Materialisti?

Novi svet je naše ljudi popolnoma
materializiral. Tako slišimo pogosto
tarnati nekatere zaskrbljence, ki opa¬
zujejo vnemo naših ljudi, da bi si čim
prej ustvarili udobno, človeka vredno
življenje. Morda je res, da gre v tej ih¬
ti kdo predaleč, vendar so to redke izje¬
me. Besnega truda in prevdarnosti v go¬
spodarskih stvareh pa ne smemo obso¬
jati, ampak obratno: podpirati in hvaliti.
Kdor dela drugače, stori pridnemu slo¬
venskemu človeku krivico.

Kje je iskati vzrok za to novo slo¬
vensko “napako?” Pred vsem sta vzro¬
ka t a _le: Slovenski naseljenec je za¬

radi vojnih in povojnih dogodkov izgu¬
bil skoro deset let; eni deset let mlado¬
sti, ko človek pripravlja pogoje za živ¬
ljenje, drugi pa deset let zrele moške
dobe, ki je doba napredkov in uspeha.
Ni čuda, če sedaj eden ih drugi skuša¬
ta s povečano pridnostjo nadomestit^
to, kar sta izgubila. Drugi vzrok pa je
okolje, v katerega smo prišli: eni v de¬
žele, kjer le navztrajnejši vzdrži v dir¬
ki za kosom kruha in kjer počasnež ali
malodušnež ostane na stopnji kulija,
drugi pa v dežele, kjer se po svoji na¬
ravni nadarjenosti in pridnosti lahkio
kmalu postavimo v prvo vrsto.

Kje je zapisano, da mora biti Slovenec
vedno zadnji? Zakaj bi ga karali zato,
ker si hoče pomagati do udobja in bolj¬
šega kosa kruha? Saj vendar vidimo,
da vse, kar si pridobijo naši ljudje, gre
v dobre namene: za hišico, ki si jo po¬
stavljajo, za vzgojo otrok, za podporo
svojcem v domovini, pa tudi za kultur¬
ne in dobrodelne namene. Saj je sto po¬
treb in isto število prosilcev, ki bi bili
radi deležni sadov našega dela in prev¬
darnosti.

Če kdo dela in štedi iz teh vzrokov,
prav gotovo ne zasluži, da bi ga žigo¬
sali za materialista.

Materializem je nekaj povsem druge¬
ga. Ima sedež v srcu, ne v župu! Kdor
hoče obogateti ali okoristiti se na ra¬
čun svoiega brata, ta je materialist.
Kdor pusti nedeljsko mašo, češ, kdo mi
bo pa kaj dal za to, kdor se ne udeležuje j
kulturnih in verskih prireditev, češ, da
gre le tja, kjer se kaj dobi, ne pa tja,
kjer je treba dajati, ki prezira slovensko
knjigo in list, češ, da za isto ceno dobi
več v drugih jezikih natiskanega, kdor
potrebnemu odreče pomoč, češ. dela naj
kot. jaz, pa bo imel vsega kar rabi —-
tak človek je materialist.

Se več, materialist je lahko človek, ki
nima beliča v žepu Gre n.pr. mimo banč¬
ne izložbe, polne cekinov in bankovcev.
Kako rad bi si napolnil žepe s tem bla¬
gom. Pa ne more; debelo steklo in mre¬
ža je med njim in denarjem in poli¬
caj st-ji na vogalu. Odpeta dalje, nema-
nič, pa vendar materialist .

Kadar sodimo svojega bližnjega, bo¬
dimo pravični. Stokrat premislimo, ali
o to, kar se nam dozdeva, resnica ali
ne, in če smo ugotovili, da je res, potem
vprašajmo še, če je treba to ugo¬
tovitev razglašati in če bo kdo imel ko-
r  s od tega. če bi se znali ravnati po
^ em ' koliko lepše bi bilo naše življenje.

SMERNICE ARABSKEGA GIBANJA

‘Hočemo mir, še bol*
- E  'lubiis!© svobodo * 9

Enurhovver j e  prv e  dni tega meseca
-me v a  govora, prvega po radiu in dru-
g „a c ancm glavnega stana Evropske
o.is e. oudarjajoč z veseljem veliki na¬
predek v obrambnih naporih vse Evro
J?* general dejal: “Leta 1952 mora
1 cto uresn ičenja vseh naših načr-

n \ ? VSem ddu ne smem ° n^i za hip
Prestati v  sedanjem zaletu... Res smo

,,. SI no C( ki a ljeni od postavljenega nam
Ja, o stojajočega v ustvaritvi takšne
tnade, ki bo dovolj močna, da se bodo
'jeti zaradi nje premislili, preden se
°čo lotili napada”. V svojem drugem
govoru višjim oficirjem pa je dejal, da
mi hočemo mir, ne postavljamo pa mi-
pred svobodo. Ne bomo zagrabili za
°vozje, razen seveda tedaj, ko bi šlo za
obrambo naših moralnih in duhovnih
Vrednot, ki so nam tako drage. Nikoli ne

V Egiptu so po velikih nemirih v Kai¬
ru oklicali obsedno stanje. Kralj je od¬
stavil predsednika vlade Nahasa pašo;
najmočnejša stranka wafdistov je mo¬
rala prepustiti vlado politikom, ki se
označujejo za neodvisne. Dejansko je
kralj z vojsko prevzel oblast, da zavaru¬
je red in obstoj dinastije. — V Maroku
so pred nekaj tedni nehali nemiri, ko se
je tamošnji sultan odločil za nova po¬
gajanja s francosko vlado. — V Tunizi¬
ji so francoski vojaki vpostavili precej
reda in miru in tamošnji vladar — bej
se je odločil za pogajanja s francosko
vlado. Povsod v severni Afriki se vidi,
da so napravili voditelji strank in glavni
politiki navidezen umik — množico go¬
nijo proč iz ulic in na zahodu pišejo li¬
sti, da je v Afriki zavladala doba “pa¬
meti”. Vse baje kaže, da se bo zahod¬
nim velesilam posrečilo ujeti korak in
ohraniti premoč svojega vpliva na o-
zemlju, ki bo za tretjo vojno odločilne
važnosti.

“ARABSKI NACIONALISTI” IN
“MUSLIMANSKI BRATJE”

Sodobno arabsko nacionalistično gi¬
banje, ki se omejuje na severno Afriko i
in Malo Azijo, je razmeroma mlado. I
Sprožila ga je prva svetovna vojna, nje¬
gov glavni pobudnik pa je bil angleški
polkovnik T. H. Lawrence, ki je kot an¬
gleški agitator dvignil arabske rodove
proti carigrajskemu sultanu, pri tem
pa je posameznim arabskim poglavar¬
jem obljubljal neodvisnost in suverenost
posameznim arabskim plemenom. Svo¬
je zamisli o tej organizaciji samostoj
nih arabskih držav je popisal v knjigi
“Sedem stebrov modrosti”, stebri novega
reda v tem delu sveta pa naj bi bilo sed¬
mero samostojnih arabskih držav v Ma¬
li Aziji z Egiptom v Afriki. Glavni ste¬
ber novega reda v tem delu sveta pa
bi morala biti zlasti velika arabska dr¬
žava v Mali Aziji, ki bi obsegala Sirijo,
Irak, Libanon in Transjordanijo in kralj
te velike države bi naj postal kralj Tran-
sjordanije, Abdulah. Nazori T. H. Law
rencea so prevladali v angleškem zuna
njem ministrstvu in glavni podpornik
arabskega nacionalističnega gibanja je
V angleških vladah postal Winston Chur¬
chill. Angleška vlada je podpirala ves
ta razvoj; da bi pokazala svojo dobro
voljo, je 1. 1936 ukinila režim posebnih
predpravic zase v Egiptu in e  največjim
nasprotnikom vse angleške politike, z
Nahasom pašo, je tedaj vlada v Londo¬
nu podpisala pogodbo, ki je vračala E-
giptu vso suverenost, le v Suezu in v
Sudanu so si Angleži pridržali še nekaj
privilegijev. Z angleško podporo se je
Egipt razvil v najmodernejšo državo
v vsem tem delu sveta in počasi si je E-
gipt začel lastiti vodstvo arabskega na
cionalizma in v Ligi arabskih držav je
terial. Egipt vedilno vlogo. V Kairu so
se zbirali vsi ideologi arabskega nacio¬
nalizma. Kralj Faruk je zbiral na svo¬
jem dvoru vse žrtve preganjanja Arab¬
cev v Afriki in Aziji. Iz Kaira so odha¬
jale parole za ves pokret, ki naj prine¬
se veličino vsem Arabcem. Arabci bodo
postali izvoljenci Alahovi in zavela bo
doba preroda v vsem muslimanskem
svetu.

Toda, kakor tako pogosto v zgodovini,
tako je tudi v tem gibanju kmalu nasto¬
pilo polno novih momentov, ki so vodi¬
teljem, zapos 1 enim samo s političnimi
računi, prekrižali račune. Med agiptsko
dinastiio in dinastijo Ibna Sauda v A-
rabiji se je začela huda borba za prven¬
stvo. V borbo je posegel kralj Iraka, naj-
močneiši rimed vseh pa ie nameraval
postati kralj Abdulah v Transjordaniii,
ki je bil obkrožen z angleškimi politični¬

mi in vojaškimi svetovalci in ki je
vztrajno pripravljal svoje veliko kralje¬
stvo — Veliko Sirijo. Ko se je sprožila
vojna med arabskimi državami in Izrae¬
lom, so vsi radi prepustili, da je glavni
delež borbe nosil Egipt in še bolj so bili
veseli, da je bil Egipt v tej vojni glavni
poraženec.

BORBA SE ŠELE ZAČENJA
Zadnji neredi v Kairu so jasno poka¬
zali, v kaki nevarnosti so kralji in poli¬
tiki pred množico, ki posluša nazadnje
le gesla od drugod, ne pa od odgovornih
politikov. Ligo arabskih držav so dose-
daj vztrajno podpirali Angleži (pred
kratkim so Angleži ustanovili novo dr¬
žavo v severni Afriki, Libijo s kraljem
Idrikom na čelu). Zanosni arabski na¬
cionalistični idealisti so začeli oznanjati
da bodo s svojim pokretom obnovili ves
muslimanski svet. Toda v tem trenut¬
ku so se oglasili razlagalci čistega isla-
mirma, ki so začeli svariti pred zoževa-
njem poslanstva muslimanstva na ozko
polje arabskega gibanja. Prva je dvigni¬
la svoj glas slovita univerza v Kairu, ki
je ideološko vodilna v vsem musliman¬
skem svetu. Skupno z verskimi pogla¬
varji v vseh deželah, kjer žive musli¬
mani, so začeli pobijati zmote arabskih
ideologov; glavna napaka, ki je bila o-
čitana, pa je bila, da se Alahovi verniki
pri tej borbi naslanjajo na — Angleže.

V muslimanskem svetu si lahko osvoji
vodstvo sleherni samo s svojo pravover¬
nostjo, ne pa s političnim spletkarjen¬
jem v zavezništvu z nevernim Angležem.

V boj proti tem zablodam je bila poslana
nova organizacija “Zveza muslimanskih
bratov” in že več ko dve leti padajo
glave voditeljev in vladarjev — in to po
roki članov te organizacije. Med prvimi
je padel brat sedanjega predsednika e-
giptske vlade v Kairu, sledilo mu je več
predsednikov sirijske vlade, ubit je bil
predsednik perzijske vlade, na pragu
mošeje v Jeruzalemu je padel kralj
Transjordanije Abdulah in dolga roka
voditelja te organizacije (in pravijo, da
je to bivši jeruzalemski mufti Husein
Ali) je pred nekaj tedni ubila predsed
nika vlade v Pakistanu, Liaquata Ali
Kana. Nekaj dni pred njegovim umo¬
rom se je v Pakinstanu mudil Husein
Ali.

