293. številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prtj^An 2» *v»tro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 n. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, «s» jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10ih. Na naročbo brez istodobne vpoGilja'-vo r;Bročniue ae ne ozira. — Za oznanila placoje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj st> »...v.lie rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravnlštvu uaj se bla govolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Kmečka in mestna kultura. Spisal za „Ljub. Zvon" dr. Ivan Žmavc (Praga). Cesto si človek najnavadnejših, čeravno najvažnejših pojavov, bodisi v prirodnih ali duševnih strokah, ne zna tolmačiti. Po onem »quotidiana vilescunt« imamo sto- in stokrat dotični pojav pred očmi, ne da bi si ga bolje pogledali in ocenili njega pomen. K takšnim pojavom je prištevati socialni problem o kmečki in mestni kulturi. Smelo rečemo, da je ta problem težišče narodnogospodarskih in kulturnih vprašanj sedanjosti. Kdo izmed nas še ni slišal bndk'h tožb našega kmeta o žalostnem, da, o obupnem stanju kmetijstva? Čudim se le, da se pri nas tako malo stvarno pretresa o akutni agrarni krizi, ki razjeda bistvo in moč slovenskega, po veliki večini poljedelskega naroda. Na drugi strani, kdo ne pozna vpliva mest na prosveto? Kdo ne vidi, da vlada na svetu premakljivi kapital, ki je osredotočen po mestib, in da izpodkopavata kmetijstvo industrija ter velika trgovina, ki sta tudi mestnega značaja ? In vendar si je malokdo v svesti razmerja med kmetijstvom in meščanstvom. Le redki so oni, ki vedo, kaj je mesto za prosveto. Celo učenjakom ni to jasno. Slavni pravnik romanist Ihering priznava »v svojo sramoto«, kakor piše sam, da je šele v poznih svojih letih spoznal »velikanski pomen mesta za kulturno zgodovino človeštva«, in obžaluje, da šola malo ali nič ne pripomaga k takšnemu spoznavanju. »Jaz vsaj se ne spominjam, da bi bil na gimnaziji le besedo čul o tem«. Z Iheringom bi se še dandanes moglo govoriti; in vendar, kdo more razmišljati o grški, rimski . . . avstrijski itd. zgodovini, ne da bi obenem mislil na Atene, Rim... Dunaj i. t. d.? In moreš čitati biblijo, ne da bi imel pred očmi zidove Jeruzalema, moreš uživati večno lepe pesnitve o Heleni brez ozadja Pria-move trdnjave? Pač mestna je vsa višja kultura, in ne zaman sije ustvaril grški genij za pojem »olikan« fin izraz: iarsio;, za pojem »okoren«, »surov« pa ž-fpeSbc; podobno Rimljan: urbanus in rusticus (ali celo: paganus.) Predno razmotrimo bistvo kmečke in mestne kulture, razbrati nam je gospodarske temelje tega nasprostva. I. Kmečko in mestno gospodarstvo. Ptice pod nebom ne sejo niti ne žanjejo, a vendar se živijo; za človeka j priroda tako ne skrbi: z lastnimi močmi j si mora »v potu svojega obraza« kruh ] služiti — mora delati. Delo ustvarja go-, spodarska dobra, ki služijo v zadovolje-! vanje človeških potreb. Po teh potrebah i se ravna delovanje, proizvajanje gospo-j darskih imetkov. Dobra, ki služijo najte-meljnejšim potrebam, pride!ju|e poljedel-! stvo: živež in surovine; poljedelstvo je ! temelj vse ekonomije. Človek pa ne živi j samo od kruha; on se mora oblačiti, mora ! se čuvati neugodnosti podnebja v stanovanjih, in čim bolj se stara človeštvo, tem več potreb nastaja. Poleg praproizvodstva rastejo obrti, razvija se osobito v novejši dobi po iznajdbi parne in električne moči — tehnično vsovršena industrija ter transport kot sredstvo trgovine. Zemlja je vprav vsled modornih občil vedno b/.lj enoten gospodarski organizem, v katerem je ustroj od ustroja odvisen; daljav dandanes takorekoč več ni — in to je vzrok tudi moderni agrarni krizi. Industrija in obrt sta imela sicer vedno nekako prevlado nad poljedelstvom; poslednje d&je sicer človeku najpotrebnejše, obrt pa služi takozvanim višjim potrebam. Cim bogatejši so sloji, tem več ima obrt posla; tako je največ v mestih naseljena obrt bila vedno — isto tako je danes industrija — v ožjih stikih s premožnejšimi in izobraženejšimi krogi. Obrt si je umela vsekdar zagotavljati odločilno veljavo v državah. Gibna, kakor že je, si je podvrgla v novejšem času moderno tehniko svojim službam, in ves moderni napredek v kulturnih deželah gre v smuri proti industriji. V Angliji živi dandanes komaj 10°/8 prebivalcev od polje- delstva, v Nemčiji le še kakih 30°/0i in Avstrija (to stran Litave) istotako dobiva že industrijski ter mestni značaj. Zdi se, kakor da se vsa zapadna Evropa hoče industrializovati, tembolj ko poljedelstvo, čimdalje tem manje nese. Moderna občila so odprla namreč Evropi dežele, kjer se poljedelski proizvodi z mnogo manjšimi stroški pridelavajo nego pri nas; osobito v Ameriki je toliko deviške zemlje, da se naša gnojenja, drenaže itd. potrebna, že izčrpana zemlja ž njo meriti ne more. Naš kmet ne more tako ceno proizvajati j kakor amerikanski plantažnik; da, vkljub ! daljavi more moderni trgovec amerikan-j sko zrnje na našem trgu ceneje ponujati i nego par kilometrov od trga zraslo do-i mače. Ta tujezemska konkurenca je glavni vzrok sedanje agrarne krize. Žalibog, se agrarci ne umejo dobro braniti konkurenčnih napadov. Kmetije se opuščajo, mladina drevi v tovarne in mesta; gori označeni napredek se vrši res moderno naglo. Vpraša se, je li ta napredek zdrav. More to k dobremu privesti, ako bodo polja po Evropi kmalu zapuščena, kakor je nekdaj pod pritiskom sicilijanske ali afriške konkurence prej tako plodovita Campagnia opustošena bila in je do danes opuščena? Gotovo daje moderni gospodarski napredek mnogo snovi k premišljanju. Na tem mestu ne moremo o tem natančneje razpravljati. Bodi nam dovoljeno, brez dokazov naše mnenje kratko označiti. Agrarno vprašanje je vredno, da bi se naši politiki in znanstveniki temeljito pečali ž njim. Kadar bodo rezultati najnovejšega obrtnega štetja avstrijskega izgo-tovljeni, pove nam vsaj približnje statistika, koliko našincev živi od poljedelstva, koliko od obrti, industrije, trgovine in od takozvanih svobodnih poklicev. Zadača izobraženih rojakov, ki živijo med naro dom, bi bila, izračunati hipotečno breme, ki leži osobito na našem kmetu, določiti nade prodaji naših proizvodov, ki jih dajo poljedelstvo, živinoreja, vinarstvo, naša obrt itd. Tu je ogromno polje narodnogo LISTEK. „Quo vadiš?" Velika drama iz Neronovih časov. AngleSki dramatiziral S- Barret, iz izvirnika prevel Fr. S v e t i č. Henrik Sienkiewicz, poljski romanopisec, je dandanes med najpopularnejšimi pisatelji svetovne literature. »Z ognjem in mečem«, »Potop«, »Quo vadiš?