Cena 3 DVn. Od vsakega prodanega Izvoda 1 Din za sirote Srfiev na £afešfd cesti.
»naprej« i. vn„ ». »a.	V	Ljubljani,	cine	26.	aprila	1923.	..Ljudski 3ias« i. »■., si. 17.
list 1923
US: Socialistična stranka Jugoslavije.
ZALOŠKE CESTE.
Širom svete se vijejo mračne ceste.
Kakor vdove zastrte v črn pajčolan
drhte v solnčnih žarkih in romarsko pesem pojo:
O, o! Ustavi se potnik — kristjan!
Ce si utrujen, če ti obraz je potan, sedi na kamen, glavo podpri z roko in čuj povest, ki je pila našo bolest, povest Zaloških cest, v dimu in sajah rojeno, v trpljenju in težki borbi za kruh spočeto, kot grbavo dete v telesu ob rojstvu prekleto. Devetnajststo let odkar je bil Krist razpet na enem križu in z eno Golgoto pred seboj; štirinajst postaj in ena križeva pot...
Devetnajststo je zdaj Golgot in križevih potov, postaj in križev na njih pa je stokrat devetnajststo. O, o, kako je težko nositi stokrat devetnajststo križev in trnjevih kron in kako je strašno piti kis in žolč iz stokrat devetnajststo gob!
S krvjo, solzami in potnimi sragami smo napojene, kakor pošasti gredo preko nas Iškarioti, brez konca gredo farizeji, Pilati, vojščaki, ki s sulico režejo naša telesa, bijejo nas s kopiti po krvavečih obrazih in z biči pode od nas Veronike, ki so prinesle prt.
0~ o, kako je hudo na križevih potih pred biči, kako so trudne noge in naša telesa strta...
In grob ni več grob, zdaj je devetnajststo grobov, skai, čuvarjev in sulic, ki bde nad živimi trupli, pa je planilo iz zemlje stokrat devetnajststo.
O, o, kako je strašno pod težo stokrat devetnajststo skal, čuvarjev in sulic, ki gazijo naše vstajenje.
Popotnik je čul povest okrvavljenih Zaloških cest, sklonil se je in poljubil na križih trpeče Kriste, potem je zaškripal z zobmi in stisnil pest in zaklical z močnim glasom: ne, brez Veronike niste!
Milenin.
V E C 'REVOLUCIONARNOSTI!
Gotovo preživljamo eno izmed najbolj revolucionarnih dob svetovne zgodovine. V verstvu in v znanosti, v umetnosti in tehniki, v narodnih in mednarodnih odnošajev v razmer ih človeka do sočloveka in do narave, povsod, kamorkoli pogledaš, povsod opaziš neverjetne izpre-membe.
Vse te izpremembe seveda vplivajo rra naše življenje in na vse naše odno-šaje, izpreminjajo našo družbo in tvorijo v svoji celoti tisto kar imenujemo napredek.
Revolucionarnost in reakcionarnost pa sta razmerje posameznika do teh iz-prememb. Kdor te izpremembe spozna, jih razume in uravna po njih svoje življenje, čeprav mora pri tem opustiti stare, mnogokrat priljubljene navade, tega imenujemo revolucionarja. Kdor pa je tako slep, da teh izprememb ne vidi. kdor je tako nerazsoden. da_ teh izprememb ne razume čeprav jih vidi, kdor je tako komod en. da se v svojih navadah ne da motiti, čeprav je izpremembe razumel in jih spoznal za umestne — vse te in take imenujemo reakcionarce.
Beseda revolucionarnost je dandanes splošno priljubljena, beseda reakcionarnost pa splošno osovražena. Vsak se izdaja za revolucionarca. nihče ne mara biti reakcionaren. Koliko Pa je ljudi, ki vedo, da pomeni revolucionarnost predvsem odpravljanje vseh starih, neumestnih, nesmiselnih navad, pa najsi bi bile še tako priljubljene? Taka stara navada pa ni samo tista, v kateri tiče vsi drugi, ampak tudi tista, v kateri tiči posameznik sam. Kadar bomo imeli posameznike, ki se znajo za svojo osebo otresti svojih sta-
rih navad, ki pravijo o njih, da so železne srajce takrat bomo imeli tudi revolucionarno ljudstvo, ki bo zmožno odpraviti napake sedanje družbe kot celote. Takrat napredek ne bo več prazna beseda, ampak bo pomenil večje blagostanje in manjši trud za vse člane človeške družbe.
Posamezni revolucionar pa ne zadošča za napredek družbe. Takih revolucionarjev smo imeli v zgodovini človeštva dovolj, toda rešitve ni bilo. Med največje revolucionarje štejemo n. pr. Jezusa, ki je odvrgel vse kar je spoznal za škodljivo in se ni ustrašit niti pred kraljem. niti pred najvišjim duhovnom, obema je povedal v obraz, da so posvetne in duhovne stare navade lahko zelo če-stitljive toda vseeno jih je treba popolnoma odpraviti, če so za našo dobo neumne in škodljive. Držal se je tega dosledno in šel zato v smrt. potem pa, ko je njegov nauk zmagal, ko je ljudstvo sprejelo nove »krščanske« navade, se je popolnoma proti volji svojega »odrešenika« oklenilo teh navad in jih danes nosi kakor železne srajce prav po judovsko; namesto, da bi molilo v duhu in resnici, to ie, namesto da bi samo mislilo, šteje lesene jagode in brblja naučene besde in hodi kazat svojo pobožnost v tempelj namesto da bi jo odpravljalo v svoji kamrici... Za Jezusom je prišlo še mnogo podobnih revolucionarjev in končno srno imeli enega, ki je prav glasno zaklical, da posamezni revolucionar ne more »odrešiti« ljudstva, da se mora to ljudstvo rešiti samo in da se mora v ta namen združiti: bil je preganjan zaradi tega svojega nauka, pa končno je njegov nauk vendarle zmagal, polovica človeštva moli danes njegovo moli-
tev: »Proletarci vseh dežel združite set« in nosi njegovo ime — toda kakor so kristjani živeli in žive nekrščansko, tako marksisti žive in bodo živeli nemarksi-stično. dokler se v resnici ne poglobe v zahtevo vsake resnične vere v odrešenje: vera brez del je mrtva.
Oba velika revolucionarja sta zbirala okrog sebe preproste ljudi in jih učila, naj se sami rešijo. Toda komai se je njuna ideia razširila malo dalje, že je postala iz nje železna srajca — preprosti ljudje so v svoji bedi in omejenosti, v svoji duševni lenobi in pod pritiskom hujskanja bogatih velmož izpremenili revolucionarnost v reakcionarnost: ona dva sta' zahtevala dejanj, izvrševanja, resnične izpremembe življenja, ti so pa razumeli eni miloščino drugi pa krvavo prekucijo. »Kristjani« upajo, da je »dobro delo« v Jezusovem smislu, če dajo od ukradenega milijona kak vinar beraču, »marksisti« pa upajo, da bo na svetu kaj boljše, če začno kakšno krvavo »dejanje«, ali po francosko »akcijo«. Ne eni ne drugi pa ne marajo začeti svojih dejanj in akcij pri sebi, pr! svojih lastnih železnih srajcah ...
Ce iščemo dandanes vzroka, zakaj Jezusova revolucionarnost, ni prešla na ljudstvo, pravimo, da je kriva neizobraženost. Izobrazba je pa od takrat silno napredovala, skoro vsak človek zna danes čitati — zakaj vsaj zdaj ni prešla na ljudstvo Marksova revolucionarnost? Kakor pri kristjanih nj bila kriva samo neizobraženost tako tudi zdaj ne. Takrat so branili bogati velmožje pravtako kakor danes. Kajti bogatin ne more v nebeško kraljestvo iz istega vzroka, kakor ne more v socialistično družbo. Bogatin pa
ni samo tisti, ki ima mnogo duha. Ze takrat je Jezus ugotovil, da »bogati na duhu« niso posebno navdušeni za pravično ureditev in je zato rekel tisto še danes mnogim nerazumljivo besedo:	blagor
ubogim na duhu! Taki bogatim duha so bili že takrat in so v še večji meri dandanes velika ovira pravične ureditve človeške družbe, to pa tem bolj. ker se k njim štulijo tudi »ubogi na duhu« v svoji domišljavosti prav tako. kakor se mnogi bajtarji štejejo med bogate posestnike. Vsi ti pravi ali nepravi bogatini zlata ali duha, vsi ti so bili od nekdaj in so še danes najbolj prikovani na svoje železne srajce, na svoje navade, in se jih tudi takrat ne marajo iznebiti, kadar so s poznali, da jim škodujejo. V tem je prekletstvo individualizma, v tem tiči globoki smisel besed modernega revolucionarja, da se bo proletariat rešil sam. »ker nima nič izgubiti razen verig«, besed, ki so po smislu popolnoma podobne besedam velikega revolucionarja pred skoro 2000 leti; »Blagor ubogim na duhu. ker njih je nebeško kraljestvo.«
Preprosti proletarci! Vašo je bogastvo zlata in duha, dokler ostanete preprosti dokler se ne prevzamete, dokler si ne začnete domišljati, ko ste si kozo pridobili, da si s časom pridobite tudi veleposestvo, in ko ste se naučili abecede, da si s časom pridobite toliko znanja, da boste z njim lahko vladali nad drugimi. Kajti niti nebeško kraljestvo, niti socializem ne pomeni vlade nad drugimi, ampak sodelovanje vseh.
Sodelujte! To je Jezusova in. Markso-va revolucionarna beseda. Sodelujte — s tem postanete revolucionarji dejanja. Sodelujte — kajti brez vašega sodelovanja •ne pomaga prav nič ne Jezusovo, ne Marksovo odrešenje!
Odvrzite železne srajce, odvrzite re-akcijo!	„_ra.
Pravica do ulica.
Delavski sindikat — kaj je to? Ali je to Žerjavova strokovna organizacija, ali se morebiti tako imenujejo tiste »strokovne« organizacije, ki jih ima baje »Or-juna«, ali je s tem mišljena deputacija profesorjev, ki žele postati arhivarji? Kdo ve? Najbrže bo zadnje pravo — kajti o delavskem sindikatu, ki ga želimo spo-
L L:
Na dan plačila.
