Poštnina plačana T to to vini. Leto 1X1. itn. 161. 0 Unmianl. v tora 1J. Tulim WZ8. Ceno Dio V Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—. do 100 vrat 250 Din, večji inserati petit Trata 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se Iie vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304. Atentator Ivan Momči'ov še davi umrl Naposled priznava tudi policija sama, da je bival atentator že dolgo v Jugoslaviji in užival zaupanje oblasti — Beograd, 17. julija. Uprava beograjske policije je izdala sinoči komunike o uspehih dosedanje preiskave v zadevi atentata na načelnika javne varnosti Žike Lazi-ca ter objavlja med drugim naslednje: Atentator se imenuje Ivan Momči lov iz Keorokopa na Bolgarskem, kjer je bil srbski finančni uradnik. Leta 1923 je emigrira] v Grško, 1925 pa v našo državo, kj~*- je zaprosil za gostoljubje, ki mu je bilo v kratkem dovoljeno, ker so zanj jamčili predstavniki bolgarskih emigrantov v Beogradu. Odpotoval je v Požarevac kot emigrant, zatem je bival v raznih drugih krajih^ nazadnje pa je pred 2 mesecoma prišel z emigrantsko izkaznico v Beograd ter se iasta-nil. v hotelu >Postvina*. Njegovo obnašanje v Beogradu ni dalo nobenega povoda za sum ker se je stalno družil s tukajšnjimi bolgarskimi emigr,i:ili. tekom preiskave, ki se vodi, je bilo ugotov- ljeno, da je Momčilov v zadnjem času prišel v zvezo z nekimi člani makedonskega revolucionarnega komiteja, ki so ga preko Gii-gora Milčinova angažirali, da izvrši atentat na g. Lazića. Makedonski revolucionarni komite skuša v zadnjem času, ker ne more rekrutirati ljudi z našega ozemlja, v svoje svrhe najti med emigranti plačance za izvrševanje atentatov, obljubljajoč jim rehabilitacijo v Bolgarski, kakor j,e to bilo tudi v tem slučaju. Grigor Milčinov, ki je organiziral ta atentat, je pobegnil na naslednji način: Dne 11. t. m.y dva dni pred atentatom na g. Lazića, je izvršila zagrebška policija preiskavo v stanovanju Milčinova, ker je prejela obvestilo, da so v njegovem stanovanju skrita neka sumljiva pisma. Pri preiskavi niso našli ničesar, kar bi govorilo o pripravah za atentat na g. Lazića. Tekom preiskave same je Milčinov skočil skozi okno ter pobegnil in ga doslej niso mogli izslediti. Najnovejše „zasluge" dr. Korošca V obupni borbi hegemonistov za moč in oblast je začel dr. Korošec denuncirati uradnike. — Zaslužena obsodba dr. Korošca v beograjskem listu. Beograd, 17. julija. Sinoćnje >Novosti« pišejo pod debelim naslovom »Denuncijant« naslednje: »Odkar je g. dr. Korošec minister notranjih del, smo ga spoznali ob raznih prilikah. Sedaj pa se je g. dr. Korošec pojavil v umazani vlogi denuncijanta. Poslal je pismo ministru za šume in rudnike in obtožil načelnika tega ministrstva Belančiča zaradi njegovega govora na spominski svečanosti za pokojnima Pavlom Radićem in dr. Gju-rom Basaričkom v Hrvatskem klubu. G. Belančič je izjavil, da ie krvavi atentat pogodil državo in idejo edinstva. Obsodil je ljudi, ki odobravajo »krvoločno ubijanje golorokih ljudi«. Dejal je, da je bilo že dovolj žrtev in da ima upanje, da bodo kmalu zavladali v naši državi ravnopravnost, človečanstvo in svoboda. G. dr. Korošec ie našel, da je vse to državi reete Koroščevemu režimu nevarni separatizem in je denuncira] ministru visokega uradnika. Nam se zdi, da bi g. dr. Korošec bolje storil, ako bi zadnje dni, ko še ministruje, molčal ter ne podil iz Beograda še zadnjih Hrvatov. Smatramo, da bi dr. Korošec lahko pustil pri miru državo in edin-stvo. katerima so bili baš pod njegovim ministrovanjem zadani najtežji udarci. Njegova posredniška in denuncijantska vloga je odvratna. S tem, da obtožuje g. Belančiča, je g. dr. Korošec dejansko denunciral ves hrvatski narod, ki gleda danes enodušno kakor g. Belančič na dogodke od 20. junija. Sploh bi moral g. dr. Korošec umolkniti ter skrbeti za to. da ga javnost pozabi, če že v naši državi nihče več ne odgovarja za svoja dejanja in torei tudi za toliko brezpotrebno prelivanje krvi v Beogradu in Zagrebu. G. dr. Korošec bi se moral zavedati, da ie slabo napravil izpit in da se zaman ponuja za rešitelja države in edinstva. Vsa država sprejema to kot provokacijo in vsem je odvraten ta njegov denuncijantski posel. Bednik!« Nevarna igra velesrbskih hegemonistov Besna in strupena kampanja hegemonističnega tiska ustvarja neznosno atmosfero in sili KDK, da zavzame še odločnejše stališče. — Beograd, 17. julija. Povodom besnih napadov beograjskega tiska na KDK in njene voditelje objavlja beograjska »Reč« daljši članek, v katerem naglasa med drugim: »Hegemoni stični beograjski tisk na naravnost odvraten način forsira tezo, da se mora ponovno sestaviti vlada četvorne hegemonistične koalicije. Ta tisk objavlja izjave neimenovanih radikalov hi demokratov, ki divjaško napadajo Radića, kakor da jim še ni dovolj, da je bil Stepan Radič v Narodni skupščini skoraj umorjen in da so bili ubiti in ranjeni njegovi tovariši .Ta tisk je povodom atentata na Žiko Lazića objavljal uvodne članke, v katerih najostreje obsoja atentat, kakor se to spodobi. Toda v svojem velikem ogorčenju proglaša ta tisk Bolgarijo za razbojniško gnezdo. Pomisliti pa je treba, da bi imeli v Bolgariji, če bi %se izvedle svobodne volitve, ogromno večino zemljoradniku ki so za edmstvo z nami in ki so največji nasprotniki znane razbojniške organizacije v Bolgariji. Ravno isti tisk pa ni našel niti besedice obsodbe, da bi obsodil grozen umor v Narodni skirpš&ni. ki nima primere v svetovni zgodovini. Zato pa se ti listi strašno razkačijo, če »rabi Stepan Radić kako ostrejšo besedo na njihov naslov in na naslov onega Beograda ter one politične grupe v njem, ki zahtevajo sklicanje Narodne skupščine, v kateri je bila prelita hrvatska kri. Če se bo ta kampanja, ki v Beogradu In Srbiji draži duhove v taki meri. da prvaki KDK vsak dan dobivajo grozilna pisma in ki onemogoča prvakom KDK nadaljno bivanje v Beogradu, nadaljevala po isti metodi In na isti način, bo morala KDK k temu zavzeti staPŠče in spreleti primerne sklepe. Zelo pa se va- rajo oni, ki mislijo, da bodo s takšno kampanjo preplašili prvake KDK in pokolebali njihovo odločno in energično stališče. Treba pa ie tudi pribiti, da so največji sovražniki naše države inspirator-ji te kampanje, ki je tembolj žalostna v 10 letu našega narodnega in državnega edinstva. f Giovani Gioitti — Milan, 17. julija. Danes zjutraj ob 1.35 je umrl v visoki starosti 85 let bivši dolgoletni italijanski ministrski predsednik in senator Giovanni Giolitti. V Beogradu je bilo izvršenih nekoliko aretacij med bolgarskimi emigranti, ki so se družili z atentatorjem. Doslej se le ni ugotovilo, ali so atentatorjevi sokrivci. Tekom preiskave je bilo zbrano gradivo, ki brez dvoma popolnoma pojasnjuje atentat. O osebah, ki so sodelovale pri tem atentatu, je preiskava še v teku. — Beograd, 17. julija Pri atentatorju Ivanu Momči lovu se je sinoči zopet pojavila visoka temperatura. Mislijo, da so že nastopile komplikacije z vnetjem možgan in da zanj ni nobene rešitve več. — Beograd, 17. julija. Atentator Ivan Momčilov je danes zjutraj ob štirih podlegel poškodbi. Snoči se je pojavila visoka temperatura, nakar je padel v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Njegovo truplo je bilo popoldne prepeljano v prosekturo, kjer bo izvršena obdukcija. Zastoj v sestavljanju vlade — Beograd, 17. julija. V razvoju politične situacije danes dopoldne ni bilo zabeleženih nikak«ih pomembnejših dogodkov. General Hadžić se je dopoldne ponovno sestal z v Beogradu se mudečimi kandidati ter razpravljal z njimi o programu svoje vlade. Zastoj, ki je nastal v razpletu krize, bo premo-sten šele jutri, ko do>pe semkaj londonski poslanik Gjurič. Zatrjuje se, da bo njegovo mnenje merodajno. General Hadžić, ki je bil poporane v avdijenci na dvoru, še vedno odklanja točnejše izjave o obsegu in značaju svojega mandata. Flamska demonstracija v Bruslju — Bruselj, 17. julija Pri včerajšnjem slo* vesnem sprejemu prestolonaslednika in nje-crove soproge je prišlo do demonstracij Fla-mov. Močni oddelki policije so s podporo orožništva dosegli, da ie svečanost potekla po programu. Iz množice so se culi klici: amnestija, amnestija! Živel Borms! (Borms |e flamski narodni junak, ki je od zaključka vojne še vedno zaprt v Lonvainu.) 12 oseb je bilo aretiranih. Zaplenjeni so bili številni letaki, na katerih je pisano: Albert spada v zapor. Borms pa na svobodo. Francoski pristanek na ameriški protivojni pakt — Pariz, 17. julija. Francoski odgovor na Kellogovo noto izjavlja, da je francoska vlada sporazumna z novimi določbami predlaganega tekata in ugotavlja, la bodo glasom teh določb vsi oni. kateri bgdo pogodbo kršili, izgubili vse ugodnosti, ki jih nudi pogodba. Francoska vlada jem^e nadalje na znanje interpretacijo protivojnega pakta, ki zadovoljuje francosko stališče m da predlaganj pakt v nobenem primeru ne odreka prizadetim državam pravice do samoobrambe, niti, da je ta pogodba v nasprotju z določbami ženevske, locarnske in nevtralitet-nih pogodb. Odgovor nadalje konstatira,, da bo vsaka kršitev protivojneaa pakta osvobodila druge podpisnice te pogodbe vseh obveznosti. Končno ugotavlja francoski >d govor, da je ameriški protivojni pakt, katerega bodo lahko podpisale vse Članice locarnske pogodbe, postal s tem dejstvom splošnega značaja, kakor si je to želela francoska država. Velika železniška nesreča v Monakovem V nedeljo zvečer sta trčila pri monakovskem kolodvoru dva izletniška vlaka. — Število ponesrečencev še ni znano, _sodijo pa, da je 50—60 mrtvih in nad 100 težko ranjenih. — Monakovo, 17. julija. V nedeljo ponoči se je pripetila v neposredni bližini monakovskega kolodvora katastrofalna železniška nesreča, ki je zahtevala po dosedanjih ugotovitvah deset mrtvih in 30 težko ranjenih. Okrog 11. ponoči je odpeljal s kolodvora nabito poln izletniški vlak. Iz še nepojasnjenega vzroka pa se je vlak na nekem ovinku tik za kotodvorom ustavil. Kolodvorsko osobje o tem ni bilo obveščeno in je takoj nato pustilo pasirati isto progo drugi vlak. Strojevodja drugega vlaka radi ovinka ni mogel opa-zii na progi stoječega vlaka ter je z naraščajočo brzino vozil dalje. Lokomotiva se ie s tako sito zaletela v zadnie vagone prednega vlaka, da se le zarite skozi dva osebna vagona in obtičala med razvalinami tretjega vagona. Ker je bila pri tem razbita tudi lokomotiva, je nastal povrh še požar, tako da v prvem hipu m bilo niti misliti na rešitev ranjencev. Iz pod razvalin je odmevalo obupno ječanje ranjencev, ki jih je čimdalje bolj objemal ogenj, tako da so pozneje potegnili izpod razvalin le še zoglenele ostanke človeških trupel. Šele proti 6. uri zjutraj se je gasilcem posrečilo, da so ogenj pogasili in začeli razkopavati razvaline. Izpod ruševin so ob 6. zjutraj potegnili 10 mrtvih In 30 težko ranjenih. Skupno število