmsgsll ns celi črti. Ns dnevni red Js prlšsl po-, slovnlk konvencije, ki vsebuje 18 totk. Poslovnik Js bil s nsksta-rimi spremembami sprejet. Zboruje se od osmih do poldne in od dveh do šestih dnevno, rasen v soboto, ko se zboruje ssmo pradpoidiu. Konvenčnl predsednik nsto I-menuje razne odbore: odbor treh zs Usk, odbor šestih ss prošnje In pritožbe, odbor petih ss pregtsdanje knjig, odbor petih sa resolucije, odbor petih ss plače. Odbor is prsvils Je Ispuščen, kar bo to točko sestopal gl. odbor, Časnikarji, ki zastopajo "Novi Hvljet," "Radnik" in "Ksnsd-skl Glas,'* so predložili protest proti IsJsvi gl. predssdnlks Gsz-diča na prvi seji, rsdi katere se čutijo užaljene. Razvila ss js burns deliata, tekom kstere Je Petrsk, urednik Zsjednl4sra,M glasila HBZ, krepko sagovsrjsl časnikarji in pobijal stališča gl predaedaika. Končno Js bil spre-(imu* ee s.------ (Mladinski list, t*puu*vsK>; J« ;™ k^mmUdin kakšno strašansko mravljišče je seveda veled te spremanbe_ višji, daei ne previsoki, Wti mtadta- balvardih, Tekom preteklih treh Jot in,pol ee je ustanovi» m oruejev ^^ Mi ^j in eicer: v drugi polovici leta 1W8, 16, v prvi polovici!. 192*, 24 ; VftHko j m dela v tvornicah ob v drugi pa 17. V prvi polovici |eta 1927, 10, v drugI pa 17. V M Chicago in ob kanalu. To-Jpnri polovici leta 1928,19 in v d*ugi polovici 19. V tej dobi se je K ^^ večinft ^ mi sdi, teh [razpustijo $6 društev. Od teh se je nekaj združilo, druga pa »o ljudi kf brz€ ob jutr*njih urah n so raspustfla vsled tega, ker so sp člani razšli iz naselbin, ali dru- ^ 61ka4Wh oiioah. je uposlena 1 gib vzrokov. Dne 1. julija 1926 je jednota štela ,631 aktivnih v l00pSkem distriktu, kjer sto- inozemcev udeleže. Zabave PRO gla*lo sloven A ET JBDNOTg NARODNE PODPORNE í'.cr, jeni J«. 80 Cicero supo iz M«! OPAZOVANJA lastnina slovenske narodne podporn» ikworm r _______*—-^Mmmmtßmmammmmmmmmammtm^mmmammmmmmmmmmm^m On« ofleao* p» šogevrs. Ivšave (tsvss Okiosfs) |MI as Jas« •7JO as Isto, afTss pol Isla, la ss / Masla* ss vs% kar iat Stt i lasu "PROßYETA" ms7-m -THE oigaa »g im Wessne HsHeaal . »Uasi AdvrtUtos rau» op afraamaat. ■ ■ ■■■ Fina^tao poročilo od L JpJUs, | ^____TTrJi.v.kP razma-l OeeminpHdeset let. V »68 letih prgr lihko izgin« V AmerflDJe sklepajo po- Neurja e poVršjs Evrope, u sih hudobni ljudje nalivajo 8o-|godbe za 99 let. Nič več in nič gine Francija, izgine Anglija in domo ln Gomoro, kar pa nlk* manj, samo devetindevetdeset. izginejo v* drugedetele. Prav kor ni, niso bogve kako sijajne, y^gi kak sodnik 6bšodi koga »prav bi morale izginiti! To M> To je, mezde eo nizke v primeri L» gg 1st ječe. V svstem sred- razume: politične stavbe, ka visokimi cenami življenskih Ljem veku, ko so ljudje "vse kršne so danes, ljudstva ostane. Pil tudi delo se Jum" I znali", je bila nerada, da ee je jo. ker ne morejo izginiti nika .tako ne dobj. Treba je stikati I kdo zavedal "pred Bogom za tb- mor, rawjn če ae kontinent P(K —- "—¡t: Od tovarne do tovarne, da se kaj hjko ¿asa, dokler bo svet stal." »rezne. ?e bojazni pa ni tn ha ¿80.40 VXA3ZM fsos^-oe. ukne ^ m ^ najraj- pred nekaj dnevi je bila v Pe-Znanstveniki nas zagotavljaj,, ^ Še najemajo mlade pa krepke rizu podpisa^ pogodba, na te- da sto milijonov let smo lahkol delavce, iz katerih lahko še mno- moiju ka*erč ae Je Nemčija ob- brc« ekrbi. go energije črpajo za svoje | v^ dR bo plačevala vojno y prihodnjih dvajaetih letih profite. odpravnine 68 let To se pravi K uhko zgodi, da bo reparacij Mesto Chicago z okolico, pra- do ^ Gospodovega 1989. ska pogodba ležala v nekem no. vijo izvedenci, šteje sedaj nad| Človeška naivndst je neizčrp- vem muzeju, kjer bodo shranili ______drži in pero vse vse take listine kot dokument« ^^^"^^V.kti^i nsnvni stroški in glasilo Imiilite' * v malih p0*pifce. Saj ni Se deset let te- naivnoeti in stupidnosti bodo isgi aaierm sprememo se «uuv m|w» » __ mejitih in v zakotnih kemDah.L. an «T»vni IrnnforPniniki Mm mwImmin v občudovanje versajske po SETTS^*. (ier ¿»J*. ^sJ'rJ^r Iil^Si^«'^ ^^ ^ffitMtg*! 1zlatih mark. Žettkozlatnnlna ^Tz ssTda vssijea te» daavesi fflpa asrsšelaa. izvite jo prsvočssno, | trebne dohodke za tekoče oDveznosii m rezervo. |viakih ln v avtobusih — vse dr- Vsem 8Vetu, razen ¿e je v zem- klIpa p0godb, ki se danes srna vi v downtown, v loop. Ne.mo»|ijjf to* sHni gospodje ee niso tp||jd MkPoaanktne hi večno .1 i--»--" nillrnil nmda mm m > adslsA^CMy.^ Bilanca 31. Bilanca 90. Chicar o) $9A0 par year SoSacrtption: .Uaitatf Stetas •ear; Chicago |7.60, awt foralgn ¿RATED PREÜ8 MEMBER OF THE Prebitek t*h 1st in pal ..........1142,060,40 Gmotno stenje mladinskega oddelka je izborno. Za upravo IlUfcfitf1 li,tMje Äfü SMS Zl^e^S Hiri ^^V^W Pobile določbe o prenosu v upfavni sklad spremenjene, » poa-| y mA¿ih] Sa aa vam na ostavi tiat. Tekom preteklih treh let in.pol se je ustanovijo 121 4ru*tev letnic? obrambo OGRSKI VLADNI BETJAM IN NJIH PRAVICA. V Ogrski vladni betjari v pozlačenih frakih se niso prav nič izpremenili. Ostali «o maščevalni, reakdjonami m^Miti kot so ali l___ ___ Socialistična korespondenca o političnih jetnikih P^l^i^v^S^^^^ w -Cffi* *5UHT» SZ- l milijone^Ameriki toliko iz,Švice, da je Ogrska justica ravnotako brutalna, kot je pr4p#mo|rk) ^„^^e mladjne za Jednoto, Wtipredzadnjo prijetno Je v mukgVL _ nedanessuJjo dogodki s čudovito let-, Kobodomožje čez 58 let bila, ko je pomandrala komunistično revolto in vposUvila konvencijo nismo imeli še kak*no jngfr*ko v poletnem času, ko nastope sil- wiico. Naj vsakdo pogleda Pos edali na dotične zarjavelo h»rWnn diktaturo (prvo se je nstanovllo 18. oktobra IWh.