51. številka. Ljubljana, v soboto 2. marca 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avslro-ogrske delele m vse leto 95 K, sa pol eta 13 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za Jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto 2 K. — Za tuje deiele toliko vefi, kolikor snaaa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10.h. «e Be dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon it 34. — .Narodna Tiskarna1* telefon ftt 85. Šusteršič contra „Domo- vina". Iz Celja, 28. ftbruvarjs. Z začudenjem smo izvedeli, da hoče dr. ŠusterSio, vodja katoliško • n a r o d n e stranke na Kranjskem, tirati .Domovino" pred porotnike. Na9e začudenje je pa Se naraslo, ko smo izvedeli, da toži zaradi očitanj, katere smo že neStevilnokrat čitali v „Slovenskem Narodu" in v še dosti ostrejši obliki, nego v „Domovini", in nehote se nam je vsililo vprašanje: Kako je to, da dr. Šusteršič, čigar politična eksistenca korenini na Kranjskem, ni tožil na Kranjskem izhajajočega .Slovenskega Naroda", pač pa toži na Štajerskem izhajajočo .Domovino". Slovenci na Štajerskem smo se do zadnjega časa bore malo menili za dr. Ša-steršiča. Vedeli smo o njem samo to, da je poosebljeni prepir, da je proglasil Celje za „fremdes Gebiet", in da hoče z gromom in strelo uničiti, ugonobiti vsakogar, ki ne prisega na njega strankarski evangelij. Štajerski Slovenci se nismo bavili z dr, Šasteršičem, dokler ni na usodepoln način posegel v slovensko politiko, dokler ni s svojo trmo in s svojim fanatizmom pro-vzročil, da se je jugoslovanska delegacija na Dunaju razdvojila. Šele ko smo izvedeli, da hoče dr. Šusteršič kranjski strankarski boj zanesti na Dunaj, ko smo videli, da je osnoval klub, v katerem je prostora samo za tiste, ki se mu brezpogojno pokore, ko je v naSih krogih nastala nevolja zoper Berksa in Žičkarja, ki sta se udala Šuster š ievemu strankarstvu, in s tem razbila slogo na Štajerskem, ko je .Slovenec" začel sramotiti Robiča in Ploja, Sele tedaj smo p~ sli do popolnega spoznanja, kaka nesreča je kranjsko klerikalstvo za nas, in tedaj je .Domovina" nam vsem govorila iz srca, ko je v suhih besedah povedala nam Stajer skim Slovencem to, kar je prej že mnogokrat povedal .Slovenski Narod'. Nevolja proti dr. Šusteršiču na Štajerskem je splošna in toliko večja, ker se je .Slovenec" z veliko strastjo in brezobraz-nostjo posvetil gonji proti Robiču in Ploju. O zmežnostih in poslanskem poklicu prof. Robiča sodijo pač najboljše kmetski velilci mariborskega okraja, ki so s svojim poslancem vedno zadovoljni ter ga gotovo ne bodo nikdar vprašali, ali prisega na dr. Šusteriičev evangelij na Dunaju. O dvornem svetniku dr. Ploju pa bi lahko baS mi — če bi hoteli biti indiskretni — navedli toliko vrlin in zaslug, katere si je stekel za obmejne Slovence že kot neposlanec, da bi se pač dr. ŠusterSio s svojo strankarsko politiko lahko skril pred njim. Ali naj mar božamo predrzneže, ki nam nase zaupnike brez vzroka na ostudne načine napadajo, ne zato, ker morda niso dovolj katoliški in narodni — omenjena naSa poslanca tudi v tem ozira lahko za-temnita najbolj katoliškega dr. ŠusterSiča — temveč jedino zato, ker sta postopala na Dunaju po zapovedi sloge in vztrplji-vosti, katere lastnosti Štajerski voliloi naravnost zahtevamo od svojih poslancev. Dr. ŠusterSič, vajen dosedaj vsestranske vpogljivosti in slepe pokorSčine, raztogotil se je od sile, ko mu nista hotela omenjena naSa poslanca kar na pok političnega njegovega biča slediti v tako lepo zagrajeni cirkus, po domaČe .Slov. centrom". Še bolj pa je kranjskega gromovnika raz« Ijutilo, ko mu niti obmejni listi niso hoteli pomagati .neubogljive" posianoe uganjati. Ker se seveda napram svobodnim možem ne da ntfosar opraviti s silo, maSčeval se je zapuSČeni diktator .lepega kluba" s tem, da je napadlo njegovo glasilo nepokorna poslanca, a nas, ki živimo v .fremdes Gebiet", požene pred celjske porotnike. Očividno se je mož prevzel. Saj ga njegova stranka na Kranjskem, pa tudi Se nekod v obmejnih krajih smatrajo za nekakega Napoleona, v primerni miniaturi seveda, dasi je k večjemu podoben generalu Boulangerju ŠusterSičeva tožba proti .Domovini" nas je, kakor smo že začetkoma rekli, presenetila. Iz tega pa naj dr. ŠusterSič nikar ne sklepa, da se njegove tožbe kdo boji. Res bo to prvi slučaj, da Slovenec toži Slovenca pred nemSkimi porotniki in mi se popolnoma strinjamo s tem, kar je pisala v tem oziru .Edinost", ali nekaj koristnega bo ta obravnava vendarle imela. Pri senzacijski obravnavi Bahr Kraus na Dunaju je tožencev zagovornik zaklical tožitelju, da mora biti pripravljen, da se ga bo pri obravnavi sleklo. V tem tiči tudi pomen obravnave, ki se bo vrSila vsled ŠusterSičeve tožbe zoper .Domovino". Pri tej obravnavi se pokaže dr. ŠusterSič celemu slovenskemu Štajerju takSen, kakor je v resnici, Štajerski Slovenci ga bodo spoznali od blizu tako, da ga ne bomo več poznali po alavospevih klerikalnih listov, in to spoznanje bo očistilo naSo politično atmosfero. Umevno je torej uprav velikansko za nimanje, ki vlada na Sp. Štajerskem za ŠusterSičevo tožbo zoper „Domovino". Vse pričakuje nestrpno, vse se zaveda pomena, če se pokaže pri tej obravnavi, ali bodo naSi klerikalci megli po obravnavi Šuster-Siču reči, .du bleibst ein König auch in Unterhosen", ali če tega ne bodo mogli reči. Patentovani klerikalci in še marsikaj. (Dalje.) Zatorej rečemo po pravici, da slovenski narod neha biti zavednoslovenski, ko ga dobe novodobni klerikalci popolnoma v svoj prijateljski objem, ter izgine pri sedanjem hudem navala brezsrčnega nasprotnika pod klerikalno komando v kratkem s povrSja zemlje kot slovenski! Kranjsko klerikalstvo s svojimi priveski na Štajerskem, KoroSkem in Goriškem je tista stranka, ki se navduSuje po svojih krščanskih načelih za dunajske .krščanske" socialiste, ki so tako krščanski, da je general pristno krSčanske pravičnosti iz plemenite ljubezni do jednakopravnosti vseh narodov prepovedal Cehom razglasiti svoje kandidate na gotovih krajih v svojem jeziku Sedanje klerikalstvo in narodnost sta nasprotna pojma. Zaradi tega je para doksno, brezmiselno govoriti o slovenskih klerikalcih, kajfi kjer je klerikalstvo modernega kroja, tam se sploh ne more govoriti o nobeni narodnosti, ergo tudi ne o slovenski Izraz .slovenski klerikalec" je najlepSi vzgled za: oksimoron. Boj proti danaSnjemu klerikalstvu je torej veleplemenit boj tudi proti brez-domovinstvu. In ta boj nam bodi svet, tema posvetimo vse moči, mirovati ne sme nobeden, kateri ljubi svojo mater in njen jezik, dokler ne steremo klerikalstva v tla! Gospodje, Vi pa pravite, da so klerikalci vera, boj proti klerikalcem torej boj proti veri! Angeljoi božji, povejte mi Se samo to: če se bojuje kdo n. pr. proti Ven-cajzu, je li to boj proti veri ali ne? ali po logiki, da me bodete bolje razumeli: je pojem .Vencajz" isto veljaven s pojmom .vera", tako da bi se lahko reklo namesto .Ivan Vencajz" tudi .Ivan Vera"? Kaj, Ivane, v klerikalni halji postane človek tak, da sam sebe ne pozna! Ali jih mora biti več in koliko, da ekvivalirajo s pojmom vera! Učenjaki poučite nas, da se bomo vedli izogibati .verskemu" boju! Jaz za svojo osebo Vam prisežem: če so ŠusterSio, Pogačnik, Vencajz, Pfeifer združeni v jedno celoto vera, potem odložim takoj svoje Spioasto otrovasto orožje, kajti proti veri svojih očetov se nočem bojevati. Če pa reprezentujejo ti drugo vero, recimo vero goljufije, sleparije, hinavstva, oderuätva že brezkožnega trpina, potem pa neizprosen boj! Željno pričakujem pojasnila. So Se drugi akademični posvetnjaki pri klerikalcih? Nekaj jih jo Se, pa vrlo malo, toda vsi za gotovo ali vsaj za pričakovano plačilo, nobeden zastonj! Ta pričakuje od svaka duhovnika s cekini lepo rejeno moSnjo, ki bi sicer ne ostala v sorodstvu. Omne venale! Toda le pri primo-značajih! Drugi zopet upa dobiti boljSe ali viSje mesto svojega dostojanstva ali pa oboje skupaj. Honores mutant mores! Tudi podelani klerikalci so nenasitni, ali pravil-nejSe: nenasitni so, ker so podelani, ne pristni. Plačilo za prestop mora biti veliko. Nahajajo se pa celo tako kremeniti značaji, da se jih prime mišljenje svojega dobrotnika, ki jim je napolnil želodec z ocvirki in te Se nekoliko polil z novodobnim Šampanjcem s Tirolske. Je že tako! Jeden, boljša roba, ima pri kupčiji večjo srečo, drugi manjSo, tretji zopet smolo ali izgubo, ker za svoje dobro blago ne pritrži zasoljenega blaga. Gabiti se morajo človeku eksistence, ki so padle tako nizko, da so zamenile svoje ideje, za katere smo se v pisanih časih dijaBkih navduševali tako vneto, za LISTEK. Postno pismo. Past s svojimi neštetimi plesi in ma skaradami je za nami — hvala begu! S pepelom potresenih temen zdravimo svoje jfctične moSnjice, svoja izmučena pljuča ter pitamo svoj želodec s polenovko, ki se le ■■-s prav posebno nasilno priporoča, menda teto, ker je ravno letos prav posebno neužitna. Post je ta, in na maskitanje ne toiaii — razen dr Šasteršiča — nihče več. •'^S dični poslanec kranjskih analfabetov in krožnikov pa kar ne more in noče sleči *?oje maske, kajti kot „harlekin" se čuti Pobito srečnega. V parlamentovem gleda ••^a skače, kriči in izziva ta naä harlekin k drugi mesec toli zoperno, da ga ne more 4jpeti nihče več, ter da se mu že prav ;esno ponujajo brce in klofute. Ali dr. Šu-teršič noče sleči svojega „harlekina". Mi lo«o nedeljo je prišel stresat svoje neslane fovtipe celo v Ljubljano, ali verni Ljub-ječanje niso imeli nobenega smisla za "UftteiSičeve pustne burke ter so ga po-z novo veliko blamažo domov. Človek bi se nadejal, da bo vsaj to ozdravilo in spametovalo .besnega Rolanda". Toda tudi ta up je Sel po vodi, kajti ŠusterSičeve slabosti in norosti se množe* z vsakim novim dnem. Najprej je bil sila domišljav in kmetiäko napihnjen, potem je hotel biti vsegamogočen terorist, nato ga je prevladala uprav pristnokatoliSka maščevalnost in besna osvetljivost, da je tožaril vse, kar leze ino gre; zatem je postal neslan humorist, nato denunciant svojih tovarišev, končno pa je odložil vse znake moStva ter postal Čisto navadno otročji. V .Slovence-vih" predalih Spiel ja in toži svoje Štajerske, istrske in kranjske kolege prav kakor tisti slabovzgojeni otroci, ki neso vsako neumnost obesit stariSem ali učiteljem na nos. .