žrtev te katastrofe pa cenijo na 50 do 60 mrtvih in nad 100 ranjenih. Identiteta ponesrečencev še ni ucroovljen.. So večinoma izletniki iz Augsburga in iz predmestij Monakovega. Vročina uničuje in mori Smrtne žrtve neznosne vročine v evropskih velemestih - Za stoj v gospodarskem življenju — Pariz, 17. julija. Snočna nevihta, ki je trajala od 5. do 9. zvečer, je prinesla nekoliko ohlajenja. Včeraj je vladala skoraj v vsej Franciji tropična vročina. Toplomer je kazal v senci 38 stopinj. V mestu je radi vročine umrlo do sinoči 42 ljudi. Rešilne postaje so imele ves dan polno dela s ponesrečenci, ki so onemogli vsled vročine. Nekatera industrijska podjetja so morala radi vročine ustaviti podnevu obratovanje. — Dunaj, 17. julija. Tropična vročina traja dalje. Toplomer je kazal danes opoldne v senci 36 stopinj. Tekom da- našnjega dopoldneva je bilo prepeljanih v bolnico zopet 40 onemoglih. Od včeraj v bolnico prepeljanih sta ponoči dva umrla. — Praga, 17. julija. Mesto je radi silne vročine kakor izumrlo. Vse beži v vodo. Vltava je tako padla, da znaša vodostaj komaj en meter. Radi pomanjkanja vode so morala razna industrijska podjetja ustaviti obratovanje. — Berlin, 17. julija. Tudi danes vlada neznosna vročina Toplomer je kazal že ob 10. dopoidne 38 stopinj v senci. Včeraj je bilo prepeljanih v bolnico 50 ljudi, 15 pa jih je umrlo. Vedno hujše obtožbe proti generalu Nobilu Senzacionalna izjava prof. Bohounka. — Katastrofo je zakrivil Nobile. — Švedska vlada ga bo obtožila radi umora. — Oslo, 17. julija. Ruski rušilec ledu »Maligin« je bil pozvan, naj se vrne v Arhangelsk. Spotoma naj preišče vse ozemlje za sledovi o Amundsenu in njegovem spremljevalcu. V tukajšnjih krogih vedno bolj razpravljajo o krivdi na katastroii »Italie«. Izjava Zappija. kako sta on in Mariano zapustila ranienega in onemoglega Malmgreena njegovi usodi, je izzvala ogromno ogorčenje. Še večjo senzacijo je zbudila izjava češkoslovaškega učenjaka prof. Be-houneka, ki jo objavljajo moskovska »Izvestja«. Behounek je izjavil, da ie Malmgreen že pred katastrofo »Italie« opozarjal Nobila na pretečo nevarnost, da pa si NobHe ni dal ničesar dopovedati in je Malmgreenove strokovnjake nasvete osorno zavrnil. Će tudi je - »r.-'n'o c^-"ino r">!»^d~o vreme, ki je kavo, je Noblle vztrajal na tem, da na- d?!?1!«*? v!*af*2« polet proti ~ ' Težka nesreča na triglavski severni steni 2e včeraj so se razširile po Ljubljani alarmantne vesti, da se je na severni triglavski steni v nedeljo smrtno ponesrečil neki turist Obrnilni smo se telefonično na razna turistovska izhodišča v kranjskogorskem sod. okraju in smo dosedaj prejeli o nesreči le nekaj spiošnih podatkov, natančnejših in podrobnejših vesti pa zaenkrat še nismo mogli dobiti. Kakor nam poročajo iz Mojstrane, je včeraj prihitel v Mojstrano neki turist in zaprosil pri tamkajšnji podružnici SPD za nujno pomoč, ker se je baje precej visoko v severnimi igla vski steni težko ponesrečila v nedeljo popoldne neka turistka iz Maribora, ki je hotela preplezati nevarno triglavsko steno. Nekako pod sredino stene, ko je že absolvirala del nevarne plezalne ture, je drzni plezalki na gladki steni spodrsnilo in je padla kakih 15 metrov globoka kjer je obvisela na ostri skali. Pri padcu si je zlomila nogo na dveh krajih in se tudi sicer zelo težko poškodovala. Njene klice na pomt>č so čuli razni turisti, ki pa nesrecnici niso mogli pomagati. Ponesrečenka ie morala prebiti mrzlo noč z nedelje na ponedeljek, kakor tudi ves včerajšnji dan in preteklo noč v obupnem položaju brez vsake pomoči na skali, kjer je po padcu obležala. Včeraj so prišli pod steno trije nemški turisti, ki so na klice ponesrečenke po pomoči skušali splezati do nje, kar pa se jim kljub silnim naporom ni posrečilo. Zato so se vrnili po svoji poti nazaj in poslali nekega turista, na katerega *o spotoma naleteli, po pomoč v Mojstrano. V Mojstrani so takoj sestavili reševalno ekspedicijo iz izvežbanih in preizkušenih gorskh vodnikov, ki jim je sleherna skala našega Trglavskega pogorja znana kot domača izba. Take reševalne ekspedicije ima organizirane SPD v vseh važnejših planinskih izhodiščih. Reševalna ekspedicija je bila takoj še tekom sinoćnjega večera kompletno sestavljena in se je proti polnoči pod vodstvom preizkušenega in priznanega našega gorskega vodnika Gregorja Laha iz Mojstrane napotila skozi Vrata proti severni triglavski steni. Kakor računajo, je ekspedicija danes zjutraj okrog pol 3. ure prispela v Vrata m kmalu nato pričela z reševalnimi deli v sten* V Mojstrani pričakujejo povratka reševalne ekspedicije s ponesrečenko danes popoldne med 12. in 14. uro. Za rešitev so iskali tudi znanega vodnika Jožeta Copa z ko ie bila katastrofa neizbežna, je začel Nobile jokate tekati po kabini ter iskati nasvetov svojih spremljevalcev. Behounek je prepričan, da pade vsa odgovornost za katastrofo izključno le na gene-Švedska vlada bo tekom prihodnjih dni oficijelno razpravljala o vložitvi tožbe proii generalu Nobilu in glede mednarodne preiskave ponesrečene faŠU stovske ekspedicije na severni tečaj. Reševalna akcija je stala Švedsko 150.000 K. Vlada bo razpravljala tudi o tem, ali naj zahteva od Italije povračilo tega zneska. — Kingsbay, 17. julija. Švedsko letalo, ki je po brezuspešnem iskanju za Amundsenom pristalo včeraj v tukaj* šnji luki, je vihar, ki je razsajal ponoči, popolnoma razbil. — Parnik «MihaeI Dard», ki ga je norveška vlada odpo* slala, da sodeluje pri reševalni akciji in iskanju Amundsena, se je danes vr* nil. O Amundsenu, odnosno njegovem letalu še vedno ni nikakega sledu. Jesenic, ki je renomiran plezalec in dober poznavalec severne triglavske stene, vendar ga niso mogli najti. Naibrže je odšel s kako skupino turistov na en ali drugi vrh Triglavskega pogorja, kajti on se nahaja v poletnih mesecih stalno v Vratih in se ga številni turisti zelo radi poslužujejo kot vednika po nevarnih gorskih potih radi njegove splošno znane izkušenosti in sigurnosti. VERA IN FAŠIZEM. — Praga, 17. Jurija. General Gajda. znani Če-v Genovi je po 56-letmem obstoju prenehal izhajali z izjavo, da opušča boj za visoke ideal« vere in domovine pod pritiskom dogodkov, proti katerim je vsak odpor zaman IRSKA ZA PROTIVOJNI PAKT — London, 17. julija. Vlada irske republike je brez pridržka sprejela Kellovov protivojni pakt. POTRES V TURČIJI — Angora, 16. julija. Včeraj je bil zabeležen v Smirni izredno močan potres. Ju-stična palača je težko poškodovana. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.87—22 93 (22.00). Berlin 13.555—.3.585 (13.57). Bruselj 0— 7.9298, Budimpešta 0—9.9229 Curih 1094.1 —1097.1 (1095.6), Dunaj 8.015—8.045 (8.03), London 276.39—276 19 (276.79), Newyork 56.83—57.03 (56.93), Pariz 0—222.75, Praga 168.3—169.1 (168.7), Trst 296.75—298.75 (297.75). Efekti: Vojna škoda 440—HO (440). Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den.. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den.. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Za» ključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 1 vag. desk, smrekasjelka. monte, 18. 24, 28, 38, 48 mm, fco. vag. nakl post. po 500, 1 vag. remeljnov 34/64. 38/78, 68/68. 78/78, 98/98, 24/28, fco. vag. nakl post. po 500, 1 vagon letvic, 12 X 24, 2—4 m, fco vag. nakl. po* staja po 600 in 1 vag., tramov 6/7, 6/8, 7-9, 5—10 m, fco. vag. meja po 280. Deželni pridelki: Tendenca slaba. Za» ključkov ni bilo. Cene so ostale nespreme* njene. ZAGREBŠKA BORZA. — Zagreb, 17. julija. Devize: Dunaj 803, Berlin 13.57, Milan 297.75, London 276.79, Pariz 222.75. Praga 168.70, Curih 1095.60, Newyork 56.93 — Efekti: Vojna Skoda 440. INOZEMSKE BORZE. — Čarih, 17. julija. Zagreb 9.1275, Dunaj 73.27, Berlin 123.90. Milan 27.20. London 25.255, Pariz 20.33, Praga 15.40, Newyork 519.50, Budimpešta 90.55. Stran 2. Kletev krivega preroka je blagoslov božji Klerikalno orožje je poleg zlorabe vere prostaško psovanje* — Kako klerikalcem resnica oči kolje. — Slaba vest klerikalnim voditeljem ne dopušča, da bi zavrnili obtožbe zaradi prelivanja nedolžne krvi. Danes objavlja »Slovenec, dolgo poročilo o nad vse slavnem nedeljskem shodu klerikalcev v Dobrni vasi pri Žalcu, kjer so vsi govorniki od dr. Korošca do zadnjega njegovega ministranta izrekli slovesno prekletstvo nad naperdnim tiskom in ki pomen j a pravo blamažo za klerikalce. Seveda trdi »Slovenec«, da je bilo na tem shodu 10.000 ljudi, da bi vsaj v tistih, ki niso bili prisotni, zbudil mnenje o njego-v »irrrpozanntosti«. Omenjamo samo, da sta beograjska lista »Politika« in »Vreme«, ki sta bila zelo naklonjena Vukičevićevemu režimu in ki še danes vneto branita dosedanje vladne strake, poslala na ta klerikalni shod svoja poročevalca. In tako poroča »Politika«, da je bilo udeležencev 3000 do 3500, radikalno »Vreme«, ki je klerikalcem še bolj naklonjeno, pa iz dobrohotnosti sploh ne omenja števila udeležencev. Resnice ni hotelo povedati, da bi ne škodovalo svojemu zavezniku, zlagati pa se ni hotelo, ker je se vedno bolj moralno kakor pa so naši klerikalci. Da je bilo med udeleženci polovico žensk in otrok, omenjena listta iz razumljivih vzrokov ne poročata. In tako se lahko reducira število prisotnih volilcev na 1000 do 1500, od katerih je treba odbiti še precej onih, ki nosijo pod vratom kolar-ae. Shod je bil po šttevilu udeležbe prava blamaža in če »Slovenec« govori in piše o 10.000 udeležencih, more vsaj resnično na-vizočih 3000 ljudi spoznati, kaj je pristna klerikalna laž. Potrebna pa je še naslednja ugotovitev. Na shodu, ki je bil posvečen izobčenju naprednega tiska in na katerem so vsi govorniki klicali ogenj in žveplo iz nebes na »Jutro«, »Slov. Narod«, »Domovino; in »Kmetski list«, se nihče izmed govornikov ni bavil z obtožbami, ki so bile izrečene prot defoi dr. Korošca in njegovih tovarišev v beograjskem parlamentu. Samo psovali so kakor furmanski hlapci, ko jim zga-rana mrha ne more potegniti zavoženega voza iz blata. Prav to je tisto, kar tvori posebno razliko med klerikalnimi voditelji in klerikal-nm tiskam ter voditelji Kmetsko - demokratske koalicije ter naprednim tiskom. D oči m prvi psujejo, se dragi bore s poštenim orožjem pameti in dokazov, na katere si klerikalci ne upajo odgovarjati, ker Jih ni mogoče ovreči. Če je res, da dr. Korošec kot minister policije ni odgovoren za prelivanje krvi na zagrebških in beograjskih ulicah, če je res, da klerikalci niso bili zavezniki morilca Pu-niše Račića, da ga niso ščuvali proti poslancem KDK, katerih kri je bila prelita v Narodni skupščini, če je res: da klerikalni poslanci niso podpirali predloga tega morilca, naj se izključi Stepan Radić iz parlamenta, da bi ne prišlo — do »izrednih dogodkov«, če je res, da klerikalci niso bili izavezniki radikalov, da se niso zvezali z Vukičevićem na življenje in smrt, in če je končno res, da dr. Korošec niti ni bil minister policije ter ni izdajal navodila policiji in orožnistvu, kako naj postopata proti demonstrant om na beograjskh in zagrebških ulicah ,če ni res, da je dr. Korošec v parlamentu odklonil preiskavo o krivcih prelivanja krvi, in da dr. Korošec niti duhovnik ali profesor bogoslovja ni, — kako lahko bi bilo vse to dokazati ter postaviti naše liste na laž. Toda nihče izmed klerikalnih voditeljev nitni ne poizkuša teh ugotovitev zavreči, pač pa psujejo in hujskajo proti naprednemu tisku, ki je samo ugotovilo dejstva, znana vsemu svetu. Zatajili bi radi resnico, ker se boje odgovornosti in zato zaklinjajo in zaprisegajo svoje ljudi, naj za božjo voljo ne čitajo neklerikalnih listov, da bi ne zvnedeli, kakšni so klerikalni voditelji. Mi, ki se resnice ne bojimo, navajamo, kaj pi-šej klerikalni listi, klerikalci pa se niti omeniti ne upajo, kaj se jim očita, čeprav kličejo boga za pričo. To je več kot jasen dokaz, da nimajo čiste vesti. Vedo pa naj, da jim bomo še nadalje iz-praševali njihovo kosmato vest in da jim pri tem ves klerikalni snfizem ne bo prav nič pomagal. Nič ne bo pomagalo, če govori dr. Korošec, da je »treba odločno nastopiti proti onim, ki nosijo strup in blato v naše hiše*, če pravi posl. Klekl, da »blatijo dr. Korošca nevredni ljudje.