Številka 207. Trst, v nedeljo 29. julija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vaasi dan •-ai n tsd2iilfi i* pranilli cs i. in, on roaeče-iistfe c& P. mi žitna?. ene oglasov se računajo po vrstah (široks 73 ram, visoke : " mm|; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ^'osmrtnice. zahvale, poslanice, ogiage denarnih zavodov -,0 Btot. Za oglaee v tekstu lista do 5 vrst a 20. vsaka uh-ia';na vreta K 2. $Mali oglasi po 3 st. te-iela, najmanj pi • J40 &tot. — Ogktse sprejema inaeratrri oidetek uprave noar*. — Plačuje se izključno ie upravi ..Edinosti". Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć I Saročnina sa&ifc za v»e leto 24 K. pol leta 12 K, 3 ueeece H K. — Na naročbe brez dopuštane naročnine *>e uprava re ozira. Vsi dooisi naj ee poSiljajc na uredniStro Kuta. Nefraskovana pisma se a?,1 sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprnio lista. UREDNIŠTVO: al. Giurglo Ga lat ti 18. dom». Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista ..Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija iista .jEdinost" v Trstu, ulica Giorgio Gaiaiti Rt. !8. PoStno-liranllnični račun St. 841.652. ■ TELETO* iisv. 1157. —— = Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". „Princip volitve narodne reprezentacije po narodu". tPiše Josip Mandić, Gradec). J. _,DemoVracija, zasnovana na splošni volilni pravici, kakor se doslej umeva in prakticira, zdi i-e mi k:«kor vladavina naroda potom izključno zastopane večine*1. John 6'tuart MiU: liejleksijc o reprezentativnem ztstemuu. — (Nemški od Pickforda 1800.) Avstrija rediviva ? .. „Vivat populus, vi-vant gens !" Cela epopeja je to o i z g 11 b-! j e n e m prstanu, ki ga je devojka po dolgem trpljenju in vratolomnosti po milosti vile-mi-Ijenice našla zakopanega v globokem morju nozabnosti. Prstan, ki poroča dva nova sveta, dve preporodni ideji, dva kontrasta.. O, kako krasna panorama ! Razburkano je morje strasti in čuvstev : stojimo-li na pragu nove ere ? ! Pa : kdo bi naštel vse želje in nade ? „Živela splošna volilna pravica !" „Živela socijalna demokracija!" Z
  • al pasti v bombastičnost mnogih govornikov-fanatikov, imenoval bi to fazo ponosno-veli-oastveno. Izjednačevanje -ljudskih pravic" ! S;ij se ima spremeniti v obliki „prvi element konstitucijonelnega življenja" — parlamentarizem — nič manje ! Nekoliko poleta in število problemov, ki se — željni rešitve — usi-ljujejo, raste samo od sebe v nešteviluo. Kakova reperkusija (odboj) na ves državnopravni aparat, začenši od gospodske zbornice (kateri v sedanji strukturi, po izvedeni reformi volilnega prava, ne bi smelo biti mesta ni z formalnega, ni s praktičnega stališča) in deželnih, Sclimerlingovim duhom prežetih volilnih redov (katerih revizija se sama po sebi usiljuje), pa do temeljnjih zakonov novemu parlamentu, kakor so: po-slovni red, sankcioniranje svobode volitev, spremembe v veritikacijski proceduri, reforme v okvirju najvišega računskega dvora, zakon ) parlamentarni odgovornosti ministrov. (To j vprašanje, h kateremu se eventuvelno povrnemo o drugi priliki). In kdo ne bi vskliknil l ..\eue Freie Presse" : prišlo je desetletje liiladih kandidatov državnega prava in docen-ture ! Pisalo se je v resnici mnogo — morda - preveč. Pri tem se je — v želji, da bi P O D L I S T E K. bilo čim markantneje povdarjano reformi v Vprašanje je torej opravičeno — Utlsl is Italije- Spomini s pota. Piše Franjo Krasovec. Po cesti ob vznožju Vezuva prihajamo najprej do T o r r e del G r e c o, kjer se - ?aj vali tok lave. Tudi ta kraj je v veliki « varnosti, ker stran Vezuva je tu mnogo stnnejša. Spotoma srečavamo često oborožene '-mdarje, namenjene v varstvo potujočim. Za kratko prispevamo v občino II e s i n i, postavljeno n a razvalinah zasutega H e r c u 1 a n a. Neki Anglež, ki je ravno dan pred tem šel peš na Vezuv, mi je pravil, da :er vsa svoja potovanja iz veselja hodi peš, ali muk, ki jih je moral pretrpeti ob vstopu r-> Vezuv, ne bi hotel doživeti v drugič. Na-' t.i-val sem pot do P u g 1 i a n a k dolnji i - taji električne železnice Cookove. Druge • -poti so zasute z lavo; električna železnica r-< v z i. ali vojakov in delavcev je tu. ki so ■si - -poredno z železnico napravili peŠ-pot. po in to prilog — padalo in se pada bolj in bolj v j treba povdarjati na tem mestu — tem bolj, jednostavnost. Car številk n a d v 1 a-; ker se „ideja" splošne volilne pravice ne daja d u j e duhove. Koliko mandatov: znanstveno-jasno očrtati. pridobi katera stranka? — to je j S tem smo pri tretjem vprašanju. Ne kardinalna točka. Narodne stranke bijejo ljut da se ta ideja utemeljiti ni s pravno-racijo-boj s stvarnimi in — osebnimi argumenti.! iialističnega. ni s historičnega gledišča. Treba Socijalni demokratje molče. Vedo menda tudi: ■ samo pomisliti na evolucije, ki so imele pov-zakaj ! j spešiti uvedenje „splošne volilne pravice" v Mnogo jih je že bilo, ki so konstatirali, Ameriki leta 1776., na ustvarjenje severo-da današnja politika ne stoji na višini svoje j ^ čanske unije in žnjo spojene konfedera-naloge. Mnogo šminke in malo naravi. Je-li eijske članke, na francozki ustavi leta 1791 temu kriva sterilnost (neplodnost) v bitstvu in 1793, ki prav za prav niso nič druzega politike in v poklicu politikov ? Čemu varati: nego kodifikacija (ozakonjenje) severo-ameri-sami sebe : mi Jugoslovani nimamo nijednega čanskih idejalov. Kajti kaj pomagajo vsa resnega politika! ! „ljudska prava", na katere se tako radi ~ To ima trojico vprašanj : sklicujejo (posebno z govorniške tribune) in -4) Je-li krik ik „Živela socijalna demokra- ' iz katerih hočejo rečeni ustavi izvesti princip ( ? Ali nozitivneje : je-li spo- • „splošne volilne pravice" ? ! Trebalo bi še le splošne volilne prav 1 dokazati eksistenco kakih ..ljudskih pravic" ! cija!" opravičen ? Ali pozitivneje: je-li spo znanje o gotovih blagoslovih splošne volilne pravice sad naporov socijalne smeri zadnjih A te ne obstoje. V tem je modema socijo-let ?! Je-li problem „splošne volilne pravice" iogija (ki je jedina kompetentna) jednega mogel navstati še Ie v konstitncijonelni mnenja: ne obstoje ne de facto, ne Avstriji ? j d e j u r e ! Kaj hočejo članki I. do IV. re- B) Opraviči-li splošna volilna pravica čene ustave, ki formulirajo „neprenesljiva" vse one nade, ki se stavljaj o do nje? Končno:! prava vsakega človeka do „jednakosti, svo- C) Je-li -splošna volilna pravica" kake etične ideje ? S čim se dnja ista meljiti ? izliv bode, varnosti in lastnine" (glavni steber V konsekvenciji tega promulgirani (razgla- ute- francozke revolucije) ? ! načrta — kaj pomenja Naj mi bo (za danas) dovoljeno baviti. šeni) izrek, da je zakon „svoboden in svečan se z drugim in tretjim vprašanjem. j izraz vseobče volje", da je narod (la popu- Obrodi-li „splošna volilna pravica" bo- j lation) jedina podlaga narodne reprezentacije gatega sadu? Z ene strani hvalijo luč dneva. (čL XXI)? Kaj je dokazano s tem? Vse od druge pa tmino noči. To je slika vsak- prej, nego da je „splošna volilna pravica" danje politike. Znanost ?! Ako ne bi bilo izliv kake etične ideje. S takovimi pojmi je te večne skepse, teh dvomov! Nočem zaiti v operirala svobodna politika (posebno pred literaturo. Citiram samo dva velika državno-' volitvami) — znanost pa jih je zavrgla že pravna apostola. Moti nahaja, — v „drŽav- davno. Ker ideja mora imeti v sebi misel o nem mednarodnem pravu in politiki III. 723' nečem substancijalnem, ki nas deduktivnim —724, — glavno pogreško splošne volilne' potom — podobno solčnim žarkom reflekto-pravice v tem, da ista pripravlja „eine falsche . rično, približava bitstvu. Z apriorizmi se ne Bildung der Volksvertretungen, sei es aus rešujejo problemi. A tu bi imeli izhajati V i einer unrichtigen Anffassong der Organisation! Od utopizma naturalistične šole in njenih des Volkes, sei es seiner Redite und seiner1 „naravnih" pravic? — Ali — ta teorija ježe Interessen, mit einem AVorte, aus seiner davno zavržena od znanosti. Od nekega „na-falsclien Anffassung der g e s e 11 s c h a f t-1 ravnega" zakona: „jednakosti vseh" ?! Obstoji-1 i c h e 11 Gliederung des V o 1 k e s" j K sploh takov zakon ? Moremo li „jednakost (reminiscenca feudalne literature). ! vseh" sploh le koncepirati ? Nočem se uglob- Gumplowitz pa se iz praktično-realnih | Ijat-i v Platonovo geometrijo. Dovolj je, ako razlogov izjavlja skeptičnim (dvomljivcem), j konstatujem, da so tudi največi s 0-Sklicevaje se na Millovo teorijo o pravicali; c i j a 1 i s t i č n i pisatelji in k a t e-manjšin, je uverjen on, da — ker j e d i n- j & r a 1 n i socijalisti dvomili naekzi-stvene splošne volje niti 11 i — . s t e n c i kakega s 1 i č 11 e g a primar-more biti rezultat volitev, izvedenih na splošni jn e g a prava do ..jednakosti vseh". (Saint volilni pravici, v najboljem slučaju le izraz. Simon, Blanc, in Lassal sam). Deduktivno se volje tistih, ki delajo volitve (vvalilmacher), j torej stvar ne daje utemeljiti. Znanost ne pa volilcev : die bis heute, d. i. bis Ende na. s pušča na cedilu, des 19. Jahrhundertes nocli immer Stimm-! Čudne konfiguracije! V Ameriki je bila v i e h s in d". (Grenko — ali resnično). A j uvedena splošna volilna pravica že leta 1776, kaj še le pravi Mili ?! Nu, k temu vprašanju recepcija na Francozkem leta 17i>l, v Av-se hočemo še povrniti. Jedno smem reči: [ striji (v absolutistični Avstsiji !) 