«, »Križarji«, »Zmagoslavec« (»Pan Volodi jevski«) so prevedeni opetovano že na malone vse evropske jezike; prevode Sien-kiewiczevih romanov imajo tudi Američani, da, celo v volapuku se že čitajo njegovi umotvori. Sienkiewicz se je — po svojih novelah iz poljskega narodnega življenja — posvetil docela zgodovinskemu romanu ter podaja v njem ogromne kulturne slike ter dramatičnoživahne, boja, trpljenja in junaštva polne odlomke iz najburnejših časov rimske, predvsem pa poljske historije. Bojev Poljakov z Nemci in tudi z Rusi ni opisal nihče vernejše, hrezobzirnejše kakor Sienkiewicz. V romanu »Quo vadiš?« pa je podal gigantsko sliko viharnih bojev prvih kristjanov s paganskimi Rimljani; kruto, krvi in muk polno borbo kristjanstva s propa- dajočim Neronovim Rimom. Idealni, fanatični romanticizem prvih kristjanov, žrt-vujočih se s smehljajem na ustnih žrelu gladnih levov in rogovom besnih bikov na eni strani ter — dekadentnost pervez-nega, v poltnosti in nezmernosti uživanja tonečega Rima na drugi strani. Rim s svojim blaznonečimernim in slavohlepnim krvnikom v škrlatu, Neronom, naslajajočim se ob ječanje križanih in mesarjenih kristjanov ter jeklena, neomajna, vso grozo in strahoto mučenja in sramotenja prenašajoča vera kristjanov z* časa apostola Petra: to je snov velikega romana Sienkiewicza. Razuzdanost Neronovih bakhanalov, zabave in podlo uživanje njegovih kreatur ter nepopisno trpljenje preganjanih in davljenih žrtev v Velikem cirku med divjimi zverinami je opisal Sienkiewicz v obiiki romana z vso umetnostjo velikega stilista. Podal pa je hkratu celo vrsto realističnih tipov Rimljanov in Rimljank, Grkov in Grkinj, Judov in Judinj vseh slojev in vseh starosti . . . Tega romana so se polastili takoj dramatiki ter dali snovi tudi dramatsko obliko. Angleži, Francozi, Italijani in Nemci so dramatizirali Sienkiewicev roman bolj ali manj svobodno ter ga priredili efektno za gledališče. Anglež Sullivvan Barret je spisal svojo dramatizacijo čim najvernejše po romanu ter sestavil več slik v silno dramo, za katere izvršitev je potrebno sijajnih dekoracij, razkošnih kostumov in predvsem mnogo dobrih igralcev in igralk. »Rdečo nit« drame tvori ljubezen lahkoživega Rimljana, dvornika junaka Marka Vinicija in kraljevske ujetnice-po-rokinje Ligije. Sporedno se razvija tudi ljubezensko razmerje duhovitega Petro-nije do plemenite sužinje Eunice. Obenem pa se slika dvorno življenje za cesarja Nerona, ki da končno zažgati Rim ter obdolži iz strahu pred ustajo zločina sovražene asketične kristjane. Apostol Peter in njegov učenec Krisp ostaneta končno zmagovalca, kajti vero v Krista sprejmo celo njegovi najintimnejši družabniki, in na dvoru se pričenja upor protu morilcu lastne matere, — upor, ki se završi s smrtjo beštije Nerona . . . Jutri se uprizori na slovenskem odru Barretova dramatizacija Sienkiewiczevega romana »Quo vadiš?« Dosegla je na največjih angleških in francoskih odrih velik umetniški uspeh. Dikcija v drami je vznesena, poetiška, značaji so narisani markantno in historično ozadje pa je jasno, dasi v iirokib potezah. spodarskega dela, in vendar se ekoro nič v tem oziru ne stori. Ce se oziramo na medsebojni boj naših političnih strank, kakor da bi videli pretep beračev, ki se trgajo za suhe kosti, vržene njim od obložene mize . . . zdi se mi, da se sami ne zavedamo, kako slabo se nam godi. Kmetijstvo je po vsej zapadni Evropi na po-gibeli, kaj šele pri nas! Kako temu od-pomoči? To je vprašanje obstoja našega naroda! Naše mnenje je, da bi bilo ne samo z našega ožjega, ampak z evropskega stališča veliko zlo, ko bi se pustilo kmetijstvo propasti. Pisatelj teh vrstic je čestilec mestne kuiture, kakor bo bolje videti iz II. oddelka pričujoče razprave; zdi se mu pa, ako izgine iz Evrope poljedelstvo, izgine iz nje tudi mestna kultura. Evropa bo potem za Amerikance kot nositelje svetovne presvete curiosum, kakor sta dandanes Italija in Grška za bogate severne deželjane. Poljedelskemu stanu je treba pomagati radi občega blagostanja. Poljedelstvo si mora prilastiti vspehe moderne tehnike in se takorekoč industrializovati; zakonodavstvo mora skrbeti za praproizvodstvo bolj nego doslej, ko je največ v službah premičnega kapitala, šolstvo, zadružništvo, oprostitev ali vsaj olajšitev hipotečnih bremen, katerih rente tečejo iz zemljišč v žepe kapitalistov po mestih, zaščitna carina . . . evo sredstev, ki se jih naj agrarni politiki po vzgledu nemških agrarcev poslužujejo v svojo korist. Omenjam mimogrede, da pomenja v trgovinski pogodbi z Italijo, ki se ima sedaj obnoviti, vinska klavzula milijone zlata za naše vinščake. Kot čestilec mestne prosveto kličem poljedelskemu narodu: pazi se! Kake premoči so že pri nas v Avstriji mesta nasproti deželi, videti je iz rezultatov osebne dohodarine, po katerih imajo mesta petkrat več dohodkov nego dežela, čeravno znaša mestno prebivalstvo komaj eno tretjino kmetskega. Toda če še tako sočuvstvujemo z agrarnimi življi, vedeti nam je, da ni modernega gospodarstva brez obrtnega in mestnega. Kulturni človek ne more biti Ulogo kraljične Ligije igra gdč. Rvickova, Marka Vinicija g. K. Hašler, Petronija g. Dobrovolnj, Eunico gdč. K reisova, cesarja Nerona g. Lier, Po-pejo gospa Danilova, apostola Petra g. Dragutinović, orjaka Urša gospod Ve-rovšek. —e — „Amaconke carice". Opereta v treh dejanjih. Godbo zložil Viktor Parma. Kdo se ne spominja več onega velikega navdušenja, s katerim je sprejelo slovensko občinstvo prelepo in tako krasno uspelo prvo opero našega priljubljenega skladatelja Viktorja Parme opero »Urh, grof celjski«, ki jo je komponi-ral skladatelj po besedilu g. prof. F u n t k a ? Še več, dk, največ slave si je pridobil g. Parma z divno svojo »Ksenijo«, ki je dosegla tudi v Zagrebu popolen uspeh, in katere prekrasni intermezzo igrajo dandanes tudi že daleč izven naše domovine. »Kseniji« je sledila fina, poetično sestavljena romanca »Stara pesem«, s katero je uvedel naš dični komponist v opero novo obliko. Tudi »Staro pesem« je sprejelo občinstvo tako v Ljubljani, kakor tudi v Zagrebu, z velikim priznanjem. kakor ne brez obleke, tako tudi ne brez umetne svečave, železa itd.; nad tem mestnogospodarskim temeljem pa se zida večja duševna kultura, ki na kmetih pro-spevati ne more — o Čemer še izprego-vorimo. More si kdo vseučilišče, tehniko, konservatorij, gledališče, muzej . . . misliti na vasi? Skratka, narod, ki hoče biti narod v pravem pomenu besede, ki hoče imeti svoje narodno gospodarstvo, ne more biti brez mestnega gospodarstva. Ravno v tem je glavni nedostatek slovanskih plemen, ki še do danes nimajo pravega meščanstva, kakor bi bilo želeti. Brez meščanstva pa ni nikdar bilo solidnega narodnega gospodarstva — to nam dokazuje zgodovina; ker nimamo krepkega meščanstva, v tem je nesrečna usoda tudi nas Slovencev. Naj nam kdo pove, kako pridemo