« če pravi predsednik mariborskega oblastnega odbora, da »nas ne more nihče na svetu siliti, da podpiramo onega, ki je naročen na *Jutro«, in da občujemo z ljudmi, ki ga berejo«, če pravi piedsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr . Natlačen, da ne bomo mirovali prej, dokler ne zatremo vsak v svojem krogu tega strupenega časopisja*, če govori posl. dr. Hohnjec o »ostudnem in surovem pisanju »Jutra«, »Domovine* in »Kmetskega lista«, če govori v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Sušnik o >ogabnem načinu političnega boja, ki ga je začelo poživljati svobodnjakarsko časopisje z »Jutrom« na čelu — vse to ne bo nič pomagalo, kajti vsi ti gospodje, vsaj gospodje po obleki, so soobtoženci dr. Korošca in njegovih zaveznikov, ki branijo svojo kožo in ki se ne upajo povedati In ovreči, česar se jih dolži. Ljudje pa hočejo vedeti, kaj pišejo toliko preganjani in psovani neklerikalni listi, in zato kljub vsem naporom klerikalnih voditeljev njihova naklada slamo narašča, zlasti v zadnjih dneh. Časi kitajskega zidu, s katerim hočejo obdati klerikalni voditelji slovensko ljudstvo, so že davno minuli. Prav nič ne bodo pomagale še tako slovesne prisege ali zaobljube s klicanjem Boga na pomoč, da »bomo svojo borbo usmerili v cilj, da se uniči »Jutro« in njemu sorodno časopisje". Tudi od tajništva SLS naročene izjave raznih organizacij in korpora-cij proti naprednemu tisku, ki se glase skoro vse enako, ne bodo nič zalegle, ker vemo, da izhajajo od ljudi, ki se ne upajo misliti z lastno glavo. Poudariti je tudi treba, da sta na klerikalnem shodu v Dobriši vasi pri Žalcu zastopnik orlovske zveze in zastopnica orli-ške zveze izrekla posebno zaupnico dr. Korošcu, čeprav se je doslej v orlovskih krogih trdilo, da sta obe organizaciji nepolitični. Sneli so s tem svojo krinko in po tem se bomo tudi ravnali. Klerikalcem bi samo svetovali, naj vzamejo v roke sv. pismo in prečitajo, kaj govori o preroku Bileamu, ki je tudi preklinjal izvoljeno ljudstvo, pa ga je moral potem blagoslavljati. Njegov osel ie videl angela, ki je Bileamu dobro svetoval, Bi-leam sam ga pa ni videl, ker je bil kriv prerok. Nam služi klerikalna jeza nad naprednim tiskom v zadoščenje, ker vidimo, da smo na pravem potu. Žalosten bi bil naš položaj, ako bi nas klerikalci hvalili očitno, še bolj pa bi bilo to žalostno za slovensko ljudstvo. Edino, proti čemer moramo protestirati, je to, da klerikalci istovetijo čast dr. Korošca s častjo in ponosom slovenskega ljudstva. Slovensko ljudstvo gotovo noče prevzeti odgovornosti za sodelovanje klerikalnih voditeljev pri prelivanju bratske krvi. Dovolj sramotno je že to za nas Slovence, da so ljudje iz naših krajev sodelovali pri dogodkih, ki so postavili vso jugoslovensko državo v zelo slabo luč pred vsem civiliziranim in kulturnim svetom. Iz muhe slon! V Žalcu je bilo na klerikalnem shodu 2000 ljudi. Klerikalcem naklonjena beograjska Politika« — vrana vrani oči ne izkljuje! — jih je naštela 3000, današnji -Slovenec' jih vidi že celo armado, 10,000, zagrebški klerikalni listič »Narodna politika« pa že kar triumfalno poroča, da jih je bilo »preko 20.000!« Ako imajo klerikalci kje tam doli v Bosni ali Dalmaciji še kak list, bo ta bržčas poročal, da je bilo v Žalcu sto tisoč ljudi! Pisane zgodbe iz naših krajev Nevarna vlomilca pod ključem. — Oskrunil in ugonobil deklico. — Tragična smrt subotiškega zdravnika. — Veliki vlomi v Gjurgjevcu. — Grozen umor ljubimca. Zadnji čas jc zagrebška policijska kronika beležila izredno mnogo manjših tatvin in vlomov. Tako so javili policiji, da so bili okradeni ravnatelj kavarne »Medulič« Viktor Tratnik, upravitelj Zadruge za kemične potrebščine Aleksander Abafi, hišnica Anastazija Pepelnik, delavec Mato Nervin, bančni direktor Ignac Kreutzer, hišnik Josip Senčar in še mnogi drugi. Vlomilci so po tatvinah navadno zabrisali za seboj sled s tem, da so odpotovali iz Zagreba v Koprivnico. Neke noči so vlomili pri mehaniku Viljemu Kartisu. Tu so pa imeli smolo. Policija jih je zasačila in vtaknila v zapore koprivniškega sodišča. Vlomilca sta Josip Kovačič in Slavko Tatic. Prvi je ključavničarski pomočnik, drugi pa krojač. Nekaj dni po aretaciji jima je uspelo pobegniti iz zapora. Obstojal je sum, da sta se vlomilca odpravila v Zagreb. Zagrebška policija se je za nevarna vlomilca zanimala in ju našla v neki hiši v Maksimir-ski ulici ter ju aretirala. Pri zaslišanju sta izjavila, da jima je pri vlomih pomagal tudi Ivan R., ki je Še mladoleten. Redarstvo je aretiralo tudi njega in ga oddalo v zavetišče. Na stanovanju obeh vlomilcev so našli več listkov zagrebške zastavljalnice. Pokradene stvari sta zlikovca oddala v zastavljalnico. Kova-čiča in Tatica je policija izročila zagrebškemu sodišču. ★ Pred dnevi je prosila orožniška postaja v Križu zagrebško redarstvo, naj aretira delavca Ivana Frigana, ki se je mudil v Zagrebu. Orožniška postaja je obvestila nadalje zagrebško redarstvo, da je omenjeni delavec oskrunil neko 141etno deklico in nato pobegnil. Redarstvo je takoj začelo iskati delavca in ga slednjič našlo na Paromlinski cesti ter ga aretiralo in zaslišalo. Izjavil je, da je bil prijatelj neke devojke skoraj tri leta v Križu in ves ta čas med njima ni bilo nikakih intimnosti. Meseca januarja nekega dne sta pa bila sama doma. Dekličina mati je odšla po opravkih in tedaj je delavec deklico prvič zlorabil. To se je potem ponavljalo in nekega dne je deklica nenadoma obolela. Tudi njena mati je to opazila in prijavila delavca orožnikom. Ko je Frigan zvedel, da ga iščejo orožniki, je pobegnil v Zagreb. Delavec se zagovarja, da deklice ni zlorabil, ker je privolila sama, da so med njima nastale intimnosti. To je pa zelo malo verjetno. Zato je policija delavca pridržala v zaporu. Ko ga je policijski zdravnik preiskal, je ugotovil, da je okužen s težko spolno boleznijo. Iz Osijeka poročajo, da je včeraj Drava zahtevala prvo letošnjo žrtev kopalne sezone v Osijeku. Utonil je dr. Kučančanin, kasacijski sodnik iz Subo-tice, ki je prišel vsako poletje na po? čitnice k svoji materi in sestri v Osijek. Utonil je na baranjski strani Drave, na kraju, kje«* se nahajajo vlačilci. Kučančanin se je v čolniču približal vlačilcem in ni vedel, da je to najnevarnejši kraj za čolnarje in plavalce. Sodnikov čolnič je prišel v vrtinec med dva vlačilca in se je prevrnil. Nesrečni sodnik je v trenutku izginil pod enega izmed vlačilcev in je utonil. Ta nesreča se jo pripetila okoli poldneva. Na istem kraju se je pa tri ure kasneje pripetila še bolj tragična nesreča Ko se je raznesla vest o smrti subotiškega sodnika, sta prišli na obalo tudi njegovi dve sestri učiteljica Natalija in hišna posest-nica Katica. Hoteli sta pomagati pri iskanju trupla ponesrečenega brata. Obe sta neprestano jokali in bili popolnoma obupani. Nenadoma sta skočili v samomorilnem namenu v Dravo med vlačilce. Katica je izginila v vrtincu in utonila, dočim so Natalijo z velikim naporom rešili iz vode. Obe tragediji sta vzbudili v Osijeku globoko sočutje. Že nad leto dni se množe v Gjurgjevcu večji vlomi. Kljub vsem naporom varnostnih oblasti zlikovcev ni bilo mogoče izslediti dokler jih ni pred dnevi izdal ukradeni suknjič. Prva tatvina je bila izvršena pri Ivanu Domišljanoviču. Ukradli so mu razno obleko. Te dni je Domišljanović videl, da nosi neki Peter Maric iz Gjurgjevca suknjič, ki je bil nekoč njegova last. Ko je Domišljanović vprašal Marica, od kod ima suknjič, je ta odgovoril, da ga je kupil na kolodvoru v Pitomači. Navzlic temu je pa prosil Domišljanoviča, naj ne prijavi tatvine orožnikom in mu je za to uslugo tudi ponujal odškodnino. Med tem je pa mati vlomilca že sama prijavila orožnikom, da so jo vlomilci pretepli, ker ni hotela shraniti ukradenih predmetov. Tako je orožništvo odkrilo vlomilce in vse aretiralo. Poglavarja vlomilcev sta bila brata Maric, ki sta premožnejša seljaka. Znana sta kot zelo nevarna, ker sta pred leti umorila logarja Pefcra Conkovčana. Pri preiskavi stanovanja so našli razne ukradene predmete v vrednosti več desetisoč di-narjv in 6 vojaških pušk ter 1 samokres. Iz Vršca poročajo, da je v selu Se-Ienškiu blizu Vršca živel Mojsije Bar-lovan v divjem zakonu z neko Paraski-ro. Barlova je bil bogat in zato ga je Paraskira na vse načine izkoriščala. Za njeno razmerje v Barlovanom je vedel tudi njen mož in njena mati. Oba sta razmerje podpirala, ker sta imela od tega samo dobiček. Za gTešno ljubezen je Barlovan prodajal svoje zemljišče, dokler ni prodal zadnje njive in je postal berač. Ker ga priležnica, njen mož in mati niso mogli več izmozgavati, so sklenili, da ga spravijo s sveta. Ko je Mosije spal, so se splazili v sobo Para-kira, njen mož in mati ter mu s sekiro razklali glavo. Da bi zabrisali za seboj sled, so umorjenega Mojsija odnesli na železniško progo, da bi izgledalo, kakor bi se bila pripetila železniška nesreča. Ko je privozil brzovlak, je odrezal umorjenemu Barlovanu samo eno nogo in tako so odkrili strašen umor. Vse tri morilce so rožniki aretirali in izročili sodišču v Vršcu. Druga plat zvona V zadevi starke Marijane Požar, ki se je naselila pod skalo ob Sori pri Retečah in o kater smo zadnjič na podlagi njenih izjav obširno poročali, smo prejeli iz Re- tci *- dečj dopis: Precej lepega_ ste že napisali v vašem listu od Reteč in kopališča ob Sori. Hva-iežni smo vam za lep opis naših krajev ia tople Sore. Bodite pa tudi uverjeni, da Retečani privoščimo Ljubtjančnanom oddih in u*itck ob romantičnih bregovih divne Sore. Vendane pa tudi mi izražamo željo, da