25. aprila literatura spremlja splošno volilno pravico 1848 (v oktroirani Pillersdorfovi ustavi!) Kaj (čisto splošno) s priličnimi dvomi z ozirom se je dogodilo potem ? Splošna volilna prana praktičnost in legaliteto iste. vica je izgi cozkem, restavracija monarhije, let.t lh'15), ali popolnoma (v Avstriji 1. 1851), da se ji o desetletjih p o v r a č a v d r u-g e m, 111 o č n e j e m izdanju. V t e 111 j e ^ogika stvari! Princip volitve narodne reprezentacije po narodu je navstal — kakor smo rekii, kakor samo ob sebi umljiva posledica lundaaiental-nega izreka o „jednakosti ljudij". Mi smatramo to resnico (!) kakor evidentno samo po sebi, da so vsi ljudje ustvarjeni kakor svobodna bitja (apriorizem), da jih je stvarnik obdaril z gotovimi „neprenesljivimi"4 ,individu-valnimi pravicami (teorija Savigny-ja). Pod temi umevamo t „pravico življenja, svobode in stremljenje za srečo**. Ta poezija je zibel splošne volilne pravice. „S o u f f r a g e u n i-v e r s e lu se daje torej samo zgodovin-s k i motriti, s zgodovinsko analizo. Splošna volilna pravica se je razvijala in se je morala razviti, čim so drzni socijalni aprijo-rizmi (gornje vrsti) dobili vstop v članke ustavnih listin (charta). Bilo j e t o v dobi političnega preporoda. Razsvitljeni mladi svet je vrgel od sebe okove sredovečnega patrimonijalno-fevdalnega življenja, — in v viziji velike ideje človečan-stva je pograbil po naj radikalnejši vseh orožij : iztrgal se je iz političnega mrtvila in pritegnil v svoje legije neŠtevilne, še nepoznane elemente. V tej veli čajno sti leži situ-vacija, geneza splošne volilne pravice. Bila je to doba „narodne" „nerazdeljive suverenosti. Ali se smemo čuditi pri tem, da je ves ta kompleks naturalizma prešel v horizont Francije, pristopne vsaki svobodi, ter da je s svojim ognjevitim sijajem razvnel duhove, ki so še vedno ječali pod jarmom, ki ga je ustvaril prilično neznatni kralj Ludovik s svojo devizijo „1'etat c'est moi" (Država sem jaz) Bodimo pravični! Novost stvari, anarhistična in sanguinična srditost njenih braniteljev, kakovost njenih borilcev (proletarijat), nizki nivo konservatizma (v državno-pravnem in finaneijelnem pogledu) : vse to je moralo priti do ekstrema. In eksotični R o u s s e a u je res izvel zadnje konsekven-cije. Smemo se-li torej vpraševati: „zakaj" in „kako" je njegov ekstrem, ekstremno-ilemo-kratični hvperradikalizem (če tudi od večine neumevan) mogel zavladati nad dobrim delom zapadnega sveta ? Njegova narodna suvereniteta, izvedena i 11 p e r s o n a od zbranega naroda ni druzega, nego izliv njegovega nauka „la volente ne se represente pas". Bog vedi, ali nam radikalizem zadnjih dni porodi slično intransigentnost ? ! Od tistega momenta v Franciji je bila splošna volilna pravica ustvarjena tudi za drugo Evropo. Bila je samo vprašanje časa. (Posebno v konsti-izginila skoro : ali deloma (na Fran- tucijonelnem pravu velja spoznanje, kako in- dim s polno širino. V žrelo je videti samo nekoliko metrov globoko, v kolikor dovoljuje so kateri se sicer dosti mučno, ali ipak varao; metrov daljave 400 metrov dviga. Na vožnjo stopa. Ob železnici se dela neprestano in od- ■ niti misiiti ni. Tudi ob tej progi se marljivo kopava lava, da-si je danes delavski praznik j odstranjuje pesek, kamenje in lava. Na gor- j to prozornost dima. Družba tujcev, ki 1. dan majnika. j njem koncu vspenjalnice treba plačati 3 lire istočasno z menoj dospela sem, beži kar Tablica ob železnici označuje višino 700; vstopnine h kraterju (žrelu). Te prispevke si metrov nad morjem. Pokrajina, v kolikor ni zbira državna blagajna sama. Daljša pot je zasuta, poslednjimi izbruhi lave, prekipuje nevarna, posebno sedaj, po komaj izvršenih rodovitosti. Tu raste vino, znano pod imenom izbruhih; zato je bilo treba najeti spremlje-„1 a c r i ni a e C h r i s t i*, samo letos 'ga bo valca, katerih je tam čakalo nekoliko. Priha malo, ker večina trt in brajd je pod pepelom jajo iz najbližih občin in imajo pripravljene in lavo. Nadaljnje pol ure hoje po izlilajenem toku lave iz raznih stoletij — nudi nam novo sliko. Lava je nagromadena mestoma kakor skale, drugje kakor balvani, droben kamen ali pesek. Po rastlinstvu ni niti spomina. Po trudapolni hoji smo konečno na koncu električne železnice, kjer je restavracija. Da-si strahovito peščena pot, bi bila za turista ven-d:ir še znosljiva, ker je vendar nekoliko iz-glajena od vojakov in delavcev, ki tu neprestano delajo: ali vzdušje je moreče, soparno, vroče in dtišljivo, ker lava vedno še izhlapeva. Drugače bi ne bilo vroče, ker nebo je zamračeno, solnca ni videti. Delavci so mi pravili, da lava izhlapeva cele tedne in tudi mesece ! Tu pričenja lanova železnica, ki se pri 800 vrvi in palice, s katerimi pomagajo tujcem navzgor. Razdrcena, crna, polusuha lava se spreminja v oster prah, vzdigajoči se vsakokrat, ko je zavel veter; v trenotku ga ima človek polno obličje. Imeli smo posebno obleko in čevlje; in zakaj? Nogi se nam pogrezati skoro do kolen. K temu napornemu stopanju druži se sedaj najhujše: smradljivi žvepljeni dim, stopajoči iz žrela. Pljuča delujejo z veliko napornostjo, nečejo vsprejemati tako strupenih snovi. In čeprav robcem pod nosom ublaženo vdihovanje, vendar se takoj pojavlja oster kašelj. Za četrt ure smo priplezali do samega' žrela. Na cilju smo. Krater mimo izpušča [občini Ottojaao. '.Spremljevalec je opozarjal najhitreje nazaj, ker tu je dihanje v resnici skoro nemožno. Jedini prijatelj, Ceh, me ni zapustil. Nasprotno, vspodbujal me je k daljši poti okolo kraterja. Spremljevalec, spoznavši najino namero, je hitro umel svojo višo nalogo in je v smeri na desno kazal na mesto brez dima, kjer smo se naglo domenili o daljši poti. Sedaj je vodil naju po sraznili peščenih stezah, pokaži val nama oaze. cisto žolte, posute žveplom. Opozarjal je na celo jezero trepetajoče in pogibljajoče se lave pravkar na onih mestih, kjer se je ob posljednjem izbruhu utvoril nov krater, čegar izlivi so se valili v smeri proti Boscotrecase. Potem naju je vodil še enkrat k žrelu na nasprotno stran, dima prosto, in se zaustavil za trenotek, da razgledamo novo panoramo: dolino Atrio del Cavalo, Monte Somma in pogorje v notranjosti dežele. Hvaležna sva nam bila. Pred par tedni raztekle se tretji tok izvalil se je najbrže s teh mest in tekel v smeri proti Stran II. »EDINOST« št. 207. V nedeljo. d:»e 29. julija 1>.j stitu-ije v eni državi delujejo na razvijanje istih v drugih državah. Mišljenje in čutstvo-vanje se inficira. Nezadovoljnost z domačimi razmerami — kje je ni ?!) Nezadovoljnost sili prej ali slej do reform — in tu prihaja vnanji vzduli tonov na pomoč. Že je javno mnenje infiltrirano s ptujim elementom. Govorniška tribuna govori v takem slučaju rada o ptujem „uzoru", — „po tem in tem uzoru". Posledica temu je neredko — eksperimentiranje. Izgled: proporcionalni zistein v Belgiji leta 1831., razvijanje parlamentarnih institucij na An-gležkem (izlasti pa peticijska pravica in inicijativa v zakonu) vse od leta 1242 dalje, in njega vpliv na Francozko). Mislim, da ima Poiitz v svojem: „Die europaischen Verfassungen seit 1789 (1843)" popolnoma prav, ako pravi, da je „splošna volilna pravica" morala kmalu izginiti s površja (gornja izgleda: Francozka in Avstrija). Tu govorim (glej gori) o rlogiki stvari". Ali treba to pripisati novi politični konstelaciji tedanjih časov in žnjo združeni restavraciji monarhije,*) ali pa visokemu mnenju tedanje teoretične in praktične politike o nacijonalnem konstitucijonalizmu (s katerim se, tako se je mislilo, „splošno volilno pravo" ne more bratiti) : ali takt je. da je splošna volilna pravica izgubila mnogo terena in raz-pala v sto in sto kombinacij (volilni zistemi: splošno indirektno, direktno, omejeno (limite). Različni predlogi, kako naj se varujejo manjšine : Viktor Conviderant, Mili, Lord Kussel (1854) (vote limite), končno James Garth Marscball (1853) : vote cumulativ, accumule) itd. Jaz bi šel dalje in pravim: Vzrok, zakaj da splošna volilna pravica se ni mogla vzdržati pred zjedinjenimi armadami centralizma in federalizma, je ležal na njej sam- — ali pozitivneje rečeno : r načinu, kakor je narstala in bila uvedena. Ni mogla prodreti delinitivno, ker jej je manjkalo nečesa, kar edino konsolidira razvoj vsega bitstvenega. Princip organič-nega razvoja, socijalne sukcesivno s t i. j e bil skrajno kršen. Ni se uvide v al o in se ni hotelo uvideti, da je narava sama odredila, da vse stvari imajo svoj organski tok, svoj čas in svojo rv i a C! r u c i s", ki jo morajo prehoditi prej ali slej. Tudi nematerijalna bitja imajo svojo detinstvo. svojo otroško dobo in svojo starost: na prvem mestu vsikdar kraljestvo pojmov in iiuzij. A ideja o jednakem pravu ljudij je bila v resnici lepa iluzija — morda tudi uto-pistična iluzija. Trebalo je mnogo generacij, da se ta iluzija (ako smem rabiti neko He-gelovo besedo) ^substancijira". Treba je časa in — Ca.