Leto XIX., ŠL 107 Ljubljana, torek 10, maja 1938 Cena 2 Dir UbcsvuMvo: UjuMjana, Kn&Ojeva 0 - Telefon tt 8121 UL2&, 1191, $125, 8126. fnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon ŠL 2450. Podružnica Celje: Kocenova uttca 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 6t 11.842, Praga Oak) 78 180 Wi«n St 105 241 Izhaja raak dan razen poneoei jka. Naročnina mate mesečno Din tt.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg AL 7, telefon 6L 2440, Celje, StrossmajrerJeva ulica fttev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Po obrambnem zbora Sokolstva Kakor lani je tudi letos ljubljanska sokolska župa priredila pomladanski sokol ski obrambni zbor. Namen takega zbora je preskusiti pripravljenost, discipliniranost in požrtvovalnost članstva sokolskih edinic ter okrepiti duha moralne obrambe v borbi proti vsem opas-nostim za naše družabno in nacionalno življenje. V tem, da se na povelje sokol skega vodstva in na dano znamenje zberejo okrog svojih društev vsi pripadniki sokolskih edinic in da posvetijo ves dan sokolski misli in sokolskemu delu, leži globok nacionalni in vzgojni pomen take prireditve. Pobuda za so-kolske obrambne zbore je izšla iz Ljubljane, ki je tako znova potrdila svoj stari sloves, da je srce in matica jugoslovenskega Sokola. 2e uspeh lanskega zbora, ki je bil v Ljubljani le za mesto in okolico, je upravičil to novo-tarijo. Letos je krasno uspela mobilizacija sokolske pripravljenosti iz cele ljubljanske župe še v znatno večji in popolnejši meri pokazala, kako tesno je povezana sokolska družina ter koliko požrtvovanja in prostovoljne discipline Je v njej. Prepričani smo, da bo primer ljubljanske župe v kratkem postal dragocena nova ustanova celokupnega našega Sokolstva in važna izpopolnitev njegovega dosedanjega notranjega in zunanjega dela. Sokol je borbena, obrambna in viteška organizacija. To dejstvo zahteva od njegovih pripadnikov, da od časa do časa zapustijo vsakdanjo lagodnost, otresejo s sebe vkoreninjeno težil jo po udobnosti in se z veseljem podvržejo tudi večjemu naporu. Sokolske prireditve so do sedaj delile sokol-sko pripadništvo v dve skupini: izvršujoče telovadce, naraščaj in deco na eni strani in ostalo članstvo, ki je aktivno sokolsko delo spremljalo s svojo podporo in s svojo prisotnostjo. Sokolski obrambni zbor je dragocen in, kar recimo, uspel poskus, da se v okvir izvršu-jočega sokolskega dela pritegne najširši krog članstva. Mera sodelovanja je bila določena primerno posameznim starostnim stopnjam. Od vsakega pripadnika, najmlajšega in najstarejšega, se je zahteval iz vest en telesni in duševni napor in s tem stvaren doprinos k celotnemu uspehu prireditve. In tako smo videli v nedeljo korakati in vežbati poleg dece in naraščaja, mladeniče v in mož telovadcev, tudi najstarejše sokolske pripadnike in smo videli razporejene v pohodnih kolonah brez razlike položaja in poklica ljudi iz vseh stanov našega naroda, za katere je bil pri pohodu in nastopih edino merilo — centimeter. Armada, ki je v nedeljo korakala po ljubljanskih ulicah na zbo-rišče, je bila prava slika naše narodne družbe, a bila je tudi edinstven primer one zdrave demokracije, ki je vzrastla iz duše našega naroda, pa daje sebi moč s prostovoljno disciplino in strogo podreditvijo visokemu cilju, h kateremu stremimo. Naravno je, da mora tako uspela prireditev. kakor je bil sokolski obrambni zbor vplivati na samozavest in na odločnost sokolskih delavcev, ki požrtvovalno posvečajo svoj prosti čas vzvišeni sokolski misli, p>a vidijo, da njihovi napori niso prazni, marveč rode stoteren sad. Ko smo v nedeljo gledali sokolske čete, ki so navzlic slabo obetajočemu vremenu iz oddaljenih krajev našega podeželja strumno pohitele v Ljubljano. ne plaSeč se naporov in materialnih žrtev, smo občudovali moč ideje, ki je zasidrana v srcih najboljših sinov našega naroda enako v mestu kakor v oddaljeni vasici. Predpisi glede opreme, ki so za prireditev bili izdani, so podčrtali načelo bratske enakosti. Odličniki 90 bili v nedeljo samo sokolski starešine, načelniki in vodniki. Vse druge razlike so bile izbrisane. Poslušnost je veljala le njim, stroga in vzorna disciplina ter strogost dnevnega sporeda pa sta udeležence povezali v še bolj iskreno sokolsko družino. Posebno pohvalo zasluži že vprav pionirski ukrep vodstva obrambnega zbora, ki je s celodnevne prireditve izključilo alkoholno pijačo. Bila je dobra režijska zamisel, prekriti priprave na obrambni zbor z nekoliko romantike. Kresovom so bile sicer prilike neugodne, ali zato so tem močneje vzplamtela sokolska srca. Organizacija odpošiljanja p>osebnih s^jov, predhodnega zbiranja v petek po sokolskih edinicah in prikrivanja samega nedeljskega pohoda pa se je izvrstno obnesla. Tako je ostalo do zadnjega tudi negotovo, po katerih ulicah in kam bo korakala sokolska vojska in kje se bodo vršili nastopi in druge prireditve. Prireditev je pokazala, da bo treba v tem pogledu rešiti še celo vrsto režijskih problemov, ki bodo privlačnost in zunanjo sliko tieh zborov še spopolnnli. Ni naša naloga, da na tem mestu ocenjujemo uspehe včerajšnjih tekmoval-njih in telovadnih nastopov. Dovolj je. ako ugotovimo, da so bili odlični in da so zlasti tudi mala društva pokazala, kako mnogo vztrajnega in požrtvoval- ABESINSKO ZASEDANJE SVETA DRUŠTVA NARODOV Pred končno likvidacijo abesinskega problema v ženevi Ženeva, 9. maja. h. Današnji prvi dan 101. zasedanja sveta Društva narodov je bil posvečen zasebnim razgovorom med posameznimi delegacijami. Predvsem je omeniti razgovor med francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in rumunskim zunanjim ministrom Petrescu Comnenom ter med lordom Halifaxom in Litvinovom. Lord Halifax je dal Litvinovu zagotovilo, da angleška vlada nikoli ni nameravala izključiti Sovjetske unije od splošne evropske ureditve, temveč zastopa nasprotno stališče, da pripada Rusiji pri obnovi Evrope velika vloga. Rumunski zunanji minister Petrescu Comnen je informiral francoskega zunanjega ministra Bonneta o sklepih konference Male antante v Sinaji, posebno o želji glede ureditve abesinskega vprašanja. Abesinski problem je bil danes glavni predmet vseh razgovorov pri običajnem kosilu, ki ga je priredil generalni tajnik Avenol na čast sveta Društva narodov Tudi na prvi privatni seji ki je bila otvor-jena ob 17 in na kateri so določili dnevni red, so zelo živahno razpravljali o abesin-skem vprašanju. Gre predvsem za to, ali naj se abesinska delegacija pripusti na sejo sveta DN. Abesinsko delegacijo vodi stalni abesinski delegat pri DN Antecac. Kakor znano, ima po statutu Društva narodov vsaka vlada pravico, da je zastopana na zborovanjih Društva narodov, ako razpravljajo o njenih interesih. V ostalem zastopa več delegatov mnenje, da se bivšemu članu Društva narodov ne more odvzeti pravica, da vloži protest proti gotovim ukrepom. Ako pa bodo zastopniki bivšega abesinskega cesarja dopuščeni k razpravam, bi morali biti popolnoma enakopravni z drugimi delegati. V tem primeru bi mogli izkoristiti položaj s tem, da zavlačujejo posvetovanja in na primer zahtevajo nujno sklicanje plenarne seje Pristaši hitre likvidacije abesinskega vprašanja, čijih prvi pobornik je lord Halifax, zahtevajo takojšnjo ureditev tega vprašanja. Pri tem se sklicujejo na resolucijo mandatskega odbora plenarne seje, ki ugotavlja, da je treba zastopnika neguša enostavno izključiti, ker ne izpolnjuje več po-' gojev, ki so določeni v členu 1. pakta o Društvu narodov. Vprašanje pripustitve abesinske delegacije tvori torej predmet ostre debate med zastopniki stare orto-doksne ženevske teze in pristaši novodobne politike sveta Društva narodov Gre pa tukaj samo za vprašanje procedure in Dželal Bajar in Ruždi Aras v Beogradu Snoči sta prispela v našo prestolnico na obisk predsednik turške vlade in zunanji minister Beograd, 9. maja. p. Prestolnica se je že davi pripravila, da slovesno sprejme predsednika turške vlade in turškega zunanjega ministra, ki sta prispela nocoj v Beograd, da vrneta svoječasni obisk dr. Sto-jadinoviča v Ankari ter ponovno potrdita iskreno prijateljstvo med obema državama. Vse javne zgradbe in tudi mnogo zasebnih poslopij je bilo že davi okrašenih z jugoslovenskimi in turškimi državnimi zastavami. Vsi listi so objavili pozdrave obema turškima državnikoma Posebni vlak z min. predsednikom Dželal Bajarjem in dr. Ruždi Arasom je prispel v Beograd ob 22.10. Železniška postaja je bila bogato okrašena z zelenjem ter turškimi in jugoslovenskimi zastavami Na postaji ju je sprejel in pozdravil min. predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič z vsemi člani vlade. Zbrani so bili tudi mnogoštevilni diplomatski zastopniki, predvsem držav Male antante in Balkanske zveze. Ko je prispel vlak, je vojaška godba zasvirala turško himno, predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister dr. Ruždi Aras pa sta se prisrčno pozdravila s predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem in ostalimi odličniki, nakar sta pregledala častno četo vojaštva. S postaje sta se odpeljala v Teokarovičevo vi- lo, ki jima je bila rezervirana za ves čas njunega bivanja v Beogradu. Jutri ob 10 se bosta turška državnika vpisala v dvorsko knjigo, nato pa bosta odšla v zunanje ministrstvo in se sestala z dr. Stojadinovičem. Opoldne ju bo sprejel knez-namestnik v avdienco in pridržal pri obedu, popoldne si bosta ogledala muzej kneza Pavla in še nekatere druge mestne zanimivosti, zvečer pa jima bo predsednik vlade priredil slavnostno večerjo in nato poseben svečan sprejem v Gardnem domu. V sredo se odpeljeta Dželal Bajar ii\ dr. Ruždi Aras na Oplenac, da se poklonita na grobu kralja Uedinitelja. Nazaj grede se bosta ustavila na Avali in položila venec na spomenik Neznanega vojaka V hotelu na Avali jima bo dr. Stojadinovič priredil intimen obed, popoldne pa bosta turška državnika prebila v prestolnici in se zvečer udeležila banketa v turškem poslaništvu. V četrtek se bodo razgovori z dr. Stojadinovičem nadaljevali. Popoldne si bosta Dželal Bajar in Ruždi Aras ogledala še nekatere zanimivosti prestolnice, zvečer pa jima bo dr. Stojadinovič priredil poslovilno večerjo, nakar bosta ob 23. s posebnim vlakom zapustila Beograd in se vrnila v Turčijo. Nova japonska ofenziva Dočim so Japonci v Kiangsuju prešli v ofenzivo, so v šantungu doživeli nove poraze Šanghaj, 9. maja. o. Po informacijah . agencije International News Service je | prešla japonska vojska severno od Jangceja« ki ji poveljuje general Hata, v ofenzivo. Japonci so pričeli, prodirati proti Hsičovu. Včeraj in danes so prodrli vzdolž železniške proge Pukov _ Hsičov 30 km daleč. Naleteli so posebno davi na zelo hud odpor Kitajcev, ki pa jim ga je uspelo streti. Borbe okrog Tajerčuanga se med tem naglo razvijajo. Kitajci so v neposredni bližini mesta obkolili 5.000 Japoncev. Po kitajskih vesteh bo ta japonski oddelek do jutri popolnoma uničen. Pred dvema dnevoma pa je pričela nova velika japonsko vojska prodirati od severa proti zna- i nemu železniškemu trikotu, v katerem se razvijajo že nekaj tednov glavni boji. Prednje kolone te vojske so se že docela približale Jihsienu, kjer so jih pa Kitajci ustavili. Bitka je trajala nekaj ur in je vanjo z velikim uspehom poseglo tudi kitajsko letalstvo. Na obeh straneh je bilo uničenih večje število tankov. Japonske kolone so bile nazadnje prisiljene umakniti se za nekaj kilometrov. nega dela opravljajo v svojih skromnih i prilikah. S posebnim zadoščenjem pa človek gleda na doraščajočo sokolsko generacijo. Oe kdo zasluži hvaležnost za zaslužno nacionalno delo, potem jo zaslužijo neznani vaditelji in vaditeljice v sokolskih telovadnicah, ki s toliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajajo sokolsko deco in sokolski naraščaj. Starejši sokolski pripadniki so bili gin j eni ob pogledu na strumnost, discipliniranost sokolskega naraščaja, ki je prežet duha nacionalne zavesti in ki je zanesljiv porok za nov razmah in nove uspehe sokolske ideje. Živimo v usodnih časih. Bolj kakor kdaj je našemu narodu potrebna moralna sila zavestnega odpora proti vsem nevarnostim, ki bi mu grozile, in nepremagljive volje, si izgraditi svoje življenje v svobodnem in neodvisnem izživljanju lastnih sil. Neumrli kralj Zedi-nitej je tudi v tem oziru proroško gle- Nadaljnje tri japonske kolone so prodrle vzdolž proge iz Tiencina pred mestece Mengčeng, ki leži 8 km severozapadno od r Pengpuja. Tudi tam so jih Kitajci končno ustavili. Velik uspeli čangkajškove vlade Hankov, 9. maja. o. V kitajskih političnih krogih je zavladalo veliko zadoščenje, ko je bila potrjena vest, da sta se guvernerja pokrajin Kvejčov in Junan po daljšem obotavljanju končno odkrito pridru. žiga generalu Camgkajšku. Pokrajini sta bogati žitnici. Kitajska bo sedaj lahko iz njih črpala nele sveže človeške sile za borbo proti Japoncem, nego tudi na mili. jone ton riža, ki ga bo v prvi vrsti rabila za prehrano prebivalstva, odkar je Japoncem uspelo prekiniti vse zveze južne Kitajske preko morja z Indijo in Malajskim otočjem Kakor zatrjujejo, bodo v obeh pokrajinah v kratkem lahko mobilizirali 2 milijona vojakov. dal v bodočnost, ko je j u goslovenskemu Sokolstvu postavil v program vzgojo bodočih pokol en j. V resnici je danes Sokolstvo mogočen rezervoar neizčrpne sile in vere v poslanstvo jugoslovenske misli. Ko bo letos naše Sokolstvo pohitelo v zlato Prago na vsesokolski zlet, se bo moralno enakovredno smelo pridružiti narodni vojski češkoslovaškega Sokolstva, katerega neminljive zasluge za vzgojo češkoslovaškega naroda so tako sijajno prestale svoje preizkušnje. Svečana obljuba, ki jo je ob smrti svojega velikega ustanovitelja dalo jugo-slovenstvo Sokolstvo svojemu vrhovnemu starešini, mlademu kralju, bo brez dvoma izpolnjena. Petrova petletka bo dala mlademu kralju, ko bo vzel v svoje roke žezlo svojega očeta, nacionalno vojsko prostovoljcev, pripravljeno, da z njim na čelu nadaljuje in dobo ju je borbo za moralno, duhovno in nacionalno obnovo našega naroda. svet Društva narodov bo končno le pristal na francosko- angleško tezo, ki je tudi dobila pristanek Male antante in ta-koimenovane nevtralne skupine. Ta teza pravi, da je članom Društva narodov dano na prosto, da iz lastne iniciative priznajo novi položaj v Abesiniji in prokla-macijo italijanskega cesarstva. Stališče Anglije Ženeva, 9. maja. o. Po informacijah poročevalca agencije »United Press« pričakujejo *n z velikim zanimanjem ali bo Angliji uspe. lo odvrniti Abesince od sodelovanja na sejah sveta Društva narodov. Angleški predlog glede priznanja italijanskega imperija vsekakor v svetu DN ne bo sprejet soglasno. Lord Halifax se je glede abesinskih zastopnikov odločil, da bo v primeru. če bi se pojavili v palači Društva narodov in zahtevali pripustitev k zasedanju 6veta, Izjavili, da abesinski cesar v Abesiniji nima več svoje vlade m da ie izginila tudi že njegova poslednja vlada, ki jo ie imel v Gore ju. Nasprotno je Anglija pripravljena zadovoljiti se e tem, da se le z večino glasov sprejme njen predlog. po katerem naj bi se Slanicam Društva narodov prepustila «voboda elede priznanja ihalijanskega kolonialnega imperija. Splošno sodijo, da se bodo proti temu priznanju izrazili zastopniki Rusije, kitajski delegat zara nadaljevali pot proti Ljubljani V Višnji gori so bali deležni posebnega presenečenja Kakor je »Jutro« že poročalo, si je Zveza za tujski promet nadela za obisk predstavnikov mednarodnih turističnih agencij nalogo, da jim razen lepot naše pokrajine prikaže posebej še naše narodne običaje. Tako so Višnjegorci prišli na posrečeno idejo, da mednarodnim potnikom priredijo tra_ dicionalno »šraiigo«, kakršna je po naših vaseh še dandanes v navadi za kmečke ofaceti. Fantje, ki prirejajo šrango, zmerom zahtevajo odkupnino od ženina, ki jemlje nevesto s seboj iz vasi, od predstavnikov tujskega prometa, ki so se peljali skozi mesto, pa so višnjergorski fant. je zahtevali Zdraviliški dom, ki naj bi bil v bodoče središče višnjegorskih letoviških sezon. V Ljubljano so gostje prispel db 14.15 in so se takoj razšli po hotelih, v katerih prenoče (Union, Metropol, Slon, štrukelj). V hotelih so tudi poobedovali, a ko so si malo oddahnili, so jih ob 17. poiskali predstavniki Zveze za tujski promet in mestne občine ,da jim razkažejo kulturne zanimivosti mesta. Del sprevoda pred glavno pošto Počitnice v kopališču GRADO: zelo širna obala, kure s peskom in morsko vodo. LOVRANA: Idealno bivanje v kopališču na Kvarneru. LIGNANO: zlatorumen pesek, očarljiva plaža LUŠINJ: Lussinpiccolo-Lussingrande, morske kopeli in vodni šport. POREČ (Parenzo): Biser istrijanskih morskih kopališč SISTIANA: Odlično kopališče, 20 km od Trsta. >JUTRO« št. 107. 