naj bi kopalci ne hodili po travnikih, nc hodili v kopalnih oblekah po vasi, saj je tudi v i juDiian; prepovedano po mestu hoditi v kcpa.nih oblekah. Nadvse pa nas je zabolelo, ker ste nas vsled reinformiranosti napadli v zadevi starke Marijane Požar, češ, kakšni smo, da pustimo ta kulturni škandal, da staTe reve nit'če noče vzeti pod streho, da mora stanovati pod skalo. Naj v imenu resnice kot domačini pojasnimo to zadevo, da bo javnost pravilno informirana in da ljudje ne bodo mislili, da smo Retečani res tako trdo-srčni. da se ne zirenimo za ubogo starko. Marijana Požar, ki sicer precej originalna ženska, biva povsem svojevoljno pod skalo in je zadnjič vašemu uredniku lagala, češ, da je nihče noče pod streho. Ta ženska sicer ne spada pod starološko občino v občino Soro, pa vendar ima v Retečah in Gorenji vasi, ki spadata pod Staro Loko, več stanovanj, kamor bi se lahko vselila in bi jo sprejeli, pa ni hotela. Tudi sorski župan ima v svoji občini pripravljeno hišico, kamor bi lahko šla, pa je rekla, ko jo je prišel občinski sluga prosit, naj gre tja, da ne bo tu pod skalo delala škandala vsej sorski okolici, da izpod skale ne gre zdaj, da naj jo raje kar v vodo vržejo. Da je to res, se lahko vsakdo informira v občinskem uradu Sora ali StaTa Loka, ali pa pri domačinih. Razumljivo vam bo, zakaj je najraje ravno pod to skalo. Zato, da prosi kopalce in jih s tem nesramno izrablja. Res je starka reva, toda bodite uverjeni, da Retečani in sorski okoličani, ki so že toliko in toliko darovali za razne narodne potrebe, iniso pustili starke v bedi živeti, ampak so ji poleg strehe nanosili toliko živil, da jih je imela vedno več kot za potrebo. Poskrbljeno pa je, da bo ženska odšla v stanovanje, da ne bo več pod skalo v zgražanje nevednim in v s»o#tiko in izrabljanje kopalcem. Županstvo občine Sora nam pa sporoča v isti zadevi sledeče: Podpisano županstvo ugotavlja glede na članek v vašem cenjenem listu št. 158 pod naslovom: iŽalostna slika krščanske ljubezni do bližnjega«: Ni res, kar pišete v članku, da župan občine Sora, kamor je starka Marija Požar pristojna, ne vrši dolžnosti do nje, ampak res je, da je župan vse poskrbel, da bi starka prišla v sorško občino stanovat, ji pripravil udobno stanovanje, ji prehrano pripravil itd. Ampak res je, da je starka izjavila, da v sorsko občino ne mara iti, da je raje v skalah pod Retečami, kjer se več dobi. Ona se je izjavila, da raje gre pod vlak kakor da bi šla v sorsko občino po reji, ali kakor pravimo na kmetih, od hiše do hiše. Ni res, da je župan rekel, da se za starko nič več ne briga. Res pa je, da ima stalna pota on in občinski sluga g. Peter Peternelj, da bi ji v Retečah, torej v starološki občini dobil stanovanje, kjer ga tudi župan lahko dobi in je župan tudi pripravljen, oziroma občina nositi stroške. Res je dalje, da starka sedaj poleti nikamor noče iti, kjer hoče s tem izrabljati radodarnost Ljubljančanov. Končno naj še omenimo, da je občinski odbor občine Sora na seji 20. maja soglasno dovolil znesek 100 Din mesečno za stanovanje in hrano Mariji Požar. ★ Nam je šlo v zadevi hlapca Jerneja v osebi uboge starke Marijane Požar samo za to, da opozorimo javnost in pristojne oblasti na ta kulturni škandal, nad katerim so se zgražali prav vsi Ljubljančani, ki se hodijo vsak dan v velikih množicah kopat v Soro pri Retečah. Hoteli smo samo pomagati revi, da dobi zadnja leta svojega bednega življenja streho in skromno prehrano, da ji ne bo treba prosjačiti. Pri tem nam je bilo postransko, kako in zakaj je prišla reva pod skalo. Tudi nismo hoteli nikogar žaliti. Dolžnost našega lista kot objektivnega glasila je bila, opozoriti javnost na to sramoto in podrezati na merodajnem mestu, da se ta mučna zadeva čim prej uredi. Svoj namen smo dosegli, kajti pristojne občinske oblasti so se takoj zganile in uboga starka bo zdaj vsaj za silo preskrbljena. Mi ne gremo v ozkosrčnosti tako daleč, da bi Požarjevi očitali izrabljanje plemenitih kopalcev, ki so ji iz gole usmi-Ijenosti in ljubezsni do bližnjega z milodari lajšali bedo. Nasprotno, privoščimo n skromne milodare, saj jih bo krvavo potrebovala, kajti občinski očetje sorske občine so ji naklonili za stanovanje in hrano mesečno, reči in piši, 100 dinarjev. Kopalci in kopalke, ki so dajali revi milodare, so s tem dokazali samo svojo srčno kulturo in zaslužijo vse priznanje. Prepričani smo, da je naša javnost pravilno razumela naše prizadevanje v zadevi starke Požarjeve in da smo storili samo svojo dolžnost, ko smo javno spregovorili o nji. Tudi Retečani bi se ne smeli čutiti užaljene, saj so veljali naši očitki samo tistim, ki jih ne glede na vso storijo o Marijani Požar in njeni pravici zaslužijo. To pa seveda ne velja za vse. Umetniki med narodom... (Ob priliki gostovanja članov mariborske* ga narodnega gledališča na sokolskem odru v Središču ob Dravi.) Težavno in čestokrat bridko in nehva* ležno je biti slovenski umetnik med letom v mestu pred izbrano publiko; prav nič lažje tudi ni biti nositelj slovenske besede in duhovnega preporoda po sezoni med sir* širni plastmi preprostega naroda. Vendar pa moramo priznati, da malone vse naše nape* te in kritične razmere niso niti za stopnjo zmanjšale ustvarjajočemu slovenskemu igralcu onega čistega idealizma, s katerim se je napotil v svet med ljudi kot umet* nik, da jim odpre neznana obzorja s solnci in zvezdami nekozmičnega sveta. Spoštovanje in ljubezen do umetnosti kot božje poslanke se je po nesebični za* slugi njenih predstavnikov in nositeljev ta* ko globoko zakoreninila že med prepro* stim ljudstvom v trgu, na vasi .. ., da za* moremo z ozirom na ljudsko prosveto go* voriti o organični potrebi po ljudskem gle* dališkem odru v slehernem slovenskem kraju. Ne toliko v šibko zabavo in razvedri* lo, marveč v resničen pouk in v pozitivno vzgojo naj meri gledališka umetnost, da bo rezultativna med širšimi plastmi človeške družbe, ki trpi na pomanjkanju srčne kul* ture, etične harmonije in socijalnega ču* stvovanja. V imenu tistega človeka, ki si želi lepo* te, resnice in dobrote že na tem bregu, po* zdravljena produktivna dramska in repro* duktivna gledališka umetnost na vsakem kraju in v vsakem trenotkul... Poklicni umetniki med narodom .. . V nedeljo dne 15. t. m. so se nam zve* čer predstavili člani mariborskega narod* nega gledališča v Sokolskem domu pod vodstvom režiserja J. Kovica z veseloigro vo* jim gostom na odru. I Uvodoma smo mimogrede omeni« važ* nost in nujnost čiste umetnosti i uz;rum ni duševni preporod ljudskega žitja m b.tja. Poleg tega, pziroma analogno, pa imajo po* dobna gostovanja tudi vpliv na dopagče diletantske zbore Posebej vziraje se aa m dejstvo bi se s posebnim veseljem in zadovoljst\om po* zdravili na domačin odrih prijazne goste, če bi predstavili na nekaterih krajih potrdi* ne elemente reproduktivne gledališke umet* nosti in logično zaključene odlomke iz bi* serov domaČe in tuje dramatične literature. Morda bi taka, oziroma podobna gostov** nja z metodično*didaktične plati vzbudila širši smisel in globljo pobudo za uveljav* ljanje vsaj poedincev na polju, ki sega v področje umetniškega ustvarjanja .. Taki trenotno zatajeni talenti bi zamogli odpreti oči v doslej jim še nepoznano sve« tov je in bi tako tvorili zdrav naraščaj za napredek domače gledališke umetnosti, ki poleg tega, da oznanjuje raz oderske deske čisto slovensko besedo, kultivira v vsej širini in globini: srčno omiko, kolektivno čustvovanje in etično ravnotežje člo* veka v tej kaotični in materialistični do* bi... Ker je torej primarni ideal gledališke umetnosti oblikovanje duhovne strani člo* veka in njegove osebne vrednosti, radi tega toplo pozdravljeni njeni predstavniki in nositelji med našim narodom 1 —Až.— Ljubljana v jeseni «Ljubljana v jeseni*, XI. velesejmska prireditev, se vrši z bogatim in pestrim sporedom v letošnjem septembru od 1. do 10. Tedaj proslavi tudi naša Kmetijska družba svoj 160 letni jubilej z jubilejno kmetijsko razstavo s sledečim programom: /. Splošnotpoučni oddelek. 1. Kmetijsko šolstvo. 2. Gospodinjsko šolstvo. 3. Kmetijskomadaljevalno šolstvo in šolski vrtovi. 4. Kmetijska književnost. 5. Kmetijskospoučna propaganda. 6. Kmetijska statistika. 7. Kmetijsko in zadružno knjigovodstvo. II. Strokovno-produktivni oddelek. A. Kmetijsko rastlinstvo. 1. Prehrana rastlin. Glavne vrste zem* Ije. 2. Melioracije. 3. Gnojenje in gnojilni poskusi. 4. Rastlinske bolezni. 5. Poljedel* stvo. Semenogojstvo. Poljski pridelki. 6. Travništvo, pašništvo in planšarstvo. 7. Vi* narstvo in vinski pridelki. 10. Hmeljarstvo. B. Zivinoreja. Ustroj živalskega telesa. Krmila, njih se* stave in priprava. 1. Govedoreja. 2. Mlekarstvo. 3. Praši* čereja. 4. Konjereja. 5. Ovčereja in kozje* reja. 6. Perutninarstvo. 7. Čebelarstvo. C. Zivinozdravstvo in podkovstvo 1. Veterinarska policija in statistika. 2. Prva pomoč v sili. 3. Kužne bolezni. 4. Podkovstvo. ///. Oddelek za pomožne stroke. A. Kmetijsko stavbništvo. 1. Hlevi, svinjaki, gnojišča in druge go= spodarske stavbe. 2. Mlekarne in sirarne. 3. Vodovodi in napajalne naprave. 4. Vin* ske kleti in sadne sušilnice. B. Kmetijska industrija. 1. Mlinarstvo in mlevski izdelki. 2. Škro* barstvo. 3. Oljarstvo. 4. Pivovarstvo. 5. Žganjarstvo. 6. Mesna obrt in industrija. C. Kmetijski stroji. 1. Stroji za obdelovanje zemlje. 2. Snu* ji za podelavanje pridelkov. 4. Razni po* možni stroji. D. Domača hišna obrt. 1. Suha (lesena) roba, 2. Pletarstvo. 3. Lončarstvo. 4. Tkalstvo. 