izhajaš 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & Ve 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravmištvu ,,Mlra“ v Iir66! sedaj predpustom, zakaj marsikomu bo list došel prav za smeh, ker ga je res težko gledati in brati, ne da bi se človek na glas zasmejal. Ko so v „bauernzeitungu-i naznanjali izdajo slovenskega časnika, smo pričakovali kaj resnega, pametnega, a kako smo se zmotili. Težko je najti kje nabranih vkup toliko neumnosti], kakor jih prinaša najmlajši nam nasprotni list v jedni številki! Piše tako slabo, da se Bog usmili. Nemško-liberalni listi v jednomer trobijo, da slovenski kmetje „nove slovenščine0 ne zastopijo. To ni res, ker naši ljudje pravilno pisane knjige in časnike prav lahko berejo ter tudi zastopijo. Pa radovedni smo, koliko ijudij bode zastopilo kolobocijo, katero so nekateri naši ^prijatelji0 natlačili pod naslovom „Kmetski List0. Boljše bi mu se podal naslov: „Kmetski Lisjak0. Poleg mnogih neumnostij najde se v listu po znanem načinu nasprotnikov tudi dosti zlobnosti, zavijanja, lažij. Kakor so slabi nemško-nacijonalni in liberalni kmetje okužili nemške kmete, tako hočejo z novim listom okužiti in osmraditi tudi slovensko ljudstvo. Ali mi pričakujemo, da se nasprotnikom vsede prav malo „kalinov° na nespretno nastavljene limanice! — Naj se delajo še tako sladke, naj še tako vabljivo pišejo zoper nas, lisjaki so, volkovi v ovčji obleki, in nobeden Slovenec ne sme trpeti takega lista pod svojo streho. Jedno dobro stran ima novi list tudi za nas: S tem so nasprotniki sami jasno in določno pokazali, daje slovenščina naKoroškem potrebna, da Slovencem odklenkalo še ni! Tudi jeden dober nauk smo našli v onem listu. On sam namreč piše: „In kdor bo naš »Koroški kmetski list« bral, ta naj bere tudi »Mir«0. Prav izvrsten nauk, katerega naj se zvesto drži vsak, komur pride v roke nasprotni lisjak. Ta nauk uresničimo povsod s tem, da slovenski rodoljubi krepko razširjajo „Mir“, ker za časnike, kakoršen je „Kmetski List0, na Slovenskem prostora biti ne sme ! ©opisi prijateljev. Iz Celovca. (Naša škofija 1. 1897.) Bohovskemu „šematizmu° za leto 1898. povzamemo sledeče podatke: Krška škofija šteje 348 župnij (far); od teh je 83 praznih. Ekspoziture so 4, vse prazne. Kaplanij in kuratnih kanonikatov je 163, od teh praznih 110. Beneficijev je 26, od teh praznih 19. Vkup je praznih 216 duhovniških mest. (L. 1896. jih je bilo 209). V dušnem pastirstvu deluje 326 duhovnikov in sicer 296 svétnih, ter 30 redovnikov. V drugih službah deluje 81 duhovnikov (22 svétnih in 59 redovnikov.) Vpokojenih je 34 duhovnikov. Vseh duhovnikov vkup je 441, vseh cerkva in kapelic 1059, katoličanov 354.896. — V (11) moških samostanih je vkup 218 redovnikov, v (16) ženskih samostanih vkup 284 redovnic. Bogoslovcev je vkup 69, v dijaškem semenišču 156 gojencev. — Umrlo je lani 17 duhovnikov, v dušno pastirstvo jih je na novo vstopilo samo 9. Med umrlimi je 10 Slovencev: Jož. Osvald, župnik v Koprivni ; A. Ro-mavh, kaplan v Kotarčah ; Fr. Centrih, dekan v Pliberku; S. Kesnar, semeniški duhovnik; P. Bezjak, župnik vKrčanjah; J. Škrbine, župnik vVogrčah; M. Stembou, vpokojeni župnik v Št. Pavlu ob Žili ; g. Janez C eh n er, svečar v Velikovcu, nam podaril mnogo svečic in sladkarij za božično drevo. Blagorodna gospa dr. Kraut-ova v Celovcu je podarila 6 metrov lepega barhenta in neka gospodi-čina v Celovcu mnogo različnega blaga za uboge učence naše šole. Vsem blagim dobrotnikom naj Bog vse stoterno povrne! Presrčno hvalo moramo pa tudi čč. sestram, sosebno č. sestri Cirili, izreči, ki so se tako dolgo neumorno trudile s pripravo otrok za slavnost. Bog jih živi! Pred razdelitvijo daril se je naš vrli posestnik T. Cikulnik p. d. Škorjanc z iskrenimi besedami zahvaljeval č. šolskim sestram za obilni trud, ki ga imajo z učenci, dalje g. župniku Treiberju, slavni družbi sv. Cirila in Metoda in vsem dobrotnikom naše šole za ves trud in za vse, kar storijo za našo šolo! Tako je letošnja božičnica svoj namen popolnoma dosegla; šolska mladina naše „Nàrodne šole0 je dostojno počastila Božično dete, blagi dobrotniki so po obdarjenih otrocih oblekli novorojenega Jezuščeka, vdeleženci prelepe slavnosti pa so imeli vnovič priliko prepričati se o koristi in lepem napredku naše šole. Iskrice. Talleyrand, francoski državnik, je enkrat dal nekomu sledeči svet: „Ce hočeš biti v družbi priljubljen, pusti se poučevati o stvareh, katere že davno znaš, in smeji se dovtipom, katere si že davno slišal.0 — Če ima kmet denar, ima ga cel svet. če ga nima kmet, ima ga gotovo — žid. Jan. Einspieler, vpok. župnik v Ukvah; Jan. Marinič, prošt v Dobrlivasi; Fr. Rup, župnik v Ka-zazah. Svetila jim večna luč! — Naj starejši duhovnik v škofiji je mil. g. prošt tinjski, Lovr. Serajnik. Biserno sv. mašo (60letnico) obhajata 1. 