n
e-
Ja
Ja
o-
e-
li-
la
e-
z-
m
)0
BHnunnH

FEBRUAR 1990, ŠTEVILKA 2, LETO XXIV
'Mp Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP - Industrijska montažna podjetja v 7200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjcva 6. telefon (061) 314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMP so: Bojan Germovšek. Mojca Ipavec. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Scrvatzy. Štefan Šeruga. Ladislav Abraham. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Silva Škoda. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 16. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov.


a-
klima montaža
P
m
as
a-
o-
to
Je
[)-
9-
Višek zaposlenih
Sam naslov je dokaj, provokativno zastavljen. Vendar so problemi v Klima montaži izbili na dan kot strela z jasnega in pritegnili širšo ttedijsko pozornost. Toda dobri poznavalci razmer v tem podjetju vedo, da problemi niso od včeraj. Dejstvo je, da se Klima montaža že •tekaj let srečuje s problemom zaposlitve svojih zmogljivosti. Vse to Se J6 odražalo na poslovanju v zadnjih treh letih, ko so bili poslovni tezultati na t.i. pozitivni ničli. Žal se pri tem ni dalo zdržati v nedo-Sjed in konec lanskega leta so se poslovanju na robu pridružili še !>kvidnostni problemi. Nekaj časa so imeli celo blokiran žiro račun. Tega problema se še sedaj niso uspeli znebiti in še naprej imajo velike likvidnostne težave. Povrh vsega pa bodo lansko leto zaključili ' izgubo, kaj bistveno boljših rezultatov poslovanja pa ni mogoče Pričakovati niti v prvem četrtletju, ocenjuje položaju v Klima montaži •»rektor Janez Trost.
|
I-
Razloge za nastali polož lahko iščemo v sami usmerit Klima montaže, saj je znano, i $e je ta organizaieja ukvarja z montažo klima instalacij. To ] je pomenilo ozko grlo pri nast Panju na domačem trgu. I °ceni vodstva je v tem trenutl okoli tretjine zmogljivosti nez Sedenih, kar se negativno odra na vseh ravneh poslovanja. < Poslovnih rezultatov, produkti nosti in tehnološke disciplin ?Ce smo zapisali, da problei fnso trenutni, ampak so prisot Že daljše časovno obdobje, p tem se sicer zastavlja vprašanj
zakaj niso ukrepali. Toda, če hočemo biti objektivni, potem je potrebno opozoriti, da vodstvo ni stalo križem rok in se je odločilo za preusmeritev podjetja v proizvodno dejavnost. V tem času so začeli z razvojem hladilne tehnike klima omare, Split sisteme. mikroprocesorja za upravljanje klimatskih pogojev, kompresorskih kondenzatorskih in prezračevalnih nap in stropov. V razvoj je bilo vloženo 9 milijonov dinarjev. Kot pravi Janez Trost, v tem primeru ne gre za zgrešene naložbe. Priznava pa, da trenutno ti izdelki še ne da-
gospodarjenje
jejo pravih finančnih učinkov, preprosto zaradi tega, ker so bili v preteklosti določeni odpori znotraj vodstva do tovrstne preusmeritve. Toda po njegovem trdnem prepričanju se po spremembah v vodstvu nekateri pozitivni premiki že kažejo in ravno zaradi tega je prepričan, da imajo vse možnosti za sanacijo podjetja, in da jim bo to uspelo v dveh letih. V tem času bodo v proizvodnji ustvarili vsaj polovico dohodka.
Kratek stik
In kje je prišlo do kratkega stika med delavci in vodstvom podjetja? Kakorkoli obračamo, je potrebno priznati, da je montaža v današnjih časih izrazito ekstenzivna dejavnost, ki ne prinaša več takšnega dohodka kot npr. proizvodnja. To nam potrjujejo nekatere primerjave z drugimi sorodnimi organizacijami (ne bom jih navajal poimensko), v katerih je razmerje med proizvodnjo in montažo 1:5, delež v ustvarjenem dohodku pa 40:60 odstotkov zaenkrat še v korist montaže.
Kot sta nam povedala direktor Janez Trost in vodja kadrovsko splošne službe Irena Dolinšek, so se odločili za pripravo sanacijskega programa, kajti prepričani so, da je podjetje možno sanirati
Ali prinaša program zasuk
1‘o kratliotrajncm navdušenju konec lanskega in v začetku letošnjega leta Dri aJa streznitev. Zdaj lahko hladneje in racionalneje ocenjujemo, kaj nam nnnasa Markovič in kakšni so poslovni obeti za naprej. Poglavitni dogodki, ki Predeljujejo gospodarjenje na podjetniški ravni, so zlasti naslednji:
Umiijanje rasti cen
Cene se po decembrskem 58- odstotnem (nekateri podatki kažejo telo na 85- odstotni) skoku v janu-arju postopoma umirjajo. Tudi laiku Je seveda jasno, da o 1 odstotni me-tečni inflaciji, ki jo je napovedal Markovič v svojem decembrskem Bovoru, brez statistične čarovnije ne ••tore biti govora, pa tudi nedavne °cene podpredsednika Pregla o 15-odstotni so verjetno le pobožna žela- Res pa je. da je opazen trend »mirjanja inflacije. Vprašanje, ki se 8°spodarstvu. zlasti izvoznemu delu Ustavlja, je. ali ne bo nadaljnje po-Večanje cen doma ob zamrznjenem 'teaju dinarja nasproti marki povzro-C||o hudega upada rentabilnosti iz-v°znih poslov.
Zmanjševanju izvoza zaradi dogodkovne neprivlačnosti bi se sicer ahko izognili, če bi uspeli obdržati •■a vajetih količino denarja v obtoku, osebne dohodke in investicijsko potrošnjo doma. Če katerikoli od teh “Jezov« popusti, se bo domače povpraševanje ponovno dvignilo in povzročilo preusmeritev blagovnih to-“ov s tujih na domači trg. V tem Primeru bi Markovič tvegal, da se devizne rezerve »stopijo« v potrošnji a|' Pa, da z novo devalvacijo dinarja dasproti marki ponovno vzpodbudi •oflacijska pričakovanja ter pokoplje Konvertibilnost.
Sprememba pogojev plačevanja P6 izvozu na klirinško področje bo Prizadela vrsto jugoslovanskih izvoz-'kov, kj bodo morali poslej čakati L? denar, ki so ga lani prejemali 'tektno od Narodne banke Jugosla-')e- Kljub temu pa lahko ta ukrep Pozdravimo kot začetek urejanja tomalij, saj je bil do zdaj izvoz na 2hod priviligirana oblika prodaje. e le glede na konvertibilni izvoz, Pač pa tudi glede na prodajo na domačem trgu
JVav najnovejših podatkov o le-inl'h gibanjih še ni, lahko rečemo.
da bo investicijska potrošnja še naprej padala. Od leta 1986 naprej se delež družbenega proizvoda za investicije stalno zmanjšuje in je dosegel kritično nizko točko. Podjetja, ki nudijo trgu investicijske dobrine, mednje sodi tudi IMP. so že dalj časa kronično nezaposlena. Napoveduje pa se zmanjševanje obsega tudi v drugih dejavnostih. Zmanjševanje proizvodnje pomeni v naših pogojih tudi zmanjševanje stopnje izrabe zmogljivosti, v zadnjem času pa že prihaja do posameznih odpustov tako imenovanih tehnoloških in ekonomskih presežkov delovne sile. Napovedana »kampanja« stečajev nelikvidnih in neperspektivnih podjetij bo samo še zmanjšala povpraševanje ter povzročila nadaljne krčenje proizvodnje in zaposlenosti.
Za zaposlene je zamrznitev osebnih dohodkov prav gotovo najbolj boleča točka Markovičevega programa. Še posebej problematična pa je ponovno izvedba zamrznitve, saj ta »zamrzuje krivice«, nastale zaradi lanskoletnega (ne)pravočasnega prilagajanja osebnih dohodkov inflaciji. Čeprav se zdi omejevanje eksplozije plač neizogibno, pa sama tehnika močno smrdi po Mikuliču.
Zamrznitev osebnih dohodkov spremlja povečevanje davčnih obremenitev. Jasno je. da je država morala prevzeti breme sanacije bank. sicer bi dopustila zdrs velikega dela gospodarstva v popoln kaos. Način, po katerem je to storila, pa vsebuje močno regionalno prerazdelitev davčnih bremen ter s tem dohodka. Povečani so prometni davki, uvedeni novi davki za JLA. povečani nekateri neposredni davki in ponovno tudi necarinski stroški uvoza. Markoviču lahko očitamo, da prevzetja obveznosti za sanacijo bank in s tem nerazvitih delov Jugoslavije ni pospremil na drugi strani z radikalnejšim zmanjševanjem klasičnih državnih izdatkov - na primer za vojsko ter državno upravo. Povečanje davčnih obremenitev bo zato nujno pov-
zročilo destimulacijo komaj rojenega podjetništva, v perspektivi manjšo gospodarsko rast ter tudi manj denarja v državno blagajno.
Z zakonom o prometu družbenega kapitala je Markovič napravil še en, sicer najbolj posrečen korak k razreševanju statusa družbene »nikogaršnje« lastnine. Dejstvo je. da v naših podjetjih niti zaposleni niti poslovodstva niso zainteresirani za dobiček oziroma za povečanje lastniškega kapitala. Zato je čista utvara, da bo naslonitev obračunskega sistema na dobiček kot osnovni motiv gospodarjenja, dala brez določitve lastninskega titularja kakršenkoli rezultat. Za ozdravitev jugoslovanskega gospodarstva zato ni druge poti kot hitra, vendar s strani države usmerjena in nadzorovana privatizacija, dopolnjena z nacionalizacijo oziroma podržavljenjem nekaterih specifičnih (posebej monopolnih) podjetij.
Nov zakon je sicer še zelo nejasen, nedorečen in kaže na določene ideološke kompromise reformskih avtorjev z dogmatiki v političnih in upravnih strukturah, kljub temu pa odpira možnosti odprodaje tudi t. i. slabih podjetij in je njihovo prestrukturiranje pred uvedbo stečajnega postopka. Po drugi strani pa gre le za začetek procesa in bo zakon gotovo kmalu doživel temeljite dopolnitve in popravke.
Bojkot
Bojkota sicer ne gre pripisati Markoviču. pomeni pa nedvomno dodatno oteževalno okoliščino za slovensko. pa tudi vse jugoslovansko gospodarstvo. Bojkot se ne izraža le v prekinitvah naročil in dobav, pač pa tudi v neplačevanju dobavljenega blaga, v izganjanju iz poslovnih prostorov v drugih republikah in nasilnih. politično motiviranih odcepitvah poslovnih enot in delov podjetij v Srbiji.
V letu 1990 si po ocenah večine ekonomistov sicer lahko obetamo znižanje inflacije, kar pa ne bo pomenilo. da bomo živeli bolje. Cena gospodarske ozdravitve bo visoka, v skladu z resnico, da je odvajanje od mamil hujše od njihovega uživanja.
UROŠKORŽE
in se izogniti najhujšemu torej stečaju. Zato so poleg vseh ostalih elementov sanacijskega programa izdelali tudi t.i. kadrovski plan. Pri sestavi tega plana so pripravili seznam delavcev, ki so preveč. Po ocenah tega plana naj bi bilo takih delavcev 82. Toda seznam še ne pomeni, da bo teh 82 delavcev jutri na cesti. Po besedah sogovornikov gre za program, ki naj bi ga uresničevali šele čez šest mesecev. Ob tem so tudi zatrdili, da po tem roku, oz. ob sprejetju ustrezne zakonodaje niso mislili in ne mislijo ljudi postaviti na cesto, ampak imajo pripravljene različne rešitve, ki naj bi jih v tem času dorekli in se organizacijsko pripravili nanje. Kot možne rešitve so ponujene notranje prerazporeditve delavcev, teh delavcev naj bi bilo 7, 7 delavcev pa je v odpovednem roku. predčasno naj bi se upokojilo 10 delavcev. Kot možna oblika razreševanja problemov pa je tudi samozaposlovanje. Janez Trost pravi, da so v podjetju pripravljeni delavcem, ki se bodo za takšno obliko zaposlitve odločili, pomagati, če bo potrebno tudi s stroji, hkrati pa so se pripravljeni, oziroma se bodo obvezali, da bodo tem delav-cevm (obrtnikom, ali podjetnikom) zagotovil vsaj polovico letne realizacije. Če pa poslovno ne bi bili uspešni, sojih pripravljeni ponovno sprejeti na delo. V tem času se dogovarjajo z dvema novo nastalima podjetjema, ki so jih ustanovili njihovi delavci na podoben način sklepanja pogodb. Med montažnimi delavci pa naj bi za takšno obliko samozaposlovanja pokazalo zanimanje 12 delavcev. Ti delavci naj bi opravljali manjše montaže, servisiranje, pa tudi določene sestavne dele za potrebe proizvodnje.
Protesti delavcev
vuumvu ivmiM mumazc zair j uje, da so se za korak objavt seznama odločili ker je pač pred viden takšen postopek v osnut kih dokumentov s področja de lovne zakonodaje in kolektivni! pogodb. Po drugi strani pa tud zaradi tega, da bi poskušali najt skupne rešitve za omenjene de lavce.
Ne glede na vse to pa je met delavci zavrela kri, posledic: tega je bil sestanek z vodstven podjetja. Ta sestanek pa je poka zal nekaj, kar potrjuje tudi na zapis o moči nemoči sindikata Sindikat se je znašel v vlogi ga silca požara, ki v tem trenutki poskuša rešiti, kar se da rešiti Očitno pa je da je bil do seda dokaj pasiven do problemov ir enostavno kot, da problemoi v podjetju ni bilo. Kot lahko raz beremo iz zapisa s sestanka, jt precej očitkov na račun vodstva Vodilni tudi zagotavljajo, da je seznam objavljen tudi zarad tega, da bo sindikat lahko nastopil iz zaščitil interese delavcev ir zagotavljajo, da ga pri njegovem delu nc bodo ovirali.
O tem, kaj mislijo delavci o seznamu, povzemamo iz zapisnika z omenjenega sestanka.
Polega kolone »odpisanih« delavcev so se se-
stanka udeležili vodja splošno kadrovske službe Klima montaže Irena Dolinšek, pomočnik direktorja Janez Grubar, namestnik predsednika sindikata Klima montaže in predstavnik občinskega sindikata občine Bežigrad Tone Majzelj.
Delavcem je bilo na tem sestanku povedano, da je bil omenjeni spisek sestavljen na kolegiju delovne organizacije, in da so delavcem pripravljeni pomagati. Iskali jim bodo zaposlitev. Eno od možnosti za zaposlitev monterjev iščejo v Inštalacijah. Direktor je potem pojasnil situacijo, v kateri se nahaja Klima montaža, ki je že nekaj časa slabo zasedena z deli. V letu 1988 niso delali ob petkih. Nadalje je dejal, da bo morala Klima montaža dosegati več kot 12 milijonov dinarjev mesečne realizacije z manjšim številom delavcev. Govoril je o nedisciplini, ki jo je že dlje časa ugotavljal, o tem, da so vlagali denar v nove programe, ki pa se z zamudo vključujejo na trgu, ki je zelo slab. Pri programih so lani dosegli negativne rezultate. Pri prodaji imajo že za 30 odstotkov manjka.
Produktivnost je nizka
Delavci so povedali svoje, da se zaradi pomanjkanja dela, ki se vleče v Klima montaži že nekaj let. ne more in ne sme iskati vzrokov le v tehnoloških viških, ampak še v čem drugem. Vodilni kader ni pravočasno in pravilno ukrepal. Delavci so hoteli vedeti, kdo je sodeloval pri izdelavi spiska, zakaj je spisek poimenski, zakaj niso ukinjena delovna mesta, zakaj na spisku ni nikogar od vodstvenega kadra in zakaj pri pripravi spiska ni sodeloval sindikat. Zanima jih, ali je vodstvo sposobno izpeljati sanacijski program. Kaj je s stečajno maso, v primeru če gre Klima montaža v stečaj. Vodstvenemu kadru so delavci očitali, da nima pravega posluha do investitorjev, da nikoli ni izreklo nobene pohvalne besede delavcu, ki ga je investitor pohvalil. Vse predloge za izboljšanje delovnih postopkov je vodstvo vedno zavrnilo. Nesprejemljivo je za delavce, da bi jim dala delovna mesta Inštalacije, ki so se od naših monterjev učile. Vprašali so, zakaj imata lahko delo Klima Celje in Montaža Maribor, Klima montaža pa ne. V zvezi s podatkom, da Klima montaža že tri leta posluje na pozitivni ničli, so vprašali, ali je potem že tretje leto sanacija - kdo pa je za to kriv - ali so delavci krivi, ali je krivo vodstvo? Kje je plan, ali je ta samo številčen? Zakaj se ne pogovarjamo o organizaciji dela? - je delavce zanimalo. Stimulativno nagrajevanje je bilo določeno le za šefe in ne za delavce - osebne ocene so nerealne - so očitali delavci. Že od leta 1983 ni polne zasedenosti, zakaj se zaposluje nove delavce, namesto da bi prerazporedili obstoječi kader? Delavci so tudi poudarili, da je kadrovski pristop neprimeren, saj bi se morali z vsemi delavci, ki so na tem spisku, prej pogovoriti. Podan je bil predlog, da naj bi se delavci med seboj dogovorili, kdo je dober in kdo slab.
Predstavnik občinskega sindikata Tone Majzelj pa je povedal, da v bežigrajski občini še ni bilo poimenskega spiska, in da je ta spisek po zakonu neveljaven ter pribil: »Če vodstvo podjetja ne ponudi druge rešitve razen priloženega spiska, to ni rešitev za kolektiv. Tako se z delavci ne more ravnati. Ali med vodilnimi ni nihče odveč?«
J. Votek M. PRIMC
ISO
Odvisna
podjetja
V konjiškem Isu nameravajo ustanoviti dve odvisni podjetji. Za eno od teh sta se že odločila združevalca sredstev in tehnologije - to sta velenjski Veplas in zreški Komet. Pri tem gre za program armiranih poliestrov za področja navtike, kampov in marin. Veplas daje tehnologijo in stroje ter garancijo za triletni odkup proizvodnje bodočega podjetja. Komet Zreče združuje kapital, Iso pa daje prostore in delovno silo. Obdržala naj bi se blagovna znamka Veplasa glede na to, da je ta firma poznana na trgu.