naprej brez svojih mest! Naj nam kdo pove, kje bodi središče slovenskoštajerske avtonomne dežele, ko Slovenci niti Brežic nimajo! Koliko je še težavnega dela, ako so težnje slovenske količkaj resne, ako ni pisava naših novinarjev in govorica naših politikov sam pesek v oči ljudstva! In pri takih vrzelih naše narodne ograje ne vedo, v čem bi se zedinili! Za Boga, saj nam skoro vsega manjka! Če niti tega ne izprevidimo, boljše, da vržemo svoje rjasto orožje v grmovje!.. Dejali smo, da je treba korenito pomoči našemu kmetu. Trdimo sedaj, da moramo biti naprednejši v smeri proti mestnemu gospodarstvu; eno moramo storiti, drugega pa ne opustiti! Slepa strast in lehkomiselnost ni za nas! Drugače poj-demo ne naprej, temveč, kakor v poslednjem času, nazaj. Naše ljudstvo se izseljuje v Ameriko, k nam pa hodijo tuji kapitalisti in si osvajajo našo zemljo. Statistika izkazuje med vsemi avstrijskimi narodi najslabše pomnoževanje našega naroda. In pri vsem tem našinci ne najdejo točke, v kateri bi se zjedinili!.' Reče mi kdo, da sem Kasandra, prevelik pesimist. Dal Bog, da bi se motil s svojim pesimizmom! Po dosedanjih izkušnjah se pa bojim, da imam prav. V I^jUbijani«) 22. decembra. Potovanje ruskega ministra Lambsdorffa. Skoraj vse časopisje v Avstriji, Rusiji, Srbiji in Bolgariji se bavi s predsto-ječim potovanjem ruskega ministra zunanjih del, grofa Lambsdorffa. Pripisuje se temu potovanju velika politična važnost. Posebno se sklepa iz dejstva, da potuje Lambsdorff preko Srbije in Bolgarije na Dunaj na zelo važno, da, histo rično njegovo misijo. Gce se v prvi vrsti za to, da se preiskusi praktična vrednost dogovora med Rusijo in Avstrijo glede Balkana, kateri dogovor je imel teh zadnjih pet let svojega obstoja le bolj plato-nično vrednost. Neposredni povod pred-stoječi akciji so dali turški reformski načrti, ki nikogar ne zadovoljujejo. Splošno se sodi, da je Turčija napovedala tozadevne reforme za Macedonijo, da omoti velevlasti ter pridobi potrebnega Sedaj pa je dovršil plodoviti gospod Parma zopet novo delo, živahno in duho vito zasnovano opereto »Amaconke carice«. Libretto, ki ga je napisal v nemškem jeziku A. D. Borum, je izšlo tiskano kot rokopis v tiskarni A. Slatnerja v Kamniku. Glasbeni materijal pa je prevzel založnik muzikalij in gledališki posredovalec Berte na Dunaju. Dejanje operete se vrši na Krimu in v Besarabiji za časa vladanja ruske ca rice Katarine II Glavno ulogo igra krdelo amaconk, sovražnic moštva, ki se pa končno — vse pomože. Poleg teh nastopajo tudi cesar Jožef II., Katarina II. ter knez Potemkin. Junak operete pa je duhoviti spletkar, mladi ruski državni svetnik Feodor Židanski. Gosp. Parma je pokazal v novi svoji opereti vso svojo glasbeniško živahnost, ves svoj južni temparement, s katerim razpolaga. Lepi ruski motivi so umetniško uporabljeni v različnih samospevih, dvo-spevih, valčkih, koračnicah in drugih efektnih pevskih točkah. Kakor vse Parmove opere, se odlikuje tudi opereta z izrednim bogastvom melodij ter z uprav rafinirano orkestracijo. Gotovo je, da se uprizori ta opereta že v kratkem ter da ne bodo čakali Slo vencj nanjo predolgo! —e — časa, v ostalem pa so reforme mrtvo rojeno deto. Te reforme ne morejo zadržati vstaje, ki grozi spomladi bukniti z vso silo v Macedoniji ter se razširiti tudi na ostale balkanske pokrajine. Zato pa je treba preskusiti pravočasno rusko avstrijsko orientsko politiko, kako bo se vedla v kritičnem trenotku. Turški koraki se v tej zadevi povsem nezadostni in za balkanski mir odgovorne velevlasti nikakor ne morejo prepustiti Turčiji, da s silo napravi mir v Macedoniji, ker so znani dokazi, kako nečloveško postopa v takih razmerah. Seveda se bo moral projekt, kakršnega izdelata Rusija in Avstrija, predložiti v odobrenje velesilam, ki so zastopane v berolinski pogodbi, a baš pri tem se je bati, da se Nemčija ne bo vedla odkritosrčno, ker se ne bo hotela zameriti sultanu. In tudi to vprašanje se bo moralo rešiti v prisotnosti ruskega zunanjega ministra na Dunaju. V Srbiji in Bolgariji so zelo vzradoščeni nad prihodom grofa Lambsdorffa, saj je to za Srbijo prvi slučaj, da se potrudi v Bel-grad vodja zunanje politike velevlasti. Pričakuje pa se tudi, da bo prinesel pomirjujoče pojasnilo zaradi obiska srbske kraljeve dvojice na Ruskem. V Belgrad dospe grof Lambsdorff 24. decembra, v Sofijo pa 26- decembra, od tam potuje naravnost na Dunaj. Dogodki v Venezueli. Blokada venezuelanskega nabrežja je postala pretečeno soboto efektivna. Trgovinski promet je že ustavljen, vkljub temu so tujoi nedotaknjeni, tudi železniški promet se je zopet otvoril. Iz tega se razvidi, da venezuelanska vlada ne smatra nemško angleško italijanske akcije preveč resnim. Nemška križarka »Fal-ken« je zajela venezuelansko ladjo »Vic-toria« ter jo uničila. Predsednik C astro je poveril ameriškega poslanika Bowena, da posreduje v njegovem imenu z oble-gajočimi velesilami. Tudi so imenovane tri velesile odgovorile na predlog ameriške vlade, naj bi preporno zadevo rešilo mirovno sodišče. Vse tri velevlasti so pogojno za tako pomirjenje. Venezuelansko vlade niti vprašali niso za mnenje. Predsednik G astro dolži svojega protivnika, generala M a to s a, da spletkari proti njemu v zvezi z oblegajočimi državami, ker je dobil Matos skrivoma ogromno orožja iz Evrope. In baš sedaj je Matos proti vladnim četam posebno agiien. Zasedel je Rio-Chico in Tucacas ter oblega Coro. Pridružil so mu je tudi bivši predsednik Andrade. Od raznih s,tranij se zahteva, naj se Castro odpove predsedništvu. Kakor je videti, ima Castro dovolj opravka z domačimi sovražniki ter se ne more veliko brigati za zahteve oblegalcev morja. Ameriško časpisje piše zelo ostro proti Nemčiji, češ, da se namerava polastiti kolonij v Venezueli in Braziliji. Najnovejše politične vesti. Ogrski državni zbor se je od-godil do 9. januvarja 1903. — Macedon-gki komito izdeluje spomenico ter jo izroči ruskemu ministru Lambsdorffu pri prihodu na Balkan. — Italijanski dr žavni proračun izkazuje prebitka 4 milijone lir. — Japonsko - kitajska banka za financiranje japonskih podjetij na Kitajskem se je ustanovila v Tokio s kapitalom 20 milijoni. — Angleški poslanik v Rimu, lord Currie of Hawley, je odstopil. — Punt v Perziji. V pokrajini Masandaran je hotel novi guverner Šahir D o w 1 e uvesti upravo po ruskem načinu. Proti temu je začela duhovščina puntati prebivalstvo, češ, da so nove naredbe proti koranu. Prebivalci so res naskočili s sekirami oboroženi najprej jetnišnice ter jetnike osvobodili, potem pa se lotili guvernerjeve hiše. Konjeniki pa so puntarje odgnali ter kolovodje polovili. Zoper italijansko vinsko klavzulo. Ogrska vlada je sklenila trgovinsko pogodbo