1898. preč. gg. vpokojeni mestni župnik Fischer in stolni dekan Schellander. Zlato mašo obhajajo preč. gg. V. Gimpl, župnik v Tvengu; J. Jereb na Dravi; V. Legat, župnik na Jezerskem; V. Pindur v Vajzah; A. Pušl na Dholici; J. To-beitz, dekan v Št. Andražu. Iz Hodiš. (Po volitvah.) Veliko veselje je provzročila v taboru naših nasprotnikov zadnja zmaga pri volitvah v občinski odbor. Veselje nad zmago je čisto naravno, dasitudi bo šele prihod-njost pokazala, s kakimi pomagili je zmaga pridobljena. Toda da se predrzne naš nasprotnik s takimi obrekovanji nas grditi, kakor je storil v časopisih svoje stranke, tega ne more z lepa zasto-piti človek, v katerem je še iskrica poštenosti. V časopisu „Tagespost° obrekuje dopisnik nagega g. župnika, da je zlorabil prižnico v politične namene „klerikalne° stranke in sejal nezadovoljnost in sovraštvo med ljudmi. Resnice na tem je le toliko, da je naš g. župnik na prižnici večkrat opominjal in svaril svoje župljane pred tistimi, „kateri hodijo k njim v ovčji obleki, notri pa so grabežljivi volkovi,0 katerih jedini namen je, da bi našega kmeta izmolzli, kakor izmolze pajek muho, katera zaide v njegovo mrežo. To je pa gotovo dolžnost vsacega, komur je pri srcu sreča tistih Ijudij, katere mu je izročila božja previdnost, da bi jih varoval pred sovražnikom, ki želi našega kmeta duševno in gmotno zamoriti. Če bi g. župnik drugače ravnal, tedaj bi ne zadostil svoji dolžnosti kot katoliški duhovnik. Najbolj nam mora pa pojasniti, kako globoko so že propadli naši nasprotniki, nesramna laž v imenovanem nemškem časopisu, v katerem trdi dopisnik, da je gosp. župnik imenoval Nemce in liberalce v neki pridigi »pse in hud . . .“ in se zatrjuje, da zamore resnico tega več sto poslušalcev spričati. Resnica je, da g. župnik nikdar ni kaj takega izrekel, ter tudi ni imel nikdar namena, na tak podli način o nasprotnikih govoriti. Le pripeljite tistih „več 100 Ijudij0, ki so to slišali. Dokler tega ne storite, vas kratkomalo imenujemo nesramne lažnike! Doslej smo pač menili, da se nam je bojevati s poštenimi nasprotniki; toda zdaj vidimo, da so naši nasprotniki ostudni obrekovalci in lažniki, ki se poslužujejo najnesram-nejših sredstev, s katerimi bi nam vzeli veljavo pri našem ljudstvu. Dragi slovenski kmet, ali se ti še ne odprejo oči, če premisliš, kakšni so tisti ljudje, s katerimi vlečeš; ali ne vidiš, da je njihov namen, da bi ti izsesali tisto malo življenja, kar ga je še v tebi, in te potem kot nepotrebno stvar od sebe pahnili? Iz Svetne vasi. častitemu urednišvu „Mira° v Celovcu. Na podlagi § 19 T. P. blagovolite natisniti pod taistim napisom sledečo popràvo dopisa „Iz Kotmarjevesi (Rogoviljenje nasprotnikov)0 št. 35 od 20 dec. Vašega lista: 1. Neresnično je, da se je zbralo pri zaupnem shodu v Kotmarjivesi dné 28. nov. kakih 15 po-sesnikov (!), ampak res je, da jih je bilo trideset. 2. Gola je, da je bilo tam nekaj pijanih hlapcev, ampak res je, da ni bilo pri pogovoru nobenega pijanega hlapca. 3. Laž je, da sem se (!) jaz zabavljal čez duhovnike, temveč resnica je, da sem hvalil prave dušne pastirje, ki se ne brigajo za politiko. 4. Neresnično je, da sem se (!) zabavljal čez Slovence, ampak res je, da sem sam govoril prvo slovenski in sem hvalil naprednjaške Slovénce. 5. Neresničo (!) je, da sem obdolževal du- hovne, da so vsega krivi, ampak res je da sem obsojeval Klerikalizem. Josef Krassnigg, posestnik v Svetni-Vasi. Dostavek uredništva. Prav z veseljem smo vstregli želji g. Krassnigg-a in dasi nas k temu ne sili postava, do pičice natanko objavili njegov originalni popravek, ki bode kot izvrstna predpustna šala gotovo napravila obilo smeha vsem našim bralcem ! G. Krassnigg mora pa dovoliti, da dodamo njegovemu „popravku°, katerega imamo le za smešuico, par opazek: 1. in 2. Naš poročevalec vidi dobro, znd tudi dobro šteti, a 30 p o s e s tn ik o v na Vašem slavnem shodu le ni mogel našteti, ker jih — bilo ni ! Ne smete nam pa zameriti, da je nam poročilo našega moža malo več vredno, kakor pa vaš popravek0. Ravno to veljd tudi o drugi točki. 