* ^ključkom \et* IWLft vročina (sedaj je ni), ki vča- ^tn^st let nazaj! Kdorje da- ^odf ^ v^eh' ^ burioazno dikUturo. L^ imen že 44 aktivnih angleško poalpjočih društev V fdnjihl ih traja po cel uden a„ več, pa P 50 ^¿inUy je danen rjarekovalci teh številk poko- Žrtve betjarske justice «p dr. Kis, vodja levega kriiaLtlh pojavljeno gibanje za ustanovljanje angl. Pcf«J^ društevl e gpet nag1o gpremeni in tem- povprečna starost človeka v ci- V*1!,** ^ prav4faprav sodaldemokratične stranke na Ogrskem, bäron Hatvany, je vse hvale vredno. Ker je šele v "»vojn, je peratura pade v nekaj urah od Uizirani deželi, ki je prišla v 8 Ukimi dokumenti. ^ jomnWratiAnp «tränke in Veer vodja mefičan- konvencija uvede vse mogoče odredbe v svrho umnega razvoja 30 do 40 sto Jnj tolikem času — lahko zabeleži Ali danes je tako. Nekaj je član ogrske demokraUčne «t^nke, ln V*er, voaja mesca i ^ dmštev. Zadnja leta se jej^^o ^ v Chicagu ^ iivI mnogo vefiaprememb in preobratov v treba zapisati in podpissti. Kaj sksga republikanskega gibanja. zelo ugodno polje v Canadi, kjer ^mo imeli pred 80. junijem, 19251 gk)venceVf mnogo Več kot pred tvojem življenju kot jih je mo- pa bi gospodje visoki rszbojniki Kis je bil obsojen na tri leta, Hatvany na sedem Jet lei sedanja ogrska sodišča le golo orodje v rokah belih ogr- Ker eem mnenja, da poda br. gUvni predsednik poročilo o ddh Uroristov brutalne^ in njjSto«». V^ k teh belih naailnikov je ukaz ogrskim sodiščem. Ta »odi-|«apehe, na katere Je splošno članstvo lahko ponosna 2elim, da šča imajo ukaz, da ne dovolijo nobene besede v Interesu deveta redna konvencija začrta za Soctoče smernice/ Id bodo vo- svetovnega miru, nobene besede v interesu demokracije. dile do nadaljnih uspehov. i l Ml , >, . . . : Vaš za zdrav ln uapedeh rasvoj največje slovenske delavske Po famozn! obtožnici orodja belih teroristov je vodja izteke podporne organizecije—8NPJ, J h'vicarj»'v ogrske sOdaldemokracije izvršil hujskanje k _WRs Novak, tlivnl tajnik. uporu proti monarhistftnim institucijam in lastnini. To je POROČILO BOLNIŠKEGA TAJNIKA, bilo izvršeno na ta način, da ne v letaku zahteva tajno [cenjeni bratje detapOl in sestra Megntlnjet glasovanje za ustanovitev republike in dalekosešne agrar- V smislu pravil imajo gKotoornlki 1U ne reforme. Obenem namerava ta letak tudi izpodkopa-1^^^^v^ra^o'^tit^^vL^ ti ogrsko-italijansko alijanco. I izboljšati pravila ter «ošltl druge veftnejfte probleme In le na ^ Zloglasna .«Jha orodja oRr.klhb.lih tarokov obsoja le drja. Kisa, ampak ona obsoja vso sodaldemo- ^ Meaiea maja 1M7 ^ podal osUvko br. M. J..Turk kot gl. kratično propagando. Ta obsodba pomeni še več. In sicer tajnik SNPJ. Njegovo mesto je nastopil tedanji -fomeini tajnik to, da je konec legalne sodaldemokratične propagande na br. Blas Novak, tn jaa kot namestnik osiroma edini V*etikMdidat » pomožnega tajnika na sndnji konvenciji, eem bil po gl. odboru UgrBMm< poavan na izpraanjeno mesto pomožnega Ujntka, katero shUbo Dr. Kis je kot socialist ostal zvest tradiciji sociall-1 opravljam od maja 1927. stov. Pokonci je držal glavo, ko je v svojem zagovoru "^i^SSlJSli^^lJiL^»^^ naglašal, da je pravica na njegovi strani Iz Kisa je ^^l^^^^mio prariuTThnlakrbeti sa to, da je * sWe-prepričanje, da je v gigantičnem boju med kapitalizmom I ju vedno potrebna reserve. Veled tega ne bom rasnih pedrebnoeti in socializmom resnica na strani socializma in ker se kot navajal pač pa le važnejše stvari, vsaj kar ee tiče vplsčil in is-odvetnik bojuje za resnico, je njegova dolžnost biti član g*" ^^ V**** te M korlstno organisaeUl pri seeuv- socialdemokratične stranke na Ogrskem. V***- ^ Ta borec za resnico in pravico Je zgled tudi vsem | škega sklada ea dobo •^^to^bi to pel socialistom zunaj Ogrske in dolžnost socialistov po širnem svetu je podpirati delavsko gibanje na Ogrskem v boju z ogrskim fašizmom. . Bethlenovi zaupni zastopniki dvorijo vedno pol jem v tujesemskih demokratičnih deželah. Tako lahko na pr. vidimo, da se pulijo za naklonjenost socialista Loe-bR v Berlinu, v Londonu pa za naklonjenost MacDonalda in Snowdena. Ampak zaveden socialist se bo ogibal tnh ¡¡yV y ljudi kot kuge. Tem ljudem, ki s« bolj navihani kot Ha- " " lijanski fašisti, je treba povedati v obraz to, kar jim gre. •i it. aš 1. telila tees NtJiasi (Dalia sa S. Na programu bodo tekme sa moške, ženske in za otroke. Po» log tega pa bo nekdo dobil na pikniku lepega snažnobelega jančka. Treba je pripomniti, da imamo člani društva pri pravljenih več kraanih dobitkov sa zmagovalce' v tekmah,, Ker v resnici pričakujemo na našem pikniku veliko ttdelešbo, smo ee to sedaj pripravili, da bomo postregli veliki množici občinstva. Nikakor ne emejo izoetati člani našega društva od tega pikmka, in pa aeveda tudi člani društva št 844 SNPJ Pridite val in pokažite, da ato pripravljeni sodelovati. Mi vam bomo tudi vrnili, kadar bo prilika nanesla. Na svidenje v Sušatovem gosdu dne 80. junija na pikniku društva št. 854 SNPJ! Član drnštva. Jobilejoo elnv|s. St. Marys, Pa. — Društvo št. 681 SNPJ priredi v nedeljo dne 80. junija piknik, ki bo obenem tudi praalava 28 letnice Slovenske narodne ppdporne jednote. Pričetek piknika bo ob 1. popoldne. Uljudno vabimo vse člans in nečlane, Slovence in Hrvate, de ee piknika udeleže v velikem številu. Vabimo tudi rojake Is Durant Cityje in ftidgewajrjs Pa. Zabave bo dovoU sa vse. . Proslavimo srebrni jdbile naše matere 8loveneke narodni podporno jednote na doatojen način, kajU ona nam je šs veliko poma#ala In nam stala ob strani v potrebi ln nesreči ter I ter nam bo Jk kadar bo Jacksonville .... H Atlanta ............Uß Little Rock...... 80 Mscon .