285. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. oktobra. XXIII. leto, 1890 Iahaja vcak dan aveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h. po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačnje se od cetimtopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. OpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Razne misli. ii. Duhove na Češkem je Dunajska sprava posebno razburila, ž njo bo si Staročehi popolnoma spodkopali svoje stališča. O raznih nedostatkih Dunajskih dogovorov smo že v svojem listu toliko govorili, da sedaj ne kaže več ponavljati jih z nova. Da sprava ne ugaja Čehom, to je, kakor bi bilo z žrebljem pripito. Tudi z uvedenjem notranjega češkega uradnega jezika, bi se nevarnosti, ki prete Čehom, če obveljajo Dunajski dogovori, ne ostranile. Zaradi tega smo se Še prav veselili, da %o se Mladočehi takoj sprva postavili odločno proti spravi. Veselilo nas je, da so tako daleč pripravili narod, da se je vzbudil iz neke letargije, v katero so ga bili zazibali Staročehi in da se je odločno postavil proti spravi, ki bi ponižala češki narod v pleme druge vrste in je tako prisilil Staročehe, da so še deloma popustili svojo dosedanjo prijenljivo politiko. Sedaj ko imajo Mladočehi prvi glas, pričakovali arao, da stopijo s konkretnimi nasveti na dan. To so tudi storili. Dne 1. oktobra imeli so zaupniki narodne svobodomiselne z zastopniki staročeškega kluba shod in stavili predlog: „Postanci obeh narodnih strank zjedinijo se v skupno manifestacijo, v kateri se izreče škodljivost Dunajskih dogovorov in poudarja iz njih nastala osnovana bojazen v celem narodu. V skupni tej izjavi bode se zahtevalo, da bi bo najprej ugodilo davnim opravičenim terjatvam našega naroda, da bi se uveljavilo pravo državne samostalnosti dežel krone Češke in da bi se izvršila ravnopravnost v vseh državnih uradih na Češkem, Moravskem in v Šloziji. V tej izjavi bode se zahtevalo, da se pred vsem sedanji, krivični, slovansko prebivalstvo na Češkem, Moravskem in v Šleziji v umetno manjšina tlačeči volilni red pre-naredi po trdnih jednotnih načelih, da bi vsaka narodnost v deželah krone češke v zakonodavnih zborih dobila ono zastopstvo, katero jej po istinitih razmerah in po pravici pripada. Naposled izreka se v skupni izjavi pripravljenost k novemu pogajanju z zastopniki nemške narodnosti, katero bi oziraje se na vse dežele krone češke imele za podlago popolno jezikovno ravnopravnost vseh tu živečih narodov, državno pravo krone Češke in nerazdelnust kraljestva češkega. K skupnemu posvetovanju o tej manifestaciji pozvali se bodo vsi poslanci češke narodnosti iz Moravske in Šlezije, da bi se doseglo skupno in jednotno postopanje za obrambo življen-skih interesov vsoga češko-slovanskega naroda." Predlog ta jemlje v poštev vse razmere v deželah češke krone, a zaupniki staročeškega kluba so se izrekli, da ga ne morejo vsprejeti in odklonili so ga. Danes zvečer Bklican je pred zasedanjem deželnega zbora ves dosedanji staročeški klub v posvetovauje in omenjeni zaupni možje bodo gotovo tem povodom razložili, iz katerih nagibov so odklonih mladočeške stranke predlog. Glavno glasilo Mladočehov obširno kritikuje to postopanje StaroČehov, ki hočejo proti volji vsega naroda zagovarjati na Dunaji dogovorjeno spravo in jo izvajati proti duhu in pravom naroda kos za kosom, dokler se jim mandati ne bodo izvili iz rok. Da se je vsprejel mladočeški predlog, povrnili bi se bili s tem k prvotnemu češkemu programu, ki je jedino pravi. Tako pa bode ta program popolnoma opustil in narod bode v svojih državnih, ustavnih in jezikovnih pravicah Še bolj poškodovan, nego je to storila absolutiščoa in pozneje ustavna vlada v dobi Schmerliuga, Herbsta in Auersperga. Iz te pikre, a precej osne vane pisave zija nam nasproti globok prepad, ki loči Staro- in MladoČehe. Sporazumljenje mej njimi se ni doseglo, kako bi se tudi, ko vlada v nekaterih krogih tolika svojeglav-nost, da je staročešk poslanec, kateremu su njegovi volilci izrekli svoje nezaupanje in ga pozvali, da odloži mandat, lakonično odgovoril: „Hodom že videl, kaj mi je storiti!" Pri tacih nazorih pač ni pričakovati složnega delovanja, dokler nove voli tve morda ne premene sedanjega žalostnega položaja. Res Carinthiacae. Iz Celovca, 9. oktobra 1890. (Konec.) V tem oziru naš magistrat ni posebno skro-pulozen, in za to ga je bil že g. deželni predsednik Schmidt-Zabierov v javni seji deželnega zbora pokaral. In vender je bil takrat še Kranjec magi-stratni vodja. Kaj bo pa modri magistrat zdaj naredil? Najbrž to, kar je letos že nekaterekrati storil, namreč, da k slovenskim zborom sploh ne bo komisarjev pošiljal! Ako se pa mestni zbor načelno brani, izpolnjevati svojo dolžnosti, potem je zrel za — razpust. Priporočamo našim gg. deželnim in državnim poslancem, naj se o priliki spomnijo teh čudnih mož, ki menda nemajo pravega pojma, kaj je politična oblast prve instance. Ni pa res, da bi se morala nastaviti dva slovenska uradnika. Pa vsaj jeden