z Italijo glede vinske klavzule odpovedati pred 1. januvarjem 1903 ter skleniti novo pogodbo le fod pogojem, da se ne sprejme več vinska klavzula. — Proti dietam vnemškem državnem zboru se je izrekel saksonski kralj. — Za odpravoveronauka iz 1 j udsk i h šol so vložili socialni demokrati in pristaši ljudske stranke vvirtemberškem deželnem zboru utemeljeno predlogo, češ, da za ljudske šole zadostuje »nravni pouk«. Predloga se je odklonila. — Povodom godu ruskega cesarja je prineslo srbsko vladno glasilo navdušen članek, ki se začenja z rusko himno ter konča: »Iskrenim molitvam ruskega naroda se pridružujejo molitve vsega slovanskega sveta, posebno pa srbskega naroda, ki zre vedno s trdno nado na svoje severne brate, ki vidi v ruskih carjih vsikdar zagovornike slovanskih koristi in obožuje v njih mo gočne zaščitnike srbskega naroda«. — Za p r e s t o 1 o n a s 1 e d s t v o v Brunšviku se vrše pogajanja s prusko vlado. Prusija bi bila pripravljena, prepustiti brunšvicki prestol vojvodu izCumberlanda, ako bi se odpovedal svojim pravicam na Ha-nover. — Don Carlos se je baje odpovedal svojim prestolnim pravicam na ljubo svojemu sinu don Jaimeju. — Zoper volilno pravico tujcev. Mestni svet v Johanesburgu je sklenil, da imajo volilno pravico le angleški podaniki. — Črnogorske reforme določajo na prvem mestu zakon o prestolonasledstvu, potem pa tudi revizijo državljanskega zakonika in ustanovitev kasacijskega dvora. — Češki deželni proračun izkazuje 6,119.852 K primanjkljaja. Dopisi. Z dežele. V obče znanih odredbah deželnega šolskega sveta se je za in proti mnogo pisalo. Jako stvaren je videti dopis z dežele v »Slov. Narodua z dne 18. decembra t. 1. — Ta dopis naravnost pove, da so se počitnice prikrajšale zaradi slabih vspehov. Imenitno! S petimi šolskimi dnevi naj se dosežejo povoljni vspehi! Kdo pač temu verjame? Gotovo na celem svetu ni najti človeka, ki bi se dal o tem prepričati. Ako so na vadnici pri kakem učencu vkljub dobremu inštruktorju slabi vspehi, kaj pač store? Morda krive dotič-nega učitelja? Nikakor ne! Slabo vspeva-jočega učenca odslove, da jim ne dela skaze, pa mirna Basna. Na deželi je to drugače. Tu se morajo po zakoniti do ločbi tudi slaboumni sprejemati in poučevati, pa ne samo poučevati, marveč učitelj sam jih mora brez obligatnih inštruktorjev in vkljub vsakovrstnim zaprekam tudi nekaj naučiti. Zakaj so se izdale mnogo hvaljene, pa tudi kritikovane odredbe, o tem se širijo vsakovrstne govorice in tudi ta, da se je baje na višjem mestu reklo, da kranjski učitelji niso dosti vredni in vspehi v šolah ne dosti prida, na kar se je neki odgovorilo: »Potem se pa zastonj pol miljona na leto izmeče!« Naj si bode na tem kaj resnice ali nič, vendar omenjeni dopis nekako ravno to omenja. Zaključek tega bi bil, da se učiteljstvo zaradi nepovoljnih vspehov kaznuje s prikrajšanjem božičnih počitnic. Te kazni pa niso zaslužili, še manj pa so je vredni tako učenci kakor starši, najmanj pa učitelji. To nam pojasnuje najbolje zgodovina, objektivna sodnica razvitka kranjskega šolstva. Kdo se je pač brigal po Pirkerju za ljudsko šolstvo na Kranjskem? Komur so znane bivše razmere, bo pritrdil, da nikdo. Res so bili po njegovi smrti imenovani deželni šolski nadzorniki za ljudske šole, ali ti so bili de facto nadzorniki za srednje šole. Sami so se ob raznih prilikah izraževali, da jim ne preostaje brige na ljudsko šolstvo. Tako je bila ljudska šola na Kranjskem blizu 20 let takorekoč brez nadzornika — uboga zapuščena pastorka. Kaj pa okrajni šolski nadzorniki? Ti so bili kraljici vsak v svojem okraju in po svojem. Vzajemnega delovanja ni bilo. Ako si prišel iz jednega okraja v drugi, bilo ti je vse ponovem. S čimur si ustrezal nadzorniku v prejšnjem, mu nisi v novem okraju. Deželni in državni poslanci prepričani, da pri takih odnošajih šolstvo nazaduje, so dolgo vrsto let zahtevali deželnega šolskega nadzornika samo za ljudske šole, kateri zahtevi se je končno vstreglo pred--blizu dvema letoma. Vsakdo si lahko predstavlja, kako se je delovalo v gospodarstvu, kjer ni bilo nobenega pravega gospodarja. Nevspehov torej nikakor niso krivi učitelji, marveč bivše razmere. Štajerskim učiteljem se čudno zdi, da mi zdravimo bolezen, katero so oni zdavno preboleli. Preveč zdravila in zdravil naenkrat pa tudi zdravemu škoduje, zato, učiteljiščniki- abituri-jenti bežijo v varno zavetje na Štajersko, med tem ko se na Kranjskem za pet v enem okraju razpisanih nadučiteljskih mest zglasi samo en prosilec. Morda so to pravi in povoljni vspehi? Srečna Kranjska! Kadar boš imela same učiteljice, smejo potomci tvojega duševno krepkega naroda pričakovati krasnih vspehov in medletnih večmesečnih dopustnih počitnic v izobilju. Nepristranska sodba in poznavanje razmer nam to potrjuje. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. ff)abe.) Bulla papeža Inocencija VIII. proti čarovništvu je rodila spis, ki je gotovo strašnejše vplival na vse človeštvo, nego katerakoli knjiga svetovne literature. Ta spis se imenuje »Malleus M^eficarum Ma-leficas« et earum haeresin framea conte-rens; v nemškem jeziku pa se imenuje ta spis navadno »H e x e n h a m m e r«. To knjigo sta spisala p pežka inkvizitorja, dominikanska meniha Jakob Sprenger in Henrik Institoris. Ta znamenita knjiga, ki je imela najmogočnejši vpliv ne samo v cerkvi, nego na vse življenje narodov in na mišljenje ljudi, je bila oprta na tri avtoritete: na papeževo bullo »Summis de-siderantes«, na kraljevo odločbo z dne 6. novembra 1486 in na a p r o b a c i j o bogoslovne fakultete v Koloniji iz leta 1487. »Kupi in čitaj — denarja ti ne bo žal«, je zapisano na izdaji iz 1. 1519. in ljudje so pridno kupovali, kajti izdaja je sledila izdaji. Ta knjiga je postala kom-pendij najblaznejšega krivoverstva in navodilo za najgrozovitejše preganjanje nedolžnih ljudi in ker se v njej zrcali, kaj je cerkev mislila o čarovništvu, moramo vsaj na kratko omeniti vsebino tega spisa. V 1. delu razpravlja knjiga o tem, če je sploh čaranje mogoče in če to Bog dopušča ter pravi: »Katoliški in resnični nauk je, da so čarovniki, ki s pomočjo hudiča, s katerim so sklenili zvezo z božjim privoljenjem, provzročajo čarovniške učinke«. »Katoliška resnica je, da pri čarov-niških učinkih vedno hudič čarovniku pomagao. »Trditev, da morejo moški hudiči z ženskimi hudiči stvarjati ljudi, je tako katoliška, da nasprotuje nje tajenje izrekom svetnikov, tradiciji in sv. pismu«. »Katoliška je trditev, da gotova nečista dejanja izvršujejo najnižji med hudiči; porabljajo se zato tisti hudiči, ki so spadali prej k najnižjim angeljem. Najvišji hudičev, ki uganjajo taka nenravna dejanja, se zove As m od ej«. »Čarovnije ne provzroča in ne razširja