Drugo podjetje, ki ga ustanavlja Iso, pa bo proizvajalo stikalne aparate in sisteme za motorne pogone (motor con-trol sistem-MCS). Za to podjetje kupujejo celotno tehnološko linijo od Siemensa v zahodni Nemčiji (komplet orodja, preizkuševalno kontrolne naprave). Finančna konstrukcija je sestavljena tako, da podjetje zagotovi dve tretjini sredstev, ostalo pa sovlagatelji in podjetnik oziroma direktor. Del sredstev bo prispevala tudi občina Slovenske Konjice. Z obema projektoma bodo »štartali« tudi na republiška razvojna sredstva. Skupna naložba obeh projektov znaša okoli en milijon nemških mark. Z uveljavitvijo oziroma s postavljanjem dveh novih podjetij bi tudi izpeljali dolgoročno programsko sanacijo Isa in na ta način zaposlili sedanji višek kadra iz obstoječega programa te naše konjiške delovne organizacije. V sedanjih razmerah, je povedal direktor Isa Alojz Kračun, objektivno ni možno zagotoviti dela več kot za približno sto delavcev in s tem tudi ne primernega dohodka. »Zato je nujna tudi programska preusmeritev oziroma drugače povedano - delavcem je treba dati osnovo za ustvarjanje in delo kot neposredno skozi program in prostore; za poslovni uspeh pa bodo morali garantirati tisti, ki bodo te programe prevzemali.« Za prvo podjetje bodo podpisane pogodbe februarja letos, za drugo pa, kot pričakujejo, aprila ali maja, seveda pod pogoji, da bodo nared vse priprave za odločanje na delavskem svetu podjetja Iso. Za korak se v Isu odločajo predvsem iz naslednjih vzrokov:
-	zaradi sedanje prevelike zmogljivosti oziroma zato, ker ni možno več prodati;
-	zaradi	nehvaležne
branže oziroma, ker je preveč proizvajalcev in je zaradi tega zelo velika nelojalna konkurenca;
-	zaradi objektivnega zaostajanja v razvoju.
»Upamo in želimo«, je še dodal direktor Kračun, »da bomo s temi usmeritvami uspeli in na ta način zagotovili delavcem delo in primeren dohodek.« Marija Priinc
JOŽE CETINSKI
Smo in ostajamo montaža
Jožeta Celinskega, sedanjega direktoija Montaže iz Kopra - starim IMP-jevcem ni potrebno posebej predstavljati. Svojo poklicno pot je začel v Montaži in ji bil zvest ves čas z eno in polletno prekinitvijo. Pred odhodom iz Montaže k sosedom (Stavbeniku), kot sam pravi, je bil vodja komerciale. No, kot smo že zapisali, seje vmes v letu 1988 zaposlil v Stavbeniku v Kopru in se lansko leto novembra ponovno vrnil v Montažo - tokrat na mesto prvega človeka. Znano je, da je v tistem času zapustil Montažo dotedanji direktor Zorko Cerkvenik. Na vprašanje, kaj je botrovalo ponovni vrnitvi, nam je odgovoril, da se kljub temu vmesnemu »odmoru« IMP-ju ni odtujil. Po krizi, kije nastopila sredi lanskega leta, ko je odstopilo takorekoč celotno vodstvo, se je po pogovorih z delavci in s starim vodstvom brez pomislekov odločil in se vrnil v Montažo.
Montaža je v drugi polovici
lanskega leta ostala takorekoč brez vodstva. Res je sicer, da je bila vaša prekinitev zaposlitve sorazmerno kratka, v kakšni meri vam je uspelo ohraniti kontinuiteto dela in konsolidirati vodstveno ekipo, ki je navsezadnje najpomembnejša za uspešno delo podjetja?
»V tem trenutku se ni umestno spuščati nazaj in kakorkoli ocenjevati tisto kar se je zgodilo. Mislim tudi, da bi bilo nepošteno. Sam sem se odločil za kanditaturo na direktorsko mesto, ker sem se še zmeraj počutil IMP-jevca. Kot ste že omenili, smo morali najprej konsolidirati vodstvo. Res je sicer, da nismo razrešili vseh problemov, vendar smo le dobili na ključna mesta ustrezne strokovne ljudi. Trije sicer opravljajo svoje dolžnosti kot vršilci dolžnosti, toda po izteku tega obdobja jih bomo imenovali na vodilna delovna mesta. Če se povrnem v zgodovino, moram ugotoviti, da smo imeli v preteklosti precej problemov s tehničnimi direktorji. No, tokrat se nam je po dolgem času prvič zgodilo, da smo na ta položaj imenovali človeka, ki se je profesionalno oblikoval v Montaži. Ob predlaganju za vršilca dolžnosti je dobil tudi podporo kolektiva.«
Postopnost in učinkovitost
V katero smer se bo usmerila Montaža? Ali kakšna je vaša poslovna filozofija?
»V prvi vrsti smo montažna organizacija in tako se bomo v prihodnje obnašali in organizirali. Temu ustrezni morajo biti tudi rezultati. Sam se ne nagibam k. nekim revolucionarnim spremembam oziroma h obračanju vsega na glavo. Toda nekatere cilje smo jasno definirali in določili roke za njihovo izvedbo. Povedati moram, da so ti roki sorazmerno kratki. Predvsem bo prišlo do sprememb in je v tehnični službi že prišlo. V tem času smo jasno razdelali obračun norm za opravljena dela. S tem smo začeli z začetkom letošnjega leta. Za izvedbo so zadolženi vodilni monterji in operativci. Tako so postale norme sestavni del obračuna osebnega dohodka.
Naslednji cilj. ki ga mislimo uresničiti do konca prvega četrtletja je prerazporeditev ljudi na ustrezna delovna mesta. Uporabil bom staro frazo »pravi ljudje na prava mesta«. Poglejte, dogaja se, da so ljudje na takšen ali drugačen način prišli na določena delovna mesta in dela, ki jih ne opravljajo ali pa slabo opravljajo. Vzemiva npr. vodilne monterje, ki so brez monterjev. Čeprav je jasno, kaj pomeni vodilni monter, ima le- ta nalogo voditi in organizirati delo določene skupine. Ob tem pa bomo opustili vso spremljajočo dejavnost, ki ni v našem okviru.«
Iz povedanega izhaja, da ste se odločili za pozitivno kadrovsko selekcijo. Ali to pomeni, da se srečujete z viški delavcev?
»Nedvomno drži, da presežek delavcev obstaja v vseh službah, toda zaenkrat je težko govoriti o konkretnih številkah. Vendar s tem in samo na tak način te selekcije ne bomo opravili. Potrebna je še cela vrsta aktivnosti, da bomo prišli do dejanske pozitivne selekcije. Kajti, če mehanizmi, ali strategija ni dobro zastavljena, se lahko zgodi, da pridemo do negativne selekcije, kar
pa ni cilj. To bi pomenilo v novih pogojih gospodarjenja začetek kopanja jame. Eden od osnovnih problemov, ki ga moramo razrešiti, je nagrajevanje. Najprej bo potrebno spremeniti razmerje v nagrajevanju, saj je razmerje v osebnih dohodkih pri nas 1:3, 1. To pa kaže. da je vodstvo slabo plačano. Naslednji korak, ki ga bomo naredili v začetku naslednjega četrtletja, je prehod na tajno nagrajevanje. Eno od izhodišč, ki omogoča ta prehod, je prej omenjeno obračunavanje norm. Naslednji instrument, ki bo to omogočal, so t. i. mesečni izkazi podjetja. Kot vam je znano, smo v Montaži razvili programsko 'premo za sprotno spremljanje vseh rezultatov poslovanja na ravni podjetja, kot tudi na posameznih objektih. Takšen način spremljanja dogajanja pa nam bo omogočalo sprotno ocenjevanje uspešnosti skupin in služb na vseh ravneh v podjetju.«
Ali boste uporabili za izhodišče obstoječi sistem nagrajevanja v IMP-ju?
»Ne mislim, da je ta metodologija za nas neustrezna. Prenesel sem že pobudo generalnemu direktorju Borisu Gazvodi, da bi dal pobudo in koordiniral akcijo montažnih organizacij za izdelavo enotnih kriterijev za nagrajevanje. Vztrajam, da nam to izdela neodvisna institucija - po možnosti tuja. To pa zato, ker tudi naša stroka ni bila sposobna narediti tega preobrata iz enega ekstrema v drugega. Če pa ta pobuda ne bo sprejeta, bomo sami najeli ustrezno strokovno institucijo, ki nam bo pripravila ustrezno metodologijo za nagrajevanje - boljše plače.«
Dela v tujini
Omenili ste eno od pobud, danih generalnemu direktorju. Zanima me, kaj vam pomeni, bolje rečeno, kaj pričakujete od nove organiziranosti IMP-ja?
»Kot vse kaže, gre za zelo rahlo obliko povezave IMP-ja. Toda mi pričakujemo, da nam bo IMP r. o. še naprej skrbel za zaposlitev približno ene petine zmogljivosti v tujini. To ne trdim na pamet. Ne glede na obliko povezave je le potrebno poudariti zgodovinsko komponento. V tem trenutku nismo sposobni samostojno nastopati na tujih trgih. ker nismo tako organizirani in ustrezno kadrovsko zasedeni. Zato pričakujem, da bo Inženiring opravljal to funkcijo še naprej, tudi zaradi tega. ker smo monterji v preteklih 20-tih letih dali Inženiringu pooblastila, mu strokovno pomagali in mu s tem dali možnost poslovne in strokovne uveljavitve v tujini. Ob tem pa mora upoštevati, da se je uveljavil na račun kakovostno opravljenih del monterjev, ki smo se pojavili v tujini.«
Italija
Kaj pa italijansko tržišče?
»V preteklosti je bilo to tržišče za montažo dokaj zaprto. Problem so predstavljala predvsem delovna dovoljenja, toda v zadnjem času se je položaj bistveno spremenil. Italijani se sami srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. zato se to tržišče zmeraj bolj odpira. Lahko povem, da smo skupaj že pridobili en posel v Trstu. Poleg tega pa imamo že razgovore še o nekaterih poslih z inženiring hišami v Italiji, predvsem v Julijski krajini, kjer so nam pripravljeni oddati dela.
Mislim, da se nam bo to tržišče odprlo, ker smo cenovno ugodni. Ob tem pa moram opozoriti na še eno prednost, na cene materialov. Ugotovili smo namreč, da so materiali v Italiji cenejši kot naši.«
Prej ste ugotavljali, da ste preveliki, ali to pomeni, da na domačem trgu ni dovolj posla?
»Odkrito povedano, zasedenost z deli v zadnjih dveh mesecih ni najboljša. Nekaj monterjev celo koristi letne dopuste. Vseeno pa moram povedati, da to ni samo posledica pomanjkanja dela. Dela imamo pridobljena, toda na dveh večjih naložbah, ki bosta zaposlili precejšen del naših zmogljivosti, se je začetek del nepredvideno zavlekel, to pa pomeni določen izpad. Sicer pa so ti meseci za nas že nekaj časa kritični. Če poskušam oceniti našo zasedenost, mislim, da ne bi smeli imeti večjih problemov ob zaposlitvi določenega števila delavcev v tujini ter z za-
sedenostjo in s poslovanjem v letošnjem letu. Območno pa je v največjem razmahu naložbena dejavnost na goriškem območju. Najslabše pa je trenutno na po-stonjskem območju. Eden od naših večjih problemov pa je vezanost na slovensko obalo, kjer letos ni večjih naložb v turizem. Na hrvaško Istro pa žal ne moremo prodreti, čeprav smo bili tam v preteklosti že prisotni, ker se je tu uveljavilo gradbeno podjetje Medimurje iz Čakovca, ki je zaenkrat konkurenčno in ima tudi svojo montažno dejavnost.«
Razvoj
Prej ste omenili, da ste montažna organizacija, in da boste pri tej osnovni dejavnosti tudi ostali, to pomeni da ni moč pričakovati preusmeritve ali razvoja?
»Jasno je, da v današnjih časih ni moč ostati izrazito na ekstenzivni montažni dejavnosti. V tem trenutku je razvojni oddelek združen s projektivo predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Vendar bomo postopoma oblikovali tudi samostojni razvojni oddelek. V tem trenutku si odpiramo tudi nekatere možnosti za proizvodno dejavnost. V prvi polovici tega meseca bomo podpisali z italijanskim partnerjem pogodbo o dobavi in prodaji in-
fra grelcev na našem tržišču. Dolgoročno obstaja možnost proizvodnje teh grelcev. S prodajo grelcev bomo začeli že ta mesec.
Določen razvojni napredek je bil narejen tudi v montažni dejavnosti. Ukvarjati smo se začeli s tehnološkimi inštalacijami. Res je sicer, da je bila to precej grenka, vendar dobrodošla izkušnja, ki bo v prihodnje še donosna. Jasno pa je. da bo potrebno na tem področju pridobivati znanje in ljudi dodatno izobraževati na vseh ravneh.« __
Določene spremembe pripravljamo tudi v poslovanju. Odločili smo se, da bomo pretežni del poslovanja predvsem pa vitalne dele npr. obračune, kalkulacije, pokalkulacije, prenesli na osebne računalnike. Tako bomo v velikem sistemu ohranili samo nekatere operacije.
Izobraževanje
Nekajkrat ste omenili izobraževanje, ali imate kakšen sistematičen program izobraževanja?
»Najprej se bom dotaknil kadrovskih problemov. Strokovno še nismo najbolje zasedeni, predvsem nam primanjkuje strokovnega kadra. Upam, da bomo postopoma te vrzeli zapolnili. Ne glede na te probleme, pa je cilj, da zaživi funkcionalno izo-
braževanje vseh delavcev. Razmišljam celo v tej smeri, da bi za posamezne skupine določili število ur ali dnevov letno za izcU braževanje. Začeli smo s tečaji tujih jezikov angleščine in italijanščine, spodbujamo pa tudi šolanje ob delu. Za vodilne smo pripravili predavanje o novih pogojih gospodarjenja. Že prej sern omenil zaposlovanje inženirskega in ekonomskega ali komercialnega kadra. Naš cilj je.i da jim ob zaposlitvi tudi omogočimo izobraževanje in šolanje | - tako doma, kot tudi v tujini.«
Uspešno in suho
Za konec se še dotakniva poslovnega rezultata v lanskem letu.
»S konkretnimi podatki še ne razpolagam, vendar ocenjujem, da bomo leto zaključili uspešno-torej z dobičkom. Nekoliko slabši rezultat poslovanja pa pričakujemo v prvih treh mesecih letošnjega leta, zaradi že omenjenih razlogov. K temu naj dodam, da pričakujem, da se bomo v kratkem času v regiji uspeh dogovoriti tudi o evropskem ah deljenem delovnem času, kar bi za nas pomenilo en korak naprej. Hkrati bomo tudi takoj, ko bo zakonsko možno, prešli z 42-urnega delovnika na 40- ur-nega.«	j. vOTEK
DENAR
Življenje z inflacijo
Živimo v času velikih sprememb in nasprotij. To kar je bilo še včeraj nemogoče, je danes resnica!
Le kdo sije lahko lansko leto predstavljal, da bo dinar kar čez noč postal konvertibilen. To, kar smo slišali iz ust Markoviča v sredini lanskega decembra, se nam je zdelo kot pravljica.
Skoraj pozabili smo na nizke obrestne mere (5 odstotkov, 7,5 odstotka, 10 odstotkov in 20 odstotkov). Nič čudnega! Inflacija je v posameznih mesecih v lanskem letu dosegla stopnje vse tja do 23.000 odstotkov (triindvajsettisoč), preračunano na letni nivo. Še uradna politika se je ustrašila teh silnih odstotkov, zato se je zatekla k predpisovanju in objavljanju mesečnih stopenj inflacije (da bi izgledalo manj). Zatiskanje oči nam ni prav nič pomagalo!
V naslednji preglednici objavljam stopnje rasti drobnoprodajnih cen (indeksna stopnja), revalorizacijske obresti (R) in eskontno stopnjo Narodne banke:
Primerjava glede na indeksacijsko stopnjo:
	Revaloriza- cijska obrestna mera letna	Indeksna stopnja letna	Eskontna stopnja NBJ mes. letna	mesečna st. rasti cen na drobno mes.