5. Čipkarstvo. IV. Oddelek za začasne razstave. Razstava in premovanja: 1. konj, 2. go* veje živine; 3. prašičev, ovac in koz, 4 pe* • rutnine, 5. kuncev. Nova žrtev kopanja Dosegli smo višek kopalne sezije, saj pripekajoče solnce naravnost sili človeka v vodo. Vse hiti k vodi, da se v njenem h) vsaj nekoliko ohladi in odpočije. Na ž pa beleži kronika letos že več žrtev k u Davi se je zopet vršil v St. Vin"u . Ljubljano pogreb nesrečne žrtve kop: j. 2S^etnega mizarskega pomočnika Ivan; hinjca, ki je bil uslužben pri podjetju Aru i in Jerman v Št. Vidu. Kakor mnogi ŠentvidČani se je šel v nedeljo popoldne kopat na Savo na Brod tudi Bohinjc. Kopal se je na prostoru blizu drugega mlina že od 1. popoldne. Spočetka se hi upal v globoko vodo, pozneje pa je vendarle tvegal tudi to. Seveda pa tant ni slutil, da se podaja v smrtno nevarnost. Z nekim tovarišem sta prebredla plitvino ob bregu, kar ju je nenadoma zajela struja V trenotku je val Bohinjca izpod nese i in izginil je pod jjovršino. V naglici se je oprijel na vso moč tudi tovariša in gst potegnil za seboj. Oba sta prišla kmalu zopet na po-vršje^ ostal pa je bliže brega samo Bohinjcev tovariš, dočim je njega samega tirala voda naprej. Zagrnili so ga zopet valovi, ki sq ga nesli pod vodo proti tacenskemu mostu. Ostali kopalci so bili radi nenadne nesreče tako zaprepaSčeni, da so hiteli Bohinjcu t>a pomoč šele potem, ko je bilo že prepozno. Pričeli so se potapljati in so potegnili nesrečneža na breg po desetih minutah. Niso pa spravili na dan Bohinjca, marveč le nje? govo truplo. O nesreči je bil takoj obveščan okrožni zdravnik dr. Arko iz Št. Vida, ki je skušal Bohinjca oteti smrti potom umetnega dihanja. Ves adr/vnikov trud pa je bil zaman in so Bohinjcevo truplo prepeljali na večer v št. Vid, kjer so ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnici. Pokojni Bohinjc je bil fant vzornega vedenja ter je vzbudia njegova tragična smrt med ŠentviSeani mnogo sočustvovanja z njegovimi sorodniki, ki so prihiteli na pogreb iz Goric nad Kranjem od koder je t*il pokojnik doma -tev h' .SLOVENSKI N A R O D» dne 17. julija 1928. pnevne vestu — Diplomirali so na višji pedagoški Soli v Zagrebu meseca julija t. 1. po dovršenem osmem semestru in s tem dosegli pravico na položaje profesorjev in oblastnih nazdornikov ti - le Slovenci: V pedagoško - matematičnem odseku Čopič Venceslav iz Pisec, Jeglič Milko iz Ljubljane, K 1 o p č i č Radovan iz Ljubljane in "Tomšič Jožica iz Tacna; v pedagoško -jezikovnem odseku B a b š e k Joško iz Ma-kol, Šilih Gustav iz Velenja in Župe v c Jožica iz Rajhenburga; v matematično - fizikalnem odseku Mesojedec Mirko iz Ljubljane, a v prirodopisno - zemljepisnem oddelku Iskra Mirko iz Ljubljane. — Ljubljanski študentje v Bitolju. V nedeljo popoldne je prebivalstvo Bitolja sprejelo visokošolce in abiturijente učiteljišča iz Ljubljane, člane akademske podružnice Ju-goelovenske Matice. V Bitolj, je prispelo 20 akademikov in maturantov pod vodstvom prof. Josipa Bačiča. Na kolodvoru je pričakovala 6lovenske goste velika množica prebivalstva, oficirjev in uradnikov. Na peronu so bili zbrani Sokoli, skavti ter učenke ženske obrtne šole. Ko se je vlak ustavil, so za-orili po peronu navdušeni klici: Dobrodošli, »veli! Goste je pozdravil v imenu bitoljske-ga prebivalstva dijak Zarčevič. Za pozdrave se je zahvalil abiturijent ljubljanskega učiteljišča Vekoslav Bučar. S kolodvora je spremilo prebivalstvo goste v velike povorki z vojaško godbo na čelu v bitoljsko semenišče, kjer jim je bilo pripravljeno prenočišče. Zvečer so priredili Slovenci v bit oljskem gledališču akademijo s koncertom. — Na naslov vojaške uprave. Iz krofov rezervnih častnikov nam pišejo: Vsi rezervni častniki, ki so dobili uniforme, morajo priti v nedeljo 22. t. m. v vojašnico vojvode Mišića, kjer bodo vojaški organi pregledali uniforme. V zadevni odredbi komandanta ljubljanskega vojnega okruga je rečeno, da so dobili rezervni častniki uniforme od države. Po zakonu o ustrojstvu vojske ima res vsak rezervni častnik pravico do brar.plačne uniforme, toda vsi naši rezervni častniki so uniforme plačali, nekateri po 500, pretežna pečina pa po 700 Din. Ta znesek sicer ne >dgovarj(a dejanski vrednosti uniforme, ven-iar se nam pa zdi čudno stališče vojaške lprave, ki pravi, da so rezervni častniki dojili uniforme od države. To je eno. Drugo, ia kar bi hoteli opozoriti vojaško upravo, je ja dejstvo, da uniforme, ki so jih rezervni Sastniki plačali, niso kompletne. Kape so jrez izjeme mnogo premajhne, rezervni čast-liki niso dobili sabelj in ešarp, pa tudi uniforme je treba prenariditi. Za prenareja-aje in kompletiranje uniforme bi rabil vsak rezervni častnik najmanj 1.500 Din. Od kod naj vzamejo rezervni častniki, ki so po Dgromi veČini državni in zasebni uradniki, ta denar, ne vemo. Dolžnost vojaške uprave bi bila poskrbeti, da dobe rezervni častniki >d države brezplačno kompletne uniforme. §ele tedaj bi lahko vojaška uprava zahtevala, da pridejo rezervni častniki v uniformah na pregled. — Osebna vest. Soustanovitelj in dosedanji tajnik Jugoslovenske gasilske zveze g. Janko Hojan je na nedeljskem občnem zboru Zveze odklonil zopetno izvolitev ter odložil vsa mesta pri gasilski organizaciji. — Društvo jugoslov. akademikov v Ptu-iu. Na rednem občnem zboru dne 12. julija t. 1. se je konstituiral sledeči novi odbor: predsednik: Jerše Lado, agr.; podpredsednik: Fermevc Lelja, phil.; tajnik: Zelenko Emil, for.; blagajnik: Fermevc Živa, iur.; odbornika: Toplak A'.ojzij, med.; Kocmut Rudolf, iur.; ravizorja: Brumen Tone, iur.; Petrovič Simon, iur. — Domžale. Zadnjo sredo je prišel k nam iz Berlina inženjer, da pregleda in preizkusi brezžično oddajno postajo. Osebje, ki bo zaposleno pri njej, bo imelo težko in odgovorno službo, zakaj nesreča se kaj rada pripeti. Nekoč so pregorele tri žarnice in je imelo berlinsko podjetje čez 150 tisoč dinarev škode. — Slamnikarska obrt je jela pešati. Nekdaj je pokupila Ljubljana in ostala slovenska mesta vsako pomlad nešteto naših izdelkov, današnji domači trg je za nas brez pomena. Da so slamnikarska podjetja kolikor mogoče ohranila obratovanje, so se oprijela klobučar, obrti. Danes je v tvornicah zaposlenih manj žensk, a več moških. Ženske, kateTe so izurjene v slarnnikarski obrti, hodijo delat od jeseni do pomladi v slamnikaiske rvorpice na Ru-munsko. Tedensko zaslužijo po 1200 lejev (100 lejev je približno 35 Din). Nekatere prineso domov precej rejene mošnjičke. — Naši tihi junaki ognjegasci postavijo svojemu patronu sv. Florijanu ličen spomenik. Podstavek s stebrom že stoji. Kip bo napravil bržkone domačin. — Fala nam ponuja električno energijo. Ker je cenejša od naše domače, jo bomo vsekakor sprejeli. — Središče. Trta kaže krasno. Će pojde še naprej po sreči, bomo pridelali veliko izvrstne kapljice. Danes ga srkamo po 16 dinarjev, novo bo pa vsekako cenejše. V hramih sodi po večini pojo, a kar je še v njih starega pridelka, ga težko dobiš izpod 10 Din liter. Trti suša še ne škoduje, pač pa že trpi polje in travniki. Žetev rži, pšenice in ječmena je bila prav hvaležna. Glavni viri naših dohodkov so: živinoreja, vinogradi in gozdovi. Les (hrast, bukev in bor) gre po večini v Avstrijo in Švico. Tudi perutninarstvo nam donaša lepe denarje. Največ gosi, rac, puranov in druge perutnine pokupijo avstrijski židje. Središče šteje skoraj poltretjo stotino hiš. V svoji sredi nimamo nič manj ko 16 milijonarjev. V trgu imajo svojo obrt: en pek, en mesar in en brivec. Delajo torej brez konkurence, kar je njim v prid, tržanom pa več ali manj v škodo. Poštna uprava nam je vze'a enega dnevničarja in zato trpi poštna služba in občinstvo. — >Slovenija«. Zveza za tujski promet v Sloveniji j,e pričela skupno s tujsko - prometno zvezo za mariborsko oblast izdajati svoje glasilo >Slovenija<. Prva številka te i Min ii propagandne publikacije je izšla te dni in zasluži splošno zanimanje. Poleg zanimivih člankov o tujskem prometu in letoviščih v Sloveniji prinaša več krasnih slik in zanimiv članek g. Bože Račića o jugoslo-venskem čipkarstvu. Ker je glasilo obeh zvez za tujski promet v Sloveniji namenjeno zlasti inozemstvu, prinaša prva številka tudi informativne članke o naših letoviščih in tujsko prometnih razjnerah v nemščini. Tujski promet je za Slovenijo velikega gospodarskega in propagandnega pomena. Zato smo prepričani, da bo naša javnost uiala oceniti hvalevredno prizadevanje obeh zvez za tujski promet in da bo njuno delo vsestransko podpirala. ^Slovenija: izhaja najmanj šestkrat na leto. Naročnina za šest številk znaša 40 Din, posamezna številka 2.naša 8 Din. Uredništvo in upravništvo je na Dunajski cesti št. 1. — Osem žrtev Save v enem dnevu. V nedeljo je zahtevala Sava pri Zagrebu '>sem žrtev. Utonili so ključavničar Ludvik Bun-dofer, inkasant Josip Kolar, brivski vajenec Filip Siletić, juvelirski vajenec Vilim Pe-ternel, šivilja Anka Vilović, mizarski pomočnik Matija Mence in ključavničarski pomočnik Grga Marković. Osmo žrtev, kmeta Blaža Boseca, je vrgla Sava na breg blizu Žitnjaka. — Na ljubljanskem Barju gori Šota. Ze nekaj dni se je zdel barjanskim prebivalcem sumljiv dim, ki se je kot medla meglica dvigal iz barja, kjer so pod zemljo velika ležišča šote. Vendar pa niso vedeli pravega vzroka temu nenadnemu pojavu. Predvčerajšnjim je šel tamkajšnji posestnik Vidmae pogledat na svoj svet. kaj bi to moglo biti in je prestrašen opazil, da tli šota že globoko v notranjosti. Požar se je tekom 2 dni pod površino močno razširil in zavzel do včeraj Širok razmah v obsegu nad 7000 kvadratnih metrov. Ker prebivalci niso mogli sami pogasiti ognja, niti ga omejiti na gotov ožji prostor, so bili prisiljeni poklicati na pomoč gasilce z Barja in pa ljubljansko gasilno postajo, ki je kmalu prispela na Barje s svojo motorno brizgalno. Ker je najbližja voda oddaljena nad 1 km, so morali gasilci napeljati okrog 1400 m cevi, da so mogli pričeti z uspešnim gašenjem. Reševalna dela, ki so trajala ves včerajšnji dan, radi preoddaljenosti vode, ki je ni bilo mogoče dobiti na kraju požara v dovoljni količini in pa radi žgočega solnca, ki šoto sproti zopet osuši in tako podpira požar, niso imela pravega uspeha in so se morali gasilci vrniti domov. Da omeje požar, so okrog gorečega vzemija izkopali globok jarek in s tem požar lokalizirali. — Vreme. Vročina je od dne do dne hujša. Če ne bo v kratkem dežja, pritisne res prava tropična vročina, ki bo zahtevala tudi pri nas številne žrtve, kakor jih je že v Ameriki in v nekaterih večjil evropskih mestih. Danes zjutraj je kazal toplomer že 22 stopinj. Barometer je zopet nekoliko padel, toda upanja ni, da bi se vreme spremenilo. Danes zjutraj je kazal barometer 764.5 mm. Tudi po drugih krajih imajo neznosno vročino. V Splitu in Dubrovniku so imeli včeraj 86, v Zagrebu in Beogradu 35, v Mariboru in Skoplju 34, v Ljubljani 33, v Sarajevu 31. Povsod je bilo jasno. Danes je mlaj, in zato je tem večja nevarnost, da bomo imeli hude vročino najbrž še 14 dni ali pa I celo do druge polovice avgusta. Kakšne bodo posledice strahovite suše in vročine, si je težko misliti. — Gasilci (društva in župe), ki so prejeli od kogarkoli agi taci jski poziv, da se zanesljivo udeleže Zveznega občnega zbora in da se jim potni stroški povrnejo, eventualno iz Zvezine blagajne, naj se takoj prijavijo Zvezi ter predlože tozadevne agita-cijske pozive. — JGZ v Ljubljani. — V proslavo C. M. dneva je nabrala podružnica na Jesenicah po gdč. Vidi Ko-roščevi, Branki Stegu, Slavki Kulnik in Citi Hrast Din 469.50; v isti namen je poslala podružnica v Brežicah Din 426.50. — — Težka nesreča pod vozom. Včeraj zvečer ie pe!jal kočijaž pri I. jugoslovanski tovarni olja in barv v Dolu, Anton Loboda, s parom konj polno naložen voz sena skozi Kleče. Na cesti sta se mu naenkrat spla-šila konja in je padel Loboda, hoteč ju ustaviti, pod voz ter se pri tem zelo težko poškodoval. Ponesrečenca so takoj prepeljali v ljubljansko splošno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Loboda težke poškodbe na obeh nogah in na levi rami. Iz Ljubljane j —lj Ljubljanski župan dr. Dinko Puc sprejema stranke do nadaljnega vsak torek in petek od 11. do