sistemiziranih kouceptnih uradnikov naj bo slovenščine zmožen v govoru in pisavi, potem ne bode treba, kedar dohajajo slovenski ali hrvatski dopisi od drugod, po mestu letati io popraševati pri Slovencih, kaj je v dopisih, kakor se je že večkrat zgodilo. Ali je torej ta zahteva krivična? Ali žali pravice nemškega prebivalstva, — in katere pravice? Ako pa taka terjatev daje povod k prepiru, tega neso krivi Slovenci, ampak kaže se v bengalični luči le nestrpnost, gospodoželjnost in liberalizem teh gospodov! In taki gospodje se drznejo govoriti o „skrbno varovanem miru" v istem hipu, ko prezirajo v osnovnih postavah utemeljene pravice državljanov! O ta „skrbilo varovani mir"! Ali ga ni še dovolj bujno popiBal državni poslanec g. dr. Fer-jančič? Hočemo pa Še mi g. poročevalcu nekaj v spomin nazaj poklicati. Ali je že pozabil na tisto izjavo v Koroškem deželnem zboru, ko se je reklo, da zdravnikom v deželnih bolnicah ni treba znati slovenski, — ker se morejo otroci in živina tudi brez razgovora zdraviti? Mi pa tega nesrao še pozabili in tudi ne bomo, kajti take besede se užg6 za vselej v dušo. Poznal bo pa poročevalec morda famozno interpelacijo dr. Trauna v zadevi Mohorjeve družbe. Ali se v6 spominjati, koliko blata so lani nakidale „Freie Stimmen" na tiste Slovence, ki so Šli v Ljubljano k slavnosti odkritja spomenika slovenskega pesnika Vodnika? Ali nič ne ve, kako napadajo nemško-narodni listi slovenske posojilnice, Ciril Metodovo družbo itd. in da je „Villacher Deutsche AUg. Zeitung" celo zrak v zakup vzela in ga imenovala „nemSki zrak"? Ali ni videl in slišal, na kako nečuven, surov in sleparsk način se je izkoristiti hotel dogodek Podkloštrom? Z železno doslednostjo dela se na to, da bi Slovencem politično usta zamašili in jih narodno uničili. LISTEK. Med knjigami in ljudmi. (ĆeSki spisal^Svatopluk Čech, preložil I. Skalar.) I. (Dalje.) Florijan Ofizka vsprejel me je za svojim pultom, v svoji črni, dolgi Buknji, s črno, okroglo čepico na glavi, jako hladno. Priznati vam moram, da že takrat neseni bil v Orlskem gnezdu na najboljšem glasu. Ko pa je knjigovez knjigo, katero sem njegovi največji skrbi in umetnosti priporočil, nadrobneje pregledal, zategnil se je njegov obraz v lju-beznivejšo gube in tenki njegovi ustni sta zaše-petali: „Ah, gotovo darilo dragi osebi?" „Nikakor ne,M odgovoril sem resno. „Samo za mene. Hočem, da je vez primerna vsebini." Pogledal me je, kakor bi svojemu sluhu ne verjel. Ko ni ničesar sumljivega na mojem obrazu zaglddal, prekrižal je roki na prsih, sklonil globoko glavo, zavrtel oči na način, o katerem sem doslej mislil, da je nemožen, in zašepetal sladko : „Potrudil se bom, da bo oko veselilo, kar dušo veseli." Lahko si mislite, kaj je sledilo. Skoro vsak dan sem prihajal k Ofizku bodisi, da sem poprašal, kako je z naročenim vezanjem, bodisi z novimi knjigami polnimi nebeške vonjave, katero sem hotel s trdimi platnicami in z medno spono obvarovati pogube. Da bi pogosta naročila ne bila sumljiva povedal sem že naprej, da Bi hočem sestaviti iz najlubših knjižic ljubeznivo knjižnico, nekako .sveto duhovno lekarno za domače potrebe, kojo nukano je Ofizka naudušno pohvalil. V teh okolnostih je naglo uastalo mej manoj in knjigovezno dvojico zaupnejše razmerje. Knjigo vez me je upeljal v svetišče svojega bivališča, kjer smo pri naprstniku vina, katerega nam je lepa Alojzija o bolestnih pogledih majčinih s samosvojimi nežnimi prstki prinašala, na dolgo in široko razpravljali z večine o vsebini mojib pobožnih knjig, katere je Ofizka pred vezanjem vselej posojal svoji hčeri, da jih prečita, in iz katerih si je včasih dal predčitavati. Tedno sem upal, dasi s temi „zlatimi nebeškimi ključi" kmalu tudi odklenem srčice krasne Alojzije. Zavlačeval sem često omenjene razprave do somraka, ki je radi varčnosti suhe knjigovezke vladal dolgo časa v sobi, in potem sem brez kazni roko prijemal ljubeznive sogovornice, ki se je v začetku temu trdno upirala, pozneje jo pa rai lovni itn i puščala v moji roki. Nekdaj sva sedela pri oknu, skozi katerega je vilo zapadajoče solnce trepetajoč nimbus nad glavo mojega angelja. Starka je pred mojim prihodom odšla v cerkev radi nekih odpustkov, starca pa so kupci poklicali v prodajalnico. Njene dolge, ob kraji od sobica ožarjene trepalnice so bile po-vešene, nedriju se je lahko dvigalo: položil sem roko okrog njenega vratu, v zadregi umaknila se je nazaj, in v hipu je zagorel na polnih, drobnih ustnih poljubec, kateri spada še daneB mej moje najslajše spomine. Na večer istega dne blagoslavljal sem v svoji sobi spomin brata župnika, ki mi je 8 svojo pobož-nostjo nehote pripravil trenutke tako dražestnega, posvetnega razkošja. Sklenil sem, da iz zahvalnosti dam njegovo najljubšo knjigo na novo vezati v bar-žun in zlato. Ta knjiga je bila po obliki podobna brevirju, starinsko vezana v svinjsko kožo in imela Da zaradi tiskovnih odnošajev molčim o mnogih čudnih dogodkih, omenjam naj vender to, da se prepoveduje šolam v slovenskih