Špec", .špicelj", .tožen groS" smo rekali svoje dni takim kreaturicam, jih po Soli počakali za prvim oglom ter jih namlatili. In dr. ŠusterSiča se zdi, da je za njegovo harlekinado Spiceljstvo potrebna dekoracija. Zato pa Spiclja Robiča in Ploja, ali pa Spinčica ali Perica, najrajši pa dr. Tav carja. Vsakemu je vedno za petami, po-sluSknje in zalazva, pa apuSča v .Slovenca" avoje tožbe. Nedavno je zatožil dr. Tavčarja, da je pri glasovanja zoper ne- moralno moralo svetnika Liguorija prekratko dobo stal, da se je prehitro zopet vsedel. Potem je spustil v svet novico, da je z Vencajzem v družbi dosegel Ljubljani velikanske olajSave pri potresnem posojilu, h krati pa je zatožil dr. Tavčarja, da se za Ljubljano kot državni poslanec Se nič ni brigal. Sinoči pa je izaenadil Ljubljančane z novo .flpicljarijo" zoper dr. Tavčarja, ki se seje nekega odseka niti udeležil ni. .Špeo" ŠusterSio ima samo z zalezovanjem, denunciranjem in Spicljanjem liberalnih drž. poslancev toliko posla, da je pozabil na vse drago. Besneči Roland je postal neslano otročji Bpiceljček — to je pač tragična, dekadentna kariera vodje kranjskih klerikalcev! In kjer je celo vodja tak dekadent, kakSni morajo biti sele vodiči in preganjati ! In če je komediantako, dennnciant-ako, lažnjivo in otročje voditeljstvo, kakSni morajo biti seit oni, ki se dajo takim revežem voditi! Pač je imel prav predsednik trgovske zbornice g. KoSar s svojim vskli-kom proti ŠnsterliSu: Poslanec analfa betov!" Zadnjič se je .Sloveneo" prav okorno zaletel v tržaSko narodno zenstvo, smešeč ga, da je .nerodno" in da je .brez vere". In .Edinosti" je zabrusnil v lice očitanje da se „skriva pod ženske predpasnike." Kar se tiče predpasnikov žensk, je znano, da jih .Siovenčevci" tudi ne sovražijo in da jih cel d ljubijo. Tudi je znana stvar, da je moč ženske sugestije prav na .Slo vence ve" pope in popiče jako velika. Predpasnik in večkrat celo srajca .Sloven-čevcem" nista neljuba rekvizita v drama* tičnem boju za — moSnjiček. In .nerodno", .brez vere" je tržaSko narodno ženstvo, — pravi uredništvo .Slovenca". No, minoli četrtek je zborovalo v .Narodnem domn" pol stotine narodno-najodličnejSega ženstva. To zborovanje pa je bilo nekako narodno rešilno društvo, dragi .Slovenec". Šlo se je za dražbo sv. Cirila in Metoda, katero vzdržujejo že desetletja skoraj sami pristaši .Naroda", .Edinosti«, .Soče" in .Domovine". Dohodki to slovenske krSčansko katoliške dražbe, U vzdržuje n. pr. na KoroSkem celo samostansko Som, pa so začeli pojemati, Sole družbe sv. Cirila in Metoda so v nevarno« sti, ogromnemu Števila slovenskih otrok se odtegne poduk t materinščini, ako ar polzkega mamona blesk. Zaničevanje njim in preziranje! Niso boljši ali pa Se slabSi od nas, pa figurirajo sedaj plačani kot pa radekatoliki! Seveda pristni klerikalci poznajo vso brezpr imamo podlost teh po Stenjakovičev! Zato se jim tako cedijo sline po .Narodovi inteligenci" ter jim zalivajo častita telesa potoki katoliških solza, da se bodo kmalu potopili v svojih lastnih curkih. Da bi se le kmalu! Vsak .Slovenec" milo toži po svoji izgubljeni polovici. Inteligenco bi rad imel, plačano, Se rajSe pa neplačano, da bi mogel reči! pa Se naj kdo trdi, da me ljubi zaradi denarja! Stara osivela pohabljena devica, miruj vendar enkrat, ker se le smeSiS s svojim ne ugasnenim ognjem. Saj ga nimaS več; je že pogorelo! Ne pomaga nič! Goljufija je priSIa na dan! Tvoji oboki so ponarejeni, tvoje nedrije izpremenljivo, deska si stara, le perverzniki so Se vneti mladeniSkega ognja do tvojih debelih brazd! „Slovenec", kako si vendar otročji, najiven, pobožen! Jednak si oni Ijubosumnici, ki grdi nekaj časa napram svojemu oboževancu svojo nevarno konkurentinjo, čeS, da je revna, raztrgana, umobolna, Skiljava, nejednako-noga. Ali vse to ne izda nič. — Treba je druge taktike. Stara koketka ne pride v zadrego. Izkušena je! Zateče se v svojem obupu — mir, srce! — k svoji presrečni vStricnici, buljioka, z razprSeno pleSo svoje stare glave se ji približa ter ji pripoveduje brea sape: tvoj oboževatelj se Ti je izneveril, zagledal se je v droga, v lepSo devo, okoli mene se je smukal, pa ga nisem marala, ker je tako. nestanoviten, pa tudi — grd ! — Klerikalni vitez .Slovenec", zaman je Tvoje mijavkanje, slovenski inteligentniki so in ostanejo zvesti čestilci vedno lepe device, ki dobiva svojo neumljivo čilost in krasoto v milo žuborečem viru zmeraj mladega življenja! — Torej, klerikalna devica, da te starost in vsiljivost ne pritirati prehitro v zaslužen raj, spravi svoje že popol noma odrevenele ude v zapeček svoje raz koSno opremljene sobe ter premišljuj o zlatih Časih vročekrvne ljubezni, ko si še s svojo lastno, ne izposojeno divnostjo ujemala srca ljubezniželjnih devičnikov. Toda ne misli preglasno, da te Tvoja neugnana sila in življenj a si te starosti neločena sprem'je valka prehitro ne spravi tja, ker Ti je davno že postlana postelja. Uživaj Se nekaj časa za trudopolno delovanje zasluženo pokojnino, potem pa počivaj v miru! To je torej tista slavnokatoliška klerikalna stranka med Slovenci, monopoletka dušne plemenitosti in politične zrelosti, nesrečno zaljubljena v slovensko inteligenco, katero vabi vsak dan z neusahne-nimi curki očesne tekočine med škripanjem svojih brezzobih starih čeljustij. Ravica! — Katerega žene neučakljivo poželjenje vsaj od daleč vohati neizčrpne dobrote nabasanin klerikalnih zakladnic, tisti se mora otresti najprej liberalnih zaplat in njih mlajših sestric ter obleči suknjo hinavstva. In glej! takoj se zablišči njega stas v angeljski čistosti in redki sposobnosti zlezti kar topel v kraje popolnosti. Pa še pravijo ljudje, da čudotvorcev ni! So-li to res tartifi in sleparji? Ni mogoče! Saj si ne moremo misliti, da bi človek, ves zamaknjen, Boga na jeziku, mogel imeti vraga v srcu! Študiraj jih in prepričal se bodešl V IJublJani, 2. maroa. K položaju. Radi pogajanj vlade s Čehi je zavladala med Nemci velika razburjenost. .Grazer Tagblattu" poročajo z Dunaja, da so pogajanja, .ki so v polnem tiru", zahte vali Čehi. Vlada jih hoče baje pridobiti s češko univerzo na Moravakem. Moravski Nemci pa pravijo, da bi bila taka univerza za Nemce povod, da začno o bstrakcijo. Vlada se trudi, da bi se sestavil za parlament izvršljiv program. Na prvem mestu mora stati rekrutna predloga, sicer do njene ob ravnave sploh ne pride. Nemški poslanci zahtevajo, da mora priti z rtkrutno predlogo na razpravo tudi investicijska predloga, zakaj sicer ne dopuste, da bi se obravna valo o rekrutni predlogi. Čehi pa zahtevajo zopet, da se mesto investicijske predloge postavi na dnevni red predloga o žganja rini. Tu je zopet preporna točka, radi katere se vrše med klubovimi načelniki pogajanja. .Grazer Tagblatt" piše, da bode dnevni red parlamenta bržčas sestavljen takole: Rekrutna predloga, — Investicijska predloga. — Predloga glede žganjarine. —-.Ostdeutsche Rundschau", glasilo Woifa, piše z ozirom na pogajanja Čehov z vlado: ,Ako naj bodo narodne pridobitve za Čehe kupna cena, da opuate* obstrukcijo, potem se obstrukcija pač preseli k drugim (levičarskim) strankam". Tadi .Neues Wiener Tagblatt" piše, da Nemci ne bodo dovolili koncesij, ki bi tangirale narodni program Nemcev. Ako se dožene delavnost zbornice kako drugače, pa bodo Nemci to pozdravili. Vse kaže, da pogajanja radi odpora Nemcev ne doženo nobenega uspeha. Nemiri v Macedoniji. Iz Carigrada poročajo: Irada sultana je odredila, da se zbere na bolgarski meji na črti Skoplje Drama, nasproti bolgarskemu mestu Kiutendil, turška armada 50000 mož Ta odreditev baje ni mobilizacija ali grožnja, nego le preventivna akcija, ker bolgarska vlada vzlic svojemu lojalnemu postopanju morda ni zmožna, da bi zabranila na bolgarska tla pclagoma pri beglim otomanskim podiožaikom izvrševati kršenja meje in izgrede. Teh turških beguncev je baje okoli 100.000. Izmed teh je okoli 40 oseb stopilo v bolgarsko častniitvo in okoli 200 jih je dobilo državne službe. Drogi pa se menijo priklopiti nemirnim elementom v Macedoniji. Nekaj statistike o španski duhovščini. Španski konservativni in katoliški list dnevnik .La Epoca" je zadnjič prijavil, da Španska cerkev kljubu velikanskemu premoženju ne plačuje od tega ni kakega davka, ampak z naslovom prostovoljnega darila daje državi 3 milijone .pesetas" na leto; ker je .peseta" toliko kakor francoski frank, dobi država od tega velikanskega imetja le okoli 2,700.000 kron, ko vendar vsi stroški znašajo na leto okoli 930 milijonov. V Franciji, pristavlja isti list, je 17 nadškofov, 67 škofov, 095 korarjev in 185 generalnih vikarjev, ki na leto dobivajo 2,531 500 frankov; in bogata Francija ima nad 33 milijonov prebivalcev in nje letni državni trošovnik obsega več milijard frankov. V Spanji dobivajo visoki duhovniki (nadškofje in škofje, korarji in generalni vikarji) 5.315-200 pesetas, če ne najde nov vir novim dohodkom te družbe. In vidiš, dragi .Slovenec", prvo je bilo baS to .nerodno" ženstvo, ki se je zbralo na posvetovanje, kako ubraniti slovensko mladino na mejah preteče strašne nevarnosti. Iznajdljivosti velepožrtvovalnega našega »nerodnega" ženstva pa se je tudi posrečilo, najti nova sredstva, nova pota, po katerih bo dobivala tudi poslej naSa družba sv. Cirila in Metoda dovelj dohodkov, da bo ne le ostala na sedanji višini razvoja, nego da bo tudi napredovala VidiS, .Slovenec", tako je naSe „ne rodno" ženstvo! Tega shoda, na katerem so bile malone vse, od vseh strani doSle prvobori-teljioe za narodno in versko družbo sv. Cirila in Metoda, pa se je udeležilo tudi troje najodličnejSih in narodnonajdelav-nejSih Tržačank. Gospa Karla Ponikvarjeva, požrtvovalna voditeljica vzgajaliSča slovenskih otrok pri sv. Ivanu, Ljubljančanom znana kot vrla prirediteljica sijajnega izleta Tržačanov na