Trenje med naciaralisti in musliman¬
skimi fanatiki še ni na višku. Posamez¬
ni vladarji v arabskih državah skušajo
prehiteti slednje in si utrditi oblast tako,
da jih atentator iz vrst zanesenjakov
islamizma ne bi dosegel. Nekateri vla-
dsrji upajo pri tem še na pomoč evrop¬
skih velesil. — Muslimanski voditelji pa
delajo tako, kakor da se jim ne mudi,
ker delajo za stoletja in se naslanjajo
pri tem na modrost korana in drugih iz
ročil. Vedo, da ta terjajo, da se mora
ves islamski svet zbrati v tisto edinost,
ki bo priznavala samo poglavarja, ki bo
v ravni črti naslednik Mohamedov in ki
bo spet iz svojih rok delil krone posa¬
meznim muslimanskim knezom in pogla¬
varjem.

Lawrenceova knjiga o stebrih modro¬
sti je bila prevedena skoraj v vse jezi¬
ke sveta. Izšla je šele 1. 1946, ker je ta¬
ko odredil Lawrence v svoji oporoki. To¬
da sedaj kroži v vsem anglošaškem sve¬
tu knjiga z naslovom “Sedem stebrov
modrosi se je podrlo.” V vsem tem vre¬
nju je najbolj značilno dejstvo, da sku¬
ša islam ustvariti vodstvo, ki postav¬
lja vse temelje javnega in zasebnega
živUenja predvsem na verske podstav¬
ke. Ves muslimanski svet pa se razte
ga na ro^rošje, kamor se skuša razliti
sedaj sila komunizma.

El Presidenfe de la Nacion, general Juan D. Peron r
inauguro la fercera reunion de gobernadores, a la que
asislio fambien su esposa, Eva Peron

El lunes pasado se inicio, en el salon blanco de la Časa de Gobierno, la Ter-
cera Conferencia de Gobernadores, con la presidencia del jefe del Estado, GENE¬
RAL JUAN PERON, y la presencia de su senora esposa, EVA PERON. Halla-
banse presentes mijiistros del Poder Ejecutivo, gobernadores en ejercicio y elec-
tos de todas las provincias y teritorios, el presidente provisional del Senado y
presidente del Consejo Superior del Partido Peronista, el titular de la Camara de
Diputados, el subseeretario de Informaciones, el intendente municipal, el jefe de
la Časa Militar, altos funcionarios nacionales, el secretario general de la CGT,
colaboradores inmediatos de los gobernadores y funcionarios tecnicos en los asun-
tos que se tratan en la conferencia y miembros de la Comision Nacional del Par¬
tido Peronista Femenino.

A las 8 lego al salon blanco el PRESIDENTE DE LA NACION acompana-
do por su esposa, siendo su presencia acogida con sostenidos aplausos por la con-
currencia. Luego la senora de Peron recorrio el salon blanco saludando personal-
mente a čada uno de los asistentes a la concurrencia.

Inmediatamente el GENERAL PERON inicio la conferencia pronunciando el
discurso inaugural. El presidente se refirio a los propositos y objetos de la re¬
union de gobernadores de 1952 y al plan politico interno, hablando por espacio
de dos horas.

Tras un breve cuarto intermedio habld el presidente del Consejo Economico
Nacional, quien formulo extensas consideraciones sobre el plan economico corres-
pondiente a 1952 y a la participacion que en el mismo le caben a los cuatro mi-
nisterios que integran el Consejo.

En la reunion de la tarde uso de la palabra el ministro de Asuntos Tecni¬
cos, doetor Radi A. Mende.

Predsednik republike gral Juan D. Peron in njegova
gospa soproga Eva Peron na treljem
sestanku z guvernerji provinc

Pretekli ponedeljek se je v vladni palači začela tretja konferenca guverner¬
jev vseh argentinskih provinc. Na konferenci so bili navzoči predsednik republi¬
ke gral JUAN D. PERON, njegova gospa soproga EVA PERON, vsi ministri
zvezne vlade, sedanji in novoizvoljeni guvernerji argentinskih provinc in nac.
področij, začasni predsednik senata in predsednik Višjega sveta Peronistične
stranke, predsednik poslanske zbornice, podtajnik za informacije, buenosaireški
župan, visoki državni predstavniki, glavni tajnik CGT, najožji sodelavci posamez¬
nih guvernerjev in strokovnjaki za vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu kon¬
ference. Navzoče so bile tudi predstavnice ženske Peronistične stranke.

Predsednik GRAL PERON je prišel v spremstvu svoje gospe soproge na
konferenco ob osmih. Vsi navzoči so ju prisrčno pozdravili. Eva Peron je vsake¬
ga udeleženca konference osebno pozdravila in se z njim rokovala. Gral Peron je
takoj začel tretjo konferenco z guvernerji ter je imel dveurni govor o vseh na¬
logah, ki jih mora rešiti ta konferenca glede drugega petletnega gospodarskega
načrta in glede notranjepolitičnega življenja.

Po krajšem odmoru je govoril predsednik Nacionalnega gospodarskega sve¬
ta o vladnem gospodarskem načrtu za leto 1952. Na popoldanskem zasedanju pa
je imel daljši referat minister za tehnične zadeve Dr. Raul A. Mende.

Evharistični kongres v Barceloni

Naj večji zunanji dogodek za ka¬
toličane po vsem svetu bo letos go¬
tovo mednarodni evharistični kon¬
gres od 27. maja do 1. junija ter bo
tudi ta, 35. te vrste, imel dva obi¬
čajna dela: češčenje evharističnega
Jezusa -pri velikih in slovesnih pri¬
reditvah,  pri katerih se bo pokazala
vesoljnost ter nadnarodnost kato¬
liške Cerkve; drugi del pa bo štu-
diranje važnega vprašanja “Evha¬
ristija in mir” ;  to geslo bo usmer¬
jalo ter navdihovalo celoten kon¬
gres. študijske komisije bodo ob-
i ravnavale sledeče probleme: Ev¬
haristija ter osebni in družinski
mir; Evharistija in družabni mir;
Evharistija in mednarodni mir;
i Evharistija in mir ter cerkvena
edinost.  Zadnji dan kongresa bo
dopoldne slovesna maša kardinala
— papeževega zastopnika; popol¬
dne istega dne pa evharistična

procesija in nato molitve za pape¬
ža, sveto Cerkev ter ves svet; po¬
tem bo blagoslov z Najsvetejšim
in nato bo sledila papeževa osebna
poslanica preko radia.

Kongres bo gotovo veličasten.
Vera in ljubezen do Evharistije
bo gotovo privabila katoličane iz
vseh predelov sveta tiste dni v
Barcelono.

Iz španskih poročil je razvidno,
da se iz vseh delov sveta že pri¬
javljajo udeleženci. Iz Argentine
se ga bo pod vodstvom svojih ško¬
fov udeležila močna skupina kat.
vernikov, iz USA pa bo eno ro¬
marsko skupino vodil kardinal
Spellman. Verjetno je tudi, da bo
tudi ob tej priliki železna zavesa
neprestopna, kar bo vplivaio, da
j ta kongres ne bo tako mednaro-
i den, kakor bi bil, če bi po vsem
svetu vladala prava svoboda.

Komunisti na Koreji spreminjajo svojo fakliko

bomo klonili pred nobenim diktatorjem
in napadalcem. Nočemo nobene diktatu¬
re.” Zaključil pa je z besedami: “V ve-
l'kem boju, ki se danes vodi med pripad¬
nici diktatur na eni ter pripadniki svo¬
bode na drugi strani, se zdi, da se pri¬
bližujemo krizi: združili pa se bomo v
eni sami sili, ker verujemo v svobodo.”

ANGLEŠKI KRALJ JURIJ VI.

UMRL

V palači Sandringham je v sredo, 6.
februarja, med spanjem umrl angleški
kralj Jurij VI. Preminul je po 15. letih
vladanja in v isti palači, v kateri je bil
pred 56. leti rojen. Pogreb bo 17 t. m.

Po njegovi smrti je bila proglašena
za angl. kraljico prestolonaslednica Eli¬
zabeta.

V Pan Mun Jonu na Koreji so komu¬
nisti v nedeljo nenadoma spremenili
.svojo taktiko in na veliko presenečenje
ameriških delegatov pristali na takojš¬
njo razpravo pete točke mirovnega pro¬
grama, t. j. glede nasvetov vlad z obeh
strani svojim vojaškim poveljnikom.
Prav tako so pris f ali na predlog, da voj¬
nih ujetnikov, ki bi bili izmenjani, no¬
bena stran ne bo več poslala v borbo,
če bi do nje prišlo kjer koli.

Zaradi teh dveh komunističnih pri¬
stankov ameriška delegacija v prvem
trenutku ni mogla priti na jasno, kaj
tiči v ozadju. Izgleda po njihovem mne¬
nju, da nameravajo komunisti na podla¬
gi pete točke zahtevati umik vseh tujih
čet s Koreje.

Boji so na vsem bojišču v zastoju.
Zaradi visokega snega in hudega mra¬
za pehota miruje, nekaj poletov je opra¬
vilo ameriško letalstvo proti severni Ko¬
reji, medtem ko je večja formacija le¬
tečih trdnjav bombardirala prelaz pri
Sinanju, kjer prihaja komunistom iz
Mandžurije orožje in hrana iz Kitajske.

Po poročilu ameriške vrhovne koman¬
de so Amerikanci doslej izgubili na Ko¬
reji 1047 letal, in sicer: 465 letal s su-
hozemskih letal'šč in 215 z letalonosilk
je sestrelilo komunistično protiletalsko
topništvo s topovi, vodenimi po radarju,
50 letal je izginilo, 317 Pa je bilo uniče¬
nih zaradi raznih incidentov. Pekinški
radio pa trdi. da so komunisti sestre¬
lili ali poškodovali doslej nad 2300 ame¬
riških letal.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. H. 1952

IZ TEDNA V TEDEN

USA: USA, Anglija in Francija so
objavile noto, v kateri opozarjajo ZSSR
in kom. Kitajsko, da bodo ZN takoj na¬
stopili proti obema v slučaju kakršnega
koli novega napada v jugovzhodni Aziji.
— Harold Ickec, ameriški notranji
minister,, je umrl. Po poročilih
ameriške obveščevalne službe ne¬
zadovoljstvo med ruskim narodom
proti kom. režimu narašča z veliko na¬
glico. Poročilo, ki ga je izdalo ameriško
notranje mini za študij sovjetskih zadev
svojim članom, navaja, da ruski narod
ni klonil tiraniji, da ni postal enostavni
robot in da še že vidno opaža tajno or¬
ganiziranje za skupno nastopanje proti
komunistični oblasti v vseh slojih. —
Ameriške atomske bombnike, med njimi
reakcijske leteče trdnjave, so opremili
z novimi avtomatičnimi piloti, t. j. stro¬
ji, ki vodijo letalo brez posadke In v
pravem trenutku odvržejo atomske bom¬
be pri največji hitrosti.

ANGLIJA: Iz varčevalnih razlogov
je angl. vlada odločila znanjšati uvoz za
150 mil. funtov, kar predstavlja novo
vsoto zmanjšanja k že prejšnji vsoti 350
mil. funtov. — Vlada se je tudi odloči¬
la, da bo odpravila dosedanje popolno- '
ma zastonjsko zdravljenje; prav tako j
bodo tudi zvišane tarife na monopolske
predmete. — Od USA bo angl. vlada
prejela 300 mil. dolarjev posojila v svrho
ureditve financ.