naravnost sam hudič, marveč je neposredni vzrok hudobna volja človeka, na katerega se vpliva z zvezd. Zakaj, ko bi zvezde ne imele resničnega vpliva na ljudi, bi astrologi ne mogli iz zvezd pravilno prorokovati prihodnosti. Vrh tega vpliva zvezdovje na hudiča, torej gotovo tudi na človeka«. »Zakaj je čarovništvo bolj razširjeno med ženskami kakor med moškimi? Ta predmet je jako primeren za propovedi za ženske, a razpravljati se mora s previdnostjo. O ženski hudobnosti govori že pro-povednik . . . Kaj je pa ženska druzega, kakor uničenje prijateljstva, neizogibna kazen, potrebno zlo,naravna izkušnjava, domača nevarnost, mičen škodljivec, natorno zlo, pobarvano z lepo barvo. Ker je torej greh, jo odpraviti, je muka, jo obdržati; ako jo odpravimo, storimo za-konolomstvo, ali pa imamo vsak dan boj. Kar se tiče razuma, se zdi, da pripadajo ženske drugi vrsti (speciea) kakor moški. Vzrok je naraven. Ženska naginja bolj mesenosti, kakor moški; to izhaja iz mnogih nenravnih dejanj. Ta napaka se je že pokazala pri stvaritvi prve ženske, ki je bila narejena iz krivega rebra. Ker je torej v svojem živalskem bistvu nepopolna, zato razočara vedno. To dokazuj« tudi postanek besede »femina« (ženska); ta beseda je namreč sestavljena iz »fe« in »minusu (Gdes = vera, zvestoba; minus = manj); kajti ženska ima vedno manj vere in je manj zvesta. Izkratka: vse zlo pri ženski izhaja od mesenosti, ki je pri nji nenasitna«. To podlo zasramovanje žensk mora obuditi temvečje ogorčenje, ker sta ta nauk formulirala dva papežka inkvizitorja, torej dva v cerkvi znamenita duhovnika in ga je torej potrdila duhovna fakulteta v Koloniji, pač ker se ujema z nauki drugih teologov. In to se je zgodilo v knjigi, ki je imela velikanski vpliv na mišljenje in dejanja vseh kristijan-skih narodov. Lahko se reče: prav radi te knjige je moralo na tisoče poštenih žensk na grmado. Tudi o ljubezni in o vplivu hudiča na ljubezen poroča ta knjiga. V tem oziru pa obsega toliko in tako neznanskih svinjarij, da so večji citati popolnoma nemogoči. Omenjamo samo iz odgovora na 7. vprašanje: »ali morejo čarovniki pri ljudeh obuditi ljubezen ali sovraštvo?« — da piše ta knjiga: »Poznali smo staro žensko, ki je s čarovnijo zapeljala tri opate k nečisti ljubezni in jih potem usmrtila. Priznala to sama in rekla: niso me mogli pustiti, ker so pojedli toliko mojega blata in pri tem je z razširjenima rokama pokazala, koliko. Priznati moramo, da takrat še nismo imeli oblasti, jo kaznovati, zato še živi«. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 22 decembra. — Osebne vesti. Davkar v Kostanjevici, g. Karol Se i t z, je šel v pokoj. Premeščeni so: davčni pristavi g. Raj ko LevBtek iz Ljubljane v Cerknico, gosp. Val. Komoare iz Cerknice v Krško, g. Val. Novak iz Krškega v Kranj in davčna praktikanta g. Fran Zoreč iz Metlike v Mokronog ter Ludovik Košar iz II. Bistrice v Kočevje. — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se igra prvič na slovenskem odru velika rimska drama »Quo vadiš?«, o kateri govorimo obširnejše v današnjem podlistku. Barratovo dramatizacijo je prevel g. Fr. Svetič" iz angleščine, za oder priredil pa g. režiser Fr. Lier. Odbor dramatičnega društva je poskrbel za nove dekoracije in nove kostume. Pri drami sodeluje vse dramsko osobje, ženski operni zbor in vojaški orkester. Slike iz te drame so razstavljene v izložbah Gričar-Mejačeve in Schwent nerjeve trgovine ter Sešarkove trafike. — Prihodnji predstavi bosta radi božičnih praznikov šele 26. t. m. — Slovensko gledališče. V soboto smo čuli prvič na slovenskem odru znamenito češko opero »Psoglavci« K. Kovafovica, ki je imela v Pragi, v Brnu, Plzni in tudi v Dubrovniku največji uspeh. Na prvem mestu se nam je zahvaliti intendanci slovenskega gledališča, da nam je nudila to krasno delo na slovenskem odru. Opera je uglasbena v velikem modernem slogu, in komponist upo rablja vsa sredstva glasbene tehnike ter zahteva tako od pevcev kakor od orke stra višek muzikaličnega znanja. Kar se tiče petja, seveda poslušalec ne sme pričakovati melodij in arij, ki bi se mu takoj utisnile v uho, kajti komponist ne deluje v žanru laških oper, marveč ima vedno namen, besedilo karakterizirati v izvajanju glasov. Zategadelj seveda skladatelj ne more razvijati dolgih arij, ker mu to prepoveduje že libretist, ako hoče komponirati v modernem slogu. Dramatični razvoj je zelo nagel, in pevec, ki sledi popolnoma besedilu, ima le malo prilik, izvajati dolge arije. Da samospevov sploh ni, je pri moderni operi, ki se strogo izogiblje monologom, samo ob sebi razumljivo. Moderni slog opere zahteva ne le dramatičnosti in realistike libretta nego tudi realistike glasbenega dela. Zategadelj sta si moderna drama in opera postali v tehniki docela skladni ter sta uprav iz tega vzroka tudi modernemu razumu in čustiu bližji, kakor one iz Verdijevih in Meverbeerovih časov, ko so polagali komponisti največjo važnost na takozvani bel canto in so pri tem odkazo-vali orkestru le podrejeno ulogo spremljevalca, ki se je gibal včasih čisto v slogu muzikaličnega simplicissima — harmo nike! Nova struja opernega komponiranja, ki ima v Wagnerju svojega prvaka in utemeljitelja, daje orkestru pod odrom prav tako važno nalogo, kakor pevcem na odru, in tudi v Kovafovicovi operi delujeta pevec in orkester neodvisno drug od drugega, vendar pa vzporedno v duhu besedila. Orkester deluje z vsemi instrumenti modernega velikega orkestra, in se odlikuje skladatelj Kovafovic z znamenito instrumentalno tehniko. Od najfinejšega čustva do najburnejšega izbruha strasti izraža orkester vedno v najkrasnejšem blagoglasju duševno stanje delujočih oseb. Tudi disharmonije opažamo v kompoziciji, ki pa imajo namen, izraziti duševni boj docela realistično. Glasba je popolnoma moderna, pri tem pa vendar na mestih, kjer govori narod, čisto v narodno-češkem duhu. To opažamo posebno pri zborih in v prizorih iz ljudskega življenja. Vodilni motivi prepletajo opero po Wag-nerjevem vzoru. Skratka: »Psoglavci« so opera, ki se z muzikaličnega stališča mora prištevati k prvim slovenskim umotvorom moderne glasbe. Ker jo tudi besedilo vseskozi dramatično, zanima opera tudi muzikalično manj izobraženega poslušalca od začetka do konca. Soenerija je velezanimiva in pestra. Ta izredno težka opera se je izvajala v soboto — če prezremo nekatere popravljive male negotovosti — zelo dobro. V prvi vrsti je omeniti gosp. tenorista Fr. VIČ k a, ki je svojo veliko ulogo v pevskem in tudi igralnem oziru obvladal popolnoma. Pel je vzlic svoji rodbinski nezgodi ogromni tekst slovenski, dočim se g. K r a 1, ki je izvršil svojo pevsko ulogo enako znamenito, do premijere še ni priučil slovenskega besedila, čemur smo