I. sloven. umetniško razstavo, gospa M. Škrinjarjeva, nenmornodelavna nadzornica zavoda sv. Nikolaja v Trstu in gospa Maša Dolenc Gromova, neustrašena, §nergična piopagatorica družbe sv. Cirila in Metoda, ta trojica, zastopajoča napadeno tržaško in okoličansko ženstvo, je došla iz Trsta, se živahno udeleževala posvetovanj v .Nar. domu" ter stavila mnogo najpra-ktičnejSih predlogov za obrambo slovenske mladine. Take, .Slovenec", so tiste .ne rodne* in .brezverske" Slovenke, za katerih .predpasnik se skriva" tržaška „Edinost". „Slovenca" urejuje sedaj zagrizen mi-sogyn, besen sovražnik narodnega ženstva. Opetovano ga je že napadel, Ščuval proti ženskim druStvom ter blatil naše najboljše in najplemenitejše dame. Zakaj dela to? Ali ne čuti, da postaja prav zavedno ženstvo klerikalizmu sila nevarno? Ali se zaveda, da mora narodna misel zmagati na vsej črti med moštvom, ako se je oklenejo slovenske žene? Gotovo morajo biti ti napadi klerikalcev, v prvi vrsti napadi „Slovenca", narodnemu ženstvu samo dokaz, da so važen faktor. Treba le, da se organizuje, in falanga naših Amazonk postane kmalu nepremagljiv zid slovenskega naroda. Potem se nam bode samo Se smejati kozolcem in kapucinadam naših besnečih Odandov in hažlekinovJ ♦ ♦ • prav ubožana Španska ima le pičlo 18 milijonov ljudi j in gori navedenih 930 milijonov letnih državnih treskov. Francosko visoko duhovstvo Šteje 964 oseb, špansko pa 1313; in med temi španskimi visokimi duhovniki je 9 nadškofov, ki dobivajo po 32.500 do 35 000 pesetas na leto. V Madridu je duhovnikov — kuratov — k terih stalni in sla čajni dohodki dosegajo po 100 000 pesetas na leto, ko imajo razni duhovniki na kmetih pcgostoma le 1000 pesatas na leto in razni lokalisti komaj po GOO pesetas ! V mindern letu je minister za bogoča3tje v proračunu dobil 41,000 938 pasetas za cerkev, bogočastje in samostane, minister za nauk pa komaj 17425 196 pes stas, katerih je bilo le 12 milijonov za vsakovrstne šole določenih! Pravosodni minister dobil je le 12 284 791 pesetas ! Po zadnjem ljudskem štetju od 1897 je vsa španska duhovščina z menihi vred štela 45 328 glav, med temi nad 1500 jezuitov ki so se zadnji čas silno namnožili ter hlepe vsa javno življenje pnd svojo komando spraviti. Poleg toliko tisoč duhovnikov in menihov ima ubožana Španska še 28.549 raznih nun ali redovnic! Ni Čuda, da v Španiji vse propada! In v taki položaj bi takozvani nazadnjaki in cerkveniki preradi spravili našo Avstrijo, ki vendar že sedaj šteje okoli 1550 možlnh in ženskih samostanov z 20300 glavami! Mnogo, mnogo črez de-janjsko potrebo. Vojna v južni Afriki. Angleški listi zopet neča?eno lažejo. Botha se je — tako pisarijo — formalno Kitchenerju ža udal, tir je bila Bjthova žena tisti sel, ki je prinesel Angležem prošnjo Burov za kapitulacijo. „Rauterjev biro" je nato vest takoj sporočil, da angleški vladi o kapitulacijskih pogajanjih Butha s KitcheEerjem ni znano ničesar. No, drugi listi poročajo iznova, da je Botha ušel, da stoji severno Middelburgs, ter da ga Kitebe ner niti preganjati ne more. „Central News" poročajo, da so Bau porušili iz Pretorije proti ssverju vodečo železnico od Pieters-burga do Warmbada, t. j. v razdalji 120 milj Warmbad je v posesti Burov. Z oklop nim vlakom so se odpeljali Bari rekogao-scirat ter so nameravali menda podreti most preko reke Pienaar pri Earate Fa-brikenu. Potemtakem so Bari za hrbtom Frencha blizu Pretorije. Ker so opasni železnici v Dalagoo, se bo moral Botho zasledujoči French hitro vrniti, sicer mu bo težko vrniti se v Pretorijo. Da angleška vlada nikakor ne sodi o vojnem položaju tako optimistično kakor nekateri listi, izhaja 2e iz dejstva, da hoče vojni minister poslati do srede marca še 10000 novih mož in 1600 konj v Južno Afriko. 1. febr. je bilo na bojišču 204 949 mož angleške vojske. K tem pa je prišteti ša v zadaj:h tednih po Kaplandiji nabrane prostovoljce. Deževna doba, ki je v Južni Afriki začetek jeseni, ovira jako občutno angleške operacije. „Central Newa" poročajo iz Stander-tona, da je vshodnji del Transvaala pre plavljen. Vode so izstopile. French ne more s svojimi topovi in svojim trainom nikamor. Dewet je še vedno na južnem nabrežju sila narasle reke Orsnje, ker je ne more prekoračiti. Da bi bil obkoljen, je docela neverjetno. Svoje čete je sam razdelil na majbne odd-.-lke, ki so tako okretnejši in hitrejši. Zanimivo je dejstvo, da so angleški generali brez dobrih zemljevidov. Roberts se je radi tega v Londonu bridko pritožil, general Runter pa, ki se je tudi vrnil, se je izrazil, da so zemljevidi angleških gene ralov „slabsi kot nerabni", in da so narav* nost nevarni. S takimi zemljevidi so angleške čete seveda slabo orientirane in zahajajo vedno v nove pasti ali pa prihajajo vedno prekasno. Bari pa imajo izvrstne karte, na katerih je natančno zabeležena vsaka malenkost. Nevedni, barbarski Buri so bili torej tudi v risanju vojaSkih kart spretnejši, kot velekulturni Angleži! Generalna skupščina angleških liberalnih društev je sprejela resolucijo, ki zahteva konec vojne in predlaga, naj se dovoli Borom samouprava. Obč. svet v Battersei (London) je sprejel podobno resolucijo, ki zahteva konec vojne in neodvisnost burskih republik. Take resolucije izdajajo najbolje sedanja misli in čute pametnejšega dela Angležev! Nezadovoljnost angleškega naroda pa mora rasti, ako vidi, da že itak ogromnih stroškov za vojno z Bori noče in noče biti konec. Dopisi. Iz Boštanja, 28. febravarja. (Hi šlo , preiskava pri županu. — K a t o 1 i 3 ^ j iblajtarji.) Pred vsem mi je navesti golo dejstvo; Ob volitvah smo Culi, da klerikalna posojilnica radeška, ki je baje prazna, agi. tira za Povšeta z represalijami, češ, kdor ne voli z nami, mora vrniti takoj posojilo Tadi dva moža iz naše občine sta se prišla pritožit 17. decembra 1. 1, da se na ta način na nju pritiska in sta omenjala, da taka strašila trosi županov svak Braznikar. Naj gospod župnik Berce, ki opravlja ob jednt-m občinsko tajništvo brezplačno in skrbi z vsemi svojimi silami, da ne bi prišel naj župan v kake zadrege — žapan pa je strasten klerikalec — opozoril je župana pi. smeno, da je terorizem, proti kakorSnema so se pritoževali, kaznjivo dejanje, naj toraj skrbi, da se njemu tako kaznjivo dejavne bode moglo očitati in ne dokazati. Vse bi no tega li:ta iavedel je isti dan častiti klerikalec in odbornik radeSki, Simončič, toda gospodi klerikalni poznanje vsebine ni zadoščalo. Mislili so si: Ako imamo list v rokab, dalo bi se morda dokazati proti-versko delovanja katoliškega župnika. Kaä župan seveda, navzlic mnogim prošnjam in zahtevam ni hotel izročiti dotičnega lista, zato pa so si gospoda klerikalci izmislili prav njih vredno pot, po kateri se pride do zaupnih pisem. Uzmali so! . . . Dobro znajoč, da se udeležuje župan ljudskega štetja, da torej doma biti ne more, prite-pel se je neki mož v župana Simrška hišo, in s pomečjo županove hčerke preiskava! po biši tako dolgo, da je naletel na tako za-željeno pismo. Našel ga je, vtaknil v Žep, in bežal k svojemu prijatelju Rižnarja, "kateri se je izrazil, da mu je to pismo želu potrebno . . . Kam je list potem romal, nam ni znano, ali soditi moramo, da je bilo ve like važnosti in potreba grozna po njem, sodač po velikih naporih in tstiaskih sredstvih, da se ga je dobilo v roke. Nam je vsebina omenjenega lista znana, znan tudi namen, s katerim sa je pisalo, ali nekaj druzega je, kakšen pa je bil namen, d h je pismo ukradlo? Glejte gospod župnik, stokrat in stokrat smo vara že pravili, da je račun s k-erikalci ža storjen. Kaj ne, da je dr. Š. dan za dnevom najlepši vzglc I barbarskega sovraštva, napadajoč višje a!i nižje svoje nasprotnike, in če mogoče jih tirajoč pred sodišča in zahtevaje, ako so bili obsojeni, potom rekurza še višjih global Zakaj se potezate gospod župnik za klerikalce in posredujete, da jim odpuščajo narodnjaki sodniško dokazano opravljanje ia obrekovanje in jih rešujete ričeta, katerega bi po zasluženju uživali tedne in mesece, pa pravite: .Slovenci so"! — Res je, Slo venci so, pa so narodnjaki tudi Slovenci. I Naj li ,,katoliški" narodnjaki z vsemi pravicami mrcvarijo naše može, mi pa naj vedno in vedno odpuščamo svojim črnini obrekovalcem in zasmehovalcera? Nadejamo se, da je vas gospod župnik privel slučaj, ko se je ukradlo vaše pi.-mo, pisano z naj boljšim namenom, do prepričanja, da klerikalci, če prav so Slovenci, so — cigani, Za nas je pa to nov nauk in poziv: Klerikalcem nič pardona! Od nekod, 28. februvarja. (Najnovejši smrtni greh) Da naši klerikalci in sosebno njih derviši v talarčkih ne 2a-metujejo nikdar in najmanj pri volitvah faz ličnih obskurnih sredstev, da dosežejo svoj cilj, to je pač dovolj znano, in mi tega pač ni treba nadalje razmotrivati. Drže se pač nace'a: .Dar Zweok heiligt die Mittel" in pa: .fiais coronat opus". Najnovejšega smrtnega greha pa do danes nisem poznal, da-si ravno sem, če tudi mi ni bilo treba, ka-cega gimnaziainega razreda tako temeljito študirati, da bi bil v njem kar celi dve l&i presedel in se potem, padši pri maturi zatekel v tisto hišo, kjer se mature na zahteva in se je občeznani .britof" — v le • menat — celih 16 let presedel na raznih, bodisi ljudsko-, srednje- ali velikošolskih učnih klopeh, in imel izveronauka najodlič-nejši red. — Neki duhovnik fanatične vrste — sedaj župnik nekje na Kranjskem — pretil je namreč omoženim ženam liberalcev pri spovedi, ki so jo opravile pred zadnjimi državnozborskimi volitvami, ko je bil šusteršič, reete Žlindra kandidiral in izvoljen poslancem, doslovno nastopno: .Posmrtnim grehom Vas zavežem, da svojega moža spreobrnete, drugače Vam odveze ne dam; čez jeden me- Dalje v prilogi. TUJ Narodu" št 51. dn6 2. marca 1901. Priloga »Slovenskemu fto pridite zopet k meni, in če bom sprevidel, da se je Val mol sprt- vrgel, in da bode s nami volil, dal Vam bodem odvezo!" Naravno j« torej — ker so, posebno soproge na kmetih, več ali mani pobožne in verjamejo vse, kar .gospod na kanoelnu* pove, da je dotični maziljeni poštenjak, ki je raznn treh, v dotičnem kraja nahajajočih se prodajalnio ustanovil če četrto — kon-srunnega druStva — in pri tem popolnoma kot božji namestnik ravnal po Kristusovem vzgleda, ki je menda tudi ustanavljal prodajalne in točil pristni petijot in prodajal pristno vino iz Venoajzovega druStva, .ko-jega plodonosno delovanje se pa bode moralo prenehati, če mu deželni odbor ne odpusti predpisane mu globe v priličnem znesku po 3600 kron", (ipsissima verba slovenskega vinogradniškega druStva v nje govi zadevni letoSnji vlogi na deželni odbor). Ker so te ženice hotele vplivati na svoje može, ki pa se niso dali prepričati, temveč stali trdno kakor skala — da je torej dotični spovednik zanetil domači — rodbinski prepir! Vsa čast mu, poštenjaku črnemu, ki bi moral že iz cerkvenih postav vedeti, da je zakon zakrament, in da domačega miru ruSiti ne sme, če se že na naSe državljanske postave — misleč, da je cerkev avtoriteta nad državo ozirati neče! Kako pa tega .duSnega" pastirja njegove ovčice časte in spoštujejo, dokazuje pač najbolj izrek vplivnega moža izmed njih, češ, .hudič naj bi ga bil vzel, pa Se prav majhnega, da bi nam ne bil toliko Škode napravil!" Prihodnjič kaj več, g. urednik, nekih črevljih, ki so imeli biti .fajn, hochelegant, naj koätajo kolikor c'jo", a jih naročnik v fajn in hochelegant kožuhu vkljubu temu, da so koStali samo 18 kron, ni hotel plačati, dasiravno jih je imel celih pet in pol mesecev doma! — Dotlej Vas pozdravlja Biga. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. marca. — Šusteriičeva hudobija. Včerajšnji .Slovenec" prinaša tole brzojavko: .Včeraj se je vršila prva seja odseka za podpore o nesrečah, prizadetih po elementarnih nezgodah. Tu je prišel na vrsto tudi dr. Šuster-šičev predlog o potresnem posojilu ljubljan-ljanskem. Poslanec ljubljanskega mesta dr. Tavčar se niti toliko ni zmenil, da bi bil k seji priSel in poročal. Za referenta o ljubljanskem posojilu je bil izvoljen krSčanako-socialni poslaneo Steiner." Tu imamo zopet opraviti s perüdijo, kakoršne je smožen samo kak klerikalni parlamentareo slovenski! Dne 28. februvarja imel je v brzojavu omenjeni odsek sejo, da si izvoli svojega stalnega poročevalca. To mesto se Šteje med nekaka odlična mesta, ker je je imel poprej dolgo vrsto let v svojih rokah dr. Kathrein. Ne izvoli se pa poročevalec za vsako zadevo posebej, temveč izvoli se skupaj za vse za deve tega odseka. Že nekaj dnij sem se je govorilo, da so .večje stranke', ki taka mesta oddajajo, poročevalčevo mesto v odseku za podpore o nesrečah, odkazale an-tisemitskemu klubu. Zategadelj je bil soglasno izbran Steiner, in izvoljen bi bil. če bi dr. Tavčar tudibil priSel v sejo. Ni pa res, da je izvoljen za referenta samo o potresnem ljubljanskem posojilu, izvoljen je referentom sploh v vseh zadevah, ki so priSIe, ter Se pridejo na odsek. To Šuateriič dobro ve, a Tzlic temu je skoval lažnjivo brzojavko, v kateri slika položaj tako, kakor da je bilo dr. Tavčarju le s prstom migniti, pa bi bil lahko postal poročevalec Opraviti imamo s prav vsakdanjo umazano hudobijo! Sicer pa bi bil dr. Tavčar brez dvojbe priSel k dotični formalni ssji, da je dobil povabilo. Takega povabila pa ni dobil niti za to sejo, niti za sejo odseka o iijavi nadvojvode Frana Ferdinanda. Sedaj, ko rastejo iz parlamentarnih tal novi odseki kakor gobe po dežju, ni v pisarni le pravega reda. Vabila k sejam odsekov polagajo se poslancem ali na mizo v zbornici, ali pa v garderobi na mesto, kjer imal svojo Številko. Lahko se pripeti, da povabilo — če je sploh priSIo — kdo drogi vzame, v tem slučaju, ako je pisarna Tavčarju sploh kako vabilo namenila, pa je prav verjetno, da je bilo to vabilo ukradeno, morda v namena, da se potem odpošlje ^Slovenou" taka brzojavka, kakor se je odposlala. Pri Uoih nasprotnikih je vse mogoče! — Ii dri. zbore. V velevažni davčni odsek in v pristojbinski odsek je izvoljen tudi posl. Plantan. — NovomeSkl vodovod. Od gospoda posl. Plantana smo izvedeli, da je od najkompetentnejSe stvari izvedel, da se zakon zastran novomeškega vodovoda v kratkem predloži v najvišje potrjenje, in da je prvi obrok državnega prispevka iz melioracijskega naklada v finančnem ministrstvu že odobren. — Jugoslovanska dolegaolja. Poskusi glede sjedinjenja vseh jugoslovanskih poslancev v jeden klub so se menda popolnoma razbili. Pred nekaj dnevi je da-steršičev miS maš klub obelodanil komunike^ v katerem je bilo rečeno, da hoče s hrvatsko slovenskim klubom stopiti v dogovor glede skupnega postopanja v narodnih stvareh. Že tedaj smo vedeli, koliko je ura bila. Sedaj poročajo listi, da je .Slovanski centrum* odklonil od .Hrvatsko-slovenskega kluba" novic stavljeno ponudbo, naj bi se vsi jugoslovanski poslanci združili v jeden skupen klub. Čim se ta vest potrdi, se seveda Se povrnemo k tej stvari. — Nemo! in Lahi v skrbeh. Verifi-kacijski odsek je razdelil akte nekaterih protestiranih volitev. Nemci in Lahi so s tem jako nezadovoljni. NemSke liste jezi, da je poročilo o izvolitvi dr. Pommerja v skupini celjskih mest in trgov izročeno posl. Plantana, Lahe zopet jezi, daje isti posl. Plantan dobil poročilo o izvolitvi Benattija v peti kuriji istrski in poročilo o izvolitvi dr. Rizzija v zapad-nih kmetskih občinah istrskih. Glede Rizzija je verinkacijski odsek imenoval laškega poslanca Bartolija soreferentom. Posl. Plantan je bil določen referentom, ker so podani protesti iz Istre in iz Štajerske pisani v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku, referent pa mora biti vender jezikovno vsposobljen za referat. O protesta ribniških kmetov zoper izvolitev poslanca Plantana — kakor znano so se neki ribniški kmetje pritožili, ker jih je deželna vlada na zahtevanje nemSkih kočevskih volilcev Elbertovih črtala iz imenika volilcev — bo pa lahko kdorkoli poročal, ker je dr. šusterSič protest skoval v nemškem jeziku. — Čess je škof Jeglič iskal pri cesarju ? NaS Skof je nepreračunljiv. Časih kaj stori, česar bi misleč Človek nikdar ne pričakoval, časih pa tega in onega ne stori, kar vsak razumen in misleč človek z vso zanesljivostjo pričakuje. Ta Škofova nepreračunljivost nas opravičuje, da nekaj zabeležimo, kar sicer ni prav verjetno ali s ozirom na značaj naSega Škofa venderle mogoče. Kakor smo poročali dne 11. feb. 1.1. bil je Skof Jeglič isti dan v avdijenoi pri cesarju. Naravno je, da se nismo samo mi vpraSevali, česa je Skof iskal pri cesarja, ampak da so se tudi drugi ljudje zanimali za to avdijenco, toliko bolj, ker zanjo zu nanjega povoda ni bilo in ker naposled tudi Škofom ni dovoljeno, da bi za nič in nič Nj. Veličanstvo nadlegovali. Naša radovednost pa se je premenila v strmenje, ko nam je doSlo od najverodo-stojnejSe strani poročilo, kaj se govori v SenklavSkem farovžu o tej avdijenoi. Mi ne vemo, če so duhovniki v SenklavSkem farovžu dobro ali slabo informiram, konstatirati hočemo samo to, kar se je izvedelo od duhovnika v Sen klavSkem farovžu glede Škofove avdijence. Izvedelo se je, da je Sel Skof prosit cesarja, naj zaukaže, da ss ustavi sodno postopanje proti goSkemu karata Ferjan-čiču zaradi znanih hudodelstev. Kakor rečeno, ne vemo, koliko je na tem resnice. Zabeležili smo, kar se je govorilo v SenklavSkem farovžu, zabeležili, ker vsakdo ve, da je naS Skof vsekako zmožen, storiti tak korak. Ker nimamo nikakega zagotovila, da se je v SenklavSkem farovžu govorila resnica, se za danes vzdržujemo vsake kritične opomnje, pač pa pričakujemo od prizadete strani primernega pojasnila. — Šusteriičeva dirka v Vipavi. — Podaljšanje vipavske železnice od Ajdovščine proti Divači, Postojni ali Vrhniki je pereče in za vse sloje, stanove ln stranke jednako važno vprašanje, ter v dosego kakih ciljev nad vse potrebno jodnotno postopanje. Vipavski župani bili so si tema v svesti, zato so violi oni sami to akcijo v roke, da se izogne izbruhom strankarskih strasti Pred mesecem dnij povabili so bili na posvetovanje brez razlike strank vse za stvar nnete mole iz vseh občin, kateremu vabila so so ti tudi jako častno odzvali, i n moj ndelelenoi bili so tndi klerikaloi, kar je čisto prav. Na posvetovanja se je v enomer nagla Salo, da mora pri tem vprašanju utihniti politi ika strast, da služimo vsi po svojih močeh dobri stvari. Sklenilo se je takrat, naj se poskusa doseči mala toda vipavski dolini nad vse koristna in potrebna prememba v načrtu droge železniške zveze e Trstom; ob enem naj se pa prosi za podaljšanje vipavske železnice od AjdovSčine čez Branioo in Raso proti Divači ali Postojni, ako bi se prvi proSnji ugoditi ne moglo: v vsakem slučaju pa naj se podpre proSnja na državni zbor s približnimi podatki o smeri, stroških in daljavi ter naj se v ta namen dobi tehniSka moč in pred vsem denarna sredstva za njo preskrbe. Kolikor je nam znano, je stvar v najboljšem tiru, in nadejati se je bilo tudi ka kemu vspehu, ker bi bili to peticijo podpisali gotovo vsi župani iz vipavskega, senožeSkega, postonjskega, bistriškega in ložkega sodnega okraja, in poleg teh tndi, nekaj primorskih županov. Te dni pa kroži nakratvnemikem jeziku pisana petioija dekana Erjavca ki se dotičnega posvetovanja ni bil udeležil, okrog županov. Jasno je vsakomur s kakim namenom. Župani so bili iz dobrega namena stran karstvo is te akcije izključili, dekan Erjavec je pa ravno to zavrženo orodje zahrbtno pobral, skoval brzo nemško peticijo, da bi ž njo župane prehitel in delal nevredno reklamo za svojo stranko. Dekan Erjavec posnema Šuster-Sičevo dirkanje v zadevi potresnih posojil na las; saj sta pa tudi obadva popolnoma sposobna za najdrzovitejSo igro z življen-skimi interesi ljudstva v prilog svojim strankarskim interesom, ne brigaje se pii tem, kako neugoden in Škodljiv utis mora to dirkanje na merodajnih mestih napraviti. Radovedni smo, koliko županov bode s podpisom te nemSke in razdor pro-vzročujoče peticije v svojo skledo pljunilo? — Dve novici izpod Nanoss. PiSe se nam: Nedavno tega se je vrSila v Se nožečah zanimiva obravnava. Mežnar Bole je tožil necega g. nadučitelja radi — prestopka zoper varnost življenja. Strašno, kaj? Pri tej prvi obravnavi je bil toženi g. nadučitelj oproščen, iz česar ss da sklepati, da je sodišče priSIo do spoznanja, da so bile mežnarjeve obdolžitve — .farba-rija". Kaplan in mežnar zdaj seveda nista mirovala, nego sta napela druge strune. Mežnar je novic tožil in sicer zaradi ža-ljenja časti. Govorilo se je, da je poklical na pomoč advokata, samo tega klerikalni niso vedeli povedati, je li bil to Ivan pater Vencajz, ali Ivan penzijoniat Vencajz ali pa Ivan petjot Vencajz. No neki, .dohtar" je vendar prijadral v Senožeče in g. nadučitelj je bil spoznan krivim, da je z besedo .farSki podrepnik* razžalil mežnarja Boleta na časti. Ta obsodba je naSega vzglednaga kaplana in njegove pristaše neizmerno razveselila, zlasti ker so stroški vsled odvetniške intervencije veliki, nadučitelj pa ima majhno plačo in vse polno otrok. Kristus je sicer učil ljubi svojega bližnjega" in v starih časih smo se učili, .