01. 01. 89-31. 01. 89	339,57%	402,70%	13,8%	14,7%
01. 02. 89-28. 02. 89	497,66%	1.193,67%	14,9% (8/89)	21,7
01.03.89-31.03.89	909,78% •	637,86%	21,9% (16/89)	18,5 (23/89)
01. 04. 89-30. 04. 89	688,69%	1.629,51%	19,6% (25/89)	26,4 (27/89)
01. 05. 89-31. 05. 89	1.477,57%	1.088,95%	26.8% (32/89)	23,4 (33/89)
01. 06. 89-30. 06. 89	1.191,22%	2.288,78%	28,4% (37/89)	29,8 (38/89)
01. 07. 89-31. 07. 89	2.056,35%	2.368,72%		31,3 47/89)
01. 08. 89-31. 08. 89	2.368,72%	1.780.54%		28,3
01. 09. 89-30. 09. 89	1.973.76%	11.690.10%		48,0
01.10. 89-31. 10. 89	10.008,68%	8.238,61%		45,6 (67/89)
01. 11. 89-30. 11. 89	9.563,40%	7.274,03%	48,0% (70/89)	42,4 (80/89)
		(od 11. 11. do 30.11. 89)		
01. 12. 89-31.12. 89	6.318,84%	23.066.08%	44,5% (78/89)	58,8 (02/90)
01.01.90-			23.4(84/89)	
II. TEČAJ USS prodajni tečaj USS		Verižni	Verižni obresti	Mesečna dispariteta tečaja USS z glavn. brez gl.		Razdobje	Večmesečna dispariteta tečaja USS Indeks Indeks pov. teč. zviš. obr. z glav. brez gl			
31. 12.88	5,135.83	100.00	100.00	—						
31. 01. 89	5,973.98	116.32	113.40	2.57	21,79	jan/dec	116.32	113.40	2.57	21.79
28. 02. 89	7,056.13	118.11	114.70	2.98	23.23	'feb/dec	137.39	130.07	5.63	24.34
31. 03. 89	8,911.06	126.29	121.70	3.77	21.14	mar/dec	173.51	158.30	9.61	26.10
30. 04. 89	10,538.68	118.27	118.50	(0.20)	(1.27)	apr/dec	205.20	187.58	9.39	20.12
31. 05, 89	14,336.99	136.04	126.40	7.63	36.52	maj/dec	279.16	237.10	17,74	30.67
30. 06. 89	17,384.16	121.25	123.40	(1.74)	(9.17)	jun/dec	338.49	292.58	15.69	23.84
31. 07. 89	22,321.08	128.40	129.80	(1.08)	(4.70)	jul/dec	434.61	379.77	14.44	19.60
31. 08. 89	29,819.00	133.59	131.30	1.75	7.32	avg/dec	580.61.	498.64	16.44	20.56
30. 09. 89	36,906.00	123.77	128.30	(3.53)	(16.02)	sep/dec	718.60	639.76	12.32	14.61
31. 10. 89	48,001.00	130.06	148.00	(12.12)	(37.37)	okt/dec	934.63	946.84	(1.29)	(1.44)
30. 11. 89	77,735.00	161.94	145.60	11.23	35.84	nov/dec	1,513.58	1,378.60	9.79	10.56
31. 12. 89	118,337.00	152.23	142.40	6.90	23.19	dec/dec	2.304.15	1,963.12	17.37	16.50
II. TEČAJ DM		Verižni	Verižni	Mesečna dispariteta		Večmesečna dispariteta			tečaja DM	
	prodajni	indeks	indeks	tečaja DM		Razdobje				
	tečaj DM	tečaja	obresti	z glavn.	brez gl.		pov. teč.	zviš. obr.	Z glav.	brez gl
31. 12.88	2,869.18	100.00	100.00	-	-	jan/dec	112.08	113.40	(1.17)	(9.87)
31. 01. 89	3,215.70	112.08	113.40	(1.17)	(9.87)	feb/dec	134.33	130.07	3.28	14.18
28. 02 . 89	3.854.26	119.86	114.70	4.50	35.09	mar/dec	163.84	158.30	3.51	9.52
31.03. 89
30.	04. 89
31.	05. 89
30.	06. 89
31.	07. 89 31. 08. 89
30.	09. 89
31.	10. 89 30. 11. 89
4,700.99
5.633.59
7.205.04
8,874.00
11.910.93
15,279.05
19.764.52
26.096.49
43,408.08
121.97
119.84
127.89
123.16
134.22
128.28
129.36
132.04
166.34
121.70
118.50
126.40
123.40 129.80
131.30
128.30 148.00 145.60
0.22 1 13 1.18 (0.19) 3.41 (2.30) 0.82 (10.79) 14.24
1.24
7.23
5.66
(1.01)
14.84
(9.66)
3.73
(33.26)
45.48
apr/dec
maj/dec
jun/dec
jul/dec
avg/dec
sep/dec
okt/dec
nov/dec
dec/dec
196.35
251.12 309.29
415.13 532.52 688.86 909.55
1,512.91
2,443.38
187.58 237.10
292.58 379.77 498.64 639.76 946.84
1,378.60
1,963.12
4.67 5.91 5.71 9.31 6.80
7.67 (3.94) 9.74 24.46
10.01
10.22
8.67
12.64
8.50
9.10
(4.40)
(10.50)
25.78
Primerjava glede na indeksacijsko stopnjo:
Kako nepripravljen je bil zakonodajalec, kaže tudi, kako ne-prožno in z zamudo se je odzival na vsebinske zahteve gospodarstva. Tu mislim predvsem na različne matematične metode obračuna, ki jih je predpisoval z veliko zamudo (konformni način obračuna, pripis R in r, eskont menic od, nad in pod 100 in dr.) Najlepši primer kaosa na tem področju pa so predstavljale zamudne obresti in način računanja le-teh. Iz te silne zmešnjave se ne znajdejo niti sodišča, ko pa se izračuni zamudnih obresti ob uporabi istih stopenj, vendar različnih postopkov, razlikujejo tudi za več kot 500 odstotkov.
V tako zapletenih razmerah je
bilo gospodarjenje bolj podobno čarovništvu, kot pa resnemu delu!
V razvoj se ni skoraj nič vlagalo, osnovni motiv gospodarjenja je bilo zgolj golo preživetje. Kar naenkrat je postalo najvažnejše opravilo - dvigovanje cen, saj so imeli vsi težave, ki so zamudili pravočasno dvigniti cene. Varčevanja skorajda nismo poznali, tako v gospodarstvu, kot v privatnem življenju zaradi pričakovanih podražitev. Dinarsko varčevanje se je pretapljalo v devizno, čeprav so se tudi na tem področju dogajali nerazumljivi skoki. Pa si poglejmo gibanje tečaja DM in US$ v primerjavi z revalorizacijsko in indeksacijsko stopnjo:
(Indeksacijska stopnja v preteklem mesecu).
= rast drobnoprodajnih cen v tekočem mesecu; revalorizacijska stopnja = rast drobnoprodajnih #n
Pregled gibanja obrestnih mer in tečajev US$ in DM v letu 1989
Ko smo že vsi morali postati pravi finančni strokovnjaki (dvigovanje gotovine s čeki pri drugih bankah in polaganje te iste gotovine pri matični banki - izkoriščanje neažurnosti bank; uporaba vseh vrst kreditnih kartic - najmanj enomesečni zamik plačila; prodaja in nakup deviz prepovedano, vendar del jugo-
Mesec	Obrestna mera R	Obrestna mera I	slovanske folklore) je predsednik izvršnega sveta Ante Marko-
Januar	339.57	402.70	vič. vsa ta naša »znanja«, kar čez noč ukinil.
Februar	497.66	1,193.67	Najtežji miselni preskok pa bo
Marec	909.78	637.86	potreben pri prehodu z več kot
April	688.69	1,629.51	23.000-odstotne letne obrestne
Maj	1,477.57	1,088.95	mere na samo 10 do 30-od-
Junij	1,191.22	2,288.78	stotno. To se mi zdi kljub zamrz-
Julij	2,056.35	2,368.72	njenim osebnim dohodkom naj-
Avgust	2,368.72	1,780.54	težje!
September	1,973.76	11,690.10	V urejenih stabilnih gospodar-
Oktober	10,008.68	8,238.61	stvih igra že 1/16 odstotna ra-
November	9.563.40	7,274.03	zlika v obrestni meri veliko
December	6,318.84	23,066.08	vlogo!
Dokler ne bomo cenili lastne nacionalne valute in dokler nam za 1 odstotno točko višja obrestna mera ne bo pomenila dodatne stimulacije za ukrepanje, toliko časa se bomo v narodnem gospodarstvu oklepali velikih težav. Da to ne bo tako kmalu, kažejo razpisi obveznic naših državnih organov, ki so vsi nominirani v DM, kar kaže, da tudi sami ne zaupajo gospodarski reformi, upam, da sem v zmoti!
Viljem Semolič
Glasnik je tudi vaš časopis!
Sodelujte!
Telefon uredništva: (061) 321-043
11. TEČAJ USS		Verižni	Verižni	Mesečna dispariteta			Večmesečna dispariteta tečaja USS			
	prodajni			tečaja USS		Razdobje	Indeks			
	tečaj USS	tečaja	obresti	z glavn	brez gl.		pov. teč.	zviš. obr.	z glav.	brezj}^
31. 12.88	5,135.83	100.00	100.00	-	-					
31.01.89	5.973,98	116.32	114.70	1.41	11.02	jan/dec	116.32	114.70	1.41	11.20
30. 02 . 89	7,056.13	118.11	121.70	(2.95)	(16.52)	feb/dec	137.39	139.59	(1.58)	(5.56)
31. 03. 89	. 8.911.06	126.29	118.50	6.57	42.10	mar/dec	173.51	165.41	4.89	12.37
30. 04. 89	10.538.68	118.27	126.40	(6.44)	(30.81)	apr/dec	205.20	209.08	(1.86)	(3.56)
31. 05. 89	14,336.99	136.04	123.40	10.24	54.02	maj/dec	279.16	258.01	8.20	13.38
30. 06. 89	17.384.16-	121.25	129.80	(6.58)	(28.68)	jun/dec	338.49	334.90	1.07	1.53
31.07.89	22,321.08	128.40	131.30	(2.21)	(9.27)	jul/dec	434.61	439.72	(1.16)	(1.50)
31. 08. 89	29.819.00	133.59	128.30	4.12	18.70	avg/dec	580.61	564.16	2.92	3.54
30 . 09. 89	36.906.00	123.77	148.00	(16.37)	(50.49)	sep/dec	718.60	834.95	(13.94)	(15.83
31. 10. 89	48.001.00	130.06	145.60	(10.67)	(34.07)	okt/dec	934.63	1.215 69	(23.12)	(25.19)
30. 11.89	77,735.00	161.94	142.40	13.73	46.10	nov/dec	1.513.58	1,731.15	(12.57)	(13.341
31. 12. 89	118.337.00	152.23	158.80	(4.14)	(11.17)	dec/dec	2.304.15	2.749.06	(16.18)	<16.801 _
Primerjava glede na indeksacijsko stopnjo:										
11. TEČAJ DM		Verižni	Verižni	Mesečna dispariteta			Večmesečna dispariteta tečaja DM			
	prodajni			tečaja DM		Razdobje				
	tečaj DM	tečaja	obresti	z glavn.	brez gl.		pov. teč.	zviš. obr.	z glav.	brez gl^
31. 12. 88	2.869.18	100.00	100.00	-	-	jan/dec	112.08	114.70	( 2.29)	(17.84)
31.01. 89	3,215.70	112.08	114.70	(2.29)	(17.84)	feb/dec	134.33	139.59	( 3.77)	(13.28)
28. 02. 89	3.854.26	119.86	121.70	(1.51)	(8.49)	mar/dec	163.84	165.41	( 0.95)	(2.40)
31.03. 89	4,700.99	121.97	118.50	2.93	18.75	apr/dec	196.35	209.08	( 6.09)	(11.67)
30. 04 . 89	5,633.59	119.84	126.40	(5.19)	(24.86)	maj/dec	251.12	258.01	( 2.67)	(4.36)
31. 05. 89	7.205.04	127.89	123.40	3.64	19.21	jun/dec	309.29	334.90	( 7.65)	(10.90)
30. 06. 89	8.874.00	123.16	129.80	(5.11).	(22.27)	jul/dec	415.13	439.72	( 5.59)	(7.24)
31. 07. 89	11.910.93	134.22	131.30	2.23	9.34	avg/dec	532.52	564.16	( 5.61)	(6.82) |
31.08. 89	15.279.05	128.28	128.30	(0.02)	(0.08)	sep/dec	688.86	834.95	(17.50)	(19.88)
30. 09) 89	19.764.52	129.36	148.00	(12.60)	(38.84)		909.55	1,215.69	(25.18)	(27.44)
31. 10. 89	26.0%.49	132.04	145.60	(9.32)	(29.74)	nov/dec	1,512.91	1.731.15	(12.61)	(13.38)
31. 11. 89	43.408.08	166.34	142.40	16.81	56.45	dec/dec	2.443,38	2.749.06	(11.12)	(11.54)
31. 12.89	70,105.00	161.50	158.80	1.70	4.60					
iz-
za
te-
to-'
ai'
ili-Sonc >0' ;m| ir-:o-j je, io-ije ,« |
»o-
srn
ne
m.
10-
ko
iri-
cih
ie-
io-
TlO
ieli
ali
bi
na-
ko
42-
ur-
EK
■t-
79
34
10
12
67
64
60
56
61
14)
56
»
g1-
52
57
54
50
10
0)
50)
18
!0
56)
17 56)
18 53 50) 4 13) 9) 4) «
4)
«)
0)
>7)
6)
0)
4)
2)
8)
4)
«)
4)
e»
ne
im
ila
ia-
id-
ili-
ko
lic
/si
da
ir-
im
lii
A
J
SINDIKAT
Neodvisnost in moč ali nemoč
Aktivnosti sindikata se na republiški ravni odvijajo z bliskovito naglico. V zadnjih dveh mesecih smo bili priče vrsti aktivnosti, ki naj bi bile usmeijene k zaščiti delavca, zaščiti njegovega položaja na trgu delovne sile. Skratka, sindikat se je oklical za neodvisnega, seznanil nas je z osnutkom okvirne delovne pogodbe. Vse lepo in prav. Toda nekaj ne kaže zanemariti, vseh teh »jurišev« ne bo mogoče dobiti na globalni ravni. Res je sicer, da nekateri problemi niso povsem razrešeni (npr. titular družbene lastnine). Toda prej ali slej bo potrebna aktivnost in pridobitev legitimetete sindikata na mikro favni - torej na ravni podjetja. Glede na zgodovinsko hipoteko samouprave je v tem prehodnem obdobju moč pričakovati izbruh konflikta med delavci in vodstvi podjetij. Dejstvo namreč je, da avtonomni sindikati v podjetju preprosto pomenijo institucionaliza-tijo industrijskega konflikta. Ti konflikti pa so lahko katastrofalni, •oda nujni za prehod v kooperativne odnose med sindikati in vodstvom, kot je to npr. na Japonskem.
Do avtonomije je še daleč
Ne gre za pisarijo na pamet, zato bom poskušal nekatere gornje trditve podkrepiti z empiričnimi podatki z raziskovanj dr. Vladimirja Arzenška. Na prvi pogled je res, da je formalno članstvo delavcev v sindikatu skoraj stoodstotno. Vendar je veliko delavcev trdilo, da niso člani sindikata. V letu 1981 je bilo kar tri petine takih. Medtem, ko je aktivnih članov sindikata med od 9 do 18 odstotkov (seveda v različnih časovnih obdobjih). Zanimiv je podatek o aktivnosti sindikata s strani vodstvenih in vodilnih delavcev, od katerih jih je (res v davnih sedemdesetih letih) samo en odstotek izjavil, da niso člani sindikata, medtem ko jih je kar tri četrtine izjavilo, da so aktivni člani sindikata. Kot protiutež temu podatku navajamo nekvalificirane delavce, od katerih jih je leta 1981 kar 90 odstotkov povedalo, da niso člani sindikata.
Kje so vzroki za tako nizko Pripadnost delavcev sindikatu, ki se iz leta v leto povečuje? Nedvomno je prvi in poglavitni razlog za tako nizko pripadnost delavcev sindikatu v premajhnem vplivu sindikata v podjetju. To navsezadnje potrjuje tudi raziskava o strukturi moči, ki je pokazala, da imajo samo nekvalificirani delavci manjši vpliv od' sindikata. Na nek način to potrjuje tudi število aktivnih vodilnih in vodstvenih delavcev v sindikatu.
Usklajenost interesov
Kje iskati razloge za pasivnost članstva? Kot kaže, sindikat do sedaj ni bil tisti, v okviru katerega bi lahko delavci uveljavljali s voje interese, hkrati pa ni imel dovolj kontra moči v odnosu na dominantno skupino v podjetju. Nedvomno so dovolj zgovoren
dokaz za to tudi številne agonije, pred katerimi so se znašli delavci v podjetjih, ki so v krizi ali celo pred propadom. Vse raziskave kažejo, da so interesi funkcionarjev sindikata bolj usklajeni z interesi vodstev oziroma uprav kot z interesi delavcev. Več kot polovica delavcev je namreč prepričanih, da so njihovi interesi drugačni kot pa interesi funkcionarjev sindikata. Skratka, sindikat bo na nek način moral preskočiti značilnost v naših delovnih organizacijah, v katerih ima neformalna skupina, ki jo sestavljajo vodilni, funkcionarji samoupravnih organov in političnih organizacij v svojem zakupu vpliv in moč. Sindikat mora, kot pravijo delavci, predstavljati njihove interese proti interesom vodstva podjetja. Nenazadnje je podjetniška reorganizacija sindikata nujna v smislu zagotovitve svoje legitimnosti, kajti vse bolj sili v ospredje prepričanje, da se bodo pogodbe podpisovale na ravni podjetij, kjer naj bi v imenu delodajalcev podpisoval te pogodbe direktor, s strani delavcev pa sindikat podjetja. Pri tem velja v ponazoritev opozoriti na eno izmed zank v kolektivni pogodbi, kjer piše, da veljajo kolektivne pogodbe za vse zaposlene delavce, ne pa za direktorje oziroma nekatere delavce s posebnimi pooblastili.
Vsebinski zasuk
Podatki, ki sem jih navajal zgoraj, nedvomno držijo, pa naj je to komu všeč ali ne, zato je nedvomno nujen zasuk vsebine delovanja sindikata, da bo količkaj pripravljen na spremenjene odnose. Žal pa lahko ugotovimo, da IMP-jev sindikat kljub vsem peripetijam ob reorganizaciji sistema ni bil sposoben zavzeti jasnih stališč, še bolj točno, bil je povsem pasiven, kot da ne gre za delavski problem. Prav tako ni bil niti toliko agilen, da
bi si zagotovil vsaj en glas v bodoči skupščini sistema. Pustimo sedaj to ob strani in se vrnimo k že prej navajanim rezultatom raziskave.
Interesi
Navadimo še nekatere podatke, ki kažejo na položaj delavcev v naših podjetjih, hkrati pa lahko služijo kot izhodišče za novo platformo aktivnosti sindikata. Najprej se dotaknimo socialne izolacije in nezaupanja v okolje. Arzenšek se v tem primeru poslužuje mednarodnih primerjav in ugotavlja, da je v slovenskih podjetjih izolacija v medsebojnih odnosih eden večjih problemov. V naših podjetjih je skoraj polovica delavcev, ki pravijo, da se počutijo osamljene, medtem ko je v Franciji takih le 21 in v ZDA le 10 odstotkov. Zanimivo je tudi. da se niti podjetniški funkcionarji ne počutijo manj osamjene. Podatek, ki ne preseneča, se pa odraža ravno v teh časih sprememb. Če bi delali podobno analizo v sedanjem trenutku, bi bila ta osamljenost, ki jo lahko povezujemo tudi z negotovostjo, bistveno višja.
Temu ob bok postavimo še podatke o motivih. Med delavci je najpomembnejši motiv stalna zaposlitev, dobri sodelavci, osebni dohodki in dobri predpostavljeni. Pri administrativnih delavcih prevladujejo stalna zaposlitev in dobri sodelavci, dobri predpistavljeni in zanimivo delo. Pri strokovnjakih so pomembni dobri sodelavci, sodelovanje pri odločanju o delu, zanimivo delo, stalna zaposlitev in odločanje o načinu opravljanja dela. Medtem ko postavljajo vodilni na prvo mesto dobre sodelavce, sodelovanje pri odločanju o delu, zanimivo delo, dobre predpostavljene in sprejemanje idej pri delu. Presenetljivo je, da se motivi, ki se po mnenju Arzenška tičejo avtonomnega položaja posameznika v podjetju, samoupravljanje, izražanje osebnosti in napredovanje in delo, ki je cenjeno, sploh ne pojavljajo med pomembnimi. Naj zaključim, nedvomno smo v času, ko bo sindikat (ta pa mora biti avtonomen) moral presekati obstoječo oligarhijsko strukturo moči, v kateri dominira industrijska birokracija nad delavskimi sveti in sindikati. Kajti, sicer se bo zgodilo, da bo delavce v njihovem imenu prodajal nekdo drug. Skratka, nujna je deblokada avtonomne sindikalne aktivnosti. Sicer bodo stresi hudi. J. Votek
M
13
MAŠIN - ELEKTRO P.=.