4 Torek, 10. V. 193& »'rvovritna v vsakem ooviedu legovano osebnostio 11 tradicijo. Lastna plaza, lenu.naraze. Cena za pension oO m 4»i-o!>'— čpaliia mm P«111 ilDama iHtitiazia) ilotei mi S^r^Sftv Odlična rodbinska tuša tik ob morja, |užna obala, lastno morsko kopališče. Moderen komfort Najfinejša dunajska kuhinja. Predsezija. 27*38 Lir. seziia 14 42 Lir m Putnik. hotel Metroooi v Ljubljan Domače vesli Kdo je zmagal v Rummiijl ? »Hrvatski dnevnik« poroča pod naslovom »Nogometna reprezentacija pobijedila Kumuniju s 1 : 0«, da se je v nedeljo na bukaicškem stadionu odigrala »reprezentativna ii >gometna u ta krni ca za Benešov ]>okal protiv rumunjske rep r ezen tacijex. »Momčadi su nastupile u postavama: Glaser, Hiigel, Dubac« itd.... »Reprezentacija Rumunjske nastupila je u postavi: »Jordanescu « itd. Nato sledi dolgo poročilo, iz katerega je razvidno, da so se Rumuni zelo dobro branili, bili opetovano v premoči, ali da so sedaj Glaser, sedaj Antolkovič, pa zopet Kokotovič in Hiigi bili vendarle boljL In ker je »čitavoj momčadi« bilo na tem, da se pčuva rezultat iz prvega polčasa, se je proti koncu držala bolj v obrambi ln je tako uspela, da je premagala Romune z 1:0. Kdo se je v Bukarešti tako dobro tolkel x Rumuni za Benešov pokal. Iz »Hrvatskega dnevnika« na žalost ni razvidno, imena raznih igralcev nam niso dopustila, da mislimo na moštvo iz Liberije ali Maroka, šele iz drugih jugoslovensltih listov so mogli čitatelji »Hrvatskega dnevnika« dognati, da je bila to — Jugoslavija... « * C O SVILE UNIP®-1 - »A. ENO ^Z^l KUPONI SAMO ZA POSTNI bU3 F.KS. S0UVAN MESTNI TRG 24 * Geo?rafj častijo spomin generala Žirka Pavloviča. Geografsko drultvo v Beogradu je sklicalo oosebno sejo v spomin pokojnega akademika generala Živka Pavloviča. ki je bil dolga leta član društva. Predsednik dru-Fiva je lepo orisal pokojnega akademika in generala kct človeka, vojaka itn kot znanste-rrika. Naglasi! je. da je bil general Pavlovi6 vzor poštenega in za vse dobro zavzetega Človeka, kakor v svo;em poklicu, tako je tudi v znanosti deloval z najčistejšo nesebičnostjo. Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebne zapeki z uporabo naravne »Frc.nz-.Jose-fove« grenčice. — ^ranz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v iiratkem času brez neprijetnih pojavov. Ug. rtg * bt 15 * Velika kalturna proslava v Varaždinu. V nedeljo so v Varaždinu slavili 100-letnico > a-rodne čitalnice. To čitalnico je ustanovil rodoljub Metel Cžegovič, ki je tdl leta 1843. in 1847. hrvatski delegat na skupnem mad-žarsko-hrvatskem zboru. Deiegai Ožegovič se je odločno upiral vladžaromi ki so hoteli uvesti madžarski jezik namesto latinskega, ki je bili takrat uradni jezik na Hrvatskem. Med vpeiiii narodnimi čitalnicami je bila variJ.dir, na prva, potem so pa sledile ilirske čitalnice v Karlovru in Zagrebu. Ko ,e Avstrija leta 1848. prepovedala ilirsko ime. je čitak'ca prevzela ime Narodna čitalnica, kakor se še danes :m&nuje. Proslava 100-ietnice je bila v nedelio otvorjena s koncertih pevskega društva »Lanski« iz Zagreba KINO UNION, tel. 22*21 Danes zadnjikrat VY'illy Forstova SZRENADA Ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Ne zamudite ! * Otvoritev redne zračne zveze med Beogradom in Sofijo. Jugofilovensko-bolgareko zbližanje in prijateljstvo je dobilo v zadnjih letih lepe izraze itn dokaze, nov tak dokaz psi je zdaj uvedba rednega zračnega prometa med_ Beogradom in Sofijo. V ponedeljek ob 13.45, ee je dvigni,] na beograjskem letališču potniški avion Aeroputa »Lokid« ter odletel v Sofijo. Ta avion bo zdaj v službi stalnega zračnega prometa med Jugoslavijo in Bolgarijo, oziroma med Beogradom in Sofijo. Otvoritev redne zračne proge je bila v Beogradu in Sofiji združena z lepo svečanostjo. Naša delegacija je odpotovala v Sofijo, bolgarska pa z istim letalom prispela v Beograd. * Ljudska univerza v Kranja opozarja kranjsko občinstvo, posebno ljubitelje fotografije. na zanimivo skioptično predavanje »Deset let s fotografsko kamero«, ki se bo vršilo v četrtek 12. t. m. ob 20. v gimnazijski telovadnici in v katerem bo Kranju že znani ljubljanski amater g. Karlo Kocjan-ftč na več nego 100 krasnih diapozitivih demonstriral svoje dolgoletne izkušnje 5 fotografskem peske^jo. * Sreska skupščina JNS za ljubljansko okodice bo v nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v Ljubljani, v Kazini, L nadstropje maila dvorana. * Akademija Društva za pobijanje raka. V nedeljo je bila v Beogradu v dvorani ko-larčevega ljudskega vseučilišča akademija Društva z& pobijanje in raziskavanje raka. Akademiji je prisostvovala Nj. Vel. kraljica Marija in je pokroviteljica duštva. Predsednik društva dr. Antič je navedel, da je bilo pred ixemi leti prijavljenih v Beogradu 1.251 primerov raka. Ženskih žrtev te nevarne bolezni je bilo trikrat več kakor moških. Na ginekološkem oddelku bolnišnice so ugotovili, da je bilo v 15 letih nad 2.000 primerov raka maternice. S pomočjo pokroviteljice Nj. VeL kraljice Marije. Nj. Vie. kneza namestnika Pavla in drugih dobrotnikov je društvu omogočena graditev instituta aa pobijanje in raziskavanje raka. Institut, ki bo nosil ime Nj. Vis. kneza namestnika, bodo začeti graditi že letos. * Glavna skupščina zagrebške sekcije Jugosloven&kega novinarskega udruženja je bila v nedeljo. V najlepšem soglasju je bila odboru dana razrešnica in izvoljen je bil nov odbor, katerega tvorijo po večini dosedanji odborniki. Za predsednika sekcije je bil spet izvoljen dr. Branko Sokolič. * Otvoritev nove ceste Maribor — Sv. Peter — Ložane. V nedeljo popoldne je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev nove ba-novinske ceste Maribor — Sv. Peter — Ložane. Pri ^Turški kapelici« je pozdravil udeležence predsednik pi ipravljalnega odbora M. Kovačič. Pozdravni nagovor je imel naičelnik sreskega odbora Zebot ki je navajal podatke o zgodovini nove ceste, nakar je stolni prošt dr. Vraber blagoslovil novo cesto in je ban dr. Natlačen s posebnim nagovorom proglasil (»sto za otvorjeno. * Naši rojaki v Ameriki so prepevali z opernim pevcem g. Šubljem. V Slovenskem narodnem domu v Clevelandu je priredil 20. aprila operni pevec g. Anton Šubelj svoj koncert, ki je bil zaključen z venčkozn slovenskih narodnih pesmi. Operni pevec g. Šubelj je napovedal, da bo pozval vse poslušalce, ki imajo dober glas. naj pojejo z njim. Taka prepevanja publike z umetnikom-solistom so se v zadnjem času udomačila v Ameriki in, kadar so na sporedu radia pod nazivom »Communiyts Singing«, jih ljudstvo prav rado posluša. Pesmi, ki jih je z umetnikom pelo občinstvo v dvorani, so bile tiskane na posebnih programih. »Ameriška domovina« je v napovedi koncerta na uvodnem mestu vse te pesmi objavila ter pozvala čitatslje, naj vzamejo list s seboj, de nimajo programa, tn naj krepko prepevajo z umetnikom lepe slovenske narodne pesmi. Umetnika je spremljala pri koncertu kot pianistka gdč. Vera Milavčeva. Koncert je priredila Slovenska ženska zveza za svoje pevske odseke. * Ameriški rojaki v spomin Ivana Možine. Nedavno je umrl v Ljubljani uradnik ban-ske uprave g. Ivan Možina v najlepši moški dobi. »Ameriška domovina« v Clevelan-du je pisala v njegov spomin: Iz domovine poročajo, da je v Ljubljani umri g. Ivan Možina, ki je bil nekdaj pomožni urednik »Pro-svete« v Cbicagu. pozneje pa zlasti znan kot uradnik pri Jugoslovensikem narodnem svetu v VVashingtonu. Pokojni Ivan Možina je tdl eden izmed prvih Slovencev v Ameriki, ki so bili lojalni in znača.jni Jugosloveni. RajrJd zapušča v Chicagu brata Stanka, ki je znan kot pevec in igralec. * Smrt zaslužnega nacionalnega borca. V Bosanskem Novem je umri v starosti 86 let Pero Drljača. eden najpožrtvovainejšiih srbskih rodoljubov v okraju. Kot potomec stare. a revne srbske kmečke rodbine, se je moral v mladih letih trdo boriti za obstanek in tudi za izobrazbo, katero so tujci nekulturno in okrutno ovirali srbskemu življu. Vse ovire in težave pa je premagal in v Bosanskem Novem si ie uredil trgovi o. ko se je vrnil iz Hercegovine, kjer se je hrabro boril v vstaških vrstah Pero Drljača je vedno zelo skromno živel in vse. kar si je pridobil s svojo spodobnostjo in pridnostjo, je poklanjal v nacionalne in kulturne svrbe. Vse kulturne srbske ustanove njegovega domačega kra a so bile ustanovljene z njegovo izdatno pomočjo. Zaradi svojega nacionalnega udejf>fvovania je bil seveda tudi preganian in zaprt. * Uuii^rmirani stražarji avtomobilov. Da ta se preprečile tatvin^ raznih predmetov 'z avtomobilov, katere puščajo lastniki na uli-cah, se uvaja v Zagrebu organizac;%. kakršno imaio v vseh večjih mestih 'nozemstva. Neko privatno podietie je dobilo koncesijo za namestitev stražarjev avtomobilov na vseh mestih, kjer parkirajo avtomobili. Ti stražarji bodo uniformirani, plače pa bodo dobili iz posebnega sklada ki so ga uvedli lastniki avtomobilov * Pobegnil je iz naše države Wolf H6-nigmann. doma iz Ljutomera, absolviran trgovski akademik, ki je bil že dalje časa brez posla. Pri nas ga tudi ni mogel dobiti, ker je svoje študije dovršil v tujini. Odkar je Avstrija priključena Nemčiji, je upal dobiti tam kako službo. Po nepotrebnem pa si je za odhod iz Jugoslavije izbral nenavadno pot — nekje pri Apačah je preplaval ali prebredel Muro ter pustil na naši strani samo obleko. Morda je svojim rojakom onstran meje hotel s tem dokazati, da je narodni mučenik. Zdaj seveda ne bo smel več nazaj, ker je povrhu še naš rezervni oficir. * Umor in samomor je v Beogradu izvršil 25-letni mesarski pomočnik Sandor Radi. Po prepiru je v ljubosumnosti zaklal svojo življenjsko družico Ružico Horgaševo Ko je nesrečna ženska umirala v cnlaki krvi, je Šandor z nožem v rokah bežal po prometnih ulicah. Mnogo pasantov mu je skušalo zastaviti pot. a vsi so se ustrašili njegove bes-nosti. Ko je bil Šandor že daleč od zasledovalcev. si ie z nožem prerezal grlo. Med prevozom v bolnišnico sta izdihnila ubijalec in njegova žrtev. * Neizpolnjene fcelje »e lahko uresničijo, Se se udeležit« nagradnega tekmovanja za Radion. Razdeljenih bo za £0400 dinarjev »Umetnost«, Ljubljana. Slovenci imamo razmerama bogato revialno literaturo, a doslej nismo imeli niti ene umetniške revije. Oči vi dna potreba po lastnem glasilu, v katerem bi prišle do izraza vse težnje likovnih umetnikov, glasilu, ki bi obenem beležilo vse pomembne domače in tuje pojave v umetniškem življenju, je naipotila slovenske slikarje da so sami pričeli izdajati revijo »Umetnost«, ki je že takoj v početku vzbudila obilo zanimanja in pozornost. V kratkem bo zaključen ie drugi letnik te edine slovenske revije za likovno umetnost, ki bo obsegal za naše prilike prav zajetno knjigo 200 strani v odmerki Zadnja dvojna Številka (9. do 10.) nam pok.iže tudi zveze, ki si jih je revija pridobila v tujini. Medsebojna izmenjava naSe revije e pomembnimi evropskimi umetniškimi revijami, bo brez dvoma pripomogla, da bo tudi tujina postala pozorna na našo domačo likovno umetnost, na drugi strani pa je tudi našim umetnikom v »Umetnosti« omogočeno vsaj v reprodukcijah spoznavati dela pomembnih tujih mojstrov. Pri »Umetnosti« se vidi, da jo pri okusnem razporejanju gradiva vodi vešča roka slikarja umetnika, dočim je tiskarna (drugi letnik se t;ska v Narodni tiskarni v Ljubljani!) poskrbela za brezhibno tiskarsko opremo. Želeli bd le. da bi revija čim preje razširila svoj obseg za kako tiskovno polo. ker na povečanje formata po vzorcu velikih tujih revij, pri naših razmerah skoraj ni računati. Seveda pa je razširjenje revije v veliki meri odvisno od vztrajne podpore naročnikov, ki gotovo tudi v bodoče ne bo izostala in to na ta način uredništvu omogočeno izvršiti važno in pomembno nalogo Pri podpiran;u domače likovne umetnosti Cetaiki priredij« t nedeHjo 15. maja običajno, celodnevno j ur je vanje v gozdičku (v Ljubljani). Zbirališče udeležencev bo ob 6. uri zjutraj pred pivovarno »Uoion«, odkoder bodo z godbo na čelu odkorakali na prireditveni prostor. Prijave sprejema tajnik dnevno od 18. do 19. ure v društvena pisarni, Masarvkova cesta 14/11 levo. n— Bolgarski pevski zbor iz Plovdiva bo izvajal na svojem koncertu v peteds 13. L m v veliki Elhamionični dvoraiai predvsem dela bolgarskih avtorjev. Na koncertnem sporedu so zastopani Dobri-Hristov. Benedikt Bobčevski, Behterov, Angel Bukoreš-ljijev. Petko Stajnov in Hristo Manolov. Na sporedu srečamo tudi Emila Adamiča, ki je imel v Bolgariji izredno mnogo prijateljev in Častilcev, ter Jakova (rotovca Zbor šteje 60 pevcev, zborov dirigent je Ivam Koče tov. Plovdčvčani so sijajni pevci, katere je sprejela Ljubljana leta 1933. z največjim navdušenjem. Vstopnice za ta koncert se že dobe v knjigami Glasbene Matice, opozarjamo, da je začetek koncerta ob pol 9. zvečer. u— Kolo jugoslovenskih sester Moste — Št Peter priredi materinski dan in obdaritev revnih mater drevi ob pol 20. v dvorani kina Moste in vabi vse čLinice in dobrotnike. n— 8reda se bliža — dan nabiranja obleke za reveže. Kakor vsako sredo bo tudi prihodnjo socialni urad zbiral na Vodnikovem trgu pred spomenikom, obleko, perilo, obutev in posteljnino za reveže. Kdor more kaj darovati, naj prinese na trg: kdor ne more poslat; blaga, naj to sporoči socialnemu uradu, ki bo rad prevzel blago na domu dobavitelja Darujte — potreba je vedno velika I NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ! Po znižanih cenah! — Ne zamudite I Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri! Bell jorgovan | * Huda nesreča gonjača živine. Iz čr- mošnjic nam pišejo: Ni Se dolgo, ko seje smrtno ponesrečil prekupčevalec živine, česar je bil v glavnem kriv alkohol, že se je srpet zgodila huda nesreča. Dne 5. t_ m. je bdi v Črnomlju živinski sejem, ki ga je obiskal tudi reki družinski oče sedmih nedoletnih otrok Iz Petrove vasi z namenom, da kaj zasluži kot gonjač. Na sejmu se je seznanil z ljubljanskimi mesarji in jih prosil, naj mu izročijo kupljene vole, katere je pripravljen gnati v Ljubljano ali kamorkoli Neki ljubljanski mesar mu je res zaupal štiri vole. Dva je prevzel v Črnomlju in dva bi moral prevzeti v Semiču pri nekem gostilničarju. Med potjo se je ustavil zdaj pri tej zadaj pri oni gostilni Ko je prišel v Semič, je naletel pri omenjenem gostilničarju na svoje znance ter se tam dalje časa zadržal Tu mu je neki posestnik z Grosuplja zaupal Se ene. ga vola. Ko je nadaljeval pot, seveda že v rožcah, je pozabil povesti s seboj oba vola, ld sta ga čakala pri gostilničarju, šel je naprej s tremi voli, izmed katerih mu je eden kmalu pobegnil, ne da bi bil mož za to vedel Lezel je počasi proti črmoš-njSeani kamor je prišel poemo večer. TudS ni mogel mimo gostilne. V vasi Divjem potoku pa ga je alkohol, s katerim se je že dalje časa boril, premagal in ga vrgel nezavestnega na tla, kjer je ležal do jutra. Ko so ga našli, so orožniki in zastop. nik obline skuSali nesrečneža zbuditi iz nezavesti, a je bil ves trud zaman. Prepeljati so ga morali v novomeško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se bori s smrtjo. Takile žalostni primeri bi se pač nehali, če bi se prekupčevalcem dovolil cenejši prevoz po železnici. Iz Liublfatie n— Vellčan Bešter f. Ljubljansko Javnost je včeraj popoldne presenetila novica, da je v ljubljanski splošni bolniSnici umrl splošno znani fotograf g. Veličan Bešter. Vedno živahni mož je bil zadnje mesece videti bolehen in to je bil tudi vzrok, da se v svoji stroki ni mogel udejstvovati s tako živo vnemo in s takimi uspehi, kakor prejšnja leta. Zlasti po prevratu, ko je imel še ateljč na Aleksandrovi cesti, je Velikan Bešter veljal za enega izmed pionirjev moderne fotografije. Portretiral je celo vrsto raših najuglednejših mož, zlasti sta znana njegova portreta Mateja Hubada in Emila Adamiča. Med prvimi se je po prevratu tudi poizkušal s filmsko kamero . po njegovi zaslugi je ohranjen film o prevozu judenburških žrtev in Ivana Endli-cherja v domovino. Na žalost lega Veličan Bešter v grob prav te dni, ko se obnavlja 20ietnica judenburške tragedije. Zadnje čase je imel Veličan Bešter svoj ateljč v židovski ulici. Dolgo se je upiral, a nazadnje ga je bolezen sredi nailepše moške dobe prisilila, da je iskal utehe v bolnišnici, od koder bo danes ob 14 nastopil svojo poslednjo pot. Naj mu bo ohranjen lep spo-nin! žalujoči družini izrekamo Iskreno so-žalje! | Trgovina z urami, zlatnino ln rebrnlno A. F U C H S se je preselila v Židovsko ulico 3. Cenjenim odjemalcem se tudi v nadalje toplo priporoča u— Krajevna organizacija JNS za Kolodvorski okrajev Ljubljani sklicuje za v sredo 25. t. m. ob 20. uri zvečer v gost:Jni g. Brezov-ška, Komen6kega uL št 26 (na kegljišču) svojo redino letno skupščino. Člani te organizacije se vabijo, da ee skupščine zanesljivo polnoštevilno udeleže. u— Uprava »Slovenske »cene mladih« sporoča cenjenemu občinstvu, da je bila predstava »Čajkovski« odpovedana zaradi bolezni člana g. G roben ca Po tej poti prosi vse cenjene posetnike oproščenja. Kupljene vstopnice veljajo za soboto 14. maja ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Selitev je igrača, če Vam jo izvrže nalašč za selitev izurjeni delavci Nekaj dni predno se Izselite, pokličite telefonsko številko 21-57 pa Vam izvrši selitev tvrdka Špedicija Turk, Ljubljana, Masarykova c. 9. n— Vrnitev načrtov za novo trnovsko otroško zavetišče. Mestno poglavarstvo vabi udeležence natečaja za načrte novega otroškega zavetišča v Trnovem, katerih načrti niso bila nagrajeni ali odkupljeni da jih prevzemo v mestnem socialno-političnem uradu v Mestnem domu med uradnimi urami, ali pa sporoče svoje naslove in številko vloženega načrta. o— Lepe lo dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zeio zmernih cenah A Kane, Ljubljana. Gosposka ul. 7. u— Prihodnja produkcija dri. konserva-torija bo v petek 13. t. m. ob 19.15 v veliki fulharmonični dvorani. Na sporedu so dela poljskih avtorjev, zato ima ta produkcija naslov Poljska glasba in uvodno besedo ima prof. dir. Rudodf Mole. predsednik Jugoslov.-poljske lige. Velik del skladb poljskih avtorjev, ki so zastopani na tej produkciji in tudi druge muzikalije. je brezplačno odstopilo ravnateljstvu drž konservatorija poljsko prosvetno ministrstvo v VaršavL Natančni spored javimo jutri. Iz Celfa e— Materinski dan. Dekliška šola je priredila v nedeljo popoldne pestro akademijo v sokolski telovadnici. Vsi nastopi so bih prisrčno podani in so želi odobravanje navzočih. škoda, da ni bilo poskrbljeno za večjo reklamo, čeprav je bila prireditev Pripravljena bolj na tihem, le s pomočjo vabila otrok, je bil obisk zelo lep, kar bodi prirediteljem v zadoščenje, želimo si še več sličnih prireditev. Kino Union. Premijera »NEDOKONČANI ZAKON« (Ljubezen dr. Meighana)._ e— Zagonetna poškodba. V celjsko bolnišnico je prižel te dni neki moški, ki je imel poškodbe na obeh rokah. Izdal se je za brezposelnega pleskarja Mirka Seliča. Izjavil je, da nima stalnega bivališča in da je pristojen v Rudnik pri Ljubljani. Dejal je, da ga je 3. t. m. v Kranju po nesreči ob-strelil s strašilno pištolo delavec Anton Dermastja. Zdravniki pa so našli v Seličevj roki kroglo, ki je bila oddana iz brovvnln-ga. Kroglo so odstranili iz roke, nate pa so Seliča izročili celjski policiji, da pojasni zagonetno ozadje. Mirci Sancinovi, ki je sedaj prvič nastopila pred javnost kot skladateljica. Prof. dr. StrmSek je podal kulturno bilanco CKT in izrazil željo, da bi postalo Celje s svojo centralno lego nekako kulturno središče Slovencev. Akad. slikar g. France Tratnik je razpravljal v razvoju in poslanstvu slovenske upodabljajoče umetnosti, nato pa se je župan zahvalil še celjskemu trgov-stvu za naklonjenost in sodelovanje. V nedeljo popoldne je bila v nabito polnem celjskem gledališču ljudska akademija. Na sporedu so bili nastopi vseh celjskih pevskih zborov, orkestra Glasbene Matice ln recitacije celjskih pesnikov in pisateljev, med katerimi je na novo nastopil z uspehom tudi pisatelj Fedor Gradišnik. Ljudsko akademijo so obiskali v pretežni večini delavski slojL Likovna razstava v mali dvorani Celjskega doma in tiskovna razstava v dvorani Mestne hranilnice bosta odprti še do četrtka 12. t. m. Mestna občina celjska je na likovni razstavi odkupila pet razstavljenih umetnin in izdala v ta namen 10.000 din. Iz Maribora a— Cercle franCais. Francoski krožek v Mariboru priredi v sredo 11. t. m. ob 20. uri v Vesni, Aškerčeva ulica 6, francosko akademijo mariborske srednješolske mladine. Na sporedu so recitacije, pesmi, glasbeni komadi in prizor iz Molierovega Bour-geois gentilhomme. Vsi člani in prijatelji francoskega krožka so vljudno vabljeni Vstopnine ni, a— Nedeljske volitve delegatov Nabav-Jjoilne zadruge državnih uslužbencev so zbudile veliko zanimanje članstva in Mariborčanov sploh. Prva volilna edinica za I. in IV. Okraj združene stanovske organizacije 12 mandatov, združena opozicija 9 delegatov, druga volilna edinica za II. in III. okraj združena stanovska organizacija 7 mandatov, združena opozicija 8 nvandatoToti list* je poročal v zadnja številki o drugem incidentu, ki ga je imel T. T. v Gosposki ulici z režiserjem M. Kosičeon, ki je T. T,-ja zaradi neke žalitve podrl na tla. a— Rotovške novice. V petek 13. t m. bo v mestni posvetovalnica 3. redna seja mestnega sveta, na kateri bodo med drugim razpravljali o postavitvi spomenika kralju Aleksandru I. na Trgu svobode, o gradnji zasilnih stanovanj v magdalenskem predmestju, o prriroenovanfu nekaterih ulic ter novih uličnih m hišnih tablicah, o prošnji Mestne hranilnice za pooblastilo Mestnem podjetjem za prevzem jamstva za posojilo 10 milijonov dinarjev pri Narodni banki, o prošnji zadrug nameščencev Mestnih podjetjih za grad njo stanovanjskih hiš za načelni sklep za prevzem garancije za posojilo 8 mili j. din, o nakupu parcele ob državnem mostu po Vzajemni zavarovalnico ter o osrednji avtobusni postaji na Glavnem trgu. a— Vlom ▼ šolo. Te dni ao še neizsJedeni storilci vdrli v šolo pri Sv. Primožu nad Vu-zenico in so odnesli šolskemu upravitelju Zorku razne obleke v vrednosti 3000 din. a— Aretacija lažnega finančnega organa«. Ot- priliki romanja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je pojavil med množico moški, ki se je predstavil za finančnega organa in ki je zahteval od krošnjarjev ter obrtnikov, da pokažejo svoj obrtni list, oziroma če imajo kaj vžigalnih kamenčkov. Službujočemu orožniku pa se je zdel ta njegov nastop vendarle nekoliko sumljiv, zaradi česar ga je pozval naj se legitimira. Izkazalo se je, da je možakar brezposelni natakar Anton P., ki je čividno skušal priti zastonj do vžigalnih kamenčkov. Orožniki so ga izročili sodišču. Ali ste videli najnovejše pričeske? Ljubljana, 9. maja. Da pokaže razvoj in napredek daroske frizerske stroke, je Klub damskih frizerjev in frizerk v Ljubljani pod predsedstvom g. Metoda Podkrajška v nedeljo zvečer priredil v Metropolu propagandno friziranje. ki je privabilo mnogo gledalcev, seveda največ nežnega sveta. Ljubljansko zadrugo je zastopaj komisar g. Pavlič, mariborsko načelnik g. Novak, celjsko pa g Vozel a mariborski klub Mi-ci Fettich Frankheimova, celjskega g. Pajdaš. zagrebškega, ki se je propagandnega friziranja udeležil z več člani kot gost. pa njegov predsednik šimonič. Iz Beograda je prišel zastopnik Saveza kluba dam-slcih frizerjev za Jugoslavijo g. Slavko Tabački. Mojstri in mojstrice so pokazali prav zanimive novosti moderne frizure. Revija je bila najboljši dokaz, da je ta obrt tudi pri nas že na tako dostojni višini kakor v inozemstvu. V spodnji dvorani hotela »Metropol« so prireditelji ogradili primeren prostor, sredi katerega so postavili 15 dvojnih zrcal, pred katera so sedle da. me z že pripravljenimi frizurami, ki jih je bilo trsja le razčesati Prav v tem tiči umetnost in spretnost vsakega mojstra oziroma oblikovalca frizure. Prav gotovo tako mojstri kakor mojstrice so pokazali izredno tehnično znanje, uvežbanost, spret nost in naglico. Ni minulo pol ure, pa so bile mično nakodrane glavice urejene in sposobne za promenado pred publiko, ki seveda ni šteddla s priznanji. Po kratkem odmoru je sledila druga revija, pri kateri so nastopili tudi zagrebški kolegi z lastnimi partnericami oziroma manekeni, med katerimi je zlasti zbudilo pozornost šest plavolaak z lasmi v vseh mogočnih niansah od pšenične do platinasto plave. Očarljiva dekleta, še lepše frizure in pričeske, ki so prišle do veljave zlasti potem, ko so bile popolnoma urejene ln ko so skupaj z našimi damami korakale v revialnem sprevodu. Videli smo vse mogoče frizure od antičnih do moderne vodne ondulacije, ki sploh prevladuje. Moda diktira gol vrat, kodre navzgor in lasulje Prireditev je zelo ugajala in je treba le želeti, da bi nam naši saloni še večkrat pokazali novosti v frizerski stroki Po reviji se je ob zvokih godbe dravske divizije ^razvila prijetna zabava s plesom. število j etičnih na Dolenjskem narašča Novo mesto, 9. maja Protift/uberkulozna liga v Novem mestu oskrbuje že nekaj let protituberkulozni dispanzer, kj izvršuje spričo stalno naraščajočega števila bolnikov naravnost ogromno delo. Kako je bila ta utanova za našo Dolenjsko potrebna, nazorno prikazujejo sle deče številke: v letu 1936. je bilo izvršenih 1878 preiskav. Naslednje leto je število poskočilo na 3688 preiskav, do konca meseca aprila letos pa je bilo izvršenih že 873 pregledov, Rontgoloških pregledov je bilo 1936. leta 599, leta 1937. pa 1444 v prvem četrtletju letos pa 457. Pri pregledih so našli leta 1936 odprte jetike 55 (nevarnih in nalezljivih jetičnikov), lani 90 in Letos v prvem četrtletju 21. Novomeški dispanzer, ki ga vodi požrtvovalni zdravnik internist g. dr. Prodan iz Ljubljane, je drugi najmočnejši v naši banovini. Boriti pa se mora z velikimi denarnimi težkočami. Omejiti se mora ie na najnujnejše izdatke, kljub temu pa letos izkazuje nad 10.000 din primanjkljaja. To pač le zato. ker se krajevni činitelji vse premalo zavedajo velike dolžnosti in važnosti dispanzerja. Podpore, ki jih dobi ta prepotrebna ustanova od občin in zavodov, so skrajno pičle. Celih 1000 din je dobila novomeška PT liga od občin in hranilnic v 6rezu. Dispanzer iona nad 40.000 din vsakoletnih izdatkov. Podpor dobi pa samo 16.000 din. Torej mora ostalih 24.000 din zbrati sam. Naša dolžnost pri teh poraznih ugotovitvah je, da vsaj v protkuberkuloznem tednu nekaj zberemo. Liga prosi zato vse naše občinstvo, da pridno kupuje bloke, kartone in brošure, ki so namenjene v to svrho. Ti predmeti ©e prodajajo od 8. do 14. maja. Prosijo »e ■ tudi prebivalci novomeškega in delno krškega sreza, da marljivo posegajo po teh predmetih, katerih izkupiček je namenjen zgolj za vzdrževanje dispanzerja m za pobijanje jetike. Pokažimo, da se zavedamo važnosti boja proti največji morilki človeštva j etiki! Gospodarstvo Povratek francoskega kapitala ▼ Francijo doslej IS milijard Uspeh nove francoske valutne politike po izvršeni ponovni devalvaciji, ki je bila zvezana z garancijo, da frank ne bo nazadoval preko določenega tečaja (179 frankov za funt), je že v prvih dneh novega režima presegel vsa pričakovanja. Na pariški borzi se je pojavila ogromna ponudba tujih deviz. Francoski valutni intervencijski fond je moral zadnje dni pokupiti na trgu tako velike količine deviz, da bodo njegova razpoložljiva sredstva v francoskih frankih kmalu izčrpana. Zato napovedujejo, da bo intervencijski fond v kratkem prisiljen devize pretvoriti v zlato in to zlato izročiti Francoski banki, da bo dobil nova sredstva v francoskih frankih za nadaljnje intervencijske nakupe deviz. V Londonu cenijo, da je v zadnjih dneh dosegel povratek francoskega kapitala v Francijo znesek 85 milijonov funtov, t. j. preko 15 milijard frankov. Dotok vračajo-čega se kapitala je vrhu tega izzval na pariški borzi precejšnjo okrepitev francoskih državnih papirjev ker išče vračajoči se kapital takoj primerne obrestonosne naložbe Dvignili so se predvsem tečaji državnih rent Z določitvijo nove relacije med francoskim frankom in funtom, se je Francija dejansko vključila v takozvani blok funta šterlinga, t. j. v krog onih držav, ki so po devalvaciji stabilizirale svoje valute v več ali manj stalnem razmerju nasproti funtu šterlingu. Na zapadnoevropskih denarnih tržiščih smatrajo, da je tehnična izvedba najnovejše francoske valutne operacije s pomočjo angleškega in ameriškega valutnega intervencijskega