Težko ga je pričakoval vsak izmed nas, vendar smo ga dočakali in kolikor smo bili tudi nestrpni, še prezgodaj se je zgodilo. Dobili smo mesečno ziačo vsak v posebnem zavitku.
Opazoval sem i;h krog sebe. S tresočo roko se je stegnil vsak po ovitek, z naširoko odprtimi očmi ie večina strmela na številke, največ jih je bilo presenečenih. ker niso vnaprej izračunali vsote. Morda niso znali ali pa so znali in namenoma niso hoteli številčne resnice, ki ne more pokazati drugo, nego da je premalo, strašno premalo za najpotrebnejše.
Drug za drugim so odprli zavitke in s tresočo roko šteli bankovce, ponovno pogledali v zavitek in zopet šteli dvakrat, trikrat — zaman, ker v roki ie. kar je, in to popolnoma soglaša s številko na zavitku. O joj, kako malo!
Po tem prvem hipu brezupnega pričakovanja in presenečenja so se dvignile posamezne kletvice: vedno več jih je bilo
znati, ne vemo zdaj še nič drugega kakor to da je šel pred gospoda ministra za notranje zadeve klečat in prosit, kakor je znano, da ie klečala in prosila tam že tudi tista deputacija profesorjev, ki hočejo po zasluženju priti v arhiv. Torej bo najbrž oboje eno in isto. samo da je ta deputacija prosila za dovoljenje, da sme ustanoviti novo komunistično stranko, ki ne bo nrav nič huda, ampak bo jedla lepo iz roke — sindikat je pa prosil, naj bi gospod minister dovolil proslavo Prvega majni-ka. Gospod minister je bil v obeh slučajih zelo ljubezniv in je milostno dovolil vse. kar je — drugim dovoljeno tudi brez klečanja.
Samo eno je nerodno. Res je. da je za pravilno klečanje treba visoke izobrazbe. ki je delavstvo nima in imamo torej precej malo mojstrov klečanja. Toda za samozavesten in odločen nastop pri obrambi pravic je pa treba tudi zavednosti. ker brez te ni korajže, zato imamo med nezavedneži mnogo takih, ki ne znajo sicer klečati, ki pa tudi nimajo posebne korajže. Na take samo napol korajžne ljudi bo pa silno slabo uplivala notica, ki jo je meščansko časopisje te dni objavilo za strah vsem napol korajžni. Takole se glasi :
»■Praznovanje 1. maja. Ministrstvo za notranje zadeve je na prošnjo delavskega sindikata dovolilo proslavo 1. maja, toda brez vsakih uličnih manifestacij. Vsaka nezakonita, protidržavna manifestacija se bo strogo kaznovala.«
Vsi ljudje vsega sveta imajo pravico praznovati svoje praznike, samo delavstvo naj bi hodilo prosit za dovoljenje — seveda zato, da dobi potem tako dovoljenje. ki izgleda kakor prepoved. Svoje večne praznike lenobe slavi buržoazna vsak dan z uličnimi manifestacijami ko ogrožajo pijane tolpe javni mir in red s svojimi procesijami iz gostiln v kavarne, ob nedeljah in praznikih hodijo in se vozijo v uličnih manifestacijah za zabavo in zapravljanje, če pa se hoče sniti delavstvo in rabiti pri tem tudi ulice in ceste, bi mu to buržoazija rada prepovedala, menda zato ker je delavstvo te ceste naredilo in utrdilo.
»■Proslava ie dovoljena, toda brez vsakih uličnih manifestacij. Za napol korajžnje pomeni to. da ne sme biti nobenega sprevoda, proslava je dovoljena,
in na koncu so se vsule na delodajalca, organizacijo in vse, vse na svetu sploh.
Tedaj se je oglasil med njimi zaupnik strokovne organizacije: »Sodruigi, poravnajte prispevke za ta mesec sedaj takoj, da vas ne bom lovil ves mesec, in pa Prvi maj bo, glejte, da boste dali vsak nekaj za smodnik. Streljali bomo, da jih bo strah bnržuje.«
Filip, ključavničar, prvi z denarjem v roki priskoči k zaupniku, vpijoč: »Bravo, za smodnik pa dam! Tu imaš pet dinarjev. pa močno morajo streljati!«
Zaupnik sprejme denar in ga prvega vpiše. Nato pripomni, da naj poravna še prispevke za organizacijo. »Pa prispevki so zvišani,« nadaljuje zaupnik sodr. France, »plačati bi moral že prejšnji mesec višji razred po pravilniku, ker smo si zvišali z organizacijo plače.«
»Ne. toliko ne dam,« se odreže ključavničar Filip, »še to, kar je bilo do sedaj, ie preveč. Več n c dan in ne morem.«
In tako se prepirata. Zaupnik ga zaman prepričuje: glej ta in ta pa le tako plača. Vse zaman, ključavničar Filip ie zaupniku vrgel denar kar pred noge in ie
toda če vidiš, da gre brat na shod, počakaj malo, ne hodi z njim, to je prepovedano. če pa vidiš kje tri sodruge skupaj, beži, hitro beži! To je revolucija! Seveda. vlado ie pa tudi sram prepovedati take stvari, zato se takoj zopet popravi in piše da so prepovedane samo »nezakonite, protidržavne manifestacije«. To bodo pa razumeli samo zavedni, zavednih je pa malo — torej bo sprevod majhen, in če ga bodo nezavedni iz kakega skritega kota gledali, si bodo mislili; »Kako jih je malo! Dobro, da nisem šel zraven, pojdem rajši k orjuncenr!« Dobro znajo kalkuiirati kapitalisti, to je res, pa z vsakim takim »dobrim kalkuliranjem« vendarle zopet pomnože vrste zavednih, ki imajo svojo visoko šolo v tem neenakem boju. In kakor je zavednih razmeroma malo. korakalo jih bo za rdečimi zastavami vendarle več nego si mislite! In tak vzoren red bodo imeli, da vas bo strah tega reda. tega za vas tako strašnega reda. ker vam bo v doglednem času popolnoma onemogočil vašo korupcijo, s katero si zdaj tabo lepo in poceni grabite milijone. da potem z groši lahko kupujete svoje plačane hlapce!
JANKO TELBAN:
Iz megle!
Megla je ležala nad dolino. Pusta, siva megla. Dolgo je že bilo, odkar je solnce zadnjič .posvetilo na zemljane prebivajoče v dolini. Močvirja so nastala, v katerih je rastlo bičevje in vodne trave. Roparske ptice so si zgradile pod varstvom teme varen dom. Prebivalci so zaman prosili Boga naj odstrani strašno šibo. Vsi zvonovi so zvonili pred svetniki so gorele sveče in v ponižnosti klečeče duše so zaman pričakovale rešitve od neke višj moči. tam daleč iz vsemirja.
Ko je bila sila najhujša, so pa ljudje spoznali, da ni dovolj, če imaš v srcu hrepenenje po svetlobi, solncu. hrepenenje, ki nima meja. Zapustili so borne koče ter se napotili iskat solnčnih žarkov — resnice. Dolga je bila vrsta in še vedno, novi so prihajali od vseh strani, čut jih je vodil navzgor, bližje k nebu, solncu. Do srede hriba sama megla in še dalje naprej. Na tisoče korakov so že prehodili v višino, toda še ni bilo solnca. Mo^ goena skala jim je zastavila pot omaho-
ostal pri starem, Tako se je pričkal zaupnik z vsemi po vrsti — za smodnik je še šlo. za organizacijo pa s težavo po starem.
»Boljše plače želite, nove zahteve postavljate in krajši delavni čas hočete in to in ono,« jim je rekel, »o. to vse razumete. drugega kot napol-sodrugi pa ne! Jaz se ne bom pričkal z vami. Svoje mesto vam odstopim, naj bo kdo drugi zaupnik saj nimam nič od tega nego psovke od vas. Pomnite pa, kakor vi za organizacijo, tako organizacija za vas. ker vi ste organizacija in če ji ne daste gmotnih sredstev, jih tudi organizacija vam ne bo mogla izvojevati. Sicer pa. saj vas bo delodajalčev bič naučil, kako moramo zgraditi bojno organizacijo proti njemu.« Tabo se ie upravičeno razjezil zaupnik.
»Prav si povedal, sodrug France,« se je oglasil eden med njimi, ki je zamišljeno poslušal vse to.
• »Ti pa le tiho bodi. politikar, tebi je lahko,« so zakričali drugi nanj. komaj se ie oglasil.
»Da, da, sodrugi,« je nadaljeval, »prav vam je France povedal. A jaz vam
vali so, a zmagala je volja, »naprej!« je biilo geslo. Tedaj se je malo zasvetilo, prav malo in potem vedno bolj. kakor studenec z gorskega pobočja se je videl jasen solnčni žarek.
Romarji so popadali na kolena, čemu? Saj ni bilo na vrhu gore bele cerkve. saj ni bilo svetnikov vtelešenih v trhljivi les! Tudi zvonovi niso zvonili in mašnih v ornatu ni blagoslavljal pobožno klečečih romarjev.
Rdeča zastava solnca in svetlobe je vihrala v mladem jutru ter kazala pot iz megle blodeči množici, k cilju, k novemu življenju — na dan Prvega maja.
, Poslušaj evangelij, ki naj se čita na praznik Prvega majnika in ki se nahaja v Dejanjih apostolov v 17. poglavju od 24. do 28. vrste.
»Tisti čas je šei apostol Pavel med Atenčane in jim govoril na zborovanju sledeče:
Stvarnik, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on ki je neba in zemlje gospodar, ne prebiva v svetiščih, ki so z rokami narejena; tudi se mu ne streže s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval. ko sam daje vsem življenje in dihanje in vse: in je naredil, da iz ene krvi ves človeški rod prebiva po vsem licu zemlje, določivši odmerjene čase in meje njih prebivanju; čemu bi iskali, da bi Boga kako otipali in našli, ko vendar ni daleč nobenemu od nas. Kajti v njem živimo in se gibljemo!«
Kaj? V Stvarniku živimo in v njem se gibljemo in smo?