pol 13. popoldne. —lj Naša kolodvorska poslopja. Lepa in hvale vredna ie navada, da železniški nameščenci krasijo kolodvore in perone s cvetlicami in s cvetličnimi grmiči. Celo najmanjše postajice se ponašajo z mičnimi gredicami in pestrimi cvetkami, ki oživljajo mrtvo zidovje in razveseljujejo naše oko. Žal, da se dolenjski kolodvor v Ljubljani ne ponaša primerno s cvetličnim okraskom, ampak zaostaja v tem pogledu daleč za drugimi kolodvori, dasi bi !ahko imel med vsemi postajami na dolenjskih progah najlepše cvetlice in rožne grme. —lj Več točnosti. Pisma iz nabiralnika na glavni pošti bi se morala pobirati — kakor smo se informirali — pred vsako dostavo, torej tudi 5 ali 10 minut pred 8. uro. Meni se je ža! že dvakrat primerilo, da naslovnik ni še isto dopoldne prejel pisma, kar bi se vsekako moralo zgoditi, ker sem vrgel pismo v nabiralnik še pred 7. uro, torej eno celo uro pred 1. dostavo. Tudi ura pri nabiralniku ne kaže vsaki dan enako, kdaj se bodo pisma pobirala. Prosimo več točnosti, ker sicer trpi naša trgovina in obrt. — Ljubljanski obrtnik. —lj Odpiranje in zapiranje trgovinskih obratov v Ljubljani. Včerajšnjo notico glede odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani popravljamo v toliko, da smejo biti trgovine z modnimi predmeti odprte od 8. do 12 ure in od 14. do 19. ure. —lj Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 8. do 14. julija 1928 iskalo dela 637 moških in 216 žensk, skupaj 853 brezposelnih. Prostih mest je bilo 118 moških in 16 ženskih, skupaj 134. Posredovanj se je izvršilo 71 moških in 13 ženskih, skupaj 83. Odpotovalo je 90 moških in 4 ženske, skupaj 94: odpadlo pa je 55 moških, skupaj 55 brezposelnih. — Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko 1, gozdni čuvaj, 2 ekonoma, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 2 zlatarja, 9 kovačev, 5 stavbnih ključavničarjev, 1 klepar, 4 železolivarji, 9 železo-strugarjev, 19 strojnih ključavničarjev, 2 strojna risarja, 6 elektromonterjev, 1 ban-dažist, 24 mizarjev, 2 kolarja, 5 sodarjev, 7 Žagarjev, 1 graver in vulkanizer, 3 usnjarji, 5 sedlarjev in jermenarjev, 1 tkalec, 1 pre-dilec, 2 tapetnika, 12 krojačev, 18 čevljarjev, 3 slamnikarji, 2 knjigoveza, 5 mesarjev, 2 mlinarja, 18 pekov, 2 kuharja, 2 inže-nerja kemije, 1 laborant kemije, 4 zidarji, 2 pleskarja in soboslikarja, 2 tesarja, 1 gradbeni delovodja, 1 stavbni tehnik. 1 tiskarski strojnik, 12 strojnikov, krojačev, šoferjev, 10 pisarniških slug. 25 trgovskih pomočnikov, 8 knjigovodij, 2 fakturista, 1 korespondenc 2 trgovska skladiščnika, 2 trgovska potnika, 1 trgovski poslovodja, 25 zasebnih uradnikov, 1 pisarniški praktikant, 1 gledališki igralec, 1 godbenik, 1 boln. strežnik, 1 kinooperateur, 26 hlapcev, 6 pomožnih delavcev, 42 dninarjev, 5 vajencev; ženske: 16 pisarniških moči. 2 kontoristinji, 8 prodajalk, 4 natakarice, 7 šivilj, 2 šivilji za perilo, 11 ši vili j za slamnike, 1 šteparica, 1 črkoslikarica, 8 pletilk, 3 tkalke. 12 tovarniških delavk, 47 dnina-ric, 61 kuharic, služkinj, postrežnic in 6 vsjenk. — Delo je na razpolago: moškim: 1 kurjaču, 19 rudarjem, 3 kleparjem, 2 kovačem. 4 kotlarjem, 5 kovinostrugar-jem, 2 stavb, ključavničarjem, 1 kamnoseku. 3 strojnim risarjem, 3 mizarjem, 2 kolarjem. 1 lesotrugarju. 1 Žagarju za pol-nojarmenik, 2 strojnika, 2 kožarjem, 2 usnjarjem za kovčege in aktovke, 3 čevljarjem, 1 mlinarju, 2 hlapcema, 1 vodoinštala-terju, 10 pleskarjem, črkoslikarjem, 14 mlinarjem, 15 tesarjev, 20 zidarjem, 1 mlademu kuharju. 15 dninarjem, 18 vajencem; ženskam: 1 špulerici, 3 pletilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 2 služkinjam, 1 frizerki, 1 bolničarki, 2 prodajalkam slaščic, 2 delavkam kovinske stroke. 1 kontoristinji. —lj Živilski tro v znamenju vročine. Huda vročina in suša se pozna tudi na živilskem trgu, ki je zadnje dni zelo slabo založen. Zlasti Halo je sadja in jagod. Limone so se zelo podražile, ker gredo baje v druge kraje, kjer je zelo vroče. Kakor da bi bilo pri mu? hladno. V taki neznosni vročini, kakršno imamo zadnje dni, je sadje in sočivje glavna hrana. Zato prebivalstvo tembolj občuti >sušo.: na živilskem trgu. Kaj bo šele, če bo vročina pritiskala še 14 dni ali cel mesec in če ves ta čas ne bo dežja! —lj Preprečena nesreča pri kopanju. V teh vročih dnevih vse sili, v vodo in se ljudje kopljejo povsod, kjer je toliko vode, da moreš pošteno sesti vanjo. Kjer je pa voda večja in pripravnejša, pa kopalcev kar mrgoli. Tako je tudi v Gruberjevem prekopu v vsej dolžini od mosta za mestno klavnico pa skoro do izliva v Ljubljanico. Včeraj popoldne se je med to pisano množico v prekopu pod znano Bricljevo gostilno na Planirju kopala tudi 16 letna Otilija Tome, šivilja v tovarni perila Peter Pire na Sv. Petra cesti 25, stanujoča v baraki za mestno elektrarno v Kotnikovi ulici. Okrog 16. uie se je Tometova pričela potapljati, obupno krileč 7 rokami okrog sebe. Kopalci so nezavestno kopalko potegnili iz vode na breg, nakar je prispel na kraj nezgode avizirani rešilni avtomobil. Prvotno se je mislilo, da gre za nevaren slučaj solnčarice, vendar si je deklica kmalu opomogla in sama odšla domov. V vodi jo je objela le hipna omotica, ki pa je kmalu prešla. Lahko bi pa bila utonila, da je niso sokopalci pravočasno opazili in potegnili iz vode. —lj Policijske prijave in aretacije. Na policiji so bile od včeraj na danes vložene sledeče ovadbe: 2 tatvini, 1 poškodba kolesa, 2 kaljenja nočnega miru, 1 lastnik popadljivega psa, 1 popad od psa, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 2 godbi brez dovoljenja, 2 prestopka železniških predpisov, 1 najdba vozička sumljivega izvora, 2 prestopka avto - predpisov in 16 prestopkov cestnopolicijskega reda. —Ij Drobne policijske vestL Včeraj opoldne je prijavil na policiji dijak Rado P., da mu je malo prej neznan dolgoprstnež ukradel med tem, ko se je on kopal v Ljubljanici na Trnovskem pristanu, par novih črnih nizkih čevljev, vrednih 180 Din. — Radi suma tajne prostitucije sta bili prijeti lahkoživki Genovefa S. in Marija G. — Ker je prodajal razne nespodobne razglednice, predstavljajoče vse mogoče spolne akte, je prišel pod ključ neki Niko S. — Aretiran je bil tudi V. Matija radi posilstva neke mladoletne deklice. — Kot četrti je bil sprejet pod gostoljubno streho policijskih zaporov Ž. Ivan radi prepovedaneoa povratka v naše mesto. —lj Najnovejše bluze: Kristofič-Eučar! Iz Celja —c V čast in slavo vsemogočnemu gospodu dr. Antonu Korošcu so v soboto na predvečer »Tabora« v Žalcu zažgali velik kres tudi na Maliču. Ogenj pa so pustili ne-pogašen tako, da je v nedeljo celi dan gore! na čast klerikalnemu shodu pri Žalcu župnijski gozd na Maliču. —c Porod v kolodvorski pisarni. Neka posesrnica iz petrovca se je te dni pripeljala z vlakom v Celje. Pri izstopu so jo nenadoma popadle porodne bolečine. Odpeljali so jo v kolodvorsko pisarno, kjer je žena porodila zdravega dečka. Ženo so potem odpeljali v bolnico. —c Savinske kopeli so dosegle v zadnjih viočih dneh rekord kopalcev. V nedelio se je poleg Celja kopalo nad tisoč ljudi. Temperatura vode znaša te dni povprečno 20* R. Kam plovejo ledene gore Američani imajo posebno ustanovo, ki skrbi za varnost obale in parnikov. Ta ustanova pošlje letos na sever znanstveno ekspedicijo, ki bo ugotovila, kam plovejo ledene gore. Kapitan Smitti bo križaril z motorno ladjo »Marion« po Severnem morju in opazoval, kam plovejo ledene gore, ki jih je na severu vse polno. Opazoval bo tudi tople morske toke, da ugotovi, zakaj ima zapadna obala Grenlandije milejše podnebje, nego obala Bafiinovega zaliva, ki leži na isti zemljepisni širini. Ekspedicija bo merila toploto morske vade in globočino morja. V ta namen bo opremljena ladja s posebnimi električnimi napravami. Posadka bo štela 20 mož. Ladja vzame s seboj toliko bencina in živil, da bo lahko prevozila 50.000 km brez pristanka. Ekspedicija se organizira v okvirju sistematične zaščite proti ledenim goram, ki je bila organizirana že 1. 1912. po katastrofi parnika »Titanic«. Pri tem sodeluje 14 držav. Američani pošljejo vsako leto v Severno morje dva manjša parnika, ki opazujeta ledene gore in obveščata prekooceanske parnike o njihovem gibanju, da se preprečijo katastrofe na morju, kakršna se je pripetila 1. 1912.. ko je zadel parnik »Titanic« ob ledeno goro in se potopil. Če se Američanom posreči omenjena ekspedicija, bodo take katastrofe v bodoče izključene. Ker so bile stanovanjske razmere na Ljubljanskem Gradu z ozirom na zdravje prebivalcev absolutno nevzdržne in tako škandalozne, da se je moral zgražati vsak, kamor je le slišal o njih, kaj šele, če jih je moral videti, je v soboto dopoldne pregle* dala vse grajsko poslopje posebna širša ko« misija, obstoječa iz občinskih svetnikov Šterka, Likozarja, Dachsa, dr. Rožica, Olu; pa, Pusta in Golmajerja ter ugotovila vse glavne nedostatke, ki jih je nemudoma tre* ba odpraviti in grajska stanovanja preure* diti tako, da bodo sposobna in dostojna za človeška bivališča. V komisiji so bili po* leg omenjenih obč. svetnikov obeh klubov tudi strokovnjaki mestne občine, in sicer g. Ahčan od mestnega gospodarskega ura« da, g. Senčar od mestnega gradbenega ura* da in zastopnik mestnega fizikata g. dr. Majcen. Komisija je vse prostore, ki služijo v današnji stanovanjski bedi ljudem za biva* lišča, natančo pregledala in se po pregledu soglasno pridružila komisijskemu poročilu revizijske komisije mestnega stanovanjske* ga odseka, ki je podrobne nedostatke že ugotovila pri reviziji gradu, katero je izvr* šila 21. aprila t. 1. Revizijska komisija, obstoječa iz obč. svetnikov Šterka kot načelnika in dr. Let meža in Golmajerja kot članov, je ugoto?