fonda vzorna in je bila odločilna za uspeh Vsekakor je najnovejša valutna operacija Francije izzvala nagel povratek zaupanja v francoski frank, za kar je bila odločilna okolnost, da je postavljena sedaj točna meja. preko katere frank ne bo mogel pasti, za kar jamčita tudi Anglija in Amerika Ker se je takoj po poslednji devalvaciji franka tečaj funta Silno pomanjkanje krme na Gorenjskem Cene krmi izredno visoke, živini pa nizke Radovljica, 9. maja. Stari Jjudje ne pomnijo, da bi pomladi tako zelo manjkalo sena in slame kakor letos, čeprav lanska košnja ni bila slaba. Vsi gosp dar ji, posebno živinorejci in tisti. ki imajo po več konjev, so mnenja, da lansko seno ni dosti zaleglo. Bržčas je lanska trava, ki je v deževju hitro rastla, imela manj hranilnih snovi in več vode, kakor v drugih letih. Zaradi hudega deževja so bila žita precej redka in odtod pomanjkanje slame. Pri mnogih živinorejcih na Gorenjskem, ki pasejo živino, posebno jeseni, pa je pomanjkanje krme povzročila tudi zgodnja zima. Mnogi so nehal1' pasti, ko je padla prva slana, konec septembra Vsi pa so seveda morali nehati v začetku novembra, ko je zapadel sneg. Nekateri so v začetku precej objestno krmiii Videli so precejšnje zaloge sena, mso pa računali, aa niso tako izdatne, ka kor druga leta V ugodnem, toplem marcu, se je že marsikomu zjasnilo lice in ko so pričeli že precej zgodaj zeleneti travnik:, so se jele pršiti sive skrbi. Toda zeleni upi niso trajali dolgo Najprej je dolgo bril pust veter, ki ni pripuščal nove rasti, marveč je posmodil še to. kar je bilo zra-stlo na travnikih in poljih Mnogo so trpela deteljišča ki jih je bila precej že uničila zima. Za tem je zapadel o veliki noči sneg, ki mu naši kmetje pravijo beraški gnoj Letos pa ta gnoj ni koristil, marveč le še škodoval. Povzročil je nov mraz in slano. Tudi drugi sneg ni bil nič boljši. O sv. Juriju pravijo, da mora biti ozimina tako visoka, da se v njo skrije vrana. Letos je sv. Jurij prihajal na prazno polje in odjahal čez bele trate. V drugih letih so o sv. Juriju po travnikih posebno ob studenčnicah nekaj nakosili za živino, letos pa še sedaj ni nič mogoče odkositi. Kmetje hodijo obupani po skednjih in gledajo žalostno na travnike Pričakujejo, da . se bo le kaj izboljšalo, pa je vedno le hlad- \ no in pusto vreme, ki onemogoča rast J travi. Niti toliko ni trava zrastla, da bi | se izplačalo pasti živino. In če bomo po- i pasli sedaj, potem ne bo sena za prihodnje j leto. Mnogi kmetje so bili prisiljeni prodati živino, in to je povzročilo drugo zlo, da je cena živini sedaj precej nižja kakor je bila jeseni. Silno pa se dviga cena krmi. Slamo plačujejo že po 75 din za 100 kg, seno pa je doseglo nezaslišano ceno po 125 din za 100 kg. Nazadnje pa sena in slame ni dobiti. Mnogim živinorejcem in lastnikom konj preti katastrofa. Neugodno vreme pa onemogoča tudi rast trave na planinah, kjer se pri vsald priliki, ko v dolini dežuje, kopičijo debele snežne plasti. Kdaj bo to vse skopnelo, kdaj bo kaj paše na planinah? Neugodno se razvija tudi drugo delo na polju. Vse zadržuje slabo vreme. Nekateri so izkoristili lepe tople dneve pred veliko nočjo in posadili zgodnji krompir. Zaman pa sedaj hodijo gledat na njive. Krompir se ne prikaže iz zemlje Nevarnost je, da bo pri sedanji vlagi precej zgodaj vsajenega krompirja še zgnilo v zemlji. Mnogim prede tudi huda za semenski krompir. Tega je kriv pač slab lanski pridelek. Nič posebnega se nam zaenkrat tudi ne obeta pri sadju. 2e skoraj mesec dni se pripravljajo jablane na cvetenje. Vsako drevo, ki mu tupatam kaki prijetni sončni žarki odprejo popje, pa je navadno že prihodnji dan kaznovano od strupene slane. —s. Jakob Kave se je sam javil orožnikom Ponedeljsko »Jutro« je poročalo o družinski žaloigri v Spodnjih Dupljah pri Tržiču, kjer je Jakob Kave v navalu jeze z nožem usmrtil svojega očima 531etnega Luko Mar kuna. Jaka Kave ni mogel več prenašati ker se je Luka Markun venomer vsajal nad ženo, Jakobovo materjo, zakaj drži sina Jakoba in njegovo ženo na svoji domačiji. Ko je Jaka Kave v soboto ; zjutraj z nožem sunil svojega očima, je takoj nato pobegnil v gozd. K ranjencu je bil poklican zdravnik dr. Pance iz Tržiča, ki je izprva sodil, da bo ranjenec sposoben za prevoz v bolnišnico. Toda že pri umivanju je Luka Markun izdihnil zaradi notranje krvavitve. Ko je Jaka Kave izvedel, da je očim mrtev, je takoj v soboto proti večeru sam prišel ves skesan domov. Tam so se ravno mudili orožniki iz Tržiča in ugotavljali vzroke družinske žaloigre. Jaka Kave se jim je mirno vdal in so ga odgnali v preiskovalni zapor v Tržiču. Luko Markuna pa so danes pokopali Taksna dolžnost pri prevozu lastnega blaga e lastnimi motornimi vozili Z novim finančnim zakonom za tekoče leto je spremenjeno besedilo tarifne postavke 101. zakona o taksah glede plačila vozninske takse za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili. Ta taksa se odslej plačuje pri nerednem prevozu blaga z motornimi vozili v obliki letnega pavšala po nosilnosti vozila, in sicer do 0.5 tone 400 din, do 1 tone 800 din, do 2 ton 1400 din. do 3 ton 2000 din, do 4 ton 2600 din. do 5 ton 3200 din. do 6 ton 4000 din, za vsako začeto naslednjo tono še po 800 din in za vsako prikolico še 800 din (doslej 15% voznine). Pri rednem prevozu blaga z motornimi vozili (t j. pri prevažanju po določeni liliji n pO voznem i edu) p^. veljajo iste določbe, kakor za prevoz potni kov in znaša taksa na ldnijah, ki so državnim železnicam konkurenune po 0.20 din za vsak prevoženi kilometer, na linijah, ki so deloma konkurenčne 0.10 din in v lokalnem mestaem prometu 0.05 din (doslej je znašala taksa 10 odnosno 5, odnosno 2% voznine). S pravilnikom k gornjim odredbam finančnega zakona je bil prejšnji vozninski pravilnik ukinjen. Izšla so tudi navodila finančnega ministrstva a odmeri pavšalne vozninske takse. Medtem ko je po prejšnjih predpisih obstojala taksna obveznost le pod pogojem, da se je prevoz vršil proti odškodnini odnosno, da je imel prevoznik od prevoza kako materialno korist, je po novih predpisih zavezan vozninski taksi vsak prevoz tujega ali lastnega blaga z motornimi vozili, in to tudi tedaj, če se vrši prevoz brez odškodnine in brez materialne koristi. Za odmero vozninske takse so po novih predpisih pristojne davčne uprave, ki bodo odmerile takso na podlagi podatkov, kakršne bodo prejele od pristojnih oblastev in od taksnih zavezancev, in podatkov, ki jih bodo davčne uprave s pomočjo oddelkov finančne kontrole same zbrale. Po novih predpisih se bo odmerila taksa od 1. aprila naprej, medtem ko veljajo za odmero do 31. marca t. 1. še prejšnji predpisi. Podjetja, ki vrše prevoz blaga z motornimi vozili obrtoma, plačajo za 25°/o nižjo takso Nova ureditev je precej poenostavljena, vendar pri tej priliki ni bilo ugodeno želji gospodarskih krogov, da se izvzame od taksne obveznosti prevoz lastnega blaga z lastnimi motornimi vozili. Končno je še pripomniti, da po novih predpisih odpade obveznost rodenja kontrolne knjige in ostalih obrazcev. Iz Ptuja j— Elektrifikacija ptujske okolice. Zadružna elektrarna v Ptuju precej hitro nadaljuje elektrifikacijo ptujske okolice. Odkar je dogradila omrežje v št. Vidu in na Po-brežju je pričela elektrificirati Hajdino, dogradila je novi transformator in uredila omrežje že v zgornjem delu Hajdime. da bo najbrž še ta teden zasvetila električna luč. V načrtu je letOB še zgraditev omrežja za La-ncovo vas Tržeč in Jurovec. če bodo prometne zapreke odstranjene. Nadalje ee vrršijo priprave za elektrifikacijo levega brega Drave. predvsem vasi Spuhlie. Zabovoev, Markove e-v, Bukovcev, pa toda Donnav« in Mezgova Gibanje zaposlenosti v aprilu Okrožni urad za zavarovanje delavcev objavlja podatke o gibanju članstva v mesecu aprilu. V tem mesecu se je zaposlenost sezonsko povečala, in sicer v primeri s prejšnjim mesecem za 3830 (lani je zna-| šal v aprilu prirastek 3039, predlanskim pa | 3924). V aprilu je bilo pri OUZD v Ljub-: ljani povprečno zavarovanih 96.147 delav-i cev in nameščencev, to je za 6522 ali za 7.3% več nego lani. V primeri z aprilom • 1933, ko je zaposlenost dosegla najnižje stanje, je bilo letos v aprilu Število zavarovancev za 21.977 višje. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od marca do aprila predvsem iz sezonskih razlogov povečala za 0.57 na 24.47 din. V primeri z lanskim aprilom je bila povprečna dnevna zavarovana mezda za 1.45 dinarjev višja (v marcu je znašala ta enoletna razlika 1.32 din). Skupna dnevna zavarovana mezda je znašala v aprilu 2 milijona 352.000 din. t. j. za 289.000 din več nego v lanskem aprilu. Celotni zaslužek zavarovancev se je v aprilu dvignil na 59 milijonov din, in je bil pri tem za okrog 7 in % milijona din večji nego v lanskem aprilu. Gospodarske vesti = Znižanje poslovnega davka pri uvoza novih strojev za nove tvornice. Že v nedeljski številki »Jutra« smo poročali, da je finančni minister izdal novelo k uredbi o skupnem davku na poslovni promet, s katero se znižuje prometni davek pri uvozu strojev za nove tvornice. Uredba je že objavljena v »Službenih novinah« od 7. maja in je s tem dnem stopila v veljavo. Za blago. ki na dan uveljavljenja ie nI bilo za-carinjeno, se bo uporabljala nova nižja v Parizu skoro približal tej najnižji meji in je angleški funt na trgu dosegel ceno 179 frankov, je bilo za francoski kapital v inozemstvu jasno, da ugodnejšega tečaja pri povratku ne bo mogel doseči Zato je tudi prišlo do tako naglega povratka kapitala v Francijo. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih tednih dotok pobeglega kapitala v Francijo še nadaljeval, saj se je sedaj vrnil le del tega kapitala Zaradi velike ponudbe deviz v Parizu in velikega povpraševanja po frankih na inozemskih tržiščih, se je tečaj franka v zadnjih dneh za malenkost dvignil in se giblje sedaj na relaciji nekaj izpod 178 frankov za 1 funt Tečaj funta bi v Parizu gotovo znatno popustil, če ne bi francoski valutni intervencijski fond pokupil na trgu vso od-višno ponudbo. Francoska vlada posveča sedaj največjo pažnjo problemu cen, ker se zaveda, da bo od ureditve tega vprašanja v bistvu odvisen končni uspeh. Vlada je odločena, da z največjo energijo prepreči dviganje cen. Seveda pa bo treba pozneje po izkušnjah drugih držav dopustiti vsaj delno povišanje onih cen, ki so odvisne od inozemskih tržišč, zlasti pa onega blaga, ki se uvaža ali pa se izdeluje iz uvoženih surovin. Vlada se tudi zaveda vseh težkoč, ki lahko iz tega nastanejo, zlasti v pogledu mezdnih konfliktov. Se ta teden bo izdala številne gospodarske uredbe z zakonsko močjo, Id so v posredni ali neposredni zvezi z novo ureditvijo valutnega vprašanja. Zaradi ponovne devalvacije franka se }e na mednarodnem deviznem trgu pojavila boiazen. da bodo morda nekatere druge države za malenkost korigirale obseg devalvacije. Predvsem se opaža pritisk na belgo in tudi glede švicarskega franka in holam&ske-ga goldinarja vlada nervoznost. Angleški funt pa je navzlic znatnemu odtoku francoskega franka le nebistveno popust i L V splošnem sodijo, da ni verietno, da bi prišlo ▼ drugih državah do kakšnih sprememb. stopnja poslovnega davka. Pri nabavkah za državo in samoupravna telesa, ki bodo izvršene po uveljavljenju nižje stopnje, toda na podlagi pogodb, sklenjenih do tega dne, se bo pobral poslovni davek še po stari višji stopnji Omenili smo že, da je po ukinjenju carinske prostosti za uvoz novih strojev prenehala tudi prostost glede poslovnega davka pri uvozu, ki znaša po tarifi 8% vrednosti. Z novo uredbo se ta poslovni davek zniža le pri uvozu strojev, za katere se s potrdilom trgovinskega ministrstva dokaže, da se ne izdelujejo v naši državi in da se uvažajo za tvornice, ki se po pristojnem odobrenju zgradijo kot nove. Le v takih primerih se zniža skupni poslovni davek pri uvozu in sicer, od 8% na 2J5% (v nedeljski številki smo pomotoma objavili, da se plača 25% normalnega poslovnega davka). = Jugoslavija druga največja dobaviteljica hmelja v USA. Ameriške Zedinjene države so v letu 1937. uvozile vsega 10 milijonov liber hmelja (v prejšnjem letu 8.9, v letu 1935. 5.2). Največ hmelja so uvozile iz Češkoslovaške, namreč 5.4 milijona liber (pr. leto 4.0), na drugo mesto pa je lani prišla Jugoslavija, od koder so uvozili 2.2 (1.5) milijona liber ali 10.000 met sto-tov, medtem ko je Nemčija padla na tretje mesto s količino 1.7 (2.3) milijona liber. Po naši uradni statistiki smo v lanskem letu izvozili vsega 24.030 met. stotov hmelja (za 49.2 milijona din); od tega je šlo v Anglijo 12.514 met stotov (za 25.5 milijona din), v Zedinjene države 8.152 met stotov (za 16.0 milij. din), v Češkoslovaško 1.209 met. stotov, v Belgijo 803 met stote, v druge države pa so šle le neznatne količine. Po ameriški statistiki je količina uvoženega jugoslovenskega hmelja nekoliko večja in je verjetno, da je nekaj našega hmelja šlo preko drugih držav v Ameriko. = 30 milijonsko poso jilo zagrebške mestne občine pri DHB. Zagrebški listi poročajo, da je zagrebška mestna občina sklenila pri Državni hipotekami banki posojilo v višini 30 milijonov din. To posojilo bo občina porabila za gradnjo ljudskih šol, za gradnjo vajeniškega doma in za gradnjo modernega poslopja za policijsko direkcijo s stanovanjskimi objekti za policijsko osobje. = Dobiček Trepče v prvem četrtletju t. L Iz Londona poročajo, da je znašal kosmati dohodek družbe Trepče Mineš v prvem letošnjem četrtletju 249.183 funtov, izdatki pa so znašali 157.785 funtov, tako da znaša dobiček 91.998 funtov. Od tega dobička je družba rezervirala 23.109 funtov za amortizacije in davek v Jugoslaviji, tako da znaša čisti dobiček v prvem četrtletju 68.889 funtov (15.7 milijona d'n). Produkcija svinčeno cinkove rude je znašala v tem razdobju 163.000 ton. = Plačilni sporazum i Bolgarijo. Med našo Narodno banko in bolgarsko Narodno banko je bili nedavno sklenjen plačilni sporazum. ki je 1. maja t. 1. stopil v veljavo. Po tem sporazumu znaša obračunski tečaj v ju-goelovensko-bolgarskem kliringu 52.08 din za 100 levov odnosno 192 levov za 100 din. Zneski računov v tuji valuti se preračunajo v domačo valuto po tečajih z oficielno premijo. Kompenzacije se lahko vrše na podlagi odobrenja obeh novčaničnilh bank. Jugo-slovenski izvozniki lahko ta svoje terjatve, ka izvirajo od izvoza blaga v Bolgarija zahtevajo tudi plačilo v svobodnih devizah namesto v kliringu, kolikor bo v posameznem konkretnem primeru s tem soglašala bolgarska Narodna banka. V takih primerih bodo naši izvozniki dobljene devize lahko prodali v celoti na domačih borzah preko pooblaščenih zavodov in jim ne bo treba obvezno ponuditi Narodni banki v odkup. = Avstrija ne bo reč dobavljala železne rude Madžarski in Italiji. Po združitvi Avstrije z Nemčijo je Avstrija prenehala dobav. Ijati železno rudo v inozemstvo, ker je vsa avstrijska produkcija žeflezne rude rezervirana za kritje potreb Nemčije. Madžarska in Italija sta doslej uvažali znaten ded potrebne železne rude iz Avstrije sedaj pa je ta možnost