NEMČIJA: V zVezi s predlogom notr.
ministra zah. nemške vlade, naj se pre¬
povedo vse ekstremne stranke, tako no-
vonacisti kot komunisti, je nemška po¬
licija te dni izvedla obširne preiskave v
vseh uradnih prostorih teh strank,
prav tako pa tudi na stanovanjih poedi-
rih predstavnikov. Zaplenila je ogrom¬
no dokaznega materiala, ki bo predlo¬
žen sodišču, da ono odloči o dokončni
prepovedi. — Nemški zvezni svet je e-
noglasno sprejel Schumanov načrt. Spre¬
jetje v poslanski zbornici, kakor tudi v
svetu, smatrajo kot enega velikih Ade-
nauerjevih uspehov, ki pa je prav ob
sprejetju v svetu moral ugotoviti, da
pogosto manjka na francoski strani
mnogo dobre volje za dokončno izvedbo
načrta. — Tik pred zasedanjem Atlant¬
skega pakta v Lizboni je nemška vlada
sporočila, da sprejme nase vse obvezno¬
sti. Ati. pakta, ako se prej uredi vpraša¬
nja Posarja; Francozi so namreč ime¬
novali dosedanjega vis. kom. za poslani¬
ka franc, vlada pri posarski, kar sma¬
trajo Nemci kot dejansko ločitev Posarja
od Nemčije. Schumacher pa v imenu
nemške opozicije zahteva, da se mora¬
jo pred pristopom Nemčije k Ati. paktu
izvesti ponovne volitve v zah. Nemčiji,
da se jasno ugotovi, ali ljudstvo stoji
za Adenauerjem.

FRANCIJA: Skupščina ZN, ki je v to¬
rek končala jesensko zasedanje iz 1.
1951, je dosegla naslednje uspehe: 1. U-
stanovila svobodno državo Libijo; 2. Iz¬
dala odredbe za pomoč 1 milijonu be¬
guncev v Palestini; 3. Ustanovila razo-
rožitveno komisijo za preučevanje kon¬
trole nad atomsko energijo in vprašanje
svetovne razorožitve; 4. Izdelala razšir¬
jeni varnostni sistem v sami organiza¬
ciji ZN, ki bo deloval v slučaju novih na¬
padov. Ni pa skupščina mogla premosti¬
ti velikanskih razlik v pogledih na svet
tned Zahodom in rdečim Vzhodom, česar
tudi nikdar ne bo dosegla. — Brez sle¬
hernega sledu je izginil osvjetski atom¬
ski strokovnjak, ki je prisostvoval ame¬
riškemu atomskemu poskusu na Bikinih,
poročajo v ZN. — Sovjetski delegat pri
ZN Malik je izjavil v Parizu, da “se je
tretja svetovna vojna že začela, in si¬
cer po krivdi USA na Koreji, na Ma¬
laji, v Egiptu, Tunisu in Maroku.” —
Za vrhovnega pomorskego poveljnika
NATO je bil imenovan ameriški admi¬
ral Lynde McCormick. — Po mnenju
ameriških! vojaških strokovnjakov je
vrhovno poveljstvo NATO pri Parizu z
vsem štabom izpostavljeno brez sleher¬
ne obrambe sovjetskim zračnim in su-
hozemskim napadom. Kraj, kjer je po¬
leg Eisenhowerja nastanjenih še 283 naj¬
boljših vojaških strokovnjakov, leži sa¬
mo dobrih 400 km od železne zavese in
tako prav toliko od prvih sovjetskih le¬
tališč. V stavbi, kjer deluje vrhovno po¬
veljstvo, ni protiletalskih zaklonišč; naj¬
bližja vojaška postojanka je oddaljena
ok. 10 km; do stavbe vodijo odlične be¬
tonske ceste; komanda je blizu najvaž¬
nejšega cestnega in železniškega križi¬
šča Francije, ki je dobro znano sleher¬
ni vojaški komandi, seveda tudi sovje¬
tom.

ITALIJA: Voj. predstavniki Italije,
Turčije in Grčije se bodo v kratkem
zbrali h konferenci, na kateri bodo ob¬
ravnavali vse probleme obrambe Sredo-

Ljubljanska vrata-Vardarska vrzel

V številkah 2 in 3 “Svobodne Sloveni¬
je” smo po “Pregledu”, glasilu NO za
Svobodno Evropo, objavili poročilo o vo¬
jaško - obrambnih razlogih za ameri¬
ško pomoč Titovemu komunističnemu re¬
žimu. Iz poročila je razvidno, ,da je bil
Titu ponuden tudi vstop v zbor držav,
ki sestavljajo atlantsko vojaško obramb¬
no zvezo. To ponudbo je Tito odklonil,
pristal pa je, da bo v Jugoslavijo prišlo
posebno vojaško odposlanstvo, ki bo
prevzemalo pošiljke ameriškega orožja,
jih izročalo Titovim vojaškim oblastem,
nadzorovalo njegovo uporabo in izvež-
balo častniški zbor za uporabo tega mo¬
dernega orožja. Ameriški vojaški pred¬
stavniki so med tem v Jugoslavijo že
prišli.

Poročilo je tudi navajalo načrte za¬
hodnih zaveznikov za obrambo Sredo¬
zemlja, predvsem pa Ljubljanske kotli- 1
ne in Vardarske doline in vlogo, ki naj
bi bila odmerjena Titovim gverilcem za
slučaj sovjetskega napada.

V zvezi z načrti zahodnega bloka za
obrambo teh važnih evropskih področij,
objavlja decembrska številka “Pregle¬
da” nekaj dopolnilnih podatkov. Radi
važnosti jih ponatiskujemo:

1. “Christ und "VVelt”, nemška tedenska
revija, ki uživa velik ugled radi svojih
zvez z ameriškimi uradnimi okupacijski¬
mi krogi, piše dne 27. septembra o sme¬
reh morebitnega sovjetskega vdora v za-
padno in južno Evropo. Pravi, da bi so¬
vjetska vojska prodirala iz Madžarske
proti jugu do Jadranskega morja. Ta
napadalni sunek bi moral najprej skozi
“3'ublianska vrata”. List pravi, da ve iz
poučenih virov, da sovjeti pripravljajo
takšen načrt, ki bi jim omogočil naj¬
krajšo pot do Trsta. Od tam bi se pre¬
ko Jadrana spojili z Albanijo in bi tako
Jugoslavijo popolnoma obkolili in od
tam bi prodrli v industrijske predele se¬
verne Italije, kjer bi dobili pomoč moč¬
ne italijanske komunistične pete kolo¬
ne. Obramba “ljubljanskih vrat” je torej
v ameriških očeh ključ vse južne obram¬
be in ji posvečajo največjo pozornost.

2. “World Telegram” z dne 8. novem-
bra objavlja strokovno poročilo i z
Washingtona o organizaciji sredozemske
fronte, ki ji poveljuje ameriški admiral
Richard B. Carey. Poročilo pravi, da je
glavna dolžnost te obrambne črte, “da
brani Italijo” in nadaljuje: “Edine suho-
zemne sile, ki so doslej na razpola¬
go za obrambo južne fronte v Evropi,
so laške čete, ki jim poveljuje general
Lazzaro di Castiglione. Glavni stan je v
severni Italiji. Njegove obrambne sile
obstojajo zaenkrat samo iz treh laških
pehotnih divizij, ene brigade alpincev in
ene oklepne brigade. Obramba južne Ev¬
rope je torej sedaj še neizrečeno slaba.
Vrhu tega se pojavljajo v organizaciji
te fronte težave političnega značaja.
Južno-evropska obramba vključuje tudi
Jadransko morje, akoravno Jugoslavija
ni med članicami Atlantskega pakta...”

Washingtonski strokovnjak, ki je obi¬
skal admirala Carey-a v Napoliju, nato
nadaljuje: “Ako bi se zgodilo, da Sov¬
jetska Rusija in njene satelitske zavez¬
nice napadejo zapadne velesile, bi izgu¬
ba južno-evropske obrambe takoj izpo¬
stavila Eisenhowerjev osrednji odsek ve¬
liki nevarnosti na odprti desni strani.
Ako bi Zapad izgubil južno Evropo, bi
s tem izgubil tudi vzhodni del Sredozem¬
lja in Bližnjega vzhoda. Zaradi tega je
obramba tega odseka take važnosti.

3. “Christian Science Monitor” ob¬
javlja dne 16. oktobra daljši dopis svo¬
jega poročevalca Erič Bourne-a, ki je
spremljal ameriškega generala Collinsa

na njegovem potovanju po Jugoslaviji.
Dopis je iz Skoplja, glavnega mesta re¬
publike Macedonije in središča vojaške¬
ga poveljstva, ki straži klasične napa¬
dalne prehode, ki vodijo iz Bolgarije v
Jugoslavijo, iz Jugoslavije k Egejskemu
morju... Vojaški opazovalci so pri tej
priložnosti in z ozirom na dejstvo, da
sta tako Turčija, kakor Grčija, postali
članici Atlantskega pakta, izjavili, da
je macedonska vojaška oblast postala
življenjsko važen člen v načrtih zapad-
nih držav za obrambo svobodne Evrope.
Verjetno je, da sta general Collins in
Tito govorila o sodelovanju jugoslovan¬
ske vojske z Grčijo in Turčijo pri skup¬
ni organizaciji obrambe tega tako važ¬

nega vojaškega prostora. Ako bi v tem
pogledu prišlo do pismenega ali pa tu¬
di samo do tihega sporazuma, bi na
vsak način takšno sodelovanje treh moč¬
nih vojska predstavljalo resno oviro za
vsak napadalni sunek s severa proti
jugu.

Govoreč o istem predmetu piše Peter
Edson iz Washingtona v “New York
\Vorld Telegram” dne 8. novembra, da
po mišljenju vrhovnega poveljstva sre¬
dozemske gronte “Grčija na vsak način
spada y področje te obrambne fronte”,
vendar pa do sedaj grški odsek še ni bil
organiziran... Tudi ta odsek je življen-
ske važnosti, ker bi zapadne zaveznice
z izgubo grške obrambne črte izgubile
ne samo oblast nad južnim delom Bal¬
kana, marveč bi tudi ves Bližnji Vzhod
padel kot zrelo jabolko v sovjetsko na¬
ročje.

Prepir in razkroj med slovenskimi kulturnimi boljševiki

zemlja. S sprejetjem Grčije in Turčije

v Ati. pakt. je obroč okrog ZSSR sklen¬
jen skoraj v celoti — manjka samo še
FLRJ, o kateri pa upajo nekateri, da se
bo v zaključni fazi tudi udeleževala
razgovorov.

ŠPANIJA: Španska vlada bo prejela
300 mil. dolarjev izredne podpore za u-
reditev svojega gospodarstva, da bo ta¬
ko mogla skupno z USA izpolniti vse
obveznosti iz predvidene voj. pogodbe.

EGIPT: Nemiri v Egiptu, ki so po¬
vzročili samo v Kairu 287 mil. dolarjev
škode, so zadnje dni skoraj popolnoma
ponehali. Novemu perdsedniku vlade
Maher paši je uspelo, ustvariti enotno
narodno fronto, ki se bo na miren način
trudila doseči sporazum z Angleži. Ve¬
činska stranka wafdistov podpira Ma¬
her pašo na vsej črti. Maher sam je
mnenja, da je šele po ureditvi spora z
Angleži mogoče misliti na pristop Egip¬
ta k obrambni zvezi v Sredozemlju; kot
javljajo iz Londona, bi bili Angleži pri¬
pravljeni ponuditi vrhovno poveljstvo
kralju Faruku.

Zadnja Kocbekova knjiga novel “Strah
in pogum”, ki jo je septembra meseca
1951 izdala v Ljubljani Državna založba
Slovenije — je izvala ogorčeno prereka¬
nje in spor med slovenskimi kulturnimi
boljševiki.

Prijatelj lista s Svobodnega tržaškega
ozemlja nam ga v svojem pismu z dne
27. januarja t. 1. prikazuje takole:

Kocbekova knjiga obsega štiri novele
partizanskega življenja, v katerih obrav¬
nava osebna doživljanja posameznih
partizanov ali nasprotnikov ter njihovo
problematiko v zvezi s strahom in po¬
gumom.

V prvi zgodbi “Temna stran meseca”
slika ilegalca, ki živi v bunkerju, iz ka¬
terega se reši tako, da ubije stražarja
in s tem doživi svoj prvi ognjeni krst.