¿. ........... 22 Savannatr ........ 81 Nashville 39- Houston............IZ New Orleans Zgornje 52.6 45.1 87.9 35.9 31.0 27.9 26.2 25.9 ¿tr- novi sorazmerni razdelitvi rfian datov v p o si a n s k 1 zbornici Kakor znano, ustava določa, da mora število poslancev odgovar-jati številu prebivalstva in, ker se razmerje med prebivalstvom stalno menja, treba od ease do časa na podlagi ljudskega štet- reurediti volilne okraje. Se- (Na4a 0pomba: nator Sackett je predlagal de vilke dokaxujejo, da ameriška ^ « ^evilo ino^mcev izključi- velemelta, Wer lnoaenjci in tu- It^'h^va^W ^ ^vladujejo, Unr abdtoo> .^« dKlave, kjer Je jo 80raaraerno manj umoro »■^■^'V^je ynJ kot ^Hij^ mesta, kjer tuje- rr^viu ^ ^ ^ ^ u dobrih ali zlih kakovostih ino- Ieozemci In efro^Jtev od vej» zemcev In nekateri senatorji so Ike službe, seveda premlatili stare predsod- "Ali je inozemec 'slacker?" ke. Pri tej priHki je senator Ali je on sares zapustil Ameriko Walsh iz Maseachusettsa odgo- V njenih teškOi uršh pred 11 le-voril na očitke, da inozemci iz- ti? Poglejmo malce podatke, ds kazujejo več sločinstva kot splo- vidimo rnemerje med vojno služ-šno prebivslstvo in da so bili bo tukaj rojenih Ameriksntev "slekerji" tekom vojne, t. j. da in inosemcev. Te številke nevs-se niso hoteli bojeveti sa Zdrn- jam od podatkov, ki sem jih svoj žene države. Senetor Walsh je čas dobil od poročila vojne u-odgovoril s dejstvi, povzetimi iz prave (prevoet marshal): statistike. Ker se tolikokrat ali- Mnosemci. registrirani do 11. ŠUo in čitajo taki očitki proti septembra 1918:' Registrirani inozemcem, Je vredno, da tu po- inozemci (pripravljeni za na navijamo nekoliko dejstev, na- bor) 1,708,000. Oproščeni od vodenih od govornike. vojne službe kot "enemy alien«" Inozemci In zločin*vo. (podjmiki sovražnih ■ ki so bili nabrani od dr. Prode- se jih vprašalo, da 11 hočrio m-rick L. Hoffmann od Babeon In- žiti nM ne. Brez teh le 88 edst etltuta: . 8 največjih mest; _ žiti__ inosemcev je bilo oproščenih o-ošenih radi vsrohov. tih ed njih, paHB M Detroit Philadelphia New York Loa Angeles 10 večjih jož. .401 . li 8.7 4.7 fOJ 'slackerjev" do- te maní kot . ü PORÜCM SLAVNIH ODBORNIKOV (Nadaljevanje s t. at rani.) IZDATKI * dL y"8a tt«-vllo naktinic iUrtt» »L »v- m bol. pod. ¿SMJUL pnMui primankljaj II. SM. m» ......... a l» «a ..... »•• m*......... n. ju. ia» ......... Ii. JML MST ......... M. j«. »»» ......... tt. Mk ia* .......... m« Ms» i S i nt» ms fm JMH St»M . «Ml H »TIN um | «»141 i auaa UUlMt tu.im» sm.u4.4* >41.TI J.II S»T.m.»T ar,iimi 1 MS " T4.»»l ji ' tua^i 4l,tH.tl f ....... »«411.47 »UJT 4 ........ •• ( v To je moje kratko porodilo, ako bo kakega pojasnila, bom skušal ustreči. Upam, da bo deveta redna konvencija storils mnogo koristühga ta jednoto, In ustvarila več bratske vzajemno* «ti in gbčutja med nami.—Hvala! Ltorrence Gradlšek, gl. boln. tajnik n.ia.iMj»lsirMMJ»paM»4J4 Vr .ft .H.IM.1W.1« •1. $136,027.00 120,167.60 14,060.60 $142,763.60 138^22^0 . 4,481.00 ei46,726.00 1S1.979O0 23,746.00 $83,207.50 98,062.lt ¿¿74.« $81.132.60 98,064.07 11,931.67 $79,767.60 86.668JB ........ 6,891.38 ■■I ............................• lM.TM.kI Redni dohodki akupnega bolniškega sklada od 1. julija 1925 do 31. decembra 1928, znašajo $2.059,880.55, izdatki pa $2,150,4 169.19, kar enači, da ao bili izdatki za $100,288.64 višji od dohodkov. Izredni aaeament za isto dobo znaša $196,417.10, kar je bilo vplačano v drugi polovici leta 1926 in 1926, in v prvi polovici 1927. Zadnji izredni aseement v bol. sklad je bil razpisan meseca maja 1927. Drugi prispevki vštevši vrnjeno bol. podporo zna šajo $80,901.02, preostanek 80. junija 1925, $27,788.88, skupaj $2.814,982*00. Preostanek 81. decembra 1928 $164,762.81. prejšnjih štirih letih in pol, to je od 80. junija 1921, do 80. junija 1925, znašajo redni dohodki v bolniški sklad $2,047,891.17, Izdatki pa $2,112*026.82. Iz tega je razvidno, da je bil promet v zadnjih treh letih in pol višji kot v prejšnjih štirih letih in pol. To so dejstva, ki pokazujejo, da jednota stalno rpete in napreduje, ter poleg dobrih del vrši samo potom bolniške podpore veliko in plemenito delo. Samoobaebi se razume, da se za točno izvršitev te-' ga dela zahteva veliko truda in previdnosti. In ko sem sluibo nastopil, sem se tega tudi zavedal ter z zanimanjem in vztrajnostjo sem, saj upam, izvršil poverjeno nalogo kar najbolje za jed-noto in kar največ je bilo v danih razmerah sploh mogoče storiti Delo bolniškega tajnika je precej težavno, najhujše je to, ker ni mogoče vasm uatreči. posebno onim, ki po svoje tolmačijo pravila ali pa sptoh mislijo, da so pravila brez vsakega pomena. Faktično je v zveai z nakazovanjem bol. podpore toliko različnih slučajev, da ni mogoše vaega navesti. K teittu želim pripomniti, da sem v vseh dvomljivih elučajih postopal previdno ter veelej zahteva potrebne podatke, ali uvedel preiskavo, kjerkoli sem smatral, da je bilo potrebno in koristno ca jednoto. Precej neprilik povzročajo površno izpolnjene bolniške nakaznice, največ od stran zdravnikov. Zdravniki so v splošnem zelo površni, posebno v pisavi, kakortudi z zdravljenjem bolnikov.. So pa točni z računi. Preste* rada** dabodkov ia izdatkev poaaaMaaih bolnUUk rairedor ' r aa dobo od 1. Jal. 1927 do 31. dee. 1128 81. doe. 1927 $1 Dohodki ............................