se čudili. Po hvaliti nam je g. Hašlerja, ki se je za svojo izdatno ulogo nepričakovano dobro kvalificiral. Svojo ulogo je prav dobro igral iu pel tudi g. Asohenbrenner, ki ima kot režiser za opero posebne zasluge. Med damami, ki imajo le manjše uloge, se je predvsem odlikovala gospa primadona SvobodovaHanušova s svojim zvonkim, simpatičnim glasom in dobro igro. Gdč. Glivarčeva je zasta vila vso svojo pevsko umetnost za ulogo grčave sfarke ter jo tudi v igri — vzlic premlademu obrazu — prav lepo karak terizirala. Gdč. Prochazkova je pela Lamingerjevo soprogo in zadoščala popolnoma. Vsi drugi pevci in pevke so docela ustrezali. Zbori so se potrudili za svojo težko nalogo in so jo izvršili častno. G. kapelnik Beniiek kot glava vsega je bil mož na svojem mestu ter je z veliko, priznanja vredno spretnostjo vodil ves aparat. Občinstvo je sprejelo opero z navdušenjem ter izražalo pevcem opetovano svojo pohvalo. Ker so sodelovali tudi naši dramski člani z vnemo in se je na bavilo za opero tudi nekaj novih kostumov, rekvizitov in dekoracij, se je tudi za zunanjo opremo storilo za naše raz mere dovolj. Preverjeni smo, da najdejo »Psoglavci« prijateljev v vseh slojih naše gledališke publike, saj je ta opera pravi biser slovanske glasbe. ^ — Slovenec" in g. Borštnik. »Slovenec« je v soboto razveselil svoje čitatelje z novico, da bode g Borštnik že v januvarju gostoval na slovenskem odru ter da bo menda tudi angaževan. Sporoča se nam, da se o kakem gostovanju gosp. Borštnika doslej še ni ničesar določalo in da o angaževanju ni bilo niti govora. G. Borštnik ostane član zagrebškega gledališča. Kako pa je z gostovanji zagrebških igralcev, pevcev in pevk, sta pokazala slučaja — Polakova in Cammarota! — Uspehi misijona. Iz Rajhen-burga se nam piš«: Imeli smo tukaj od 27. listopada do 8. t. m. misijon. Pri tem misijonu je ena ženska znovič zblaznela, potem ena 23 let stara posestnica zaradi tega misijona umrla in več ljudij je zbolelo. Pridigovalo se je tudi pri tem misijonu o mišjih luknjah. — Iz Novega mesta nam pišejo 20. t. m.: Danes smo spremili k zadnjemu počitku soprogo našega tjimn. vodje dr. Detele. Umrla je 46 let stara. Vsaka obitelj v mestu poslala je svoje k sprevodu. Vsa šolska mladina, vsi uradu ki profesorji, so se udeležili pogreba. Pokojna gospa je bila nečakinja škofa dr. PogaČarja. Dosti let je bivala pokojnica med nami, a nikdar ni koga žalila, o kateri osebi kaj napačnega govorila. Bila je mati, gospodinja v najlepšem pomenu. Le za svoje ljube se je brigala, v krogu svoje družine ji je bila zemlja in nebo. Naj je ostalim nekaj tolažbe v zadnjem sprevodu, kakršnega že dolgo ni bilo v Novem mestu in v pre8rčnem sočustvovanju vseh! Ljub spomin ti vzorni materi! — Lov na Raskovcu. Znameniti vsakoletni lov na Raskovcu se je vršil včeraj. Padlo je 55 srn in dve lesici. — Izpred sodišča. Pri tukajšnjem deželnem kot kazenskem sodišču vršile so se dne 20. t. m. sledeče obravnave: 1. Zoper Janeza Frakeljna, Gregorja Marolta oba delavca in Franceta Tobijasa krojača, vsi iz Šmartna pri Savi doma, ker so Franceta Kačarja družini grozili, da jih bodo pobili; Frakelj je tudi letos dne 16. novembra razbijal s kolom po ograji Kačarjeve hiše in grozil, da, kdor pride vun, ga ubije. Dne 17. novembra so pa vsi trije s kolmi oboroženi izzivali Kačarja in ga klicali, da naj vun pride, da ga ubijejo. Frakelj je bil obsojen na pol leta, druga dva pa vsaki na 2 meseca težke ječe, katera se jim je pa poostrila z 1 postom vsakih 14 dnij. — 2. Za 5 mesecev v ječo je bil obsojen Janez Ramovš, delavec, doma iz Zavrha, ker je na Šmarni gori 16. oktobra Franceta Šetina s črtalom po glavi udaril, česar obtoženi Ramovš ni tajil. — 3. Janez Polesnik iz Kresniškega vrha', je preskrbel svojemu 19 letnemu sinu Janezu Polesniku ml. denar in na drugo ime se glaseč potni list za prehod v Ameriko, a vendar se sinu ni posrečilo odpotovati in tako od tegmti se vojaški dolžnosti, ker ga je mestni redar na kolodvoru zasačil. Oče je bil obsojen na 5 dni, sin pa na 3 dni zapora in vsak na 5 K denarne globe. — 4 V tajni obravnavi je bil obsojen zaradi hudodelstva motenja vere in javnega na-silstva Matevž Novak, hlapec iz Rovt, sedaj vojak v Trstu na 20 mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14. dnij. — 5. Anton Kra-šovec, Alojzij Šraj in Jernej Hiti iz Me-tulov so bili po orožnikih zasačeni, ko so šli s puškami oboroženi v grofa Auer-sperga revir divjačino streljat. Obsojeni so bili zaradi lovske tatvine po 5 mesecev v težko ječo, poostreno z 1 postom vsakih 14 dnij. — Ogenj na Karlovski cesti. Včeraj zvečer okolu 9. ure je stražnik na gradu z dvojnim strelom signaliziral ogenj na Karlovski cesti. Posestnici Mariji Ahlin se je vnela slama in seno nad hlevom. Kako je ljubljansko prostovoljno gasilno društvo vedno in točno pripravljeno, z vso močjo svojemu bližnjemu pomagati, se je sinoči Bijajno dokazalo. Mogoče se še ni dim, provzročen od strela na gradu razpršil, ko je že dirjal prvi oddelek z briz-galnico pod vodstvom društvenega načelnika g. L. S t r i c e 1 j n a na lice mesta; kmalu na to je odrinil tudi drugi oddelek z lestvo za njim. Da pa društvo tudi za telesno varnost skrbi, je razvideti z deJBtva, da sta enako hitro prihitela na mesto tudi društvena zdravnika gosp F r. F i n z in g. dr. Vinko Gregor! 8. Na vsakem vozu se nahaja popolnoma moderno urejena lekarna, opremljena z vsemi potrebnimi rekviziti in zdravili za prvo pomoč ponesrečenim. Pohvalno je omeniti tudi vojaško, žandarmerijsko in policijsko stražo, katera jo bila takoj na mestu, da bi pomagala eventuv. pož. brambi pri gasilnem poslu Želeti bi le bilo, da v prihodnje straža takoj zapre pristop občinstvu, ter pred ognjem pripravi prostora, da se dospeli tren požarne brambe lahko takoj razprostre. Dalje bi bilo tudi umestno, da oni stražnik, ki ima ob času požara v tisti ulici oziroma cesti stražo, stopi takoj k ognju najbližnjemu vodovodnemu hidrantu, da požarna bramba ne zgublja preveč časa z iskanjem hidranta, kar je ravno po zimi, ko je cesta z ledom in snegom pokrita, dokaj zamudno. Do večje nesreče ni prišlo, ker se je ogenj ob pravem času vdušil. Iz včerajšnjega slučaja pa si. občinstvo lahko točnost in marljivost prostovoljne požarne brambe razvidi, v katero lahko v vsakem slučaju zaupa; želeti bi pa bilo, da se tudi hvaležno pokaže za njeno trudopolno delovanje. Lepa prilika nudi se si. občinstvu ravno sedaj, ko priredi društvo svojo vsakoletno božićnico isti skazati naklonjenost s ka kim darilom ali pa s svojo navzočnostjo pri božičnici. — Nasledki nagle vožnje. V soboto popoludne pripodil je Erzinov hla pec Anton Logaj po Radeckega cesti na Sv. Petra cesto z vpreženim konjem tako naglo in neprevidno, da je zadel v voz Matevža Amroša iz Šmartnega pri Litiji in raztrgal pri konjski opravi štrango in jermen. Ambroša je vrglo pod konja, kateri mu je s kopitom stopil na levo ledje in ga poškodoval. Tudi hlapec Ant. Logaj je padel, pa se mu ni ničesar zgodilo. — Na južnem kolodvoru najdene reči. V času od 13. do 19. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sle deče reči: rujava suknja in rujav, rdeče črtast koo. — Tatvina. V Češnovarjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah je bil danes ponoči Antonu Sebeniku iz Planine ukraden bankovec za 100 K, njegovemu bratu Iv. Sebeniku pa je zmanjkala ura z verižico. Policija je tatu na sledu. — Nezgoda. Ivan Svetil, kurjač na državni železnici, 37 let star, iz Zgornjega Bernika, se je včeraj med vožnjo v Kamnik oparil na obeh nogah in so ga morali prepeljati v bolnico. — Zaprli so danes dopoludne Maksa Gostinčarja, sina krščanskega socialca Jos. Gostinčarja, ker je storil več tatvin. * Najnovejše novice. Uvoz v Avstro-Ogrsko carini podvrženega blaga je iznašal od 1. januarja do 1. decembra 1902 skupno 1572 6 miljonov kron, za 69 9 miljonov K več kot v istem času lani; izvoz je iznašal 1760 miljonov kron, t. j. za 36 miljonov kron več kot lani. Potemtakem je iznašala aktiva trgovinske bilance 1874 miljonov kron. — Nadvojvoda Evgen je v Inomostu obolel za influenco. — Poskusen umor pri belem dnevu. V Berolinu je streljala Čehinja Ema Wienersc> na ulici na uvojega bivšega ljubčka, inže-nerja Bara ter ga smrtno ranila. — Šolarji — tihotapci. Pri Nahodu je finančna straža prijela sedem šolarjev, ki so že dalje časa po navodilu svojih staršev vtihotapljali saharin in kavo čez mejo. — Ladja z vinom se je potopila med Reko in otokom Arbe. Tudi kapitan je utonil. — Prednico sirot-nišnioe v Monakovem, gdč. pl. H a u s 1 e r so zaprli, ker je na sumu, da je zastrupila neko strežnico. — Za 600.000 lir nakitja je izgubila soproga tajnika grškega kralja na potu med Rimom in Genovo. — Izgnani španski anarhisti. Iz Bue-nos Ayres so izgnali 10 španskih anarhistov ter Jih je pripeljal poseben parnik domov v Španijo. — Poneverjenje. Pri posojilnici in hranilnici »Hungelbrun-ner« na Dunaju je poneveril blagajnik Kien 5000 K. Društva. — Narodne čitalnice ljub« Ijanske občni zbor za leto 1902, vršil se je včeraj, dne 22. t. m. ob 11. uri do poludne v mali čitalniški dvorani. Po nagovoru društvenega predsednika dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniškega, poročilu društvenega tajnika Milan Paternostra in poročilu blagajnika dr. Hubert Souvana, vršila se je volitev novega odbora; izvoljeni so bili enoglasno vsi lanski funk-cijonarji. — Splošno slovensko žensko društvo nadaljuje jako marljivo s pri-rejevanjem javnih predavanj. Društvo ima glede predavateljev srečo; vselej najde spretnega predavatelja, ki zna predmet, kateri si je odbral za predavanje, zanimivo obrazložiti. Sinoči je predaval gosp. profesor Macher o fiziki v kuhinji. Predavanje je bilo mnogoštevilno obiskano. Gosp. predavatelj je poljudno ter interesantno pojasnil različne fizikalne pojave ter nekatera razjasnila podprl z eksperimenti. Za svoje predavanje je gosp prof. Macher žel obilo zasluženega priznanja. Telefonska in Drzojavna poročila Dunaj 22. decembra. Pri včerajšnji konferenci avstrijskih in ogrskih ministrov je bilo sklenjeno, odpovedati trgovinsko pogodbo z Italijo. To se zgodi še pred novim letom. Zahtevanje ogrske vlade, naj se odpovedo še druge trgovinske pogodbe, je bilo odklonjeno. Glede avstro-ogrške nagodbe se obstoječe diference še vedno niso poravnale, zlasti ne glede konversijo skupne rente, tako da bo treba nove konference, ki bo tudi še pred novim letom. Dunaj 22. decembra. Ceško-nemška spravna konferenca je sklicana na soboto dne 3 Janu v a r j a. Dunaj 22. decembra. Ministrski predsednik Korber je bil danes v avdijenci pri cesarju, potem pa je sklical ministrski svet. Dunaj 22. decembra. Cesar se je tako pozdravil, da pojde tudi letos čez božične praznike v Waalsee k nadvoj-vodinji Valeriji. Dunaj 22 decembra Ruski minister grof Lambsdorff se bo mudil tri dni tu Njemu na čast se priredi slavnostni dvorni dine, pri min stru grofa Goluchovvskem pa soareja. Lvov 22. decembra. Minister grof Lambsdorff je prišel danes sem in se čez Budimpešto odpeljal v Beligrad. Praga 22. decembra Češki agrarci so imeli tu shod, na katerem so se izrekli tako proti Korberjevemu načrtu za uredbo jezikovnega vprašanja, kakor tudi proti elaboratu mladočeškega kluba. Agrarci sestavijo poseben elaborat Opava 22. decembra. Zaupni možje nemškonacionalne stranke iz Slezije so se izrekli proti elaboratu nemških strank glede jezikovnega vprašanja. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 22 Kaložbeni papirji. 4"2% majeva renta...... 4 2% srebrna renta......j 4% avstr. kronska renta . . . 4°/0 „ zlata „ . . . j 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4% „ zlata „ . . . j 4°/0 posojilo dežele Kranjske . . | 4,V/o posojilo mesta Spljeta . . j 4V,7o >, »i Zadra. . . 4,/t°/o bosn-herc. žel. posoj. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. . . 4/. ., „ „ ž. o. . . 41/,°/0 zast, pisma gal. d. hip. b. 4' ,°/fl pešt. kom. k. o. z 10" u pr. 41/j°/0 zast. pisma Innerst. hr. . I 4V»°/o .i ogr. centr. dež. hr. | 4Vs7o n > hip. banke . 4,/»°/o obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 4,/8°/o i> češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. 4*/, ,, dolenjskih železnic . . 3°/o južne želez. kup. l/, l/t 4Vs% avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 ..... n n 1860'/» .... h ., 1864..... „ tizske........ „ zemljske kred. I. emisije ,. n. „ „ ogrske hipotečne banke . „ srt^ke a fr8. 100'— . . ,, turSke........ Basilika srečke..... Kreditne , ..... Inomoske B ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa r ..... Ogr „ „ „ ..... Rudolfove „ ..... Salcburške „ ..... Dunajske kom. „ ..... Delnice. Južne železnice....... Drža?ne železnice...... Avstro-ogrske bančne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske m „ .... Zivnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Brux) . . Alpinske montan...... Praske želez. ind. dr..... Rima-Muranyi........ Trboveljske prem. družbe . . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .... Valnte. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Sovereigno......... decembra 1902. Denar 10135 101 15 100 36 120 7<> 97 9i 120 — 97 75 99 75 100—1 99 80 99 25 99 25' 100*15 105 70 1(060 100 50 10063 99 50i 9925| 98 -9950 291 75 99 50 BUgo 101 55 101-35 100 55 120 90 98 10 120 '20 180-183 — 249-— 156 — 265 — 264 — 254 -89-111 50 1845 434 — 86-75 — 75 — 55 35 26 75 70-76-428 — Mdteorologično poročilo. ' Ittna nfctl ničnem B08*i m. - re-.iclt sračul tlak in»-a cm. 1 Stanje Oas opa-1 baro-*ovanja metra Iv mm Vetrov? Nebt 9. zvečer j 733 3 !