Druga novela “Blažena krivda” obra¬
vnava lividacijo vohuna, ki ga odkrijejo
v partizanskem odredu. Komisar odloči,
da mora likvidacijo izvršiti mcdicmec
Damjan. Medicinec se brani, končno mo¬
ra izvršiti povelje. Teža novele je v Dam¬
janovem razmišljanju in borbi z vestjo,
ko v patrulji hodi za svoje žrtvijo.

Tretja novela “Ogenj” govori o belo¬
gardističnem kaplanu, ki izda Italijanom
partizanskega sodelavca, svojega prija¬
telja. Italijani ga obsodijo na smrt. Ka¬
plan ga mora pred smrtjo spovedati.
Razgovor med njima se vrti okrog
smrti in njenega smisla. Medtem se pri¬
pravlja partizanski napad. Župnik se
umakne v cerkev, obhaja obsojenca, ki
ga nato ustrelijo. Sredi napada župnik
mašuje črno mašo, ob koncu pa partiza¬
ni vdrejo v cerkev.

četrta novela “Črna orhideja” govori
o komandantu bataljona, ki zajame v
gorenjskih gorah neko dekle, potem ko
je ubil njenega spremljevalca nemškega
oficirja. V taborišču jo obsodijo na smrt.
Dovolijo ji, da jo patrola spremi domov,
kjer se preobleče v svatovsko oblačilo.
Komisar določi komandanta, da izvrši
obsodbo.

V teh štirih zgodbah je Kocbek nari¬
sal partizane in tudi njihove nasprotni¬
ka kot ljudi, ki se borijo sami s seboj
in zunanjim svetom, doživljajo notranje
spremembe ob zunanjih dogodkih ter-
se otresajo krivde, ki naj bi nanje pa¬
dla. Kaže partizane kot ljudi, ki so raz¬
mišljali in omahovali, kaže nasprotnike
kot ljudi, ki so tudi hoteli pravico in
svobodo svojemu narodu, pa so se dvig¬
nili kot reakcija proti nujnemu razvoju
zunanjih dogodkov.

Boris Pahor, tržaški književnik je 22.
XI. 1951 v Primorskem dnevniku obja¬
vil daljše poročilo o knjigi in jo ocenil
nad vse pohvalno. Da je to najboljše
delo, kar jih je v Sloveniji izšlo po voj¬
ni, da sodi v vrsto najboljših evropskih
sodobnih del.

Tene Fajfar je nato v Ljudski pra¬
vici in Primorskem dnevniku 1. januarja
1952 objavil svoje “pomisleke”, kjer je
Kocbekovo delo obsodil, ker je delo “iz¬
krivilo resničnost partizanske borbe.”
Nato je Boris Pahor 12. januarja obja¬
vil odprto pismo, v katerem med drugim
povda * v ja: “Če partizan-borec ni nehal
biti človek z možgani in srcem, ko se je
boril na življenje in smrt, potem je Koc¬
bek s svojimi novelami prinesel v naše
slovstvo dokument, kakršnega doslej ni¬
smo imeli in ki slovensko osvobodilno
gibanje dviga na tisto visoko etično in
moralno raven, ki jo je gibanje v res-
nH imelo. Kajti nihče ne bo mogel trdi¬
ti. da so bili borci samo trdi, hrabri vo¬
jaki in topi izvrševalci povelj.” “Čas
ie pravičen sodnik in prav nikamor se
mu ne mudi. Dajmo času čas torej. In
tpkrat bomo lahko ponosni, da imamo
v književnosti “Strah in pogum.”

Nii'en ie bil sedaj Faifarjcv ponovni
odgovor. Pahorjevo mnenje je postajalo

vedno nevarnejše, posebno še njegova
trditev, da dasi nemarksist, vendar ni
mogoče trditi, da ni povezan intimno s
partizansko borbo, niti ni mogoče tega
trditi o Kocbeku.

Oglasile so se zato avtoritete. Pred¬
sednik sveta za ljudsko zdravstvo in so¬
cialno skrbstvo dr. Jože Potrč je ob
Tednu slepih govoril 11. januarja v
Ljubljani in ob primeru Stalinovega de¬
la in trditev, kako ruši razlike med
Nemci in Rusi, ob trditvah da so dali o-
boji skupaj v vojni največ žrtev itd., ob
to postavlja: “Pred nedavnim smo ostr¬
meli, ko se je v našem jeziku pojavila
knjiga, ki po neki drugi logiki uteme¬
ljuje isto Stalinovo misel. Tu se “odre¬
šuje” s svojo smrtjo na enak način be¬
logardist kakor partizan.. . V naši NOB
in ljudski revoluciji pa je bilo za slepca
vse na dlani. Tu je ljudstvo in Partija,
tam posuroveli fašisti — odkupatorji, tu
pravica, svoboda, napredek, ljubezen do
domovine, tam rasistično preziranje
narodov in izdajstvo. Kdor te razlike ne
vidi, kdor ne čuti razlike med žrtvijo, ki
jo doprihaša partizan in sramotnim de¬
janjem izdajalca, ta je popoln moralni
slepec”. Nadalje obsoja vsak individuali¬
zem, bodisi krščanski kot liberalni ter
Kocbeku, ne da bi ga imensko omenil,
očita, da v imenu individualizma opra¬
vičuje dejanja okupatorjev in izdajalcev.

Polemika še ni končana. V istem ča¬
su je začel Miško Kranjeo s serijo Kri¬
tičnih člankov v Ljubljanskem dnevni¬
ku “Kam pelje ta pot”. Tone Fajfar
je v Ljudski pravici ponovno odgovoril
Pahorju in obsodil njegovo kritiko kot
Kocbekovo pisanje (Ljudska pravica 19.
januarja 1952). Oglasili so se novi kri¬
tiki in ocenjevalci. Žačela so se protest¬
na zborovanja in množične obsodbe. Vi¬
šek je pa doslej dosegel v Slovenskem
Poročevalcu 20. januarja 1952 Rudi Jan-
huba, ki piše med drugim: “V vsaki
družbi so' se pojavili ljudje brez perspek¬
tive, degeneriki, revčki, siti življenje in
brez kompasa. V vsaki družbi so se poja¬
vili pisatelji, ki so več ali manj odgo¬
varjali v svojih delih takim pojavom a-
li celo sami predstavljali te pojave. To¬
da vsi ti so imeli več poguma in manj
strahu od kocbeka. Oni namreč niso svo¬
jih degenerinanih zlobnosti pripisovali
drugim, najmanj pa živim tvorcem zgo¬
dovinskega razvoja.. . Ali ne bi bilo bolj
pogumno ih možato, da je Kocbek svoj
“Strah” objavil pod naslovom “Beda¬
kova izpoved” kot je to storil Strind¬
berg ...

Oglasil se je Matevž Hace in s svoje
! strani obsodil izmaličevanje partizan¬
stva. Končno je povzel besedo Miško
Kranjec z esejem “Za Razpotjem”, ki
ga objavlja Ljubljanski dnevnik od 22.
januarja dalje. S svoje strani analizi¬
ra Kocbekovo pisanje in si lasti nekako
suvereno pravico presojanja. Kocbeku
očita predvsem: da likvidira pomen in
vrednost partizanstva, likvidira pomen
in vrednost NOB in revolucije ter da
zanika moralni in etični svet partizan¬
stva, ker izenačuje to etiko z etiko sov¬
ražnika in izdajalca. Ob analizi posa¬
meznih novel prikazuje, kako se Kocbek
ni odpovedal katoliškemu svetu, iz kate¬
rega je izšel, kako se je sicer pridružil
revoluciji, a ves čas nosil seboj ostali¬
ne sveta, iz katerega je izšel in se ni
brez predsodkov predal osvobodilni bor¬
bi.

Tem več ali manj resnim kritikam se
pridružujejo protestne resolucije rezer¬
vnih oficirjev Jugoslovanskek armade iz
Kamnika, frontovcev različnih terenov
Ljubljane, Mestni odbor OF v Ljubljani,
itd.

Težko je točneje predvidevati, kakšne
posledice bo imel ta načelni spor med
komunističnim enotirnim literarnim de¬
lom ter med poskusi svobodnega literar-



ARGENTINA

Prvega nacionalnega kongresa sod¬
nikov se je v spremstvu pravosodne¬
ga ministra udeležil tudi predsednik
republike gral Peron. Na sodnike je
imel daljši govor, v katerem je prika¬
zal stanje republike in državne upra¬
ve sedaj in ga primerjal s tistim, kar
je zatekel ob prihodu na oblast. O-
menjal je veliko delo, ki ga je v vseh
področjih javnega življenja izvedla v
zadnjih letih vlada, poudarjal poli¬
tično in gospodarsko neodvisnost, za
katero se je vlada tako odločno zavze¬
mala in jo dosegla, naglašal pa tudi
potrebo po nacionalni edinosti. Vsi
mtirajo imeti pred sabo kot vrhovni
cilj koristi domovine. In tem koristim
se mora podrediti vse drugo.

Biv. socialistični poslanec in prvak
soc. stranke dr Enrique Dickmann je
pred dnevi obiskal predsednika repu¬
blike grala Peron-a in ga je prosil za
izpustitev nekaterih socialistov in za
dovoljenje, da bi lahko socialistična
tiskarna začela zopet obratovati. O-
menjal je tudi potrebo po demokrat¬
skem sodelovanju med političnimi
strankami. Predsednik gral Perpn mu
je dal zagotovilo, da bodo vsi zaprti
socialisti pomiloščeni, odredil bo pa
tudi, da bo njihova tiskarna zopet
lahko delovala.

V prestolnici in v provinci Buenos
Aires je bil prejšnji petek prvikrat
brezmesni dan, ko po vseh gostinskih
obratih in hotelih gostom niso pri¬
pravljali mesnih jedi. Prestolniško
časopisje je o poteku tega dneva ob¬
javilo daljša poročila. Navajalo je,
da so bili ta dan vsi trgi dobro zalo¬
ženi z ribami vseh vrst, katere so
gostinski obrati pripravili svojim,
gostom na najrazličnejše načine. V
zvezi s potrebo prehrane ljudi v sve¬
tu, k čemur prispeva tudi Argentina
velik delež s svojim izvozom mesa in
žita, prestolniško časopisje omenja
tudi škodo, ki jo je povzročila suša v
zadnjih treh letih argentinskemu po¬
ljedelstvu in živinoreji. Razen tega
pa mora vlada skrbeti tudi za stalne
zaloge žita. V zvezi z vsemi temi dej¬
stvi časopisje opozarja ljudi ob uved¬
bi enega brezmesnega dneva v tednu,
da je vsakdo dolžan nekaj prispevati
za rešitev težkega prehranbenega
položaja v svetu. To bo pa storil, če
bo živila racionalno uporabljal in jih
kupoval samo toliko, kolikor jih res¬
nično rabi za prehrano, ne pa da bi
jih potem metal v smeti. Časopisje
opozarja ljudi tudi na potrebo uži¬
vanja ribjega mesa. Argentina je na
ribah izredno bogata. Ima ogromno
količino morskih in rečnih rib. In to
njeno bogastvo je ge skoro neizrablje¬
no.

V Bs. Airesu in po drugih mestih
v republiki so v nedeljo proslavili
139. obletnico San Martinove zmage
pri San Lorenzo.

V Bs. Aires je prispela iz USA
prva pošiljka 800 traktorjev za me¬
hanizacijo argent. poljedeljstva. V
kratkem bodo prispele nove pošiljke,
tako iz USA, kakor tudi iz Kanade.

V Buenos Airesu je bil v nedeljo, 3.
februarja, zopet vroč dan v let. po¬
letju. Temperatura je v senci dosegla
višino 37°5. Najnižja temperatura te¬
ga dne je pa bila 22°4 C. Najbolj vro¬
či dnevi let. poletja so bili: 37°6 dne
2. jan., 36°7 dne 7. jan., 36°1 dne 17.
jan. in 37°5 dne 3. februarja. V raz¬
nih kopališčih v prestolnici in na pod¬
ročju Velikega Buenos Airesa se je
v nedeljo kopalo okoli 300.000 kopal¬
cev. Vročino so v nedeljo imeli tudi
v vseh severnih argentinskih provin¬
cah. Tako je bilo v San Miguel de Tu-
cuman 33°2, v Mendozi 34°4 in v
Cordobi 35°2 C.