$67,876.00 Izdatki ............................. 66,462.70 Prebitek .......................,.... UjMgJO PrimanUjaj ................... ««■».«« ........ 80. jun. 1928. f ' ' \ Dohodki ............................$71,771.00 Izdatki .............;...............66.618.60 Prebitek ............................ 6,262.60 Primsnkljaj ................................. 31. dec. 1928. Dohodki ............................$78,848.00 Izdatki .............................69,672.26 Prebitek ............................ 14,270.76 Primaakljaj ................................. Gornja tabela pokazuj* etanje posameznih bolniških razredov za dobo osemnajstih mesecev, to je od 1. julija 1927 do 81. decembra 192$, oziroma od kar je bila uveljavljena določba, potom katere se bolniška podpora izplačuje na podlagi članske dobe. Povprečen mesečni prebitek sa #1 razred znaša nad $1700.00 in $2 razred nad $2800.00, torej ta dva razreda izkazujeta primeren mesečni prebitek in bi ze za mogla vzdrževati bodisi skupno ali posamezno z določenimi prispevki na podlagi sedanje določbe izplačil, $8 razred ima povprečen mesečni primanjkljaj nad $1500.00, V tem razredu je eedaj okrog 6000 članov, in če konvencija Sklo-ne, da se ima vsak razred vzdrževati sam, bi morala za ta razred zvišati mesečne prispevke ne manj kot 25c na člana. Ta povtžek bi zadostoval le za normalne razmere, a v slučaju kake epidemije bi tudi to ne zadostovalo. Na zadnji konvenciji se je obširno razpravljalo o bolniški podpori, toda rezultat razprave in zaklju cel^ ni bil povoljen, kajti takoj po konvenciji smo imeli izredne naklade, in to se je stalno ponavljalo, vsled česar je članstvo postajalo vedno bolj razburjeno in pričela je vladati aplošna dovoljnoet. 01. odbor je uvide!, da organizaciji preti nevarnost radi vednih finančnih potežkoč v bol. akladu in da izredne naklade ne bodo rešile tega problema, pač pa da je treba spremembe, ki bo obvarovala jednoto. Izdelal je dva načrta oziroma iniciati ve, katere je dal na splošno glasovanje: eno za znižanje izplačil— drugo za zvišanje rednih prispevkov, in članstvo se je izreklo za znižanje, izplačil. In kot se da sklepati, je večina članstva a tem sistemom zadovoljna. Seveda je nekaj članov, ki se čutijo, da se jim godi krivica, ampak ta krivica se ne da primerjati s ono, ki «e je godfla članstvu v času, ko je plačevalo visoke izredne naklade. Moje priporočilo konvenciji je: ako hočemo obdršati bolniški sklad na dobri gospodarski in finančni podlagi in ako se hočemo zavarovati pred izrednimi nakladami, naj ista odobri sedanji botatškt sistem, katerega pa naj Še ispopolni. Sprememba naj se napravi za etare člane. V mislih imam člene, ld ao v jednoti nad 20 let, in aa te naj bi ae računala podpora od leta 1920 namtv »to 1916. 8 tem bi bilo pomagano onim, ki ao podpore najbolj l>otrebni, kajti za člane, ki so v jednoti 20 let in so vsled talke poškodbe aU daljše bolezni izčrpali njih delež bol. podpore, ne zadostuje samo to, da jednota zalaga zanje aseement, ampak jim Jo treba dati redno podporo, katera jim je nujno potrebna Obenem priporočam, da bolniški razredi še za bodoče ostanejo združeni. Ta določba je potrebna radi tega. da se izognemo povijanju rednih priepevkpv sa $8 razred, kakor aem še omenil, da bi bilo potrebno, oko se sklade raadeU. Dejstvo je, da ao prispevki za omenjeni razred prenizki—prenizki vsled tega, ker članetvo v tem razredu ni toliko lojalno kot v nižjih razredih. To aem opazil t&koj v početku, posebno pe zadnji čas, ko se je pojavila infhienca. Bolniki v nižjih razredih so navadno aa to bolezen aa podpori k večjem do 10 dni, medtem ko oni v $8 razredu bolehajo za isto bolezen od 2 do 8 tedna in tudi več. Ta dajatve niso bolniškemu tajniku in pomočniku, ki dela na podpori, ampak tudi društvenim tajnikom, katerim so bolniki oeebno znani, in katfri trdno prizadevajo, da ae izkoriščanje še boU ne širi. In reči moram, da gre vse priznanje društvenim tajnikom SNPJ za njih d^lo in trud. pohvalil jih je celo bolniški tajnik HBZ, kateri je Pred kratkim posetil gL urad SNPJ. " Kar ae tiče dela v bolniškem oddelku, želim pripomniti, da aa je vseskozi vršilo v najlepšem redu. Poleg mene dela na podpori (»omočalk br. Vider, in sicer od štiri fn pol do pet dni na teden, čas pa opravlja drugo delo v tajništvu. Na podpori je do-volj dela aa dve moči. glede plače, katero sem prejemal ae nimam pritoževati, mislim pa. de sem jo pošteno zaalužfl Pritožb vrednega poslovanja ni bilo. Vse sporne aadeve, M ao odklonjene bolniške podpore, je reševal gf porotni mn°ffo alučajev pa se je povoljno rešilo s pomočjo vrhovnega zdravnika dr. F. J.Kerna. NOVICE Z VSEH STRANI. (Isvtrno.) Ljubljana, 22. maja 1929. Aretacije v Zagrebu. Preko binkoltnin praznikav je priredi la zagrebška policija velike rat cije po vsem mestu, zlasti Že po predmestjih, ter legitimirala vse ljudi.