odpadla. Italijanski in madžarski interesenti so se zaradi tega obrnili na upravo naših državnih rudnikov železne rude. da si zasigurajo potrebne količine rude. Zaenkrat še ni znano, v kakšnem obsegu bodo naši državni rudniki lahko ustregli tej zahtevi. Naš izvoz železne rude js že lami dosegel 500.000 ton, nasproti 313.000 iaaam v te« Gospa, pomagfltfe koži svojega obraza in telesa! Kajti koža mora izločiti dnevno 6—700 gramov raznih snovi; poleg tega pa mora skrbeti tudi zase, da prezgodaj ne oslabi in ostari. Lecitin Solea mila krepi kožo že pri navadnem umivanju, krema pa ji poleg tega dovaja še potrebne hrane. tu 1936, 180.000 tonam v letu 1905. in komaj 12.000 tonam v letu 1934. Nadaljnje povečanje izvoza je zvezano s tehničnimi težkoča-mi. ne glede na to, da narašča tudi domača potrošnja železne rude. Vrhu tega ee za večje dobave naše železne rude zanima tudi Češkoslovaška. V lanskem letu smo največ železne rude izvozila v Madžarsko, namreč 328.000 ton. nadalje v Češkoslovaško 156.000 ton, v Rumumi.io 97.000 ton in prvikrat celo v Anglijo 14.000 ton. V Italijo doslej nismo izvažali železne rude. = Predmeti za vojsko so oproščeni baoo-vinske trošarine. Po zakonu o administracije vojske in mornarice niso zavezani carini in prometnemu davku, kakor tudi ne občinski in banov&nskii trošarini predmeti, ki jih dobavljajo producenti potom licitacije vojski in mornarici V to svrho morajo dobavitelji predložiti davčnim ali carinskim oblastveni overenje komandanta divizijske odnosno ar-mibke oblasti o tem. da je predmetno blago resnično namenjeno za potrebe vojske in mornarice in da bo njej tudi resnično izročeno. Ce gre za skupno banovinsko trošarino, ki je bala že plačana, se mora dobavitelj potom oblastva, ki je trošarino pobralo, obrniti na finančno ministrstvo, proračunski oddelek, za povračilo trošarine. = Za dobavo drobnih gran;tnih kock je ljubljansko mestno poglavarstvo razpisalo licitacijo v »Službenem listu« z dne 7. t m. Borze 9. maja Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi danes v privatnem kliringu trgovali po 8.69, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6450 (v Beogradu po 8.66) in v angleških funtih po 238, medtem ko je bilo v grških bonih povpraševanje po 28.60. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, za konec maja pa v Zagrebu 14.4950. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih mlačnejša in je Vojna škoda notirala 480 — 482 (v Beogradu je bil promet po 481 — 482. Do zaključkov pa je prišlo v 1% stabilizacijskem posojilu po 89.50, v 7% Blairovem posojilu po 92.75 (v Beogradu po 93.50) in v 8% Blairovem posojilu po 97.50 (v Beogradu po 98) ter končno v delnicah šečerana Osi-jek po 115. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2420.65 — 2435.25, Berlin 1748.53 — 1762.4, Bruselj 728.95 — 734.01, Curih 996.45 — 1003.52, London. 216.66 — 218.71, New York 4323.51 — 4359.82, Pariz 121.67 — 123.11, Praga 151.14 — 152.24, Trst 228.20 — 231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 12.24. London 21.7575, New York 437.125. Bruselj 73.46, Milan 22.9750., Amsterdam 242.60, Berlin 175.55, Dunaj 48 Stockholm 112.1250, Oslo 109.35, Kobenhavn 97.1250, Praga 15.19, Varšava 82.30. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 480 — 482, 4»/o agrarne 62 — 63, ©»/o begluške 93 — 94 . 6°/0 daLm. agrarne 91 — 92.12, 7«/o stabdliz. 98.25 — 98.75, 7®/0 tnvest. 99 — 100.50, 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7<>/o Blair 92.75 — 93. 8% Blair 96.50 — 97.50; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 224 — 228, Trboveljska 195 — 200, Gutmann 60 — 65. šečerana Osijek 115 — 120, D-ubrovačka 370 — 400, Oceania 600 den., Jadranska 375 den. Beograd. Vojna škoda 482 — 482.50 (481 — 482), 4% agrarne 62.75 bi., 6»/o begluške 93.75 — 94, (94), 7% stabiliz. 99 den. 7«/e Blair 93.75 — 94.50 (93.50), 8% Blair — (98), Narodna banka 7350 bi-, PAB 230.50 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 9. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 80.875, za julij 79.375, za sept. 79.875; koruza: za maj 58.125 za julij 59.375. + VVinnipeg, 9. maja. Začetni tečaji: pfienlca: za maj 117.375, za okt 88.375. + Novosadska blagovna borza (9. t m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: (78/79 kg); baška 228 — 230; sremska 227 — 229; banatska 218 — 228; baška potiska 229 — 234. Korala: baška 106 — 107; banatska 102 — 103. Oves: baški 168.50 — 165; slavonski 166 — 167.50. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 150 — 156. Moka: baška »Og« in >0gg« 326 - 905; >2« 805 - 815; >5< 286 — 205; »6c 266 — 276; >7< 235 — 245; >8< 180 — 135. Otrobi: baški j& $umetu i10 — 117.50. -6- I Smrt generala < Sldlianija Ilafijaneki general Domenioo SknEani. K M moral roddti veHko parado italijanske kopne vojske pred rtaJajanflkim kraljem in HSOerjem, je nenadno omrL, še preden jb prižlo do tega. General se je počutil ▼ ad njih dneh slabo, a ae je še udeležili Hitlerjevega sprejema ne rimsfci postaji. V petek zjutraj je vstal, navzlic temu. da se je poču-tŠ slabo, ukazal je, naj mu osedlajo konja in se je zgrudil zadet od kapi, ko si je hotel natakniti uniformo. Cul je še v radiu sporočilo, da bo voditi parado, izrekel je besede: »Kakšna čast!« in je omedlel. Smrt je nastopila kmalu potem. Hitler je ofo njegovem pogrebu poslal venec. Vnukinja Abdula Hamida »JUTRO« 8L KR« B Veliko razstavo britskega imperija v Glasgovvu sta minuli teden o tvorila osebno angleški kralj in kraljica, ki sta se pripeljala na razstavišče v gala kočiji Vreme in živci Januar je najbolj len mesec, jesen pa je najbolj delavna Vsak vč iz lastne izkušnje, da vpliva vreme na človeka v duševnem in telesnem pogledu. Med tem, ko se duševnih učinkov vedno zavedamo, nam ostanejo telesni običajno skriti. Vsak laik trdi, da ima v sončnih dineh voljo do dela, mračni, deževni dnevi pa mu jemljejo vsako voljo do njega. Američan Ellsworth Hunting-ton je na Taleovem vseučilišču v tem pogledu napravil zanimive poskuse. Pri takšnih raziskavah je treba kontrolirati kolektivno delo, da se izključijo viri pogreškov. če se pri tem kolektivnem delu pokažejo neke spremembe, čeprav so delovna pogoji isti kakor prej, tedaj je naravno sklepati, da gTedo te spremembe ca račun vremena. Ta sklep je še posebno utemeljen, če povzročijo isti vremenski vplivi podobne spremembe v zmogljivosti različnih delovnih skupin. Huntington je proučeval ta problem v raznih krajih Zedinjenih držav. Tako je opazoval v Connectieutu i, pr. tri Obrate, ki so izdelovali koviniske predmete. Delo samo je bilo enolično vendar je zahtevalo pazljivosti in ročnosti. Opazovanja so se vršila štiri leta Pri tem se je izkazalo, da je krivulja zmogljivosti v januarju najnižja Do jiunija je potem naraščala. Dve leti se je v visokem poletjiu pokazalo močno padanje, toda zmogljivost je dosegala vedno višek ob koncu oktobra in v začetku novembra. Tudi v veliki tovarni elektrotehničnih predmetov v Pittsburgu je Huntington opazoval vplive vremena štiri leta. Letno nihanje je bilo tu enako kakor v Comnec-ticutu. Januar je bil vsa štiri leta najbolj len mesec, jesen pa je bila najbolj delav- Brki za carinske uradnike Debrecinske carinike je te dni presene. tila nenavadna odredba: dobili so ukaz, da morajo nositi brke. Nekateri, ki so se temu uprli, so se morali prepričati, da ta odredba nikakor ni nova, temveč da temelji na nekem zakonu iz 1. 1890., ki prepoveduje vsem carinskim uradnikom, da bi se brili pod nosom. Ta zakon tudi pravi. da si lahko puste rasti polno brado, če jim je to všeč Zveza madžarskih carinskih uradnikov se je obrnila na finančne, ga ministra s prošnjo, naj ta nenavadni ln nesodobni paragraf razveljavi. Odločna ženska V Colombesu na Francoskem sta dva mlada moška odpeljala v avtomobilu mlado dekle, katero je hotel eden izmed obeh pri slovesu poljubiti. Ugrabljanka pa se je postavila kavalirju po robu in mu je odgriznila nos. Ugrabitelja sta odnesla deklici prstan za 600 frankov. Nečakinja in teta v enem razredu V Ammelbruchu pri Dinkelsbullu obiskujeta prvi razred ljudske šole dve učenki, ki sta si med seboj v sorodu. Ena iz. med učenk je teta, druga pa nečakinja. Hripa na Poljskem Hladno vreme, ki je zadnje dni zavladalo na Poljskem, je sprožilo silen val hri-pe. Po vesteh varšavskih listov leži samo v Varšavi in okoliei nad 15 tisoč bolnikov, ki imajo h:ipo in angino. na. Podobno je bilo z 2000 delavci v neki tovarni smotk v Tampi v državi Floridi. Poletni meseci so tudi tukaj dajali dosti manjši delovni uspeh nego zimski. Poletna vročina je v Floridi znatno hujša nego v drugih krajih, kjer so se opazovanja vršila. Zanimivo je bilo opazovati vremenske vplive na duševno delo. V ta namen je Huntington delal poskuse s slušatelji akademij v Annapolisu in Westpointu. Krivulje so kazale tu dva viška, jeseni in spomladi V južnejšem Anapolisu se viška bližata bolj zimi Zelo visoke in zelo nizke temperature delovni zmogljivosti torej niso v prid. Posebno temperature, ki presegajo 20 stopinj nad ničlo, znatno zmanjšujejo delav. nost Nadpovprečno zmogljivost so ljudje kazali v letnih dobah s spremenljivim vremenom, če ni bilo to ne prevroče ne premrzlo Tudi krajša opazovanja so pokazala ugodim učinek zmernih temperatur. Tovarniški delavci so zmogli več kadar je temperatura polagoma vstajala ali pa se nižala. To je pač dokaz, da daje spreminjajoče se vreme najugodnejše pogoje za intenzivno delo, nenadni dvigi in padci temperature pa so bili v tem pogledu neugodni. Na severovzhodu Zedinjenih dr. žav je vreme bolj spremenljivo nego na jugu, kjer je tako poleti, kakor pozimi bistveno stalnejše. To pojasnjuje statistično dokazano resnico, da je delovna zmogljivost na severu Zedinjenih diržav razmeroma večja nego na jugu. Ugodni učinek temperaturnih sprememb gre po Hunting. tonovem mnenju pred vsem na račun hitrejšega krvnega obtoka, ki spodbuja ves organizem. Dve ženski zgoreli V v ese ličnem parku v Metzu sta dve ženski zgoreli ob živem telesu. UdeJežili sta ee vožnje z električno železnico, ki jo iimajo tam za zabavo. Vožnja traja normalno štiri j minute in gre tudi skozi dolg. temen predor. Zgodilo pa se je. da je vlak v tem predoru zavoljo kraitkega stika obstal. Lesena zgradba je začela goreti. Obe ženski, ki sta bili prišli iz Niče na obisk, sta zavoljo dima in straha izgubili zaivest ter sta zgoreli. Ostalih deset »potnikov« so lahko rešili. Milijoni v predalu * stare mize Milanski trgovec Guido Rolfo je nedavno prodal nekemu Guarrinu več kosov starega pohištva, med drugim tudi mizo s predali, ki jo je podedoval po svojem očetu. Ko je Guarini odprl predale mize, da jih očisti, je odkril v njih vrednostne papirje, ki predstavljajo vrednost 25 milijonov lir. Rolfov oče je imel te papirje v miznici, ne da bi kdo od domačih vedel zanje. »Stekleni človek" v BukareSti Dne 9. maja se je otvorila v Bukarešti vsakoletna razstava, ki je dobila letos posebno atrakcijo s »steklenim človekom«, ki ga je dal na razpolago draždanski higienski muzej. To anatomsko konstrukcijo, ki so jo Nemci razkazovali na pariški svetovni razstavi, so imeli tri mesece v Sofiji in Plovdivu in si jo je ogledalo na tisoče ljudi. Po bukareštanski razstavi jo pošljejo ▼ Atene. „La$ayetteu uničen Velika francoska potniška ladja »Lafayettec (slika) je postala pred dnevi v havre&kem ^ristanižčn trtev ognj*. Zmorete Jo me da trJf—o djt Londonski listi poročajo, da ee je bivša avstrijska cesarica Zirta odločila, da pošlje svoja sinova Feliksa Ln Roberta za leto dni kot trgovska volonterja na Angleško. Pozneje bi odšla v Ameriko, da bi si našla posla. Robert se zanima za avtomobile, Feliks pa za blagovnice. Otona, Zitinega prvorojenca, naimerava namestiti baje neki belgijski koncem. Za vse to 6e je bivša cesarica odločila, ko ji je daila madžarska vlada razumeti, da je vsako upanje na povratek Habsburža-nov na madžarski prestol aičevo. Pač pa bi biflo mogoče, da se sporazumejo za finančno odpravnino, 6e hi ee Habsburžani prestola odpovedali Zanimivo je, da istočasno z Dunaja poro-Sajo, da je držaivno pravdništvo v Dunajskem Nov*em mestiu izdalo za Feliksom Habsbur- škim tiralico. Zasleduje ga zavoljo tatvine. Feliks je bil lansko leto gojenec Terezianske vojne akademije v Dunajskem Novem mestu. Imel je tu vsakovrstne privilegije. Tako si je mogel svojo šoto opremiti z razkošjem in vlada je tudi odredila, naj mu dado dragocene srebrne namizne garniture in drago namizno perilo iz zveznega depoja na Dunaju. Na dan. ko ee je zgodila v Avstriji velika sprememba, je imel Feliks še telefonski razgovor z Otonom in ie nato zbežal Čez mejo. Sedaj so ugotovili da je vzel s seboj dragoceno nanvzno poeodje in perilo, ki ni bilo njegovo in ki predstavlja vrednost 4700 šilingov. Dunajska policija bo pozvala tudi policije drugih držav, naj mladega moža zasledujejo. »Menda vendar ne mislite, da bom nastavil še nekoga, ki bo vtikal trak v pisalni stroj namesto vas?« »Oprostite, gospod šef — aE menite, da g. Paderevvski sam uglašuje svoj klavir?« (»Politiken«) Poslopje, v katerem je stanoval nemški drl, kancelar ca časa svojega bivanja v Rimu Klub pirati golim glavam Nemški obisk v Rimu Greta Garbo na obisku pri materi Greta Garbo je prispela v spremstvu dirigenta Leopolda Stokovvskega v Stock-hoim. V zvezdi s tem raznašajo glasove, da sta prišla filmska drva in njen ženin po blagoslov za poroko k materi Grete Gu_ stavsonove. | 20 let rdeče vojske V Moskvi so odprli razstavo, ki prikazuje v 450 podobah zgradbo in razvoj rdeče armade v zadnjih dvajsetih letiih. Slike je izgotovilo 300 umetnikov. ANEKDOTA Slovito francosko igralko Con tat je neki vsiljivi, grbasti vojvoda pogostoma nadlegoval. V neki družbi je namignil na svojo grbavost z besedami: »Grbavci so večinoma duhoviti ljudje.« Igralka je tedaj dejala: »Vojvoda, saj vi niste grbavi, temveč samo malo skaženi.