V nedeljo, 3. februarja, so se v Ar¬
gentini spominjali poteka bitke, ki se
je odigrala pred sto leti pri Case-
ros-u, v kateri je gral Justo Jose de
Urquiza premagal dotedanjega dolgo¬
letnega diktatorja grala Rosas-a.

V Argentini se mudita filipinska
poslanca Ramon Amaldo in dr. To¬
maž Clemente. Oba sta časnikarjem
izjavila, da filipinska vlada želi še
povečati svojo trgovinsko bilanco z
Argentino.

Na cesti gral Belgrano v prov. Bs.
Aires se je 31. januarja zgodila tež¬
ka prometna nesreča. Iz Bs. Airesa so
potovale v velikem omnibusu sestre
salezijanke s svojimi gojenkami. Šo¬
fer je bil vinjen ter je vozil z divjo
hitrostjo se je zaletel v nasproti
vozeči avtomobil. Pri nesreči so bile 3
sestre takoj mrtve, prav tako šofer,
23 sester in gojenk pa je zadobilo tež¬
ke poškodbe.

Buenos

Aires, 7. II. 1952

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Dimice uz SGooenije^

Komunisti doma proslavljajo navadne
morilce za “narodne heroje”. Ljubljan¬
ska dnevnika objavljata vrsto člankov o
»življenju in delu naših narodnih hero-
jev” Tako je bil objavljen tudi daljši
članek o Edu Brajniku-štefanu. Iz član¬
ka zvemo, da je bil ta “narodni heroj
rojen 16. 8. 1922 v Kamniku. Ob izbru¬
hu vojne je dovrševal 8. gimnazijski
razred v Ljubljani. Komunistična parti¬
ja je tega Skojevca že od leta 19d8
vzgajala v doslednega revolucionarja.
Tako je potem Edo Brajnik-štefan ju i-
ja meseca 1941 organiziral borbeno sku¬
pino SKOJECEV, organiziral in vršil pa
tudi razne diverzantske akcije.. Temu iz¬
šolanemu morilcu in atentatorju je kom.
partija zaupala tudi nalogo “kaznova-
narodnih izdajalcev”. Vključili so ga tu¬
di v VOS. In lista potem naštevata vr¬
sto umorov in zločinov, ki jih je izvršil
Brajnik in zaradi katerih je bil potem
proglašen za “narodnega heroja”. Tako
pravita: Brajnik se je že septembra 1941
po znani akciji proti generalu Rupniku
moral umakniti v ilegalo, po aretaciji
komandanta VOS-a za Ljubljano Fran¬
ca Ravbarja je postal komandant VOS-a
ter delal skupno z Zdenko Kidričevo in
Vitom Kraigherjem kot član centralne
komisije VOS-a. Pokaži je izredne spo¬
sobnosti. Poleti 1941 je it. agenta, ki ga
je hotel aretirati, razorožil in likvidiral.
Septembra je napravil atentat na gene¬
rala Rupnika na njegovem domu na Tr¬
žaški cesti, ki se je pa izjalovil in je bil
Rupnik samo ranjen. Istega meseca je
likvidiral “gestapovskega agenta” Kri¬
stana v Livarski ulici, pod hribom v Ši¬
ški pa nekega pobeglega partizana-izda-
jalca. Dne 4. decembra 1941 je pri ši¬
šenski cerkvi likvidiral “gestapovskega
agenta in voditelja klerikalnih študen-

“NAŠA BESEDA”

‘‘Predvsem se od srca zahvalim
za tako krasno čitanko “NAŠA
BESEDA”. Res vam od srca česti¬
tam. Zlepa že nisem bil tako vesel
kake naše knjige, kot te, ker sem
čutil potrebo po njej. “NAŠA BE¬
SEDA” je izboren učbenik. Je ze¬
lo praktična, idejno solidna, peda¬
goško na višku in pa lepo sloven¬
sko opremljena. Ko jo prelistam,
zaživi pred menoj košček Sloveni¬
je. .

Janez  Malenšek,
Mendoza.

tov” Fanovša Emerja. Januarja 1942 je
pri Jakopičevem paviljonu likvidiral po¬
lic. pristava in “aktivnega gestapovca”
Ivana Polaka, dne 21. februarja 1942 pa
v Tavčarjevi ulici finančnika Avgusta
Praprotnika, ki je “financiral belo gar¬
do in bil eden od predstavnikov najbolj
reakcionarnih slovenskih krogov”. Orga¬
niziral in vodil' je tudi preiskave pri “iz¬
dajalcih in vidnejših reakcionarjih ter
konfidentih” itd. Razvijal je organiza¬
cijo in metode Varnostne službe širom
Slovenije in še preko njenih meja...
Zdaj je podpolkovnik Jugoslovanske
ljudske armade.. .”

To so Brajnikove “zasluge” za sloven¬
ski narod in tak je ta komunistični “na-
! rodni heroj”, morilec, s katerim se ko-
| munisti še “postavljajo”.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Ambro-
| žic, uslužb. Tehniške visoke šole, Franc
Neiger, Uršula Marenko, roj. Cankar.
Aleksander Ovanovski, profesor, Anton
Zupan, upok. drž. žel, Vincenc Marinko,
profesor, Štefanija Kozina, roj. Leeb,
Anton Okorn, Venceslav Osredkar, Ka¬
rolina Hočevar, Josip Zupan, vlakovo¬
dja v p., Alojzij Petrovčič, Ludvik Mi-
helak, žel. upok. Marjeta Klepec, roj.
Klavs in Martin čadran, urar v Ljuto¬
meru, Mija Lukas v Celju. I idor Gor¬
jup v Idriji, Feliks Tičar v Mengšu,
Ivanka Radanovič, babica v Brežicah,
Janez Kotar v Litiji, Franc Vodenik,
bivši tajnik MLO v Kranju, Ana Simon¬
čič v Leskovcu, Marija Trtnik, roj. Kle-
snik, Josip Hladnik, poštni upok. na
Rakeku, Marija Smole iz Šmarja, Ma¬
rija Krulc, roj. Jenkole v Kranju, Marija
Kolarič, roj. Lamper v Trbovljah, Ru¬
dolf Kocmut, nadučitelj v p. v Ptuju,
Minka Ogrizek, roj. Golob v Kranju,
Martin Moskotovec, uslužb. tovarne za
emajlirano posodo v Celju, Ivan Feriež
v št. Juriju pri Velenju, Ana Jelen, go¬
stilničarka na Polzeli, dr. Ivan Fermevc,
odvetnik v Ptuju, Rozka Jaklič, roj. Do¬
bravec v Radovljici, Ivan Štrubelj, žup¬
nik na Studencu pri Sevnici, Pavla Er¬
man, roj. Lovše, Ivan Lovko v Begu¬
njah, Janko Ravnik na Jesenicah in
Ivan Konopka, brivski mojster v Ptuju.

Slovenija ima po ljudskem štetju z
dne 15. marca 1948 1,391.873 prebival¬
cev. Od tega je moških 652.872, ženskih
pa 739.001; prebivalstvo ostalih republik
pa je naslednje: Hrvatska 3,756.807,
Bosna in Hercegovina 2,565.277, Srbija
6,527.966, Makedonija 1,152.986 in Črna
gora 377.189. Vsega prebivalstva je te-

; ga dne bilo v državi 15,772.098 (moških
j 7,582.461, ženskih 8,189.637).

I

Dne 23. januarja sta umrla: V Ljub¬
ljani dr. Josip Dermastja, biv. ravnatelj
Vzajemne zavarovalnice in v Tuhinju
tamošnji župnik Ivan Opeka.

Društvo slovenskih skladateljev je za¬
čelo izdajati v Ljubljani v Državni za¬
ložbi “Slovensko glasbeno revijo”. Prvo
številko sta uredila Marijan Lipovšek
in Matija Bravničar. Revija, ki izpol¬
njuje vrzel, ki je nastala pred 35 leti,
ko so prenehali izhajati “Novi akordi”
objavlja v notnem delu skladbe Blaža
Arniča, Pavla Šivca, L. M. Škerjanca,
Marijana Lipovška in D. žebreta. Revi¬

ja bo izhajala štirikrat na leto. Posa¬
mezna številka stane 150 Din.

Lani je bilo v slovenskih planinah 15
smrtnih nesreč. Glavne vzroke za tako
visoko število smrtnih nesreč pripisuje¬
jo spremenljivemu vremenu in snegu
med letom, nedovoljni opremi in mno¬
žičnosti planinstva. Da pa ni bilo še več
nesreč, je zasluga Gorsko reševalne
službe, ki je morala prihiteti na pomoč
v 58 primerih.

Slov. upodabljajoči umetniki so napra¬
vili študijsko ekskurzijo v Gradec na
razstavo nizozemskega slikarstva 16.
stoletja. O tej razstavi je za ljb. liste
napisal strokovno poročilo dr. Fran Ši-
janec.

Novi podatki o zverinskem napadu Titovih komunistov

na škofa Vovka

V zadnji številki “Svobodne Slo¬
venije” smo objavili po “New
York Timesu” poročilo o zverin¬
skem napadu podivjane druhali
Titovih komunistov na škofa Vov¬
ka v Novem mestu.

O barbarskem početju podivja¬
nih Titovcev smo sedaj tudi mi sa¬
mi dobili z verodostojne strani na¬
slednje poročilo:

“Razni časopisi so objavili poro-
I čilo o “incidentu” z administra¬
torjem ljubljanske škofije Mgsr.
Antonom Vovkom  ob priliki nje¬
govega obiska, ali pravilneje na¬
meravanega obiska, v neki župniji
v bližini Novega mesta na Dolenj¬
skem v Sloveniji. Večina teh poro¬
čil izhaja iz istega vira, ki je do¬
godke prikazal in prikrojil po svo¬
je: ta vir je radio Beograd.

O tem dogodku, ali bolje barbar¬
skem napadu na škofa Vovka, so
prišla iz zanesljivega vira zelo po¬
drobna poročila, ki jih v nasled¬
njem navajamo.

V nedeljo, dne 20. januarja
1952, se je administrator ljubljan¬
ske škofije prevzv. Msgr. Anton
Vovk  odpeljal z jutranjim vlakom
iz Ljubljane proti Novemu mestu,
da bi v župniji Stopiče pri Novem
mestu blagoslovil nove orgije, za
katere so poslali denar tamošnje-
mu župniku dobrotniki iz USA.
Škofa sta na poti spremljala dva
duhovnika, ki jih “Slovenski Poro¬
čevalec “navaja imenoma, in sicer
kanonik g. dr. Franc Kimovec  in
g. župnik Čampa.  Potovanje je v
začetku potekalo normalno in mir¬
no. Na postaji v Trebnjem pa je
vstopilo v vlak več ljudi, ki so po-

Ing. Tavžarfu v slovo

Visoška kronika začenja zadnje po¬
glavje.

Kadar se hrastu izteče doba rasti, ga
vihar zamaje in podere na tla.

Tako je bilo z življenjem ing. Fran¬
ca Tavčarja. Krepke gorenjske postave
in močne volje ni strlo politično tabo¬
rišče na Banjici in v Nemčiji, niti be-
raško-revno življenje v begunskem ta¬
borišču. Dne 14. januarja t. 1. pa je tam
daleč pod Andi, na bogatem petrolej¬
skem področju, padel z lestve na svoji
stavbi, si zlomil dve rebri in poškodo¬
val hrbtenico; deset dni se je zdravil v
bolnišnici Y.P.F. v Plaza Huincul. 25.
januarja pa je po več kot 30 umi vož¬
nji sam prispel v Buenos Aires in že
naslednjega dne umrl v Hospital Ale-
man.