* Kdor ni bil zadosti "oborožen" z legitimacijami ln izkazi, tega so aretirali ter zaprli v policijske upore, da se dožene njegova identiteta in poklic, ter da ga izpuste ali pa iz ženejo iz Zagreba. 2e pri prvi raciji v nedeljo je bilo aretiranih 65 oseb, ki se nahajajo v policijskih zaporih in bodo poveči nI izgnane iz Zagreba. Takera cije se v Zagrebu vršijo zadnje čase pogostoms. Kdor pa je količkaj sumljiv, ga aretirajo ln Odvedejo na policijo, da ugotovijo, kdo je in ali ga ne Ižče mogoče policija. Dela imajo oblasti čez glavo . . . Hrvaški škofje zborujejo v Rimu ter razpravljajo . . . Hrvaški škofje, ki bivajo sedaj v Rimu ter so bili, pred kratkim sprejeti od pspeža v avdljenco — o blaženost — so porabili to priliko ter se sestali na zborovanje, na katerem so razpravljali o ukrepih, ki naj se podvza-mejo glede šolstva in sploh kulturne zakonodaje najbližje bodočnosti v naši državi. Sklenilo se je, da gre še enkrat delegacija škofov v Beograd in da ponovno pojasni stališče katoliške cerkve glede vseh Šolskih vprašanj in zakonov. Nadalje je načelno aklenjeno, da se vzdržuje že naprej stik z zastopniki pravoslavne cerkve. — Torej v Rimu aedejo sa mizo pa razpravljajo o hudi nevarnosti sa vero, ki ae pripravlja v Jugoslaviji. Zlošiul In prestopki v nafti državi. —- Notranje ministrstvo js izdalo pregled umorov ln prestopkov v naši državi leta 1928. Po tej statistiki js bilo v 1. 1928 samomorov 919, poizkuženih morov 82, zlohotnih umorov 575, zlučajnih ubojev, 602, nasil stev 484, ropov 89, požigov 1420, nevarnih tatvin 0719, goljufij 804, ponarejanj denarja 7, ostalih prestopkov in zločinov 26.49, pregreškov pa 112.512--Oblasti so torej imele v 1. 1928 že s samimi temi slučaji dovolj dela. Statistika pa ne pove, kje je vzrok tolikim samomorom, toli kim zločinom, ne pove niti naj manje koliko tragedij počiva za temi številkami. Pisatelj angleški Shaw (ki Je — mimogrede rečeno — napisal pred kratkim novo komedijo "Cesar Amerike"! kjer biča svojo satirlko Ameriko) je posetil Dubrovnik ter se odtod popeljal tudi na Cetinje v Črno goro. Tam je govoril tudi z županom, katersmu je stavil več vprašanj, na katera mu je Žu pan seveda odgovarjal v amislu današnjega režima. Shaw jo stavil namreč politična vpraša-aja glede Črnogorcev, glede sprejema novega režima ... Zupan mtf je odgovarjal zelo solidno o vsem. Shaw pa Ima bistre oči in bo Že videl in spoznal aam, koliko sme verjeti takim oflci-Jelnlm izjavam ln koliko ne. Irvatokc šapaijs pobirajo slišno slovenskim klerikalcem podpise po deželi proti «ukinjenju verouka v šolah. Pole s temi podpisi bodo priložiti spomenici, ki jo nameravajo poslati v Beograd ministru proavete In kralju. V tej spomenici bodo zahtevali, naj v šolah, kjer je bil doaadaj obvezen verouk, ne ukinja verouka. Stenje InspssilBistl v naši državi. — Centralni urad sa posredovanje objavlja statistične podatke o brezposelnost i v naši državi. 04 lani je ostalo 4807 brezposelnih moških — delavcev n 1026 žerisk. Delo je bilo na razpolago 8750 moškim in M00 žensksm. Borze dela so poeredo-vale uspešno aa ŠOtt mošldh in 1102 žensk. Odpadlo je 9279 mo-i in 1306 žensk, odpotovalo pe 17,775 moških in 1560 šaask. Koncem četrtletja je ostalo pri-a vi Jen i h brezpoeelnlh dslanccv Prekmurci v Sldveniji. Ljubljana, 22. maja 1929. Za blAkoŠtl ad prekmurski ka toliki organlsirali izlet prekmurskih Slovencev v Sloveniji. Bil zu tisoč Prekmurcev se je pozivu na izlet odzvalo, dobili so svoj posebni vlek ter dospeli v Ljubljano na binkoštno soboto. Bil je to prvi večjf obisk naših ro-Jakov Iz Prekmurja v Blovenijl. Oni so poznali Slovence onkraj Mure le, če so prišli k njim kot učitelji, uradniki, davkoizterje-vald i. t. d. Niso pa še videli naših ljudi doma, naših pokrajin ln naše lepote Gorenske. Zato Je bil tn izlet poizkus, zbližati Prekmuree in nas, da začutijo, da so tudi oni Isto kar smo mi — Slovenci. Da so izlet organlsirali kotollki, daje pa že poseben snak Izletu. Njih cilj js bilo prav za prav rbmanje'na Brezje na binkoštno nedeljo. V nedeljo dopoldan so imeli mašb na Bfrezah, popoldan pa so imett tam zborovanje ter 25-Ietnlc^ ustanovitve prvega časopisa. KI je prišel izhajati v prekmurskem nkrečju "Marijin Hit". Taih so pozdravih izletnike tudi zhstopnlki cerkve, oblasti ln poeebej mariborskega ško-, fa. Na birtkoštni pondeljek so odšli na Bledi kjer so se posamezne skupine odpravile na rasne strsai na islete. Večina p* jih je ostala na jezeru s Čolni, prepeljali ao ss pred grad Su-vobor, kjer se je prikazala .na balkonu kraljica in kraljevič Peter, ki sta mahala izletnikom/ Opodne 'jih je poedravll komisar ljubljanske oblasti Natlačen. Popoldne ipa so odpotovali v Ljubljano« V ljubljeni so priredili gostom topel aprsjem. Ns kolodvoru so Jih pričakovali veliki župan, mestni župan in žkof poleg mnogoštevilne publike, ki Je prisrčno - pogdravljala naše rojaka a one st<*ni Mure. Občinstvo Je tvorilo do magistrata gost špaHr, skozi katerega zo šli goztje do megistrsta, odkodsr so se ražšll na svoja prenočišča. Včeraj so si ogledovali mesto Ljubljano, pred poldnem pa ao položili pred Prešernov spomenik lovorjev venec. Prof. Pavlič, eden vodij tega izleta, pa nI mogel spričo tega molčati. Ko je gostom, svojim rojakom, pojas-neval pomen In veličino pesnika Prešerna, je dvignil svoj glas tudi v protest