krajih vse knjižice, ki jih je in bode še izdata družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, torej tudi e m i n e n t n o p a-trijotične knjige, kakor n. pr. „Ce s ar Franc Jožef L", .Rudolf Habsburški« itd.; nemški šulferajn pa sme knjige deliti, kolikor in katere hoče. Nemški listi najsurovejše pobijajo vsak pojav slovensko-narodnega življenja, naj bo že na gospodarskem, ali na duševno-kulturnem polji. Pliber-Čani branijo s kruto silo in z vso prirojeno jim predrznostjo praznovanje cesarjevega godu od strani Slovencev. In komur to še ni dovolj, ide naj v „Marijanišče" in naj si pogleda ondu hišni red. Tam bode čitai črno na belem, da je slovenskim gojencem prepovedano, mej seboj govoriti slovenski! Taki odnošaji se imenujejo v jeziku koroško-nemških fanatikov, »skrbno varovani narodni mir". Najijutejši boj je to, boj nemške večine zoper slovensko manjšino, ki se dosledno poganja za svoje v zakonih zajamčene pravice. — Grožnje g. poročevalca nas nn plašijo : huje, ko zdaj, ne more več priti! — Pride naj pa nad nas, kar hoče, udali se mi nikakor ne budemo; bodi pritisk še tako hud, prestati ga motamo in ga tudi bodemo. Politični razgled, Notranje <3cžele. V Ljubljani, 13. oktobra. Šolstvo na Tivolskem. Tirolska še sedaj nema deželnega šolskega zakona. Konservativna deželnozborska večina neče namreč priznati državi nobene pravice v šoli. Zaradi tacih nenormalnih razmer je položaj na Tirolskem jako neprijeten. Boljše učiteljske moči pomagajo si v druge dežele in vsled tega tirolsko šolstvo prav uspevati no more. Lani je bil deželni zbor sklenil neki provizorični statut zastran učiteljskih pokojnin, kateri pa ni dobil najvišjega potr jenja, ter nasprotuje državnemu šolskemu zakonu. Tako bi po tem statutu bili popolnoma jednaki učitelji, ki imajo sposobuostni izpit in oni, ki ga nemajo. Vlada je v svojem odgovoru, zakaj da se ne more potrditi omenjeni statut, precej odločno povedala, da tirolski deželni zbor ne stori bvojo dolžnosti zastran šolstva, dočim jo država vestno izpolnjuje. Odgovor pač posebno ne ugaja konservativcem, ker iz njega lahko posnamejo, da vlada tudi ni voljna privoliti, da bi se deželui šolski zakon premeni! po njih željah. ^ si a sije države. Tatiščev odgovarja onim ruskim listom, ki ga napadajo zaradi njegovega potovanja v Bolgarijo. Vodjam bolgarskih Opozicijonalcev ni nič verjeti, pravi bivši ruski diplomata. Sedaj Gankov in Rizov zagotavljata, da Bolgarija mora uspevati le v prijateljstvu z Rusijo, ko sta bila na krmilu, sta pa nasprotovala Rusom. Tatiščev misli, da če bodo Rusi nadaljevali sedanjo politiko, se bodo Bolgari bojevali v vrstah ruskih nasprotnikov. Motijo se oni, ki mislijo, da Bolgarija ne more izhajati brez Rusije. Zgodoviua Slovanov ima dovolj vzgledov, da so se Slovani v vrstah slovanskih nasprotnikov bojevali proti Slovanom. Pomiloščenje obsojenih delavcev. Predsednik francoske republike je pomilostil vse delavce, ki so bili obsojeni ob poslednjih straj-kib. To pomiloščenje je v delavskih krogih napra- vilo najboljši utis. Radikalci so v zbornici že večkrat zahtevali to pomiloščenje, pa vlada je stvar zato tako dolgo odlašala, da Bvet ne bode mislil, da se je ustrašila radikalne opozicije. Tesinske razmere. Dosedanji predsednik tesinske vlade uložil je protest proti izida ljudskega glasovanja. Njemu se dozdeva, da štetje glasov se ni pravilno vršilo, ker se prazni in neveljavni listki neso šteli pri določitvi oddanih glasov. Ko bi se bili ti listki šteli, bi se ne bila dosegla absolutna večina. Liberalci pa mislijo, da se ustava mora premeniti, Če se več glasov izreče za premembo, nego proti premeinbi. Poslednje misli je tudi zvezni komisar. Načelnih nemškemu generalnemu štabu. Vedno določneje se zagotavlja, da odstopi načelnik nemškemu generalnemu štabu grof Waldersee. Govori se, da bode njegov naslednik geueral pl. Lesz czvski ali pa grof Haeseler. Oba sta jako priljubljena v vojaških krogih. O Walderse-ji se govori, da odstopi, ker se je popolnoma ujemal z vojnim ministrom pl. Verdvem, da se ima skrajšati aktivno vojaško službo na dve leti. Ker se pa drugi vojaški krogi upirajo taki premembi vojaškega zakona, hoče grof Walder8ee tudi odstopiti, kakor je odstopil pl. Verdy. Zmešnjave na Portugalskem so vedno večje in vlada se boji ustaje, ki bode naredila konec monarhiji. Grofinja Pariška je dobila iz Lisbone tako neugodna poročila, da je takoj svojemu soprogu, ki potuje po Ameriki brzojavna poročila, v kaki nevarnosti je prestol njijinega zeta. Govori se, da se grof Pariški sedaj hitro vrne s svojega potovanja v Evropo. Dopisi. Isb Pliberka na Koroškem, 10. oktobra. [Izv. dop.] Vaš dopisuik iz „Pliberške okolice" prehitel me je s svojim poročilom o najnovejšem škandalu, ki so ga mirnim Slovencem pouzročili tukajšnji nestrpljivi ponemčenci, neraškutarji in renegati. Naznanil Vam je, da so nam zaprečili, praznovati slavnost, ki se je imela vršiti v Čast in slavo godu našega presvetlega cesarja. Dovolite mi, da Vam