če te kdo udari po desnem licu, ponudi mu Se levo", ali ti nauki so menda prišli iz veljave, vsaj pri nas vidimo, da ni nihče tako željan maščevanja in da ni nihče tako hudoben, kakor — klerikalec. — Draga novica, katero imamo sporočiti, se tiče nase .Marijine družbe". Kaplan agituje že dolgo, da se mora cela fara v Marijino družbo zapisati. Dosegel je veliko uspehov, tega pa seveda on ni kiiv, dajepeterim Marijinim devicam diSal prepovedan sad tako, da bomo kmalu videli in slišali posledice. No, Razdrtemu je prizaneSeno. Kaplan se je nedavno izrazil, da ne pride na Razdrto in če bi mu sam Skof ukazal. Prav ima, saj na Razdrtem ga niti naslikanega ne maramo videti, kaj le živega. Razdrto ni v verskem ozira zaSlo na krive poti, niti v onih 10 letih, ko nismo imeli duhovnika, in gotovo tndi sedaj ne zaide, ko imamo tako vzglednega duhovnika. — Da se ne pozabi... Pri okrožnem sodišču t Rovinju jo bilo to dni več kazenskih obravnav zaradi nerodnosti pri volitvah. Neki od varnostnega oblaatva jako dobro opisan hrvatski kmet, ki je hotel glasovati pod imenom svojega pokojnega tasta, je bil obsojen na dva tedna poostrenega zapora. Obsojenih je pa bilo tndi več Lahov, ki so podkupljeni od laSke stranke pod tujimi imeni volili, a dobili so največ teden zapora, in sicer ne poostrenega. — Slovensko gledališče. Danes je druga predstava Jurčič Go\ škarjevega .Desetega brata", narodne igre s petjem, ki je dosegla prvikrat toli časten literaren uspeh. Avtor je nekatere prizore primerno skrajšal, da se predstava zavrSi ob 10. uri. — II. redni koncert „Glasbene Matice" se bo vrfiil v soboto, 9. marca Kot aoliatinja sodelovala bo poleg drugih isborna umetnica, gospa Jelena Klička Nebeška, virtuozinja na harfi. Umetnica kon-certovala je z izrednim uspehom v Pragi, Brnu, Plznu in drugod V Ljubljani svirala bo v koncertu transkripcijo Smetanove simfonične skladbe .VItava", nordiško balado Poenitsevo, .Nooturno" svojega očeta Kličke, profesorja napraSkem kon-aervatoriju in veliko fantazijo za harfo Saint Saensovo. — Jutri, v nedeljo, od 11.—12 ure imajo mešani skupni zbori, v ponedeljek zvečer ob 8. nri pa skupni moiki zbori v .Glasbeni Matici' skuSnjo za sobotni koncert. Pevci in pevke se prosijo, da prideio vsi točno k skuSnji. — Električne železnice v Ljubljeni. Ker se po raznih listih zdaj in zdaj širijo več ali manj napačna poročila glede ljubljanske električne železnice, menda ne bo odveč, ako pojasnimo na podlagi avtentičnih informacij kako ta stvar stoji. Stavbni vodja je že pred nekaj dnevi došel v Ljubljano in pripravlja sedaj vse, kar treba, da se začne takoj z delom, čim mine zima in se očedijo ljubljanske ulice. Doslej ni bilo možno z delom začeti, sicer bi se to bilo že zgodilo. Relsi, ki se polože, so že vsi prevzeti, in istotako je že vse potrjeno, kar se bo rabilo mašinelnega, ter se začne takoj montirati, kakor hitro pride v Ljubljano. Jutri, dne 3. t. m. pride v Ljubljano tudi takoimenovana „Baukanzlei8. Čim postane vreme ugodno se torej začne delo. Upeljano in prirejeno je vse tako, da se bo na dan položilo 200 metrov relsov. Najkasneje tekom dveh mesecev bodo vsi relsi položeni in utegne tudi vse drugo delo biti povse izvršeno tako, da bo železnica začela voziti. — Premembe v učiteljstvu. Učitelj v Ribnici g. Josip Hribar je imenovan učiteljem na deSki ljudski šoli v Trbovljah na vodi. Pomožna učiteljice na nemški dekliSki ljudski Soli v Ljubljani gdč. Gabrijela Cidrih je defiaitivno nastavljena na tej Soli, na katero prideta tudi gdč. Gabrijela Tschurn iz Kočevja in de-finitivnim učiteljem imenovani gosp. Ivan De m Sar iz Črnomlja. — Shod za ustanovitev vinarske zsdruge v Novem mestu, ki se je vršil v četrtek v dvorani Windischerjeve gostilne t Novem mestu, je bil nepričakovano dobro obiskan. Razun mnogo posestnikov, učiteljev in duhovnov iz novomeškega in krSkega okraja, so se tega shoda udeležili med drugimi tudi gg. dvorni svetnik Šuklje, okr. glavar Friedrioh, deželna poslanca vitez Langer in pl. Ulm, svetnik Škerlj, župan dr Schegula, dr. Slane, proSt dr. Etbert in mnogo drugih interesentov iz Novega mesta in okolice. Shod, katerega je sklicala ondotna marljiva podružnica, je otvoril podružnični načelnik g. pristav V. Rohr mann, obrazloži vši pomen in namen nameravane zadruge. Predsednikom shoda je bil voljen g. vodja R. Dolenc, ki je, zahvalivSi se na izvolitvi in povdar-jajoč važnost take zadruge za Dolenjce, dal besedo g. tehn. vodji Boh. S kali o kern o, da prečita pravila in da pojasni v gospodarskem ozira in s strokovnega stališča cilj in smoter te zadruge. To izvršiti, se je gospodu poročevalcu popolnoma posrečilo. Potovalni učitelj g Gombač je v svojem govora istotako toplo priporočal vstanovitev te za Dolenjsko prekoristne zadruge, dokazujoč s statističnimi podatki, da le s pomočjo zadrug bode mogoče v prihodnje vinsko kupčijo na Dolenjskem povzdigniti Vitez Langer in pl. Ulm sta obljubila, da v deželnem zboru zastavita svoje moči v prid tega podjetja. V debato ki je postala osobito glede določitve visokosti delnic, prav živahna, so opetovano posegli gg. Dolenc, dr. Elbert, Gombač, vitez Langer, Rohrmann, Skalicky, dr. Slane, dvorni svetnik Soklje, svetnik Škerlj, dr. Sohegnla i. dr. Določili so se dvojni deleži in sicer glavni ali ustanovni deleži po 100 K in navadni ali opravilni deleži po 20 K. Da je bilo zanimanje za tako za drugo splošno, kaže dejetvo, da se je takoj podpisalo za 5300 K delnio. Ker se je povdarjalo, da morajo začasno voljeni odborniki stanovati v Novem mestu ali vsaj v okolišu, so bili voljeni v osnovalni odbor sledeči gospodje: Dolenc, Dular, dr. Elbert, vitez Langer, Majzelj, Rohrmann in Skalicky. Na tem važnem koraku in podjetju častitamo novomeški podružnici ter ji želimo najboljšega uspeha. — Iz seje c. kr. okrsjnege iol-skegs evets v Postojini dne 23. febru-vsrjs 1901. Poročilo c. kr. okr. Sol. nadzornika s kurentnim potom izvršenih vlog izza zadnje seje se pritrjevalno vzsme na znanje. Nato se sklene, da je zaradi bolezni med učiteljstvom v Senožečah s poukom za teden dni prekiniti. Prošnja nadučitelja za denarno podporo predloži se priporočilno o. kr. del. Sol. svetu v ugodno rešitev. Določijo se verske vaje za Šolsko mladino v Senožečah. Stavi se c. kr. deželnemu Šolskemu svetu predlog za def. nameSČenje jedne učne moči v Senožečah. Reši se več pritožb disciplinarnega značaja. Pripoznajo se starostne do klade in sicer: učiteljici V. Puppis-evi v KoSani prva od 1. oktobra 1900; Učitelju Fr. Punčuhu v Vipavi druga od 1. janu-varja 1901 in dne 15. marca 1900 umrli učiteljici Mariji Moserjevi v Št Vidu nad Vipavo tretja od 1. aprila 1900 v prid nje nepreskrbljenim otrokom. Končno suspendira •e od poslovanj kraj. Sol. sveta predsednik necega kraj. Sol. sveta za čas njegove sodnijske preiskave. —a. — Umrl je ljubljanski posestnik in trgovec gosp. Fran Peterca st. v starosti 74 let. — Mizarska zsdrugs v Št. Vidu je imela minolo nedeljo, svoj občni zbor. V mindern letu je imela zadruga 16.168 K 29 v. prejemkov, izdatkov pa 16 056 kron 16 vinarjev. — Kamniški salonski orkester priredi v nedeljo dne 3. marca 1901 v prostorih narodne čitalnice koncert z jako odbranim vzporedom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane narodne čitalnice 60 vin., za nečlane 80 vin. — Umrla je v četrtek 28. februvarja Ivana Kralj, bivSa posestnica in konjedirka na Drenovem griču pri Vrhniki Žena bila je obče znana pod imenom .Šintarca z MlakarSV — Vipavska železnica. Podjetnika vipavske železnice gg. Klemencievricz & Demuth z drugimi inženirji se nahajata že več dni v Gorici ter delata priprave za pričetek gradnje vipavske železnice. Pogodbe odkupovanja zemljišč bo izdeloval g. notar Čibej, a zemljemerska opravila bo oskrboval zemljemerec g. Gasser. Podjetnika imata svojo pisarno v ulici Corso Francesco Giuseppe St. 5. — Domača industrija na svetovni razstavi v Parizu. Gosp. Peter Majdič v Celju je na pariški razstavi prejel za izstavljene izdelke svojega avtomatičnega paromlina „grand prix" in zlato svetinjo. — Občinske volitve v Šoštanju. NemSka stranka agituje z vsemi sredstvi in straSi volilce s tem, da hočejo slovenski zastopniki graditi vodovod, ki bo stal nad 100000 gld. To je navadna sleparija. Nemci bi radi prestrašili slovenske volilce, da bi občina prišla v nemSke roke in mogla zidati nemško šolo, ki bi veljala 40.000 K, ter to nepotrebno Solo vzdrževati. — „Slovensko kmetsko društvo" so zasnovali kmetje v Šmarju pri JelSah. Predzadnjo nedeljo je bilo v to svrho posvetovanje, in kmetje so soglasno odobrili predložena pravila. Le-ta so se sedaj že izročila c. kr. namestniStvu v Gradcu v potrdilo. Društvo bode zastopalo le kmečke koristi in bode imelo svoj agraren program. Duhovniki že vpijejo in strašijo kmete, da bode druStvo liberalno, in jih hočejo odvrniti od pristopa k druStvu. Kličemo vsem zavednim slovenskim kmetom v Smarskem okraju: „Ne posluSajte duhovnikov v političnih stvareh, sami se postavite na noge in zastopajte svoje koristi, in boljše bode za vas, duhovniki so bili dolgo časa vafti varhi, in kam so vas pripeljali — na be raSko palico, sami pa se topijo v masti." — Naroden krojaški mojster ima lepo priliko ee naseliti v Šmarja pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem. Ne samo v trgu, marveč tndi v celem okraja bi imel obilega in dobrega zaslužka, ker bil bi brez kon kurence. — Občinsko volitve v Pulju. Vse pre bivalstvo v Pulju je z občinsko upravo skrajno nezadovoljno in tema se ni čuditi, ker je ta uprava pod vsako kritiko. In vendar je gotovo, da zmaga laška stranka tudi pri bližajočih se volitvah. LaSka ladja se je sicer že potapljala ali župan dr. Rizzi jo je rešil Pridobil je zopet c. kr. mornarico, da sklene z laSko stranko kompromis. Ta kompromis ima jedino le namen preprečiti, da bi hrvatska stranka dobila ka-cega zastopnika v občinskem odboiu. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca februvarja 1901 uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 842 strank 497.686 kron 98 vin., 602 strank pa je dvignilo 306998 kron 86 vin. — Senzacionelno aretovanje. Danes popoludne raznesla se je po mestu senzacionalna novica, da je tukajšnje deželno sodiBče dalo zapreti stavbinskega mojstra in hišnega posestnika FrančiSka Faleschinija v Trnovskih ulicah It. 10. Umevno je, da je ta vest vzbudila senzacijo, in da je vse povpraševalo, če je resnična. V zadnjem trenotku smo izvedeli, da je vest o areto-vanju Faleschinija istinita, in da je bil isti dopoludne po zaslišanju pri sodišču od preiskovalnega sodnika pridržan v zapora. Kakor je v obče znano, vrši se proti dr. Fran ČiBkn Faleschiniju sodna preiskava zaradi hudodelstva goljufije. Gotovo se je moralo nabrati mnogo obtoževalnega materiala za njegovo krivdo, da ga je sodišče takoj ob držalo v zaporu. — Nepoštene kuharica. Policija je zaprla Levčevo kuharico Terezijo Smrekar-jevo na Resljevi cesti št 1, katera je svoji gospodinji pokradla več reči in jih hotela odnesti, ko je morala izstopiti iz službe. — Nepreviden voznik. Zupančičev hlapec Tomaž Rome na Radeckega cesti št 9 je vozil včeraj po Resljevi cesti tako nerodno, da je zadel ob električni drog in ubil žarnico. — Les kradli so že dlje časa na skladišču tvrdke Pittel & Brausewetter v Sod-nijskih ulicah. Sedaj so se tatovi izvedeli in se je pri njih tudi našel razlagan les — S tira skočil je včeraj zvečer okoli 9. ure tovorni vlak na postaji v Lazah. Vsled tega so imeli vsi ponočni in zjutranji osebni vlaki velike zamude. * Zopet jeden I Župnik Rudolf v Schonauu pri Toplicah bi bil v kratkem praznoval 251etnico svojega duhovnikovanja. Ali usoda je hotela in te dni je bil od službe odstavljen. Noč ga je vzela, in menda je sedaj v kakšnem samostanu. Župnik Rudolf je rad posojal denar, a seveda za obresti, ki so bile dokaj previsoke. Tudi dekleta in žene je kot dašni pastir pre-skrbno — pasel. Končno pa se je lotil celo dečkov, vajencev, Šolskih učencev, trgovskih učencev in ministrantov. StariSi nekega 151etnega dečka so ga ovadili in — z jubilejem, žal, ne bo nič. Pravijo, da je v Schönauu vera strašansko opešala radi tega! * Kakšen je bil MIlan? Grof Stern berg, intimen prijatelj pokojnega srbskega kralja Milana, je opisal Milana takole: Bil je zvest, udan prijatelj, ljubezniv in nežen človek. Bil je srečen, ako je mogel svojo okolico s čimerkoli, makar z najneznatnejSo 8tvarico razveseliti. Nikdar ni dal čutiti, kadar ga je tiščala kakšna bol. V svojih činih je bil odločen do trmoglavosti, nje gova energija je bila slična despotizma. Bil je evropski državnik velikega (!) sloga in temeljite naobrazbe; razen materinskega jezika je korektno govoril nemški, francoski in romunski; pisal in razumel je tudi turški, italijanski in seveda madjarski. Tudi angleSki jezik je znal, a tega jezika ni ljubil. V njem je bilo mnogo orientalne maščevalnosti in srčnosti. Nad strankami ni znal ostati, nego se je poniževal in padal v blato razmeric. Milanova nesreča je bila Natalija. aTa žena je vir moje nesreče", je dejal večkrat. In takrat, ko se je Aleksander oženil z Drago, je rekel Milan: „Tudi tega je kriva moja žena". Milan ni maral Rusije, a iskal pomoči le v Avstriji in pri Madjarin. * Kralj Edvard Ima raka. .Ev. News" je prinesla vest, da ima kralj Edvard raka ▼ goltanou, kakor ga js imel nemški cesar Friderik. Zdravnik dr. Feliks Semon ga zdravi, a nima baje nade, da bi mogel ozdraviti kralja. Vendar pa je možno, da se bo vlekla bolezen še več let Dr. Semon te vesti doslej ni dementiral. * Koliko ljudi je na svetu? Pri-bližnji računi kažejo, da je na svetu okoli 1.566,000.000 ljudi, in sicer v Evropi 380,000000, v Aziji 860000000, v Afriki 180,000000, v Ameriki 140,000000 in v Avstraliji 6,030000 oseb. * Čudna rastlina rase baje na otoku Jamajka.Imenuje se .rastlina življenja", ker je skoraj nemožno zamoriti jo. Ako si odrezal pero in ga obesil na žic 3, požene tam bele tanke koreninice, ker jemlje iz zraka mokroto. Tudi stisnjena in hranjena v knjigo živi. Jedini način, da se jo umori, je, skuhati jo v vodi. ali pa jo sežgati. * Sredstvo proti nahodu. Komu ni znan nahod, ta nemili gost, ki nas muči in vznemirja vse telo? Najboljše sredstvo proti nahedu in proti kataru (kašlju) je baje sok dobro zrele limone, katerega treba povleči skozi nos v usta. Ako si storil to dvakrat, trikrat, je nahod ozdravljen. Književnost. — ..Ljubljanski Zvon". Vsebina mar čevega zvezka je ta-le : 1. B. Baebler: Z Boge m! Pesem. 2. SrpoS: V krčmi. Pesem. 3. Fr. Serafin: Žrtve. Povest. 4. Pfemysl Häjek: Glose k dogodkom na Kitajskem. 5. Fr. Valenčič: Jaz hočem goikih žarkov. Pesem. 6 Anton Trste -njak: Ogrski Slovenci. 7. Demeter: Notturno. Pesem. 8 Stanko Stanič: Na grobu ljubice. 9 Alojzij Poljak: Irma. Povest 10 Dr. Vladimir Foerster: f Giuseppe Verdi. 11. Dr. Miljutin Zamik: f Arnold Böcklin. 12. A. Aškerc: Ljudske univerze. 13. Književne novosti. Dr. Fr. Zbašnik: Josip Kostanjevec: .Iz knjige življenja". — .Prešernov album". — Poezije dra. Franceta PreSerna. — Fr. Hesič: Jan Lecijewski, Franciszek Preszern, poeta slo-wienski. — Prof. M. Vamberger: Slovenska stenografija. 14. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Hrabroslav Volarič: Samospevi s klavirjem. — Dr. Gojmir Krek: H O. Vogrič: Kupleti za nižji glas s spremljevanjem gla-eovirja. 15. Upodabljajoča umetnost. Peter Žmitek: Razstava akademije umetnosti v Peterburgu. 15. Med revijami, —k—: .Češka Revue". — Fr. IleSič: Paradnik jezykawy 17. NaSe obnebje. Prof. M. Vo duSek: Zvezdoznanstven pregled za mesec marec. 18. SploSni pregled, f Alojzij baron Pražak. — Davorin Jenko. — Popravki. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. marca. Gospodske zbornice današnja seja se je začela ob 1la2 popoldne. Na dnevnem redu je adresna debata. Oglašeni so za besedo grof Harrach, knez Schönberg, dež. glavar predarlski Romberg, knez Jurij Lobkovic, pl. Plener ml. in knez Czar-toryski. Harrach je v imeni desnice izrazil svoje veselje, da se je posrečilo ustvariti skupno adreso. Povdarjal je, da se je treba ozirati na zgodovinske pravice posameznih dežel, zavzemal se za narodno ravnopravnost in protestiral proti gibanju „Proč od Rima". V imeni levice je Auersperg rekel, da adresa nima pozitivne vrednosti, dokler poslanska zbornica ne more delati. Poživljal je vlado, naj uveljavi nemški drž. jezik, če treba, s silo. Zdaj govori knez Schönburg v imeni srednje stranke. Dunaj 2. marca. Pogajanja mej vlado in strankami se nadaljujejo. Tičejo se programa za delovanje poslanske zbornice pred Velikonočjo. Seveda je vsa pozornost osredotočena na pogajanja mej vlado in Čehi, glede katerih pa varujejo Čehi najstrožjo tajnost Sinoči so se Kaizl, Pacak in Stransky izredno dolgo dogovarjali z ministrskim predsednikom, danes pa so imeli Kaizl, Kramaf, Pacak in Stransky dve uri trajajoče posvetovanje z ministrom Rezekom. Čehi se o detajlih teh pogajanj nečejo izreči. Pariz 2. marca. Zevaes je inter-peliral vlado radi duhovniške agitacije pri obč. volitvah v Grenobleu. Ministrski predsednik je odgovoril, da je škofu v Grenobleu izrekel ostro grajo in dostavil: Duhovniška politika naj obstoji v tem, da se duhovniki ne vtikajo v politiko. Oporto 2. marca Delavci tobačne tovarne so priredili velike demonstracije proti jezuitom. Hišo posestnika Pesbane, ki je pomagal odpeljati hčerko brazilskega konzula, in pa katoliški dom je ljudstvo bombardiralo s kamni. Pesbana je prišel iz hiše držeč v jedni roki križ v drugi revolver in trikrat ustrelil, a ni nikogar zadel. Kavalerija straži hiše znanih klerikalcev. London 2. marca. Lord Kitchener brzojavlja iz Pretorije, da je bil Dewet primoran iti s svojo armado na severni breg Oranje-reke, tako da zdaj na kap-skem ozemlju ni več burske armade Angleži so ujeli 200 Burov. Narodno gospodarstvo. Zanemarjena gospodarska stroka. Spisal A. ZniderBič. (Konec.) Če se bo napredno čebelarstvo pri nas širilo, — kar je pa v začetku le a podporami mogoče, ker z borno udnino, katero se predpisati more, ni nikakega upanja do vspehov — mogoče bo pri prodaji čebel in medu ugoditi zahtevam današnjega časa, mogoče bo razširiti trgovino ter jo povzdigniti do važne gospodarske veljave. Veselje je videti s kakim zanimanjem preprosti naši čebelarji svoje društveno gla silo prebirajo, a žalibog je tudi za njihovo potrebo list premajhen. Večjega pa društvo v današnjem slabem stanju ne zmore. Društvo ima lepe načrte in stremi po njih izvršitvi. Postavilo si je v nalogo upeljati poučne tečaje, postaviti uzoren čebelnjak, nastaviti potovalne učitelje, pri tem pa v svojem društvenem glasilu učiti uzorno napredno čebelarstvo. ObSirno polje delovanja se mu potem odpre, da reorganizuje eksport kranjske čebele. Eksport zadobil bi lahko velike dimenzije in zreti bi smeli s ponosom na to gospodarsko podjetje. Eksport čebele^ ni tako težaven kot je morda eksport kacega druzega predmeta, kajti prvi je že vpeljan. Kranjska čebela eksportira se vsako leto na Nemško, Francosko, v Švico, Belgijo, na Rusko in v Ameriko, a tudi po Avstriji in po Ogerskem se je mnogo razpošlje. Ugoditi le današnjim naprednim za htevam, da ne bode šla po svetu čebela v starih