proti namerava nemu okrnjsnju gimnazije * Murzkl Soboti ter zaprosil ožjs Slovence naj se zavzamejo, da Jim bo gimnazija ohranjena. Popoldne zo se gostje poslovili od LJubljane ter se odpeljali nazaj v svojo 8k>venako krajino, z lepimi spomini n* Slovenijo in rojaka t**ttan Mure. J Zagreb; 29* maja 1929. Tudi Zagreb hoče"d£toJ Ao nraUevltf prrorflaVo $0-letnlce slikarja Jdkoplfia. V ta namen ae je osnovi) že velik odbor, ki mu stoji na Mu kipar Meštrovič in slovenski arhitekt Plečnik. V odboru 40 nadalje najboljši zagrebški ln alovensk! kiparji, slikarji In umetniki. V načrtu je ponovitev . uprizoritve Cankarjeve komedije "Pohujšanje v dolini šentflorjanski" v režiji Slo-venca Nučlča. Predatava se vrši 7. junija v državnem glede-lišču v Zagrebu. Pred predstavo pa bo predaval slikar Rašica o umetnosti Jakopiča. 8. Junija pa se ob 11. dopoldne otvorl Jakopičeve razstava v Umetniškem paviljonu na Zri-njevcu. Bo to prva reprezentativna razatava Jakopiča v Zagrebu. Mtelatoa Fraagsš la Bevkovi* sta obiskala poplavljeno Slavonijo da se na licu meata, preverita o škodi povzročeni po poplavi, in da eama ugotovita najbrž! način pomoli tem krajem. Poevetovala sta se z lokalnimi faktorji ter konferirala z rasnimi strokovnjaki v Oajeku Sklep konferenc Je Ml, da ae čim prej IzvrŠe potrebne melioracije Na to način bo pridobljenih 6000 ha rodovitne zemlje. VLADA NE BO NASTOPILA PIJOTI ^UH^KIM MO» Tako je is javil pomožni zaklad-nlški iajntk. — >>godkl v zvezi z Izvajanjem prohiblelje v rasnih državah. Waahington, D. C„ 18. Jun,— Terorizem suhaških agentov v izvajanju prohibieije, ki Je tlr-jal v zadnjih dneh več človeških žrtev, se bo nadaljeval in vlada ne bo storila ničesar, da ae ga ukine, ako predsednik Hoover ne odloči drugače. Tako je razumeti Izjavo Seymour Low nuna, pomožnega zakladniškega tajnika, v čigar področje spada foralra-nje prohibieije in ima nadsor-stvo nad oboroženo silo suhaških agentov. Vlada bo v vseh alu« čajih branila suhaške morilce in Jih protektirala. Aktivnost suhačev se Je pomnožila v zadnjih dneh ln ao v sredo navalili na neko lekarno v Madisonu, Wis., kamor so šaha-jali državni poalanci In je bila znana kot točilnica opojnih pijač. Lekarno so agentje zaprli. Archibald Buster, kl so ga obrežni stražniki obstrelill v De-troitu, Je v sredo umrl od rane od krogle. Prohlbičnlki trdijo, da imajo dokaae, da Je Buster bil udeležen pri vtthotapljanju prepovedane pijače. Državljani v International Fallsu zahtevajo, «da kongres, podvzame preiskavo v zadevi po-atopanja atthačev, ki so streljsll ln ubili Henry Vlrkula. — Zvezni zodnik Charlez J. Dawson v Loulsvlllu. Ky.. Je potrdil zaporno kazen za dva suhaška agenta, ki sta bila obsojena na državnem sodlžču v zapor, ker zta u-morila nekega farmarja pri navalu na njegovo ztanovanje. PROPAGANDA TRU8TA ELBKTRIKK. tmmmmmmmrnamm j Profesorji na truatovl plačilni Hatl. Waehlngton, D. C. — Rekordi zvezne obrtne komisije, ki preiskuje propagando elektrarsktf* ga truata, so se pomnožili s novimi dokasl, ki pričajo o obširni agitaciji v vseh državah za trustove interese. Archibald R. Orausteln, predsednik International Power Co„ Je v sredo pred komisijo obraz ložll načrte, potom katerih je truzt skušal dobiti pod svojo kontrolo vplivne čaaoplse v velikih ameriških mestih. Ns za sllšanju Je prižlo tudi na dan, da je imela National Electric Llght asociacija večje število profesorjev na svoji plačilni II stl, da so razširjali truztovo propagando med dijaki. POHTRBftCBKOM SPALNIH VOZ POVttALI Prejeli pa nteo tega, kar ao pri Chicago, in. — Poetreščekl spalnih voz so zahtevali $150 plače na mesec, TI poatreščeki ao organizirani v bratovščini "Brotherhood of Sleeping Car Porters." Kompanijeka unija je pa sprejela pet dolarjev povišanja plač«*. Zdaj bodo podMsžčekl prejemali po $7740 na messc mesto po $72.50. - ^ ' Bogata družba je vrgla po-streščekom drobtlao, toda mezda ostane še vedno nizka In ponižuje postrsščeke, da prejema-Jo napitnino od potnikov, da se lahko skromno preži ve. 884 silfsdsh ~ letu. ■Ml* pri le a pnpspa VVsshington. D. C. — Letalske nesreče v Združenih državah so tlrjale 884 človeških živ-Mmi ipUi i m dočim je bilo 709 oseb ranjenih. Tako poroča statistični biro aeronavtičnega oddelka v deparUnentu trgov i-Med žrtvami je bilo 141 pilo-tov in 228 paaaširjev, med ranjenci pa 848 pilotov in 866 pa-satir je v. _v ' Mttltlmllljoaar Kllsne bo aovl delavski tajnik. Washlngton, D. C. — Poroči-lo se glasi, da Jamee Devts. tajnik delavakega departmentu po-1 da ostavko Že to poletje in njegov naslednik bo Kdward A. Fl-lene, trgovec In muftlmlllionar v1 Bostonu, ki Je na glasu kot ne. kak "delavski ftlantrop." Fllene danes pomaga Fordu pri uvajanju ameriške mesde y Evropi. KONVENCIJA HRVATSKE BRATSKE ZAJEDN1CB, — (Nadaljevanje s 1. Btraai.) jet predlog, da se preide preko tega. Potem je delegat Lojen iz Chi-caga predlagal, da se konvencija preseli v Sokolski dom na 1489 Chouteeu ave., ker cerkvena dvorana ne odgovarja potrebam konvencije. Glavna odbornika V. Pisk^ič in Butkovič, ki sta najela cerkveno dvorano, pojaa-n ujeta, da je bila dvorana najeta radi tega, ker je cenejža. Delegat V. Btydrovič, upravitelj So-kolske dvorane, pa poroča s svoje strani. Debata nI bila skonča-na, ke^Je prišla medtem ura šest in seja je bila zaključena. | Jscob Stančlč, poročevalec. Ljudsko Štetje bo končano v dveh mseeclh. Waahington, D. C.