« Vojvoda ni našel odgovora. Habsburški princi — trgovski volonterji Usoda otrok Zite Farmske - Tiralica za Feliksom VSAK DAN ENA Pred nedavnim je sodišče v Jafi razsodilo, da mora palestinska vlada plačati dedičem zadnjega turškega sultana Abdula Hamida 50 milijonov funtov odškodnine za zaplenjeno sultanovo posest. Sodba sicer Se ni pravomočna, vendar pričakujejo, da jo bo potrdilo tudi vrhovno sodišče v Jeruzalemu. Po svetu je zbudila veliko pozornost in z zanimanjem so jo sprejeli tudi v budimpeštanskih krogih. Edina vnukinja Abdula Hamida, princesa Fatma Neslihsa. živi namreč s svojo materjo, princeso Meziette Fatmo, v Budimpešti. Hči šteje danes trinajst let. Princesa Meziette Fatma, ki živi s hčerjo že deset let v madžarski prestolnici v trisobnem. modernem stanovanju, je novinarjem izrazila svoje veselje nad uspehom v pravdi za sultanovo zapuščino in jim je povedala, da je dedičev dvajset, tako da bi vsak dobil dva in pol milijona funtov. Madžarski državi se bo za svoje bivanje oddolžila sedaj na ta način da bo dala zgraditi v Budimpešti zavetišče za uboge in bolne otroke, ki nimajo nobenega doma. Nov oder na prostem v Milanu Na velikem dvorišču starega gradu Sfor-zov so začeli graditi oder na prostem za milanske glasbene svečanosti. Ta oder bo največji na svetu. S Poroka vnuka nekdanjega nemškega cesarja, princa Lonisa Ferdinanda z rusko princeso Kiro je bila najprej po pravoslavnem obredu v Nemčiji, potem pa Se po predpisih protestantovske cerkve v Doornu na Holandskem (slika) Parada v Napoliju Teoretična potopitev križarke „San Marco" — Jegulje iz morja K veliki paradi italijanskega vojnega brodovja, ki so jo priredili v Napoli.iu Hitlerju na časit. poročajo naslednje podrobnosti: Manevri so se začeli ob 10 dopoldne. Njih področje ie bilo do otokov Caprija in lechije in je obsegalo mogočen četverokot. »Vojni« dogodki so se prehitevali in so tudi laiku nudili razburljive trenutke ter prizore mo goone sile Ze v prvih stadijih razvoja sa lahko opazoval množestvene podimorske napade. Pravijo, da so dosegli svoj namen. Praiv tako je bilo s teoretično »potopitvijo« Straža pred Kvirinalom Ladijska nesreča v Rumenem morju V bližini otoka Saišuja se je v Rumenem morju zgodila težka eksplozija kotla na japonskem potniškem parniku »Katai Ma-ru«. Parnik se je v pol ure potopil. Na ladji je bilo razen petdeset članov posadke okrog 300 potnikov, med njimi 270 japonskih deklet, ki so nameravale v Mandžurijo, da se tam poroče. K sreči je bilo morje ob času katastrofe zelo mirno, tako da je bilo mogoče rešilne čolne pravočasno spustiti v vodo. Tako je eksplozija imela za posledico večje število težje in lažje ranjenih, smrtne žrtve pa ni bilo nobene. Na brezžične klice na pomoč so prihiteli drugi parniki, ki so vozili v bližini, in sprejeli vse potnike in posadko na svoje krove. Lep dar: Zgodbe brez groze križanke »San Marco«, ki so jo krmarili i brezžičnimi valovi Ln ki je tčLa izpostavljena tudi napadom iz zraka. Iz sto topovskih žrel so udarjali neprenehoma plameni Potem je prišla glavna točka manevrom, o katetri je radijski napovedovalec poročal, da predstavlja v zgodovini vojnih brodovij absolutno novost. V devetih vrstah po deset čnnih podmornic je priplulo brodovje teh grozotnih podmorskih si L Presledek od brada do broda je znašal v širino 300 m. Na neslišem znak se je začelo teh devetdeset n* Jas natančno usmerjenih jegulj, ki ao vazala z brzino 22 vozlov, potapljati. V komaj tridesetih sekundah so izginfH tuidi periskopi. Cele minute 90 podmornice vozile na slepo. Ničesar ni bila kar bd izdajalo ni-ih strašno navzočnost. Samo vodnim letalom, ki so grmela nad njihovo progo so morala biti njih črna telesa pod vodo vidna. Potem so se podmornice z isto fantastično spretnost.jo spet prikazale na površju in pokazalo se je, da 90 stale z neznatnimi razlikami v istem redu kakor pred potopitvijo. Ta vtis se je potenciral do aplavza, ko eo začele cevi tega brodovja, komaj so se pokazale iz mokrega elementa, siipati ogenj, še preden je bilo opaziti kakšnega moža posadke. Nič mam j razburljrv m brl nenaden napad odlega tropa »Mas«, brzih vojnih motornih čolnov, ki eo šumeli z brzkao 90 km. Ti čolni, ki so oboroženi vsak z dvema ceviima za torpede, so ee v svetovni vojni izkazali kakor znamo, kot uspešno presenečenje italijanskega -vojnega brodovja. Svojim objektom eo se bližali z brzino vetra im so se hitro nato razpršili na vse strani V Riu de Janeiro so ustanovili klub, ki je napovedal vojno gologlavosti moških. Seveda stoje za tem klubom izdelovalci in prodajalci klobukov. Ti se pač ne morejo strinjati s tem, da bi hodili moški z nepokritimi glavami. Za propagando proti tej »razvadi« je klub najel veliko število lepih žensk, ki bodo imele nalogo, da bodo moške poučevale, da moda brez klobuka ne gre. Gologlavi moški bodo v bodoče pogostoma dobivali telefonske pozive teh žensk, ki jim bodo očitale pomanjkanje elegance. Državni kancelar Hitler in min. predsednik Mussolini med vožnjo na Campo d! Borna t »JUTRO« St. 107, potopis Je «m naipi'ikuyuejaBi knjig, kar jih imamo ▼ Jugoslaviji ▼ deškem jeziku. V ostalem se prof. dr. Woilman bavi s primerjalno zgodovino slovanskih literatur in je objavil e tega strokovnega področja vrsto pomembnih razprav- med katerimi zaivzema posebno važno mesto najnovejši spis z naslovom >K methodologji srovni-vaci slovesnosti slovanske« (Brno 1996). Med češkimi komparativisti zavzema dr. Woll!man po smrti prof. TiUeja eno prvih mest. če ne prvo. Spisal je nadalje več del filozofskega značaja, kakor je na pr. Študija o osebnosti in socializmu, poskusil pa se je K oltarni pregled tmfl z aiatnim uspehom * dramatiki; njegova drama »Coin aa morja« je L 1923. vzbudila pozornost po svoji originaftni tematiki in smeli ftormi. Iztaed ostalih Wothnanovih dramatikih del naj omenim Se tragedijo >BohokTal< (o Aleksandru Velikem) in dra-matske slike iz narodne zgodovine >Raeti-sava« in »Vjelki Morava«. Prol. dr. (WoHmao srečuje Abrahama v polni sili svojih moških let, pota načrtov in. trdne volje, da pridruži dosedanjim delom še mnoga nova. Tudi Slovenci, s katerimi ga vežejo fitere simpatije in spomini, mu telimo še mnogo zdravih in uspešnih let! —o. Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva Iznajdba pariškega kemika za kozmetiko Grisogono, „Ujedinjena Jugoslavija" političnim odzivom, ki jih je povzročila na slovanskem jugu. Kakor v prejšnjem poglavju, zajema pisec tudi v tem in v nadaljnjih že marsikaj iz avtopsije. V tem poglavju se bavi z Narodnim večem SHS in z aktom dne 1. decembra 1918. Za političnega zgodovinarja in še bolj za ideologa katerekoli smeri je posebno zanimivo poglavje: »Od 1918—1929 Nacionalna država«. Je to najobširnejše poglavje te knjige. prerez skozi politične dogodke, ki so povzročili mnoge komplikacije v razvoju naše državne in nacionalne politike in ki so predvsem zapleli hrvatsko vprašanje. S temi poglavji je nekako zaključen avtorjev oris politične problematike jugoslo-venskega nacionalizma in njegovega razvoja v političnih bojih predvojne in povojne dobe. Nekak dodatek spisu je zanimivi sestanek »Politička fizionomija današnje Jugoslavije«. Dr. Grisogono deli našo državo v sedmero politično-kulturnih pasov: v predkumanovsko Srbijo, Južno Srbijo, Črno goro. Hrvatsko in Vojvodino, Slovenijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Slehernega teh pasov karakterizira po njegovih najznačilnejših znakih in začrtuje ob koncu skupen obraz jugoslov. celote. O Sloveniji pravi, da je izmed sedmerih politično-kulturnih oblasti v Jugoslaviji najbolj izenačena, ljudstvo je kar uniformirano v noši, v tipih, v kulturno-socialnem nivoju, v običajih i. t. d. Take uniformnostl ni nikjer drugod, razen v Srbiji in Črni govi. Ker je materialna kultura v Sloveniji višja nego v katerikoli oblasti, a pismenost enaka kakor v najnaprednejših evropskih državah, se ta oblast zdi včasi nekam tuja, k čemer pripomore tudi jezik, čeprav ga sicer razume slehern človek iz ostalih pokrajin. V nadaljnjem karakterizira pisec našo socialno in politično organizacijo, podeljenost v dva ideološka tabora i. t. d. in pravi: »Praktični terre a terre — duh povprečnega Slovenca, ki skoraj nikdar ni nikakšen fantast in ne mara abstrakcij, je s tem srednjeevropskim sistemom strankarske organizacije usmerjen še bolj v smer praktičnosti. . .« V zaključni besedi razpravlja dr. Grisogono o moralnih in mentalnih odlikah celotin-skega jugoslov. tipa in podaja svoje sintetične poglede na bodoči razvoj, ki ne bo mogel nikdar več nazaj, v staro, marveč bo moral oblikovati jugoslov. realnost na novih osnovah ki so bile dane z zgodovinskim aktom 1. decembra 1918. Knjigo zaključuje »kronhistorija jugoslov. zbivanja« in »literatura za preporuku«. Pisec je kakor smo posneli že v uvodu, prikazal svoje poerlede, izkušnje ln opažanja z vidika lastnega, osebnega prepričanja, vendar je subjektivizem, ki ga v polni meri priznava, povzdignien nad osebno mišljenje in v mnosrih točkah programat-sko opredeljen. Knjiga razodeva političnega misleca z obsežnim zgodovinskim in po-litično-teoretičnim znanjem, s širokim, svetovnim razgledom, obenem pa doslednega, brezkomroromisnesra oznartfevalca idealov, ki so vanie verovali toliki vodilni možje vsesa slovanskega juara. V sedanji izrazito politični dobi in v okoliu ki šele formira svoj nacionalno-politlčni obraz, bo dala mnoeo gradiva za disku si io o velikih problemih jugoslov. sedanjosti in bodočnosti. O namenu knjige, ki jo je izdal bivši poslanik v Pragi in Varšavi, odlični jugo-glovenski politik dr. Prvislav Grisogono z naslovom »Ujedinjena Jugoslavija« (tisk Narodne tiskarne v Ljubljani, 1938, 160 str., z dvema zemljepisnima skicama) či-tamo v uvodu: »Beležke iz kojih je nastala ova knjiga, ja sam bio odredio za moju ciecu i uži krug poznatih mi omladinaca. Smatrao sam da za ovakvu knjigu za širu javnost ima u našo j zemlji drugih i po zvara jih i dokonijih. Kako pa od tih drugih prikaz evolucije našeg nacionalnog pitanja — onakav, kakav mi se čini da bi bio potrebit — ne dolazi, sredio sam te be-leške barem za ovu moju užu okolinu. Srna-trao sam naime da su pitanja odveč kru-pna i da su, gotovo bez izuzctka, naročito u omladini, ili potpuno ignorisana ili odveč pristrasno tretirana ...« Po tem, nedvomno preveč skromnem presojanju svojega dela, ki je — to lahko zapišemo — obogatilo jugoslovensko politično literaturo, pravi ugledni pisec, da je mnogo zajemal iz lastnih doživljajev in opazovanj; knjiga ima potemtakem vsaj delno tudi značaj zgodovinskega pričevanja. O svojem stališču pravi pisec docela iskreno: »U ove vrste prikazima istina ne može da bude apsolutna, jer je nužno potpuno subjektivna. Tko o tim stvarima piše, mislim da je moralnoj obavezi svedočke istinosti udovo-ljio, ako svesno ne iskrivljuje i ne zatajiva ništa od onoga što on zna i kako je koji dogadjaj utisak na njega stavio. Toga sam se kriterija strogo pridržavao.« V uvodnem poglavju označuje dr. Grisogono predvojne nasprotnike jugoslov. edinstva in predvsem ugotavlja, da se je — gledano z zgodovinskega zrelišča — razvil jugoslov. nacionalizem prepozno, zato so ga zgodovinski dogodki v marsičem prehiteli, šele velika vojna mu je dala razmah, toda po vojni je zaradi notranjih razmer nastopil zastoj. Pisec misli, da bi »produžavanje partikularističkog plemen-skog razjedinjavanja, koje bi in ultima analisj imalo tendenciju zasebnih nacionalnih državnih tvorevina slovačke, hrvatske, slovenačke itd., izazvalo opravdanu boja-zan i pitanje: Zar če parčanje Evrope, ko-ja je od dvadesetipet država dobila tri-desetijednu. iči u beskonačnost?« V drugem poglavju odpira zgodovinsko retrospektivo in označuje naval Turkov za oni dogodek, ki je prekinil in preprečil proces unifikacije na slovanskem jugu in razdelil podunavske Jugoslovene na dve poluti: vzhodno in zapadno. V nadaljnjem označuje pozitivne in negativne posledice turške vladavine, se bavi z narodnim preporodom in sintetično označuje pojave, ki so vtisnili politično značilnost Srbiji in Hrvatski tik pred velikimi boji za narodno osvobojenje. V nadaljnjem poglavju prikazuje pisec predhodnike, nacionalne ozna-njevalce in klicarje, miselne pionirje da-našnie Jugoslavije. Naslednje poglavje obravnava reakcijo na dualizem: hrvatske omladince v Pragi, srbsko-hrvatsko mla-d no v Zagrebu, »nove slavosrbe« in pra-vaše, Karadjordjeviče in idejo o piemont-skem poslanstvu Srbije, reško in zadrsko resolucijo, srbsko-hrv. koalicijo i. t. d. S poglavjem »Utvrdjivanje nacionalnog programa-' se je pisec približal najusodnejšim zgodovinskim odločitvam: svetovni vojni in Puder desetkrat finejfi ia la^i, kaSor k bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo po-der, ki je lahak kakor pero, j« odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ka g a j« iznašel neki pariški kemik in ki ga »edaj izvaja Tok a Ion. Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo • tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezoltat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki »o dajali samo videz olepšanja. Poleg tega v»e-buje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi ▼ najtoplejši restavraciji se m treba pudrati, če uporabljate puder Tokalon. Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt ie vedno sveža in brez vsakega bleska. Iz Julijske krajine Mussolini pride tu« v Istro. V Trstu je bil preteklo soboto kongres pokrajinskih stavbenih ustanov, ki se ga je udeležil tudi minister za javna dela, koprski Italijan, Cobogli-Gigli (Kobal). V torek se je minister mudil v Kopru. Tedaj je izjavil, da bo Mussolini v okviru svojega obiska ▼ Trstu, ki ga je napovedal pred dobrim mesecem, kmalu po priključku Avstrije k Nemčiji, pri čemer je poudaril, da bo vlada znala tudi v novem položaju skrbeti za tržaške interese, najbrže prišel tudi v Istro. Minister je menil, da bo tedaj izpolnjena stara želja istrskih patriotov, da bi v svoji sredi pozdravili Mussolinija. V Puli se je pred dnevi sestal pokrajinski odbor, ki mu je poverjeno podeljevanje ženitbenih posojil. Od predloženih prošenj je bilo sprejetih 8 in so tem prosilcem podelili posojila v skupnem znesku 15.000 lir. Nagrajeni kmečki tečajniki. Pri Sv. Franu blizu Lovrane in v Berseču pri Mošče-nlcah sta se preteklo nedeljo zaključila strokovna kmetijska tečaja ki jih je priredila pokrajinska zveza poljskih delavcev. V okviru teh tečajev je bilo prirejenih več tečajev o strokovnih kmetijskih vpraša^ njih, o sindikalnih in socialnih problemih ter o fašizmu in italijanski imperialni politiki. Tečajniki, ki so napravili zaključni izpit z najboljšim uspehom, so bili nagrajeni. Prejeli so razno poljsko orodje in druge potrebščine. Refkvizicija volne. Tudi leto« so pričeli listi opozarjati na obveznosti vseh ovčje-rejcev in kmetov vobče, da v smislu določb zakonskega dekreta iz marca preteklega leta oddajo ves svoj pridelek volne v za to določena skupna skladišča, ki so se ustanovila v vsaki pokrajini, kjer je ovčje-reja količkaj razvita. Uprave teh skladišč prodajajo volno po enotnih cenah neposredno tekstilnim industrijcem. Vsaka kmečka družina si sme od svoje volne pridržati za domačo porabo le po'2 kg volne na družinskega člana. Ovčjerejci so dolžni oddati volno v dveh mesecih po striženju, torej najkasneje v juliju in novembru. V reški pokrajini bo treba volno oddar-jati v Ilirski Bistrici, Lovrani, Matuljah, Podgradu in Materiji, kjer ima italijanska pokrajinska kmetijska zadruga svoja skladišča. Dva »popravka" ali pogled za kulise našega športnega življenja V zvezi z motociklistično ocenjevalno vožnjo Hermesove motosekcije, ki je bila preteklo nedeljo v bližnji okolici Ljubljane in o kateri je bolj obširno poročalo že ponedeljsko »Jutro«, smo prejeli od nepodpisanih starejših motociklistov dopis približno naslednje vsebine: »Vodstvo Hermesa je očitno sestavljeno iz tako mladih motociklistov (če so sploh motociklisti), da se ne spominjajo niti dve leti nazaj, ko so bile v enem letu kar tri večje popolnoma enake prireditve ali morda še v večjem obsegu. Zato bi priporočali prirediteljem, naj pred objavo svoje reklame ne zametujejo vsega dela starih delavcev in pionirjev motociklistike. Ce se tega ne spomnijo sami, naj gredo gledat v anale našega motociklizma. Dalje smo mnenja, da je smoter vsake reklame ta, da se na pozorišče športnega dogodka pritegne čim več občinstva, dolžnost prirediteljev pa je, da temu občinstvu tudi nekaj nudijo, ne pa da ga razočarajo, ker slični primeri lahko škodujejo vsemu našemu športu. Posebno poglavje pa je nabiralna akcija za Staričev novi motor. Ze lani se je pobiral denar za ta motor in — kolikor je znano — ga je Starič tudi dobil. Sedaj se spet začenja nova slična akcija, čeprav zanjo po našem ni stvarne potrebe. Prepričani smo, da je treba pri trkanju na vrata športu naklonjeni javnosti poznati tudi pravo mero.