človek ali dvomiš o teh besedah., ki so izpisane iz tiste knjige, iz katere nam čitajo duhovniki vsako nedeljo in praznik o priliki službe božje? Ali si že razmišljal o Stvarniku? če ne. pa stori to sedaj, posebno danes, ko vidiš vso prirodo kakor prebujeno. Poglej v prirodo, v kateri živiš in se giblješ in si. in videl boš stvarstvo in spoznal Stvarnika! Poglej kaj te obdaja in vprašaj vse in vse ti bo dalo isti odeovor. »V njem živimo, v mem se gibljemo, v njem smo.«
stmmmmBssmmmmamemmtssssm. - m .i.':-rig!-'n
Dovem še več; resnica tudi mene včasih boli kakor vas sedai, ušel pa ii nikdo ne bo. ž njo se bo srečal če jo še tako odklanja in še bolj bo presenečen tedaj! Po-litikar mi pravite; Z vami vred trpim ob težkem delu in slabi plači, kot zaupnik poltične organizacije pa ostanem preko vseh vaših pikrih opazk vztrajno v boju za pravičnejši družabni red, za odstranitev kapitalističnega sistema z edino pravičnim socialističnim družabnim redom. Sodrugi, proslavljali bomo Prvi maj. praznik dela. ki bo kmalu, a ne tako, kakor bi ga morali zato. ker smo politično nezavedni in razdvojeni.
Prepričanje mi veleva, da vam povem to; politična organizacija in nie moč v državi ie glava vsemu delavskemu gibanju, brez zavzetja politične oblasti v kapitalistični državi ni rešitve za delavstvo. kajti to. kar si potom strokovne organizacije priborimo zaradi politične nezrelosti in brezbrižnosti v političnem boju zopet izgubimo. Poglejte, milijone plačujemo indirektnega davka, in težo njegovo občuti le delavno ljudstvo, ker ga plačuje tudi za gospodo brezdelja. Miliarde požre militarizem in tisoče mladih ljudi
Ah — kaj bcrn razmišljal o Stvarniku, ko še ne vem niti kaj sem jaz, človek!
Prašek si na zemlji, še manjši prašek v vesoljstvu;
Pa vendar sem krona stvarstva!
Ne — nisi še. a postal boš, ko se boš prerodil,ko bo tvoja duša obdana od duha resnice, ki bo odtrgala pajčolan teme z obraza, da boš spoznal luč blagovestja, ki ti ponuja blagostanje. —	—	—	—
Oj nageljček rdeči, povej, povej mi, kaj si, in zakai se tajeo raduješ vesne? Zakaj sl oblekel praznično obleko?
Človek! Poslušaj nageljčkov odgovor na tvoje vprašanje:
Jaz sem živo bitje, kakor ti. Kakor ti tako sestojim tudi jaz iz cele družbe bitij, ki žive v popolnem medsebojnem soglasju in ki tvorijo moje telo. Za stanice si jih krstil.
Glej nobena izmed teh stanic ne izkorišča svoje sosedne, svoje bližnje in če bi to storila, bi moje telo začelo bolehati in onemogočen bi mi bil napredek, onemogočena skrb za potomstvo. Da sem pa danes praznično oblečen, vedi. da se ra-dujem nad mirom, ki ga uživam, in nad časom, ki mi omogoča zbirati energijo za bodoče delo v boju za obstanek ...
:	Čuj človek! Ali nisi še slišal v hra-
mu, kjer trdiš, da prebiva tvori Stvarnik, besed, ki jih vsebuje I. list apostola Pavla Korinčanom v 12. poglavju od 13. do 26. vrste?
Ne!
Zato poslušaj, poslušaj pazljivo, kajti te besede ti govorijo o blagovestju, o luči. ki ti prinese blagostanje.
»Z enim duhom namreč smo vsi krščeni v eno telo, bodisi Judje ali Grki. bodisi sužnji ali svobodni, in vsi smo napojeni enega duha. Saj tudi telo ni en sam ud, temveč mnogi. Ako reče noga; Ker nisem roka. nisem od telesa, ali za to ni od telesa? In ako reče uho: Ker nisem oko. nisem od telesa, ni 11 zato od telesa? Ko bi bilo celo telo oko, kje bi bil sluh? Ko bi bilo celo sluh, kje bi bil voh? Tako oa ie Stvarnik postavil ude, slehernega izmed njih po telesu, kakor je hotel. Ce bi bili na vsi eden ud kje bi bilo telo'? Tako so pa sicer mnogi udje. a telo eno. Nikdar ne more oko reči roki: »Ni mi te
odteguje produktivnemu delu, z narodnim imetjem veriži brutalni bančni egoizem, ki se v toku časa zasidra v truste podjetij in podjarmlia čim širše .plasti delavnega ljudstva in ga potem skoro neovirano izkorišča.
Sodrugi, vse to je v politični moči, ki io nevedni brezbrižno prepuščamo vladajočemu režimu.
Ogromne plasti zemlje obdelujejo sužnji poljski delavci, lačni in brezpravni kakor psi, da oni krivični, po naravi brezpravni. a dejansko pravico posedujoči lastniki kot borzni špekulantje vsemu narodu režeio pičli kruh. Borzni in bančni špekulantje in razni drugi koristolovci se satansko uni<>*,',A "voljavljajo med delavnim ljudstvom, cele plahte časopisov dobiš poceni ali pa ti jih pošiljajo zastonj, da ti omamijo razum z verstvom in narodnostjo narodnim sovraštvom proti drugim narodom, z diplomatičnimi razpravami imperialistov in vsemi pretkanimi filozofsko zamotanimi frazami, da se ljudstvo ne vzdrami k spoznanju.
Sodrugi, in naš tisk. zakaj je tako drag? Kapitalisti, lastniki nam hočejo uničiti delavsko časopisje, katerega ne pod-
treba,« ali zopet glava nogama; »Ni mi vaju treba.« Marveč tisti udje telesa, ki se zde slabejši. so tembolj potrebni; in kateri se nam zde manj častni na telesu, okoli teh stavimo obilnejšo čast. Ali Stvarnik je zložil telo, davši pomanjklji-. vemu večjo čast. da bi ne bilo razpora v telesu, ampak, da bi udje enako skrbeli drug za drugega.
In če trpi eden, trpe ž njim vsi.«
Ali ti ne govori istega, kar sem ti pripovedoval o svojem telesu? Tudi ti, o človek, si stanica, ud velike človeške družbe.
Ali v sredi te družbe so stanice, ki izkoriščajo svoje sosede in telo boleha. Bolezen pa ni neozdravljiva, temveč ozdravljiva. samo z tečenjem moraš ti. o človek, končno že pričeti. Spoznaj! Spoznaj, da si organizirano bitje, ki je ud velike organizacije človeštva, in delaj za družbo in ne samo za sebe. Tako boš spoznal Stvarnika, ljubil Stvarnika nad vse in svojega bližnjega kakor samega sebe.
Tedaj bo zmagala luč nad temo in širilo se bo blagovestje o miru in lahko boš tudi ti o vesni oblekel praznično obleko...
Težki easi za delavstvo ijs strok, organizacije.
Kakor vse drugo, tako sta tudi razvoj in delovanje strokovnega gibanja odvisna samo od splošne politične situacije.
Od povojne dobe pa vse do konca lanskega leta je še nekako šlo. začetek tega leta pa je dosti tega prinesel, kar je v strokovnem gibanju dalo marsikateremu strokovno organiziranemu delavcu mnogo misliti, da celo obupavati nad skrajno mizernimi razmerami.
Eno je videti; da je delavec v svojem eksistenčnem položaju na račun splošne politike samo oropan in da izgublja vsaj teren za avtomatično s podražitvijo življenskih potrebščin sporedno korakajoče povišanje plač.
Na vsej fronti so se morale strokovne, organizacije to leto boriti z žilavim odporom kapitalistov in ni bilo mogoče povsod ustreči želji delavstva. Tudi razkol v de* lavskih strokovnih organizacijah je bistven krivec delavčeve slabosti, ker nr smo imeli enotne in trdno disciplinirane
pira bančna špekulacija, temveč se mora vzdrževati iz delavskih žuljev, mora se,
s.e, more odkrito vršiti boj proti korupciji današnjega sistema. Sodrugi. naročite si socialistični politični dnevnik, čitajte in mislite, pa boste spoznali, kako globoka je rana današnje človeške družbe, ki .ie .pa še ozdravljiva, a vi morate tudi pričeti z lečenjem, ker je to od vseh nas odvisno, ki živimo od dela svojih rok, da zmaga pravica nad krivico. Zmagala bo če zmaga socializem, ki ga pa ne bo krilata nimfa, s prozornim pajčolanom odeta, na krožniku iz cvetja prinesla, temveč, sodrugi zavihati je treba rokave in ne križem rok čakati na odrešenje.
Ej, vidite, sodrugi, koliko žrtev bo še treba vi se pa bunite dati strokovni organizaciji malenkost, a glejte, koliko boste morali še žrtvovati če boste hoteli zgraditi pot do socializma.
Politično, strokovno, gospodarsko in kulturno bo moral biti vsak izmed vas organiziran. in dati in plačati in še delati bo moral veliko na teh poljih, da ustavi pohod izkoriščevalcev.«
»Hej, ti si oa znorel,« so kričali zofi et vsi vprek, »kar vso plačo ti damo za
organizacije, ki bi z vsem potrebnim orožjem enakomerno istočasno in enotno nastopila. Tu in tam so se potegovale posamezne organizacije za posamezne stroke. tako se je na znotraj in zunaj izgubilo sikupno število in v resnici v posameznih odsekih ni tvorilo dovoljne moči, da izbojuje svoje zahteve. Nič ne de, če korakamo po strokah za dosego svojega cilja, škodilo pa je to, ker je na zunaj izgledalo, da so te posamezne strokovne organizacije osamljene in da nimajo od drugih strok zaslombe. To so izrabili vsi podjetniki, Zveza industrijcev in drugi, ter so se revanžarali nad delavskim pohodom v letu tako! po vojni. Sistem današnje družbe je znal neoriientirani razmah delavskih mas do početka leta 1923. tiščati povsem ob tla, ga z zakoni in drugim obkoliti ter zasužnjiti, ne da bi obstoječe organizacije skušale na stvar gledati s čistimi, belimi očali, in iti na delo ne samo za mezde, pač pa tudi k stvarnemu reševanju državnega problema v kolikor se ta tiče, direktno ali indirektno, delavstva.