-a. Morala je navstati v organskem razvoju (po naravni lestvici) faza, doba, ko sc bolo motrile te stvari z drugim očesom, skozi naočnike gole realnosti. Tako je tudi bilo. ) frankov davka. Koliko liberalneja je listava o'l 1 17^1 in 1793!! S tega gledišča moramo motriti stvar na najbolj eksponirani točki, tako baga- treba videti! V brzovlaku. v katerem sta „splošno volilno pravic o", stega gledišča jo hočemo braniti in utemeljevati: z vulgarnega — pa bodi tudi (ta izrek je francozke revolucije) infemalnega (političnega) gledišča, in nikakor ne s teoretično znanstvenega ali zgodovinskega. Splošna volilna pravica se je morala roditi — kakor tica feniks — iz novih tal, povita v novo obleko zdrave in krepke-politike — po principu : zdrava politika je, ako si vedno prizadevamo, da ustvarjamo harmonijo med interesi družbe in države (Ber-natzik: državno pravo). To je nalagala v zadnjo atome zmrvljena ruševina prošlosti: divide et impera. Ojstra sapa iz koroške. Iz vrst koroških Slovencev je za vda ojstra, rezka sapa. V včerajšnjem listu že smo priobčili sklepe, ki jih je storil shpd koroških zaupnikov. To so obupni klici njega, ki se mora obupno boriti za svojo nago ekzistenco. Ali vendar niso to klici resigna-cije, ker iz vsprejetih resolucij odmeva tudi odločnost onega, ki je pripravljen na borbo z vsemi sredstvi do skrajnosti. Voditelj slovenske ljudske stranke na Kranjskem je ob enem tudi voditelj državno-zborske delegacije. Oficijelna slovenska politika na Dunaju je sedaj v rokah „Slovenske ljudske stranke". Dosledno temu mora ta stranka nositi odgovornost za v s p e lie in nevspehe naše oficijelne politike ter ne sme nikakor odklanjati odgovornosti, ki po naravi stvari na njej bremeni: To odgovornost jej s posebnim prevdarkom nalagajo tudi zaupniki koroških Slovencev. Da izrekajo državnozborski delegaciji nezaupnico in da preklicujejo že priglašeno udeležbo na III. slovenskem katoliškem shodu — to sta dve dejstvi, ki z veliko težo padata naravnost doli na „Slovensko ljudsko stranko" na Kranjskem. Umejemo torej, da je vse to ljubljanskemu „Slovencu" silno nemilo došlo in istotako ^amo ob sebi umevno je, da skuša zavračati hudo obtožbo in parirati udarec. Tako bi delalo tudi glasilo vsake druge stranke, ako bi bilo v položaju glasila „Slovenske ljudske stranke" na Kranjskem. ,, . teliziral in smešil .... ne, tega niso zaslužili vozila, je bil eden sprevodnikov Nemec! i Vm-koroške sirote ! nastavljajo na tej progi trde Nemce, ko 1 Pa naj nam še prigovarja kdo, ko pra-. vendar velik del potnikov slovanske narodnosti, viino, da so politične razmere na Slovenskem To treba odpraviti. Sprevodniki morajo 4 podivjale !! Iz Hrvatska. Imenovanje nove vlade. Post tot deserimina rerum zdi se, j voriti : Slovenski in laški (k većemu še ne?: ! ški). Naša dva izletnika je izneiiadil ta le d - ;godek : ! kmet da je j nem V Gorici je vstopil ter vzel listek do listku je stalo tiskano neki Rihenberga. Iz vipavski Na mi/. < iorire . vendar prišel trenotek imenovanja nove vlade, | Rihenberg. Kako pa je mož gledal, ko Rihenberga — v *a Jr št-,. da so sedaj res, prav zares, odpravljene vse j brzovlak peljal preko ovire. Uradne „Narodne novine" potrjajo to njel ! Kako more železnična uprava izdajati s sledečo vestjo iz Budimpešte : Ban Pejačc-vić je obiskal ministerskega predsednika dra. \Vekerla in mu je priobčil, da je vprašanje imenovanja treh hrvatskih oddelnih predstojnikov sedaj v popolnem redu. liste za postajo, na kateri se dotični vlak 1,-vstavlja ? ! Potnik bo zahteval odškodnino in ima tudi prav. Med Rihenbergom in Štanjelom s<- j • vlak ustavil. Vse je radovedno gledalo kaj d:* To vest službenega lista podkreplja tudi j se je dogodilo? Xo, bila je le „mala4* p0-telefonsko sporočilo škofa Drohobeckega žup- j mota v signalu — ki je baje, nehote obvaro-niku Zagorcu : j va'a potnike i" vlak pred katastrofo ! Kakor „Ban je dospel semkaj (v Budimpešto), j se nam poroča, je bil na progi drugi vlak Srečno prebrodivSi morje intrig i n j ^ l>a ni bil naznanjen ? ! denuncijacij zagrebških je imeno- j ^ Enojezične poselske in delavske vanje nove vlade izvršeno ter je priobčijo j knjižice. Nekatere nemške občine z lastnim uradne „Narodne novine" v prihodnji Šte- Statutom so začele velikansko agitacijo za to, vilki*. — Dalje javlja škof Droliobecki, da da se uvedejo samonemške poselske iii so dekreti imenovanja že podpisani in odposlani ministru a latere, ki jih takoj odpošlje dalje. Čas je bil že res, ker, ako bi bila ta negotovost trajala še dalje, bi bili morali že začeti sumiti, da so tudi danes še Khuenove in njegovih hrvatskih hlapcev maliinacije in intrige — da sta v Hrvatski tudi danes še nemorala in politično banditstvo močneja, nego-li jasno izražena volja naroda. Nov nemški politični list v Zagrebu misli ustanoviti hrvatsko-srbska stranka. Listu bo namen, da obvešča nemško občinstvo o dogodkih na Hrvatskem. žvižganjem — govoriti je tu nemožno — na svoje počenjanje. Skakal je in se zvijal in nama ni prestajalo druzega. nego da sva storila isto, k;ijti topla in mestoma dosta vroča lava, barve čokoladine, naju je silila k temu. V naglici smo videli, kako prha dim na raznih mesteh iz zemlje, kakor s piščali lokomotive. Za trenotek se je spremljevalec zaustavil na koščku hladne grude in opozarjal na izvor vrele lave nekoliko metrov od naših nog. Izvor, kakor gorski studenec. Peklo nas je v noge in najskrajnejši čas je bil, da smo odšli. Pljuča, srce in utripanje nas je opozarjalo na to. Kmalu smo bili zopet pri stanici železnice-vspenjače. Zavest, da je namen popolnoma dosežen (in to brez nesreče in pogibelji), naju je zadovoljil neizrečeno. Vzburjenje misli je seveda silno po utisih, tako velkolepih. Od prodajalcev pri zasuti železnici kupil sem si izdelek iz lave v spomin : v restavraciji pa malo črne kave. Druzega ni bilo dobiti, da-si je vladala žeja in se je oglašal glad, nedavna katastrofa tudi tu ni prizanašala. Zapis v spominsko knjigo in odpošiljanje obligatnih razglednic s pečatom „Vesuvio'* pomirja potem naglo utripanje srca. Bil je večer, ko smo stopali ob železnici nizdolu. Hoja je bila še trudapolnejša. ali zavest, da se bliža konec iuuk in trpljenja, nas je sokolila in nam dajala novih moči na povratni poti. Zvečer ob desetih sem zopet odpočival v sobici svojega neapoljskega prebivališča. Zvršetek. Dogodki na Ruskem. Komunike Stotipina. Iz Londona poročajo : Ruski ministerski predsednik je objavil potom Reuterjevega biro nastopni komunike o svojem političnem programu : „Razpuščenje dume ni nikak državni prevrat. Ničesar ni bilo storjenega proti ustavnim običajem. Razpuščenje dume je bilo neizogibno, ako se je hotelo spoštovati v Rusiji 1 carjevo voljo. V ustavni demokratični stranki Ije mnogo doktrinarjev brez političnega pogleda. Ali način, kakor je »SlovenecV v prvi j Trebu je razi0^evati razne člene stranke od naskok, je tak, da j NonoVy katerim je bilo le do tega, da se carska vlada ponižuje Smer kadetov, kakor taka, je bila zelo nevarna. Z o/irom na položaj, ustvarjen od dume, je ostajalo carju in njegovim svetovalcem, da izberejo troje: 1. Reakcijo. 2.Neobziranje na revolucionarno žuganje. 3. Politiko reform, ki naj se izvaja jasno i 11 odločno. Carje i z-bral tretjo pot in mi smo krenili tem potom. Car noče v o d i ti reakcijo-11 a r n e politike. Toda prej, nego se ustvari definitivna podlaga za bodočnost, treba premagati revolucijo. Minister zaupa v kaki kavzalni zvezi so | rodoljubje in razum ruskega naroda. Nadeja ' se, da se carjevo delovanje završi z iztreblje-| njem in udušenjem anarhističnih elementov. Zato so aretovanja in izgoni neobhodno potrebni. Členi dume, ki so podpisali proglas na narod, ne bodo a r e t o v a n i, ker bi sc jim s tem le šlo na roko. Proglas je tako malo resen, da se ni treba niti ozirati nanj. Toda bivši zastopniki bodo takoj aretovani. hip hotel odbiti koroški ga treba zavrniti najodločneje. Obsul je koroške rodoljube s ploho ob-tožeb radi tega, ker — družba sv. Mohorja ni na višini svoje naloge ! To je sicer fakt. In ta fakt smo tudi mi dokazovali in razpravljali v dolgi, z argumenti temeljito podkrepljeni razpravi, že tedaj, ko „Slovenec" 111 nič grajal in le hvalil. Vprašanje, kdo je kriv, da družba sv. Mohorja ne zadošča več zahtevam, je važno, ali danes ne spada semkaj. Ker vprašati vas moramo, ljudje božji, ki razpolagate le z nekoliko zdravega človeškega razuma : V nedostatki v družbi sv. Mohorja s krivico, ki se je dogodila koroškim Slovencem po volilni reformi ?! Prav v nobeni ! I11 zato mora dobiti vsakdo utis, da obtožbe v „Slovencu" radi di-užbe sv. Mohorja niso prišle ravno sedaj toliko iz prepričanja, kolikor iz maščevanja nad posamičnimi osebami, ki so sodelovale na celovških prihodu se jih sklepih radi volilne reforme. To ni bilo po-sebno plemenito; naravnost neplemenito in vojske ni žaljivo pa je, da „Slovenec" zasmehuje celovški shod, imenovaje ga — otročarijo! To je nezaslišano, ako uvažtijemo, da-jt bilo na shodu navzočih 27 