trhlih kranjskih panjih v neizbrani kvaliteti to bo naloga društva. Učiti čebelarje, da se da lepšim načinom pobirati čebelno letino, kot s tem, da čebele žvepljajo, ko so vendar jesenske čebele visoke vrednosti. Ne moremo si kaj, da ne bi pri te priliki povedali, da kažejo čebelarji drugih narodov s prstom na Kranjce in Korošce, kateri so še edini, ki v jeseni čebele more'. Nikjer se tega več ne dela, da bi se med — ki je zarad načina pridobljen j a najslabše kakovosti — po nižji ceni kot šmir prodajal. Naše panje imenujejo Nemci Käse kistchen, in priznati moramo, da nas je sram ko tujci hvalijo le našo pasmo, v naših čebelarjih pa vidijo največje na zadnjake. Vse druge dežele imajo bogato . razvito čebelarstvo, a prinaša jim tudi lepe dohodke. Povemo na pr. da se proda v mali Belgijski državi na leto za 700.000 frankov medu, a mi.... ? Naš dobiček bil bi lahko dvojen. Tisoče goldinarjev potroša se za druge gospodarske naprave, katerih večinoma ne bodo nikdar takih dohodkov dale kot jih bi dalo čebelarstvo; vsled tega zahtevamo odločno, da se v naprej ista skrb ista važnost na razvoj čebelarstva polaga, da se ne zaduši v kali eneržija, s katero se je mlado čebelarsko društvo lotilo dela. Vi-deant consules ! i l J l-l I I I l.l I I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I ■ I II I' I 1-ltHt**' Po^or! ( V pondeljek, dne 4. marca t. I., f I ob pol devetih zvečer sestanek '- I v „Narodnem domu". Lokal — % i druga soba na desni strani. | Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogoatransko porabiti, nego „Moll-ovo francosko žganj« in sol", Iti je takisto bolesti utesujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva pa miSice in živce krepimo in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-iauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno jI O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (2—3) Premoen» elMlla mo mUocIIJIvh. Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih uCinkov. To sredstvo ne predru-gaCi prebavljanja, temveč ga obudi invkrepi; imenuje se dr. Hose balzam za želodce iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a II (7j Gospodu Juliju Schaunianiiu, lekarnarju v Stockerauu. Dobiva se pri izdelovatelju, deželnem lekarnarju, Juliju Selmumannu v Stockerauu, dalje v vseh renomiranih lekarnah tu- in inozemstva. Cena 75 kr. za skatljieo, najmanj se pošiljati 2 škatljici. Ko sem poskusil Vašo želodčno sol in jo spoznal za dobro za ozdravljenje svojega bolnega šelodca, prosim, da mi izvolite doposlati 10 Bfeat-Ijic po poštnem povzetji pod naslovom: Josip Senft, kopelj Bartfeld (vila Karoly). 24. junija 1889. c (2517—4) Proti zobobohi in gnjilobi zob izborilo deluje antiseptična Isinsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. J edina, zalogn. (28—9) dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana Hssljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Zakonito vpisana . Svetovnoznani ruski karavanski čaj bratov K. in 0. Popoff v Moskvi. varstvena znamka. Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh dotiCnih flnejgih prodaj alnicah (2063-22) j Proti katarom sopilnih organov 2522-6 mineralne nede s > Konstantinov in Emin vrelec. Q Umrli so v Ljubljani: Dne 26 februvarja: Josip Seunig, trgovec, 37 let, Marijin trg št. 1, jetika. — Jožefa Hvala, tovarn, delavka, 29 let, Hrenove ulice St. 14. jetika. Dne 28. februvarja: Matilda Karal, zasebnica, 61 let, Rimska cesta št. 21, jetika. V hiralnici: Dne 25. februvarja: Franja Zor, kajžarjeva hči. 17 let, jetika. V deželni bolnici: Dne 23 februvarja: Jakob BerSnik, kajžarjev sin, 12 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjom 806-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. o Stanje ŠS> £ Cas opa- baro-1 g, > 42 1 zovanja metra' S ? Vetrovi v mm. g Nebo [5, 1. j 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoi. 7321 I 3 0 sl.svzhod dež 730 8 i 730 6 i l-7 sl sever | dež 5 5 sl. jvzhod dež Srednja včerajšnja temperatura 38°, normale: 14°. Dunajska borza dne 2. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . . Ogrska zlata renta 4°/0....... Ogrska kronska renta 4t/0..... Avstro-ogrske bančno delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov........... italijanski bankovci........ C. kr. cekini 98 60 9855 11830 98-20 118-20 93 60 1662-67425 240-47 >/, 2348 1908 9040 1133 J-i Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-britko vest, da je Bog Vsemogočni našega iskrenoljubljenega sinčka, oziroma bratca Vladimirja danes dopoludne v nežni starosti pozval mej svoje krilatce. V Ljubljani, dne 2. marca 1901. Franci Mek in Antonija Hribar, stariši. — Antonija, JTIarlJa, Vida, Marta In Vera, sestre. Tužnim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je Vsemogočni poklical naSo ljubo soprogo, oziroma mater, sestro in teto, gospo Heleno Čadež po daljSi mučni bolezni, prevideno a sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 70 let, danes zjutraj k sebi v boljše življenje Pogreb predrage ranjce vrši se v ponedeljek, dne 4, marca 1901 dopoldne iz Hotavelj It. 17 na župno pokopali&če na Trati. Bodi ji blag spomin! Na H o t a v lj a h pri Gorenjivasi nad Skofjo Loko, dne 2. marca 1901. (482) Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Zahvala. Ginjenim srcem izpolnim dolžnost, da se za mnogobrojno častilno spremstvo k poslednjemu počitku predragega svojega soproga, gospoda Josipa Seunig-a trgovca v Ljubljani vsem častitim gg. prijateljem, znancem, osobito tudi sl. druStvu „Sokol", vsem darovateljem vencev, ter sploh vsem udeležencem najiskreneje zahvalim. V Ljubljani, 28. svečana 1931. Ana Seunig roj. Pribil (478) soproga. Zahvala. Podpisana rodbina izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo za mnogobrojna izražena sožalja o priliki bolezni in smrti naSe nepozabne matere, stare matere, tašče in tete, gospe Helene Čadež katero smo dne 27. februvarja položili v prerani grob. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom in prijateljem, ki so se potrudili tako daleč, da so spremili drago ranjko k zadnjemu počitku. NajiskrenejSa zahvala tudi vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so se tako mnogobrojno vdeležili sprevoda nepozabne ranjke. V Poljanah pri Škofji Loki, dne 1 marca 1901. (480) Žalujoča rodbina Čadež. alkalična kislina najboljša namizna in okrepi ujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (28—1) Lepo snažno kokošje perje kilo K —*44 „ pnrano™ „ „ „ —-80 „ gosje belo „ „ „ 2*80 „ „ „ sivo „ „ „ 1-6 0 „ perice g* „ „ 12 — pošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (479-1) Franc Podlipnik veletržec s k ar et in o S tolnibeligrad (S t uhbvei ssenb u rg) Ogrske. ooooooonavOea^ojeaaaoe Ljodevit Borovnik puikar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresuice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puSke so na c kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — üostro-▼ani oenUd laitonj. (8) LJUBUMSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO. LETNIK XXI. (i901). Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 b, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. 12 Za vse neavstrijske dežele 11 K ao b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. ,.Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Cts. kr. avstrijske jgj držami ž8leznlct, Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod ii Ljubljana juž. kol. Proga čaz Trbiž. Ob 12. nri 21 m po noči osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzeusfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Lia«; čez Ara-etetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubuo, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, luo-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inonost, Bregeno, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran-zensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri "25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. nri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod ii Ljubljana drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz g*mwl|anl. „Andropogon" je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče ared-stvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zanrani Izpadanje laa In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—23) Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S H.. 9 Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpošiljatev pri iznajditelju: IrN Herrmann Zgornja Polj s kav a. Fropzod.aja.lcl popust- Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petrfčič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl. POZOlI -§r -fr POZOZl "VSI Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča odjsvoje najstarejše in najzmožnejse tovarne za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brlzaralnlee najnovejše sestave, kakor a patentom proti zmrz- llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe atranl Jemlje In meee vodo; „unlverzalko*', prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; □i parne brlzajalsalee, vodanaae, ____t aesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Hlotor-vozove Z^^' in priprave za aee«y len-lue. .:■■ - s*- — ■■ "Sfsr ~~^ufc^ij*4..,^jr- Daljo kmetijska orodje vsake vrste. — Gasilna društva, občine m pošteni kmetovalci gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (213-3) BJSJP Cenike pošiljamo brezplačno in poštnino prosto. "SZSJ Podružnica r. a. sbiekal v Zagrebu. ooooooooooooooooooooooooooooooooo ^ Usojam si slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel gF gostilno gosp. J. Perles-a i na Resljevi cesti. (4,61) « Postregel bodem p. n. gostom vedno s pristnim istrljanskim, dolenjskim in Štajerskim vinom in svežim marčnim pivom, kakor tudi 5z ukusnimi gor Umi in mrzlimi jedili po zmerni ceni tako v gostilni, kakor tudi čez ulico. Za mnogobrojen obisk se priporoča I\ Ct*OlOa3a ««fta««««««««ftO»«ft««ft«ftft«««ft«««««« Št. 6817. Razglas. (446-3) V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon s dne 5. avgusta 1887 1. 