Ker se to ni izvršilo, trpi danes samo delavstvo. In če vemo. da je vse delavčevo življenje odvisno od življenske politike, ki pa se kuha samo v kapitalističnem piskru, tedaj moramo vedeti, da bomo bore malo Lz tega piskra dobili.
Splošno je pa naglašati: zavožena socialna politika, narodno - gospodarska politika valutno vprašanje, izvoz in uvoz ter razna druga vprašanja, ki so skoro čisto gospodarskega značaja, vendar pa igrajo glavno vlogo tudi v politiki, so vprašanja, ki jih mora in more rešiti edino delavska organizacija, katera v svojem boju lahko izpodrine politiko, ki je za pravično življenje delavčevo škodljiva. Torej strokovna organizacija! Ona se rekrutira samo iz onega sloja, ki je navezan samo na delo in trpljenje ki je posledica gori označene politike. Brez njenega revolucionarnega nastopa ni pravih uspehov, kar se ie doslej še vedno kazalo. Niti mezdnemu vprašanju niso bile organizacije kos svoji nalogi, kaj pa šele drugim vprašanjem, ki so v delavčevem življenju istotako pereča. Tu in tam se je posrečilo tej ali oni organizaciji doseči vsaj delno
tvoj socializem! Ali si znorel? Otroke raztrgane, bosi so, in sreča, da bo pomlad, obleke nobene, sami smo raztrgani in žene. v capah hodimo v službo. Le poglej nas: tu je plača, pa niti za hrano ne bo! AM si znorel? In sedaj naj si še časopis naročimo, pa progresivni davek naj stranki plačamo, kakor si zadnjič razlagal, pa gospodarsko in kulturno naj se organiziramo! Plačaj, pa daj in daj, hu ... naj vse vkup pobaše !«
Še ni odnehal, temveč je nadaljeval: »Sodrugi, pustite gostilne in pa pijačo, za katero vam ni žal denarca; če se vam sartili družina, ne pijte in če hočete kriti vse potrebe, jih boste le tedaj, ko izpolnite to, kar sem vam rekel, če pa ne boste tega storili, bodite uverjeni, da ne bomo imeli v svojih razrednih organizacijah več oporišča in tedaj zgubimo vse in zopet se prične pravo suženjstvo za vse.«
»Kaj — še malo pijače naj bi ne smeli pokusiti ko drugega tako človek nima od življenja? če piješ, ali ne piješ, umrješ, še prej če ne piješ! Pojdi se solit s svojim naukom, tebi je lahko, politikar pretkani. Pojdimo, pustite ga, saj ga bo srečala ...«
Kar jih je bilo službe prostih, so odšli domov, in ker je sirena naznanila konec odmoru so ostali tudi odšli vsak k
svoje zahteve na drugi strani pa delavstvo ni moglo več preprečiti atentate na socialno politiko. Skrajno ogabno so državni politiki izigrali zmozgano delavstvo in ga ogoljufali na široki cesti najprimi-tivnejših pravic. Strokovne organizacije pa so bile skoro pasivne. Nekaj so protestirale, a to brez ostrejšega nastopa nič ni.
Kakor kaže ne da navajamo konkretne slučaje, ki so itak vsem znani, bo reakcija še hujše pritisnila in izrabila ugodni položaj za svoje namene. »Orju-na« vrši že s polno paro svoje po državnih politikih patentirano humanitarno delo. pobijati in pretepati fizično in duševno že itak oslabljeno delavstvo. Kar ne bo reakcija z zakoni rešila v svojo korist, bodo krviželini politiki končali z milico nasilnežev, danes z Orjuno, jutri z Or-kano v neumornem delu za kapitalizem. Mogoče bo to spametovalo delavstvo, da se postavi ne samo v bran. pač pa da bo tudi s sigurnim delom znalo ustaliti zdravo državno politiko na korist vsega naroda. Mi smo že opetovano dejali: če se ne boste satni naučili spoštovati organizacijo, vas bodo naučili fašisti.
To je preračunano z našega vidika in čas nam bo dokazal da smo imeli prav. Že danes nam daje dokaze. Vse. kar dela in kar je izkoriščano, spada v enoto proti sovražniku in morilcu narodnih pravic.
»... sin človekov pa nima, kamor bi položil svojo glavo.«
Ne samo Muki, naš znanec iz »Na* prejevega« podlistka, tudi mnogo dru* gih psov ima svoje pasje življenje tako lepo urejeno, da je zavidanja vredno. Devetindevetdeset odstotkov ljudi živi mnogo slabejše. Čeprav se imenuje člo* vek »Kralj stvarstva«, vendar nima, kas mor bi položil svojo glavo. Toda ne iz usmiljenja napram drugim živim bitjem, ki jim je odstopil svoj kraljevski pro* štor, ampak po svoji požrešni neumno* sti je prišel sin človekov v ta položaj. Kajti volk je volku brat, človek je pa človeku volk. Sin človekov, ki si toliko
svojemu delu. Zaprli so vsak poprej še svojo omaro, kamor so spravili svojo pičlo plačo.
Le zaupnik politične in zaupnik strokovne organizacije je ostal še. Zadnji je prilepljal znamke v knjižice in sešteval denar za prispevke.	*
Strmo je gledal skozi okno zaupnik politične organizacije in glasno je rekel: »Žal mi jih je, saj niso to slabi ljudje, le k spoznanju jih je težko pripraviti. Saj vem, tudi sam sem bil tak, ne vem le. zakaj sem baš sam prej spoznal nego oni, saj skupaj živimo in vojno smo vsi pretrpeli z vsem gorjem enako. Pijača jih najbolj uničuje, a jaz ne odneham, čeprav me sovražijo. Sovražijo me, a vsak dan me vprašujejo za nasvete. Da, da. strašno
je to, kako težko je to zatajevanje «
Počasi je odšel iz tovarne proti domu, zamišljen, za njim pa tudi zaupnik France.
Tudi jaz sem odšel počasi za njima pod utisom doživljenih dogodkov, v glavi so mi rojile misli, slike. Kdaj bo pravi praznik dela, kdaj bo zmagal Prvi maj, kdaj bo vstajenje brezpravnih sužnjev....?
Le pomiri se, duša vse gre razvojno pot, tudi to se bo zgodilo In tudi čas je že določen. Zgodilo se bo.
domišlja na svojo Bogu enalco ‘dušo, je tako vdan svojim strastem, da nima ta božanska njegova duša nad strastmi niti toliko moči, kakor zaničevani živalski instinkt nad strastmi pri živalih. Vol* kov instinkt je dovolj močan, da prisili volka biti volku brat — človekova Bogu enaka duša te moči nima.
Menda je tako samo zaradi te božje podobnosti in sorodnosti! V svoji brez* mejni domišljavosti se zanaša človek na božjo pomoč, sam pa drži roke križem; ko pa pride potem sila potrebe, ko ga zagrabita glad in mraz, Boga pa ni od ni* koder, da bi lenuha nasitil, takrat se od* loči človek ganiti z rokami, da si zasluži kruha. Ker pa od setve do žetve njegov želodec ne more čakati in ker je sredi zime že prepozno začeti šele delati ob* leko in stanovanje, zato gre ta po božji podobi ustvarjeni lenuh in vzame svo* j emu bratu grižljaj iz ust, obleko s tele* sa, streho iznad glave. Vse to ima po* tem tisti, ki je pasel lenobo, oni pa, ki je delal, nima ničesar, razen če najde kakega Bogu še bolj vdanega brata, da mu lahko vzame njegov grižljaj, obleko in streho. Tako je postal sin človekov volk svojemu bratu in dela zdaj volku sramoto. Če se volkovi med seboj kaj zmerjajo, velja pri njih gotovo za naj* večje razžaljenje, če reče kdo drugemu »človek!«
Tak red imamo. Imenujemo ga božji red in bojimo se na njem kaj iz* premeniti. Posebno se bojimo lenuhom braniti, kadar nam jemljejo grižljaj, ob* leko in streho, ki smo si jo s trudom naredili. Kajti če se branimo, nasprotu* jemo s tem božji volji, ki brez nje ne pade niti las z glave.
Socialisti ta red preklinjamo. Dru* gega hočemo, v katerem bo človek člo* veku brat. Besede sinu človekovega smo tudi slišali, pa smo jih drugače razumeli. Predvsem verujemo, da je bil res sin človekov, kakor se je sam imenoval, on, ki ni lagal. Božji sin mu pravijo samo tisti, ki hočejo pasti lenobo kot njegovi namestniki — on pa je imenoval božje sinove nas vse. Ker smo vsi otroci božji, smo vsi enaki, torej nima božje podob* nosti in sorodnosti samo posameznik, ampak vsi. Zato ne sme nihče jemati bratu njegovega grižljaja, ampak si ga mora vsak sam zaslužiti. »Ne kopičite bogastva« ne velja tistim, ki delajo, am* pak tistim, ki jemljejo drugim! Kajti z delom se ne dajo nakopičiti bogastva, bogastva se dajo nakopičiti samo z ro* pom, tatvino in goljufijo. Tem veljajo tudi besede o pticah in cvetlicah, ki ne skrbe za hrano in obleko, pa so vendar preskrbljene. Kajti mi vemo, da ptice in cvetlice skrbe in delajo za svojo hra* no in obleko, da ne drže rok križem, sin človekov je torej s temi besedami hotel povedati, da ne skrbe za kopičenje hrane in obleke, da ne ropajo, ne kra* dejo, ne goljufajo, da bi si z ropom pre* skrbele »brezskrbno starost«, ampak si preskrbe za zimo po en sam kožušček in po eno samo skrivališče, nikdar pa ne jemljejo drugim njih kožuščke in skrivališča, da bi jih spravljali brez pc* trebe v svojo oblast, kakor dela človek. Še več! Ali si morete misliti, da bi se polakomnila žolna tuje sekire, kljuna svoje sestre? Da bi hotela imeti »za vsak slučaj« v rezervi še en kljun? Da bi postala potem vsak dan bolj in bolj lakomna in si želela še pet, deset, sto, tisoč, milijon in miljardo kljunov, da bi bili končno že vsi kljuni njena last in da bi morale vse žolne tesati z »izposo* j enimi« kljuni in da bi kapitalistični kralj vseh žoln bil neomejen lastnik vsega, kar bi proletarske žolne natesale?