Naključje je privedlo koncem leta
!947 manjšo slovensko skupino v gor-
njeavstrijsko begunsko taborišče Asten,
V katerem  ste Vi bridko okušali težo be¬
gunstva. Takrat smo se spoznali in se
zbhzali. Čeprav tedaj niste imeli nobe-
nega vpliva v vodstvu taborišča, ste no-
VOt os  ' sku P ir >i izgnanih beguncev po¬
magali kar največ ste mogli, kot da smo
s. stan znanci in prijatelji, med tem, ko
nam je takratni slov. predstavnik na ti¬
hem metal polena pod noge. še bolj nas
e zbližala borba, ki se j e  kmalu priče-
, Pr , 0tl  dotakratnim predstavnikom
slov. skupine-rdečkarjem. V a š zna čaj in
doslednost Vaše borbe za pravico in po¬
stenje v nasprotju s hinavščino in pod-
' mi . met °dami zakrinkanih rdečkarjev
S , 6  • ,asno  Pokazali na onem nepozabnem
! °[ U skupine ’ ko  ste javno, iz obraza
V . ° raz ’ ’ z  °či v oči, obtoževali lumpa¬
rije m umazane roke vsem tistim, ki so
v taborišču predstavljali protiko¬
munistične Slovence, istočasno pa so se
Pogajal, z zastopnikom Titove Jugosla¬
vije za  vrnitev beguncev.

ter T e akra l Se  ** ° dkrita borba - ka-

borl a » e  J' niste ustr ašili. “življenje je
te mi  velikokrat dejali še kas¬

neje. In kadar ste se Vi odločili zanjo,
ste dobro vedeli in se zavedali, da mo¬
ra borec vzdržati do konca, mirno in ju¬
naško, s pogledom na cilj, brez ozira na
morebitno lastno žrtev. Z nasmeškom
na obrazu ste brali na drog nalepljen
letak, ki nas je prikazoval kot vojne zlo¬
čince, Vas pa kot nemškutarja, enako
tudi, ko so Vas v zvezi z nami blatili v
kanadskem časopisu, pisanem v hrvat-
skem jeziku. Vendar pa je bila Vaša o-
sebnost ogorčena nad podlim načinom
politične borbe, ko so Vas iz Tavčarja
celo prekrstili v “Deutscherja”.

S težavo smo vas pripravili, da ste
pristali na kandidaturo za predstavnika
slovenske skupine, ker časti niste iska¬
li. Lahko smo ponosni na kulturno delo,
čeprav majhne skupine, v dobi, ko ste jo
Vi predstavljali in zastopali v taboriščni
upravi. Naj omenim, da so naši otroci
prav v tem času dobili slovensko šolo,
da se je skupina s prosvetnimi večeri
in pevskim zborom kulturno poživila in
se dostojno predstavila na taboriščnih
mednarodnih prireditvah.

S svojini jasnim gledanjem na komu¬
nizem in doslednim stališčem, da zasto¬
pate del naroda, ki mora imeti pravico
j lastnega odločanja, ste si nakopali mar-
j sikakega sovražnika, ki v teh pogledih
i ni imel tako jasnih gledanj in čistih, ne-
| sebičnih namenov. Vendar Vas vse to ni
premaknilo niti za ped od Vaše ravne
smeri. Vedno ste poudarjali, da mora¬
mo Slovenci kot narod sami in samo¬
stojno odločati in usmerjati svojo uso¬
do: hlapčevstvo in oportunizem ste so¬
vražili v dnu svoje duše.

Nad vse ste spoštovali naše narodne
običaje, našo preteklost in zato je ra¬
zumljiv Vaš trud, da Slovenci v tabori¬
šču dostojno izpolnimo svoj prostor v
kulturnem muzeju; tako ste na cvetno
nedeljo leta 1948 ponosno nosili 3 m ve¬
liko “predstavniško” butaro iz taborišča
v župno cerkev na čelu sprevoda Slo¬
vencev, ki so nosili svoje butare k bla¬

goslovu. Prav posebno ste ljubili sloven¬
sko pesem. Po Vašem prigovarjanju je
večkrat donela naša pesem v kapelici v
Plaza Huincul in v cerkvi v Junin-u de
los Andes. Tako Vam je ugajala, da ni¬
ste poslušali samo skušnje v baraki,
ampak ste šli tudi v cerkev, da slišite,
kako bo zvenela in kakšen vtis bo na¬
pravila na domačine.

Za Vašim resnim obrazom in trdim
gorenjskim izrazom je bila mehko čute¬
ča duša, ki se je pokazala vselej, kadar
in kjerkoli ste uvideli potrebo posamez¬
nika ali skupnosti. Ko so prosili bolni
slov. begunci v Evropi pomoči, ste Vi
takoj izpod Andov nakazali svoj prispe¬
vek; nikdar niste odklonili svoje denar¬
ne podpore, pa naj je bilo to za vzdrže¬
vanje slov. bogoslovja, za nakup Prista¬
ve, za izdajanje časopisa, ali pa tudi za
popravilo kapelice v Cutral-Co.

Že lani mi je tam doli večkrat silila
v glavno misel, da slutite osamelost, ki
Vam je bila usojena za Vaše zadnje dni
in ure. To misel ste mi potrdili in svo¬
jo osamljenost odkrito potožili v zad¬
njem pismu, 3 tedne pred smrtjo, ko sva
si zadnjikrat izmenjala voščila za praz¬
nike in prijateljske pozdrave. “Vi imate
' družino, Vi veste zakaj živite, med tem,

: ko jaz zase ne vem”, ste mi pisali do¬
besedno. In tudi to ste menda slutili, da
v odprtem grobu ne boste več slišali slo¬
venske žalostnike. Dobro se spominjam
dveh prilik, ko smo v baraki ob kram¬
ljanju in pesmi posedeli, pa ste nas oba¬
krat, predno smo se razšli, prosili, da
Vam zapojemo še: “Vigred se povrne...”
še sedajle Vas vidim, kako ste jo po¬
slušali: sedeč na svoji postelji, z lahno
navzdol nagnjeno glavo, napol priprtimi
očmi in negibnim pogledom pred se. Ta¬
ko smo Vam še živemu — mrtvemu ni¬
smo mogli več narediti tega veselja —
dvakart zapeli Vam tako ljubo žalostin-
ko, katere zadnji akordi nam sedaj ne¬
prestano udarjajo na uho:

“Al’ prijatlja sem nazaj, nikdar več
ne bo!”

Počivajte v miru!

Vaš -bis-

tem v predoru pri Mirni peči na¬
valili na škofa Vovka in ga začeli
pretepati. Nekoliko pred prihodom
v Novo mesto pa je na nekem me¬
stu, kjer je vlak, verjetno zaradi
popravil proge, počasneje vozil,
vrgla neka oseba v okno oddelka v
železniškem vagonu, v katerem so
potovali omenjeni trije gospodje,
steklenico z neko smrdljivo tekoči¬
no in to s tako silo, da je stekleni¬
ca prebila šipo v oknu, padla pred
škofa in se razbila.

Ob prihodu vlaka na postajo v
Novem mestu je vlak obstopila tol¬
pa ljudi, ki škofu in njegovima
spremljevalcema ni dovolila izsto¬
piti iz postaje in nadaljevati poti v
Stopiče, kjer je bila napovedana
cerkvena slovesnost s pontifikalno
sveto mašo. škofa in oba duhovni¬
ka je nahujskana komunistična
druhal zadržala na postaji. Nekaj
časa ga je zmerjala in psovala ter
se iz njega norčevala, nato ga je
pa pograbila in odvlekla v čakalni

PrcvzvišeBi med Slo¬
venci v Argentini

Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rož¬
man se je zadnje dneve prejšnjega
tedna mudil zopet v Adrogue, v hi¬
ši slov. bogoslovja. Na Victor Mar-
tinez se je vrnil v soboto ter je ve-
j čer prebil v družbi slov. kat. akad.
j starešin, ki so ta večer imeli svoj
| mesečni družabni sestanek. V ne¬
deljo je bil na novi maši g. Povze¬
ta v Floridi,  v ponedeljek je bil
gost na kosilu pri ramoškem žup¬
niku nato se je pa podal zopet v
Adrogue, odkoder se je vrnil sno-
či. Davi, t. j. danes v četrtek 7. m.
je odpotoval v letalom na obisk
Slovencev v Mendozo, kjer bo imel
v nedeljo 10. februarja sv. mašo
za Slovence, nato bo pa birma slov.
otrok. Na poti nazaj v Bs. Aires bo
Prevzvišeni obiskal San Luis.  V
soboto, 16. februarja, bo odšel v
Rosario  na obisk tamošnjim Slo¬
vencev, katerih zadnjič ni mogel
obiskati. V nedeljo, 17. februarja,
bo imel pri njih sv. mašo. V ne¬
deljo 2. marca bo obiskal Slovence
v San Martinu  in bo imel tam tu¬
di službo božjo. Popoldne bo na
proslavi misionarja Pirca v Sale¬
zijanskem zavodu na Belgranu.
Zadnjo nedeljo bo pa Prevzvišeni
med Slovenci v Argentini dne 9.
marca. Tega dne bo zjutraj obiskal
Slovence v Lanusu  in bo imel zanje
tudi sv. mašo. Popoldne ob štirih
pa bo v župni cerkvi v Ramos Me-
jia  birma za slovenske otroke. Na¬
slednjega dne, t. j. v ponedeljek 10.
marca, se bo Prevzvišeni poslovil
od nas in odpotoval z letalom v
USA.

ovratnika iz celoloida, ki se je
vnel in gorel na vratu, tako, da je
škof dobil pri tem močne opekline
co na postaji, ga položila na mizo, n a vratu in glavi. Podivjanci so v

vanj pljuvala, ga ščipala in na vse
načine sramotila. Tako so mučili
sramotili škofa Vovka nekako eno
uro. Kanonik dr. Kimovec in žup¬
nik Čampa pa tudi več ljudi iz Sto¬
pič, ki so prihiteli na sprejem
Msgra Vovka v Novo mesto so sku¬
šali škofa braniti, a brez uspeha.
Po poročilu iz komunističnega vi¬
ra, ki ga pa naše poročilo ne nava¬
ja, naj bi se bil zavzel za red tudi

škofa metali tudi žveplo.

Tedaj se je pojavil zdravnik z
ambulanco. Vstopil je v vagon in
odredil, da morajo škofa Vovka
prepeljati v bližnjo bolnišnico. Na¬
hujskana tolpa pa je zahtevala, da
mora škof Vovk oditi peš in da ga
bo ona spremljala. Monsignor
Vovk je sprejem v bolnišnico pod
takimi pogoji odklonil ter se odlo¬
čil, da se odpelje v Ljubljano z vla-

nek policist, ki pa je takoj opustil kom. Ambulantno vozilo je nato

poskuse, da bi obraml Monsignora
Vovka, ko je od podivjane druhali
dobil tudi sam zaušnico. Čeravno v
Novem mestu ne manjka organov
za zaščito javne varnosti, se ves
čas ni nihče javil, da bi napravil
red.

Ko je škof Vovk uvidel, da je ne¬
mogoče nadaljevati pot v župnijo,
kamor je bil namenjen, je sklenil,
da se vrne nazaj v Ljubljano s
prvim vlakom, ki je že stal na po¬
staji. S svojima spremljevalcema
je odšel v železniški vagon, da bi
tam počakal na odhod vlaka proti
Ljubljani.

Tolpa je škofa spremljala k vla¬
ku, vdrla v železniški vagon ter
tam nadaljevala s svojim divjan¬
jem nad škofom Vovkom. Končno
je nekdo polil škofa Vovka s petro¬
lejem ter ga zažkal. Ljudje pravi¬
jo, da je to storil neki Gimpelj.
Msgr. Vovk je vrgel svojo suknjo
s sebe ter se tako rešil najhujšega,
ni pa utegnil pravočasno odvreči

odšlo nazaj v Novo mesto brez po¬
škodovanca. Daši je vlak odšel v
Ljubljano šele okrog 13. ure, se tu¬
di po vsem tem ni javil noben ču¬
var javnega reda, da bi skušal iz¬
polniti svojo dolžnost.