-vila. v splošnem sledeče nedostatke: «Skoraj vsi dimniki so v skrajno zanemarjenem stanju, zlasti pa tam, kjer so na* peljane v dimnike iz celic, oziroma stanovanj dimne cevi čez hodnik. Te cevi so de'oma že pregorele in razmaknjene tako, da izgledajo hodniki, posebno prvi na levi strani, kot nekaka sušilnica ali mesna pre* kajevalnica in zato obstoja tam resna ne* varnost, da lepega dne izbruhne požar. Peči in štedilniki so v zelo slabem stanju in po veliki večini že neuporabni. V več stanovanjih so še vedno kame* nita tla, tako n. pr. v stanovanjih št. 7, 20, 32 in 63, kar je nedvomno zelo nezdravo in absolutno nevzdržno, zlasti pozimi. Razsvetljava po hodnikih in stopniščih je skrajno pomanjkljiva, tako da so neka* teri dolgi hodniki brez vsake luči, oziroma le na enem koncu razsvetljujejo temo po ena mala medla žarnica. Celo ogromno dvorišče razsvetljuje ena sama majhna žarnica. Ta <*bajna» rzsvetljava na hodni* kih, stopniščih in na dvorišču se sme gla* som magistratnega predpisa uporabljati le do 21. ure poleti in do 20. ure pozimi. Na ta način se mora luč ugasniti v poletnem času še pri belem dnevu. Večina stranišč se nahaja še v istem sta* nju, kot pred sto leti: kamenita tla, mal kamenit nastavek brez vsake sedalne de* ske in brez vsake pregraj, tako da je člo* vek pri uporabi izpostavljen prepihu in vlagi. Nekaj nevzdržnega in neumljivega je gosto zamreženje oken z debelimi železni? mi krizi, zlasti na notranji strani stavbe. V slučaju eventualnega požara so prebival* c: izpostavljeni največji nevarnosti, ne sa* mo z ozirom na to, da bi jim nedvomno brez nadaljnega zgorelo vse imetje, ampak tudi z ozirom na golo življenje, kajti na hodnikih, ki imajo en sam vhod, oziroma izhod, je vsaka rešitev v takem slučaju izključena. Zelo neprimerna so tudi vrata malone pri vseh stanovanjih, ker so le enokrilna in se slabo zapirajo, tako da so stranke izpostavljene stalnemu prepihu. Zelo ne* praktična in zlasti otrokom nevarna so ona vrata, ki so okovana z železom, ker zgodilo se je že nekaj slučajev, da so se majhni otroci ob njih občutno poškodovali na gla* vah. Glede preskrbe gradu s stalno in zdravo pitno vodo je vse potrebno že ukrenjeno z ozirom na nedavni tozadevni komisijski ogled od strani strokvvnjakov mestne ob* čine, o čemur sme v predzadnji številki našega lista že podrobno poročali. V smeri proti grajski kapelici je pod stanovanjskimi okni stalno na polovico od* prta jama za smeti in ostale odpadke, iz katere se razširja, zlastiv tako vročih po* letnih dnevih, kakor jih imamo letos, ne* Stran 3. t1 ■ sije na nočnem nebu in take tvori celota Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima znosen smrd, ki zastruplja in okužuje zdra* v. zrak. Obenem je ta jama leglo razno* vrstnega mrčesa, ki le prerad razširja to ali ono nalezljivo bolezen in je nujno po* trebno, da se ta jama čimprej premesti na primeren kraj izven dvorišča.* Še žalostnejšo sI;ko o trpljenju grajskih prebivalcev pa nudi podrobnejši opis vseh nedostatkov v raznih stanovanjskih prosto* rih, ki so bili preurejeni za človeška biva* lišča pod pritiskom sedanjih težkih stano* vanjskih razmer iz bivših jetniških celic in drugih stranskih prostorov. Naj nave* demo v natančnejšo ilustracijo grajskih razmer nekaj teh podrobnih zgledov: »Stanovanja v suterenu na dvorišču so zelo nizka, vlažna, temna in skrajno nehi* gijenična in je nujno potrebno, da se jih čimprej kasira. Velika dvorana je z deska* mi predeljena v dvoje stanovanj, in sicer tako nerodno, da ima prva stranka, skozi katere prostor ima druga stranka prehod do svojega, svoj lokal popolnoma temen, dočim je hodnik v polni svetlobi. Delavska dvorana, kjer stanuje zdaj okrog 20 delav* cev, ki si sami kuhajo hrano, ima veliko premajhen štedilnik, na katerem more ku* hati naenkrat le nekaj ljudi, ostali pa mo* rajo čakati, da pridejo na vrsto. V posmeh temu pa stoji v nekem drugem stanovanju velik zidan štedilnik, ki bi se ga dotična stranka zelo rada iznebila, neuporabljan. V tej dvorani se pogreša tudi večja umi* valna naprava. Stanovanje v neki kazemati je temno in vlažno ter absolutno nepriklad* no za človeško bivališče. Na istem hodni* ku je pa večja drvarnica, ki bi bila mnogo primernejša za stanovanje. Ta dva prosto* ra je na vsak način treba zamenjati. Neko stanovanje, obstoječe iz ene sobice in ku* hinje, je brez okna in zelo vlažno, ker stal* no teče skozi dve luknji v zidu voda. Svet* lobo dobiva to stanovanje le skozi sobna vrata, če so ta odprta. Najbolj žalostno sliko stanovanjske be* de nudi prejšnja viteška dvorana, v kateri stanuje 5 družin, ki štejejo skupaj 18 oseb, med njimi 9 otrok pod desetim letom. Med temi siromaki stanuje tudi neka popolno* ma onemogla 801etna starka in polagoma umira oh svojem epileptičnem sinu. Uboga reva "e tako slaba in onemogla, da sploh ne more več iz te grobnice na svetlo, niti na stranišče ne, ker je izhod še za zdravega človeka zelo težaven. Ta dvorana, ki ne zasluži drugega imena kot grobnica živo pokopanih, ima nekaj gosto zamreženih lin in leži najnižje v suterenu. Stanovanja so predeljena med seboj z jedva 2 m visoko leseno pregrajo, tako da more sosed k so* sedu nemoteno gledati v njegov predelek. Da vlada v tem prostoru strašna in skraj* no nezdrrva atmosfera, je samo po sebi umljivo. Tudi ostali prostori so potrebni temljitega popravka in prenovitve. Na le* vem hodniku pred vhodom na dvorišče, ki ima en sam vhod, stanuje celih 5 strank in pa vojaška golobja stanica. Vsi naveden! prostori so zelo tesni in bi bilo želeti, da se vsaj veččlanskim družinam nakažejo pri* mernejša, večja stanovanja. Razmere se od časa sestave tega poro* čila do danes v glavnem niso dosti spre* menile. Omenjena starka je medtem že umrla, njenega božjastnega sina, kateremu je okrog 50 let, bo pa mestna občina v naj* krajšem času oddala v hiralnico. Medtem je mestna občina že tudi izvršila nekaj naj* nujnejših reparatur v najslabših stanova* njih, ostalo pa se bo uredilo v kratkem, ko bo poročilo o sobotnem komisijskem ogle* du setavljeno ip izročeno na merodajnem mestu. Vsi člani komisije so pa mnenja, da velikih svot nikakor nima smisla žrtvo* vati v trajnejšo popravo grajskih prosto* rov, kt je veliko pametnejše in vsestran* sko koristnejše, da se s tistim denarjem, ki bi ga požrla večja dela na gradu, zgrade v mestu na zdravem kraju nova, moderna in vsem higijenskim predpisom odgovarja* ioea stanovanja. Ali ste se že naročili Žalostne stanovanjske razmere na gradu Komisija občinskih svetnikov je pregledala v soboto vse grajsko poslopje. — Mestna občina bo stanovanja na gradu za silo preuredila in popravila. t Stran 4. •SE O V F N S K ! NAROD« dne 17. julija 1928. Štev. 161 Edgar Wailace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Orbnii se je na petah in izginil skozi vrata. Doktor je počakal, dokler niso njegovi koraki na stopnicah utihnili, nato je pozvonil Pieifferju. Možak je godrnjaje vstopil. On ni imel Gurthro-vega vojaškega nastopa; vendar je bil, kakor je Oberzohn dobro vedel, raz-boritejši in premetenejši od obeh. »Pfeiffer, prišlo mi je na ušesa, da si v opasnosti. Policija te hoče odpre-miti v Varšavo, kjer so se, kakor ti bo znano, dogodile izvestne neprijetne stvari. In povedali so mi, da bi te eden tvojih tovarišev — Oberzohn je priglu-šil glas — zelo rad videl.« Možak je ves čas mrko gledal v tla. Odgovoril ni ničesar in ni ne s kretnjo ne z gibom telesa naznačil, da bi bil cul, kar mu je bil rekel starec. »Gurther pojde jutri; nemara, da stori dobro delo za nas. Nemara pa tudi, da se skrivaj sestane s svojimi prijatelji, ki jih ima pri policiji. Kdo ve! Naložil sem mu nalogo. Naj jo najprej izvrši! Navzoči bodo tudi vsi moji ljudje. Tudi ti pojdeš. Gurther, praviš, bi goljufal celo slepca. Dobro! To pot stori ti tako! In kar se tiče Gurthra . . . ne maram ga več videti. Sit sem ga že. On je norec. Vsi ljudje so nori, ki tsi vtikajo v nos beli prašek. Ne, Pfeiffer?« Možak še vedno ni dal nikakega odgovora. »Naj najprej opravi svoj posel. Ne smeš se vtikati v stvar, dokler . . . dokler ne opravi svojega!« Pfeiffer je dvignil oči. Obraz se mu je spačil. »Če se vrne on, se jaz ne vrnem. Tega človeka me je strah. Dvakrat je bila policija tu . . . trikrat . . . Ali se spomnite dekline? Ta človek nam je nevaren. Rekel sem vam že takrat, ko je prišel v hišo.« »Toda zna se oblačiti kakor gentle-man,« je pohlevno odvrnil doktor. »Hm!« je rekel oni prezirljivo. »Mar ni bil komedijant, ki si je za toliko in toliko mark na teden šminkal obraz in gJumil in premetaval noge?« »Če ga ne bo več nazaj, bom odrešen,« je zamrmral doktor. »Toda bila bi velika napaka, če bi ga našli tako, da bi ti premetenci mogli vohuniti v naših stvareh.« Pfeiffer je molčal. Vedel je, kaj mu je storiti. Besede so bile tu odveč. »Kdaj pojde?« »Jutri zarana. Se pred solnčnim vzhodom. Ti boš seveda govoril z njim.« Nato je nekaj šepnil tako tiho, da ga je Pfeiffer jedva cul. Senca, ki je v nogavicah prisluškovala na vratih, je slišala le dve besedi. Gurther se je zarezal v temo; njegove oči so zaplamenele. Ko je njegov tovariš stopil k vratom, je neslišno stekel po stopnicah navzgor. ★ Rath Hali je bilo dvonadstropno belo poslopje sredi tako gosto zaraslega parka, da hiše s ceste sploh ni bilo videti. In ker je bil glavni dohod na posestvo skozi zelo vsakdanja vrata, kjer ni bilo nobenega vratarja, bi bil Gon-salez hišo brez dvoma zgrešil, če bi ne bil prepoznal moža, ki je sedel na razpadlem, z mahom poraslem zidu, in skočil na tla, ko je Leon zavri svoi avtomobil. »Mr. Meadows je v hiši. gospod. Rel^el je, da vas pričakuje.« »A kje za boga je vendar hiša?« je vprašal Leon Gonsalez, ko je skočil iz voza. Namestu odgovora je detektiv na široko odprl vrata m Leon je zavozil med drevje; in potem je videl, da vozi po zanemarjeni gramozni poti. Tudi je v mehkih tleh opazil sledove avtomobilskih koles. Prispel je baš v trenutku, ko je Mr. ,ohnson Lee vedel svoja dva gosta k večerji, in Meadovvs jc bil vidno v^ra-doščen, ko ga je zagledal. Opravičil se je in je -stopil z Leonom v vežo, kjer jima nihče ni mogel posluškovati. »Prejel sem vaše poslanstvo,« je rekel. »Edina nenavadna stvar, ki se je pripetila, je bilo to, da je služinčad dobila \abila na veliki koncert v Bright-lingsea. Ali ste to pričakovali?« Leon je prikimal. »Seveda. In upam, da jim Lee ne bo branil. Meni je ljubše, če jih ne bo v hiši. Blazen načrt . . . Oberzohn ima rad take stvari. Ali se je sicer kaj dogodilo?« »Ne. Opazili smo enega ali dva čudna tipa.« »Ali vam je Lee pokazal pisma, ki jih je dobil od Barbertona?« »Da. Samo da jih ne razumem prav. Drobcene vzbokline na debelem rjavem papirju. Shranil jih je v tresor. Nekaj pisem mi je prečital. Meni niso baš kaj jasna.« »Toda ono pismo, ki je najvažnejše?« je hlastno vprašal Leon. »Ono, na katero je Lee odgovoril . . . Mimogrede .. . Saj veste, da je Lee vedno odgovarjal na p erf ori ranem papirju?« »Videl sem tak papir,« je prikimal detektiv. »Ne, . . . vprašal sem ga o tem, ali zdi se mi, da se mu ne da govoriti, preden se ne sporazume s svojim odvetnikom, ki pride nocoj. Moral bi biti tu že za večerjo.« Odšla sta skupaj v jedilnico. Slepec je potrpežljivo čakal pri mizi in Leon je opravičuje se zavzel prostor. Sedel je s hrbtom obrnjen k steni nasproti enemu treh visokih oken, ki so gledala na vrt. Noč je bila topla in zavese niso bile zastrte; tudi je bilo srednje okno baš nasproti Gonsalezu odprto. Dal je Mr. VVashingtonu znak in Američan je razumel, da hoče imeti Gon-salez neoviran razgled na park. »Ali bi vam nemara bilo ljubše, da okno zapremo?« je vprašal Mr. Lee, ki se je nagnil naprej, nagovoreč vso družbo »Vem, da je odprto, ker sem sam odprl. Rad imam svež zrak.