koroških svečenikov, da je bil kakor referent na shodu mož, ki je člen „Slovenčcve" stranke, ali ob enem tudi čislan od vse slovenske javnosti radi njegove neizprosne odločnosti v boju za prava koroških Slovencev : dr. Brejc; dalje, daje resolucijo predlagal s sijajnim govorom monsignor Podgorec ter da so bili vsi sklepi enoglasno vsprejeti torej tudi z glasovi 27 svečenikov! Zastonj mu trud: tudi s takim bagateliziranjem „Slovenec" ne odpravi dejstva, da so sklepi koroškega zaupnega shoda dogodek prvega reda v političnem življenju slovenskem. Takov shjd, take osebe, in takove sklepe 1______ označa „Slovenec" za — celovške otročarije. ttrkrvia^A uoc*i Ali sta resnost in pristojnost res že popol- 1/OITiaCe VCSIl. noma izginola iz našega javnega življenja ?1' i zaloti na agitiranju. Na zvestobi dvomiti. V Rusiji sta dve jasni vprašanii : politično in socijalno, katero poslednje pa obsega kmetsko in delavsko vprašanje. Za socijalno vprašanje gojimo vse simpatije, toda, da je rešimo, treba je predvsem udušiti prevrat. Čim bo pripravljen teren, izvedemo 1 i b e r a 1 n e j e reforme. Častniki pozvani z dopusta. Iz kopališča Pirmont javljajo, da so v^i ruski častniki, ki se nahajajo tamkaj 11a zdravljenju, dobili brzojavni nalog, da se takoj povrnejo v Rusijo. Manifest delavske skupine na armado. Kakor javljajo iz Petrograda je delavska skupina izdala na armado manifest, v katerem poživlja vojake, naj v slučaju spopada med ljudstvom in organi vlade, ne streljajo na svoje brate. lavske knjižice namesto dvojezičnih. te > jim posreči izvojevati sodbo upravnega s«»li-šča, ki jim bo to izdanje samonemških knji/i dopuščala, bo treba misliti na to. da se : Nemcem vrne s s a 111 oslo venski m i knjižicami. Novi občinski davki. Občine im:. toliko poslov in izdatkov za preneseni delokrog in toliko šolskih bremen, da pač ni čudno, če se na vse strani gleda, kje !»i v našel nov vir dohodhov zlasti pri večjih oi>-činali. Taki dohodki l»i se dali doseči, če h* pobira davek od tega, kar pridobiva stavbeni in diugi svet na vrednosti. Tako ima iia primer svet v občini, ki dobi novo železnico ali kako večje industrijsko podjetje, v par letih trikrat do štirikrat večjo vrednost kut preje. Od tega vrednostnega prirastka naj lii se pobiral občinski davek v gotovih odstev kili. S tem bi bilo marsikateri občini p< gano. Med Nemci delajo zelo za uvedbo davka, med Slovenci se je d o sedaj oglasil samo letošnji vseslovenski dela shod v Pr?ski. Po „Obe. upravi" Nekaj za zabavo. Prejeli smo: Te dri je bilo čitati v nekaterih tukajšnjih italijanskih novinali senzacijonelno vest o 50 — profesorjev glasbe. Radoveden sem bil, kakšni so ti „prok-sorji", ker poznam italijansko bolezen o „pr<-fesorjih". Ti profesorji so, ko nastop:» > v javnem vrtu, oblečeni v nekako laško \ -jaško uniformo, med tem, ko so po dr.evu odeti v platno kakor tržaški mestni pometati. Med temi '„prefesorji" je precejšnje številu 12—1<> letnih fantičev! Plačani pa mor: biti „profesorji" zelo slabo, kajti, v ulici < roneo štev. 5 spi in se hrani več teh < li: -lijakov in to pri g. vratarju! Godba je * cej dobra, a Tržačnni pravijo „debel (slabotna). Ako pa so to profesorji, sinemo mi i zivati našo vojaško godbo, oziroma nje: moči — vseučiliščnimi profesorji! Po toči zvoniti...! Prejeli smo : Prtu • govor pravi, da po toči zvoniti ne ponut. nič. Tako bi se lahko reklo o onih našim ki se običajno jeze nad tujimi podjetniki < to in to bi mi sami tudi lahko izvršili. Zal da prihaja naša podjetnost skoraj \ ■■ 1 * — prepozno. Med Općino in Sežano je že pred \> leti nek Italijan uvel nekako „žardinjero", katero je upal delati dobre „kšefte"* in <■ jih bil morda tudi delal, da ga ni njenTn lahonstvo prevladalo tako, da je na oineiijer; voz dal prirediti lahonsko spakedrana inu-;, naših vasi. Sedaj je zopet uveden med • ! Vtisi z nove železnice. Pišejo „Slovenec" jim je mogel reči: „Možje, ni- Dva Hrvata, ki sta prepotovala novo mate prav, delate krivico". Ali da je besedo nico. ter si ogledala divne naravine rojakov, ki neutajljivo trpe krvavo krivico in naše slovenske domovine, sta izjavila, nam : želez-lepote da se morajo z nečloveškimi napori vzdržavati našo te lepote ne dudo opisati in da to krasoto ;ak čino-Sežano avtomobil in tudi ta je čujemo — v tujih rokah. Onim pa, ki se -daj jezijo nad tem novim podjetjem, ne ]»■• maga nič vsa njihova jeza — ker prišli so zop prepozno. Da ne bodo tujci nabirali na>i žuljev, bo dobro, ako se naši veljavni mož/ dogovorijo in preskrbe sami potrebna sr stva za prevažanje potnikov tam, kjer . upanja, da bi se to izplačalo. Tolminci bi w rali oskrbeti par automobilov, ki 1 i v potnike od kolodvora v trg in obratno, čani bi tudi morali stopiti na noge, ter v >1 govoru s Kobaridci in drugimi interesni-preskrbeti par automobilov. Vožnja bi postu; tako ceneja in pa hitreja. Letoviščarji jlrugi potniki bi gotovo dobro obrestovali k pital, uložen v tako podjetje. Iz Ajdov-m-1 v Vipavo in morda še naprej, bi se tud: plačalo vzdrževanje automobila in iz Gorii v nedeljo, iine 29. julija H)06 »EDINOST« žiev. 207. Si ran III v Brda bi tudi lahko imeli kaj sličuega. Ako ne pride naše ljudstvo samo na to, da si s *vojimi močmi omisli takih modernih naprav, j.ride tudi tja tujec, ki bo odnašal naše žulje v tujino in nas v zahvalo — pso al! Č. g. Gregor Einspieler, doseči: tj župnik v Podkloštru, je imenovan proštom kole-gijalnega kapitelja v Velikovcu in župnikom v Tinjah kakor naslednik pokojnemu Lovru -"rajniku. Črez hribe in doline. Prejeli smo: Mi-r.olo nedeljo ob 5. uri in 30 min. zjutraj, >v;t se s prijateljem K. odpeljala v novopo-Uarvanem vozu proti Herpeljam. Vreme je ! ilo tako lepo, da si lepšega ne more želeti i:oben izletnik. V Herpeljali je pihal precej hladen veter. It HerpeJj sva jo vdarila v Klanec, kjer sva si pri g. Metliki potolažila «;iadna želodca. Dasi sva bila tam že pred 7. nro, so naju prav dobro postregli in za raziđemo nizko ceno. Iz Klanca, kjer sva videla še zadnje ostanke črešenj in vse polno murvic, sva jo vdarila proti Crnemkalu. Do roba hriba, ki stoji navpično nad ( rnimkalom, naju je spremljal hladni veter. Ko pa sva zavila pod rob, se je temperatura spremenila — postalo je naenkrat precej vroče. Ogledala sva si lepo in veliko vas črn i kal ter opazila (da-si sva vse to storila mimogrede) da je vas snažna, kakor niso snažne vasi v srednji Istri. Ko sva okusila izvrstno kapljico v SiŠko-vičevi gostilni in se malce odpočila, pri čemer naju je zabavala dražestna gospioa po-štarica, tr/aška Slovenka, sva jo mahnila v 20 minut oddaljeno rečico Rižano. Hotela sva loviti rake, toda — nioraia sva opustiti namerovani „lov"*, ker je lližana, tako mrzla, da se ne da stati v njej. Ohladivša se, sva se vrnila v Siškovi-čevo gostilno, kjer sva dobro obedovala in bila prav zadovoljna. Poslovivša se od prijaznih Šiškovičevih, sva šla mimo Gabrovice (tu so imeli j>Ies) v Maekolje. Med potoma sva videla toliko sadja, da ga nisva že dolgo videla toliko. Posebno so obljžene hruške in jablane, a grozdja je več nego — perja. V staroslavnih Mačk olj ali naju je g. Vitez, star prijatelj najin, prav lepo vsprejel, tu je dom prave slovenske gostoljubnosti! Videla sva tu mejo nekdanje benečanske republike in poslušala sva vrle narodne mladeniče. V Ospu, v tej trdno slovenski vasi, pa sva bila s prijateljem iznenadjena po samola-škem nadpisu na tamošnji tobakarni, nahajajoči se ob cesti! Skrajna nejevolja se je polastila naju ob tem znaku ne Je narodnega indiferentizma, ampak tudi — nespametnosti. Kakov pomen imajo italijanski napisi v taki vasi, kjer žive .-.aiiio Slovenci ? ! A kaj naj bi -rekli Še le o tiunolaškem napisu v Ospem ?! In če se tudi ob nedeljah _ izgublja tjakaj po kakov It.iiijan, bo že po „tiču*4 videl, kje prodajajo cigare. Praktične koristi ne prinašajo torej taki dopi&i prav nobene, pač pa kažejo na grajevredni narodni indiferentizem dotični ka. — Kedor Še ni hodil po tu omenjenih krajih, ta še ni videl lepega dela naše divne KoperŠčine. Sploh se mi Tržačani premalo jrigaino za ta lepi, romantični kraj. Priiio?lnjo jesen bi bilo dobro poleteti tja ob Rižani. Zal, da je istrska -železnica"* tako neumno urejena ! Zjutraj odhaja prvi vlak že ob 5. uri 1») min iz Trsta. Popoludne pa se moreš vrniti edino le tam okolo 11. ure zvečer! Ni-li to lepa komodnost za nedeljske izletnike ! ? K. K. Danes vsi k sv. Ivanu na koncert, katerega priredi „Slovansko pevsko društvo" na vrtu „Narodnega doma". To je geslo :iašega zavednega občinstva, ki ve dobro koliko težav financijelne narave ima premagati sleherno naše društvo na poti vršenja postavljene si naloge. Veliko zanimanje vzbuja posebno dejstvo, da „Slovansko pevsko društvo" r.astopi prvikrat pod vodstvom novega društvenega. kapelnika g. H. O. Vogriča. Ker v/.iva omenjeno društvo mnogo simpatij v na-;jh krogih in se veselica vrši v prijaznem sv. Ivanu, nadejamo se trdno, da vidimo na današnjem koncerta mnogoštevilno zastopane v^e naše sloje, posebno pa našo inteligenco, da pokaže narodni masi, da, hoče tudi za naprej prednjačiti v boju za naše