Škof Vovk je moral s hudimi o-
peklinami prezebati v mrazu, ki je
takrat dosegal ca 20° brez suknje
in brez kolarja v železniškem vozu
več ur ter je prišel končno v Ljub¬
ljano, kjer se je v stolni cerkvi sv.
Nikolaja obhajal ter se nato pred¬
stavil v bolnišnici. Zdravniki so
mu svetovali, naj ostane v bolni¬
šnici do ozdravitve, toda škof Vovk
se je iz strahu, da bi v slučaju
komplikacij k njemu ne pustili du¬
hovnika, vrnil raje domov. Med
tem se mu je pa zdravstveno stan¬
je poslabšalo in je moral čez dva
dni zopet oditi v bolnišnico, kjer je
tudi .ostal. S seboj je vzel še neke¬
ga duhovnika. V času, ko to spo¬
ročamo, se škof Vovk še mudi v
bolnišnici v Ljubljani.”

DRUGA DRUŽABNA PRIREDITEV NA PRISTAVI I

Vse Slovenke in Slovence vabimo na drugo družabno prireditev
Društva Slovencev, ki bo na Pristavi

V SOBOTO. 16. FEBRUARJA OB 18

Gotovo Vam je še v pominu lepo uspelo silvestrovanje. Potrudili
se bomo, da bo druga prireditev še lepša in bolj prijetna. Priprav¬
ljen je lep program (petje, kupleti, šaljivi govori itd.). Ves čas bo
igral orkester slovenskih fantov "Jazz Harmonija". Predvajali bo¬
mo tudi nekaj lepih, šaljivih in veselih filmov. Kuhinja bo založe¬
na z raznimi dobrotami. — Opozarjamo, da bo na razpolago tudi '/
na ražnju pečeni prešiček. •?

Pridite, da se bomo razvedrili in poveselili v slovenski družbi, ter y.
razgovorili z znanci in prijatelji Pripomogli pa bomo s tem y.
k ustvaritivi našega lastnega doma na Pristavi. £

KAKO PRIDEŠ NA PRISTAVO? Ko se pripelješ z vlakom na postajo Mo- <
ron, greš na desno čez progo (smer proti Lujanu) in nadaljuješ v tej sme¬
ri 3 kvadre, da prideš do ulice L. N. Alem. Tu zaviješ na levo in nadalju¬
ješ pot po tej ulici mimo tovarne “Tintoreria Moron”, čez mostiček in še
tri kvadre naprej do ulice Montes. Tu stoji na desni poštni nabiralnik. Za¬
viješ na desno v to ulico, hodiš dober kvader in si na Pristavi. — S posta¬
je Moron vozi kolektiv po L. N. Alem in križa ulico Montes. — Odhode
vlakov iz Morona boste mogli zvedeti tudi na Pristavi.

DRUŠTVO SLOVENCEV

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 7. II. 1952

Slovenci v Argentini

Florida '■

Nova masa g. Milana Povžeta

Kot zadnjemu v vrsti letošnjih novo- !
mašnikov je floridska fara preteklo ne¬
deljo zapela g. Milanu Povšetu. “Novi
mašnik pod’ pozdravljen!” čudovito lep
dan je bil in nič ni motila vročina slo- j
venskih vernikov, ki so se v senci stol- j
pa, s katerega so vihrale argentinska,
papeška in slovenska zastava zbirali, da
pozdravijo novomašniški sprevod v cer- \
kev, še prej pa prihod nadpastirja
prevzv. g. dr. Rožmana. Novomašnika
so v sprevodu do cerkvenih vrat poleg
številnih svatov in narodnih noš sprem¬
ljali naš Prevzvišeni, gg. Košmerlj, O- j
rchar, Jurak, kot asistentje pa gg. flo¬
ridski župnik p. Anton Roman, Avguštin
ter Grilc. Novomašnika je pred cerkvijo
pozdravila gdč. Anica Sparhaklova, za¬
tem pa namesto staršev ga. Žitnikova.
Pozdravni govor v cerkvi je najprej
imel domači g. župnik, ki je v silno le¬
pih besedah predstavil domačinom na¬
šega škofa in novomašnika, povedal pa
tudi mnogo lepih besed o Slovencih —
katoličanih, ki so morali zapustiti svojo
domovino. Novomašniku pa je kot slav¬
nostni govornik govoril g. Jurak. Med
mašo je res zbrano in lepo prepeval Gal¬
lus Perosijevo latinsko mašo, vmes pa
še nekaj slovenskih, ki so na vse navzo¬
če, tako domačine kot slovenske verni¬
ke, napravile mogočen vtis. Novomašni¬
ku pa so asistirali kot presbiter asis-
tens domači župnik g. ,p. Anton Roman,
diakon g. Albin Avguštin, subdiakon g.
Janez Grilc in kot obredničar novomaš-
nikov drug. g. Jože Rant. Asistirala sta
tudi novomašnika gg. Antoni Škulj, in
Vencelj Rijavec.

Po sv. maši je bilo v prostorih florid¬
skega župnišča prirejeno novomašno ko¬
silo, katerega se je udeležilo 85 svatov
in vse pevke ter pevci “Gallusa”. Ves
čas je bil navzoč tudi naš Prevzvišeni,
čigar navzočnost so vsi Slovenci z glo¬
bokim veseljem pozdravljali.

Med slavnostnim kosilom je Prevzvi-
šenega, novomašnika in vse svate po¬
zdravil najprej domači g. župnik p. An¬
ton Roman, za njim pa novomašnikov
slavnostni pridigar g. Jože Jurak, Rav¬
natelj g. Prijatelj je spregovoril novo¬
mašniku v pozdrav nekaj besedi v ime¬
nu faranov, za njim pa je imel lep na¬
govor Prevzvišeni, nakar se je novomaš-
nik zahvalil vsem, v prvi vrsti g. župni¬
ku p. Antonu Romanu in g. kaplanu
Avguštinu, da so mu priredili tako lepo
novomašno slovesnost, Prevzvišenemu
pa, da jo je povečal še s svojo navzoč-
nos + jo in za iskrene besede, ki mu jih
je izrekel ob nastopu svoje duhovske po¬
ti.

Prevzvišeni je pri večernicah imel v
župni cerkvi izredno lep nagovor, prvega,
odkar se ponovno mudi med nami v
Buenos Airesu.

Mnenje vseh je bilo, da je bila nova
maša silno lepa. So se pa floridski ver
piki tudi potrudili, kolikor so le mogli,
da so čim lepše pozdravili g. novomaš-
nika ob njegovi prvi daritvi.

Mendoza

Nova maša g. Jožeta Puša

P.edzadnji teden v januarju je Men-
doza zaživela v slovesnem razpoloženju.
Iz Buenos Airesa so začeli prihajati gost¬
je, končno pa je prispel k nam tudi
novomašnik g. Jože Puš.

V nedeljo — 27. januarja — so se slo¬
vesno razmajali zvonovi v kapeli sester
frančiškank, ki so jih razgibali sloven¬

ski pritrkovalci v ubrano zvonenje. Ma¬
lo pred deseto uro je prišel iz samo¬
stana sprevod z ministranti, svati iz
Bs. Airesa in Mendoze, dekleti in fanti
v narodnih nošah in številno asistenco
z novomašnikom. Ob vhodu je gdč. Ani¬
ca Groznikova pozdravila novomašnika
ir. mu izročila novomašni križ, v imenu
mendoških Slovencev ga je pa nagovo¬
rila Trilerjeva Francka. V kapeli je pev¬
ski zbor pozdravil novomašnika z novo¬
mašno “Novi mašnik bod’ pozdravljen”,
med slovesno peto sv. mašo pa je moški
zbor pod vodstvom g. Plah ute pel latin¬
sko mašo. Orglal je g. Kukoviča. Slav¬
nostni pridigar je bil g. dr. Filip Žakelj,
Novomašnika je najprej pozdravil v ka-
steljanščini, prav tako njegove dobrot¬
nike patra Ferreyra iz reda Mercedar-
cev, dr. Ferreyra, novomašnikovega
zdravnika in sestre Frančiškanke, nato
pa je v slovenščini prikazal lik duhovni¬
ka. Po maši je bila zahvalna pesem z
blagoslovom. Sledilo je kosilo v zaklju¬
čeni družbi pri Planinškovih iz Št. Vida
pri Stični.

Ob štirih pop. pa se je zgrnila domala
vsa slov. mendoška skupnost na vese¬
lični prostor na slovenskem prostoru,
ki so ga pripravili naši rojaki in postavi¬
li v ozadnju velik oltar. Ljudje so po¬
sedli okoli pogrnjenih miz. Prvi je spre¬
govoril g. dr. Žakelj, ter poveličeval
duhovski poklic, za njim mendoški ka¬
plan g. Malenšek, nato pa podpredsed¬
nik Društva Slovencev v Mendozi g.
Franc Ovčjak. Skupinica belo obleče- _
nih deklic je podala ob spremljavi petja

SLOVENCI

Avstrija

SLOV. BEGUNCI SE RAZHAJAJO
V SVOBODNI SVET

V drugi polovici lanskega leta so za¬
pustili spittalsko taborišče in se odselili
v razne države, ali pa vrnili domov, na¬
slednji Slovenci:

V USA. Dne 2. maja 1951: Matevž
založnik iz Črnega vrha; dne 15. maja
1951: Jože Jevšnik iz Gladbecka v Nem¬
čiji, Franc in Frančiška Grad iz Zaloga
pri Ljubljani; 23. maja 1951: Anton Šu¬
štaršič iz Trebnjega; 30. maja 1951: Ja¬
nez, Neža in Marjan Praprotnik iz Čr¬
nega vrha ter Jože Slak iz Šoštanja; 6.
junija 1951: Anton Hribar iz Gornjih
Selc; 20. junija 1951: Franc, Milka, Ma¬
rija, Cirila, Ana in Anton Bohinjc iz
Tržiča, Matija, Milan, Cveta Kajfež iz
Banjaloke, Karel Bogina iz Gradca, Jan¬
ko, Ivana, Bruno in Sonja Kržan iz Do¬
ba pri Domžalah, Štefka Prijatelj iz
Vel. Poljane; 27. junija 1951: Ivan in
Roza Kamalič iz Istre, Ivanka in Bog¬
dan Mlakar iz Spittala; 4. julija 1951:
Peter, Ivana, Ana in Marija Strupi iz
Tržiča, Janez Žirovnik iz Kranja, Tere¬
zija Klemen iz Savelj pri Ljb.; 18. juli¬
ja 1951: Anton in Marjeta Češarek iz
Brega pri Ribnici, Ludvik in Marija Šu-
man iz Ljubljane; 1. avgusta 1951: Ivan,
Alojzija, Urška in Renata Vrhovec iz
Ljubljane; 8. avgusta 1951: Martin, An¬
tonija in Miro Erdani iz Ljubljane; 22.
avgusta 1951: Ida Žagar iz Boštanja pri
Krškem, Marija Veider iz Mengša, Bo¬
gomil Dolinar iz Zagorja, Franc Mihe¬
lič, pevovodja iz Ljubljane, Leopold
Pretnar iz Škofje Loke; 5. sept. 1951:
Albin Šega iz Ljubljane; 2. sept. 1951:
Viljem, Marija in Janez Pogačnik iz Zg.
Kašlja pri Ljb., Antonija Koprivec iz
Zg. Kašlja, Stanislav, Štefanija st., Šte¬
fanija ml. in Milan Močnik iz Tržiča;
24. sept. 1951: Peter in Marija Jančar

Paketi prispejo v 2® dneh

Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh

”AMERICA”

Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-6904
od 8. — 12.30 in od 14.30 — 20. ure.

Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES
Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti.
Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik.

Tu navajamo samo nekatere cene.