« Dopis je dospel anonimno in bi po pravilu moral romati v koš. Ker pa je tako značilen za naše vaške razmere in za naš lokalni patriotizem, ki nekaterim zapira pogled dalje od sosedovega plota, mu dajemo izjemoma mesta s pristavkom, da o morebitni preveč bučni reklami Hermesove motosekcije kakor tudi o umestnosti ugovorov teh starejših motociklistov v naši rubriki ne bomo več razpravljali. Pri prijateljih motociklistike, ki bi imeli res pravi pogled, ni dovolj ljubezni za to že tako slabo uveljavljeno športno panogo, bi takšni dopisi nikoli ne smeli priti v javnost, temveč se obravnavati za zaprtimi vrati. To je drugo značilno poglavje izza kulis našega športnega življenja, ki kaže, da v njem ni vse tako lepo in v redu kakor se zdi po sami kroniki. Nerazpoloženje med sodniki in vodstvi nogometnih klubov pa je staro kakor je star nogometni šport in jih najbrže nobeni »popravki« ne bodo spravili s sveta. V bodoče bomo pač našemu reklamnemu gradivu posvetili še posebno pozornost, kakršno zahtevajo naše posebno razveseljive razmere v sporttfc. medklubske kolesarske dirke v Dobrunjah Kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah razpisuje za nedeljo 22. maja opoldne medklubske kolesarske dirke v Dobrunjah. Proga za seniorje: Sp. Hrušica— Ljubljana—Trebnje in obratno do cilja v Sp. Hrušici (km 120); za juniorje pa: Sp. Hrušica —Stična in obratno do cilja v Sp. Hrušici (km 70); za novince pa proga: Sp. Hrušica—Sostro—Zadvor in do cilja v Sp. Hrušici, v dveh krogih (20 km). Damska proga bo enaka kakor za novince, toda le v enem krogu (10 km). Splošna določila. Vozi se po pravilniku kolesarskega saveza Jugoslavije, pravico startati imajo vsi pravilno verificirani vozači. — Vsak vozač vozi na svojo odgovornost in se mora strogo ravnati po policijskih cestnih predpisih. — Kolesa morajo biti opremljena z dvema zavorama in zvoncem. — Darila se bodo razdelila takoj po končani dirki. Prijavnina znaša 10 din in 5 din za številko, ki pa se ob vrnitvi iste povrne. — Po dirki bo prosta zabava s plesom in šaljivim sporedom. Dirka je za klub še posebno važna, ker bo njen dirkač Gartner Franc proslavil 10-letnico, odkar je prvič nastopil v konkurenci z ostalimi našimi dirkači. Dirka bo v vsakem vremenu. Literarni večer v Celju V okviru Celjskega kulturnega tedna so priredili pesniki in pisatelji, ki so Celjani ali pa spadajo po svojem udejstvovanju v celjski kulturni krog, literarni večer v celjskem gledališču. Za uvod je podpredsednik odbora CKT g. prof. dr. Strmšek v izbranih besedah prikazal prireditve ter namen in pomen Celiskega kulturnega tedna, v katerem zavzema literarni večer prav posebno mesto. Pohvalno je treba omeniti, da je bilo gledališče razprodano in da je občinstvo sledilo avtorjem ves čas z največjo pozornostjo, čeprav je trajala prireditev tri ure, kar je za literarni večer vsekakor malo predolgo. Prvi je nastopil pisatelj Ksaver Meško. Izjavil je. da ne bo čital iz svojih del, češ d;-: slabo čita in pa ker mu postane njegovo delo nekam tuje. ko je dogotovljeno. Namesto tega ie na zanimiv način nanizaj nekaj spominov iz svojih celjskih dijaških let in iz dobe svojega pisateljevanja kot duhovnik na Koroškem. S hvaležnostjo se je spominjal prof. Levca od »Slovenske Matice« ie urednika »Ljubljanskega Zvona« prof. Bež-ka, ki sta ga kot mladega pisatelja učila slovenščine, okrcal pa je razne mlade urednike leposlovnih revij, ki s svojimi »korekturami« niso baš izboljševali njegovih del. Zatišje v Št. Danijelu na Koroškem je omogočilo, da so tam nastala Meškova dela »Ob tihih večerih« »Na poljani« in »Mir božji«. \ dobi svojega službovanja na Zib je mnogo pisateljeval ponoči. To je fc'ilo zelo naporno delo. Iz svoje dijaške dobe je omenil odlična profesorja Knittla in Stusrma ter prof. Eichlerja. Ko je prišel Meško s ptujske na celjsko gimnazijo, so celjski slovenski dijaki ustanovili tajno literarno društvo. Ustanovni zbor je bil v gozdu nad Seidlovim studencem Vodil ga je sedanji župnik na Zg. Polskavi g. Melhijor Zorko. Izdali eo eno številko dijaškega literarnega lista, potem pa je delovanje zaspalo. Pozneje je oživi1 društvo Rasto Pustoslemšek. ki je oštel Meška ker se iz strahu pred ravnateljem gimnazije r>' udeležil ponovnega društvenega zbora v gozdu nekje pri Pecovniku. Pisatelj Vladimir Levstik je prečital 27. in 30. poglavje iz »Pravice kladiva« — glorio-fikacijo muceniške smrti »veleizdajalca« pod krvavo avstrijsko vojno justico. Izklesana umetnina jo globoko zajela poslušalce. Pesnica Ruža Lucija Petelinova je čitala svoje »Orače« (Jutro—Poldan—Večer), polne simbolične lirike. Močna je njena pesem »V muzeju«. Končno je še podala dvogovor Kurenta in Osvetnika in zanimive diramatake pesnitve ^Kurent«. Janko Kač je recitiral slavoepsv Savinjski dolini, novelo »Šolnina« iz »Pisanih zgodb« in sočen odlomek iz »Grunta«. Pesnik Siilvin Sardenko ie čital svoje z globoko ljubeznijo do domovine prežete pesmi »Slovenska zemlja«, »Trije godovi«, »Alpinist Kugy« in »Izseljenska mati«, pesem »Proti doanu« ter pesmi cPolje, kdo bo tebe ljubil« in sšmarniona«. polni finega liričnega nastrojenja. Jernej Stante je prečital odlomek te socialne drame »Na prelomu« z motivom borbe med tujim kapitalom in poniževanim našim delavstvom. Kot proletanski tendenčmi pesnik se je predstavil France Kožar s pesmimi »Pod zemljo««, »Tožba Janeza Gumzaja«, »Trbovlje« »Fabriški kamini« in »Pokojnemu kurjaču« ter z odlomkom iz kmečke drame »Pavel Šterc«. Ljuba Prenerjeva je prečitala odlomek iz romana »Mejniki«, ki opisuje dogajanja iz prevratnih did. Danica Grudnova je recitirala svoje pesmi »V tovarni«, »Dijakovo pismo materi«, »Tri rudarske« in »Kovačevo«. Močni po socialnih motivih sta zlasti tretja »Rudarska« o sv. Barbari in »Kovačeva«. France Frece je čital odlomek iz novele »Lena«, izredno posrečeno sliko iz socialnega življenja današnjih težkih dni. Joško Jurač je prebral odlomek iz učinkovite socialne zgodbe »Listek v trafiki«. Fran Roš jc čital dva lepa odlomka iz »Zveste čete« ter pesmi »Ob prijateljevem grobu« in »Materinski dan 1938«, pisani z globokim občutjem in nežno liriko.. Vsi avtorji so bili deležni prisrčnih in toplih aplavzov. Literarni večer je razodeval, da ima celjsko kulturno življenje tvorne umetniške sile v svojih pesnikih in pisateljih, ki vsak po svojih vidikih, dognanjih in stopnjah razvoja nadvse častno prikazujejo sodobni delež Celja na rasiti in napredku slovenske kulture. Ta literarni večer bi delal čast tudi velikim kulturnim središčem. Njegova lepota itn dognanost bosta ostali udeležencem v spominu kot velik dogodek v celjskem kulturnem življenju. B. P. bailova, Janka konservatarist Gostiša, iS ae odlikuje z lepim glasovnim materialom, partijo Kecala pa bo pel mojster Betetto, pedagog, ki je izobrazil oba mlada pevca. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 10.: ob 20. Trubadur. Red D. Gostovanje gg. Kogejeve in Oljdekopove. Sreda, 11.: ob 20. Slavnostna akademija. Prireditev Trgovske akademije. Četrtek. 12.: ob 20. Dalibor. Red A. DRAMA Torek. 10.: Zaprto. Sreda 11.: Nočna služba. Red Sreda. Četrtek. 12.: Pokojnik. Red A. Petek. 13.: Lopovščine. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Vala Bra-tine. Preteklo nedeljo je ljubljanski Hermes na svojih tleh imel v gostih nogometno enajstorico SK Kranja. Po starem običaju mu je naš list rade volje dal na razpolago prostor za nekaj reklame, ki jo je seveda »dobavljal« sam. V eni izmed teh reklamnih notic je pisec napisal med drugim, da se je vodstvo SK Kranja kljub predhodnemu sporazumu s Hermesom za domačega sodnika pozneje odločilo za zunanjega. SK Kranj se čuti zaradi te trditve prizadet in nam je zato poslal v objavo naslednje pojasnilo: »SK Kranj se s Hermesom za prvenstveno tekmo Hermes - Kranj ni najprej sporazumel za domačega sodnika in š61e nato zaprosil za izvenljubljanskega. Vodstvo Kranja se za to tekmo ni niti pogajalo niti pogodilo s komerkoli glede sodnika. Če bi taka pogodba obstojala, bi LNP gotovo zavrnil naknadno prošnjo za izvenljubljanskega sodnika. Res pa je, da je Kranj pristal na predlog Hermesa, da bi medsebojno tekmo dne 3. aprila sodil g. čamernik, njegov namestnik pa naj bi bil g. Vrhovnik. Kljub pravilniku in kljub običaju, po katerem je sodniška sekcija upoštevala predvsem medklubske sporazume in delegirala prvoime-novane sodnike, je to tekmo sodil namestnik, prvi sodnik pa je bil odrejen za drugo tekmo. Od tedaj teži Kranj po izven-ljubljanskih sodnikih. Kranj je mnenja, da so številnih neredov na nogometnih igriščih krivi slabi ali celo pristranski sodniki Zato je njegovo vodstvo že ponovno pismeno in ustno prosilo za dobre sodnike, doseglo pa je baš nasprotno.« Zaplsk! PETDESETLETNICA DR. FRANKA WOLMANA Te dni je praznoval petdesetletnico odlični češkoslovaški literarni znanstvenik, profesor brnske im bratislavske univerze dr. Frank Wodlman. Prikupni češki znanstvenik je v Jugoslaviji znan v vseh slavističnih in tudi v širših kulturnih krogih, saj je prepotoval dobršen kos Jugoslavije, povsod neumorno zbirajoč gradivo za svoje študije ali potopisne članke. Svoječasno daljše študijsko bivanje v vseh treh jugoslov. kulturnih centrih je obrodilo resne in tehtne sadove: eo to tri debele knjige: »Srbochorvatskč drama« (1924), »Slovinske drama'« (1925) in »Builharske drama« (1927). Nobeno,teh slovstev nima tako obsežnih, kar izčrpnih študij o svoji dramatiki, kakor jih je spisal češki strokovnjak, in najsi je mogla kritika zavzeti v tej ali oni sodbi drugačno stališče, eo vem d ar Wollmaniove knjige dela temeljnega pomena za zgodovino južnoslovanske dramatike. Dt. Wollman je izsledke svojih študij na tem področju strnil pozneje v knjigo »Dramatika slovenskčho ji'hu«, ki je zanimiva in v marsičem prav posrečena sinteza njegovih prejšnjih amalitičnih proučevanj. Poleg teh knjig znanstvenega zna/čaja se je prof. dr. Frank Wollmam lepo uveljavil kot potopisec s knjigo »Severozapadni Jugo-slavije«- v kateri je dobršen del odmerjen slovenskim krajem. Tu v lahki in lepi obliki seznanja češke čitatelje z najmanj znanimi slovenskimi kraji, kakor so, postavimo Slovenske gorice in Prekmurje. Wollmanov; Češka drama »Nočna služba« je igra pisatelja Svneka, čigar dela so bila vprizorjena v zadnjem času z velikim uspehom v Pragi. »Nočna služba« je drama novinarja, ki se bori za resnico in pravico, ter razkrinka moralno in sociološko stran avtomobilske nesreče. Predstava bo v sredo za red Sreda. Jubilej, 25letnega gledališkega dela Vala Bratine bo 13. t. m. ob premieri Snuderlovih »Lopovščin«. Skeči nam pokažejo z »Lopovščinami« pritizakonita dejanja, ki jih zagre-še ljudje, da si na ta način pomagajo iz življenjskih težav in ustvarijo svojo srečo. Premiera bo izven abonmana. Prodaja vstopnic pri dnevmi blagajni v operi. i'. O PEHA / » Torek, 10.: Madame Sans Gene. Red A. Sreda, 11.: Jakobiaec. Red B. Četrtek, 12.: Rigoletto. Red Četrtek. Petek, 13.: ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava po glOboko znižanih cenah. Izven. ' ' " Podrobne sporeda vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Rnafljeva uL 5. Nedelja 8. maja Torek 10. maja Ljubljana 11: šolska ura: Brodogradnja na naši obali (g. Vekoslav Mlekuž). — 12: Dvofakovi Slovanski plesi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pesmice izpod južnega solnca (plošče). — 18.40: Vpliv pri-rode na življenje in značaj sredozemskih narodov (dr. Valter Bohinec). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje inšpekcije zemaljske odbrane. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Bizet: zbori iz opere »Carmen« (plošče). — 20.15: Paternost Pavla: Očkov god — zvočna igrica. — 21: Zvoki v oddih (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: ,^.eger: Variacije na Mozartovo temo (plošče). Iz življenja na deželi ' VRHIH KA. Drevi bo koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon v dvorani Sokol-sitega doma. Ljubitelje topega petja opozarjamo na to prireditev in priporočamo, da jo poselijo ▼ čhn -večjem števila V torek: Griiroia »Madame Sans Gene«, komedija s podloženo glasbo, kaže dogodke za časa zavzetja Tutflerij v Parizu in različne konflikte na Napoleonovem dvoru. V glavnih partijah: Poličeva,.Janko, Peček, Zupan, Gorski. Dirigent: ravnatelj Polič. Predstava to za red A. Marjan Rus bo pel v Dvofakovi operi >Ja-kobinec« učinkovito basovsko partijo sodnika in župana. Naslovno partijo bo pel Kola-do, glavni ženski vlogi Ribičeva in Nollije-va. Dirigent A. Neffat. Dijaška predstava »Prodane neveste«. Marinko bo pela nadarjena mlada pevka Hey- EDinSTUEDO! Crepe če Chine, uzorčosti .