tudi jaz naznauim še nekatere podrobnosti. Naše razmere tukaj so čudne in moral bi vzeti najmanj celo število Vašega cenjenega lista v zakup, ako bi Vam jih hotel dostojno pojasniti in osvetliti delovanje našega Metnitza, Herbsta, Paara e tutti quanti. Vender ne bodem mučil Č. čitateljev Vašega lista z našimi puhlimi stvarmi, priznajte mi le samo toliko prostora, da Vam omenim in na kratko naštejem, kar se sedaj, od zadnjega nemškega naskoka na poštene Slovence vrši v našem mesteci. Da sta bila dva našinca zatvorjena, ki nest a ničesar zakrivila, to sporočil Vam je že dopisnik iz okolice Pliberške; jednega od teh izpustili so še tisti večer, ker so ga baje posadili v „lukojo" le bolj za kratek čas in v veselje nemškim rogoviležem. Druzega, obče spoštovanega posestnika Kuharja iz Šmihela pa so izpustili šele v pondeljek po tri (11) ure trajajočem zaslišanji. Kaj vse so hoteli naši gospodje iz njega „izprašati", ker so ga toliko časa mučili s svojim izpraševanjem nisem mogel do danes še izvedeti ter Vam hočem poročati o tem, ako bode vredno, prihodnjič kaj več. Danes na kratko le nasleduje: Zavedno ljudstvo Pliberške okolice je sedaj po pravici močno razburjeno. Nečuveno je, kar je je na platnici obledel rdeč napis: „Zabave duhovnega pastirja". Da je bila ljubljenka dragega pokojnika Bodil sera po tem, ker se je dal s to knjigo v roki naslikati. Popolnoma razločno sem Čital isti napis na njeni platnici na veliki sliki, viseči nad mojo posteljo. Že v jutro drugega dne je potovala omenjena knjiga v delavnico knjigovezovo. Ko sem prišel drugi dan po svoji navadi z nekaterimi pripomnjami glede na okrasila naročene vezave k Orizki in zapravljivosti glede na ta okrasila z opomnjo oprostil, da je to moja najljubša knjiga, da nikdar ne zaspim, predno nesem prečrtal poglajva iž nje, poslušal me je knjigovez z nenavadno hladnim in strogim obrazom, potem pa je odgovoril srupeno, izročuje mi zabave duhovnega pastirja : „Ta vez ji najbolje pristoja." „Kako?" vskliknil sem začujen, „ta koža —u m— je vBebini popolnoma primerna!" dejal je knjigovez odločno, pokazal mi hrbet in izginil v zadnji sobi. Odrevenel sem pogledal nesprejeto knjigo. Na prvi strani isti popis, kakor zunaj, isti švabah z vsemi pravopisnimi hibami; obrnem list, čitam, čitam — kri mi polje v glavo, a poleg vsega tega se polašča razuzdau smeh mojih odrevenelih ust — v mojih rokah se ziblje v svinjski koži Boccaccijev razuzdani „Decameroue". Takoj sem razumel vse. Predstavljal sem s obraz ljubeznive Alojzije, ko je čitala čudne zabave duhovnegu pastirja, potem obraz častitega knjigoveza, ko je izpoznal vsebino njenega berila — nikakor ne, drugega obraza si nesem mogel predstaviti. Moj častiti brat je bil poleg vse svoje čaBtit-Ijivosti pravi premetenec. In za to novo pojavljeno, neslučeno potezo v njegovem častitljivem značaji odpustil sem mu, da je pretrgal mojo ljubezen do Alojzije v najkrasnejšem začetku w O teh besedah dvignil se je pripovedovalec s stola in je odšel, rekši še: sTako si krasim bedno življenje na kmetih. Pozneje bodete slišali več. Za danes lahko noč!" Neposredno po njegovem odhodu zagnal je Vaclav s Bebe suknjo in zamrmral zevaje: Pravi Don Juan! (Daljo prih.)J učinil tukajšnji kapelan Wagner, ki je rodom Čeh. Potegnil jo je čisto na liberalno-nemčursko stran, neuičurje huiskal proti nam, rekši: „Diese Wiodi-schen mag ich auch nicht!" ter svojega rojaka gospoda kapelana Rousa hinavski zvabil nalašč v neko gostilno mej nemčurje, da so ga ibti prav „nach herzenslust" napadali. Ali ni to sramota? Ni čuda torej, da je imela Pliberška druhal toliko „korajže", če 8e že sam kapelan postavlja na njeno stran. Gospoda dekana isti dan ni bilo doma in sedaj se sramuje, da se je prebivalstvo „der ruhigen Stadt Bleiburg", kakor se je nekoč mej liberalci sam izrazit, tako surovo obnašalo proti pohlevnim Slovencem. Tudi o svojem kapelanu je baje sedaj gosp. dekan sodbo izrekel in je močno nevoljen nad njegovim postopanjem, vender se nam pa čudno in neumevno dozdeva, zakaj je g. dekan baš o tem času zapustil Pliberk, ko je že vedel, kaj se ima vršiti in mu je bilo sploh znano, kake zapreke se nam hote staviti. Najprej celej stvari hrbet obrniti, potem pa bo navidezno togotiti čez to in ono, se pravi po toči zvoniti. Govorica, da se nam hoče na vsak način zaprečiti naša cesarska slavnost po nem-škutarjih, bila je po celem Pliberku že prejšnji dan raznesena, in nemčurski trgovec Paar, ki bo Slovencem kaj rad v „Miru" s svojimi inserati priporoča, ponašal se je celo s tem, da je ponujal 20 gl. stave, da Slovenci v celem Pliberku in v nobeni gostilni ne bodo dobili prostora za svoje zborovanje. Vse to bilo je gotovo zuano tudi gosp. dekanu Zakaj le ni skušal prepreprečiti tega, — on, ki ga ves Pliberk toliko spoštuje in čisla- Naši posili-Nemci in nestrpneži pa so s tem svojim obžalovanja vrednim in nepremišljenim korakom to dosegli, da so sedaj vsi rodoljubi vse Pliberške okolice sklenili, v prihodnje nič več kupovati ali