Pri žolnah je tak »Hožji red« nemo? goč. Nikar pa ne mislite, da zato, ker tam ni kapitalistov — tudi tam bi se našli posamezniki, individualisti, kapita? listi, ki bi prav radi živeli od tujega dela, ki bi bili prav radi lastniki vseh delavnih in prometnih sredstev! Pa jim druge žolne ne dajo svojih kljunov, niti tistega, kar so natesale — ker ne veru? jejo, da bi imela kakšna kraljica med njimi več milosti božje nego druge. Enake so, enako delajo in nobena ne obupava nad uspehom svojega dela...
Socialisti! Mi, ki smo spoznali, v čem tiči zlo kapitalističnega »božjega« reda, odpravimo to zlo sami in ne ča? kajmo, da nam ga odpravi kak odreše? nik. Ustanavlja se zadruga »Skupni dom«, ki bo poslovala po vsem Sloven? skem z namenom, da preidejo delavna sredstva v skupno last. Vekomaj nas bo premalo, da bi iztrgali kapitalistom iz rok^ sedanja »njihova« delavna sred? stva, če se ne naučimo najprej braniti pred njimi tista, ki jih sproti naredimo. Kajti, dokler bomo delali na kapita? listični način, bodo med nami tudi pre? vladovale kapitalistične strasti in iz na? ših vrst bodo izhajali novi kapitalisti. Dokler ne bomo delali, ne bo kruha, če ne bo kruha, ga bomo trgali iz ust dru? gim! Vsaj med nami naj se ustavi to kapitalistično ropanje, ker drugače sin človekov ne bo imel nikdar, kamor bi položil svojo glavo.
SIMON CVAHTE:
Proslava Prvega maja v Moskvi L 1917,
Že tretji dan je sopihal sanitetni vlak preko nepreglednih polj in goličav, preko močvirij in gozdov proti srcu Rusije, ma-tuški Moskvi. Dolga vožnja nam je začela presedati celo v razmeroma zelo udobno 'urejenih vagonih, zato smo si želeli dospeti do cilja. Ro naših misli bi ta cilj moral biti Moskva. Nismo vedeli, da jo bomo že po štirih dneh zapustili s še večjim veseljem, nego nam jo je bilo namenjeno pozdraviti.
Bilo je 19. aprila po ruskem datumu, ko so nam nebotične naprave brezžičnega brzojava v daljavi naznanjale, da nekdanja ruska prestolica ne more biti več daleč. Vendar sta minuli dve uri, predno se je mesto razgrnilo pred našimi očmi, kolikor je to v ravnini sploh mogoče.
Prvi utis, ki ga je napravil pogled na ogromno, raztreseno mesto, ni bil baš najboljši. Pogrešali smo snage, zlasti na kolodvoru. Precej časa je taval vlak okrog predmestij, kakor ba ne mogel najti pravega vhoda. Med tem sem čital časopis. ki sem ga kupil na predzadnji postaji. Začudil sem se, ker sem moral zanj dati Pol rublja, drugače pa je stal 10 kopejk, dasi sem nekai podobnega doživel tudi po preobratu v februarju, ko so za en izvod »Biržejevih Vjedomosti« zahtevali 10 do 15 rubljev. Torej mora tudi za današnjo Podražitvijo tičati nekaj posebnega. Rdeče obrobljen uvodni članek v cirilici in latinici pa me je poučil, da je ruski pro-letaria sklenil praznovati Prvi maj skupaj s svojimi tovariši na zapadu. Napovedane so bile velikanske manifestacije zlasti v Moskvi. To je tedaj tisto čudno, in mi smo prišli kakor nalašč, sem si mislil. Odločni dokaz delavske solidarnosti mi je zelo ugajal.
Vlak je obstal popolnoma. Istopim in vidini, da. se naš zdravnik in neki železniški uradnik prerekata, kam naj vlak zavozi. Zdravnik je trdil, da ima povelje
spraviti transport na zasilno postajališče tik Nikolajevske vojašnice, uradnik pa je vztrajal pri tem, da ima vse podobne vlake odpraviti na centralni kolodvor. Za danes namreč razpolaga mestna komanda z vsemi razpoložljivi posteljami v bolnicah, ker se je bati, da bodo postale manifestacije preveč rdeče. Torej ne gre, da bi kdo pošiljal vse bolnike na tak kraj, kjer bi potem utegnili biti odveč. Kakšna previdnost! Če bi jo bili Rusi vedno tako skrbno izvajali, bi bili doživeli mnogo manj razočaranj. Končno je obveljala uradnikova utemeljitev in tako je vlak opoldne Prvega maja počasi zapeljal v velaknsko lopo centralnega kolodvora, ki je nov, in še takrat ni bil popolnoma dogotovijen.
Zdravniki, sanitetno moštvo in sestre Rdečega križa so nas jako ljubeznivo sprejele. Vsi so bili okrašeni z rdečimi kokardami in trakovi in vsem si lahko bral raz obraze veselo razpoloženje. Utis je še po-večaval ogromen rdeč prapor, ki je bil razpet v čakalnici, z napisom: Vse sile za popolen uspeh revolucije! Živela svobodna Rusija! Živelo bratstvo, enakost, svoboda! Podobnih praporov smo srečali še neštevilo, ko so jih nosili na čelu sprevodov po mestu.
Z razdeljevanjem so bili zdravniki kmalu gotovi. Dvajset so nas odločili za Nikolajevsko vojašnico ati takratni: 4. svodni evakuacipni hospital.
Zasedli smo tramvajski voz. Iz raznih delov mesta smo slišali gromovite »hura« zborovalcev in manifestantov, pa tudi tuljenje in hrup ki bi se dal vsemu prej primerjati nego človeškim glasovom, popolnoma tako, kakor smo ga bili vajeni slišati za časa ruskih ofenziv na fronti.
Častniki so se vznemirjeno spogledovali. Saj so vedeli po izkušnjah, da bi zadostoval samo en hujskajoč nagovor in polom bi bil neizogiben in strašen. Nerazsodnost mase n; tam nič manjša nego kjerkoli drugje. Imela je svobodo, ki jo je po svoje tolmačila. Navzlic resnemu položaju smo z nezmanjšano radovednostjo sledili dogodkom v naši neposredni bližini. Vozili smo se počasi. Množica se za voznikovo svarilno zvonenje ni prav nič zmenila. Naposled je bil ta radi groženj prisiljen zmanjšati brzino do skrajnosti. »Pri nas je svoboda!« so vpili razgrajači. Velika šipa na voznikovi platforma je to svobodo prva občutila, ko je zadeta od kamena, svobodno zdrknila iz okvirjev med tračnice. »Živela svoboda!« je rjula tolpa. Lepa svoboda sem si mislil jaz.
Šele po širokem bulvarju srno hitreje zdrčali naprej do - nove zapreke. Na nekem trgu je sovernik na rdeče pregrajenem avtomobilu večtisočglavi množici oznanjeval bra:s»vo. enakost, svobodo. Lica so žarela, grla oliripevala, a vedno znova je ljudstvo dajalo duška svojemu veselju, da je svobodno.
Samo nekatera javne - poslopja so bila okrašena z rdečimi zastavami, med občinstvom pa je povsod prevladovala rdeča barva. Vsaj kiotove bluze moških ter volnene jopice žensk so morale biti krasne (t. j. rdeče). Drugače pa vse v kokardah in trakovih. Govornik je utihnil, je moral utihniti, ker ga ni nihče več poslušal.
Zavpila ie množica, zaplesala in poskakovala, kakor da bi bila slišala nebeško razodetje. Še en pozdrav z roko in govornik je cddrčal kakor prerok, obdan od frfotajočega platna, s katerim je bil avto pregrajen.
Zvoki marseljeze so obrnili našo pozornost nase. Izvajala jo je vojaška god-
ba na čelu neoborožene pehote. To je bil prvi redni sprevod, ki smo ga videli.
Ravno ko je korakala godba mimo hotela »Metropole« sta padla iz gornjih oken dva strela. Mogoče je kdo streljal v proslavo Prvega maja, mogoče pa, da je marseljeza kakemu buržuju pokvarila tek in se je hotel zato maščevati. Gotovo je bilo pri stvari samo to, da godba ni prenehala. Sploh so po mestu ves dan mnogo streljali, ne da bi bili mogli zvedeti za pravi vzrok in posledice.
Še enkrat smo se ustavili na križišču pred mimoidočim sprevodom. Smatral sem jih za organizirane tovarniške delavce. Bili so sami resni ljudje, izključno moški. Imeli so poleg navadnih rdečih tudi več prav lepih stanovskih zastav in več nemških napisov. Korakali so v vzornem redu, štirje in štirje. Stal sem na zadnjem stopnišču, ko se mi približa mlad človek, ki sem ga na prvi pogled imel za ruskega oficirja.
»Zdravstvuj, tovariš! Kako ti je?« Ker sem bil vajen takih ogovorov, ki so pri Rusih običajni, sem odvrnil:
»Hvala! Doma bi bilo bolje.«
»Kdo ve. Morda še slabše. Odkod si?« »Slovenec«. »Potem lahko govoriva češki«, je takoj prekinil ruščino. Ne tako jaz. »Če sem Slovenec, še iz tega ne sledi, da moram znati češki.«
»Ampak to bi bilo čudno, če bi se Čeh in Slovak ne razumela,« je menil' tovariš.