3. Da ste „se (!) zabavljali" črez duhovnike, je tudi resnica, kakor se nam zatrjuje. V ostalem pa vémo, da to delo dokaj radi opravljate, torej si lahko mislimo, da ste se ga lotili tudi v Kotmari-vasi. Kdo je pravi dušni pastir0, o tem se z Vami ne bodemo kregali. Za katoliškega duhovnika so in morajo biti merodajni nauki in ravnila sv. Očeta papeža in škofov, ne pa mnenje in blebetanje Ijudij, ki leto dnij ne vidijo cerkve od zno- traj, ki se ne zmenijo za post, in sploh za božje in cerkvene zapovedi ! Vi kot vsestransko izobražen človek morate vendar vedeti, kolikokrat že je rekel slavni naš papež Leon XIII. duhovnikom: Pojdite vun iz cerkvenih stolov, vun iz zakristij med ljudstvo ! In zató, gospodine Krassnigg, se bodo tudi slovenski duhovniki koroški ravnali po teh merodajnih naukih iu ne po Vaših neslanih popravkih, in prav noben se ne bo zmenil zato, ali ga Vi štejete med prave0 dušne pastirje ali ne! 4. Niste „se zabavljali0 črez Slovence, pravite, marveč ste hvalili paprednjaške Slovence11. Tisti paprednjaški Slovenci", med katere se prištevate tudi Vi, imenujejo se drugače in veliko bolj pravilno tudi nemškutarji! Kaj ti hočejo in kaj veljajo, to pa lahko pogledate v Slomšekovih „Zbranih spisih0 IV. zvezek, kjer slavni mož obširno in izvrstno govori o teh ljudeh. Ako te knjige nimate, jo Vam radi podarimo. Dobro Vam bode služila tudi pri urejevanju „Kmetskega Lista0 in lahko svojim privržencem iz nje ponatisnite par odstavkov za pouk in kratek čas! 5. Tudi o „klerikalizmu° se ne bodemo kregali z Vami, saj to zelje ni zrastlo na Vašem vrtu, marveč ga prežvekujete po starih praznih frazah liberalnih listov, ne da bi sami prav vedeli, kaj hočete 's tem povedati. Gospodu Krassniggu zdelo se je potrebno, svoj popravek tudi objaviti kar v prvi številki „Kmetskega lista". Mi pa bi mu rajši dali drugi nasvet: „Si tacuisses, philosophus mansisses!11 Kaj besede pomenjajo, vé g. Krassnigg gotovo še dobro iz časov latinskih šol. Toliko na kratko v odgovor g. Krassniggu, pa brez zamere! Veselilo nas bode, če se oglasite večkrat, ker nam pomagate polniti predale našega lista, bralcem pa delate (četudi neprostovoljno) dobro zabavo! Torej na svidenje! Gradivo za nov „popravek“ Vam daje zadnja številka „Mir°-a, kjer se omenja marsikaj za take gospode prav čudnega ! Iz Velikovca. (Županova volitev.) Dné 28. decembra m. 1. vršila se je na mestnem rotovžu volitev novega občinskega predstojništva. Izvoljen je bil županom Ivan Pinterič mlajši, podžupan in prvi svetovalec postal je Jožef Rainer, c. kr. notar ; drugi svetovalec Ant. Gratzhofer, klobučar; tretji Jakob Pogačnik, tovarnar s suknom; četrti svetovalec pa Meinrad Gindl, trgovec. Razun zadnjega pripadajo vsi nemško-nacijonalni stranki. Županu so priredili zvečer bakljado. Dobro teknilo ! — (Pomanjkanje pitne vode. — O Dravskem mostu.) Ker je lani po zimi bilo tako majhno snega in v jeseni ni bilo dosti dežja, nastalo je tukaj po studencih pomanjkanje vode. Mestni vodovod so morali celo čez noč zapirati, da bi v slučaju kakega požara ne bilo premalo vode. Ker je pa zdaj južno vreme nastalo, tedaj bo tudi ta nedostatek kmalu odpravljen. — Naš dravski most so morali zdaj za vozove zapreti, ker je voda eno kozo podplavila in se je most na tistem mestu všibnil. Most namreč lani ni ves bil ponovljen, koze pri starem delu mosta so pa samo jeden meter v zemljo zagnane. Ker je pa voda zdaj zelo majhna in stavbe na desnem bregu odvračajo vodo na levi breg, kjer še stari del mosta stoji, je voda eno staro kozo podplavila. Med tem pa so most že zopet popravili, da morejo voziti po njem. Iz Št. Petra pri Velikovcu. (Volitev župana.) Poročal sem vam že, da smo vsled slabe udeležbe pri občinski volitvi samo polovičen vspeh dosegli. Dné 27. dec. m. 1. vršila se je volitev novega župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen Janez Griin p. d. Vajsnar na Suhem Blatu, prvi svetovalec postal je Jožef Plešivčnik p. d. Diirnwirth v Št. Jakobu, drugi svetovalec pa nadučitelj Škorjanc. Župan in drugi svetovalec pripadata liberalni stranki. Ako bi k občinski volitvi le trije volilci našinci več bili prišli, bi imela naša stranka večino v občinskem odboru in bi bil tudi izvoljen našinec za župana, tako pa naša, po svoji ogromni večini krščanska in slovenska občina, po naši lastni nemarnosti ostane