51. 22. dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od srede £9. t. Bi* sh.oz 11. dnij tukaj pregledati in proti njim vlagati ugovori. 0 pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. magistrat -v I^jvibljstrii dne 23. svečana 1901. v Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitek *« 60.000 ZS V gotovini «©•/. manj. Mb hülsta bala j.cmaybr po 1 krono ~v i-Ovnoijani. o i Za na želodcu bolehajoče! Vsem, ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevročih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni katar« želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljan|e ah zažlezenje, naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je prebavno in kričistilno sredstvo Huberta Ullricha zeliščino vino. * To zeliščino vino je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča * j£ In oživi prebavni organizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno aredstvo. * $ Zeliščino vino odstrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni $ * provzročujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. & Po pravočasni vporabi seliščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujočih sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. 7flnrf IP in nJe&a neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje «■.dpi srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev. Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in flduhllAniA 80 veCmoma posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sno-V/OldUij^i ijw vanja fcrvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni oslabelosti in razdraženostl in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. JSJT" Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz. 4PBF ZeUSčino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to. Zeliščino vino se dobiva v steklenicah po gld. 150 in 2 a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini, Vipavi, Celji, Sežani, Trstu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeližčinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. gSgr Pred ponaredbami se svari. -££Q Zahteva naj se izrecno (1306—10) VST Huberta Ullricha Tgaj zeliščino vino. Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo; njegovi deli so: Malaga-vino 450,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, črešnjev sok 320,0, mana 30,0, sladki janeš, janeš, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva korenina (encian), kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša. Ustsnov-Uene Brata Eberl leti 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in e. kr. priv. 10 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnažev na drobno in na debelo. Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga vsakovrstnih čopliev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava sl. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo aredstvo sa likanje sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi aL občinstvu aa vse v na- eo stroko spadajoče delo v mestu in na deželi t priznano reelno in fino po najnižjih cenah. urar, trgovina z zlatnino in Ljubljana, Stari trg št. 28 Dri poroča svojo veliko zalogo raznovrstnih avlearsklli žepnih lat ateztahlla ar. Nikelnasta remontoar ura. . . . od gld. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ d»—• Trgovina vaeh »pllrnlh predmrtev t očal. barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila sa iavrtajtjo natančno is a jamstvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra cesta št 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke« 10 jopio in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Oblaka po meri ae po najnovejših uaorcih in po tt^jitiajih aaajaJi solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam pao J. S. Benedikt 10 Ljubljana, Stari trg, tik moje 8147 'ozgledniee A ' \Z lastno $lil<0 (portretom) kramo Izvriene, izdeluje slovenska tvrdka E. Wogrintsits Dunaj, IX. 2, Lazarethgasse 6 po vaabl fotografiji, ki se ji poSlje. Cena za 1 razglednico je samo 1* lvrajearjav, » naroČiti se mora najmanj 10 komadov od 1 slike, ki se nepoškodovana vrne. (477—1) Dobro vpeljana trgovina v Slomšekovih ulicah štev. 13 se odda v najem ali na račun. Pojasnila daje A. Sušnik, Zaloška cesta št. 15. (466-3) Varst.znamka: Sidro. iz Rlclilerjeve lekarne V Frazi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo : po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (-'498—14) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rleliterjeva lekarna prt zlatem levu v Pragi, I. Elizabete ceota 5. uš^JL si Za tukaj m l*öo v dobro fclia k verjlan otrokom zanesljiva hišina za otroke. Vse podrobnosti se izvedo v posredovalnici služeb Tereze \ovalny Dunajska cesta št. 0. (426-2) _ Dr. Rose balzam as am želodec iz lekarne 11. FRAGUKH-Jm v Pragi je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdriuje v pravem teku. VARILO! ~WI Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. «Sil ekarna B. Fragnerja v Pragi; ■'ÜtäXST ,.|»rl črnem orlu'* Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Velika steklenica 2 K, mala 1 K. —r Po polti razpošilja vaak lan. = Proti vpošiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnköczy, M. Mardet-a schiiger, J. Mayr. (1742-14) Enonadstropna hiša a 4 stanovanji, z velikim hlevom in vinsko kletjo, se prod« v Vodmaiu. Dve sobi se lahko porabita za mizarsko in kiju-carsko delalnico. (474-1) Več pove Adolf Hauptmann v LJubljani. s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jib vsled 14me-sečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-sloviteifie avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, po-uspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje aH pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj ae pošiljajo vsa naročila. (193-6) Jlna C&illag/ Duna| I., Hoiier-jHSHe tat. f». Gostilna (344-3) in trgovina z mešanim blagom v nekem lepem trga na Spodnjem Štajerskem ob železniški postaji se proda po ceni. Več pove upravništvo .Slov. Naroda*. ZFridezi ki je dobro izveden v višjem mlinarstvu in snaženju pšena, dobi trajno službo kot ponočni pomočnik v mojem valjičikrn mlinu. Reflektujoči naj svoje dosedanje službovanje, spričevala ali njih prepise in svoje zahteve pošljejo naravnost meni. Valjični mlin W. Jochmann ' v Ajdovščini. ms) CHOCOLAT ~ SUCHARD Svetovna razstava 1900 GRAND PRIX rVaJvi^Je odllkovan|< o i w—i cS w—i CL> r& a CJ (101-14) a, Helikal,. AustriaP Štefani Velika zaloga pristnih Jos. Reit-OTij? hoffer sinov Pneumatik o I ■Si katere nudim po lati Itfllag. ^š. - z> eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsem spoštovanjem urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. 1860 rT.P.A.P.Äf fC. ÜETEPByPT»^ Varstvena znamka. se dobivajo (2289-18) pri tvrdkah: J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Recknagel, Fr. Szantner, F. M. Schmitt. Otvoritev prodajalnice. Najudaneje podpisani si usoja uljudno naznaniti p. n. občinstvu, da je v tukajšnjem mestu na Sv. Petra cesti štev. e otvoril (407-2) prodajalnico # * klavirjev in glasbil. Mnogoletne izkušnje, katere sem si pridobil pri prvih tvrdkah, mi omogočujejo, da izvršim vsa v to stroko spadajoča dela in poprave strokovno in najceneje. Trudil se bodem vedno, da postrežem p. n. naročnike in odjemalce z najizbornejšim blagom in najsolidnejšim delom. Proseč za prav obilen obisk beležim z velespoštovanjem V LJubljani. 23. febr. ..... Alojzij Kraczmer. W!čl ižLifč-l &w ~': ?JiTJ':'-J Tj '(EL Naznanilo in priporočilo. Slavnemu p. n. občinstva, posebno cenjenim podjetnikom, stavbenikom in čestiti duhovščini uljudno naznanjam, da sem kupnim potom prevzel znano felju-ča-rslsio obrt gospoda J. Spreitzer-ja v Ljubljani. Priporočam se za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, bodisi stavbinska ali umetniška, ter zagotavljam, da bodem ista izvršil točno in najsolidneje po primerno nizki ceni. Mnogoletne izkušnje v tej obrti, katere sem imel kot večletni poslovodja tvrdke gospoda Zabkarja, vsposobljajo me, da bodem kos vsakemu delu te stroke, in z lahko vestjo dajem zagotovilo, da bodem vsakomur najbolje postregel. Priporočujoč se za mnogobrojna naročila, beležim z velespoštovanjem (413-3) «Toslp Welbl Slomškove ulice št. 4 v Ljubljani. ••s Za 3 goldinarje podšltc pomladanske Jope in za 7 goldinarjev Jako fine. £ s svilo podslte ln moderne spomladanske komade (jope in a paletote) v vseh barvah, nadalje enobarvane in karirane Bnrske o vrat- m nlke im double-blasja po čudovito nizkih cenah se dobi le v || Angleškem skladišču oblek S v Ljubljani, Ressljeva cesta 3 in v podružnici v Zagrebu, Ilica 17. J Istotam so ravno na novo došle obleke za gospode in dečke, športne obleke, 2 vrhne suknje in haveloki ter se prodaja vse po tovarniških cenah. W Velika izber angleškega in francoskega blaga za naroČila po meri, ki se e izvršujejo na Dunaji najelegantneje in najfineje. (431—3) 0 Z velespoštovanjem 0 Oroslav Bernatovlö. J Kreditno drnstvo traiijste tailmce i Hjjg Obvestilo. Na poziv ravnateljstva kranjske hranilnice vabijo se vsi p. n. deležniki kreditnega društva kranjske hranilnice v Ljubljani (Creditverein der krainischen Sparkasse in Laibach) v nedeljo, 17. marca t. L, ob 10. uri dopoludne na izvanredni občni zbor v zbornico kranjske hranilnice. Od leta 1898 sem odmerja se društvu neslišano visoka dohodarina in doklada, vsled tega proračunjen je na podlagi bilance za leto 1899, katera izkazuje 1194*60 K izgube, gubitek za leto 1900 na 8395*47 K. V 5.-6. letih požrle bi torej izgube ves do sedaj nabrani rezervni zaklad. Posvetovalo in sklepalo se bode torej o tem, ali naj se kreditno društvo takoj razpusti, da se vsaj deloma ohrani rezervni zaklad. Ker je vprašanje posebne važnosti, želeti je, da se zberö deležniki v prav obilnem številu. V Ljubljani, 28. februvarja 1901. Odbor deležnikov kreditnega društva kranjske hranilnice v Ljubljani. (46Ä-1) Načelnik: ^svttliavLSJ Treun, Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.