pravice. Kdor le more naj pride na današnjo veselico, ker s tem { odpira društvo, ki hoče vedno intezivneje delovati na polju slovanske umetno s-, i. Xa svidenje. Fcjeditio z gnjatjo je privoščil sebi in svc.; n, prijatcIjem--oTrstnikom 11-letni pagla- vec Humbert Z., stanujoči v ulici del Oroci-risso. tjnjat je pa ukral iz kabine sobarja na parniku „Trieste", Antona Svačija. Ivo so se paglavci dobro najedli ukradene gnjati, je ; Humbert, kar je gnjati ostalo, prodal cu-njarki Mreule v ulici di Crosada za 40 st<>-tink. No, malo pozneje ga je srečal mornar parnika „Trieste"4 Fran Giuliani, ki je vedel, da je ravno on ukral gnjat, ia ga je dal arc-tovati. Na policiji je paglavec povedal, komu da je prodal gnjat in koliko jo je bilo ostalo od pojedine, na kar je šel eden redarjev k cunjarki Mreule in jej zaplenil gnjat, ki je bila vrnjena pravemu lastniku. Paglavca so pa izročili roditeljem. Pripoveduje se, da je paglavec radi sobarje ve gnjati dobil od svojih roditeljev po -— svojih gnjateh. Detomor. Marija Vitez, stanujoča v Skorklji št. 1, je bila šla včeraj v jutro še pred 7. uro k potoku, ki teče po Springerje-vem zemljišču mej Skorkljo in Rojanom, da bi oprala nekaj perila. Pri potoku je pa našla neki omot iz činih cunj, tesno povezan s tanko vrvico. Ženska si ni upala sama odve-zati omot, da bi videla, kaj da je v njem, in je šla klicat Marijo Habjan, Id stanuje prav blizu nje, in sicer v Rojanu št. 1. Obe skupaj sta potem odvezali omot, a v istem sta našli mrtvo truplo novorojenčka moškega spola. Za tem sta ženski takoj obvestili dru- , ge ljudi in redarstveno stražnico v ulici del ■ Belvedere. Od tu so telefoničnini potom ob-, vestili policijo, odkoder je šel na lice mesta j neki uradnik, ki je vzel stvar na zapisnik in potem obvestil sodišče. Ob 10. uri predpolu-dne je pa prišel tja preiskovalni sodnik Cu- j mar, ki je odredil, da so trupelce prenesli v j mrtvašnico, kjer so včeraj popoludne zdrav-' niški izvedenci izvršili obdukcijo. Glede brezsrčne matere-detomorilke, smo zvedeli sledeče : Predvčerajšnjim so orožniki na Opčinah aretovali 20- ali* 22-letno Ivanko Malalan, stanujočo na Opčinah št. 93. Dotično so imeli orožniki na sumu, ker je prej izgledala kakor noseča ženska, a je h kratu premenila obliko. Zdravnik, ki je Ivanko Malalan pre-iskal, je izjavil, da je morala roditi dne 18. ali 19. t. m. No, za tem je tudi ona sama priznala, da je res rodila, a dete da je izročila v oskrbo svoji sestri. Ko so pa šli orožniki vprašat k sestri po detetu, je sestra Ivanke izjavila, da ne ve ničesar. Vsled tega so Ivanko pridržali v zaporu. Ker so pa včeraj našli ono mrtvo truplo novorojenčka, o : katerem trdi sodnik, da je mrtvo že več dni, ! se sodi, da je to dete Ivanke Malalan. i „Duokus litigantibus tertius gaudet! Ta rek se je uresničil predvčerajšnjim v ulici del Bosco, samo enČno tekočino z znakom ELSA-FLUID, ker ista gotovo in naglo deluje pri protinskih in revmatičnih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčih, boleznih v rokah in nogah, pri glavo- in zobobolu pri bolečinah v hrbtu, živcih in žilah, posledicah prepiha, izvinjt nju udov. influenci, migreni. Prežene slabost, trudnoiit. vnetja, utripanje srca, šum v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in členkih, mrzličavo stanje itd. Priporočati je. da se istočasno naroči Fellerjeve Čisteče rhabarbara-krogljice ELS A-PILULE, 6 škatljic i K. Iste delujejo vspesno pri želodčnih bolečinah, motenju prebave, slabostih, zaprtem telesu itd. PRAVI RA1.ZAM se ne dobiva le 1, ampak 2 tucata franko za 5 K. CORDIAL ZABAGLIOME odobren« od oblastnij. Narejra iz belega vina in rumenjakov jajc, izvrstno sredstvo za ojačenje želodca za rekonvalescente in \.*e osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja V IT T O RIO PIDUTTI TRST, ulica Sette Fontane štev. 1 Na prodaj v prodajalnicah tekočin, žganjarijah, - kavarnah itd. itd. '■ Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, manufaktur, ur, slik, zrcal In tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na isbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. 608» LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. naastr. ▼ lastni Mil. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/t0/© Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po ll*°l0 na varščino ali zastavo in na menice po 6°/0 Glavni deleži koncem leta 5l/j—• Stanje 31. dec. TJ04 (v kronah): Članov 17R1 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1.«54.089 13. — Posojila 1.570.810.39, Vrednost hiš 110.C75.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vlog9 se sprejemajo od vsakogar. Telefon štev. 7». Ako hočete Imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, kupite dilje (sfoi) v zalogi BARI. BIDOLI - TRST ulica SS. Martiri štev. 19 Ha/pošilja se tudi na deželo. GLAS. V bogaiej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Josi) ulica fiu.Ta 24 (pritličje) daj a novo in rabljeno pohištvo po kcakirančnih c?r.s.h v najem. ZZZZ Šumeči zrnati citrat Zirilli edina iejogasilna in prebavo povspešujočapija&a najekonomičneja in najhfgijeničneja Z malo novčiči ai priskrbite izvrstno šumečo pijaČo-limonado jako dobrega okusa in ki vspežno vgasi žejo. iameil citrat Zlrilll je neobhodno potreben organizmu, ker je hladilen in povspeSuje pre-bavljanje in bi ga morala vsaka družina rabiti vsaki dan, posebno za otroke -NeoDliodno je potreben proti goročici, čreram pregretjem in ležkein stola. Neobhodno Jo potreben vsacemu, ki gre na letovišče ali na potovanje, ker ima v hipu pripravljeno limonado. Sčisti motno vodo. — Neobhodno Je potreben o težkih prebavljanjih. Neobhodno je potreben proti slabosti provzročeni od preobilo popitega vina ali vsacegra druzega vzroka. Zahtevajte edino sumeči citrat Zirilli. — Jfa prodaj v vseh lekarnah in mirodilnicah. Na deželo rnzpoSilja pro:i postnemu povzetjutvrdka & Ca. — TRST Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. Droge, barve, pokoet, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga šip in steklenin. grand hotel „Union" v £jubljani. Komfori prve vrste. Jfad 100 sob. Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Spranem* hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po ^LO brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih *1 |0 na leto. Daje posojila samo udom in sicer: na vknjižbo po 5'/*a0i na osebni kredit, to je na zadolžnice po 5'j, ; menjice so izključene. Uraduje pri sv. Ivanu št. 442 (v hiši gosp. TROBEC-a) vsak delavnik od 9.'|? do 11. ure dopol. in od 5.—7. ure popol. — Ob nedeljah od 11.— Iti. dopol. — Ob praznikih je urad zaprt. NB. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po zlstemu Reifeisnovem ima za sedaj določen delokrog samo za III. volilni okraj in vas Lonjer. Načelstvo. MATEJ ŽAGAR mizarska delalnica Trst, ulica (Jgo Foscolo štev. 10 Izvr5i vsako mizarsko delo. popolnoma urejene spalne, zakonske iu obedovalne sobe v modeme:.. Jtilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kuhinjski) pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo. Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravljanje pohištva. Delo fino in solidno. Cene zmerne. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Jttarije vdove Satarini ul. Poste Nuove 5 „AUa Citta di Londra' Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). Velik izbor izgotovljenih oblek za moške, dečke, kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in rtznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristn angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemski tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovej-modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cena.h - mi 1M mi Raztava pohištva ulica Chiozza št 6, I. nadstr. bo otvorjena slavnemu občinstva jutri v ponedeljek dne 22. julija, katero se bo lahko obiskalo od 10. do 12. predpoludne in od 4. do 7. ure popoludne. Ker je raznovrstna in bogata množina pohištva po cenah, da se ni bati konkurence, nadeja se podpisani, da ga bo slavno občinstvo polnoštevilno posetilo. PETER MUSCHIK lastnik gostilne „Alla nuova Abbondanza". iiF stane mali poštni zabojček dobro zbranega mila: vijclioa. vrtnioa, zvonček, helistrop. breskovni ovet. lilija i. tir. — PoSiljatev po poštnem povzetju BOHEMIA PABFUMEBIE Bodenbach a E Weicber DOMENICO RAVAUC0 ulica Nicolo Macchlavelll Št. = Telefon 1729 FRANCESC0 S. D0NATI elektrotehnik TRST, ulicu delP Aequedotto št. 2'» Antomo7ana elektrotehiučaa delalnita s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kakor tudi inehanlčua dela, ki so v zvezi z elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih motorjev iu preosnove svetiljk kakorSnoga si bodi s in tema. Cene Jako zmerne in izvršitev popolna. XOYA ZAI Oro puKuan tvojim čislanim stalnim in prigodnim odjemalcem radi svojega natančnega in umetnega izvrševanja, naznanja, da zniža z današnjim dnem zdatno tarifne c*ne svojih del in sicer 1 m 1 izdeloval : 6 fotografij v vizitnem fornatu za samo 3 K. Vzlic temu ho^e pa kakor doslej izvrševati naročena mu dela natančno iu vestno v umetniSkem ozira in točno po najmodernijih načinih umetnosti- S tem zadošča zgoraj omenjeni ateljf- želji cenjenega občinstva iu čSlanih uradnikov po«hho onih, ki potrebujejo fotogratije za leg.timacijc ter duja istočasno priliko osvoljodlti sitnih in vailjivih agentov, v nadit da ga bo p. n. oltčinatvo j>oča.