še nadalje v liberalnih rokah. Tužua nam majka! Iz Želinj. (Kmalu pride pust.) Iz našega kraja skoraj nikdar ne beremo nič v „Miru". In vendar se tudi tukaj večkrat godijo reči, ki so vredne, da se jih omeni. Tako se je pred kratkim ustanovilo v našem kotu novo društvo, ki ga vodi gornje-trušenjski gospod poštar. Ker je vsak začetek jako težek, stojita mu zvesto na strani naša mlada, za javno mnenje preskrbljiva gospoda „volks-bildnerja". Društvo, ki je v rokah „naprednjakov°, seveda tudi „napreduje°. Večkrat v tednu dobro obiskani shodi in veselice, pri katerih se vedno pobira, dajo pričakovati velikih dohodkov. Kakšen namen ima društvo, ali kaj bo z denarjem počelo, je za nas uganka. Morda hočejo kupiti malo nemške sape in jo pihati čez Homec v šmarješki „črni hotel0? To bi bilo kaj za Jurija na Blatu! Pa bodi temu že tako ali drugače, skoraj bi bil pozabil objaviti slavno društveno ime. V svoji po- nižuosti so je krstili na „Pfajdlverajn.“ (!!) Ees, v pustu smo! Iz Djekš. (Razno.) Dne 27. grudna vršila se je pri nas prav mirno občinska volitev. Izvoljeni so bili slovenski in verni možje. Vendar je tudi pri nas volitev nekatere precej razburila, da zdaj svojej razburjenosti na razne načine dajejo duška. Toda, kdor je pravi katoličan in Slovenec, pri taki priložnosti, kakor je volitev, ne gleda toliko na to, da bi se ravno njemu podelila čast občinskega odbornika, ne ozira se toliko na osebnosti, temveč na stvar, za katero se gre. Da bodejo pa izvoljeni možje katoliško in slovensko reč dobro zastopali, o tem ni dvomiti. Sploh pa mislim, da je vso razburjenost^ razvnel le neki veter, ki prihaja iz Velikovca. Če pa nekateri mislijo, da jih bodo znani gospodje iz Velikovca s svojimi nauki osrečili, se bodo hudo opekli. — Rodilo se jih je v dješki fari v letu 1897. 28, umrlo je pa 42 oseb, med temi je štela najstarejša 65 let. Poročeni so bili trije pari. — Vreme je bilo do zdaj pri nas lepo. Snega je že malo, na solnčnih hribih čisto nič več. Ljubo solnce je nam do zdaj vsak dan sijalo. Slabši je začelo novo leto. Na novo leto je skoraj celi dan deževalo. Zdaj je nastopilo prav južno vreme. Kmetje zmajujejo z glavami. Iz Pliberka, (f Fr. Gli ni k.) Novo leto smo sicer pričeli, ali v znamenju smrti. Spremljali smo k večnemu počitku občespoštovanega gospoda Franceta Gli ni k-a, posestnika in gostilničarja, ki je bil zlasti znan slovenskim kmetom v naši okolici. Kdo bi si bil mislil, da ga bomo tako hitro izgubili iz svoje srede. Še deset dnij prej je bil zdrav in dobre volje, kar naenkrat ga prime neka slabost, hitro mora v postelj in vnela so se mu pljuča. Dné 30. decembra preteklega leta je izdihnil blagi pokojnik v 58. letu svoje starosti svojo dušo. Bil je rajni krščanski mož skoz in skoz, ki se ni nikjer sramoval svoje sv. vere, zato mu je Bog podelil i milost, sprejeti z veliko pobožnostjo sv. zakramente za umirajoče na smrtni postelji. Ddan v božjo voljo je prenašal mirno svoje kratko a mučno trpljenje, in s prelepimi spodbudnimi besedami je tolažil žalujoče zaostale in jih prosil vzlasti za molitev po smrti. Kako je bil priljubljen in spoštovan, pričal je slovesni, prekrasni pogreb. Udeležila se ga je požarna bramba, uradniki, meščani, zlasti pa nepretrgana vrsta slovenskih kmetov iz okolice. — Kaj je človek tu na zemlji, nam priča nagla smrt pridnega Kušejevega hlapca v Libučah, ki je popoludne še spremljal gospoda Glinika k večnemu počitku, a na večer ob 7. uri ga je pokosila nemila smrt. Upamo, da i njemu veljajo besede angelja, ki jih je govoril To-biju : „Ko si molil s solzami in mrliče pokopaval, nosil sem jaz tvojo molitev pred gospoda" in da mu je Bog naklonil milostno sodbo. N. p. v m. ! Iz Pliberka. V zadnji številki lanskega letnika „Mira“ ste med raznimi novicami na Koroškem sporočili tudi kratko o nemškem shodu, ki se je vršil dné 26. dec. v našem slavnem mestu. Iz besed „purgarji so razobesili zastave-frankfurtarice na vseh koncih in’ krajih,1' spoznam, da pripisujete Vi shodu po mojem mnenju pomen, ki ga nikdar imel ni. Večina meščanov bolj trezno misli, kakor znani rogovileži, in se ne zanima preveč za tak „hec“. V bridkem spominu so treznim Pliberčanom žalostne posledice, ki so jih imele v preteklih letih nemške hujskanje proti slovenskim okoličanom. Da so naši meščani večinoma pametni, lahko spoznate tudi iz tega, da so ohranili popolnoma mirno kri v onem času, ko so se godili