jemati potrebščin iz Pliberka. Mnogo nas je, ki bodemo po nedolžnem trpeli z dolžnimi, kajti nasledki tega se že kažejo v tem, da bo gg. žup-uiki Jož. Škerbinc iz Vogerč, Val. Šum ah v Šmihela in Ant. Ga bron v Štebnu odpovedali vsa svoja naročila v Pliberku. V Šmihelu hote Slovenci imeti v bodoče svoje kupovališče. — Pretekli torek po slavuosti so se pa tukaj tudi že začeli nekateri mej seboj drapati in napadati, ker je naš pek vse žemlje in „regije", ki jih je peljal v Šmi-hel in Šteben svojim dosedanjim kupcem na prodaj, nazaj domov pripeljal z nasvetom, nda naj jih sedaj le Metuitz, Herbst in Paar pojedo, saj jih bodo imeli za celi mesec dovolj". Tudi novega sedlarja so si Šinihelčani baje že oskrbeli, ki se v kratkem tam naseli. Ti naši dosedanji najboljši odkupci so tako razjarjeni, da so celo poseben odbor sestavili, ki bode imel nalogo, trdne, zavedne ter samostalno posestnike odvračati od Pliberka in jim pomagati, da bodo svoje pridelke razpečavali kam drugam, samo da jim ne bode treba sem v Pliberk hoditi in tu denarja zapravljati. Tako se sedaj po vsej okolici vse giblje zo per naše mesto in nasledki, da, žalostni nasledki ostali bodo za mi« in naše prenapetneže neizogibni-Slednji Slovenca istinito le takrat radi imajo, ke-dar jim donaša denar, sicer se mu pa porogljivo po8mehujejo, ga psujejo in preganjajo. Bodemo videli, ali nam bode ta pokvarjena nemška garda, pred katero se tudi najmiroljubnejši naš meščan trese, sedaj kaj pomagata, ko bodemo zaradi nje trpeli še drugi po nedolžnem. Pomagali si bodemo pa tudi mi sami s tem, da se bodemo teh ljudij izogibali, ker smo se že zdavnej prepričali, da imajo v mislih le svoje lastne koristi in jim je uboštvo ljudstva deveta briga. Druga mesta dandanes vabijo tuje goste k sebi, da bi tako pomagali ubogemu obrtniku in trgovcu do skupila, pri nas pa jih odganjamo od sebe. In to je zasluga trifohjuma Metnitz-Herbst Paar. Vsa čast pred to družbo! Z NotraiiJNkega 12. oktobra. [Izv. dop.] Danes mi je poročati veliko nesrečo. Včeraj zvečer pogorela je vas Radlek, oddaljena četrt ure od Veličin Blok. Vas šteje 17 hiš in pogorelo je 13 po-slopij. Goreti je začelo ob polu osmih v skednji pri Lenčku. Zažgal je 14 leten pastir, ker ga je bil Lenček baje nekaj pretepel, ko ga je videl živino mučiti na paši. Pastir mu je takoj zagrozil, da se bode še kesal in zvečer mu res zažgal. Na pomoč je prihitelo gasilno društvo iz Loža, pa ni moglo dosti pomagati, ker ni bilo vode v vasi. Še mlake pred hišami posušile so se v letošnji veliki suši. Iz druzih vasij je pa bilo prihitelo tudi mnogo ljudij gasit, nekateri pa seveda tudi le gledat. Zločinec je ubežal in ga še neso dobili. Od Save 12. oktobra [Izv. dop.] Dne .iO septembra t. 1. se je slovesno otvorila na D obovc i pri Hrastniku na novo ustanovljena jednorazredna ljudska šola. Te otvoritve so se udeležili ■ Krškega tudi g. okrajni glavar H. \Veiglein, g. okrajni šolski nadzornik Fr, Gabršek, g. inžener R. W a s c h i c a , potem okrajni šolski svet Dobovšk^ na čelu mu predsednik g. župnik Al. Je rše, občinski zastop iz Sv. Križa z županom g. A. Medvedom, šolska mladina s svojim g. učiteljem in velika množica starišev, kajti ta dan je bil za ta gorski kraj posebno imeniten, ker do zdaj ni bilo tu še nobene šole. Šolsko poslopje z okolico je bilo primerno okrašeno in streljanje z možnarji je pričalo o imenitnosti tega dne. Po slovesni sv. maši otvoril je v šoli g. okrajni glavar šolo s toplim nagovorom na stariše in otroke ter kazal na velike dobrote, katere bodo imeli od nje. Res da šola še nima svojega poslopja, a upa, da se v kratkem tudi to zgradi, zlasti ker se ljudstvo zelo zanima za novo šolo. Končavši s trikratnimi „Slava" ! klici na presvetlega cesarja, odda po odpetji cesarske pesni novo šolo v skrb krajnemu šolskemu svetu. — Razen drugih govorov omenja zlasti g. župnik, kako potrebna je bila šola in koliko blagoslova bode donašala občini, ako se bode prav vodila; zato toplo vspudboja stariše, naj pridno pošiljajo svoje otroke vanjo. Domače stvari. — (Mestni zbor Ljubljanski) imel je v soboto tajno sejo, v kateri se )e sklenilo, da se kupi Galetova hiša tik rotovža za 48.000 gld. Kup je že gotov. — (Vabilo k rednemu občne m uzboru „Glasbene Matice" v Ljubljani,) kateri bode dne 18. oktobra 1890 v društvenih prostorih (špitalske ulice Permetava hiša) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1.) Nagovor prvosednika. 2.) Poročilo tajnikove o društvenem delovanji. 3.) Poročilo blagajnikovo. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Posamni nasveti. ('Jaht. gg. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeležiti izvolijo. Odbor. — (Hrvatski sabor.) Z objavo z dne 10. t. m. sklicuje predsednik sabora poslance na 25. dan tega meseca. — (Kamniška železnica.) Ker je vreme trajno lepo in grajenju železnice jako ugodno, utegne »e navzlic nekaterim oviram dovisiti do kouca bodočega meseca ter proga izročiti javnemu prometu do omenjenega termina. Iz Ljubljane do Črnuč začeli so danes vlaki voziti gramoz. Tudi mej Kamnikom in Domžalami je proga že popolnoma izdelana. Mej Črnučami in Trzinom pa do Domžal bodo proga zgotovljena v kratkem in tako vsa železnica gotova. — (Slovensko uradov a nje na Goriškem.) Prav malo vesele so vesti, ki jih poročata Goriška slovenska lista o tej zadevi. Celo nekateri narodni odvetniki poslužujejo se pri sestavi to-žeb ali pravd nemščine ali italijanščine. Kouštatu-joč to pravi konečno „Nova Soča": V obče pa moramo zatrditi, da smo vedno na slabšem s slovenskim uradovanjem na Goriškem. Politični uradi pošiljajo Slovencem, c e lo s 1 o v e n s k i m d r u š t vo m, izključno le nemške dopise, isti uradi pa pošiljajo Italijanom italijanske dopise. Sodišča pošiljajo Slovencem nemške in laške dopise, slovenskih pa skoro nič ne. Celo davkarije pošiljajo večinoma le nemške in laške dopise, in to trdim slovenskim kmetom, naj prinesejo svoj denar za to in ono. Mi Slovenci pa molčimo in — trpimo. Skrajni čas je že, da so Slovenci na Goriškem zganemo ter zahtevamo za se iste pravice, katere uživa deželna maujšiua italijanska, oziroma furlanska, katerej pa te dobrote od srca privoščimo. Ali da bi se z nami tako prezirljivo pometalo, kakor se je začelo od nekih stra-nij v najnovejšem času, za to smo Slovenci vendar le predobri in naše krotkosti mora biti v tem oziru konec ! — („Hrvatska con trn Klaič.) V „Obzoru" in „Hrvatskej" nastala je polemika mej zgodovinarjem Vjekoslavom Klaićem in nekim anonimnim kritikom v „Hrvatskej" zaradi slovanske starodavnosti Hrvatske. Klaič trdi po drugih zgodovinarjih, da je prvotno bival v Hrvatskej slovenski živelj, a „Hrvatska" mu je to zamerila in ga precej hudo napadla. — (Dr. Holu h pri cesarji,) Slavnega po tovalca po Afriki dr. Holuba vsprejel je zadnje dni preteklega meseca cesar na Duoaji, kateremu je iz- i ročil najnovejše svoje delo. Cesar povpraševal je obširno dr. Holuba o zadevah afriške razstave, katero namerava slavni potovalec prirediti bodoče leto v rotundi, ter se začudil, da mora Holub z javnimi čitanji sam skrbeti za sredstva, s katerimi mu bode mogoče obistiniti to razstavo. — („Slovanstvo ve sv^ch zpčveh.) Tega znamenitega dela, ki ga izdaje Ludvik Kuba v Podčbradeh izšla sta 50. in 51. zvezek, v katerih so na vrsti jugoslovanske, in sicer prve črnogorsko pesmi, katerih je v obeh zvezkih 36. Vseh črnogorskih bode 70. Zbirka .123 Hlovenskih pesmij, ki jih je izdal g. Kuba, stoji 4 gld. 40 kr, — (Ogenj.) V soboto gorelo je, kakor smo že na kratko omenili, v Kurji vasi oziroma „Pri zelenem hribu". Gorel je g. Luckmana kozolec, v katerem je imel g. Počivalnik spravljenih do G00 stotov sena. Zažgali so otroci, ki so se igral«, z žveplenkami. Prostovoljno gasilno društvo Ljubljansko imelo je jako težaven posel, ker ni bilo vode. Le z Auerjevega posestva „Pri zelenem hribu" se je je nekaj dobilo. Še le včeraj dopoludne ob 11. uri so gasilci Ljubljanski ogenj udušili. Sreča je bila, da je veter pihal proti barju, sicer bi bile pogorele vse sosedne hiše s kozolci vred. Prostovoljno gasilno društvo Ljubljansko zasluži pač javno pohvalo, kajti pod poveljstvom stotnika Do beri et a in od-delnega poveljnika A h čina delovalo je neumorno in vztrajno, dasi mu je nedostajalo najpotrebnejše stvari, to je vode. — (Suša) je vedno čutneja. Največ trpi prebivalstvo v Istri in na Krasu, kjer živino napajajo le vsak drugi dan, in po več ur daleč hodijo po vodo. Veliko let že ni bilo jednake suše in pogled na dotične pokrajine je uprav tožen, kajti vse je velo, usehlo, brez vse prave boje. — Tudi v nas je suša velika. Celo Mali graben je že suh, le v tolmunih je še kaj vode, a če bode suša trajala še nekoliko dnij, bode vsa struga popolnoma suha. — ( G I a s i z m e j občinstva.) Piše se nam : Vozeč se včeraj v preprijazui Šent Vid, bil sem neljubo presenečen, ko na levi tik ceste poči topič in za njim še drugi in tretji. Konj moj je poskočil in v srečo si štejem, da se mi ni aplašil. Zato objavljam ta slučaj R uljudno prošnjo, da bi slavno županstvo v Šent Vidu skrbelo, da bi se ne streljalo tik ceste, ali pa dotičnim fantom vsaj to zabičilo, da bi ne streljali tedaj, kc se kdo mimo vozi. — („ Popotni k. ") Časopis za učitelju in prijatelje šole. Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani" ima v 19. štev. nastopno vsebino: O važnosti življenakega zavarovanja z ozi ■ rom na slovensko učiteljstvo. — Temperamet glede na vzgojo otrok. — Učitelj, pospešitelj kmetijskega pouka v šoli in izvan šole. — Iz »Zaveze slovenskih učiteljskih društev. — Pisma iz Gradca. — Društveni vestnik. Dopisi in drugo vesti, Razno-ternosti. — Razpis natečajev. — („Goriški S o k o 1 ") namerava napraviti zadnjo nedeljo t. m. „Besedo" z igro, petjem, deklamacijo in tombolo. — (Akademično društvo „Triglav" v Gradci") ima v sredo dne 15. vinotoka svoje I. redno javno zborovanje v prostorih hotela „Gold. Ross" in sicer s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev preglednikov. 