Zagreb, Savska cesta 150
Povodom 35. godišnjice rada i poslovanja poduzeča Mašin - Elektro - Zagreb, odlukom Radničkog savjeta
dodjeljuje se
ZhtiTNA PLAKETA
Priznanje
za
Črpalke
V minulem decembru je naše podjetje Črpalke dobilo zlato plaketo, ki mu jo je podelilo ob svoji 35-letnici dela in poslovanja zagrebško podjetje Mašin - elektro za dolgoletno sodelovanje pri servisiranju in prodaji črpalk.
M.P.
„IMP", TOZD ČRPALKE, LJUBLJANA
Za dugogodišnju poslovna suradnju i doprinos u razvoju poduzeča Mašin - Elektro - Zagreb
U Zogrcbu. piosinac 1939.
DIREKTOR: Jukič iog. Ivan
uukic mq
4
Predsjednik Radničkog savjeta
IZOBRAŽEVANJE
»Koristna naložba«
Izobraževanju v zadnjem času nismo namenjali kakšne posebne medijske pozornosti, čeprav gre pri tem za nadvse pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. V ponazoritev navajamo nekaj podatkov. Po Schultzu znaša profit od kapitala, vloženega v izobraževanje od 9 do 14 odstotkov letno, po Denisonu pa je šlo v letih od 1929 do 1957 42 odstotkov rasti nacionalnega proizvoda na prebivalca na račun izobraževanja. Po Makaroviču je naložba v izobraževanje 3,5 krat bolj zanimiva kot v fizični kapital. In če k temu dodamo, da v industrijsko razvitih državah posvečajo podjetja veliko pozornost osnovnemu fondu izobrazbe in njegovemu stalnemu obnavljanju in večanju. Kazalec te pozornosti je dopolnilno izobraževanje. Dodatno izobraževanje je za večino delavcev obvezno, ker je možnost napredovanja in večanja plače odvisna od permanentnega izobraževanja. Nemško gospodarstvo namenja za takšno izobraževanje letno dve milijardi mark. Sedaj pa preidimo na IMP. Žal pri nas o tem skorajda ne razmišljamo. Vzroki so na eni strani v nerazviti kadrovski funkciji, na drugi pa kljub delovanju izobraževalnega centra v njegovi neprilagodljivosti. Preprosto se mi zdi, da so njegovi programi zastavljeni vse preveč ad hoc in-ne izhajajo in dejanskih potreb, in če hočete strukturiranosti IMP-ja. Nedvomno pa predstavljajo določeno blokado sami vodilni, ki ciljev svojih podjetij ne zastavljajo razvojno, ampak še zmeraj ekstenzivno.
Montaža Maribor
Pustimo sedaj ob strani razglabljanje o izobraževanju na sistemski ravni in se ga lotimo na konkretni podjetniški ravni. Namen tega zapisa je torej predstaviti izobraževalni program mariborske Montaže, ki se je v letošnjem letu lotila sistematičnega izobraževanja na vseh ravneh. Marija Servatzy, ki na nek način skrbi za izvedbo programa izobraževanja, nam je povedala, da je prišla pobuda o sistematičnem izobraževanju od vodstva delovne organizacije, predvsem od direktorja in tehničnega direktorja. Kot ugotavlja, je ravno podpora ožjega vodstva jamstvo za uspeh celotnega programa, ki naj bi postal stalna praksa in ne enkratna kampanjska akcija.
Tečaji
Žačetek sistematičnega izobraževanja, oziroma širjenja izobraževalnega programa predstavljajo tečaji tujih jezikov. Organizirali so začetni tečaj nemškega jezika, v letošnjem letu pa že potekata nadaljevalni in začetni tečaj. Poleg nemščine so organizirali tudi začetni tečaj ruskega jezika, ki je bil povezan predvsem z deli v Sovjetski zvezi. Cilj tega tečaja je bil predvsem v pridobitvi osnov tega jezika. Kot je povedala Marija Servatzy, je zelo velik odziv za nemški jezik in se že pojavljajo zahteve po tretji stopnji tečaja in začetnem tečaju angleškega jezika. Vse tečaje so organizirali sami z vrhunskimi preda-
vatelji. Kot nam je povedala naša sogovornica, so se za to odločili predvsem zaradi možnosti prilagajanja predavateljev njihovim zahtevam. Ti tečaji potekajo zelo intenzivno - celo trikrat tedensko in se bodo zaključili sredi marca. Pozneje bi bila nemotena izvedba tečaja, ker še poveča zaposlenost, čeprav vsi tečaji potekajo zunaj delovnega časa.
Vodenje in stroke
Vzporedno s programom tečajev tujega jezika so pripravili program usposabljanja za monterje, srednje vodilne in vodstvene delavce. Ta program je zastavljen celovito, saj obsega poleg usposabljanja za vodenje in delo z ljudmi tudi povsem strokovno izobraževanje. Za vodje montaž in operativce so pripravili predavanja o vodenju in medosebnih odnosih, v tem času pa tečejo enaka predavanja za skupine vodilnih monterjev. Ta del programa je izvedel mag. Emil Smrekar. Iz samega programa pa ni izvzeta niti vodilna ekipa, ki naj bi ji predaval Andrej Cetinski in sicer o prilagajanju poslovne politike ukrepom ekonomske politike. Poseben program so pripravili tudi za komercialne delavce, predvsem delavce v prodaji.
V izobraževalni proces bodo vključeni tudi monterji, ki jih bodo seznanili s tehnološkimi novitetami in sploh z ostalimi novostmi s področja stroke. Hkrati pripravljajo strokovna predavanja o opremi, ki jo vgrajujejo, o domači in tuji. Po bese-
dah Marije Servatzy že dosedanje izkušnje kažejo zelo pozitiven odziv med udeleženci posameznih izobraževalnih programov. Ena od najbolj pozitivnih izkušenj je aktivno vključevanje udeležencev seminarjev v diskusijo in posredovanje svojih izkušenj ter opozarjanje na slabosti. V Montaži namreč opažajo, da so tovrstne oblike izobraževanja in odpiranje problemov bolj učinkoviti kot sestankovanja, kjer so ljudje ponavadi tiho in se podrejajo avtoritetam voditeljev.
Namesto dopustov seminaiji
Vsi rezultati in pozitivne izkušnje izobraževanja so jih spodbudili k pripravi posebnih programov za monterje in ostale, ki bodo daljši, npr. en teden ali deset dni. Tako so se že dogovorili, da v prihodnje v primeru premajhne zaposlenosti ljudi ne bodo več pošiljali na dopuste, ampak bodo te »mrtve teke« izkoristili predvsem za strokovno izpopolnjevanje. Ugotavljajo namreč, da so tovrstne aktivnosti bolj koristne kot dopusti že zaradi boljšega počutja delavcev in manjšega nezadovoljstva. Hkrati pa pomeni izobraževanje naložbo na dolgi rok, ki se pozneje obrestuje v kakovosti dela, večji pripadnosti podjetju.
Povzetek
V Mariboru niso pristopili k izobraževanju zgolj zaradi izobraževanja, ampak zato, da bodo po koncu izobraževalnega ciklusa pripravili pogovor in analizo vseh programov in bodo na osnovi zaključkov poskušali izpolniti programe in spremeniti nekatere pomanjkljivosti v delovnem procesu.
Nedvomno je opisani primer dovolj zgovoren dokaz, da v Montaži še bolj dobiva na veljavi teza, da je znanje eno od meril učinkovitosti in hkrati pogoj za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Nenazadnje pa je tudi res, da se je edino z izobraženimi delavci moč prilagajati hitrim tehnološkim spremembam in uspešno nastopati na trgu v boju s konkurenco.
J. Votek
ČRPALKE
Povečate učinkovitost razvoja
Podjetje Črpalke se mora Za svojo dosedanjo poslovno uspešnost zahvaliti prav usmeijenosti v razvoj. Vendar pa so doslej od ideje do serijske proizvodnje porabili preveč časa z vidika evropskih meril, ki se jim želijo čim bolj približati. Zato so se v razvoju podjetja Črpalke sredi lanskega leta ob pomoči zunanjih strokovnjakov lotili večje organizacijske naloge, s katero si prizadevajo izboljšati učinkovitost in uspešnost razvojnega dela.
Kako nameravajo izpeljati organizacijo razvojnega dela?
Zlato pravilo je, da ni zlatih pravil (po Shavvu). Tako tudi ni zlatega pravila za to, kakšna oblika organiziranosti razvoja je najbolj primerna za potrebe, pa tudi možnosti podjetja Črpalke. Zato so se v podjetju najprej seznanili s splošnimi metodološkimi načeli organiziranja razvojnega dela, ki jih bodo postopoma prilagodili okolju njihovega poslovnega sistema, uveljavljenemu načinu dela in konkretni problematiki razvoja podjetja Črpalke.
V praksi se je pokazalo, da dajo delne rešitve samo delne uspehe. Ker pa želijo v podjetju čimbolj celovito rešiti organizacijo razvojnega dela, so združili nekaj priznanih in uveljavljenih načinov in jih povezali v načela za organiziranje in postopek reševanja razvojnih nalog. Izbrana in prilagojena načela je potrebno obdelati, tako da bodo enostavna in uporabna za praktično delo. Nov organizacijski predpis mora delo olajšati, ne pa ga otežiti (kar se večkrat dogaja). Oblikovali bodo kratke opise uporabljenih izboljšav ter operativno dokumentacijo s pripada-
jočimi navodili za uporabo.
In končno morajo ta predpis še uveljaviti, ga uvesti v tekoče razvojno delo. Zavedajo se, da bo to najbolj kritičen del celotne organizacijske naloge. Veliko dobrih rešitev je, žal, ostalo na papirju, vendar pa je organizacija smiselna in upravičena le, če bo nov način dela zaživel v praksi in ga bodo udeleženci v razvojnem procesu sprejeli za svojega.
Zakaj drugače organiziran razvoj izdelkov?
V	zadnjem času se pri nas, tako kot marsikje drugod, skrajšuje življenjski cikel izdelkov. Z novimi tehničnimi in tehnološkimi rešitvami se hkrati povečuje njihova kompleksnost. Na trgu pa prihaja do soočenj z rastočo konkurenco in z ostrimi tržnimi zahtevami. Razvojna dejavnost zato postaja čedalje pomembnejša in zahtevnejša sestavina poslovanja in se vanjo vlaga čedalje večji del dohodka.
V	razvoju podjetja Črpalke pravijo, da z uspešnostjo razvojnega delovanja ne morejo in ne smejo biti povsem zadovoljni. Ker dovolj dobro obvladajo svoje strokovno področje, kot
pravi zunanji strokovnjak Marko Zevnik, ki sodeluje pri tej organizacijski nalogi, smatrajo, da morajo iskati vzroke predvsem v neustreznem načinu dela.
Razvojne naloge so neprimerno bolj naporne, dolgotrajne in drage, pa tudi tvegane in manj kvalitetne, kot bi bile ob enakih resursih z ustrezno organizacijo dela.
Organiziranost poslovnega sistema podjetja Črpalke, kot tudi večina drugih, je predvsem usmerjena v čim večjo učinkovitost tekočega poslovanja. Za razvoj pa taka oblika ni primerna. Razvojne naloge so bolj ali manj posebne in enkratne, zato jih ni mogoče reševati na enak način kot stalne ali ponavljajoče poslovne procese. Uporabiti morajo posebno organizacijo in metode dela, če hočejo, da bo razvoj izdelkov uspešen in učinkovit.
Z drugačnim načinom razvojnega dela in z drugačnim osvajanjem novih izdelkov želijo doseči naslednje:
-	bolj sistematično, zanesljivo lotevanje razvojnih nalog,
-	skrajšati čas reševanja in izboljšati uporabo resursov ter s tem povečati učinkovitost in ekonomičnost,
-	izboljšati kvaliteto rezultatov,
-	olajšati zelo zahtevno delo vseh udeležencev v razvojnem procesu.
Marija Primc
TIO
Ambiciozna razvojna skupina na programu I.
k
V času ukrepa družbenega varstva v Tiu je prišlo do delitve proizvodnje na tri proizvodne programe s ciljem:
-	povečati učinkovitost programov,
-	pospešiti proizvodni proces.
-	izboljšati kvaliteto,
-	predvsem pa spoštovati dobavne roke.
Z organiziranjem Tiove proizvodnje po programih je imel Tio namen razbiti zaprtost med dotedanjimi sektorji in veliko neučinkovitost služb, ki so to delovno organizacijo privedle do ukrepa družbenega varstva. Glavna naloga programa je skrb za razvoj, prodajo, proizvodnjo in kvaliteto. To pa pomeni tudi formiranje treh podjetij v malem.
Eden od treh Tiovih proizvodnih programov - to je program I - je sestavljen iz programa klime, programa rototherma ter sušilcev zraka. Poleg tega pa so lani začeli še z razvojem in prodajo kompletne opreme za Vak-sove računalniške sisteme (raz-
tega dela je nudenje kompletnega projekta protipožarne tehnike in dimno odvodne zaščite v hotelih, stolpnicah, avtohišah, industrijskih halah itd. V načrtu imajo, da bodo razvili tudi vse druge elemente za distribucijo zraka, ki so jim doslej še manj-
Proizvodnja
novrstne oblike in velikosti ohišij), intenzivno pa delajo tudi na področju razvoja nove opreme za ladijsko klimatizacijo. S tema dvema novima dodatnima pro-gramomoma so lani dosegli štiri odstotke celotnega prihodka, kar je, kot pravi vodja programa I Ivan Rupnik, za mlado in ambiciozno razvojno tehnološko skupino velik uspeh, kajti na teh projektih delajo inženirji in tehniki, ki še niso stari 28 let. Za letos načrtujejo približno deset odstotkov celotnega prihodka na ladijskem programu in na programu računalniških ohišij.
kali v celotni paleti. Tu so mišljeni predvsem izdelki za variabilno regulacijo. Celo lansko leto so intenzivno razvijali nove izdelke, »in mislim«, je dejal Ivan Rupnik, »da smo prišli na nivo evropske ponudbe, seveda pa je letos naš glavni cilj, da te izdelke predamo projektantom, ki naj jih vkomponirajo v svoje projekte. Zato bo velik del raz-vojnikov zaposlen z obdelavo projektantov. Lani smo začeli
prodajati na tržišče tudi nov proizvod sušilec zraka, ki je rezultat kooperacije KAH-Tio.« Lanska prodaja teh sušilcev je Tiu prinesla 250.000 nemških mark. letos pa nameravajo prodajo povečati na vrednost 400.000 DEM. Na programu rototherm in sušenja zraka zelo dobro sodelujejo z inž. Biličem. Letos so povečali strokovno ekipo še z enim diplomiranim inženirjem, da bi le tako strokovno okrepljeni lažje ponudili trgu kompletne rešitve projektov je od ogleda problematike, izdelave projektne dokumentacije, dobave opreme, montaže, izvajanja nadzora nad montažo do tehničnega prevzema objekta. S takim načinom dela, oziroma s to strategijo želijo, kot je dejal Rupnik, ostati prvi proizvajalec in dobavitelj opreme za varčevanje z energijo in sušenja zraka, kajti tržišče v današnjem času zahteva celokupno ponudbo od enega dobavitelja. »To pa za nas pomeni novo področje dela in lahko rečem, da orjemo ledino na področju nudenja kompletnih rešitev in projektiranja. Uspeh je mogoč le z velikim angažiranjem strokovnjakov v prodaji, v razvoju na programu rototherm in sušilcev, zunanjih sodelavcev ter institucij. Predvsem pa je potrebna zelo dobra koordinacija vseh omenjenih subjektov.
V Tiu stremimo tudi za prodajo ventilatorskih konvektorjev na jugoslovansko tržišče. Ta naloga naj bi bila rezultat skupnega dela Tia in italijanske firme.«
Iskanje trgov
Celotna Tiova
aktivnost na programu je usmerjena na razvoj novih izdelkov in na pridobivanje novih trgov-predvsem trga zahodne Evrope, »kajti smatramo,« je pribil Rupnik, »da je samo soočanje na zahodnem trgu z drugimi proizvajalci podobne opreme edino merilo naše
Razvoj programa
Kar zadeva razvoj, pa bo letos glavna naloga pridobiti tržišče za absolutno filtracijo zraka. To pa pomeni popolnoma novo zasnovo vseh ohišij ter najbrže uporabo tujih - kvalitetnejših filtrov. Skupaj s strokovnjaki mariborske Montaže in Klimata Ljubljana pa delajo na skupnem projektu protipožarne zaščite in dimno odvodne tehnike. Cilj
Rezanje okviijev za lopute
kvalitete in tudi uspešnosti. Cilj, ki smo si ga zastavili za letos, je povečanje prodaje na konvertibilno tržišče za najmanj 500.000 nemških mark in s tem seveda tudi povečanje deleža izvoza v celotnem prihodku programa I. Načrtujemo 30 odstotkov več izvoziti k italijanski firmi TI-DUE. Zelo intenzivno pa delamo tudi pri vzpostavljanju stikov z novimi potencialnimi kupci iz Avstrije, Italije in Švice. Prizadevamo pa si tudi povečati promet k dosedanjim kupcem, kot so IMF Metali, firma Pichh-ler, ESCO itd. Pri tem pa je naš cilj čim bolj zapolniti proizvodne zmogljivosti in ustvariti toliko dohodka, da bo šel Tio lahko vštric z zelo uspešnimi kolektivi v idrijski občini. Za dosego vsega tega pa je pogoj drugačna miselnost in drugačen način dela vseh zaposlenih, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. To pa pomeni, da je naša prva naloga odpraviti vse neopredeljene poti tehnične in proizvodne dokumentacije in bistveno povečati kvaliteto naših izdelkov, kajti le s kvaliteto, s konkurenčnimi cenami ter s spoštovanjem dobavnih rokov lahko dosežemo že-ljene cilje. Na našem programu imamo tako zastavljeno strategijo, da lahko s fleksibilno avtomatizacijo proizvodnje, z racionalizacijo celotnega proizvodnega procesa in z bistveno boljšim načinom dela dosežemo nivo svetovnih cen, ki nam bodo omogočale takšen delež dohodka, ki bo vreden normalnega življenja. Do nivoja svetovnih cen pa v prvi fazi najlaže pridemo z uvajanjem modernih produktivnejših strojev in z boljšim načinom dela.«
Letos bodo, kot pričakujejo, uvedli v proizvodnjo najmanj dva visoko produktivna stroja - enega za oblikovanje profilov, drugi pa bo CNC abkant preša. Poleg ostalih faktorjev so kvalitetni in visoko produktivni stroji s hitro zmožnostjo prilagoditve novim zahtevam tudi glavni adut pri osvajanju novih trgov.