»Toda človek, jaz nisem Slovak, temveč Slovenec s Štajerskega!«
»Ah tako! Torej znaš tudi italijanski.« Sedaj mi je bilo že preneumno.
»Tovariš, ti si Čeh, Avstrijec!?« »Nu*!« Da, da, poznam te, jezik te izdaja in postavil bi lahko, da Moravec po vrhu, torej bi moral avstrijske narode vsaj po imenu poznati.«
»Bil sem pa sedaj nisem več,« je odvrnil nekoliko čemerno. »Tudi sem se učil zemljepisja in drugih znanosti, ki jih prodajajo gimnazije do petega razreda. Da sem te prej napačno razumel je krivo to, da mi Čehi vas nazivljemo Slo-vince, Slovakom pa pravimo tudi Slovenci.«
»To že, ampak da bi se morali Štajerci naučiti italijanščine iz daljave par, sto kilometrov, je malo preveč,« sem se pošalil.
»Ne vem, če tudi ta poznaš jezikovne meje man nami in Nemci ali Poljaki?«
»Natanko ne, pa za dvesto kilometrov se ne bi zmotil. Pa pustiva to, povej mi rajše, odkod so ti delavci, da jih je toliko?« »Železničarji so in delavci iz zavodov, deloma iz Moskve, mnogo jih je pa tudi z dežele, ki so prišli pomagat poveličevati slavnost; mogoče pa še zaradi česa drugega«.
»In to drugo bi bilo?« »Koutrarevo-lucionarji se gibljejo in nikar se ne čudi, če se v Moskvi nekega lepega dne ne boš čutil varnega.«
Sprevod je bil mimo, potegnil sem »tovariša« na voz, češ, da naj pripoveduje. Ni se branil, rekel je, da ima itak isto pot, ker hoče obiskati nekega znanca v, taborišču za ujetnike. Potem mi je razlagal svoj načrt, kako se popelje v kratkem do HelsingfoVsa in cd tam preko Torncje v Švedijo, potem pa ga naj boljševiki in menjševiki v uho pišejo. Na mojo opazko, zakaj nima rdečega znaka, mi odvrne. »Nisem socialist.« »Ali misliš, da so socialisti vsi, ki jih imajo?« «To ne; mnogi so jrm bolj nasprotni nego midva. Ampak« *
* Nu je kratko izražena misel: kaj pa misliš? kako se ti dozdeva?
Besedo mu je ustavil nenavaden prizor, gotovo edini svoje vrste. Prihajala je kolona avstrijskih vojnih ujetnikov. Spredaj narednik z zastavo, njemu sledita dva muzikanta s harmoniko in klarinetom, potem 16 mož v popolnoma novih avstrijskih uniformah, ki so jih dobili najbrž potom Rdečega križa, po majhnem presledku ostalo moštvo v različni opravi. Vsi korakajo v najlepšem redu brez vsakršnega nadzorstva. Imeli so okusno izdelane napise, na sprednji strani v ruskem, na zadnji pa v jeziku svoje narodnosti. Uvrščeni so bili po narodnosti in sicer:	Cehi,	Poljaki, Ma-
džari in Hrvati. Češki napis se je glasil: »Naj svoboda nikomur svobode ne krati!« Na češki strani pa: »Bratje Cehi! Nismo ujetniki Rusije, ampak sužnji rakouski (avstrijski)«. Izmed ostalih sem radi hitre vožnje razločil samo zadnjo stran hr-vatskega napisa: »Zora puca, bit če dana!«
Okrog tretje ure je naš tramvaj obstal pred dolgim rdečim poslopjem, raz katero je visela razcefrana rdeča zastava, gotovo še od februarskega preobrata. Bili smo na mestu. Nikolajevska vojašnica je na zunaj podobna drugim stavbam, ki služijo enakim namenom, na znotraj pa se razlikuje v toliko, da nima mostovža na dvoriščni strani, ampak navzdolž po sredini. S tem izgubi svoj značaj kot hodnik, ker tvori pravzaprav del sob, skozi katere vodi. Obokane odprtine, skozi katere greš iz ene sobe v drugo, so brez vrat, pač pa opremljene s svetiljkami. Tla so tudi v sobah iz betona, strop pa iz močnih hrastovih desk. Toraj zelo neprijazno in za bolnišnico neprikladno.
Sprejem je bil čuden. V kopalnici nikogar, voda mrzla, pisarna zaklenjena. Šli smo kar v sobe in kjer se je komu zdelo primerno, tam se je ustavil. Nekateri so našli znance ali pa vsaj rojake; Slovenca ni bilo nobenega. Med bolniki, ki se radi bolezni ali iz drugih vzrokov niso vdeležili proslave, je vladalo ogorčenje, ker se ves dan ni nihče pobrigal za nje. Ni bilo malice, niti kosila, ranjenci ne orevezani sobe neočiščene in nezakurjene. Oficirji, pisarji, kuharji in strežniki, vse je odšlo na ulico uživat svobodo, mlado, varljivo.
Prvi maj ni bil samo Praznik dela ruskemu proletariatu, ampak pred vsem veličasten pozdrav svobodi, dolgo zaže-ljeni, težko pridobljeni in tako na šibkih nogah stoječi svobodi, katero si je narod predstavljal kot nepremagljivo boginjo miru in sreče, ki tudi v najbolj neurejenih razmerah ne izpremeni svojega milega obličja . . .
Proti večeru so se posamezniki začeli vračati v bolnico. To je bilo izpraševanja in pripovedovanja, sklepanja in ugibanja, kakor na mirovni konferenci. Nekateri so že v najkrajšem času pričakovali velikih sprememb v mednarodni politiki, drugi so spet ugibali, kdaj in po kateri poti se vrnemo v domovino. Da bo sedaj vojska kmalu končana, o tem ni bilo nobenega dvoma. Novodošli smo celo pozabili, da že 24 ur nismo ničesar jedli. Zadnje, kar smo dohili na vlaku, je bila skromna večerja prejšnjega dne, danes pa tudi ni izgledalo, da se nas bo kdo spomnil.
Okrog osmih zvečer pride komandir bolnice v spremstvu službujočega narednika. Rezko in neprijetno se glasi pove-
lje: »Smirno!« Nastane tišina. Vse napeto pričakuje, kaj pomeni ta neobičajni obisk. Navajeni novic in senzacij smo si jih vendar želeli skoraj nič manj nego kruha, ki je postajal z vsakim dnem bolj pičel tudi v Rusiji. Major je stopil sredi sobe in začel z glasom, da so ga lahko umelS po vsem nadstropju, približno takole: »Otroci, Rusi in vojni ujetniki! Danes so se dogajale tukaj stvari, ki nikakor niiso v skladu z vašo vojaško častjo še manj pa z interesi ruske države. Cela komanda ( t. j. uslužbenci) kakor tudi posamezni bolniki so brez vsakega dovoljenja zapustili svoja mesta in mnogi se še niti sedaj niso vr.nili. To je lahkomiŠljenost brez primere. Jaz bom vsak slučaj preiskal In kaznoval. Za vojne ujetnike so izdana posebna navodila, ki ostro prepovedujejo svobodno sprehajanje po mestu. Obenem jih opominjajo, da so pripadniki nam Sovražnih držav in bomo z njimi vedno temu primerno postopali.« Napredniku pa je dejah »Jutri imajo vsi naši ljudje premestiti v drugo nadstropje, vsi ujetniki od tam pa v prvo; v bodoče ne trpim nobenega mešanja!« »To pa ne bo šlo tako lahko, gosp. major, tukaj je interni oddelek na vrhu pa kirurgični, ker je tam tudi operacijska dvorana in mi razvrščamo bolnike vedno po boleznih, ne pa po državni pripadnosti.« »Molči! Jaz ukazujem in ti, pasji sin, moraš slušati! Po-njal!?« »Nikar tako ne kričite nad menoj! Jaz sem narednik, bil sem dve leti na fronti, vi pa ste oskrbovali samarska skladišča na škodo države in kmetov iz gubernije. Zdaj imamo svobodo in ni, da bi me kdo imenoval pasjega sina!« Pritrje-valno mrmranje je podžigalo narednika v njegovem drznem nastopu, major pa videč resen položaj, je odšel z grožnjo^ »Jaz ti že pokažem svobodo!« Mrmrajoč nekaj o kasemati, je stopa! s trdim korakom po betonskem tlaku, da so ostroge zvenele kakor kraguljčki.
Cez štiri dni mi je dotični narednik' sporočil, da bom s par drugimi vred premeščen v Kazanj. Povedal mi je da je bil eno noč zaprt, potem pa izpuščen.
Nekako v prvi polovici julija je potem »Kamsko Volžska Rječ« priobčila kratko vest, da so komandanta 4. svodnega hos-pitala v Moskvi našli mrtvega v njegovi pisarni. Med številnimi važnejšimi dogodki, ki so takrat polnili časopisne kolone, bi bil to pač kaj lahko prezrl, če bi me ne spominjalo na prvomajski prizor v »Niko-lajevski kazarmi«.
Pet mesecev pozneje je bila zopet Moskva naš začasni cilj. Tokrat sem jo pozdravil od vzhodne strani v nadii, da se ji bližam poslednjikrat. Še bolj neprijazna in zanemarjena se mi je zdela nego prvič; menda zato ker je deževalo. Na zelo Prf>-metni cesti leži mrtev konj. Drob gleda iz njega. Smrad je daleč naokoli neznosen, vendar se nikdo ne čuti dolžnega, mrhovino odstraniti. Ko sem se čez dva dni vozil po isti poti, je še vedno zavzemala oglodana lobanja svoje važno mesto med tramvajskimi tračnicami.
Vse se je spremenilo na slabše, samo ljudje so bili še zmerom enako vljudni in postrežljivi, četudi radi razmer manj radodarni, in ta okolnost bo morda pri marsikom ohranila prijazen spomin na to mesto. Dne 14. oktobra 1917. sem Moskvo zopet zapuščal, prepričan, da je ne vidim nikdar več.