razni škandali po vseh kotih zaradi odstopa Badenija. Ker so se meščani tako malo zanimali za one „svetovne“ dogodke, morala sta priti velikana Lemiš in Risele, sicer bi zaspalo pliberško ,,nemštvo". Malokateri je vedel za shod ; še le dné 26. decembra zjutraj so naznanjali lepaki prihod nemških „rešiteljev“ ; občinski sluga kar ni utegnil naročati po hišah, naj se do tretje ure razobesijo zastave in pripravi dostojen sprejem ,,visokim" gostom. — Kako so jih sprejeli? Tukaj se pač govori: zmiraj so isti, zmiraj stari, ki se ogrevajo za take neumnosti in razobešajo zastave. Kdo se še čudi, da razobešajo frankfurtarice naš župan, zdravnik in neizogibni Maier? In da se upa razobešati Girardis celo dve, vsak lahko ugaue, zakaj ; saj je nad zastavami tabla z napisom: „c. kr. žandarmerija", ki stanuje v njegovi hiši in ga lahko brani v skrajni sili. — Več frankfurtaric pa ni bilo; bilo je še nekaj koroških zastav, ki so se vzlasti zapažale na šolskih poslopjih — in to je bilo vse. — Lahko tudi uganemo, da so sklenili kako resolucijo zoper nas Slovence, kojih smo pa itak že preveč vajeni. Preveč navdušenja pa gotovo ni bilo, ker nikjer ni bilo kaj čuti o shodu, in še imenovana gospoda, ki se je potrudila z razobešanjem zastav, se je morala bržkone sramovati sijajnega „uspeha“, ker je že okoli šeste ure skrila vse zastave in je kazalo mesto zvečer zopet staro lice. Mi pa smo veseli, da je pliberško maslo še po stari ceni. Iz Šmihela nad Pliberkom. (Volitve.) Od vseh krajev se poroča od volitev in sicer le več žalostnega kakor veselega. Gotovo bode „Mir“-ove bralce veselilo, če jim poročam, da smo v našej dolini pa še koj ostali sami svoji gospodarji in se nismo dali ugnati. Šmihel, stara naša trdnjava, je ostal naš brez boja, in tudi Klobasnica je naša. Tu je šlo pri volitvi sicer tudi dobro, ali prej so se pa naši „Nemci“ — kdo se ue smeji?! — precej prizadevali, da bi prišli na konja. Celo k „Sudmarki“ so šli prosit, da bi si kaj zaslužili, ali opekli so se. Ko so prišli na dan volitve vsi naši, posebno iz Večne vasi, so izgubili „korajžo“ in izostali. Po volitvi so seveda nekateri teh „ Nemcev", ki pa večinoma le kleti po nemško in tudi po „klobaško“ znajo, pravili, kakšne „roge“ imajo Slovenci ; a v resnici jih imajo pa le sami, ker jim je spodletelo. Naš mladi podučitelj se je sicer pri nekej priložnosti bahal, da bode z nemško pesmijo tukajšno temo pregnal, ali tema je le še ostala, pa ne pri našej katoliško-slovenski stranki, ampak pri tistih ljudeh, ki se dajo od nasprotnikov naše vere in naše narodnosti za nos voditi. Bog jih razsvetli! — Iskre pa so švigale dné 11. t. m. v Doberli vasi. Ali bodi Bogu hvala, naši možje so stali kakor skala, niso se dali ugnati niti s pre-tenjem niti z denarjem, in 2. in 3. razred sta naša. Kako pa so si naši nasprotniki prizadevali in kako so „delali“, hočem Vam še v posebnem dopisu povedati. Živeli tedaj verni in slovenski Podjunčanje. — Podjunska dolina ostane naša! Iz beljaške okolice. (Občinske volitve.) V VVernbergu se konservativci in Slovenci niso udeležili občinskih volitev. Liberalci so bili veseli. Ker pa niso imeli dosti svojih mož, da bi jih volili v odbor, morali so zgrabiti dva pristna Čeha, ki le malo nemško znata. Res čudno v sedanjem času. Ali našim Velikonemcem, Orašu in njegovim kimačem, je vse jedno, da le kdo v njih rog trobi. — V Mariji na Žili zmagal je znani nemškonacijonalni agitator Egner. Le nekaj naših je še ostalo v odboru. Voljen je za župana zopet Morti, mož, katerega tudi Slovenci spoštujejo. — V Bekštanju voljeni so bili v 3. in 2. razred možje iz kmetske stranke. V 1. razredu prodrli so večjidel nemškutarji, katere sta tudi dva častita gospoda volila, ki mislita, da morata kot rojena Slovenca delati tlako nemškutariji na Koroškem. To je res obžalovanja in najostrejše graje vredno. Upajmo, da bode večina nàrodno-slovenska. — V Rožeku so v tretjem razredu zmagali naši. V drugem in v prvem propali so le za dva ali tri glasove. Slovenci nimajo še večine, ali udati se ne smejo. Bog živi še Rutarja in kmalu bode odklenkalo Zimek-Hanjžel-jevim kimovcem. Koroški deželni zbor. Drugo zasedanje osme volilne dobe se je pričelo dné 10. t. m. V prvi seji se je dež. glavar spominjal raznih dogodkov zadnjega leta in pozdravljal novega dež. predsednika. Le-ta je obljubil, da hoče krepko delovati za blagor dežele. — V prvi seji volili so tudi odseke. Izmed