Na programu I želijo oblikovati skupino strokovnjakov, ki bi skrbela samo za razvoj namenskih strojev in naprav, ki jih za potrebe njihove proizvodnje ne morejo dobiti na domačem trgu in tudi na tujem ne. Proizvodne probleme zelo koristno rešujejo s stroji in napravami, ki jih sami razvijejo. Vse naprave, ki so jih doslej izdelali, so tako zasnovane in izvedene, da izpolnjujejo vse pogoje za hitro prilagajanje zahtevam kupcev.
Na področju fleksibilne avtomatizacije in obdelovalne teh-
nike zelo dobro sodelujejo z ljubljansko fakulteto za strojništvo. oziroma z njeno katedro za obdelovalno tehniko. To sodelovanje poteka v smeri izmenjave uslug, ki so koristne za obe strani ter v obliki diplomskih nalog s področja proizvodnje Tiovih izdelkov.
potrebno.
»Z doseženimi rezultati na programu I«, pravi Rupnik, »še nismo zadovoljni, vendar pa lahko rečem, da smo uspeli obli' 61 kovati dobro ekipo. Njeni člani o! zelo dobro sodelujejo med seboj ^ - tu mislim na relacijo med pro-" izvodnjo in tehničnimi službami ki
U
-....! I i
;!
Sodobna tehnologija
Pot naprej
V Tiu veliko razmišljajo tudi
o tem, da bodo morali povečati prihodek na zaposlenega z modernizacijo proizvodnje, ne pa s povečevanjem zaposlenih. Na dokaj dobrem nivoju imajo strojno opremo za proizvodnjo
in na relacijo med tehničnimi | službami in prodajo. Na ta način | nam je uspelo zmanjšati dobavne | roke od povprečno 4 do 6 tednov I
1
na 3 do 4 tedne. Ne morem pa biti zadovoljen z doseženim zato, ker smatram, da bi lahko v tem času dosegli še bistveno več, če bi uspeli pridobiti vsaj dva ali tri diplomirane inženirje -predvsem strokovnjake za delo v tehničnih službah. Menim, da je nujno potrebno spremeniti sedanjo organiziranost na pro-greme, kajti še vedno je prisotna uravnilovka, ker nismo formirali rešitev in mehanizma, kako na- 1 grajevati oziroma sankcionirati * različne uspešnosti programov. Samo z vzpostavitvijo konkurence zaposlenih znotraj programa, predvsem pa z vzpostavitvijo tekme med službami med programi lahko-garantiramo tudi uspeh Tia kot podjetja. Naše prizadevanje gre v smeri formiranja
programov kot ekonomsko zaprtih celot
•- ja
Izdelava ohišij
polizdelkov, medtem ko pa jih v prihodnje čaka reševanje problematike montaže, ki je v celoti neobdelana. Po Rupnikovih besedah realno ocenjujejo, da bi z uvajanjem avtomatiziranih delovnih mest vso obstoječo zmogljivost montaže zmanjšali za polovico oziroma pridobiti toliko dodatnih del, s katerimi bi potem zaposlili višek zmogljivosti. Uvajanje avtomatizacije v proizvodnjo pa je seveda neposredno odvisno od strategije vodstva podjetja, ki mora vedeti, daje le-to v borbi s tujo konkurenco nujno
v okviru katerih naj bi bili zaposleni na programu nagrajevani po rezultatih dela. Tu ne mislim ostre ločitve oziroma., P
ZDRAVKO JAZBEC
Konstrukcija je nekje »vmes«
V obrazložitvi ob podelitvi priznanj sozda IMP je bilo skopo zapisano, da se Zdravku Jazbecu podeljuje priznanje za uspešno delo na področju razvoja. To pa je premalo, da bi lahko kaj več zvedeli o njegovi »uspešnosti«. Za pisca teh vrstic, ki je večkrat razpredal o razvojni aktivnosti v Telekomu, je bilo to svojevrstno presenečenje. No, roko na srce, za nas so ob tovrstnih pisarijah vse preveč pomembni t. i. nosilci projektov in njihovo delo oz. razvojne naloge, premalo pozornosti pa ob teh predstavitvah namenjamo ljudem oz. skupinam, ki so garale pri izdelku in ga spravile v proizvodnjo.
takem proizvodu na novo konstruirati posamezne elemente in pripraviti ustrezno dokumentacijo. In, če se sedaj povrnem k vašemu vprašanju, moram priznati, da konstruktorji ni-
Veselje do »iskanja«
Zdravko Jazbec je dokaj mlad strokovnjak, ki se je usidral v konstrukcijskem oddelku Telekoma takoj po končanem študiju na Elektro fakulteti leta 1976. Kot sam pravi, je na delovnem mestu konstrunkterja še dandanes. Res ni več konstrukter začetnik, ampak je konstruktor, ki je v teh letih napredoval od najnižjega ranga do vodilnega konstruktorja. Zdravka Jazbeca pa kljub vsemu ne kaže obravnavati kot človeka, ki se je v svoji poklicni poti zadovoljil s premeščanjem po oddelkih - ampak je napredoval od najnižjega ranga do najvišjega. Na tem delu, ki mu pomeni osebnostno promocijo, vztraja. Promocijo mu pomeni v profesionalnem smislu, ki je po njegovem mnenju za človeka prvotnega pomena. Če ne bi bilo profesionalnega zadovoljstva, bi pač spakiral in se poslovil od Telekoma.
Verjetno se pri zaposlitvi ne bi
srečeval, s posebnimi problemi toda kot že rečeno, s tem si še ni razbijal glave, kot tudi s privatni-štvom ne. O privatništvu sicer pravi, da je za človeka njegovega profila - konstruktorja - verjetno nekoliko težje, kajti to je le delo, ki verjetno na trgu še nima prave veljave. No, pa pustimo ta razmišljanja ob strani. Pri Zdravku Jazbecu gre za razmišljanja, ki se jim ob tej podjetniški evforiji in sorazmerno veliki fluktuaciji strokovnega kadra v Telekomu le nisva mogla izogniti.
Kreativno in funkcionalno hkrati
»Če s preprostimi besedami poskušam opisati delo konstruktorja, bi lahko na kratko povedal, da poskuša konstrukter uresničiti ideje razvijalca in najti rešitve za prenos teh idej v proizvodnjo. Jasno je. da je naše delo lahko uspešno le pod pogojem dobrega sodelovanja na vseh
ravneh, torej z razvijalci in o tehnologiji oziroma s proizvodnjo hkrati. Tak način dela postavlja konstrukterja v kreativno vlogo in ga sili k stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in spremljanju novih strokovnih dosežkov. To je torej tisti vzvod, ki me drži v konstrukciji. Takšen način mi pomeni uživanje v delu, saj mi omogoča stalno samopotrjevanje«, pripoveduje o svojem delu Zdravko Jazbec.
Koliko pa lahko konstrukter vpliva na predlagano idejno rešitev?
»V veliki meri je to odvisno od nivoja znanja konstrukterja. Mislim. da konstrukter lahko zelo olajša delo razvijalca. Eden od razlogov za velik vpliv konstrukterja je poleg znanja še poznavanje možnosti aplikacije določene rešitve v praksi, torej v obstoječi tehnologiji, od katere je precej odvisno, v kolikšni meri bo možno določeno idejo realizirati v obliki izdelka.«
Kaj pa odnos do proizvodnje?
»Nedvomno je iskanje konstrukcijskih rešitev v veliki meri odvisno od same tehnologije v proizvodnji. Resje sicer, da pri standardnem programu nimamo posebnih problemov. Vseeno pa je naša proizvodnja v glavnem specifična, kajti večino izdelkov izdelujemo po naročilu. To pomeni, da je potrebno pri vsakem
mamo posebnega vpliva na izbor tehnologije. Pri delu moramo izhajati iz obstoječega stanja. Ne moremo se pohvalti z najsodobnejšo tehnologijo, pač pa se prilagajamo obstoječi. S tem pa ni
da bi dopustili, da bi kateri od'z‘ programov odmrl. Smatram, da Sr so vsi trije programi ob raci- P' onalni razporeditvi zaposlenih lahko uspešni na trgu. Predvide- " varno pomoč med programi pri S pokrivanju tistih fiksnih stro- " škov, ki so že vnaprej pogojeni. t in ki jih določen program ni sposoben v celoti sam pokriti. Ta pomoč bo seveda časovno omejena - trajala bo le toliko časa. v kolikor bo vodstvo podjetja me- ki nilo, da je taka pomoč potrebna Fi za sanacijo programa.«	til
Marija Primc m
----------------------------------    vj
tu
rečeno, da ne bi, kot sem že omenil, sodelovali s posamez- nj nimi oddelki v proizvodnji. Zase Sa lahko povem, da s pripravo dela |j, in s tehnološkim oddelkom zelo $e dobro sodelujem in poskušam vj prav na osnovi tega sodelovanja z! najti najboljše in najcenejše reši- dj tve. Skratka, pri svojem delu po- p( skušam biti kreativne. Pri reše- d( vanju problemov ali obdelavi po; sameznih nalog poskušam priti p( do poceni in poenostavljene reši- p( tve, ob tem pa še težim k izbolj- k;
šanju funkcionalnosti.
Konstrukcija in inovativnost
V kakšni meri se lahko konstrukter pojavlja kot inovator?
»Vprašanje ste zastavili neko- gr liko provokativno. Vendar to ne Va pomeni, da konstrukter ne mote
biti inovator. Toda pri svojem se delu si s tem ne belim glave. *n
Hkrati pa moram priznati, da va posamezne ideje ali rešitve po ^ nas niso plod samo ene glave-ampak gre glede na način dela za rešitve, v katerih poskušamo vsi. ki sodelujemo pri projektu, najti najboljše rešitve, ki jih potem uskladimo.«
Na koncu se še dotakniva priz' nanja, ki ste ga dobili. Kaj vam to pomeni?
»Če sem iskren, me je to priznanje nekoliko presenetilo; Pr hkrati pa moram priznati, da m' Vc
veliko pomeni. Predvsem me je tu
razveselilo to, da moja prizade
vanja in delo nekdo opazi in tu-
di kc
ceni.«
Zdravko Jazbec
j. Votek ni:
Moravske toplice
na
Hotel Ajda
pa Tokrat ne bomo pisali o problemih in zapletih, ki spremljajo )|i- Nadnjo novega hotela v Moravskih toplicah. Moravske toplice smo ani °biskali predvsem zaradi tega, da bi kaj več zvedeli o poteku monter-noj^tih del, ki so v tem času na vrhuncu. Kot je znano, je nosilec posla ro-"Moravskih toplicah Inženiring, glavni izvajalci del pa so Promont, mi ti montira strojne instalacije, Klima montaža, ki izvaja klimatizacijo | *er Dvigalo. V dela se je vključil tudi Blisk, ki izvaja kanalizacijo °dpadne termalne vode, hkrati pa bi se moral pojaviti kot podizvajalce del talnega gretja, nosilec tega posla pa je zasebnik.Toda tu je Prišlo do zapletov, ki presegajo okvire tega zapisa.
Promont
Promont je izvajalec strojnih ■nstalacij - vodovoda in ogreva-ff nja. Franc Zrimšek, operativni Ig vodja na gradbišču nam je pove-M dal, da so začeli z deli lansko leto ||| Ntaja meseca, ko so položili pri-atami vodovod. Z resnim delom m Pa so začeli sredi septembra, ko H je število monterjev povečalo | 'n sicer je od takrat na gradbišču
novanjskih in hotelskih objektov, po drugi strani pa z opremo. Glede na to, da je hotel visoke kategorije, je temu ustrezna tudi oprema. Sedaj smo že v fazi montaže določene opreme, ki pa je zelo občutljiva in obstaja velika nevarnost poškodb. Poškodb se bojimo, ker smo glede na sistem dela primorani opraviti določene fine montaže še preden so zaključena vsa gradbena dela.
'kjda ob Termalu
:u-
■o- °d 20 do 25 vodovodarjev in 8 do vi- 10 monterjev gretja. Franc Zrim-ed ^ek dodaja, da bi morali začeti idi:s »polno paro« delati že dober ri- ^esec prej. vendar se je zata-ija pnjlo pri gradbincih, ki so zamu-tr- )ali za dober mesec, sedaj pa že bi Za skoraj dva meseca. Sama in-a- ^alacijska dela niso nekaj poseb-fu nega, ocenjuje Franc Zrimšek in ia,,Pravi: »Je pa res. da so precej 'Zahtevna dela. Na eni strani se ja .srečujemo z velikim številom -j. prostorov, kar je značilnost sta-ih
npr. kopalne kadi. Res je sicer, da se tu poskušamo zavarovati pred poškodbami, s tem, da po montaži opravimo primopredajo opreme keramičarjem, ki delajo za nami. Kljub vsemu pa se s tem ne znebimo problemov, kajti na koncu ob tehničnem prevzemu še enkrat predajamo opremo vlagatelju. Poleg tega imamo še-probleme s skladiščenjem opreme.« Potem sva se vrnila nekoliko nazaj in spregovorila o poteku del. »V času montaže
nismo imeli večjih problemov in smo sledili terminskim planom, tako da lahko z gotovostjo trdim, da glede nato, kako daleč so dela gradbeno zaključena, nimamo nobenih zaostankov. Sedaj se celo srečujemo z zastojem pri ogrevanju, ker dela niso dovolj daleč gradbeno zaključena. Najhuje je bilo v decembru, ko je bila zgradba še gradbeno odprta, ob tem pa so bile še zelo nizke temperature. Takrat so bili pogoji za delo zares zelo težki, toda monterji so bili prizadevni in nismo imeli večjih zastojev,« zaključuje svoje razmišljanje Franc Zrimšek.
Klima montaža
Monterji Klima montaže so izvajalci prezračevanja in klimatizacije. Franc Siladi nam je povedal, da so dela glede na vgrajeno količino kanalov zelo obsežna. Po načrtih bodo vgradili v nov hotel okoli 40 ton kanalov. Tudi klimarji so opravili približno tri četrtine posla. Poleg kanalov bo vgrajenih devet ventilacijskih naprav. Večji del materialov je klasičen - pocinkana pločevina. V bazenskem delu pa bodo vgradili plastične in plastificirane kanale.Posebna zaščita kanalov je po besedah Josipa Siladia nujna zaradi agresivnega zraka v bazenu in terapiji. Ta agresivnost je posledica tople termalne vode. »Pri hotelskem kompleksu ne moremo govoriti o posebnostih pri sami izvedbi. Kljub temu pa je le potrebno poudariti, da so glede na kategorijo hotela dela precej obsežna, saj je skorajda v vseh prostorih speljan dovod svežega zraka. Kot sem že povedal, pa so najbolj zahtevna dela pri bazenu, prostorih za masažo in terapijo. Tu imamo opravka z vodo, zato je izvedba del zahtevnejša. Sicer pa moram povedati, da kar zadeva izvedbo, nimamo posebnih problemov, saj sledimo gradbincem. Problem je morda le v tem, da oni zamujajo s pogodbenimi roki,« nam je o delu Klima montaže povedal Franc Siladi. Ob tem je opozoril še na neusklajenost projektne dokumentacije, ki jim povzroča precej preglavic. Trenutno je na gradbišču 12 monterjev in izolatorjev, ki izvajajo izolacijska dela.
Monteiji
Z Alojzijem Jankovcem, vodilnim monterjem za vodo se ni dalo kaj prida spregovoriti. Preveč dela je imel na kupu, da bi se ga dalo zmotiti. Na gradbišču smo bili ravno v sredo, ko so operativni sestanki, tako, da je bilo kar naenkrat preveč ljudi s svojimi zahtevami, da je bilo nesmiselno, da ga še mi motimo. Na eni strani so ga »šefi« - Bojan Jazbinšek in Franc Kobal spraševala, kako daleč je s tem in onim, v isti sapi sta mu že nalagala, kaj mora nujno opraviti še ta dan ali pa naslednje dni. On
Strojne inštalacije
sam pa je hitel »poročati« in hkrati zatrjevati »bo«, »bomo naredili.« V to »gužvo« se je vmešal »nadzorni« inž. Kramar, ki ga je spraševal, če je končan en tlačni preizkus, in kako je z drugim. Alojz Jankovec mu je povedal, da so z enim pravkar končali in sedaj spuščajo vodo iz cevi, ob tem mu je pokazal tudi zapisnik s preizkusa, ki je bil očitno uspešen. No, s tem pa mu nadzornega še ni uspelo potešiti, kajti takoj je postavil zahtevo po naslednjem preizkusu, ki naj bi ga opravili še isti dan. No, ta zahteva, kot da je Jankovcu malo dvignila kapo. Čeprav je navidez precej hladnokrvno odgovoril »nemogoče, v naslednjih treh dneh bo »fertig«, če jo hočemo temeljito opraviti, in če bodo cevovodi 24 ur pod pritiskom, kot pač morajo biti.« No, nadzorni se s tem ni sprijaznil, pregovarjal ga je, naj le pripravi vse potrebno zk preizkus še isti
dan in napolnil cevi z vodo, da bi naslednji dan s preizkusom končali. Alojzij Jankovec se ni dal in ga je zavrnil: »Ja, lahko, toda cevovod mora biti pod pritiskom 24 ur, od tega pa ne odstopam.« Zato pa je odstopil nadzorni, ki je pristal, da je pod pritiskom manj časa, in da bo preizkus priznal in podpisal. »Če je tako, potem pa v redu, bomo naredili,« je končal Alojz Jankovec in izginil iz kontejnerja. Jasno nam je bilo, da zahteve niso zrasle na zeljniku nadzornega, ampak gradbincev. Nekoliko drugače je bilo z vodilnim monterjem Durom Žežljem, ki je ob poslušanju tega pogovora samo odmahnil z roko. »Povem vam, da sedaj nismo zaostajali z deli in tudi sedaj ne zaostajamo. Toda gradbinci so zadnje čase »nenormalni«, kar silijo nas, strašansko se jim mudi. Zahtevajo od nas fine montaže in se jim grozno mudi. Po drugi strani pa smo skorajda vsaj mi kurjavarji brez dela. No, da ne boste mislili, da smo sedaj na turizmu, ne ampak objekt gradbeno ni pripravljen, da bi lahko nemoteno delali. Zato imam čas, da lahko tudi kakšno rečeva. Do sedaj so dela potekala v glavnem brez problemov, vsi cevovodi so v glavnem montirani. Edini večji problem je še pritličje, kjer se je zapletlo pri talnem gretju. No. tu smo dovode ogrevanja montirali do razdelilnih omar. Kot sem povedal, delamo sedaj na fini montaži radiatorjev in druge opreme, ki pa je zelo občutljiva.