Premišljujte! Današnja Uvodna pesem govori o Veroniki. Proletarci, vi preprosti proletarci — svojo Veroniko imate, niste brez nje! Kdo je vaša Veronika? Kdo Vam utira vsaj pot s čeda, če Vam drugače še ne more pomagati na križevi poti? Zakaj Vam še ne more pomagati? — Pravljica pripoveduje, da je na Vero-ničinem prtu ostala podoba Jezusovega trpinčenega obličja, za spomin. Na katerem potu se bo poznala podoba Vašega trpinčenega obličja, slika trpljenja sedanjega proletariata? Proletarci! Premišljujte in govorite! Ne molčite!
ZADNJI DOGODKI.
Zagrebški sporazum stopa sedaj v veljavo. Ker hočejo demokrati na vsak način nove volitve, so radikalci pretrgali vsa pogajanja ž njimi in menijo sestaviti lastno vlado, za katero se federalisti navdušeno izjavljajo. Pašič je zopet vrnil mandat. Vesti si nasprotujejo, če ga je kralj sprejel ali ne. Demokrati pravijo, da ga oni dobe, kar pa je pri njihovi moči nesmisel. Vsa dosedanja pogajanja so bila le lažnjive komedije. — Bolgarske državne volitve so končale tako: 214 mandatov Stambolijski. 15 komunisti, meščanski blok 14, 1 socialisti. — Koruzna pogajanja med našo in laško vlado glede trgovune, Reke itd. so že toliko uspela, da bo padla te dni odločitev- — Cehi so zaprli svoje meje proti Madžarski. — Mussolini se je maščeval nad laškimi po-polari. Sprejel je njihovo demisijo, čeprav so klerikalci požrli sklepe svojega torinskega kongresa. Najbrže bo sedaj sam vladal. — Angleška izjavlja, da se ne odpove svojim reparacijskim zahtevam v Nemčiji. — Irski vstaši nadaljujejo s poboji. 3 vladne predstavnike so zaklali blizu Dublina. — Ministri so v Belgradu znižali izvozne carine na ovčje in kozje kože ter na otrobe. — Orientska konferenca se je v Lozani otvorila. — Proces proti patriarhu Tihonu so boljševiki preložili. — V Bukarešti je vladni teror razbil nameravano stavko javnih nameščencev. — Grška vlada se je izjavila za nove koncesije naši državi v solunskem vprašanju.
Pisatelja našega podlistka »Franceta Kremena« je bivši avstrijski minister Hus-sarek imenoval v neki kritiki njegovega dela »Vera in dobiček« lopova. Sodrug Upton Sinclair je prijaznega gospoda in vseučiliškega profesorja seveda tožil, nakar je bil ta v zadnjih dneh obsojen na pol milijona avstrijskih kron globe. Še to vredno omeniti, ker je preznačilno za take cvetke med inteligenco: Ko je knjiga izšla In ko g. Hussarek od vere še ni imel tolikega dobička kakor danes, ko se je udinjal klerikalizmu s kožo in učenimi kostmi, je o knjig! drugačno sodbo izrekel.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
UTRINEK.
Kako pa pri vas kaj gre proletarsko gibanje? Ali napreduje organizacija.
Že gre, že gre — samo počasi!
Da, da. mi gremo počasi — toda čas gre hitro!...
Proletarci, pripravimo se na dostofno proslavo Prvega mala!
Proslave praži
V Mislhij« se bo praznoval Praznik dela v nedeljo 29. aprila. Spored je sledeči:
1. Ob 9. dopoldne zbirališče pri gostilni Majcen. Odtod v sklenjenih vrstah z zastavo in godbo na čelu sprevod skozi Mislinje, Sv. Lenart, na kolodvor v Mislinju, kjer bo sprejem govornika ob 10. d op. Na to razhod.
2. Javen shod se bo vršil ob 13. v gostilni g. Iršiča.
3. Ob 16. priredi istotam tukajšnja »Svoboda« 2 šaloigri. Po igri prosta zabava s šaljivo pošto, plesom itd.
V torek dne 1. maja počiva vse delo.
Sodrugi in somišljeniki posetite naše prireditve polnoštevilno. Naša manifestacija naj bo izraz železne volje in zavednosti delavskega razreda. — Odbor.
Sevnica. Manifestacijski shod za proslavo Praznika dela 1. maja se bo vršil v nedeljo 29. t. m. ob 7. zjutraj na sevni-škem trgu.
Po shodu se bo vršil sestanek v gostilni g. A. Kragelna.
Pridite vsi!
*
Medvode. O priliki razvitja zastiave podružnice kemičnih delavcev v Medvodah v nedeljo 29. aprila bomo praznovali tudi Praznik dela s sledečim sporedom:
Javen shod se bo vršil ob 14. v restavraciji g. Jesiha v Medvodah. Po shodu sprevod z godbo na čelu. Potem pa prosta zabava isto v restavraciji gospoda Jesiha.
*
Ljubljana. Krajevna politična organizacija SSJ v Ljubljani in v Sp. Šiški priredi na 1. maja ob 9. dopoldne shod v hotelu »Tivoli«. Shoda se bodo udeležile tudi krajevne organizacije SSJ in KDZ iz okolice: Moste, Vič, Ježica, Zgornja Šiška, Tacen in Medvode ter ljubljanske in okoliške podružnice »Svobode« in strokovnih organizacij.
Sodrugi in sodružice, proletarska dolžnost je, da praznujete dostojno Praznik dela.
Udeležite se shoda polnoštevilno, pridite, sešli se boste s svojimi sotrpini v bratskem objemu in pozdravu za enotno delo
v boju proti reakciji,
v obrambo Surnega delavnika,
za zavarovanje in zaščito delavskih pravic
in za enakopravnost vsega delavnega ljudstva brez razlike narodnosti, spola, vere, starosti itd.
Sodrugi, strnite svoje moči v enotnih organizacijah razredno zavednega proletariata. — Odbor.
*
Zgornja in Spodnja Šiška pozor! Letošnjega manifestacijskega shoda 1. triada se bomo udeležili v Ljubljani. V ta namen se bomo sešli Draveljčani ob 7. pri
»Sojerju«. Sodrugi iz Zg. Šiške pričakujejo Draveljčane ob pol 8. v Zg. Šiški pri »Birtu«. Sodrugi iz Sp. Šiške, iz Dravelj in Zg, Šiške se snidejo ob črtrt na 9. pred občino, odkoder odide skupen sprevod k shodu v hotel »Tivoli« (skozi Laterma-nov drevored.)
Točnost prvi pogoj. Udeležba vsakega razredno zavednega proletarca dolžnost. — Odbor.
*
Gorje. Praznovanje 1. maja za kiraj-Pol. organizacijo SSJ in KDZ v Gorjah se bo vršilo skupno z razrednimi organi-
lika. dela 1923.
zacijami na Savi. Zbirališče članov in somišljenikov dne 1. maja ob 6.1A zjutraj pred restavracijo v Vintgarju, odtod skupen odhod s sodrugi od SDIZ »Svobode« na Dobravo, tam se priključimo strokovni organizaciji kovinarjev in skupno odkorakamo na Savo, kjer se bo vršila majska proslava s sporedom, ki je razviden na lepakih.
Sodrugi poskrbite za čim večjo udeležbo! — Odbor.
*
Spored manifestacije v Celju na dan 1. maja. Ob polosmi zbirališče v Štorah za štoranske sodruge in točno ob osmih odhod v Celje z godbo in zastavo na čelu. Zbirališče v Celju točno ob osmih v Gaberjih pred gostilno Svetel. Ob devetih odhod iz Gaberij v mesto na Dečkov trg k javnemu slavnostnemu zborovanju. Po zborovanju obhod po mestu in nazaj v Gaberje pred gostilno Svetel, kjer je za Celjane razhod, Štoranski sodrugi pa odkorakajo korporativno nazaj v Štore, kjer je razhod. — Namesto popoldanje veselice, kakor je bila vsako leto običajna, a letos odpade, se priredi izlet z zastavo na Laško in v Hudo jamo, kjer se bo vršilo tudi javno slavnostno zborovanje na prostem. Za izlet zbirališče pri kapucinskem mostu ob poldveh, v Gaberjih pred gostilno Svetel pa ob enih. — Opozarjamo vse celjske sodruge, ki imajo količkaj proletarske zavednosti in če jim čas količkaj pripušča, da se zleta, ki ga celjsko kakor štoransko delavstvo še ni imelo, gotovo udeleže. Pokažimo, da smo proletarci bojevniki in obiščimo tiste sodruge, ki so tam.
*
Zabukovca. 1. maj, Praznik dela, bomo praznovali letos v Megojnicah. Tu se bo zbral tudi proletariat državnega rudnika'v Zabukovci. Shod se bo vršil ob 10. dop. v gostilni pri Coceju. Po shodu istotam prosta zabava.
Razredno zavedni proletarci udeležite se proslave polnoštevilno.
Hrastnik. Proslava 1. maja se bo vršila pri nas na sledeči način. Zjutraj budnica rudarske godbe. Ob 8. zbirališče pri Konsumnem društvu rudarjev (Delavski dom). Ob pol 9. skupna manifestacija v sprevodu proti kolodvoru h gostilni Domitrovič, kjer se bo vršil skupni javen shod. Popoldan prosta zabava in sicer za rudarje v dvorani Konsumnega društva, za steklarje in kemične delavce v gostilni Domitrovič.
*
Radeče: Pri nas bomo praznovali Praznik dela 1. maja skupno s podružnico »Svobode« ter s strokovno organizacijo usnjarjev, delavcev papirnice in cementarne.
♦Spored je sledeči:
1. Zjutraj ob pol 8. shod na trgu v Radečah.
2. Po shodu skupen odhod na shod v Zid. Most, ki se bo vršil ob pol 10. Po tem shodu vrnitev v Radeče.
3. Ob pol 14. zbirališče na trgu v Radečah, točno ob 14. odhod na Vrhovo. Na cilju slavnostni govor, potem prosta zabava. Ob 19. odhod nazaj v Radeče.
Sodrugi in sodružice, pridite s svojimi znanci točno in polnoštevilno. Prosimo tudi naj vsak udeleženec upošteva točno vse rediteljeve odredbe.