« Za mrmrali so svoj pristanek in večerja je potekla brez pomembnejšega incidenta. Mr. Washington je bil eden tistih ljudi, ki se naglo prilagode vsaki družbi. Bil je v Rath Hallu tako doma, kakor da bi bil kje v bližini rojen in vzgojen. Razen tega je imel še poseben vzrok, da je bil zadovoljen: zjutraj je bil na izprehodu našel v hosti neko zelo redko kačo in je deset minut razlagal, v čem se razlikuje od vsake druge angleške kače. »Izkopijita mi grob v ledu" «Kras in» v gosti megli. — Podrobnosti o Malmgreenovi tragediji. — Iskanje zadnjih žrtev polarne tragedije se je zavleklo. Po zadnjih poročilih iz Moskve leži nad polarnimi kraji, kjer je ledolomilec »Krasin« našel Viglierijevo skupino tako gosta megla, da mora »Krasin« nadaljevati pot zelo previdno. Ruski pomožni ga res pustila na ledu in čez 24 ur sta bila oddaljena od njega komaj 100 m. Videla sta še, kako je napel zadnje sile in dvignil glavo. Upala sta, da ga glad prisili nadaljevati pot in zato sta ga iio- odbor sodi, da bo Amundsenova. Guil- i tela počakati. Ko je Malmgreen videl. baudova in Alessadrinijeva usoda te dni pojasnjena. Ce so še živi, jih bodo Rusi rešili, če so pa našli v večnem ledu strašno smrt, najdejo vsaj njihova trupla. Ni izključeno, da se »Krasinu« posreči prodreti led, ki pokriva morje, brez večjih težkoč. Ce bi pa naletel na na večje ledene gore, bi pilot Čuhnovski ponovno starta! in preiskal vso okolico, kar bo trajalo dva do tri dni. Kapitan Samojlovič poroča, da je »Krasin« zapustil taborišče Viglierijeve skupine in se napotil proti kraju, kjer čaka letalec j Čuhnovski. Parnik »Citta di Milano« je poslal v Rim radio^brzojavko, v kateri sporoča, da je parnik »Braganza« 10 milj zapadno od rtiča Wrede in da je poslal v soboto opoldne sani proti kraju, kjer so obtičali ruski letalci. Ledena gora je gladka tako, da ni težko hoditi po nji. »Krasin«, ki se vrača, je zdai blizu Brockovega otoka. Tudi norveški vodnik Varbine, ki ga je moral kapitan Sora zapustiti, ker ni mogel z njim nadaljevati poti proti otoku Foyn, se je vrnil z alpinci na parnik »Braganza«. Ruska brzojavna agentura je sprejela v nedeljo od kapitana ledolomilca »Krasina« Samojloviča daljše poročilo o katastrofi zrakoplova »Italia«. Zrakoplov se je razbil 24. maja. Na balonu se je napravila debela ledena skorja in ker se je s tem teža zelo povečala, je zrakoplov padel. »Italia« je zadela ob ledeno goro s sprednjo gondolo, iz katere so padli vsi udeleženci ekspedicije, ki so sedeli med poletom v nji. Strojnik Pomella je takoj obležal mrtev. Njegovi tovariši so ga pokopali v ledu. Balon se je takoj dvignil in Nobilova skupina, ki je obtičala na ledeni gori, je zagledala kmalu velik oblak dima. Iz tega je No-bile sklepal, da je nastala eksplozija ali da je balon zgorel. Brodolomci so si najprej uredili radiopostajo, s katero so lahko sprejemali radiobrzojavke, niso jih pa mogli oddajati. 30. maja so se napotili Malmgreen, Zappi in Marianno peš proti Severnemu rtiču, misleč, da najdejo tam norveške ribiče. Ta skupina je imela živil najmanj za mesec dni. Malmgreen si je sicer pri padcu zlomil levo roko, vendar je bil pa še tako čil, da je tik pred odhodom ustrelil belega medveda. Major Zappi pripoveduje, da so med potjo grozno trpeli. Morski tok je gnal ledeno goro neprestano od obale, 16. junija, ko so bili še nekaj milj jugovzhodno od Brockovega otoka, je Malmgreen opešal in izjavil, da ne more več dalje. Prosil je tovariša, naj ga pustita ali pa mu izkopljeta v ledu grob, kamor naj ga položita, da jima ne bo v nadlego. Dejal je, naj vzameta vsa živila s seboj, da ne bosta trpela lakote. Izročil jima je kompas in ju prosil, naj ga izročita njegovi materi. Tovariša sta da ga čakata, je zakiical: Pojdita, pojdita! Ce me pustita umreti, lahko rešita vsaj druge. Marianni in Zappi sta kočno nadaljevala naporno pot. Komaj sta prehodila dobro miljo, je Marianni oslepel. Morski tok ju je gnal na ledeni gori dalje. Spotoma je Zappi opazil šest letal v razdalji dobre milje, toda razen Cuh-novskega ju ni nihče opazil, dasi sta neprestano mahala z zastavicami. Celih 12 dni nista ničesar jedla. Marianni je bil že tako sestradan in izmučen, da se je ! bilo bati vsak čas katastrofe. Prosil je i tovariša, naj ga spravi do ruskega letala, katero sta opazila. Ledolomilec »Krasin« ju je rešil sigurne smrti. Orožje je dobila Malmgreenova skupina od letalcev, toda rabiti ga ni mogla, ker ni videla na svoji poti nobene divjačine. Opazili so samo belega medveda in Malmgreen ga je ustrelil z edinim revolverjem, ki ga je imela ta skupina, ko je nastopila naporno pot proti Severnemu rtiču. Malmgreen ni niti slutil, da je to njegova zadnja pot. Hotel je rešiti svoje tovariše, ki so zakrivili njegovo smrt, pa je podlegel v borbi z divjimi elementi polarnih krajev. Morda bi njegova usoda ne bila tako tragična, da sta ga spremljala dva Šveda ali Norvežana, ne pa Italijana, ki sta ga pustila na ledu, da rešita svojo kožo. Žene in bračno pravo v Abesiniji V Abesiniji vladajo zelo čudne pravne razmere. Tam namreč nimajo sodišč v našem smislu. Vsak državljan ima pravico posegati v sodstvo in izražati o pravnih normah svoje mnenje. Tudi pri razpravah se lahko oglasi vsak državljan. Priče sede na kamnih v krogu. Največja nesreča za obtoženca je, če sedi pred njim kot priča ženska. 2e od nekdaj smatrajo v Abesiniji žensko mnenje za sveto in proti ženskemu pričevanju ni nobenega ugovora. Vsaka ženska v Abesiniji se dobro zaveda svoje velike odgovornosti. Ženska, kli pride na obravnavo pred ljudskim sodiščem, ve dobro, da je od njene izjave odvisna usoda obtoženca. Ce ženska krivo priča, jo zadene težka kazen. Na javnem prostoru jo slečejo in ostrižejo na »balin«. Po tej kazni se ženska ne more omo-žiti, ker se je vsi moški izogibljejo in tudi kita, ki ji ponovno zraste, ji nič ne pomaga. Vsi abesinski običaji temelje na ženskii iskrenosti. Žena lahko krade in ubija, lahko je prostitutka in ima 10 ljubčkov, pa vendar svoje časti in dostojanstva ne izgubi. Toda najmanjša laž jo kompromitira in izključi iz družbe. V Abesiniji imajo štiri vrste zakonov. Prvi je cerkveni zakon, ki zveze zakonca za ta in za oni svet. Ženin in nevesta skleneta v cerkvi ob navzočnosti svečenika roke nad križem in svečano obljubita, da se bosta vse življenje ljubila. Tako sklepajo zakone samo posvetni dostojanstveniki in svečeniki Po cerkvenih obredih poročeni se ne morejo drugič poročiti. Večina Abesincev se pa zadovolji s ci-vilnmi zakonom. Pri tem zakonu se vrši v nevestini hiši velika svečanost, pri kateri pomaže svečenik ženina in neveito s svetim oljem in ju pokadi s kiadilom. Novoporočenca imata med obredom zagrnjene obraze, da se ne spoznata. Šele ko se zmrači lahko odkrijeta obraze. Tak zakon se lahko po medsebojnem sporazumu loči in imetje zakoncev se razdeli na dva enaka dela. Tretja vrsta zakona je sporazum glede skupnega življenja za določeno dobo. Zakon se pa lahko razveljavi tudi prej, če se zakonca sporazumeta, ali pa če žena izjavi, da jo mož vara in da grdo ravna ž njo. Četrte vrste zakon je oni, pri katerem se zakonca sicer poročita, živita pa ločeno. Pri vseh zakonih mora imeti mož dve priči, ki prevzameta moralno in materijelno odgovornost za njegova dejanja v zakonu. Kljub spoštovanju žene pa abesinski zakoni dovoljujejo možu ženo pretepati. Toda če se žena pritoži, da jo mož tepe, morata oba moževa prijatelja, ki zanj jamčita, plačati ženi vsak drugi dan po 3 šilinge, dokler mož ne neha pretepati žene. Abesinski zakoni ne priznavajo nobenih dednih pravic med možem in ženo in tako vdova ne more podedovati moževega premoženja. Kljub štirim načinom sklepanja zakonske zveze je pa v Abesiniji zelo razširjen tudi običaj, da žene kupujejo. Taksirajo jih po njihovem socijalnem položaju. Ženske iz višjih krogov so dražje, iz nižjih pa cenejše. Najcenejše so seveda priletne ženske. Po 50. letu izgubi ženska vsako vrednost. Kakor pri nas, tako lahko tudi v Abesiniji ženska vsakemu moškemu naprti posledice očetovstva. Ce dotični moški ne more dokazati, da ni oče, mora pač skrbeti za otroka. Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše? Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani Oglas V pisarni štaba komande inženjerije IV. armijske oblasti v vojašnici kralja Petra Velikega Osvoboditelja bo dne 25. julija 1928 ob 11. dopoldne ustmena dražba za dobavo 50.000 M portlond cementa Naroča se po potrebi. Pogoji se lahko vidijo vsak dan med uradnimi urami v štabu komande. Kavcija 5 odstotkov od skupne vsote. Iz pisarne komande inženjerije IV. armijske oblasti v Ljubljanni. — Št. 4373. KN3.GE. B&OšURE ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA. POSETMCE, OSMRTNICE I.T.D. I.T.D. IZOELUJE LIČNO. HITRO IN POCENI NARODNA TISKARNA J L 3 U BL 3 A N1 KNAFLOVA ULICA ŠTEV S Hišo dvo ali večdružinsko v dobrem stanju v Ljubljani kupim prota takojšnjemu plačilu. Posredovalci so izključen: Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »SI. Naroda« pod »Hiša«. 1333 Dvodružinsko hišo t vrtom, novo. 35 min. od slavne poŠte ugodno prodam. Vodovod v hiši. Le resni kupci na] pošljejo naslov na upravo Slov Naroda pod »Ugodno«. 1191 Za dom! ta šivilje, krojače čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg § rvanja ent!a (obliva), veze (stika). krpa perilo in nogavice Brez vsakega prem in Janj a plošč in drugo Je stroj v m to ud pripravljen aM za rezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti. Id Jih zavzema šivalni stroj STOEVVER. le tudi najceoejšl. Ne zamudite ug>lne prilike in oglejte si to te rednost pri Lud. Baraga. LJubllana. šelenbnrgova t. I. BiBiBIBiBIBIC b;b;bib Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd — Ugodni ptaCHni pogoji. — lSletno Jamstvo. Malinov sok izvrsten, pristen, dobite pri Lov to Sebenik, LJubljana, Knezova ulica. .........................t2°7 Dobra šivilja za vse gre šivat za dalj časa na dom. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pov Naroda* Dvosobno stanovanje s kuhmjo tšče uradniška družraa. Vselitev l. avgusta. — Ponudbe pod (Avgust 1252» na upravo «SI. Naroda*. M&.&aHOVEC .PLANINKA' C*A7. prenavlja, čisti te oeve* zuje kri izboljša slabo prebavo, slabotno delo> vanje črevea, oapihova* »an ic obolenja mokračne Kisline, jeter, žolča te žolčni kamen, Vzpcdbuja ttpetit m izborno učh> čuje pri arteriosklerozi - »PLANINKA« ča| je pristen t plombiranih pa* vetih po Din 20.— a o a« piserm proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana, Kongresni frj? 'Dobi «e v v«»rh lekarnah"1 luan Zakotnih leieion 379 mm ' 379 mestni tesarski mojster, ----LJUBLJANA. Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna resorska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše vile, tovarne, cerkve in zvor ke — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ud Gmdbb lesenih mostov te zov in mlinov PARNA ŽAGA 16 L TOVARNA FURNIRJA Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodne ti^karnu*; Fran Jezeršek. — Za upravo Id mseratoj dej lista; Oton Chnatot. — Vsi » Ljubljani. 74 69