*0alo nezmanjšanim zaupanjem in obiskom. Izvrše =e i<0':oii0't0ii OHO 110 > Ipllpl t-! i i - 1 Tovarna pohištva 'WR Aleksander £evi Jfina ulica Tata itv. 52. fl (lastu MSa). ZALOGA: Pinzzn ROSRR.O (Šolsko poslof)o). C*nt, da m nf Miti n«b«n« lunkurtm Sprejemajo m vsakovrstna dela kadi po jaotocoaooi poubnik uMh. IOIIOHOIIOIIOIIQIIOIIOIIOIIO»I unnn n ummHHXHHtm Alojz Jasbitz stavbeni mizar Trat, nlica della Rotonda ste v. 4 IZDELOVALNICA umctninskcga pohištva (mebljev) fino delanega in navadnega. —j— Sprejema naročila po uzoreih. s-^r-r Cene zmerne., KXXKKKXKXKKXXX«X Tovarna, sladščičama ii tovarna Motov Vinko Škerk TRST — ulica Acquedotto »t, 15 —TRST (▼is-a-vis Kavarne Centrale) Podružnica ulioa Mir a mar A t. 13 Vaaki dao 3-krat a vež kruh. Moka vsake vrste iz najboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi-škoti, toliko navadni, kolikor tudi finejši; specijaliteta biškotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deželo s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokolade napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh iz krompirja. Vsakovrstni likerji in Čokolade; bonboni. ruski in kitajski čaj. Svoji k svojim asazastiaaststso iiosERUA Josio ZifloniuiBi • • • * r v • • • • Izbor drog, barv, čoplćov, pokoatt parfnmo v, fin. mile. — Zaloga mineralno vodo, voaka za parkete, na mrzlo pripravljanoga ali m na t&marindo, malino vc a. Itd. itd. O C. VETCHIET a«- zlatar -mm TRST - Copso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Ceno smerne. P 9 > O 4£ '■3 d "5 1? •n c i* C. ioi i o i i o i i o i -vfnvAoinjp} p.oq |o oa «p '01103 101 101 >o> >oi iot ISHOD "I IZOf[K[ 'UIOJJSI^O raupn uuujiqo z oji|suood o.v;suioqo 'aojs ouaujs oq v» «p 'iptfU \ offsojjiq vi ofjsoapoj ofeOAfvU Z 9AOJO&MI 9S I3{ *9^[9[qO 91(QOUZ CZ JJ9TU od MJIOOJVU 9S OfBUX9f9jd$ '8)f9|qo 9)jsoui bz bfib|q bfio|bz — 'afjB)|iuBi|9ui u; 89BA0)) bz — ajpoui u; auemnj — a))9mo auau;9|d 'pnuzap i)|suaz ui j^eom ujeao; ijiAJd i>|nqop| ;>|som 'aoAB|ap "bz b^sja Buqasod "SNOIAiaOD" ofBJS UI 9BIM £>|!|9A — 'a>|§ouj bz ;;eujpajci i3rup iujsjao^bsa ui aoiAoSou 'eoiujbjao M^iu^bjao oDjua^ejd 'auB/uBq u; ©ieq "eofejs *|>f|UAO[e^ 'IpidOf •3)1338 ui asfsoin cz viqo ^uajj/ioiofizi tio\u «rpa SfrgauBigajJoj. |B6oa ISJIbTO £|a^uajjoj. B3j|n i?a as aipain^ 1 I-,?9!1!0 oaao ai ojqop bb aja^ojj ouiaoSji < •e S » i 2. o e « o K O i IOU3AOJS JOZOcJ TRST C o rs o 4 GAL GORICA Corso Verdi 45 Pfdm»tl »a railtev otrok, kakor : »e«aln» «t»kl»nloe, »Mtlke Itd. Vato, obv*«'ino blago, obveze »a rime, ki-rnrglonl predmeti. V— blago iz gnme In predmeti za strežbo bolnik »v. To-plomerl za mrtlloo. Farm. predmeti. tm- Cene, da »e ni bati takmovanja. 1 ^ Trgovina z urami o Antonio Bucker o o Trst, ulica Barricra veccbia 19. Velika izbera zlatih in srbrnih žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure [pendolej, bu-dilnice i gld. 1*50 in več z Jamstvom za dve loti. Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru. 0 0 0 * 0 0 ^ « ^ » ♦ ^ * * ♦ ♦ ♦ « ♦ Z ♦ i- . ♦ ♦. * ♦ A. Beccari R. Rose autorizovana mehanika in instalaterja vode in plina TRST, ulica Acquedotto štev 22 Telefon štev 1448. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. oskrbujeta in spravljata ToJae kal&alaiorje tar imata Zalogo pritikiin in prodajo mrežic za svetiljke Proračune n:i zahtevo brezplačno. fl^" Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor Išče uradnike ali službeno esobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži KALIB OGLASOV v „Edinost i4*, ki so najceneji, najveć čitani in najbolj pripravni v dosego namena. ^ndrej Rudeš, mizar mm- in izdelovalec pohištva -m (ulica Ireaeo della crcce 4, in ulica Scussa 8; Ima vedne v zalogi zakonske in obedoralne sobe najfinejše in trdno delane v lastni delalnici. Posebna, izbera. kuhinjske opra t e. Specijaliteta: MT OMARE-LEDENICE. Sprejemlje kakoršno-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K ' Krasna Gloria remontoiraka srebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za aamo K 7 Tovarna ur I. KOtfIG Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117 Na prodaj je o pohištvo o svetlo in temno, spalne sobe, posamezni komadi, omare za knjige, pisalne mize, stolice, modiljoni, slike, eb-stične žoiezne postelje, blazine, izbera di-vanov, moderne kuhinje za smešno ceno radi pomanjkanja prostora. - ulica Chiozza 8 Trudeče table) VIKTOR DOPLICHER idealno hranilno sredstvo za nas gospodinje je jedilna mast (iz najfinejih kokosovih orehov) Prvič je s tem pripravljena mesna jed mnogo eeneja kakor z drugo mastjo in drugič je možno omejiti vpomb© mem sploh, kajti močnate jedi, pripravljene z jedilno mastjo Ceres so lahko prebavljive in zelo slastne. Neki gospod, ki ga je krof pripravljen z maslom in svinjsko mastjo tiščal v želodcu, je zamogel lahko prebaviti 6 krofov, rirejenih s ohranilno mastjo CERES. JOSIP ROŽE mizarski mojster v Trstu ulica Raffaele Zovenzoni 6 izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim. posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. xxxxxxxxxxxxxxxx Prvi tržaški mehanični zavod za pranje in likanje perila ulica del Belvedere štev. 35. Specijalitetu za moško perilo, kakor ovratnike, zapestnice po dunajskem zistemu, zajamčeno lepše kot novo in del časa trajajoče. Centrala ulica Belvedere 35. — Tu navedeni lohali sprejemajo in oddajejo na vsako željo : L. G. Colombani ul. Vincenzo Belimi 18. Enrico Bonetta, mirodilnica. ul. Geppa vogal Carradori. Arnaklo de Štefani, brivec, ulica Massimo Dazeglio 22, vogal ul. Foscolo. Du-satti Francesco. brivec ulica Cavana 3, Marco Gustavo, mirodilnica ul. Giulia 20. 'C , *. 'jcz^tr- tssj OOOOOGOO^^j Tapecirska delalnica IVAN KRSTNIH S^ZOSZi TRST uliea Dom. Itt ssHti šr. 1 (vogal ulice Stadion) j Izvršuje vsako tapccirarsko delo z največo hitrostjo, eleganco in j>o zmernili cenah. Specijalitete: okrašesja sob, stanovanj i:: L: t:Io v Vsakovrstno dekoracijo OOQOOQOQOOOQQ&OQ fctran VI. »EDINOST« štev. 207 V nedeljo, dne 21). julija 1906. g. spodu An.lrciu S o s i c u. ki je vozi- Da se more za udeležnike vse potrebno j tu valno poučeval in vodil petje. preskrbeti, obrača se podpisani odbor do j Za izlete po novi železnici. V nedeljo, slavnih društev s prošnjo, da nam najfca- j dne 12. avgusta v Knhdilj pri Štanjelu, lci ga sneje d o o. avgusta t. 1. sporoče, ali se ■ priredita pevsko društvo „Zarja'* iz Rojana udeleže slavnosti in vsaj približno s kolikoj in ..Svetoivanski tamburaški zbor" s sodelo- členi. vanje in bralnega in pevskega društva „Slovan" y Postojni, dne 14. julija 1906. iz Kcbdilja se je prijavilo za blagohotno so- Odbor za M. Vilharjev spomenik. delovanje tudi pevsko društvo „Dom" iz Velikega Repna ter nastopi s pesmijo „Slovani*. Zanimanje za ta izlet je veliko. Prostrani Josip Lavrenčič,; predsednik. ( „Nikolaj zadnji** Londonski „Stan- slavnostni prostor ravno ob progi nove želez- ^ jav]ja ^ Petrograda? da je na manifestu' bo bogato odičen. Pričakovati je, da bo q razpustu dume> ^ je priiep]jen na zgradbi* niče dne 12. avgusta častno zastopan ves Kras, ^^ nekdo svinčnikow p0(ipisal carja bno pa >1. društva ..^SliHtS mu w?0.. v Trstu z * • : „Nikolaj zadnji**. Veliko slavje Tolminu. Slavnostni od-! : sek naproša vsa bratska društva, ki se mislijo vueiežiti slavnosti dne 8. sept. t. 1.. da mu blagovole naznaniti svojo vdeležbo p i -' j s m e n o (v smislu doposlane okrožnice) najkasneje do 15. avgusta t. 1. | Slavnostni odsek, , Založba kavinih izdelkov v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani Od 1. julija t. 1. naprej je edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le i tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani**. Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu, Postala je pa; ob enem tudi naša dobrotnica. Tudi to dobro „Tržaško podporno in bralno društvo ve naš narod. v Trstu** vabi na slavnost razvitja zastave ! P e r d a n o v a k a v a je n a j b o 1 j-dne o. avgusta 1906. v -Nar. domu** pri sv. Ivanu. Slavnosti se udeleže zastavami: ..Delavsko podp. društvo" Trst, „Trž. j in 0b enem poučna. Na nje ovitkih je videti, Sukoi**. pev. društvo -Kolo** Trst, pevsko naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve-društvo „Slava"* Sv. M. M. sp., „Podp. roko- likovcu, na Muti in na Savi. Slovenke, ■ naznanja si. občin-tvii, t i !ci h. V.IU;ir : „X ša rve/Ja", Zo- h-cctLi: ..< Mve.lcpT4-. V. Ni> aSr: ..firrjitsk j" iti il '». V j: :č : .,! ovtjte »e j-.jiiUs«- . . . .'■. Svira Svctoivanska narodna godba. Z&četek tečno ob 5. uri pop — Vncp 50 »t«t. Odbor. :-'ša in konkurira z vsemi d r u-!gimi izdelki te vrste. Zunanja ! oprema te nove „družbine kave** je umetniška kupujte odslej le to novo druž-bino kavo! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani. delsko društvo — Ajdovščina**, pev. društvo „Hajdrit h ' — Prošek, pev. društvo „Zarja** — Tiojan, pev. društvo društvo „Adrija* — Barkovlje. Udeleže se razvitja še sledeča društva: ^lnv npv društvo*' _ Tr^t tiev društvo Koleds* la vreme. Danes: Maria. devica ; rMov. pe\. društvo lr=t, pev. erustvo Klonimir. Dobrila. — Jutri: Abdon in Seueu, mu- „Mladina"* — Sv. Ivan, pev. društvo „Ilirija** i čenča; Vitadrad ; Marčula. — Temperatura včeraj: sv. Jakob, nČitalnica** sv. Jakob, „Velesila** i WoludDe 2S" Celsiu8- ~ Vreme: nbtafao, iz Skednja in „Obrtno konsumno društvo* j —— Razne vesti. pri sv. Ivanu po deputaciji. * * Slavnostni sprevod z razvitimi zastavami in godbo na čelu odide iz društvenega doma Stadion št. 19, v nedeljo 5. avgusta ob 4. uri popoludne. — Sprevoda se vdeleže vsa društva s zastavami, pevskimi zbori, deputacije in drugo občinstvo, ki je namenjeno na veselico k sv. Ivanu. * Umorila moža iz ljubosumnosti, Na Dunaju je v petek o poludne žena hote-lijerja Ferdinanda Puscha ustrelila svojega moža. Vzrok : ljubosumnost. Morilka je stara 65 let, njen mož je bil pa deset let mlaji. * Kitajski kanali. Kitajska ima več kanalov in plovnih rek, nego katera koli Vspored slavnosti v „Narodnem domu"* druga dežela na svetu. Tamkaj skoraj ni ve- pri sv. Ivanu bo nastopni : Slavnost otvori godba svirajoča -Naprej**. — Nastop zastav, predsedništva, kumice s tovarišicami na veselični oder. 1. Slavnostni jrevor, g. predsednika. 2. Čin razvitja zastave, -.»top kumice, zabijanje žebljev, pozdrav med zastavami. 3. Tekmovanje pevskih društev : čega mesta, ki ne bi bilo ob kakem kanalu ali reki. Veliki takozvani cesarski kanal, ki se od Kantona razteza po vsem kitajskem cesarstvu in se pri tem dotika 41 velikih mest, je pravi čudež. Širok je ta kanal 15 do 16 metrov; preko njega je zgradjenili več a) *** „Slovan na 7 25 667 75 i. 40.22 240.171/, 117 35 117.321/, taja 23.47 19.12 95.45 95.50 11.31 11 31 *) Za članice pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. Trgovina. Borzna poročila dne 2S. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.-do—.— London kratek termin K 24032—240.GO Francija 95.53---95.75, Iialiia K 93.50—.—95.70— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.32—117 50. nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ©motna renta K 99.40 -99.70, ogrska kronska renta S 95.70—95.—, italijanska renta K _.— —.—, kreditne akcl.e HI 60*.— — Bt>»i.— državne železnice K 670.00 - 672 00 — Lornterdi K 153 25—164 25 Lloydove akci.i3/., za marec 4l'/4, za maj 413/.,. Stalno. — Kava Kio navadna locu 38—40 navadna r elna 41—43 navadna ! dobra 44—46. Hamburg. ^Sklep). — Sladkor za julij 17.20 za avgust 17-20, za september 17*30, za oktober 17-35, za november 17-.H), za dec. 17.40. — Mirno. . — Vreme: lepo. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 48.5 , za sepu 48*50. Mirno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Trdno, za 5 do 10 stotink višje. — Prodaja: 14.000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 8S, Sh ; Stalno Da Je navadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska posledica uživanju zrnate kave, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi upliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzroča žal tako pog-ostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izgnili z malenkostno izpremembo v napravljanju ! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nećete odreči docela, na pol s Katbreinerjevo Kneippovo sladno kavo, tako dobite vo-njivo okusno in zdravju hasnjivo pijačo. Že 15-letna izskušnja in čimdalje veča priljubljenost Kathreiner Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo pa se priporoča Kathreinerjeva TCneippova sladna kava brez druga primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna. pijanosti ni več Vzcrec tega Čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno. Mor« ««e dati t kavi, • mleku, v pivu, t vinu ali r jedilih ne !ž za tekoči mesec 15.76. za avgu t lirTf), r.a aepl.-okt. 10.—, za sepL-dec. 10. i^ (mirnt»). — Pšenica za tekoči mcsec 24.05. za avgust 24*85, za 3ept.-oktober 22.45. za ?eptemb»r-dec. S2.50 (stalno). — Moka za tekoči i. esec :il.53, za avgust 30.85, za sepL-cktober 30.10, za Hepteraber-dec.5ef.90 (mirno). — Repično olje za tekoči oiessc (H.l'?, za a vgust 05 —. za sept. dec. 0o.3 4, za jantivar-april 00.1 (m-rn<»). — Žpirtt za tekači mesc 44.' s, za avgust 45.—, za Kdor izven T. sta p:«-nero naroči kak. „KALI OGLAS". r.^J loi-ja iJsnir v naprtj. ktr drugače ns bo njegav o;las objavijtii iz ni oseba psziuna Upr;v: hita, Tar.fa Jo utesnjen« č^slu „BALi:i 0uLAS0»" in vsikiJa af.i.3 preračun i, fcaiito mu je plačati s tem, Az preitejo besano Oglate treba naiiov.tJ na ..IHSERATIII C3D£LEIt" „Edinosti". Hi vprašanja pato.n bi dajal „IMSERATM 0S0ELEK" ' Is'rrmaoijo edino le, ča bo pismu priloiona znamka za odgovor. januvar 20.3/., za jauuvar april _'7:t „, (sbtla«). rafiniran 5d.50—57.— Vreme : lepo. Mmio O-iordani operater kurj h očes — Specijalist Ambulator — ulica Caserma 14, II. nadstr. odprto od V.— !2. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja očesa, tudi zast3re!a po neki posebni metodi, ki ne pro-^^■IB^^T Ti.-cfa nikakiJi bolcfiiu. Zagotovlja ozdravljenje za-__raščenih nohtov tudi najtežjih za ozdravljenje, jednostavno brez izvadka Sžtarjlvi deslnfakcija. — Cene laera«. Po zah'.evi jride zJravit na dom. Vsaka oseba bo dobila navodi o bigij jezičnega ravnanja z nogami. K!idc-n:-či v Avberju lil*-* na »Ivor sču £ros:». Maksa U k mar. Vs^ak komad . tiU _815 [Xnn zmožen d-iavec zh vi žiti s konjem. Več lobC Du 8<. p i ,.lnserattaem oddeikn Edi- r.i-ti". 814 Cfiho 11 fobica s prostom uhodom v I. nadstropju O Uli O. odda se v nsje.ii. Ulica Belvedere št. 57, Pekarnau 807 Dolenjski cv:ček « Na Onrinah 9e Proda hi5a z 8 i>rostori" M|Jwlliail vrtom, vodnjakom, ležeč* zra, ven električne postaje. Naslov : Općina 10H 791 Mala družina obstoječa iz treh oaeb, i5če malo 8'anovanje z vrtoaj. vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Rv magna. Commerciale, ali v Škorklji blizu mestPodpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismena ali u^tmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod .,M a 1 a družin au. 888 HunrOP krasen, na najlepšem in najzdravijem UVUlvv griču pri Trstu, proti jugu, obkrožaa lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-Sati, v .Inseratnem uradu Edinosti". 660 Gostilna „Alla Costanza" 'Via jjriii» wwwhmibm Na.) V 4 5t- 18). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kratki teran. Priporoča se al. občinstvu Henrik K o s i č Parrolp Obširnega zemljišča, nahajaječega se ■ UIJIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu ao na prodaj. Zemljišče je pripravno za zi-iani® dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urati Edinosti'. r»ol Urar nizke. Prodaja G i o v. P liska, Corso št. 13, izvrSi vsa-korsnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene >daia vsakovrstne ure. (2»J2) l/icln 90I1D rePa 9 Kraniake' Je v vs:>h ,et- rVlolU &CIJC uih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i C, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (i'27) Novi modni salon (Corso št. H. L n.) Zaloga klobukov za i^ospe. Parižki in dunajtki uzorci, po najzmernejjh cenah. Išče qq ena oset>a na stanovanje in hrano. Ulica Solitario vrata 21 (831 lovni nloc bo ftvSusta v Orleku Svirala JdVllI |IIC0 bo godba s Prošeka pod vodstvom kapeln ka g. Majcena. V slučaju slabega vremena se ples odloži na dan l*. avgusta. Uljudno vabi gostilničar Čebule. 816 Stanovanja v najem in kuhinja Kron 164-30 ; soba z ognjiščem K i3.»96; via Torrente 40, prvo nadstropje : soba in kuhinja K 3Ž9-6U; drugo nadstropje: 3 sobe in kuhinja K 597 40; podstrešje, soba in kuhinja K 247 20. — Obrniti se jc ulica Campanile 12, Petijevič. 825 Hrlrlo o o v najem meblirana soba ena ali dve UUUd Sc postelji. Belvedere 23, vrata 9 (324 Gostilničarji kateri si žele nakupiti vino I. _____m vrste iz v;nograda brača V e- leniča brez da odpotujejo v Dalmacijo, za zmerna ceno franko Trst naj se ournejo za nasvete in vzorce v ulico S. Francesco d' Asrisi St. 64 (Trdt) Pelazij T u j a k. _828 Trgovski pomočnik rega blaga, z dobrimi spričevali želi svojo služba premeniti v svrho, da se nn uči italijanskega jezika, najraje kam v tržaško okolico. Ponudbe je pošiljati na naslov: A. Z. 20 H pošta Prem (Notranjsko). Po&te restante. 826 In* ekitnemion trgovski pomočnik vešč netn-in iCi'y"fl IClI Sk' ga, slovenskega in laškega jezika v govoru iu pisavi išče primerne službe Pod „Dobra spričevala" ua „Edinost". _ SCtt 5U;X proda po nizki ceni Trošt, Čkorklja 471 II*O (, ad Rojanom). Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije Št. 18 (za deželnim sodiščem«. Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! _ u:M/>ri:in!Ao Alojzija Mermol naaled. Le ban IrlirOUliniUd — Trst — (ul. Barriera vecchia št. 13) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadkiiljiv prah proti mrčesom. U#«<*m C!