—Ljudsko štetje v Zbrušenih državah prihodnje leto, ki ae vržl vsako desetletje, bo sdaj tako organizirano, da/bo Izvrženo v dveh mesecih. Začne se 1. aprila ln 1. junija bo vae končano, toda ta-bulaclja in klasifikacija, ki pride kasneje, bo trajala morda e-no leto. Novi sistem štetja določa, da se cela dešela raedeli v 500 distriktov in resultat žtetja v vsakem diatriktu bo takoj objavljen čim bo Štetje končano. Za vse distrikte bo najetih najmanj 100,000 števcev, med katerimi ho tudi mnogo šensk. Vsak števec popiše okrog 8000 prebivalcev, kar lahko ttvršl v dveh mesecih. Pri kasnejšem delu klasifikacije bo pa treba 6000 do 8000 več nameščencev. Prihodnje Štetje bo obsegalo veliko novih točk. Na primer šteli bodo tudi radio sprejemnike In avtomobile ln menda bodo beležili tudi brezpoaslns delavce. Akcija aa osvoboditev Mooney-Ja In BlUlngaa. Boston, Mass. —• Bostonska centralna delavska unija Ja sprejela na svoji seji resolucijo, v kateri sahtsva, ds ss Moonsyjs ln Bllllngsa izpusti ls Ječs, v katero sta bila vržena no nedolžnem. Resolucija je bila poslana governenju države Califoraije, Voungu. ■ Huhači ukradli zaplenjeno laat* alno. San Franelsco, Oal. — Vele* poroto Je .obtožila žaat vladnih suhaških agentov zarote in to* tvins lastnine, ki so Jo agentje sassgli pri svojih navalih na pivnice. Obtošba izvira Is. ob» dolž!tev,\katere Je vložil sadnji teden proti suhačem »vezni pravdnlk Oeorge Hatflcld. Marija Hamnm. Mogla bi biti tudi Krnita Hamsuns — mladostna Sena In mati štirih otrok pisatelja, ki bo letos poleti praznoval sedemdesetletnico svojega rojetva. !s njenih knjig odsevs prava podo-bs njenega bistva: nič borltolj skega za tenSkc prsvice ni 1 njej — kar bi bilo skoraj ttok nemogoče ob strani Knuto Hamsuns — temveč duša prsproste-ga, na notranje življenje usmerjenega človeka, ItJ ga ne vznemirjajo evet pretresajoči spori, ki pa se raduje nad lepoto v prl-rodl In v človeških srcih In se poglablja z brezmejno IJubesnl-jo v čustvovanja otroških duš. "Langerudovi otroci," s katerimi si Je pridobila Marija Ham-sun pisateljsko Ims, so njeni Isstni otroci — dsea Knuto Hamsuna. "V tej knjigi aem res uporabila marsikatero potezo svojih otrok," Je odgovorila MsriJs Hamsun na moje vpra-žanjs. "toda sem Jih zelo idealizirala. Civlm , popolnoma za svojo družino ter Hnam le malo časa za IRerarno delo. Tudi moj mož me ns vzpodbuja k pisanju — nasprotno, po njegovem mnenju bi morala MJe uponrtrttl svoj čas.H Marija Hamsun je« pisala porasti In paami že pred svojo po-roko. toda njena dela niso nikdar izšla. Bila je gledališka Igralka In bi bila morala baS Igrati glav-no vlogo v neki Hameunovl drami, ko ss je sosnanila In poročila s pisateljem. O sebi In svojih knjigah noče govoriti i "Mesto ročnega dela sem tu pa tam napisala kako knjigo , , , Zame ne obstoja nobeno žensko vprašanje. Nikdar nisem Imela čaae razmišljati o tem." L w -ifmwmm _i: Ano Malmffren. Prava nordijska žena, ki nerada govori tujcu o svojem notranjem življenju. 8 krepkim glaeom govori o svojem sinu Ptnnu Mahngrenu — tragični šrtvi Nobilove nesrečne polarne ekspedlcije. Svojega moša je Izgubila pred mnogimi leti — vaa njena radost, njen ponoe ki nično vse Je bil sin. Triiutrideoot-letnl moš je žrtvoval ftlvijeaje — sa svoj pdkifo, aa svoja tova-viša, ki Ju je hotel rešiti kljub zmranjenim udom svojega tele-ss. Da bi Jima ne bil v breme, Je ostal sam, rsadelil avoja oblačila in ju prosil, naj mu is-k o pije ta grob na ledeni plošči. Ana Malmgrcn ve, da ne bo mogla nikoli obiskati groba svojega atna ln da nikoli ns bo popolnoma odstrsnjena mistična tema, ki zakriva njegovo amrt. Na vilic vsemu odklanja talke obtožbe proti obema Italijanoma. "Poznam Zappija tn Mari-sna," ml je rekla, "ln vem, da nista zpoaobna zagrešiti nobenega zločina. Umljlvo ml je, zakaj ni moj sin tists dni pisal dnevnika ln razumem, da z zmrznjenimi udi ni mogel napisstl poslovilnega pisma. Verujem, kar pripovedujeta njegova tovariša 0 njegovi smrti In nočem, da bi ne vzdržljive govorice onesibčl-ls šs dva druga, ki sta bila sama tako blizu emrtl." . Ze takrat, v onih strašnih dneh, ko js dospsla prva vsst o nesreči, ss Je zavzela Ana Maha-gren sa tovariša na smrtni poti svojsga sina. Nihče kdorkoli je obiskal oaamljsno ženo v njeni leseni vili v Asppslvlkenu, al mogel spoznati, kaj se godi v njenem srcu. Toda v par dneh se Je postarala ln osivela. 1 if#ue Sillanpttit Nisem je želel poanatl aamo zato, ker je sdlna finska šsna na ministrskem stolu, temveč tudi zato, ker Je njena «ivljsn-ska pot — od dekle do socialnega ministra — pač redek pojgv v svetovni zgodovini. "Olka hyvšš - minister Bll-lanpitt prosi, da vsV>plts . . AU naj rečem gospodična minister — ml Je šlo po glavi. Eks-nHfgbe' jo vsndsr odpravljena. Nekoliko v zadregi sem si uravnal ovratnico — v občevanju s ženskimi ln povrh Še neporočenimi ministri nimam še nobene likužnjs. Toda prijaaen nasmeh madamo Sillanpša me Je takoj rešil zsdrege. Ko sva ss sporazumela v vprašanju glsds občo-valnegs Jeziku za žvedžčlno — Jezik žvsdsks manjšin* na fin-iksm — so odpadle tudi teševa glsds nastva. V švedščinl se namreč ne pravi gospod, gospa aH gospodična miniater, temveč samo minister. Seveda Je treba vedno govoriti v tretji osebi. Naziv "vlM Je v švedščinl o-sovrsšen. ■počni udje ln resorane poteze ministra pričajo o težkem telesnem dslu ln rasodevajo, da Sillanpšš nI Ibll položen ministrski portfslj že v zibelko, b visokega obraza gleda izpod osivelih las dvojs trdih otl, ki Izdajajo neupogljivo voljo. TfckoJ spozna, da Ima Milna ftfl-lanpšš ss seboj več daaetletlj Javnega dela — bil« Je ena prvih žen, ki so bile Izvoljene v par» tesat "O svojem življenju ne vem povedstl mnogo," js odgovorila na moje vprašanje. "Hodila se v Tsvastlandu kot otrok ubogs, s številno deco obdarjene goetaške družine, is zgodaj sam al morala služIti svol kruh. dvanajstimi Isti sem delala v tovarni za pletenine. 