Glede namestitve in prehrane zaenkrat nimamo večjih problemov. Spimo v zasebnih sobah. Urejeno pa imamo tudi prehrano v hotelu, ne sicer penzion-ske, ampak se hranimo skupaj z delavci moravskih toplic. Na začetku smo imeli le nekaj problemov, ker smo se hranili skupaj z gradbinci. Po tistem pa, ko smo uredili prehrano v okviru družbene prehrane toplic, nimamo večjih problemov,« pripoveduje o monterskem življenju Duro Žeželj.
Drugi o IMP-ju
K temu pogovoru sta svoje dodala tudi Franc Kobal in operativni vodja izvedbe Bojan Jazbinšek. Tudi sama sta opozorila
Klima kanal nad bazenom
na probleme, ki so jih.izpostavili predgovorniki. Poudarila sta sicer, da niso imeli večjih zapletov. Do manjših problemov prihaja v tej fazi glede obračuna, ki pa so posledica izmer in vgrajene opreme, ki pa še ni obračunana. Te probleme bodo razrešili v teh dneh, ko bodo opravili ponovne izmere in natančno pregledali dobavljeno in vgrajeno opremo. Delno so te pomanjkljivosti posledica hudega tempa, kar otežuje delo nadzornemu organu. Bojan Jazbinšek je k temu dodal, da so v času montaže preselili en del strojnice iz starega hotela v nov hotel, preostali del pa bodo preselili po koncu kurilne sezone.
Na gradbišču sem se srečal tudi z vodjem nadzora, s predstavnikom Projektivnega biroja iz Murske Sobote inž. Roganom in z nadzornim inženirjem za inštalacijski del inž. Krmarjem. Oba sta se izredno pozitivno izrazila o delu vseh IMP-jevih monterjev. Prav tako sta bila izredno zadovoljna s kakovostjo opravljenih del. Dodajmo še, da je eden od izvajalcev del tudi Dvigalo z izdelavo in montažo dvigal. Predvsem pa sta bila naša sogovornika zadovoljna s potekom del, saj sta poudarila, da ob kakovostni izvedbi pri monterjih ni nobenih zaostankov, niti pri monterskih delih in tudi ne pri dobavi in montaži opreme. Skratka spodbudno, kljub vsem periperijam, ki jih ima vlagatelj, zlasti v zadnjem času, ko se je kolektiv Moravskih toplic odločil za samostojno pot zunaj sistema Radenske. J. Votek
e-
>ri
SERVISI
Široka paleta vzdrževanja
Začetki Itakovega servisa segajo v leto 1979. Spočetka so bili ^ "jem zaposleni trije delavci, zdaj pa štiije, po potrebi pa vzamejo, *° je dela veliko, še ključavničaije iz proizvodnje. Vodja servisa je .fa"c Bobič. Ta servis se razlikuje od servisa Črpalke in in Avtomate po tem, da ima le-ta drugačne zahteve. V Itakovem servisu gre "amreč za velike izdelke, ki so težki tudi 500 do 1000 kilogramov, ''easih pa tudi več. Pri kakšnem izdelku je včasih potrebno uporabiti tudi dvigalo, ki ga servis naroči ali pa si ga sposodi.
Itakovi serviseiji popravljajo ploščne izmenjevalce, spiralne izmenjevalce, bojlerje ter tlačne posode za področje centralne kurjave, sanitarne tople vode ter radiatorskega gretja. Serviseiji so usposobljeni za servisiranje Itakovih izdelkov; avtomatike in črpalk pa ne servisirajo. Za terensko delo, ki ga imajo na območju cele Jugosla-rije, imajo na razpolago tri avtomobile. Za servisiranje so opremljeni jjj. jj.’“streznim orodjem, včasih pa si morajo kakšno orodje tudi izposo-n- "'_*!* . Pridej° na gradbišče, tam z orodjem ni težav - včasih
ali pa vrv, kar se na gradbišču vedno
0 Potrebujejo kakšno dvigalo e" dobi.
0 Delo serviserjev je precej na-
P°rno, saj so ti ljudje stalno na
Poti, če sto na dolgih vožnjah ob kakšnem koli vremenu in izpostavljeni nevarnostim v prometu. 4a tako naporna dela pa pravijo, aa so premalo plačani. Pri delu ^ neredko srečujejo s problemi, ko ne dobijo točnih podatkov n* ° okvari naprave ali pa podatkov 0 tem, kje se nahaja objekt ali gradbišče, kjer naj bi bila okvara.
Težave so tudi s plačili uslug Serviserjev. Naročniki hočejo 'meti čimprej odpravljeno ok-Ja varo, potem pa zavlačujejo s pla-rili, tako da je včasih potrebno e. dolžni znesek celo iztožiti. Tudi za Pogoji dela teh delavcev niso si. Prav nič rožnati, saj so ti ljudje jti Pri delu izpostavljeni pogostemu m Pj^pihu, vročini, ali pa obojemu rikrati, ko jih po eni strani žge iz- Pretirana vročina, po drugi pa jih 0 neusmiljeno obdeluje prepih.
4e|o morajo biti oprezni, da se z- ne poškodujejo, saj jim pogosto o- Preti nevarnost opeklin z vročo ru Vodo. Njihovo delo je oteženo je udi glede prostora. Včasih e' Pn delu tako utesnjeni, da d' ^ ontajda premikajo. Problemi *?di okoli pomanjkanja rezerv ;K ih delov - predvsem primanj-
V delavnici
kuje tesnil, od katerih so nekatera uvožena. Tesnila imajo na primer za Alfa-Lavalove izdelke, Ahlbornove izdelke - ploščne izmenjevalce pa bodo morali tesnila uvoziti, medtem ko je za naše izdelke moč dobiti material na domačem tržišču.
Itakov servis ima za svojo dejavnost delavnico v firmi; če pa ima servis veliko dela, se serviserji razširijo v proizvodnjo. Kot pravi vodja servisa Bobič, jim že nekaj časa obljubljajo večje in boljše prostore, vendar pa se zaenkrat še ne ve, če bo kaj iz tega.
Marija Primc
Med servisiranjem
KLIMA MONTAŽA
Učne delavnice
Učne delavnice, ki imajo sedaj svojo proizvodnjo in upravo na različnih lokacijah v Ljubljani, se bodo kot je predvideno, spomladi preselile v nov objekt, ki ga gradijo za Bežigradom v Ljubljani.
IMP-jeva Klima montaža je lani oktobra začela na tem objektu izvajati dela prezračevanja in klimatizacije. Pogodbo za ta dela so sklenili minulo leto julija. Rok za dokončanje del je bil letošnji 10. januar, ki ga je investitor zaradi kasnitev obrtniških in gradbenih del prestavil na 15. februar. Decembra lani je bila podpisana dodatna pogodba za prezračevanje oddelka usnjene
je klimatiziran s klima omarami tudi prostor za pripravo papirja in poizkusni tisk.
Klima montaža je imela lani na tem gradbišču povprečno 15 monterjev, letos pa 6. Vodja montaže je Vinko Brezavšek, vodilni monter pa Ivan Turk. Vrednost del, ki jih bo opravila Klima Montaža na tem objektu, znaša 390.000 konvertibilnih di-
narjev, vrednost dodatnih del pa 247.947 konvertibilnih dinarjev.
Glavni izvajalec gradbenih del je SCT. Projekte za inštalacije je izdelal LIZ Ljubljana in Škofja Loka. Ves nadzor nad gradnjo objekta opravlja Inženirski biro elektroprojekt Ljubljana in Škofja Loka.
Opremo so dobavili: Klimat (ventilatorje, klimate), Tio Idrija (dušilce zvoka, protipožarne lopute in distribucijske elemente). Trata (avtomatiko, črpalke in regulacijske ventile), Klima montaža (klima omare), Montaža Maribor (aksialne ventilatorje), Klima Celje (kanalske ventilatorje), Ventilator Zagreb (kaloriferje).
Pri delu na gradbišču pa ne gre vse kot po maslu, saj se monterji srečujejo s problemi zaradi nerešene in neusklajene projektne dokumentacije, ki jih rešujejo z usklajevanjem dokumentacije na gradbišču skupaj z drugimi izvajalci del, z nadzorom in z investitorjem.
Izvajanje montaže na objektu je potekalo v težkih razmerah, ker ni bila dokončana streha, tako da je voda zamakala prostore. Objekt ni bil ogrevan in niti ni imel vgrajenih oken in vrat, tako sta mraz in prepih dodatno še pripomogla k težkim delovnim pogojem.
Marija Primc
galanterije. Dela, ki jih bodo opravili Klima montažni monterji, obsegajo prezračevanje proizvodne hale vključno s stranskimi prostori, skladišči, s kuhinjo, z aneksom ter zaklonišči.
Klimati za proizvodni del so montirani v hali objekta za hlajenje. klimati za ventilacijo v zimskem času pa so v strojnici objekta, ki je nad proizvodno halo. Zaklonišče, ki je dvonamensko, je v mirnodobnem času namenjeno za garderobo zaposlenih. V pritličju aneksa je predviden računski center, ki je klimatiziran s klima omarami, prav tako
Monteiji KM
IMP GLASNIK STRAN 6
Atomske toplice
___________________________________________FEBRUAR 1990 S
KARAVANŠKI PREDOR	-
Bazenski kompleks
Eno zahtevnejših gradbišč Promonta, ne sicer po obsegu, je izvedba inštalacijskih del v novem bazenskem kompleksu v Atomskih toplicah. To, navidez majhno zdravilišče s hotelom, kampom in z novim tipskim počitniškim naseljem v tem času zaključuje z enim od svojih največjih infrastrukturnih objektov z novim bazenom z vsemi spremljajočimi objekti. Poleg bazena, katerega del se nahaja v pokritem prostoru, en del pa na prostem, obsega komplekse turško in finsko savno, gostinske in upravne prostore, ter prostor za kopališkega mojstra z bazensko komando.
Plastika
O montažnih delih v Atomskih toplicah so nam več povedali Anton Mehle, operativni vodja izvedbe in vodilna monterja Franc Rakovec za kurjavo in Jože Peterka za vodovod. Kot so povedali, je bazenski kompleks v Atomskih toplicah zanimiv predvsem zaradi tega, ker so vsi razvodi tako pri ogrevanju, kot za vodovod iz plastičnih cevi t. i. totra san, ki jih je začela izdelovati ljubljanska Totra. Po besedah Franca Rakovca so se s plastiko srečevali do sedaj le pri talnem gretju. Cevi za talno gretje izdeluje Totra že skoraj dobro desetletje. Medtem, ko so ostali inštalacijski razvodi novost. Vsi trije sogovorniki so poudarili, da je v tem trenutku cenovno tovrstna izvedba inštalacij nekaj ugodnejša od klasične izvedbe. Glede vzdržljivosti, pa je po njihovi oceni uganka, kajti posebni preizkusi že dalj časa niso bili opravljeni. Tako bo glede zanesljivosti delovanja sistema, oziroma cevovodov potrebno počakati. Sicer so k temu dodali, da glede na zanesljivost delovanja cevovodov za talno gretje tudi tu ni pričakovati kakšnih večjih problemov.
Ko sem si s sogovorniki ogledoval objekt in instalacije, ki so mi jih podrobno predstavili, so me cevovodi bolj spominjali na električne razvode, kot pa na klasične strojne razvode. Franc Rakovec je povedal, da so nosilna korita bolj priročna kot klasični kovinski nosilci. Glede na to, da so cevi iz plastike, ki pa ni trda kot kovinske cevi, bi morali kovinske nosilce razporediti znatno gosteje kot je to potrebno pri kovinskih cevovodih. To pa bi otežilo in podražilo montažo, zato so se odločili za nosilna korita. Če sem prej primerjal strojne inštalacije z električnimi.
sem jih tudi zaradi razdelilnih omaric, ki prav tako precej spominjajo na električne.
Nič več ijavinaiji
Anton Mehle in Jože Peterka sta povedla, da kljub temu, da na nov material še niso povsem navajeni, ta pomeni določene prednosti predvsem v sami montaži. Jože Peterka pravi, da je delo v primerjavi s kovino že skoraj »gospodarsko«, saj ni več težkega prenašanja cevi, pa tudi obdelava in priprava cevi je bistveno lažja kot pri kovinskih ceveh. Franc Rakovec pa je zlobno pripomnil, da se tudi časi za monterje spreminjajo, saj če bo šlo tako naprej, ne bodo več potrebovali modrih delovnih bluz, ampak bele." »Ja, veste nič več nismo »rjavinarji«, je pribil.
Glede na lažje rokovanje s plastičnimi cevmi in na lažjo montažo je tudi temu primerno manjše število monterjev na gradbišču. Ob vseh prednostih pa so nas sogovorniki opozorili tudi na pomanjkljivost plastike. Poudarili so namreč, da je plastika izrazito »poletni« material. Poleg cevi so plastični tudi vsi ostali elementi (kolena itd.). Vse spoje namreč zvarijo električno polifuzijsko (prekrivno) - tako notranje kot zunanje. Vendar varjenje ni možno, če so zunanje temperature nizke ali celo pod ničlo. Zaradi tega so imeli precej problemov konec lanskega leta, ko so bile temperature nizke in objekt še gradbeno odprt. Ne glede na ta problem pa so opravili že več kot tri četrtine del. K temu so še dodali, da so z deli komaj dobro začeli šele takrat, ko bi jih morali zaključiti - konec decembra namreč. Do zastoja je prišlo predvsem zaradi kasnitve gradbenih del. Kljub temu, da dela dobro potekajo, pa pravijo, da imajo precej za-
pletov s projektno dokumentacijo, ki je zelo pomanjkljiva. Ob tem pa imajo še malo manevrskega prostora, ker po drugi strani arhitekti ne dopuščajo kakršnih koli improvizacij.
Če se povrnemo na začetek, lahko zapišemo, da so monterji Promonta v glavnem že končali z inštaliranjem cevovodov. Opravili so tudi delne tlačne preizkuse in na osnovi tega pravijo, da s cevovodi kljub novemu materialu ne pričakujejo kakih posebnih problemov. Kot pravijo, bodo postopoma začeli z montažo vitalnih delov. Kot kaže, se bodo tu srečali z določenimi problemi, predvsem v strojnici, ki je premajhna. Sicer pa v Atomskih toplicah, kot že skorajda v vseh naših termalnih zdraviliščih uporabljajo za ogrevanje termalno vodo. V ta namen bodo vgradili tudi toplotno črpalko, medtem, ko bodo sanitarno vodo dogre-vali. Zahtevna bo tudi regulacija, kajti tuši in vse ostale komande za bazen so elektronske.
Življenje
Ob kramljanju o samem poteku del je beseda dala besedo tudi o pogojih dela in življenju monteijev na terenu. Preprosto, to je problem, na terenu v zadnjem času ni moč izogniti. Naši sogovorniki so nas opozorili, da so pogoji za življenje v zadnjem času na terenu nevzdržni. Resje sicer, da se nad prenočišči ne morejo pritoževati. Toda najbolj jih žuli draginja. Franc Rakovec in Jože Peterka pravita, da so v začetku poskušali »normalno« živeti s tremi toplimi obroki na dan. Toda, če bi pri tem ostali, jim od plače ne bi ostalo niti za pot do doma. Ko so se odpovedali trem toplim obrokom, se to kaj preveč ne pozna, kajti ob terenskem dodatku, še kljub vsemu lep del plače ostaja na terenu, kajti hrana je le predraga.
Klima
Poleg promontovcev so na gradbišču v Atomskih toplicah še klimarji iz celjske Klime. Tudi oni imajo, glede na to, da je objekt visokega standarda, precej zahtevno delo, saj delajo vse klimatske razvode. j Votek
INŽENIRING
Plinovod v Ormožu
Naši monteiji iz Promonta in Elektromonteija prek Inženiringa izvajajo dela na projektu ormoškega plinovoda. Dela je pridobil naš Inženiring sredi lanskega oktobra na javni licitaciji kot najugodnejši ponudnik. Inženiring sedaj prvič izvaja dela na podlagi pogodb in ne več na osnovi samoupravnih sporazumov, kot je bilo to v preteklosti.
Investitor gradnje Petrol bo
v gradnjo tega plinovoda vložil 7.190.000 konvertibilnih dinarjev. Trasa celotnega plinovoda, kjer delajo poleg Promonta in Elektromonterja še Inženiringov zunanji kooperant Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona in njen kooperant mariborski Stavbar ter IMP-jev stalni kooperant Tegrad Ljubljana, je dolga 13.300 metrov. Vrednost del, ki jih bo opravil IMP na tem plinovodu, je 6.135.458 konvertibilnih dinarjev. Vodja projekta iz Inženiringa je Slavko Lukač, vodja montaže iz Elektromonterja je Tone Krevs, vodja montaže iz Promonta pa Franc Jenko. Iz Promonta je na tem gradbišču približno 25 monterjev, štirje pa so iz Elektromonterja. Dela, ki jih bodo opravili pri gradnji tega vodovoda, obse-
gajo visokotlačni plinovod s premerom 200 milimetrov na lokaciji Koračice-Ormož v dolžini 12.150 metrov, srednjetlačni plinovod profila 250 milimetrov, odcep za tovarno sladkorja Ormož nizkotlačni plinovod s premerom 150 milimetrov, odcep za opekarno Ograd ter merno regulacijsko postajo v Ormožu. Pro-mont izvaja na tem plinovodu vse cevovode vključno z oddajno čistilno postajo, sprejemno čistilno postajo, z blok ventilom in vse strojne inštalacije v merno regulacijski postaji. Elektromon-ter pa izvaja predvsem dela v merno regulacijski postaji - to so inštalacije za moč, razsvetljavo in ozemljitve vključno z vgradnjo in povezavo inštru-mentacije. Obrtna zadruga 14. oktober pa bo opravila vsa gradbena dela na vseh plinovodih.
medtem ko bo gradbena dela na merno regulacijski postaji opravil mariborski Stavbar, ki je kooperant obrtne zadruge Gornja Radgona. Katodno zaščito na plinovodih izvaja IMP-jev stalni kooperant Tegrad Ljubljana z vodjem del Vinkom Erčuljem. Inženiring je iz uvoza dobavil cevi s premerom 200 milimetrov v vrednosti 2.100.000 konvertibilnih dinarjev, kar je vključeno v navedeno vrednost IMP-jevih del na tem objektu. Trenutno potekajo dela, v katera so se vključili naši monterji 15. novembra lani, kot je povedal Slavko Lukač iz Inženiringa, v skladu s pogodbenimi roki, za kar imajo zasluge izvajalci del, in k čemur je pripomoglo lepo vreme. Pogodbeni rok za dokončanje del na tem projektu je letošnji 15. julij, in se ga bodo, kot pričakujejo, pravi Lukač, držali, kajti pogodbena določila so zelo stroga in zahtevajo plačilo pogodbene kazni za kasnitev roka.