(imprimč) brez napak Din in nwHim- mOHUFRKTURR ZO-~ KOmHHDITHH DRUZBH meSTHI TR6 17. NRPOLEONOUR TR1HR [JU BEŽEN Zgodovinski roman Bila je rojena Laczinska, iz sicer ne slavne, zato pa štiri ali pet stoletij stare poljske rodbine, ki je bila drugače revna." Ker je bil oče mlad umrl, je mati gospodarila na siromašnem posestvu, kjer je živela s šestorico otrok. Petnajstletna je prišla Marija iz zavoda, v katerem se je bila naučila francoščine, nekaj godbe in plesanja. Bila je plaha, ubogljiva, dokaj romantična, zelo pobožna in prevzeta od globoke ljubezni, ki se je delila v dvojnem češčenju: do Boga in do strte domovine, ki ni mogla več veljati za narod. Morda bi bila stopila Marija v samostan, če bi jo bili prepustili njenemu nagnjenju. Toda mati je pazila. Vlastelin tistega kraja, grof Anastazij Colonna Walewski, je bil Marijo opazil in je prosil za njeno roko. S svojimi 70 leti je bil pač žalosten snubec za takšno mlado dekle. A zveza je bila v vsakem oziru ugodna. Wa-lewski, odcepek rimskih Colonnov, so ena izmed knežjih rodbin na Poljskem Njihovih gozdov in zemljišč je bilo za celo pokrajino. Gospa Laczinska je bila kar oslepljena. Marija ne. Branila se je, prosila, jokala in odnehala šele, ko je mati nazadnje zbolela za mrzlico, ki jo je zvračala na žalost zaradi hčere... Marija se je vdala v usodo. Prva leta tega zakona so bila minila brez radosti in brez posebnih dogodkov. Zakonca sta ži-, vela zase na walewškem gradu, in mlada žena je | brala, obiskovala reveže ter služila možu za tajnico. Grof, ki je bil zelo častit, strogo nraven mož in vroč domoljub, je bil do nje poln dobrote. Toda veselja in zabave ni imela prav nobene. Izza delitve Poljske Walewski niso več sprejemali in tudi sami niso zahajali v družbo. Šele Napoleonovo bližan je je pripravilo grofa do tega, da se je vrnil v Varšavo in spet odprl svojo hišo. Ko se je Marija Walewska zjutraj zbudila, je dobila novo poslanico. Namesto da bi jo odprla, jo je dala brez kakršnega koli pojasnila vrniti tistemu, ki jo je bil prinesel. Toda zvonec pri vratih se je skoraj nenehoma oglašal. Obisk za obiskom je prihajal ter polnil čakalne prostore. Prišli so Poniatowski, najslavnejši velikaši, Talleyrand, Duroc, Maret in Savary. Nikogar ni hotela sprejeti. Mož je pa terjal, naj pusti vsaj Poljake predse. Tedaj je privolila, da za trenutek sprejme kneza Poniatowskega. Grof ju je pustil sama. Jožefu Poniatowskemu, junaku bojev za neodvisnost, je bilo skoraj petdeset let. Bil je velik, močan mož rdečega obraza, vojak, ki ženski sramežljivosti ni prisojal Bog ve kakšnega pomena. Vsaj Marija Walewska ga je poznala doslej samo z njegove širokoustne strani. To jutro ga je prvič sprejela kot resno osebnost in kot državnika. Umerjeno, a tem odločneje ji je razlagal, da morajo vsi Poljaki v vsem ustrezati izvoljenemu junaku, ki ima moč, da obudi domovino k novemu življenju. Podoba je bila, da ga Marija ne razume. Govoril je dalje ter vroče slikal trpljenje naroda in njegovo žarko upanje v rešitev. Nazadnje je pred njo razgrnil prošnjo, k iso jo bili podpisali on in vsi člani provizorne vlade in v kateri so jo preprosto in odkrito zaklinjali, naj se ne odteza Napoleonovim željam: »Madame, ženske so imele v vseh časih velik vpliv na svetovno politiko. Zgodovina najstarejših kakor tudi novejših časov nam potrjuje to resnico. Dokler so moški podvrženi strastem, toliko časa boste ve, spoštovane dame, ena najmogočnejših sil. Da ste mož, bi bili žrtvovali svoje življenje vredni in pravični stvari domovine Ker ste ženska, ji ne morete služiti s tem, da bi jo zaslanjali s svojim telesom. Vaša narava se temu upira. A zato so druge žrtve, ki jih lahko doprinesete in ki si jih morate naložiti, tudi 6e bi vas bolela Ali mislite, da se je Estera iz ljubezni vdala perzijskemu kralju Ahasverju? Al igroza, s katero jo je navdajal v tolikšni meri, da je že od njegovega pogleda omedlela, ni bila dokaz, da v tej zvezi ni moči govoriti o kaki nežnosti? Žrtvovala se je, da je rešila svoj narod, in njena slava je prav v tem, da ga je rešila. Naj bi nam bilo dano, da hi mogli isto trditi tudi v vašo slavo in srečo.« Kakšna čuvstva je morala zbuditi ta nenavadna prošnja prvih mož njene dežele v osemnajstletni ženi, ki Je bila sama, brez svetovalca, in ki je strastno ljubila domovino! Obračali so se do nje kakor do junakinje; potrjevali so ji, da je sreča ali nesreča vsega naroda na nji. Toda njena čednost se ni dala spraviti v zablodo. Poniatowskega je odslovila z neodločnimi besedami Odšel je samo z obljubo, da pride tisti dan k Talleyrandu na večerjo, katere se je hotel Napoleon udeležiti le s pogojem, če najde tam grofico Walewsko. Ko je prišla, je bil cesar že tam. Šel ji je naproti, jo spoštljivo pozdravil, jo spremil do stola, sam pa obstal pred njo in jo vprašal, kako se počuti: »Zbudili so mi strah, madame, da vam ni dobro. Veseli me videti, da ste se opomogli.« Ta krotkost in vljudnost jo je očarala. Pomirila se je. Pri obedu je postala celo skoraj dobre volje. Sedela je zraven Duroca, Napoleonu nasproti, in z utripajočim srcem poslušala cesarja, ko je govoril o Poljski ter zadajal vprašanja o njeni zgodovini Toda vselej, kadar je srečala njegove oči, ki so se bleščale s čudnim žarom, je odvrnila pogled. Obed je bil kratek. Napoleon je kmalu vstal, ponudil Mariji Walewski komolec in jo odvedtel nazaj v salon. Nato se je odstranil in ni prišel tisti večer več na izpregled Toda Duroc, zaupnik velikega moža, se je vrnil in se ni ganil od Marije Walewske. Drugo val ji je na spoštljiv, izbran način, ki je ni žalil. Vsi so se bili zakleli, da ju puste sama. In tako se je višji dvorni maršal odločil ter opravil svoje naročilo. Resno in spoštljivo je povedal Mariji Walewskl, da misli Napoleon samo nanjo in da more samo ona prinesti njegovemu, od skrbi utrujenemu duhu mir. Kaj pa zahteva? Prijateljstvo in zaupanje. Slava ga dela osamljenega. Zgolj častihlepje in sovraštvo ga obdajata, kamor koli se ozre. On, Duroc, ki cesarja dobro pozna, je lahko porok, da je vreden nagnjenja plemenitega srca in da ga bo znal tudi vračati. MALI OGLAS! Službo dobi Beseda 1 Din, davefe 3 Din za Silrc ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din. Izložbeni arangeur modne itroke, vojaščine prost, dobi takoj mesto. Ponudb« 2 referencami, z zahtevki in navedbo starosti pod »Samostojen« na podružnico Jutra Maribor. 11133-1 Natakarico mlado, čvrsto ln dobro servirko ter dobro kuha rlco iščem za takoj. Po nudbe s sliko pod »Poštena« na ogl. odd. Ju tra. 11689-1 Fotografskega pomočnika(co) sprejme ta.koJ Foto Ja-pelj, Maribor, Gosposka ul. 28. 11710-1 Briv.-frizer. pomočnika ali frizerko 2 obrtnico, — sprejmem v stalno službo. Nujne ponudbe na An. Borr.bek, poštno ležeče — Gor. Radgona. 11756-1 Kuharico in pomočnico 2a restavracijo v Munchen, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11755-1 Slikarskega pomočnika lprej~iem takoj. Janez Pi-ber, slikar, Bled I, Grad 54 11737-1 2 krojaška pomočnika zmožna finega moškega in damskega dela, mlada, — sprejme Škornik, Zidani most. Predstaviti se osebno. Služba stalna. 11734-1 Brusač stekla popolnoma izurjen v tem poslu, kakor tudi v izdelavi ogledal, dobi delo. Obrniti se pismeno na naslov: češka Staklana, Dubrovnik. 11733-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Anton Re-povž. Stara Loka, Škofja- Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Kot sobarica za sezono, najrajši na morje želi dekle, staro 21 let — zdravo in pošteno, vešče tudi nemškega jezika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11739-2 Šivilja za obleko in perilo, gre v Celju šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11758-2 Potnici Zastopnico za dobro vpeljan damski predmet, sprejmemo. Znanje jezikov in dobra garderoba pogoj. Predstaviti se: Hotel Metropol, soba št. 328 od 10,—12. in od 3.—5. ure. 11744-5 >1 ra g o ceno s ti Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjša II 5ISS9U2 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČEBNE — juvelir, Ljubljana Wolfova ul Kolesa Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Prvovrstna kolesa najnovejši letošnji modeli, i največji izbiri že od Din 550 naprej. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36 (Dunajska c.) nasproti Gospodarske zveze. 11390-11 loka. 11742-1 INSER1RAJ V „JUTRU"! Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Uspešno prodate razne stroje, fotoaparate in vse druge predmete s posredovanjem naše komisijske trgovine Puharjeva 1 (blizu Figovca). Preskrbimo prevoz. 11760-6 ICupim Transmisijo cca 9.50 m, premer 60 do 75 mm z ležajl kupi parna žaga Bog d z o. z. Podstenica. Topli ce pri Novem mestu. 11648-7 Drobilec rabljen, še v dobrem stanju, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11759-7 Pohištvo Seseda 1 Din davek a Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kmečko sobo novo, prodam po zelo nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11761-12 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE 81 Lop! so se zaloputnila vrata. Takšne surovosti pa oče ni trpel! Užaljen v svoji umetniški časti, je vrnil nemilo za nedrago. Bum, bum! je brcnil v vrata, tako srdito, da se je polnilo vdrlo in zletelo v vežo! Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Rojčevo pražarno žitne »Jara - kave« oddam 1. junija v najem. Vprašati Roje, Triglavska 9. 11754-17 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj čl znesek 17 Din. Trgovino staro vpelj ano, z mešanim blagom, na zelo prometni točki, oddam takoj v na-lem. Ponudbe na podružnico Jutra t Celju pod značko »Na dežeii«. 11757-19 Prodam hišo električna luč. Vrt, njiva. Je pri kolodvoru Brežice. Volčanšek Jože, Sv. Le-nard 53. Pripravna je za upokojenca. Cena pa po dogovoru. 11740-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2-sobno stanovanje oddam 2a takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podrožnik«. 11731-21 2-sobno stanovanje lepo, solnčno, s kopalnico, I. nadstr. in pritličje, oddam za 1. avgust. Markelj, podaljšek Bičevje 5 za dr. Kančevo vilo. 11751-21 Enosob. stanovanje oddam 1. junija. Prednost starejša gospa, gospodinja. Staničeva 21. 11635-21 Gostilno dobro idočo v Ljubljani, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11748-19 Gostilno in lokal za trgovino, ob glavni cesti v bližini železnice v industrijskem kraj u, oddam takoj v najem. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Ugodna prilika 555«. 11753-19 Beseda .1 Din, davek o Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, Ima naprodai grad beno strokovno lzobra žen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceni telj za nasvete brez plačno na razpolago. 25-20 Stanovanja Stanovanje enosobno ali majhno 2-sobno. čisto, snažno — išče mirna ln snažna uradniška stranka (dve osebi) za takoj ali kas neje. Ponudbe z naved bo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali kasneje«. 11581-21a Sobe išče Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, išče gospod. Ponudbe pod »Poseben vhod takoj« na ogl. odd. Jutra. 11750-23a Sobo z vhodom s stopnišča, — iščem. Ponudbe z navedbo cene n» ogl. odd. Jutra pod šifro »15. maj«. 11749-23* Moder papagajček »Piki« je ušel pred 3 tedni. Odda naj se proti dobri nagradi. Komenskega ul. 16 Gotzl. 11745-27 Dopisi Hvala Bogu da je te igre konec. Vedli ste se kakor, da se jaz za Vas potegujem. Javno ste me sramotili. Prebolela sem tudi to in Vam naj bode poplačano. 11747-24 Zmerom vidne zaloga črnila Stanovanje 3 sob in pritiklin, popolnoma čisto in solnčno, išče za 1. avgust profesor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 77«. 11738-21a Stanovanje 2 sob kabineta in ostalih pritiklin, išče mirna, boljša stranka za 1. iunij. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Čisto in snažno«. 11752-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj š, znesek 17 Din Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom oddam v vili boljšemu gospodu. 11686-23 2 opremljeni sobi s posebnim vhodom, oddam Šmartinska c. 10. 11765-23 Sobo s posebnim vhodom s stopnišča, solnčno, razgled na ulico, prazno ali opremljeno, oddam. Ogleda se od 9. do 11. dop. Mestni trg št. 5, II. nadstr. 11762-23 Informacije Informacije trgovske in privatne, poiz vedovanja itd., vrši strogo diskretno. Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41. 11763-31 20% popusta na vse pralno blago za obleke in perilo, posteljno perilo, odeje, zastore, preproge, tekače itd. nudi F.i.Goričar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Posebne novosti, vseh oblačil, šport tamgarn, obleke, pumparice, perilo i t. d. najceneje PRESKER, Sv Petra c. 14. Milifonarsko polnilno pero ki si ga tudi Vi lahko omislite najboljše polnilno pero, ki ga je kdaj videl svet Najdovršenejši rezultat 40 letne Parkerjeve fa-brikacije polnilnih peres—Parkerjev Vacumatic-polnilno pero, ki mora vsakogar navdušiti. Parkerjev Vacumatic se razlikuje od navadnega polnilnega peresa po tom, da nima nobenega staromodnega mehanizma. Vsi njegovi djelovni organi so hermetično zaprti v zgornjem delu, kjer nikoli ne pridejo v dotik s črnilom, sene morejo pokvariti in uničiti. Prav zaradi tega se za mehanično popolnost peresa garantira. oba konca pišoča zlata peresa s sedmero različno širokimi konicami Vam omogočajo izbrati tisto konico, ki se najvoljnejše prilega Vaši pisavi in ki peresu nikoli ne bo mogla pokvariti mehkega, gladkega teka. V peresa je dovolj črnila za spis cele knjige zmerom ČP/A* t/i&M vidna zaloga črnila kot varstvo, da ne bi črnilo iznenada pošlo. JMtefruitt? UtAJrun Popolnoma različno od vseh drugih polninih Mjfcdtovh. perespo zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne //- , 7. naprave z diafragmo—napolni se v 8 do 10 sek- runtlCA tfaJect undah. Popolnoma novo v svojem bleščečem šfaaaufr MeJeA/fo okrovu iz biserne matice. Zahtjevajte " Parker- ' ' - - - -jev Vacumatic" v vsaki boljši prodajalnici 3 polnilnih peres. Zakonom zavarovane Bnamka *BirKer 'Vacumatic Si Drzt 102% več črnila kot znameniti duofold MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je priporočljiv preparat za otroke, ker prepreči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec ali vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke Prodel. Prodaja se v lekarnah v škatlicah vsebujočih eno dozo, zali brez vonja po janežu. Prodajna cena din 8.—, i. S. bc. 27283-23/X 1935 L MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO NALIVNO PERO i Din 750, «00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din UD, 200 NOTTER I DRUG, GUNDULICEVA al 5. ZAGREB Opremljeno sobo v mestu, oddam gospodu 15. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11732-23 Sobo lepo opremljeno, oddam dvema stalnima osebama. — Tržaška c. 19-1. 11736-23 IUUULUJLBJUULJLILJLIL1LBJL i II H B I i I"I~H~T~I V vili oddam S sobno stanovanje, s poselsko sobo, verando in vsemi pritikli-nami. — Blizu centra in Tivolija. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a SODNA DRAŽBA na gradu P i š e c e pri Brežicah bo dne 11. maja 1938 ob 9. uri prisilna prodaja starinskega pohištva, knjig, podob in drugih antikvitet. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnicj Gostilno In hotel V ROGATCU z vsem inventarjem oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, obsežen zelenjadni vrt. Ponudbe z navedbo jamstva poslati na CELJSKO MESTNO HRANILNICO V CELJU. Nenavadno tenka, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! KLISEJE € N0 IN VEČBARVNE Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za VaSe zdravje! ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetje in vence, ter izkazali na zadnjem potu poslednjo čast naši ljubljeni soprogi in zlati mamici IVANKI DRAŠLER roj. ČEPON SOPROGI GOSTILNIČARJA IN MESARJA NA VRHNIKI izrekamo iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gosp. primariju dr. Lavriču in g. dr. Arku za njun požrtvovalni trud in lajšanje trpljenja ob dolgotrajni bolezni, kakor tudi vsem čč. sestram usmiljenkam za res angelsko požrtvovalni trud in postrežbo ves čas bolezni, dalje pre čas ti ti duhovščini v Ljubljani in na Vrhniki. Vsem iskrena zahvala! ŽALUJOČI OSTALI yntc9sx Industrijsko podjetje v Ljubljani IŠČE za knjigovodstvo mlajšega pridnega trgovsko naobraženega URADNIKA Zaželjena je parletna praksa, ni pa neobhodno potrebna. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc na: Reklam Rozman, reklamno podjetje Ljubljana, Pražakova S/L Tisoče zahval prejema »MORANA« i t (NSERIRAJTE V „JUTRU"! Urejuje Davorin JRavljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.