#i*H!a (ulica Raflineria št. 3). Tovsrua nenr. Olvruia sladčič, koufetur iu kardi.ov. Zmerne cene. Po'iijatve na deželo._ Dnhiefim svet,° Mli teir'»°» Be prodaja; p>-lUlllblVU polne sobe in posamezni komi!;. Izbera stolic. Cene, da ae ni bati tekmovanja. Ulica T„,.a„tQ A Cl II I 1 i fi h. 4-». Torrente 34, A. O u 1 1 i c h._ TKcsT (u ica Nuova 5t. Ivan riasuni Palača Salemli Trgovi u a kuhinjsio opremo z emailiranega in litega želez* glinastih poBod in i-teklenine. r _ n Ciio v v tiskarni Edi-3J5 J5 voja tine Veliko zemljišča '(utoni, ulica Miiamar št. 1. S 3 izvili nlae v J'ovirju l»ri Gregorju Perhauc J&VllI pivo bo i?ne 5. uvgu«ta. bvirala bo nabrež.nska godoa. 821 Za goldinarjev 14 se proda širalni stroj. Ulica Faiueto 31, L nad. Sil« l/rac413 domači, najfinejši med v hermetično l\i aoI\l zaprtih posodah iz kovine po V* in 1 : k'g ponuja por zmernih cenah poses-nik Pavel IŽiberna, Žtorje pri SežanL l lizu nif.-ta v > tork'ji- _____________m K'».';n i v nrfjzvlravejem aolnčnatcm kraju je na i^-odij (..a m.t!e iu velike parcele). — Slovenci! krnele, mali jio*ett-iiki, trgjvci, uradniki, zasebniki, ki iin.i e na ra/. . la^ » iaj denarja, in si hočete nabaviti svojo la-uno ni.Vi, n- z itn u lite te važue izredne prilike. ZeiuljiŠ^e ijri:u r-i «/..i-ru J .jo velikih in maiih hiš, dvorcev (.'ii> n..i c ^ »ru.«, kmetskih hiš itd. Ne daleč .» I ze u j-šča je k i.nj-u-lom, tako da »e dobi m.- terijal z, z^adjo j>j niz.vi ceni. Vode je dovolj in sicer z.rav, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo naptljasi ui ti p;in. Zgr»d ia se bo nova širo!:a cesta in stlr.-ij n . j.-, i i bo tra a-vaj vozil blizo do Reinljišča. P >: in l»»jj iait s zemljišča imeti vat- ugodnosti. >;t itlj j fr.i H dToiee, j-išice po:jndne rtsuko t , t i u pr->ti ;iU-fliu n a obroke. — Natančna poj.iMii * p aii usto »eno INSERATNI URAD ELU.N -.>STl i V ca,. ulica tiiorgio Ciaiaiti ši. 13 od ^.-IJ. .I:V- » i pf>p. Narodni dom.) I Pi^fiict f*tar- zmožaa^ 9e P • drv.-./nJI i t idlllbl in zasebnikom za končen- trr pouč ne v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na- slov je prašati pri rInseratnem uradu Edinosti" (1JJ Stran VIII. »EDINOST- štev. 207 V nedeljo, dne 29. julija liMjG. I AHD A MCI^A E> A 1SJI/ A iSe) O (se) o (5čD I I 3 r^L I ^Sl ^^ iX / m / m I lx / m 1 SPr®i««a vl°B«: na knjižice po 3 «///„ na tekoči račun ■ 7 \ VJ^ 1 / 1 \/ ^ 1 Mi IlI. 1 K m. J po 3 V/o 2 odpovedjo 8 dnij, na žiro-račun po 3!/4"/„ \ X . . > bez 0-P°vedi do * 40.000, za večje zneske pa se je treba Eskompiuje menice, daje predujme na vrednostne papirje f glede odpovedi sporazumeti................. kakor tudi na blago, ležeče V javnih skladiščih. ----- £ Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. •u4»i > 111 n irininm i inu i»i» ni < i-i.» i»i»ihim»»i* 11« ii i mu i iiiinw*m>in ^ Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in ino- Preskrbuje vsa borzna naroČila najhitreje in najvestneje | zemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja. ,o.,o..o.io.io..o. pod kulantnimi pogoji. .o..o..o..o.,owo. ! Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, r __r inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje «.:•««>•' »•aiiwmi:l!!li»lliili:i 'I :fc*-Wlul>«K»»'IHhI l^l I I I 111*11 H'»-' .M««i|.HWill IIWMi»M|l(tl((.|»,*»i.|..|j>t»t.'*.ti>l«ll M .... , . .. ...... f kupone in izzrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotecmh f pog0ji. zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............p v TRSTU UL. HlCOLO MACHIAVELLI 26. VdF\ ■ V Da bodete spali brez r.acilege, da si mirno in ohranite 2 Vaše obleke in Vaše kožuhe g p pred molji ter da uničite škod- % d Ijive učinke nezdravega zraka & po sobah in stanovanjih, rabite 9 -j ©ve » kadeče se stožce | Na prodaj v vseh mirodilnicah — in lekarnah. . ■1 ■ £ Velika zaloga — AFilEHEGA KARBIDA gssr prve vrste do K 26 za IOO fcg čiste teze, prosto vozarine za I-tro in Goriško pri Faolo Patrizi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST Hermanglld Trocca Barriern vecchia št. S ima veliko zalogo K?rtTaškik predmetom za otroke iu odraŠčece. Venci cd porcelana in biserov vezanih z me ceno žico. ca umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Eiiie na jfircclmstik Bleščali za spomemife Najnižje konkurenčne cene. tam Stanje hranilnih vlog : Razervni zaklad : nad 22 milijonov K nad 760.000 K jtfestna hranilnica ljubljanska es >09 ^Z, •M mm o zz -S ~ © > >3D JI A ^ ^ i. rk"> " ""■II 111 mt ipi Uf spo -iff l!»g M P < r.> O c*- C < P »d o «2. v o CR V prodajaliiiei obuvala Buon Oper^io:: TRST — ulica di Riborgo št. 31 je na razpolago velika izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Cene zmerne sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo iudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po '»s/±°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 \ in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati doJg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto (»°/0 izposojenega ka- \ pitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. 5Cehiayan j TJUST, Corso Stv. 2:5. j Velika izbera ur j verižic, prstanov, priveskov, uha- j nov z demanti in brez istih itd Predmeti so zaznamovat.) nejiiui cecami. Najpopolnejše jamstvo prodano ali popravlj Kupuje in menjav 1 n:t .■ 'ii. r- t, i F ■ za ts:ik-> f t eno ure. r •ueirmo ulica Tivamelia štev 9 Priporoča svojo zalogo oglja in urv, ! d je vedno preskrbljena z najboljšim 1 kranjskim blagom. Prodaja na debel« ; drobno, Pošiljanje na doni. Telefon štev. 1664. in Podpirajte družbo sv. Cirila in l^etodija! i fc . JI/St- tj 1 , . , .. I d ^ w u i ar 1 TI\ST - c/. Foeie nnorc At. priporoča vtlik' i::bor ur: fi.n.?Q2, i ^ ŠchsffT.ause, Lcngines. Tsvan?? ::d. J kaitor tuci zlate, srrsrnt ir. kor^-sits • ure 22 gospe. IsV-or ur bj-no. | Sprejema poprav!]ar^a re nizki,': Cf.?.h. [ fežSižii'v iu...J? Umetni fotograf ičniaielie pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 (pritličjeJ T K S T. Izvršuje vsako fotografićno delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost jlokalov.por-celanaste.plosće za spomenike, itd. itd. POSE it X OST Povečanje vsatatere fotografije. Ratii udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu aii zunaj mesta. Velika izdelcvEilnica na stroj nogovic ® Svoji k svojim! Svoji k svojim! ^ . +I . K? Jt » rn ^ naročila in poprave se takoj vsorejeniajc ig-- M, A JL J, £i —--====== ^ ; Jamči se za največo * ^ a? hitrost 111 točnost sj^ j Za r.ar*»ebe seje oglasiti izdelovrJnici nogovic ^ospe v* k t" * 1 i......, - , , . u čk Fanny Jakob — Ivessich si do^o'jnje obvestiti plavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila s ojo za- ..Jir-a št V mri^t- logo kakor^ tndi povećala prostore stem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da ^^' uut^a ricipi^iu -r, *v. - mvMa tm^m m* maem Velika zaloga z manifakturnJrn blagom ulica Suova it. 36, vogral ul. S. Lazzaro. ■ podružnico ul. S. Zt3.zzs.ro it. 5 ■gL more v polni meri zadostiti vsem zhtevsm cenj. odjemalcev. »jr V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovo^.i in najmodernejše i z prvih tovarn, posebno pa snovi za mo^ke in ženske obleke, a-njce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanki \ Velika zaloga koles (bicikljev) i j Germania in Nszionale ^. _ , __________zfi f'z^or p'atnenega iu bombtžneg-i hlnga. prtov in prtičev. ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ^ ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnetra izdelka Pletenike, svile-iine Sv i ^ raznovrstni okraski za 5ivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodae ia cesarske zastave ' in narodnih trakov za društvene znake. ^S* , Sprejema naročbe za možke obleke po meri, katere izvr-i nf^točneje in najnatanč »ej° r>o ^^ ' cenah, da se ne boji konkureace. J * ' ; Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali t>a ae vrne denar brez nikakih — zadržkov. Poakuiati'in se prepričati! ' ^ & rab ura: koles na bencin (iotociklet) IiGSSLER & JAUERSIS pri kolesih in mctocškletah potrebnih pritiklin Mednarodna razstava v Milanu. ! Šest velikih mebliranih hotelov, moderni komfort mehaničns Delatnica -*& >•»- kolesarska šola GIUSEPPE EGGHR TRST — Piazza della Caserma štev. 3. dva omnibusa pri vsakem vlaku. It 1. lir 5 ena pontlj.i »i ii 4 vuku ,. r. 1 [msttijo „ z 2 postelji 3 „ ,, ,, „ a 3-4 iKMtelj. „„ 2 „ „ „ „ itd. „ skup«j s possrežbo in razsvetljavo V „Biro-u" so na prodaj listki za zajutrek ali kosilo po zmernih cenah toliko v mest i, kakor na razstavi. — Zglasiti se je pri ulica San Giovanni štev. 18 (poleg automatičn. buffet-a) TELEFO?; štev. 1473 TUST, ulica G-iacinto Gallina 2 Popiavi z jamstvom vsakoršno uro nroti k najzmerneji ceni. NOVOST! PfoiajaiBiea jestvin ia kolonijaiHBia Map Mateja Kocjan ulica Piccarji voga ulice Patronio. rzber svinjine, sira, moke, riža, sočivja, kave. sladkorja, olja, kisa. milj sveč; vs« b a^o prve vrste po cenah, da ni bati tekmovanja. O V O S T ! Cigaretni papir in cigaretne stročnice nedosežno izvrstne kakovosti. ^ Naročbe je pošiljati; „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani44.