S Petrolom, ki s svojim kadrom nadzoruje vsa dela na tem projektu, IMP zelo solidno sodeluje. Sodelovanje s to firmo na podobnih projektih traja že nad štiri leta in kot naši pričakujejo, bodo prav tako dobro kot doslej sodelovali tudi pri bodočih investicijah plinovoda.
Tako, kot na vsakem projektu. pa tudi na tem ne manjka problemov. Največji problem je polaganje plinovodov na zelo konfigurativnem in močvirnatem terenu, tako da je za enoto izdelka potrebnih precej več delovnih ur in truda kot v normalnih pogojih.
Problem, ki vedno spremlja izvajalce, je tudi dobava in vgradnja uvožene opreme, predvsem inštrumentacije.
MARIJA PRIMC
Meritev debeline sten
Mejni plato Hrušica
Na objektih mejnega platoja Hrušica, ki so v sklopu gradnje Karavanškega predora, so od IMP-ja vključeni v dela Promont, Klima montaža in Elektromonter. Dela na platoju, kjer bodo mejno kontrolni objekt Avstrije, mejno kontrolni objekt Jugoslavije, dva objekta Kompasove prostocarinske prodajalne, pa objekt avstrijske špedicije, je ponudil gradbenikom Komite za ceste. Promont dela kot Gradisov podizvajalec na mejno kontrolnih objektih Jugoslavije in Avstrije in na objektu Kompasove prostocarinske prodajalne, na objektu avstrijske špedicije pa kot SCT-Je v podizvajalec. Za ostale objekte v zvezi z mejnim platojem pred Karavanškim predorom pa še teče postopek pridobivanja del. Promont izvaja na omenjenih objektih inštalacije centralnega ogrevanja, interne vodovodne, meteorne in fekalne inštalacije.
Plato
zlasti zahtevna dela na mejn° kontrolnem objektu Avstrija la (njegov uporabnik bodo AV' in stjijci), saj mora biti zgrajen iljii opremljen po avstrijskih zahte- tn; vah. Pogoji dela so precej težki; va ker so objekti zelo oddaljeni drug od drugega in premalo gradbeno pripravljeni, tako da de prihaja do velikih razlik med bi idejnimi projekti in projekti z8 vc izvajanje. Ker na gradbišču n'|ljv mogoče organizirati tople preit; hrane za monterje, objekt pa je la zelo oddaljen od restavracij n' pr trgovin, so si monterji primorani!pr nositi hrano od doma ter so tako vc po cele dneve ob mrzli hrani. Ki
i vuruit, vicuuu pa jv, ua lil vi* * *
terji dobro sodelujejo z drugimi ^ izvajalci del na gradbišču in pra* v P tako tudi z investitorjem.
Klima montaža izvaja na pl3‘ A toju pred Karavanškim predolg rom montažo prezračevanja h1! p klimatizacijskih naprav na ob'^c jeklih avstrijske in jugoslovanske Pr carinarnice, kjer naj bi po po-godbi končali dela do 15. julij8 letos, na Kompasovem objektu, kjer bodo zaključili z deli 3ti
V prvi fazi je bilo na gradbišču povprečno 10 Promontovih monterjev, v drugi pa jih bo čez 20. Vodja oddelka operative je Niko Belak, vodja montaže Franc Šorn, vodilna monterja pa sta Marko Varl in Janez Soklič. Na objektih so začeli delati v minulem decembru. Avstrijski objekti bi morali biti končani maja letos, jugoslovanski do konca junija, nekaj drugih objektov pa naj bi bilo zaključenih do konca leta. Domača oprema je v glavnem dobavljena, za uvoženo, ki jo je največ, pa tečejo postopki za uvoz.
Kot je dejal Franc Šorn, so
■&. s v i


Inštalaterji
»posvet«
INŽENIRING
avgusta letos, pa na opjeKtu av sirijske špedicije, ki mora biti' končana do konca letošnjega maja. Sedaj potekajo dela na avstrijski carinarnici, del na ostalih,j objektih pa se bodo lotili febru-1 arja.	1
Na gradbišču je bilo pov-| prečno 8 monterjev. Vodja mon-g taže je Ivan Lavrič, vodja pri'| prave del Štefan Levstik, vodilna* monterja pa sta Karol Kralj i®! Slavko Brancelj.
Edini problem, s katerim pra-1 vi jo, da se spopadajo na tem | gradbišču, je mraz.
Marija Primc
Plinovod pod avtocesto
IMP-jev Inženiring s svojimi kooperanti: Promontom, Tegradom in z Obrtno zadrugo 14. oktober v tem času polaga plinovod pod avtocesto in njenimi priključki v Vrtojbi. Dela, ki so se jih lotili v minulem decembru, so v zaključni fazi in bodo, kot pričakujejo, končana v roku, kije predviden v pogodbi - to je konec januarja.
dja gradbišča je Janez Brajer, vodja projekta pa Slavko Lukač.
Izvajalci del na tem gradbišču se pri svojem delu srečujejo s številnimi problemi od deževnega vremena v decembru, nedostopnosti terena, obilice obstoječih inštalacij, ki jih je potrebno najprej ročno odpreti in pri tem paziti, da se ne poškodujejo, stalne prisotnosti talne vode, ki onemogoča delo, pa vrtanja pod železnico, ki ga prav tako spremlja ogromno težav. Problem je tudi struktura terena. Zaradi skale so morali spremeniti lokacijo vrtine pod železnico. Končno pa je ves problem v tem, da so dela prev-
Konec vrtine pod železnico
Plinovod pod avtocesto in pod njenimi priključki je del bodočega alžirskega plinovoda - katerega gradnja zaenkrat še ni določena, vendar pa je, kot je dejal Slavko Lukač, vodja projekta plinovoda, zaradi izgradnje osimske avtoceste Vrtojba-Raz-drto nujno potrebno položiti odseke. ki prečkajo to cesto.
Vrednost del, ki jih bodo opravili naši izvajalci na tem gradbišču, je 248.386 konvertibilnih dinarjev. Na gradbišču dela 6 IMP-jevih monterjev. Vo- Polaganje cevi plinovoda v zaščitno cev
Odsek plinovoda pod avtocesto
zeli za fiksno ceno »na ključ«, i® so tako vse omenjene sti breme in riziko za
Montaža	Zupančičeva jama
II ves
in° Nova proizvodna hala ljubljanske Ilirije Vedrog v Lendavi, kamor n]a jlaj bi omenjeno podjetje preselilo proizvodnjo sveč, past in loščil, je V jb ni končana. To je eno tistih gradbišč, na katerem se delo vleče kot ^Jara kača. V proizvodni hali je bila nosilec posla za inštalacijska dela ite-Diarjborska Hidromontaža, Montaža pa je izvajala klimo in prezrače-:ki; vanje. en1
a*° Po prvotnih načrtih naj bi bila j jjela v novi hali, v kateri naj bi ie“ bile poleg že omenjene proiz-za podnje še regalno skladišče, zak-
II	Mučena v juniju lanskega leta. re" Načela pa so se v marcu. No, 1 Jeinačrti so se sesuli, tako da je
III	Prišlo do velikega odstopanja od 31,1 Predvidenih rokov. Po besedah ik° Vodje montaže v Ilvesu Ivana
Kržana je prišlo do zastojev aff Predvsem po zaslugi vlagatelja, im' ti je začel z zavlačevanjem, ra' 0 vzrokih verjetno ni težko ugibati, saj je znano, da se je Ilirija ,la- 'edrog v lanskem letu znašla d0-> Precejšnjih poslovnih težavah, jn tako so se dela zavlekla do r,b- ti^nca lanskega leta. Ivan Kržan ;l(e Pravi, da je Montaža opravila
vsa predvidena dela v zvezi s klimatizacijo in prezračevanjem. Toda dela po pogodbi še niso zaključili. Opravili so namreč vsa dela, ki niso povezana s tehnologijo. V tem delu so opravili delne meritve zraka v pretočnih kanalih in grobo regulacijo. Kaj več pa se ni dalo narediti, ker so preostala dela povezana s prenosom tehnologije. Ivan Kržan pravi, da je bil tudi prenos tehnologije iz Ljubljane v Lendavo že nekajkrat prestavljen. Po prenosu tehnologije bi lahko Montaža zaključila z deli, kajti po pogodbi bi morali montirati še lokalno odsesovanje prahu od strojev.
jv
Notranjost Hale
Klima omara
Gazvodi čakajo na tehnologijo
Reševanje problemov na dva načina
Japonci so zaradi dviga njihove valute v primetjavi z US $, ker cene v USA ne bi prenesle tega povečanja, naredili naslednje:
-	povečali količinsko proizvodnjo, prodajo
-	znižali stroške proizvodnje
-	povečali število mednarodnih projektov
Če to apliciramo na domače razmere, ponavadi naredimo naslednje:
-	v istem razmerju ali več povečamo naše cene
-	zmanjšamo proizvodnjo, prodajo
-	o mednarodnih projektih v glavnem ne razmišljamo
-	za znižanje stroškov proizvodnje se kaj dosti ne menimo
-	po možnosti dvignemo carine, davke.
(Nizko izvozno ceno bo pokrilo domače tržišče.)
P. VESELKO
Izvedba
stanovanjskih
inštalacij
IMP-jevi monterji iz Promonta, Elektromonteija in Klima montaže delajo na precejšnjem kompleksu stanovanjskih objektov v Župančičevi jami ob Linhartovi cesti. Kaj vse bodo tu postorili naši monterji do vselitve novih Bežigrajčanov?
Promont, ki je na tem gradbišču že skoraj dve leti, bo na kareju I izvedel kompletne sanitarne kabine, to je predmontažo kabin, povezavo in montažo sanitarnih predmetov. Ta kare ima 16 vhodov. Na šestem in sedmem objektu tega kareja so promontovi monterji izvedli vse strojne inštalacije - to je inštalacije vodovoda, centralne kurjave in plinske inštalacije. Za kare II od objekta 8 dalje pa je SCT dobil za izvajanje tovrstnih inštalacij cenejše izvajalce. Do objekta 7 je Promont montiral vse sanitarne kabine vključno s povezavo in montažo sanitarne opreme, ki je skoraj vsa domača.
Na gradbišču je bilo povprečno 10 do 12 monterjev, ki so bili razdeljeni v dve skupini - ena je pripravljala montažo sanitarnih kabin na Rožičevi ulici, druga pa je kompletirala sanitarno opremo na objektu v Župančičevi jami. Za objekta 6 in 7, za katera je promont prevzel vsa inštalacijska dela, pa je bila posebna skupina za vodovod, centralno kurjavo in plin. Pred nedavnim pa so dobili v delo še inštalacije toplotne postaje v objektu 3 kareja IV (toplotno postajo 9). Za to postajo so morali v zelo kratkem času pridobiti vso namensko opremo. Pogodbeni rok za dokončanje tega dela je prekratek, je potožil vodja montaže Jože Kužnik, saj je nemogoče to delo opraviti do 31. januarja. Po vsej verjetnosti pa tudi investitor SCT ne bo potreboval te postaje do tega roka, ker inštalacije centralnega ogrevanja v tem objektu še niso narejene do te faze, da bi lahko vključili gretje. »Zavedamo pa se«, je dejal Kužnik, »da je pogodba za ta rok podpisana in bomo skušali prevzeta dela v zadovoljstvo investitorja SCT v čim krajšem času dokončati.«
Z SCT-jem, ki je tudi glavni izvajalec del, ima promont redne tedenske sestanke, na katerih skupaj usklajujejo ves potek del.
»Naši ugotavljajo, da je glavni problem v tem, da investitor vedno določa prekratke roke za dokončanje del, ki pa jih ni mo-
goče končati, dokler drugi izvajalci (keramičarji, pleskarji, zidarji) ne opravijo svojih del. V začetku smo se ubadali z usklajevanjem projektne dokumentacije, ker so se vse sanitarne kabine in sanitarni vozli prvič izvajali na tem objektu.
Med gradnjo so se sistemi sanitarnih vozlov spreminjali, pa smo spet porabili nekaj časa za uskladitev do dokončne rešitve.
Pogodbeni rok za dokončanje del,« je povedal Jože Kužnik, »je za Promont že potekel. Ker pa predhodna dela drugih izvajalcev še niso opravljena, smatramo, da bomo svoja dela lahko zaključili do konca februarja letos.«
Vodilni monter na tem gradbišču je Ciril Rojšek, vodja izdelave sanitarnih kabin v Rožičevi ulici je Edvard Rešek, ki je sodeloval tudi pri razvoju teh kabin, vodilni monter za vodovodne inštalacije na objektih 6 in 7 je Tomaž Gruden, za centralno kurjavo in plin pa Franc Rakovec.
Velik problem na tem gradbišču so kraje zmontiranih inštalacijskih naprav in opreme. Nič čudnega. Tu je veliko ljudi, veliko firm, pravijo monterji, gradbišče pa je odprto in vsem dostopno ter ga je skoraj nemogoče kontrolirati. Monterji ugotovijo vse kraje in tudi vse prijavijo bežigrajski Postaji milice. S tem opravijo svojo dolžnost. Doslej
TEOL
Dodatno
prezra-
čevanje
Klima montažini monterji so v roku zaključili dela v Teolu, kjer so izvedli dodatno prezračevanje prostorov, v katerih se mora dosegati približno 80 odstotkov relativne vlage zaradi statične elektrike, kjer so prostori v S izvedbi. V ta namen so vgradili klimat celjske Klime tipa KC 50. za vlaženje pa armstron-gove kanalske parne vlažilce.
Klima montaža je izvedla kompletno montažo opreme in izdelala ter montirala zračne kanale. Zunanji razvod zračnih kanalov je izoliran s 5 centimetrov debelo
plastjo plamflexa in oploščen z aluminijasto pločevino. Kanalski razvod so montirali s pomočjo avto dvigala in s hidravlično košaro. Kanali so bili izolirani s plamflexom v Klima montažini delavnici. Oploščili pa so jih z aluminijem, ko so bili že montirani.
Dela na tem gradbišču so do-bii direktno od investitorja in so jih začeli izvajati novembra.
Na gradbišču je bilo povprečno pet monterjev. Operativna dela je vodil skupaj z mentorjem Lojzetom Dolinarjem pripravnik Robert Ručigaj, ki ima to delo za pripravniški izpit, vodilni monter za prezračevanje pa je bil Rudi Gorenc. Delo je nadzoroval in projektiral diplomirani inženir Igor Štubelj. Od investitorja je bil zadolžen za potek del diplomirani inženir Jože Žugman.
Dela so potekala zunaj, kar je bilo v tem letnem času za monterje zelo neugodno.
MARIJA PRIMC
pa se jim še ni posrečilo najti tatov.
Pokradenega je bilo že za približno 10 tisoč (konvertibilnih) dinarjev opreme, kar vse mora pokriti Promont s svojim dohodkom. Miličniki so bili že nekajkrat na gradbišču, zdaj pa ne prihajajo več. Monterji pa kraje še prijavljajo. Kot pravijo promontovi monterji, se kraje pojavljajo tudi pri drugih izvajalcih del in na gradbišču.
Klima montaža dela na gradbišču Zupančičeve jame prezračevanje garaž. Pogodba za ta dela je bila sklenjena lani junija v vrednosti 130.628,21 konvertibilnih dinarjev, ob tem, da so podražitve prispevale dodatnih 300.000 dinarjev. Dela, v katera so se vključili v lanskem oktobru, bi morala biti končana do letošnjega maja, kot je predvideno s pogodbo. Kot pravi Vinko Brezovšek, vodja montaže na tem gradbišču, se nameravajo tega roka držati, če le ne bo kasnil s svojimi gradbenimi deli SCT. Vse strojnice so v L in 2. kleti stanovanjskih blokov od kareja I do kareja X. Razvod kanalov, ki jih montira Klima montaža, je deloma v kleteh stanovanjskih blokov, en del pa je v prvi in drugi kleti. Z deli se morajo prilagajati gradbenemu izvajalcu. »Ker se bloki dograjujejo sukcesivno,« je dejal Bre-zavšek,« je potrebno tudi naša dela v kleteh stanovanjskih blokov dokončati istočasno.«
Glede dobave opreme ni večjih problemov, saj je bila oprema v glavnem dobavljena že pred
začetkom montaže. Ventilatorje je dobavila celjska Klima, rešetke in protipožarne lopute pa Tio Idrija. Kanale idelujejo v Klima montažini delavnici na Vojkovi in jih glede na potek del dovažajo na gradbišče.
Vodja montaže je Vinko Bre-zavšek, vodilni monter pa Jože Mehle. Problemi na gradbišču so v tem, ker izvajalec SCT ni povsod pustil odprtin za vgradnjo Klima montažinih kanalov in Ti-ovih protipožarnih loput, zato je bilo potrebno dodatno »štemati« (dolbsti) betonske zidove.
Elektromonter izvaja na omenjenem gradbišču nizkonapetostne razvode od trafo postaj do priključnih omaric na posameznih objektih. Na gradbišču so povprečno trije do štirje monterji. Vodja montaže je Anton Pristov, vodilni monter pa Janez Pleško. Vednost del, ki jih bodo opravili na štirih karejih (kare IV, I, II in centralni objekt), je približno 770.000 konvertibilnih dinarjev.
Težave pri izvajanju del so v tem, da je monterje prav pri vlečenju kablov večjih dolžin zasačila muhasta zima, ki je bila strupeno mrzla.
MARIJA PRIMC
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem OOS Promont za darovano cvetje, mojim sodelavcem pa za izrečena sožalja.
MARTIN ROZMAN
ALI VESTE:
.. .da ima švedska tovarna avtomobilov SAAB hude poslovne težave in zaradi tega napoveduje odpust okoli 2000 delavcev. Vodstvo tovarne vidi edini izhod v sodelovanju z ameriškim Fordom, potem ko so padla v vodo pogajanja z japonsko Mazdo, Povezava s Fordom je neizogibna, trdijo vodilni ljudje v SAAB-u, sicer bodo morali prenehati s proizvodnjo avtomobilov. Samo lanske izgube v SAAB znašajo preko 450 milijonov švedskih kron, kriza pa se še zaostruje. Najbolj zgovoren je podatek, da so avgusta 1989 prodali 819 vozil, avgusta 1988 pa 1226. Po novici o odpuščanju delavcev so delnice SAAB na stockholmski borzi skokovito padle.