— 10 ar. szahodldel. jasno1 d ''. zjatraj' 730 8 I— 3 8 tal. sever | jasno |" 8. popol 730 5 j 6 7 ar. zhszh. pol.oblač. 22. 9. zvečer 732 8 19 brezvetr. I jasno 7. zjutraj 2. popoi. 7384 7416 2 l bL jjzah. 5 0 ,ar vzsvzh.1 jasno jasno 1131 1905 23 40; 2:-5 90 1135 1908 23 48 23-98 Markej...........|| 117 10 117 30 Laški bankovci....... 9525i 9540 Rublji...........j) 251-50| 253-50 Žitne cene v Budimpešti. dne" 22. decembra 1902. Trrmln. PBenica za april .... . za 50 kg K 776 Rž april.....„ 60 „ 0 6 74 Koruza „ maj.....„ 60 „ a 678 Oves april.......60 „ . 623 Efektiv. Mirno, nespremenjeno. Srednja temperatura sobote in nedelje 0 3° in IG", normale: —2 1° in -2 2°. Zahvala. Za izkazano nam sočutje ob smrti naše iskreno ljubljene, srčno dobre sestre oziroma tete in sestrične, blagorodne gospe Karoline Urbas c. in kr. stotnika vdove za častilno Bpremstvo k zadnjemu počitku in za darovane krasne vence izrekamo vsem sorodnikom in znancem najpri8rčnejšo zahvalo. (3157) Žalujoči ostali. Zahvala. Globoko potrt radi britke izgube svoje nam tako zgodaj odvzete, iskreno ljubljene, srčnodobre soproge, oziroma matere, gospe Josipine Blumauer čutim ae dolžnega, v lastnem in v imenu svoje hčerke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnoge dokaze •»rčntga sočutja ob nagli smrti, za mnogoštevilno in častilno udeležbo pri pogrebu kakor tudi za krasne vence, zlasti pa za ganljivo nagrobnico izreči svojo naii8krenejšo in najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 21. decembra 1902. (3156) Leopold Blumauer, Absolviran jurist želi vstopiti kot notarski kandidat v notarsko pisarno takoj z novim letom. Odgovori naj se adresirajo na uprav-ništvo »Slov. Narodao pod šifro „Notarski kandidat. (3164 3) Singer-jevi šivalni stroji. g$gM?P%?t Originalni Singer-jevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji kakor v izpeljavi. Originalni Singer-jevi šivalni stroji so neobhodno potrebni za domačo rabo in obrt. Originalni Singer-jevi šivalni stroji /i^l^^p^^a&f s0 najbolj razširjeni v tovarniškem prometu. Originalni Singer-jevi šivalni stroji so neprekošni v izvrševanju kakor v trpežnosti. Originalni Singer-jevi šivalni stroji so izvrstno pripravni za moderno □ metno vezenje Brezplačni poučni tečaji tudi v moo rnem umetnem vezenju. Pariš 1900 .GRAND PRIX'. Najvišje odlikovanje. Singer Co., delniška družba za šivalne stroje. (3155) lajiibljans. St. Petra cesta žtt. 6. Ob priliki božičnih in novoletnih daril usojam si p. n. častito občinstvo opozoriti, da le cvetlica ali rastlina, bodi si sveža ali suha, je damam in gospodom najljubše darilo in te se dobe, kakor cvetlice v loncih, sveže in preparirane palme, šopki, cvetlične košarice, vse v raznih vrstah in po jako nizkih cenah le pri (3134—2) Jlejzija K©rsil{ti v Ljubljani, Se^en^urffove u^ce 5- Vam kličejo cvetke: rNe zabite nas! Smo ljube vsakemu sleherni čas. Cvetlic se ne brani najvišja gospa, i skromna djevojka nas rada ima. Nas mnogo je zbranih pri Korsiki v Šelenburgovi ulici. Pnnravila ^va':lil1 str°iev ■ H 1 I ■ U vseh sistemov točno, dobro in ceno. Prodaja najboljšega olja za šivalne stroje, igel, delov in pristojnih potrebščin, aparatov za razna šivalna dela, Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4 in v vseh filialkah. (2904—5) 2786 Ueliko denarja! ;i9) do 1000 K na mesec morejo si poSteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,,Reell 118" na Annoncon-Ab-teilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. «. Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Pieeoli ,rPri angelju'-Ljubljana, Dunajska cesta. LIKARJA Pieeoli-ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah y^\b priliki našega odhoda kličemo CJ vsem svojim znancem in prija-teljem, od kojih nismo mogli osebno se posloviti, naš krepki I „2 J^ogoml". Rodbina 3{lavačkova. Odvetniškega ~ om-„ l^oneipijenta s pravico substitucije sprejme čim preje dr. D. Maj ar on v Ljubljani. l»oSr 3<«-r*kn »lei*lenlea velja i K.. Zunanja naročila izvršuje lekarnar CJalirlJel Pieeoli ■* IL jiiSsf jimi točno, ako se mu pošlje 1.2910) zneaeK po postnem povzetju. a ,4) ki želi prevzeti dobro urejeno trgovino s papirjem naj se posluži tega naslova: ,,Poste restasite, Ljubljana, št. 12.500." (3146-2) spi sir sprejme v svojo trgovino mešanega blaga Anton Fatur (41MB6) na Premu (Notranjsko). Kupi se ali v najem vzame večja trgovina na Gorenjskem. s špecerijskim ali pa z mešanim blagom. Ponudbe se prosijo pnd ,,večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. (3086—4) (3104-3) tara je kašljata cele noči, Cvekov si brinovec brž naroči, Jtapravi si grog, ki ozdravi gorje, JCdor ne verjame, poskusi naj le! Obeski za božična drevesa zelo lepo sortirani iz peciva in čokolade, sladkorja, norinberško - baselskih pogačic in rec raznih vrst finega medeneda blaga. Sveče za božična drevesa v veliki izberi po najnižjih cenah pri (31o7-3, Teodoru ]fovotny tjubljana, Dunajska cesta št. 11. \a zunaj sc pošilja točno, iiajsolldneje, najceneje. i^^^^^^^^^i^^^^>^^f^^^^^^%^%A^^^%^^^%^%^%^%^^^^^^^^^%^^^^^^^%^^^^^^^Ba 0 » 00aftOOOO0O00«0000000ft0ft«000«00«00 * *-- --- ~ - ~ g « priporoča 9 Rudolfa sfprbischa slaščičarna S v £jubljani9 kongresni trg svojo bogato l2bero atrap, bonbonirov, košaric s sadjem, poslad-korjenega in glaziranoga sadja v škatljicah, najfinejših bonbonov in peciva. Sadni kruh (Kletzenbroti, mandolate, medene potice, popernjake, najfinejše, najlepše in najcenejše naveske za božična drevesa, sladkor, kutinov sir, kutinove zanjke, čokolado itd Najfinejše pecivo za čaj, pecivo za bolnite, šampanjski suhor (piškoti), kakao, čokolada, čaj, rum najfinejša desertna vina in likerji, prepečenec, skladan ec (Waffeln), Karlovarske mlince (oblate) za Pišingerjeve torte itd. itd. t3067—4) S Za nraZtllke naif>nejše potice, pince, šarteljne, vina J y iz ces. kr. dvorne kleti na Dunaju. 0. Zunanja naročila se točno izvršujejo. « 0 0 0 0 0 0 0 Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000"— Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. KREDITNA LJUBLJANSKA BANKA Y LJUBLJANI ŠpitalNk Zamenjav« In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ===== (} kupone. H II a Je predujme na vred. papirje. Zavaruje srežke proti lcvLr2:ri.l -|j izg-va-Tai- || Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (2975—10) pry bkoii,i im Inku«. Bteale. TtJl 03* Bonan u.r.riu "ioj Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. bd»)»tolj in odgovorni uradnik: D v. Ivan Tavšar. Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«