III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto zdravila:

10 gramov streptomicina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—;
1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več.

ljubko simbolično vajo, ki jo je naštu¬
diral g. Plahuta. V imenu deklet je spre¬
govorila gdč. Micka Bajda, v imenu fan¬
tov pa g. Jože Turk, iz Bs. Airesa pa g.
Miro Kovač. Novomašno slavlje je po¬
tekalo v najprijetnejšem razpoloženju,
ki ga je ustvarjala naša narodna pesem
in veselo kramljanje. Po petih litanijah
sta novomašnika gg. Puš in Flek podeli¬
la vsem še enkrat novomašni blagoslov.

Puševa nova maša nam bo ostala dol¬
go v spominu, ker je bila to res priredi¬
tev skupnosti. Sodelovali so posamez¬
niki, društvo, SFZ in SDO ter slovenska
naselbina z g. Trilerjema na čelu. Na
domačine je novomašna slovesnost na¬
pravila najlepši vtis in znova potrdila
sloves, ki ga uživajo Slovenci kot dobri
organizatorji.

V cerkvi Cristo Obrero sta se poroči¬
la g. Ivan Šorc in gdč. Rozika Glatz.
čestitamo in želimo veliko sreče.

Mendoški fantje so v nedelje, 3. fe¬
bruarja, napravili vesel izlet v Rodeo del
Medio.

Comodoro Hivadavia

V dneh od 24. do 27. januarja se je
mudil pri rojakih, ki so zaposleni pri
Diadema Argentina in njenih tuk, pe¬
trolejskih vrelcih g. Jože Jurak, kaplan
pri slovenskem dušnem pastirstvu v
Buenos Airesu. Rojaki so bili obiska ze¬
lo veseli in so se polnoštevilno udele¬
žili duhovne obnove in slovenske službe
božje, ki jo je g. Jurak opravil v nedeljo,
27. januarja v cerkvici na Km 27. Prosti
čas je g. Jurak porabil za obisk tuk.
naših naseljencev in se zanimal za nji¬
hove probleme.

PO SVETU

iz Škofje Loke, Ivan Kump iz Rodinj;
1. okt. 1951: Alojz Jeršin iz Primskove-
ga; 6 okt. 1951: Marija st., Marija ml.,
Jože in Franc Jeretina iz Lukovice in
Franc Primožič; 17. okt. 1951: Marija
in Janko Horcurščak iz Pijave gorice
ter Jože Klun iz Ribnice; 31. okt. 1951:
Franc, Marija st., Marija ml., Alojzij in
Stanislav Koprivec, iz Črnega vrha pri
Ljubljani; 6. nov. 1951: Ludvika, Aloj¬
zij, Ernest, Frida, Herta, Ludvik, Vik¬
tor in Terezija Gognavec iz Kočevja; 21.
nov. 1951: dr. Rajko Ložar iz Ljubljane
in Jakob Stražiščar iz Velikih Lašč.

V KANADO. Dne 25. junija 1951: Jo¬
že Debeljak iz Vel. Lašč; 23. julija 1951:
Janez in Gabrijela Lovše iz Pulja > odn.
Dobrunj pri Ljb.; 30. julija 1951: Ru¬
dolf st,. Pavla, Rudolf ml. in Ana Lev¬
stek iz Kočevja ter Magda Zupančič iz
Žužemberka; 20. avgusta 1951: Jože
Glivar iz Brezovega dola.

V AVSTRALIJO. V maju 1951: Dr.
Franc Mihelčič iz Celja in Šubertovi iz
Tržiča.

V ARGENTINO. Dne 29. okt. 1951:
Ivan, Kristina in Marija Brezovar iz
Malega vrha pri Šmarju.

V TITOVO JUGOSLAVIJO. Dne 16.
maja 1951: Ema, Roman, Helga in Bri¬
gita Serianc iz Trsta, odn. Ljubljane;
3. julija 1951: Lovro in Marija Miklav¬
čič iz Koprivnika pri Škofji Loki.

Kanada

Marsikdo me je že v pismu spraševal,
kakšne so študijske možnosti na kanad¬
skih univerzah. Ker bom morda tako naj¬
večjim odgovoril, če študij v grobih obri¬
sih opišem v vašem listu, zato pošiljam
danes pričujoče vrstice. Morda bo moj
obris bolj s stališča medicinske fakulte¬
te, na kateri študiram, pa bo, kljub te¬
mu dal drobno sliko.

Na vseh kanadskih univerzah je za
medicino numerus clausus. Na toronski
sprejmejo n. pr. letno samo 125 sluša¬
teljev v 1. letnik, a še to samo odličnja¬
ke, ki so bili že prej izbrani izmed vseh
drugih odličnjakov. V 1. letniku so ob¬
vezni tile predmeti: angleščina, anorg.
kemija in fizika, dva predmeta pa lahko
slušatelj izbere po lastni uvidevnosti iz
naslednjih: zgodovina, botanika, mate¬
matika, filozofija, antropologija, nemšči¬
na, francoščina, španščina ali italijan¬
ščina. Izbrana dva predmeta mora sluša¬
telj obiskovati tudi v 2. letniku, kjer so
še naslednji predmeti: angleščina, org.
kemija, psihologija, biologija, embriolo-
gija, (obvezni). V 3. letniku pa, ki se
imenuje tudi 1. medicinski letnik, so na¬
slednji predmeti: anatomija, histologija,
biokemija, fiziologija, v. 4.: patologija,
bakteriologija, predvsem pa praksa v
bolnišnici. Isto je tudi v naslednjih dveh
letih, ko večina dela in študija leži v
bolniški praksi s pripadajočimi preda¬
vanji. Po srečno prestanih izpitih je po
6. letniku doktorat nakar sledi leto dni
staža in s tem je študent na medicini za¬
ključil.

Izpiti so božični in končni, šola traja
6 mesecev, začenši 24. sept. in se konča
v prvem majskem tednu. Vsi izpiti so
pismeni, časa je dve uri in pol. Pade
približno vedno okrog 15%, v zadnjih
letnikih le redko kdo, ker že prej dovolj
pometejo. Dovoljen je en popravni izpit;
ako pri prvem letniku padeš, si končal s
študijem medicine na univerzi, kjer si
vpisan. Od 2. - 6. letnika pa določi fakul¬
tetni senat, ako sme slušatelj ponavljati
izpit.

V prvih dveh letnikih je obvezen tudi
šport, in to na vseh fakultetah. Uganjaš
lahko kateri koli šport hočeš, vendar vse
pod kontrolo učiteljev. Vso športno opre¬
mo dobiš na univerzi, kar je vključeno v
vpisnino.

Imamo tudi svoj univerzitetni časopis,
ki izhaja na 8 straneh in je zastonj. Klu-

Marsihdo še ne ve..

.. .da si nihče ne more predstai
Ijati vsote 85 milijard dol. ko.
kor znaša letošnji ameriški držat
ni proračun; da si pa to lahk
predstavljamo, če vemo, da to po.
meni porabo 2700 dolarjev na se.
kundo.

.. .da svetloba prodre v morju %
globino 61 metrov in da pod to
svetlobno mejo vlada večna teme.

. . .da imena avtomob ils kit
znamk večinoma predstavlj a j  c
imena lastnikov dotičnih avtomo¬
bilskih delavnic, n. pr.: Rolk.
Royce (dva lastnika  — ustanovlje.
na 1896, Mercedes - Benz (1886).
Pengeot (1889), Opel (1898), Re¬
nault (1898), Packard (1898),
Buick (1901), Studebaker (1901),
Ford 1903), Austin (1906), Ci¬
troen, Lancia, Oldsmobile (1887);
druga imena so kratice avtomobil
skih podjetij kakor FIAT (Fabri
ca Italiana Automobili Torino  —
1899), BMW (Bayerische Motor
Werke), Deutsche Klein Wagen
itd.; spet druga so namišljena ime¬
na, kakor Adler, W and er er,
Horch, Goliath itd.

bov je na univerzi nič koliko, od verskih
do komunističnih in ne vem kaj še vse.
Imamo tudi svoje gledališče, svojo re¬
stavracijo in celo svojo policijo (5 mož).
Politika se zganja tudi tukaj na univer¬
zi, vendar ne tako kot pri nas, ko smo
razbijali klopi, obešali zastave, razbija¬
li tintnike in podobno, poleg običajnega
zmerjanja kifeljcev in gasilcev. Vsa po¬
litika na univerzi tukaj je na demokra¬
tični podlagi, vse v debati in vse mirno.

Šolnina znaša na med. fakulteti prvi
dve leti po 280 dolarjev, nadaljnja štiri
leta pa po 560 dolarjev. Kupiti si moraš
sam svoj mikroskop, ki stane 175 dolar¬
jev, knjige pa veljajo letno okrog 50-60
dolarjev. Med počitnicami se lahko za¬
služi, s čimer študent vsaj delno krije
svoje študijske stroške. — študij v labo¬
ratorijih je vsako leto precejšen. Tako
je n. pr. v 3. letniku pričetek pouka ob
9 dop., enouren odmor od 1-2 pop. in ko¬
nec ob 5 pop. Študirati je treba sproti,
ker se drugače nakopiči preveč snovi.
Vsi pozkusi v laboratoriju, kakor sploh
vse delo, se sproti ocenjuje, tako da mo¬
raš paziti in biti res pripravljen.

Z angleščino so bili spočetka težki tre¬
nutki. Sedaj se počasi privajamo sodob¬
ni, kakor Hamletovi, klasični in starim
zapiskom — a angleščina je le anglešči¬
na. Meni osebno je mnogo pomagalo dej¬
stvo, da sem se poročil z domačinko.

Nick.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V nedeljo, 27. ja¬
nuarja t. 1., je bil krščen v Comodoro
Rivadavia Pavel - Marjan, sin g. Pavla
Štruklja in ge Cvete, roj. Germek. Krst¬
ni obred je izvršil g. Jože Jurak, ki se
je prav takrat mudil med tamkajšnjimi
rojaki, za botra pa sta bila g. Ivan in
Štefka Žonta, ki jo je v odsotnosti na-
domestovala ga Križanova, čestitamo!.

CERKVENI OGLASNIK

Letošnje duhovne vaje za fante bodo !
od 23. do 26. februarja. Da ne bo težav
v zadnjem trenutku, naj se zainteresira¬
ni javijo svojim slov. dušnim pastirjem
do 17. t. m., po svojih okrožjih za to do¬
ločenim fantom pa do 22. t. m. Oskrbni¬
na znaša $ 30.—, ki jih je treba plačati
ob priglasitvi. S seboj je treba prinesti
posteljno preobleko in toaletne potreb¬
ščine.

OBVESTILA

Dekleta, ki se zanimajo za študij so¬
dobnih vprašanj, vabimo na predavanja
ob sobotah zvečer ob 20. uri na Victor
Martinez 50.

Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih’
za birmance.

Kipe, podobe, svetinjice, podobice.

Nalivna peresa, birome svinčnike.

Vse pisarniške potrebščine.

Vam nudi

SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JUHA"
Victor Martinez 39, Buenos Aires

Posreduje Vam tudi vso odpravo paketov v domovino z vse¬
bino po naročilu.

V ŠOLI JEZIKOV

se poučujejo naslednji jeziki:

slovenski, španski, angleški, la¬
tinski, francoski, nemški in itali¬
janski po $ 20.— mesečno
Vprašati:

Gualeguaychu 2404 esq. M. Sastre

Lokal z industrijskim tokom se odda
v najem. Informacije:

CALLE TORNQUIST 344
Santos Lugares (Km. 9)

zlatarna

Tel. 76-9160

"ČASA BOnj”  — urama in

OLAZABAL 2336

pol kvadre od Cabilda 2300

BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti.

Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje
lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj
obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬
ko, da ga pri tem živčno preveč ne razburijo. Ob določeni uri začne
budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬
kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar¬
cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili,
tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom.

AVTOMATIČNE URE

, znamke Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi
solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah.

POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu.

VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in
zanesljivo.

Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644