.. .za iznajdljivo domislico marljivih Švicarjev, ki so za protihrupni zid ob avtocesti pri Churu namestili solarne celice, ki jim bodo dajale letno 140 tisoč kilovatnih ur električne energije! Solarno polje je dolgo 800 metrov in široko 1,3 metra. Morda se bodo tudi pri nas našli spretni domiselneži in posnemali Švicarje?
...da domišljija v razvitem, zahodnem svetu skoraj ne pozna meja. Oglasov v časopisih in revijah v prihodnje ne bo potrebno le gledati ali brati, ampak jih bomo tudi poslušali. Ameriško podjetje Texas Instruments je razvilo tehnologijo za govoreče oglase. Prvi tak oglas so predstavili v ameriški gospodarski reviji Business Week, in sicer v dolžini 50 besed (toliko besed, kot znaša zgornja novička o solarnem protihrupnem zidu), ki ga bere človeški glas, govorico pa sprožimo z odstranitvijo nalepke, ki prekriva mikro stikalo. Elektronsko prebrano sporočilo prihaja iz modula, velikega kot kreditna kartica, govorni procesor pa ni večji od vžigalične glavice. Vse skupaj poganjajo tri majcene baterije, ki zadoščajo za 650 reklamnih in oglasnih govorov.
.. .da so Japonci prehitro odpuščali delavce? Do konca marca letos, ko bo zaključen program racionalizacije, bo v japonskih jeklarnah 35000 delavcev manj kot pred dvema letoma. Toda kaže, da so načrtovalci in menežerji pretiravali. V mnogih obratih, posebno v valjarnah, namreč ne morejo delati s polno kapaciteto, ker jim primanjkuje delovne sile. To priznava tudi družba »Nippon Steel«, ki je ukinila enoletne plačane dopuste za delavce, starejše od 58 let. Te programe, ki jih subvencionira vlada, je izkoristilo čez tisoč delavcev. Uprava družbe sporoča, da je ukinila dopuste zaradi rasti proizvodnje in resnega pomanjkanja delovne sile.
.. .da so Japonci največji varčevalci na svetu? Povprečni državljan Japonske je imel na hranilni knjižici v letu 1988 kar 40800 dolarjev. S tem so Japonci obdržali status najbolj varčnih ljudi na svetu, ki so si ga pridobili v letu 1987. Sledijo jim Švicarji, ki so v povprečju prihranili lani 29500 dolarjev, za njimi so Belgijci in Zahodni Nemci s 15000 dolarji in Avstrijci s 13500 dolarji. Povprečni konto Američana pa je bil lani »le 10400 dolarjev. Kdo ve, morda pa se jim bomo Jugoslovani s konvertibilnim dinarjem kdaj približali?
B. F.
Teol
OBČNI ZBOR
PD IMP
Člani IMP-jevega Planinskega društva so se 12. januarja sešli na svojem občnem zboru, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor sozda IMP Boris Gazvoda. Na občnem zboru so pregledali, kako so lani uresničili zastavljene cilje, kako so gospodarili s skromnimi finančnimi sredstvi ter si postavili plan izletov za letos, pa izvolili nov upravni odbor, nadzorni odbor ter predsednika in člane častnega razsodišča. Predsednik upravnega odbora bo tudi v prihodnje Lojze Kosi, namestnik predsednika Zdravko Nastran, predsednik nadzornega odbora Janez Marinko, predsednik častnega razsodišča pa Jože Marovt. Ob skromni zakuski so potem še pokramljali o spominih na prehojene poti, o načrtih na nova potepanja po gorah in ob zvokih Božičeve harmonike tudi zaplesali.
Predsednik Planinskega društva Lojze Kosi je izčrpno poročal o uresničitvi lanskoletnih pohodov in izletov pa o delu društva in o problemih. Po njegovih besedah je društvo organiziralo 29 izletov in pohodov (leto prej pa 34), ki se jih je udeležilo 771 planincev, kar pomeni, da se je posameznega izleta ali pohoda udeležilo 27 pohodnikov (v letu 1988 pa 21).
Zaradi sorazmerno slabega vremena v lanskem letu - zlasti ob koncu tednov je odpadlo pet
v Avstriji (z namenom učvrstiti vez med zamejskimi Slovenci), na Snežnik, na Porezen, ob žici okupirane Ljubljane, na Blegoš, na Stol in Golico, na Peč, po Levstikovi poti, na Tišje ter na Javornik. Organizirani so bili tudi trije pohodi po približno 110 kilometrski poti spominov občine Kamnik, ki se jih je udeležilo 13 članov našega Planinskega društva (po štirje udeleženci na pohod). Nadalje so naši planinski pohodniki šli na pot Rudnik-Šipek, Motnik-Laze
Udeleženci zbora
načrtovanih izletov in pohodov. Člani društva so se lani udeležili 13 spominskih pohodov (v letu 1988 15), ki so jih organizirali: druga društva, meddruštveni odbori ali Planinska zveza. Na teh pohodih je prisostvovalo 284 članov IMP-jevega Planinskega društva (v letu 1988 pa 309) ali povprečno 22 na posamezno turo (v letu 1988 20). To so bili pohodi na Kum, na Osankarico, v Dražgoše, na Arihovo peč
v Tuhinju, na Menino planino, v Višnjo goro-Polževo-Ivančno gorico, na Golico, na Turjak--Kurešček, na Gore in v Rimske toplice. Vsakoletne vzpone in poti v tuja gorstva je naše Planinsko društvo vedno zaupalo izkušenemu, preudarnemu in zagnanemu, žal sedaj že preminulemu planincu Nandetu Klobučarju-Očetu. Lani sta bila organizirana pohoda po poti prijateljstva v Avstriji. Tudi za organizacijo
tega pohoda je poskrbel Klobučar, vendar se ga že zelo bolan ni mogel več udeležiti. Svoje bogate izkušnje je prenesel na mlajše, zlasti na Janeza Seliškarja.
Planinsko društvo je organiziralo tudi dva družinska pohoda, ki se jih je udeležilo 60 pohodnikov (po 30 na vsakega) - enega v Jevnico - Janče, drugega pa na Sveti Jakob. Kot vsako leto, je planinsko društvo tudi lani organiziralo tri tradicionalne pohode (skupaj se jih je udeležilo 287 pohodnikov) - enega na Ključ, enega v Triglavsko pogorje, pa izlet v neznano, kjer je bil cilj Črni vrh nad Polhovim gradcem.
V Triglavskem pogorju je bilo 90 naših planincev; razveseljivo pa je, da je bilo med njimi kar 25 takih, ki so bili prvič na Triglavu. Vsako leto se člani našega Planinskega društva udeležijo planinskega tabora Meddruštvenega odbora Ljubljana, ki se ga je lani udeležilo 33 naših planincev in dneva planincev Slovenije, kjer pa je bilo le pet IMP-jevih planincev. Vzrok za tako slabo udeležbo je bil v tem, da je dan planincev sovpadal s srečanjem treh dežel na Peči, ki se ga je udeležilo 40 planincev našega društva.
Upravni odbor Planinskega društva se zaveda odgovornosti za varno hojo po planinah, zato je financiral vodniški tečaj za tri nove vodnike. Tečaje so uspešno opravili Janez Seliškar, Leon Lavrič in Slavko Tancek. Kot materialno priznanje so vsem trem, pa tudi Primožu Fajdigi, ki je leto poprej opravil tečaj za mladinskega vodnika, prispevali finančna sredstva (50 odstotkov nabavne vrednosti) za nabavo anorakov. Marca lani sta opravila dopolnilni tečaj planinskih vodnikov za reševanje in nudenje prve pomoči Marjan Požar in Rihard Hribar. Da se pa ne bi v planinah zanašali le na planinske vodnike, menijo pri našem Planinskem društvu, da bi bilo prav, da bi planince seznanili o osnovnem znanju iz planinarjenja, zato nameravajo na nakate-rih izletih in pohodih organizirati planinsko šolo, v kateri naj bi vodniki poučili planince o najbistvenejših stvareh, ki jih mora vedeti planinec.
Kako je s financiranjem delovanje tega društva?
DATUM	IZLET	VODNIK	DATUM	IZLET	VODNIK
2.1.90	Kiun	Tancek	20-22.7.90	P.P Avstriji	Tancek Seliškar
. 7.1.90	Dražgoše	Kastelic"	28.7.90	Špik	Tancek Fajdiga
27.1.90	Polhograjska pot 1	Hribar	3-5.8.90	Triglav	u.o.P.D.
10.2.90	irni<rt-rir>a Kokrško ali K.Bistrica Kamniško sedlt}	vodniki	11,12.0.90	P.P Italija	Seliškar Lavrič
17.2.90	Polhograjska pot 2	Lavrič	18,19.8.90	Peca	Seliškar Kastelic
4.3.90	Arihova peč	M.Požar Kastelic	1-2.9.90	Vrši c Kriški podi Vrata	M.Pozar Seliškar
10.3.90	Grintavec	Seliškar Fajdiga	9.9.90	Tromeja	Kenda
24.3.90	Porezen	Kastelic	22.9.90	Druž.pohod Limbarska gora	Lavrič
1.4.90	Ključ Polhograjski Dolomiti	M.Požar F Požar	6.10.90	Kokrško sedlo Krvavec	Seliškar
7.4.90	Polhograjska pot 3	Tfincek	13.14.10.9C	Slov.pl.pot Porezen Vojsko	Fajdiga
28.4.90	Vršič Mojstrovka	Seliškar	20.10.90	NEZNANO	u.o.P.D.
5.5.90	Ob žici	u.o.P.D.	10.11.90	Litija Čatež	Tancek
6.5.90	Blegoš	Kastelic	17.11.90	Molnik Pugled	Tancek
26.5.90	Golica	očetov dan	M.Požar Lavrič	16.12.90	Črni vrh Javornik	Kastelic
27.5.90	Stol	M.Požar Lavrič ■	1.12.90	Kofce Veliki vrh	Fajdiga
9.6.90	Planina nad Vrhniko	Lavrič			
16.6.90	Polhograjska pot 4	Hribar			
Na Tošč in Črni vrh
PD IMP ima letos v programu pohodov in izletov tudi Polhograjsko planinsko pot. Tako je bila v soboto 26. 1. 1990 na vrsti prva etapa.
Po deževnem petku je v soboto zjutraj bolj slabo kazalo z udeležbo. Ko se je približal čas odhoda avtobusa se nas je vendar zbrala četverica. Vodja Rihard je predlagal, da se potegnemo do Polhovega gradca kar z osebnim avtom. Tako smo se že po polurni vožnji vzpenjali po Mačkovem grabnu proti Tošču. Kmalu sta nas dohitela še dva udeleženca. Po dobrih dveh urah grizenja kolen smo osvojili vrh Tošča, ki je s svojimi 1021 metri najvišja točka poti. Čeprav je
bilo drevje nad 900 metri okrašeno z žledom smo nekateri dobro »zakuhali«, posebno Milena. Po kratkem okrepčilu smo zapustili megleni vrh in se spustili proti vasi Selo. Planinska pot se prepleta z evropsko pešpotjo E7, tako da je dobro okrašena z markacijami in ni bojazni, da bi zašli. Ko smo se približevali Črnemu vrhu so se že začeli oblaki trgati in pred Blagajko nas je pozdravilo medlo sonce. Žal je bila Blagajka zaprta, tako da z žigom in čajem ni bilo nič. Ker ob sobotah ni avtobusa s Črnega vrha, smo spet vzeli pot pod noge in se preko Smolnika in Božne podali v dolino. Tudi v Polhovem gradcu je bila gostilna zaprta, tako da smo se šele v Ljubljani utrujeni toda zadovoljni odžejali.
Kenda
PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v 1. številki Glasnika IMP: mimika. Anadir, odnos. Triglav, arija. LI. Sotla. Arp, trojka, tros, Renata, Trn. ŽN, žarek. LE, estet, poseg, nerv. hiba. Esmeralda, ventil, Lias. Anton, Atena dialekt. Ren. IJ. prsi, Ica. Za pravilne rešitve v 1. številki Glasnika so bili izžrebani:
1.	Franc Brdnik. Smlednik 34, 61216 Smlednik (15,00 dinarjev)
2.	Veronika Glavač. Jama 19, 64211 Mavčiče (10,00 dinarjev)
3.	Rozka Kordin, Ul. bratov Učakar 90, 61117 Lj. (5,00 din)
NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik. Ljubljana, Li-kozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 5. marca. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 30 dinarjev.
Glede na to, da Planinsko društvo prispeva finančna sredstva za organizacijo tradicionalnih pohodov na Ključ, Triglavsko pogorje in v neznano, tečajnino za planinske vodnike ter za skromno zakusko ob izvedbi vsakoletnega občnega zbora, pa članarina, ki ostaja društvu, ne zadošča več. Dodatni finančni viri so dotacija posameznih podjetij iz okvira IMP z območja Ljubljane in Ivančne gorice. Lani je naše Planinsko društvo prvič dobilo finančna sredstva pri ZTKO Bežigrad, vprašanje pa je. če bo glede na razformiranje sisov deležno tovrstno podpore tudi letos... Predsednik Planinskega društva zato apelira, naj bi prosili za finančno pomoč vsa naša
podjetja z območja Ljubljane in Ivančne gorice, kjer so zaposleni člani tega društva. Društvo pa se obrača za finančno pomoč tudi na generalnega direktorja Borisa Gazvodo.
V razpravi je član planinskega društva Tone Lah izrazil, da želijo planinci dobiti v upravljanje, urejanje in v uporabo IMP-jev dom na Veliki planini. Generalni direktor, ki se je udeležil tega občnega zbora, je dejal, da je pripravljen predlog podpreti na prvi skupščini novega podjetja IMP.
Ob tej priliki je član planinskega društva Ivan Blažič podaril društvu ročno izdelan znak planinskega društva.
Marija Primc
OBVESTILA PD IMP
Grintavec - pozimi!
Za vse tiste planince, ki želijo doživeti čar zimskih gora, bo v soboto 10. 3. 1990 organiziran vzpon v zimskih razmerah na Grintavec. To je zimski čas, zato se od udeležencev zahteva sposobnost gibanja po snežiščih z uporabo cepina in derez. Poleg cepina in derez je potrebna še primerna obleka, obutev in ne pozabite na sončna očala. Zaradi zahtevnosti vzpona opozaijam na zahtevano opremo, hrano iz nahrbtnika (koče so zaprte), pa tudi nekaj kondicije ne bo odveč.
Odhod iz Ljubljane do Kamniške Bistrice bo ob 6. uri 40 minut z rednim avtobusom.
Dodatne informacije dobite po tel. 783-140/50 (J. Seliškar).
Vodnika na izletu bosta P. FAJDIGA, in J. SELIŠKAR.
Janez SELIŠKAR
Drugi del polhograjske planinske poti, (PPP) bo za planince PD IMP Ljubljana iz Polhovega Gradca na P. Grmado-Babna gora-Ključ-Brezje.
Na pot se bomo podali v soboto 17. februarja 1990 ob 7. uri 20 min. z avtobusne postaje Ljubljana, s perona 3. Zbrali se bomo 15 min. pred odhodom avtobusa. Vodja izleta bo tov. Leon Lavrič.
Na tradicionalni pohod na Arihovo peč, (Avstrija) se bomo podali v nedeljo 4. marca 1990. Poseben avtobus bo odpeljal ob 7. uri izpred stavbe IMP Ljubljana, Titova 37. Cene vožnje je 35.00 din. Prijavite se do 27. februarja 1990 pri poverjenikih v delovnih organizacijah in Jelačič Mariji tel. 59-225. Obvezen je veljavni potni list.
Za hojo se priporoča smučarske palice in dobro obutev. Vodja izleta bosta tov. Matjan Požar in tov. Robert Kastelic.
Zdravko Nastran
AFORIZMI
(NES)PAMET S pametjo se lahko skrega samo tisti, kije sploh kaj pre-
more.
PROBLEM
Kako naj zategujejo pas tisti trebušasti ljudje, ki so primorani nositi naramnice?
MILIJONARJI Pri nas smo že dosegli tisto stopnjo razvoja, da smo že vsi milijonarji.
Nekateri v novih, drugi pa, zvečine, v starih dinarjih...
PRAVICE ŽE... Zakonsko-teoretično ima pri nas sleherni pravico do dela.
Samo najde naj si ga, če si
ga more.
REFORME, OH!
Ko bi kdo napisal lepo »po domače« štorijo o vseh naših gospodarskih reformah, bi to bilo zelo zanimivo branje. Ko »krimič«.
Podobno bralna bi bila tudi štorija o naših šolskih reformah.
BREZ SKRBI!
Naj nas nikar ne skrbi, če naši politiki kar drug za drugim odstopajo!
Le namesto njihovim se bomo morali priučiti drugim imenom...
PRAVLJICE Družbeno-ekonomsko smo že dolgo (neuradno) v izrednem stanju.
Pa vendar nas še zmerom slepijo z nekakšnimi pravljicami.
»VOJNA TAJNA« Tanki naše JLA so »vojna tajna«, ki jo javno razkazujemo po ulicah.
NAGRADNA KRIŽANKA
IMP
Glasnih
SPOLNI
ORGAN
V01SKA
franc.
igralec
(ALAIN)
NAŽIV
Pogrinjek
nevarna
očesna
Bolezen
(MASKI
Mučitelj
JUŽNA AMERIKA
DVOJNI
Polmer
Gostejša
Slaščica
Kraj nad SoČko
bOLlMO
kos
CELOTE
MESro
V
.bACMACIJI
PRITOK.
KAMH.
Bistrice
Palačinka
SKRAJNI RT
juZne
AMERIKE
Bonača
Žival
"sr
kRA) PRI bOMZALAH
LlUbSTVO V LAOSU
INKOVSKI
kRAVJ
Sl. PESNIK.
BULA
MIŠIČNEGA TklV A
ŠABAC
Avtor.
Marku
Bokalič
NADUHA
ŽIVALSKO
Potomstvo
podpora
vrsta
VRBE
ZELENICA v puščavi
POHLAbNI
MESEC
German. N A ROb
ARTILER.
0R0Ž1E
INTERVAL
ŠTIRIH
TONOV
SARAJEVO
Oročjt
v
Atlantiku
URAbNI
SPIS
NlSto V ITALIJI
Posteljna USA
kRA)
PRI Grosupljem
Pevec
Jones
ročno
ORObJE
rečna
Riba
SL. SLIKAR-(MATIJA)
PRETRES
PlOCNIk
bANSKA
NEMŠKO
MESTO
NIELS
JERNF
.RUM
SLUGO
UBITI IT.
Politik
(Albo)
Stena
arktični
Ptic
velemesto
v
KANAbt
PRVI
Moški
ČLOVEK
l ISTIM imenom
Po
V '
In
po
dv
t°l
rij
gl
Pl
je
:-a o fc /v c' s? č't5