4. Vsprejem novih udov. 5. Slučajnosti. Začetek točuo ob 8. uri. — (Uzpinjača v Zagrebu.) Po novo otvorjeui žični železnici,, ki vodi iz bregovite ulice na Strossmaverjevo promenado, vladal je prva dva dni silen promet. Prvi dan vozilo se je 5000 oseb, drugi dan 5800. — (Nezgoda.) V kamnolomu znanega Žida Sonnenberga pri Žalci pripetila se je koncem preteklega tedna nesreča. Jeden delavec bil je takoj mrtev, jeden teško ranjen. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. oktobra. Podmaršal David pl. Rhonfeld, namestnik kor nega poveljnika in deželnega načelnika v Bosni in Hercegovini, imenovan namestnikom v Dalmaciji. Praga 13. oktobra. Pri podiranji poškodovanih stebrov Karlovega mosta zrušil se je del mostnega oboka. Poškodovanih 14 oseb, mej njimi dva ženijska častnika. Razne vesti. * (IZ a n i m i va pravda). Kakor smo že poročali, vrši se pred civilnim sodiščem v Rimu pravda grofa Pollenzo proti kraljevski hiši italijanski. Grof Pollenzo trdi, da kraljevič italijanski ni imel pravice imenovati se na svojem potovanji grofom Pollenzo, do katerega naslova ima samo tožitelj pravice. Kraljevska hiša pa trdi, daje že 1200 1. pridobila s tem naslovom ob jednim tudi imenje grofa Pollenze. Obravnava odložena je na 14. dan novembra. * (Z odra padli) so v četrtek na razsta-vinem stavišči v Pragi trije delavci 16 metrov visoko. Jeden bil je takoj mrtev, drugi teško ranjen, tretji pa se je rešil, ker se je pravočasno še obdržal za neko bruno. Nesreča dogodila se je baš na istem prostoru, kjer se je nedavno zrušil glavni oder srednjega oddelka industrijalne palače, ne da bi se bil takrat kdo poškodoval. * (Štiri leta spi.) Iz vasi Sramkov pri Bremenu poroča se o deklici, ki le štiri leta spi. Že pred petimi leti je bila zaupala, pa se je bila za tri dni prebudila 1886. leta iu je pisala svoji sestri, ki se je mej njenim spanjem omožila, da ne spi več. Odkar je vnovič zaspala, se pa več ne prebudi. Lica in ustnic« meni «o lepo rudeča, kakor bi bila zdrava. Hrano dobiva ob določenih časih. Če je lačna se jej zdeha. Če dobi jed, ki jej ne ugaja, stisne zobe. Za svetlobo je jako občutljiva. * (Drugi časi, druge nagrade.) Neki Pariški list piše, da je sloveča igralka Hortenza Schneid dobivala na večer po 150 frankov, ko je v gledališči „Variete" prvi pot igrala „Lepo Heleno" (Ofienbachovo). Sedaj pa igra dotično ulogo gospica Jeanne Granver in dobiva po 1000 frankov za jeden večer. * (Sreča) Darmstadtski zdravnik hotel je kupiti pri Berolinskem kolarji voz, ki mu je posebno ugajal. Kolar mu pove, da je voz že kupila komisija za konjsko loterijo. Zdravnik je odšel. Zelo se je pa začudil drugi dan, ko je zvedel, da jo baš on pri žrebanji zadel ne le omenjeni voz, temveč tudi konje z vso opravo, bičem in tako dalje. Takoj drugi dan po žrebanji se je odpeljal na svojem vozu v Darmstadt. • * (Eksplozija s m o d n i š n i c e.) Kakor se brzojavlja iz Novega Jorka, bila je eksplozija v "VVilmingtonu (Delavvare) ki se je pripetila v torek, jedna najstrahovitejših, ki so se kedaj prigodile v Ameriki. Smodnišnica Dupontova, ki se je razletela v zrak, je jedna največjih. V jedni sekundi bilo je poslopje kar zginilo ter je bilo razrušenih še pet osamljenih magazinov. Na 500 metrov na okolu je vse uničeno, nad 50 delavnkih hiš razrušenih, stoletna drevesa s koreninami izruvana itd. Jednajst delavcev je raznesenih na drobne kosce, 14 drugih oseb je bilo ubitih, mnogo jih je zgorelo, nekatere zadušil je puh. Teško ranjenih je 40, lahko poškodovanih nad 150. Daleč na okrog čul se je razpok, kakor potres. Prošnja zastrtim šolskim vodstvom po Slovenskem! V šematizem „Popotnik-ovega koledarja za 1891. 1." vsprejeti hočemo tudi letnico, kedaj se je katera šola ustanovila. Dovoljujemo si torej nujno prositi vsa p. n. častita šolska vodstva, da nam blagovolijo prej ko prej, vsaj pa do 20. t. m. v tej zadevi po dopisnici poročati, t. j. nam naznaniti letnico, kedaj se je njihova šola ustanovila in kaj se je eventuelno pri tamošnjem učit. osobji v tekočem letu spremenilo! Zlasti se obračamo s to prošnjo do p. n. šolnkih vodstev Kranjske in Primorske, izvzemši šole Postojinskega okraja, za katere nam je tamošnji gospod šolski nadzornik blage volje že dotične podatke priskrbel, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo. Pri tej priložnosti usojamo si poživljati tudi vse p. n. tovariše, da nam eventuvelno naznaniti blagovolijo, če no znabiti naleteli v letošnjem koledarji na kako pomoto, da jo moremo v novi izdaji popraviti. Uredništvo„ Popotnika", Maribor, Reiserstrasse 8. prinaša v 19. številki naslednjo vsebino: Shod slovenskih poslancev. — O objektivnem postopanju v tiskovnih rečeh. — O Slavjanofilih. — O tehniških izrazih v zakonodavstvu. (Konec.) III. skupina. Bolj ali manj samostalno scstavljenje izrazov. — Ruske drobtinice. — Dopis izmed galiških Rusov. — Pogled po slovanskem svetu: a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Na-ročba na »»Slovanski Svet". ^SLOVANSKI SV-ET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKliGA Svkta" v Trst. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gl mm. 11° C 18 6° 0 8 B" 0 brezv. si. zah. si. zah. megla ja». jas. 1 000 mm. M 9 d 3 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 744'6 mm. 744'1 mm. 744*3 mm. 2 4° C 19 2° C 10 8° C brezv. al. vzh. si. vzh. megla j na. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 9-5" in 10 8°, za 25° in 1*2° pod normalom. XD*CLaa.aji93£ei borza dne 13. oktobra t. 1. (Izvirno tolegraficno pon čilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 88-60 Srebrna renta..... „ 88 70 Zlata renta...... , 107 65 5°/0 marčna renta .... „ 10140 Akcije narodne banku . . „ 98P— Kreditne akcije..... „ 30S 50 London........ „ 11480 Srebro........ „ --•— Napol......... „ 9 08 0. kr. cekini .... . „ fv42 Nemške marke..... „ 563.r) 4°/0 državne srečke iz I. 1854 25t gld. Državne uroč'ce i/. 1. 1864 100 , - gld danea 88 30 88 40 107-70 101-35 989 — 30850 114*50 - . 9 06 - , ;.42 - „ 56 20 132 gld. 25 kr. 179 8gerska zlata renta 4°/0....... 101 gorska papirna renta 5°/0...... 99 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 Zemlj. obč. avstr. 4V»°/o zlati zast. listi . . 114 Kreditno srečke......100 gld. 184 Kudolfove srečke..... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banko . . 120 . 163 Tramway-društ. volj. 170 %\<\. a. v. . . . 225 50 80 35 75 25 50 \ i i j poa solidne in ugodnimi pogoji dobe diskretno povračila zmožne osebe denarna posojila ki so povrnejo kot osebni kredit v 74 letnih ali 25 mesečnih obrokih. — Vprašanja nai ae pošiljajo s 3 markami za odgovor na: Coinmissions-Oesenaft JOS. 3EI.-I3. Buriupest, VIII., Josefa-ring 1». (698—4) Zahvala. Povodom prerano smrti našega presrćno ljubljenega sina in brata AJUOJTSaCJA. -rusa /.itbvftljujemo se vsem sorodnikom, prijat»-ijein in znancem za prijazno sočutje, mej njegovo bolesniju in za mnogobrojno udeležbo pri njegovem pogrebu. Posebna hvala bodi vnem darovalcem krasnih vencev, Blavnim čitalniškim pevcem za mili nugrobnici in slavnemu vodstvu c. kr. realke. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1890. (774 Žalujoči ostali. Gospodu Anionu IVov«j1£-ii, trgovskemu pomočniku "v Iti i "si u i i. Naznanim, da ne ovržem niti jedne besedo mojega, g. Krobatu doposlanega pisma. — Če se hočete prepričati o resnici, krenite pravo pot: kdor išče, uajde. — Pisali ste mi pismo, spodobno Vašemu značaju, znal si bodem najti zadostenja. V kolikor je meni znano, g. Krobat je polnoleten in svojepraven, ne potrebuje tedaj varuha in mentorja v Vašej osebi, tem manje, ker Vas gotovo ni pooblastil, pisariti surovih psovk. Omeniti mi je Se, da bodem v bodoče odgovarjal jednacim izzivom le pred sodnijo. S primernim spoštovanjem bilježi se (773) Jože Učenca ki ima veselje do urarstva in je poštenih starišev, — viprejmem takoj. — Vprašauja naj se pošiljajo (766—2) Franu 4'mlmi v Trliovljali. Pisar z lepo pisavo, poštenega obnašanja, ki j« v notarski pisarn že služboval in je vešč vshIi notarskih del, vsprejine se za notarsko pisarno na Ci<»renjsk«nn. Plača po zmožnosti do 40 gld. na mesec. Pismene ponudbe s svedočbami pošiljajo naj se upravništvu „Slovenskoga Naroda". (760—3) Sl.llUW.Ui3.rk«! Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno upllvajoče pri "boleznih želodoa. Preverjeno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi, zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (če izvira iz želodca), krči v želodci, zapiranji, preobloženji želodca z jedjo in pijačo. — Cena steklenici s navodilom« kako se rabi, 40 kr., dvojni stekleniel 70 kr. Osrednjo razpošiljalnico ima lekar Katro i Bradj , Kromeriž (Moravsko). KVARILO! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec, se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — i>a ho priNtne, mora vsaka nteklenica imeti rudefi zavitok I gorenjo varstveno znaiuko in z navodom, kako rabiti, ki se pridene vsakej steklenici, opomniti je, da mora navod biti tiskan r tiskarni H. tinsek-a v K ro .',.«■ ri / i. -, ki se že več let z najboljšim uspehom rabijo pri zapira- čistilus kroffliice n'' to*»b»««»Jii sesedaj "*w5 J ' l»og(>8toma ponarejajo.— Pa »i naj so torej na gorenjo varstveno znamko in podpis lekarja K. Bradv-ja v Kromeriži. — Cena škat-Ijici 2o kr., zvitku a 6 škatljic gld. 1.—. Če se naproj pošlje znesek, velja poštnine prosto 1 zvitek Kld. 1.20, 2 /.vitka »Id. 8.90. U rijaceljske kapljico za želodec in Marijaceijske čistilno krogljice noso nikako tajno sredstvo. Njih se-Btnvlne navedene so na navodu, kako raki ti, ki se priden« vsukoj steklenici. (798—42) MariJaccljNke kapljice za želodec in Mttrlja-cclJMke čistilne krogljice imajo pristne: V Ljubljani lekar Piccoli, lekar Swoboda; — y Postojini lokar Fr. Baccarcich; — v Skofji Loki lekar Karo! Fahiani; — v Radovljici lekar Aleks. Roblok; — v Novem Mesta lekar Dominik Bistoli, hskar Bergmann; — v Kamniku jekar J, Močnik; — v Črnomlji lokar Iv. Blažek. Marijaceljske 8 iij