slovenskih poslancev je izvoljen samo posl. Muri v verifikacijski in kmetijski odsek, poslanca Einspieler in Grafenauer ter nemškega kat. poslanca Huberja » pa niso izvolili v nobeden odsek. Tako nemški nacijonalci nadaljujejo stare krivice ; od teh ljudij ne moremo pričakovati pravice! V prvih sejah so se večinoma razna poročila dež. odbora itd. odkazovala odsekom. — Vlada je zopet predložila zakon, naj se na višji realki v Celovcu vpelje veronauk. — O važnejših predlogih spregovorimo prihodnjič. Politični pregled. Avstro-Ogerska. Slovenski deželni poslanci v Trstu so sklenili, da ne gredó v deželni zbor, ker jih Lahoni povsod prezirajo. Utemeljili so svoj sklep v spomenici, katero so izročili cesarskemu namestniku in deželnemu glavarju. — Deželna zavarovalnica nižje-avstrijska začne poslovati dné 1. aprila. — Nagli sod je v Pragi dné 10. t. m. zjutraj prenehal. — češki deželni zbor se je sešel dné 10. t. m.; prišli so tudi nemški poslanci. Koj v prvi seji je predlagal grof Bouquoi, naj se voli komisija, ki bi stavila predloge gledé ureditve jezikovnih razmer. Ker pa nemškim kričačem ni za spravo in za nàrodni mir, nagajajo na vse načine in izživljajo Čehe, da dobijo povod izstopiti iz deželnega zbora. Vodi Nemce znani Wolf. — Ogerski državni zbor je potrdil začasno pogodbo z Avstrijo. — Ministerski predsednik Gautsch je povabil nemške poslance s Češkega na pogovor radi jezikovnih naredeb. Tudi s češkimi zastopniki se je dogovarjal. Nemški listi zahtevajo, naj Gautsch popolnoma ustreže Nemcem. In mi Slovani naj molčimo? — Slovani na Dunaju so priredili velik shod nižje-avstrijskih Slovanov proti sklepu deželnega zbora nižje-avstrijskega, da mora biti nemščina izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah v deželi. Druge države. Na Srbskem je bivši kralj Milan zopet dosegel več moči s tem, da je postal poveljnik vse armade. — Med Nemčijo in Kitajem se je sklenila pogodba; vsled te dobi Nemčija pri-stranišče Kiao čao v najem za 99 let in je sme utrditi. Nemčija se je torej s Kitajem pobotala, ne pa še z Japonci in Angleži. ]¥ © v i è a r. Na Koroškem. (Novo slov. posojilnico) so ustanovili v Železni Kapli. K ustanovnemu shodu dné 6. t. m. je došlo okrog 200 kmetov. Novi zavod ima naslov: „Posojilnica za Belo in okolico v Železni Kapli. Registrovana zadruga z neomejeno zavezo". Bog daj srečo! — (Duhovske zadeve.) Proštom v Do-brlivesi je od cesarja imenovan preč. g. L. Vav-tižar, župnik na Ziljski Bistrici. Zaslužnemu rodoljubu srčno čestitamo! — Razpisana je župnija Medgorje do dné 16. febr. — (Osebne novice.) Prestavljen je okrajni komisar g. baron Lazarini iz Beljaka v St. Vid, in okr. komisar g. bar. Mirbach iz Beljaka kot tajnik deželne vlade v Celovec. — Učitelj g. J. Steinberg je prestavljen iz Šmarjete v Velikovec ; na njegovo mesto pride g. K. Clima iz Celovca. — (Občins ke volitv e.) Za občino Loga-ves so izvoljeni možje, o katerih upamo, da bodo vseskozi znali braniti čast in korist občine. — V Škofič a h je bila huda borba v III. razredu. Tii stopajo na dan socijalni demokratje. Upamo, da ljudje ob pravem času spoznajo njih zlobne namene. — V Št. Jakobu v Rožu je brez na-sprotstva zmagala slovenska stranka. Udeležba pri volitvi je bila dobra. — V Št. Štefanu ob Žili in v Dobrlivasi je zmagala pobudi borbi naša stranka. Slava! * Dež. hipotečna banka je do 1. dec. 1. 1. dovolila posojil 1 milijon 964 tisoč 850 gld. — Lani umrlo je v Celovcu 553 oseb (leta 1896.: 673; leta 1895. : 643.) Tujcev je lani obiskalo naše mesto 19.993 (1. 1896: 18.089; L 1895: 19.914). — V Pontebi je pogorel leseni kolodvor. — V pondeljek dné 17. t. m. ob 1/i8. uri zvečer je pri Celovcu vlak povozil vojaka kranjskega polka štev. 17., po imenu Puntar, doma iz Krškega. Na Kranjskem. V Borovnici je umrl č. g. župnik Oblak, v Hrastju pa vpokojeni č. g. eks-pozit L. Rozman. N. p. v m. ! — Kmetijsko podružnico so ustanovili v Komendi pri Kamniku. — Nov poštni urad so ustanovili v Vodicah. — Na graškem vseučilišču je bil promoviran dne 15. t. m. doktorjem prava g. Iv. M. Hribar, c. kr. avskul-tant v Ljubljani, sin g. ljubljanskega župana. — Deželni šolski svét je dovolil, da se v Zagorju morajo šolarji kar od začetka nemščine učiti. — Ljubljana mora na povelje vlade dobiti dvojezične napise. Čemu pa vlada južno-štajerskih in koroških mest k temu ne sili? — V kratkem dobi dežela štiri nove uradnike, bojda