Naznanjamo tudi, da nam je godba kmetske knjižnice odpovedala, ker ne marajo naših shodov in se boje rdeče za-
stave, oznanfteljice ljudske svobode. Pa vendar brez godbe ne bomo. Igrali bodo naši domači fanti.
Sodrugi in somišljeniki praznujte dostojno Praznik dela. Živel 1. maj.
Brežice - Čatež. Praznik dela, 1. maj
bomo pri nas praznovali sledeče: Ob 13. (L pop.) se snidemo brežiški sodrugi in somišljeniki na savskem mostu, odkoder odkorakamo skupno na Čatež, kjer bo pozdravni govor in potem odhod na prijazni hribček k Sv. Vidu k prosti zabavi. Zvečer zopet skupni odhod v Čatež in tam razhod.
Omeniti moramo, da je ta prva organizirana proslava 1. maja v naši dolini. Tudi ljudstvo na kmetih že spoznava, da mora biti solidarno z industrijskim proletariatom. Dokazale so volitve, da fco treba za zmago organizirane moči vsega delavnega ljudstva. Zlasti ob Sotli so Radičevi demagogi pograbili zelo mnogo delavskih glasov. Uboge zapeljane bajtarje, poljske in druge delavce pa zdaj glava boli, ker prihajajo do spoznanja, da jih lepe fraze ne bodo rešile sedanjih težkih jarmov, temveč jih bo rešilo edino njih lastno delo. Zato sodrugi in somišljeniki, praznujte ta 1. maj v notranji radosti, v spoznanju, da bomo le združeni v
močnih organizacijah dosegli svoj cilj!
*
Šoštanj. Javen shod se bo vršil na glavnem Soštanjskem trgu ob 9. V slučaju slabega vremena pa v hotelu »Jugoslavija«. Nadaljni spored proslave na lepakih.
*
Za Mežiško dolino bo letošnja proslava v Črni. Podrobna navodila potom krajevnih organizacij.
Gorje pri Bledu. Odborova seja krajevne politične organizacije SSJ in KDZ v Gorjah pri Bledu se bo vršila v nedeljo
®: ob 15- v Posebni sobi gostilne A. Keržišnika na Fortuni. Dnevni red važen. Udeležba dolžnost vseh odbornikov in zaupnikov. — Predsednik.
Oplotnica. Redni občni zbor krajevne organizacije KDZ v Oplotnici se bo vršil v soboto dne 28. t. m. ob 19. (ne kakor prvotno poročano 29. ob 9.) pri so-drugu Josipu Škofu v Oplotnici z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo vse sodruge, da se zbora točno in polnoštevilno udeleže! — Odbor.
»Svoboda« v Gorjah pri Bledu priredi v nedeljo 29. aprila 1923. ob 3. pop. vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto in prosto zabavo.
Sodeluje tamhuraški zbor z Jesenic. Več na lepakih.
V slučaju neugodnega vremena se bo vršila veselica naslednjo nedeljo.
^i?ti dobiček namenjen za knjižnico, vabi k obilni udeležbi odbor.
Mežiška dolina. V petek 27. aprila se bodo vršila včrni ob 11. in ob 16., v soboto 28. aprila pa v Mežici ob pol 11. in ob 16. uvodna predavanja ljudskega vseučilišča,
1. Praznik dela in Vstajenje delavstva.
2. Temelji ljudske izobrazbe.
3. Mednarodni jezik Esperanto.
Zavedno delavno ljudstvo Mežiške
doline, ki si takih predavanj že dolgo želi, ne potrebuje posebne povzbude, naj se udeleži v obilnem številu, vendar prosimo vse, ki dobe ta »Ljudski glas« pravočasno, naj opozore vse druge, ker bo večina to čitala prepozno.
Tedenski pregled.
Nedelja 15. aprila: V Mežici in Prevaljah sta zmagali pri občinskih volitvah naši listi absolutno. — Ustanovitev »Ne-zavisne radničke partije Jugoslavije« v Ljubljani. — Radičev shod v Zagrebu, naperjen »proti« sporazumu z radikalci. Listi objavljajo besedilo tajnega zagrebškega sporazuma ki govori drugače.
Ponedeljek 16. aprila: Prva seja narodne skupščine. Vlada demisionirala. — Komisija obeh socialističnih internacional, ki se je posvetovala na predkonferenoi za ustanovitev enotne internacionale v Bre-gcncu, je izdala poziv k udeležbi na ze-dinjevalni kongres 21. maja v Hamburgu.
— V Južni Afriki se je sesul rudnik Rand-fontaine in pokopal nad 100 delavcev. — Klerikalni kongres v Turinu glasuje po večini za Sturzovo skupino, ki se dela fašistom nasprotno. — Demisija avstrijske vlade radi notranjih nesoglasij. — Serratijeva socialistična skupina otvar-ia v Milanu kongres za zedinjenje s komunisti.
Torek 17. aprila: Avstrijska vlada pod Seiplom zopet sestavljena. — Odkrita velika zarota irskih vstašev v Londonu. — Ladjedelniška stavka se v Angliji vse bolj širi. — Budimpeštanski krščanskosocialni mestni nastavljenci so ustavili stavko, s katero niso dosegli^ uspehov.
— Zasedanje Zveze narodov v Ženevi. — Klerikalni ministri v laškem kabinetu de-misionirali.
Sreda 18. aprila: Kralj skuša spraviti demokrate in radikalce za skupno vlado.
— Izsledili so črnogorski dvorni arhiv, ki vsebuje mnogo zanimivosti o vladanju starih črnogorskih »gospodarjev«. — Milanski socialistični kongres odklanja pristop v III. internacionalo. — Mussolini straši klerikalce s nasilnostmi. Sturzo obljublja zopetno sodelovanje v vladi. —
Mussolini odpravlja praznovanje Prvega majnika.
Četrtek 15. aprila: V Beogradu nadaljuje kr ali konferenco z demokrati in
zemljoradniki. da bi šli z radikalci v vlado. Zemljoradniki so se udali. — V Sarajevu streljanje med jugofašisti in frankov-ci. Smrtno ranjeni. — Na Poljskem so uvedli 1 in pol letno vojaško službovanje. Ženske so od 20.—40. leta dolžne služiti v pomožne vojaške namene. — Odkrita protifašistovska zarota v Milanu. — V vsej južni Rusiji kmečki punt proti boij-ševikom. — V Poruhrju zlasti v Miihlhei-mu komunistična revolucija.
Petek 20. aprila: Klerikalci intrigirajo pri Pašiču. da bi jih same vzel v vlado, tudi če bi Radiča in Spaha ne maral. — V mariborskem občinskem svetu pretepe orjunec dr. Reišmann klerikalca Zebota.
— Bunjevsko-šokačka stranka ustanavlja z Nemci in Madjari avtonomistični blok. — V Indiji je zastavkalo v soglasju z angleškimi 130.000 delavcev. — Rudarska stavka na Gornjem Štajerskem razen v Steiereggu zmagovito končana.
— Vodstvo italijanske ljudske stranke proti svojm turinskim sklepom odpošilja svoje zastopnike zopet v fašistovsko vla-
Izdajatcij in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
do. — Komunistične revolucije v Poruhrju. ki so io Francozi podpirali, je konec.
— Irske vstaške čete uničene.
Sobota 21. aprila: Pašič dobi mandat za sestavo nove vlade. — Madžarska vlada predlaga poslanski zbornici zakon, ki strokovnim organizacijam skoro onemogoča vsako udejstvovanje. — V Indiji kuga narašča; v zadnjih 5 tednih je umrlo 50.000 oseb. — V Mehiki strašen potres in bljuvanje ognjenikov; pogrešajo 18.000 ljudi. — Stavka avstrijskih rudarjev popolnoma končana. — Angleška spodnja zbornica odklanja z 236 proti štirim glasovom alkoholno prepoved.
Nedelja 22. aprila. Združevalna konferenca štirih ročnih delavcev iz pokrajinske SSJ in 4 zastopnikov Mariborčanov v Zidanem mostu. Uspeh je dober. Končno zedinjenje odloči pokrajinski kongres. ki se ga udeleže tudi Mariborčani.
— Delegacijski zbor »Svobode«. — Na Bolgarskem volitve v sobranie. Izmed 246 mandatov jih je Stambolijski dobil nad 200. Komun is d so skoro izginili.
NAROČAJTE »KRES«!
S*
raUBTilATOC
Mesini Srg 1©.
KemiČm laboratorij
::i2 Szdelovarja dcstofokcSislaSJa sredstev.
Pri vseh podružnicah »Državne borze dela« v Ljubljani. Mariboru. Ptuju in Muski Soboti ie iskalo v preteklem tednu od 8. do 14 aprila dela 663 moških in 388 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 501 moških in 373 ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 300. — Dela iščejo: strojni in stavbeni ključavničarji kovači, žedezostrugarji mehaniki, mizarji, kolarji, knjigovezi, peki. mlinarji, mesarji zidarji, pleskarji slikarji, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, rudarji, vrtnarji, železolivarji sedlarji, viničarji, usnjarji slikarji, natakarice, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci itd.
Žena v hiši gospodinji, mož v gostilni prazni čaše
Ker mu ne daš doma osvežujočega nadomestila. Skuhaj mu uŽikO11® z vročo ali mrzlo ga prikleneš na dom!..................
V s s socialiste opozarjamo, naj ne kupijo nikdar nikjer ničesar pri tvrdkah, ki ne oglašajo v našem listu.
f®eafoo
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
telandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. SS®€k, Wion, Vi., Gumpendorferstrafie Nr. 109/14.
&i@prawi©ž§Jiv@
deine piaiž«
za dai^e in gospoda
priporoča tvrdka Ljubljana, Mes ni trg 10.
+ Žene +
pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Poraorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
b&.
Hamburg B. 156, PapensIraG« 95.
Pridobivajte naročnike!
JumperJI
platan®
jopice
vedno
zadmfa
novosti A. ŠiMKOVIC MSI.
EC. SOSS,
Ljjubijaraa, MesSreB 2*S 19«
l
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN")
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko n
H O
p blago, spirituose, mast, slanina, mesni ©   ....................... izdelki.	-----.......
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.