0 šolskem pouku niti govora. Poaneje sem se naučila nekoliko brati in pisati. Otroci smo morali v tovarni često delati ponoči, čas dan pa so nas zato nekoliko poučevali. Z osemnajstimi leti aem prišla sa deklo v Hdslngfurs. kjer sem opravljala to slutbo petnajst let. Potem so me Izvolil za prednico društva stulklnj, leto nato so ms podali v parlament, končno so me napravfti za nadzornico naše strokovne organizacije. In sedaj spadajo v moj delokrog siromaki, otroci, alkoholno in druga vprašanja." Pe ostavki Tannerji zapustila tudi Mlin pat zvoje mlaletrotvo. ia pa al Je spoštovsnj Sns nje tudi med vrsti ttčnfh nasprotnikov. F. M. DMtofmlrfj! S pouličnim, drhtečim, » še doksj prijetnim ln močnim glssom Je prepeval* svojo petem In čeksls, de dobi dvojačo It branjerije. Razkolnlkov Je obstal v isti vrsti i dvema aH tremi posluialci, poslušal, potegnil is «epa petieo in Jo polotil dekletu v roka Ta Je nenadoma prekinila peeem ob najgenljivejftl in naJvlAJi noti, kakor bi Jo odretala, rezko zaklicala laJnarju: "Dovolj!" in odšla z njim naprej, do sledeče prodajalne. "Ali vam ugaja »poulično petje r se je naenkrat obrnil Razkolnlkov k nekemu ne več mlademu goepodu, ki je stal poleg njega pri lajni in je bil podoben pohejkovalcu.v Ta ga je debelo pogledal ln se začudil. "Meni ugaja/' Je nadaljeval Razkolnlkov, a. Uko, kakor bi govoril vse o čem drugem, nego o pouličnem petju, "meni ugaja petje s spremljevanjem lajne ob hladnem, temnem in vlainem jesenskem večeru; a vlaien mora biti, ko imajo vsi mimogredočt bledocelene ln bolne obraze; aH ie boljAe js, če pada moker zneg, popolnoma navpično, brez vetra, ali veste? — skoti nJega pa sljo plinov« svetiljke .. "Ne vem ... Oprostite ,. .", je zamrmral gospod, prestrašen nad Ratkolnlkovlm vprašanjem In čudno njegovo tunanjostjo, ter krenil na drugo stran eeete. Razkolnlkov se Je najtotil dalje ln doepel do tistega ogala na Semenom trgu, kjer sta trgovala melčan In njegova ftena, kl sta se ta-krat razgovarjala z Lizabeto; danes pa Ju nI bilo tam. Ko Je spoznal ta kraj, je obstal, osrl se naokoli In stopil k mlademu fantu v rdeči srajci, ki Je seval pred vhodom nekega skladišča na moko. "Tukajle na ogalu trgujeta neki meAčan In njegova ftena, kaj ne7" "Raine vrste ljudje trgujejo," je odgo-vdrll fant ln zvlsoka pomeril Razkolnlkova z očmi. "Kako mu Je Ime T" "lUkor io ga kntilk" "Ali nlal ti iz Zarajaka? Iz katere gu-bernlje al!" , , Fant je zopet pogledal Razkolnlkova. "Pri naa, vala avetloat, nI gubernije, nego aamo okraj; a tja se je vozil le brat, jaz pa aem moral oetajati doma In zato tudi ne vem, kako ae pravi . .. Proaim velikodušnega opro-ščenja, vaša svetlost . . ." "Temle gori k Je jedilnica, kaj ne?" "Da, gostllnica je; biljard imajo Um In tudi ps|«faf ae manjka . . Razkolnlkov je šel preko trga. Tam je aUla na ogalu goaU truma ljudi preproeUga stanu ; zarinil se je v sredo med nje ln si ogledoval obraze. Nekaj ga je mikalo, da bi ee začel pogovarjati z vsemi. A ljudje ae niso menili sanj, temveč so se pomenkovell sami med seboj in se nabirali v gruče. On Je obaUl. pomislil in krenil po trotoarju na desno proti V-ekl cesti; ko Je imel trg za hrbtom. Je zavil v postransko ulico . . . Tudi prej Je le večkrat hodil po UJ kratki uličici, kl je tvorila koleno In vodila s trga v Vrtno ulico. Zadnji čaa ga Je kar vleklo na Izprehod po vaeh teh krajih, kadar mu Je postajalo tesno — "da bi mu bilo še teeneje". Takrat pa Je krenil tjakaj brez vsakršnega namena. Tam.stoji velika hiša. vaa polna plv-ninc ln drugih proetorov,, kjer jedo in pljo; » Iz njih so sdejpesdaj prihajale lanske, oblečene tako. kakor hodijo "k sosedi" — razogla-ve in v samih krilih. Na dveh aH treh krajih eo ae zbirale na trotoarju v skupine, večinoma ob dohodih v pritličje, od koder Je drtalo po dvoje rtopnlr v jako zabav* kraje. Iz enega > teh ae Ja tisti šaa razlegal šum ln trott po vaej Ta znižana cena knjig Književne Matice SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1929 AMVB&n SLOVBNCI—ta knjiga obsega 682 strani In mnogo krasnih zgodovinskih aHk, je prljasna ta čitanje in Tam daje veliko pouka o tgo- :r dovini Amerike, ameriških 81ovencev ln naše 8. N. P. Jednote. Knjiga vredna $6.00*—"Sedaj »,,,m,m,in r------------r--------------------------------------------------t» SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNIC A—izvrstna poučna knjiga sa utaje gigtoifflno ftn rrft1-1 dragimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj-------------Jte ZAKON BIOOKNSllIV—ta knjiga pojasnjuje sploini razvoj in naravne gakoM^ mbaj« Toliko poučnega sa vsakega človek*, vredno $LfO— ZAUPALO povest lo slika skritega ftMJenJa slovenskih delavcev w Ameriki, vrodna $L7i iifcj---------------:-Ml