ostre Nemce. Tako se celò Kranjska pogreza v nemško morje! In vedno se še najdejo ljudje, ki na obžalovanja vreden način nasprotujejo spravi med Slovenci na Kranjskem ter list, ki res grdo piše zoper spravo. Žalostno! Na Štajerskem. „S1. Gosp." piše: V novem okrožnem sodišču Maribor je 9/10 Slovencev, toda skoro vsi uradniki so Nemci. Za prisednike ali „beirate“ so izvoljeni sami nemški prenapetneži in tudi vsi pečati so nemški! Ali smo že res samo par ur za Berolinom? Ista pesem veljd tudi za Koroško. — Slovensko uradovanje je sklenila občina Brezen. Tako je prav! Na Primorskem. Stekel pes je v Trstu poškodoval 40 ljudij. Poslali so jih na mestne stroške na Dunaj v bolnišnico. — V nekem ka-menolomu pri Kumnu na Krasu delalo je šest delavcev in jedna ženska. Naenkrat utrgal se je plaz nad njimi ter jih zakopal. Jeden delavec in jedna ženska sta bila takoj mrtva. Ostalih pet pa je hudo ranjenih. — V goriški stolni cerkvi se je odtrgal del stropa. K sreči takrat ni bilo nikogar v cerkvi. — Pevsko in bralno društvo so ustanovili v Ročinju. Po drugih deželah. Znana tvrdka G. Frey-tag na Dunaju je izdala jako porabljiv prometni zemljevid avstro-ogerske države, na katerem so jako pregledno zaznamovane vse železnice. Stane 1 gld. — Na Dunaju so imeli razstavo za kuhinjsko umetnost. — Učiteljicam in učiteljem je francoska vlada prepovedala kolesariti. Književnost. Svoje bralce opozarjamo na sledeče slovenske liste: „I)om in Svet.“ List za leposlovje in znanstvo, izhaja (po dvakrat na mesec) v Ljubljani že 11. leto. Urejuje ga Slovencem po „ Zgodbah sv. pisma" dobro znani pisatelj dr. Fr. Lampé. List prinaša dobre povesti, lepe pesmi in mnogovrstne poučne in zabavne sestavke. Vsako številko diči več lepih podob in naš „Dom in Svet" ne zaostaja gpljP* Zalite vaj te po vseli <»o stilli ali več za nemškimi listi te vrste. Zató, Slovenci, marljivo naročajte ga ! Stane na leto 4 gld. 20 kr. „Duhovni Pastir4*, ki je namenjen slovenski duhovščini, je nastopil 15. leto. Prinaša pridige, izglede itd. in dobro služi dušnim pastirjem. Stane na leto 4 gld. in se naročuje v „Kat. bukvami14 v Ljubljani. ..Katoliški Obzornik44, glasilo slovenske Leonove družbe, nastopi drugo leto in objavlja korenite znanstvene članke. Urejuje ga g. dr. A. Ušeničnik. Velja 2 gld. 50 kr. „Yenec cerkvenih bratovščin44 se imenuje list, ki je namenjen priprostemu ljudstvu in poroča o raznih cerkvenih bratovščinah. Izhaja vsak mesec in velja 75 kr. na leto. „Cvetje s polja modroslovskega44, je naslov knjigi, ki kratko razlaga glavne modroslovske nauke. Spisal dr. Fr. Lam p é. Knjiga podaja v celotnem šopku glavne modroslovske nauke, posebno one, ki so za sedanjo porabo najpotrebnejši in najboljši. Beseda je domača in lahka, vrh tega pa tudi knjiga zelo lična. Zato bode knjiga dobro došla ne samo učenim, marveč v obče vsem Slovencem. Knjiga stane 60 kr., po pošti 5 kr. več, ter se dobiva pri uprav-ništvu .Dom in Sveta" v Ljubljani. Slovenci sezite po njej! Za božičnico v ,,Xarodni šoli44 v Št. llupertu pri Velikovcu so darovali: Mil. g. Lambert Einspieler, stolni školastik in državni poslanec v Celovcu, 10 gld.; Preč. gosp. kanonik A. Kalan v Ljubljani 10 gld.; bi. g. dr. Valentin Janežič, c. in kr. nad-štabni zdravnik v pok., 5 gld. ; veleč. gosp. Josip Rozman, mestni kaplan v Celovcu, nabral v slov. klubu in drugod 38 gld. 70kr. ; celovški velikodušni dobrotnik naše šole, ki pa noče biti imenovan, 22 gld. ; vč. g. Janez Wieser, dekan v Velikovcu 5 gld.; veleč. g. Franc Holec, kanonik v Velikovcu, 4 gld. ; vč. g. rodoljubni župnik F. P. 5 gld. ; veleč. g. Franc Reš, trgovec v Gorenčah, 2 gld.; veleč, mestna duhovščina v Pliberku 6 gld. ; veleč. g. G. Jamar, posestnik na Bledu na Kranjskem, 50kr. ; štirje „krokarji Nevesekje" skupno 6 gld. Skupaj 114 gld. 20 kr. Zahvala. V imenu obdarjene šolske mladine naše „Nà-rodne šole“ izreka odano podpisano vodstvo preis-kreno zahvalo vsim blagim prijateljem in dobrotnikom naše šole, ponižno proseč, da bi tudi v novem letu ohranili naši šoli svojo naklonjenost in udanost. Bog plačaj! V Št. Rupertu pri Velikovcu, dné 1. prosinca 1898. Vodstvo „Ndrodne šole“. Ustnica uredništva. Gospod M. V-č. na Bruci. Z Vami vred obžalujemo, da sta se ona dva gospoda pri občinskih volitvah obnašala tako čudno in potegnila celo z nasprotniki. Ali tega vendar ni kriv naš list, in zato ni prav, da ga hočete Vi in z Vami drugi slovenski rodoljubi opustiti! Mi odločno obsojamo postopanje dotičnih gospodov, za kar sta sama odgovorna, in ne mi. Mi jim gotovo nismo nikdar priporočali, hoditi z nasprotniki. « Vabila. — Hranilnica in posojilnica v Slov. Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor dné 30. prosinca 1898 ob 3. uri popoludne pri Žarku s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. — Prijazno vabi vse družnike odbor. — Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico zboruje v nedeljo dné 30. t. m. pri Štoklu v B’arski vasi. Delavci, pridite v prav obilnem številu! Odbor. — Kmetijsko predavanje bode v nedeljo dné 23. t. m. pri Blatniku v Dobrijah ob Guštanji. Učil bode g. ravnatelj dr. E. Kramar o kmetijskih stvaréh. Kmetje, pridite v obilnem številu! Tržne cene v Celovcu dne 13. jauuarja. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. Ì kr. pšenica 7 37 9 22 rž 5 40 6 75 ječmen — — — — oves 2 40 3 — hejda 4 46 5 57 turšica (sirk) 3 67 4 59 pšeno (kaša) 7 20 9 — repica (krompir) 1 10 1 79 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 30 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 70 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 65 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frisen Špeh je po 62 do 70 kr. kila, maslo in puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 115 do 145 gld. Loterijske srečke od 15. januarja 1898. Line 86 38 34 60 47 Trst 76 53 55 33 63 Naznanila. V vseli «iomačili delili izurjena kuharica išče službo pri kakem duhovnem gospodu. Naslov se izvé pri uredništvu „Mirau. M * Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4° o brez odbitka novega rentnega davka. * it it * fr fr fr gjjgj- Tovarna za h mol stx*oje. n % trn. Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, v Celovcu, Allargasse štev. 19. nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, siamoreznicei gepeljni in razui drugi za kmetijstvo potrebni stroj, ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev ua zem-ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-5r*.- ~ dobo na levi strani.) Cenilie pošilja zastonj. MIHU ili i 111!illlllllillllilillllllllllllllililllf Naznanilo. štajerska hranilnica44 v Celju obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1898. naprej po 4 odstotke, brez da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. Ravnateljstvo, Služba organista in mežnarja se odda z 2. februarjem v proštnijski cerkvi v Spodnjem Dravogradu. Med prošnjiki imajo prednost rokodelci. Pijančljivost se dà ozdraviti z anlllietinom,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, Logos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. Pražko gnjat (pleča) izvrstno blago, sočno, rožnato, milo-osoljeno, kilo po 86 kr., kakor vse vrste suhega mesa, ponujam pod najuižjimi cenami. — Pošilja se v vsaki množini, tudi v poštnih zavojih s povzetjem. Karol Markart; Smihov-Praga, Naznanilo. Na Otoku v sredi vesi stoji šele leta 1894. pozidana hiša „mežuarija“, katera ima 3 sobe, kuhinjo in kaščo. Bila bi to pripravno poletno stanovanje za kako družino iz Celovca ali kakega druzega mesta. Ovo stanovanje se lahko na 3 leta v najem dà. Hišnega orodja ni, in ga ima najemnik sam oskrbeti. Popraša se pri cerkvenemu predstojništvu na Otoku. Pošta Maria Wòrth. slavnemu občinstvu, da sem prevzel svečarijo gospe Marije Schaffer y Pliberku, pri kateri sem služil 14 let za poslovodjo. Priporočam dobro izbrano zalogo raznih sveč za svečnico častiti duhovščini, cenjenim cerkvenim predstojni-štvom in vsem dragim kupcem z zagotovilom, da hočem vsem postreči kar najboljše in najskrbneje. Bogomir Stockl, svečar v Pliberku. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi dosedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po ndih, čutniški bolezni v zobeh in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravilo proti tem boleznim. Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni JLiO weiia potli elie, Baruch Gyula, Miskolcz Št. 188 na Ogerskem. Vaše blagorodje! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kulin44 dobro prilegel, pošljite mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem Fani Tuč v Geviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico „Mirakulina“, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. Pristno le z zgornjo znamko. "VS Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.