Slsv, 257
V Trstu, v soboto 20. ži^taatoa 1919
L 3f3CHV
Izhajt vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ttOea sv. F a ičiška Asi?kega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-r j-jtv;1. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti- — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36*—. — Telefon aredniStva in upfave »ev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okofici po 10 stotink. — Oglasi se račti.iajo * firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mtn po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejemi inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poSiljijo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2(1
Mirovna Konferenca.
Miroma pogodba izročena bolgarski delegaciji.
PARIZ, 19. (S.) Chn so bolgarski delegati vstopili v dvorano v Quay d'Orsay, je Clemenceau vstal in izjavil, da je seja otvorjena. Nato je izročil bolgarskim delegatom mirovno pogodbo in jih opozoril, da se .jim določa 25-dneven rok za predložitev tozadevnih pripomb.
PARIZ, 19. (S.) Danes zjutraj se je vršila
na Quayj d'Orsay izročitev mirovnih pogojev bolgarski delegaciji. Načelnik bolgarske de-'e^aciie Fecdorov, je sprejel spis m izjavil, da se ]e B-clgarska vrgla v nesmiselno vo^no, pri: 'jena cd neke proklete moči. Razumemo mso ae-^ "\o oid-Jovorncst. Zgodovina bo povedr' \ l o je bila vsa- politika kralja Ferdinr .t?3 n ivadcsla vova samo nasilje na boltar- :e i narodu... Tcda ni vsa krivda na naši štreni. Velika večina naroda če nedolžna in samo botgarska država je odgovorna. Bolgarska prepoznava, je nadaljeval F e od o rov, svoje nap?
ike m prestopke in bo kaznovala broz rsir»>l.'ecija .ti&te, ki so ji-h izvrSili, brez 07:ra na riji-hov čin. Obžalujemo, da se je naš nared vsled vladnega na si i'a .bojeval prdti svojim $c-e:c!n na sirana, ki je bila proti zvezi pravice in demokracije. Pravica naroda se ne more uničiti. Zavezniki so to po pravici postavili izven vsakega napada; mi pror-simo za to pravico. Nismo vedno hodili po dobri poti, tcda naše izkustvo mladega naroda, ki se je koma reštl dolgotrajnega suže rešiva, ni ifcilo kos vsem dogodkom, ki nam jih Je prinesla zgodovina. Vladar nd poshišal našega glasu, toda. ko je tbilo naše grbanje presto, ije bil naš ideal vedno zakonit in čist. Slonel je, ka/kor tudi sedaj slomi na podlagi pravic, ki jih ije dala narodom zgodovina, et nagrada, tradicije in mednarodne pogodbe Predložili smo te pravice s posebnimi notami, in tuji narodi bresdvomne ineredamesti potrjujejo, da jrh prszadeii narodi prosijo. Zastonj zahtevajo naši današnji sovražniki, da se te pravice pclfrde s pogodbami in dogovori; oni ne morejo nikakor zmanjšati njihove važnosti.
Zmerjava, ki je nastaja po balkanskih dr lo 'kih 1. 1913 , ,je bila kriva, da smo naredili n?ioako, katere brecne seda,j čutimo.
Gcstolj-vfrre, ki ga kaže bolgarski narod npinrrjin vsem tujcem, tki so prišli, da mu prinesejo dcibroto kulture, trgovine in industrije, nrrcri za organizacijo in napredek v notranjosti jamčijo zadostno, da ibo Bolgarska od-r>rLa vsem moralnim in gospodarskim vplivom, ki bi .ji mogli pcmatgati, da se zopet dvigne. Naši sosedi so laf.iko gotova, da ne bo Boćarska, ko je zopet dobila svojo prosto voVo, imela drt-ge želje, nego željo za pravo in drli slo.rfe. Feodorov je spominjal, da je !?l~cr-ka vlada, podpirana od volje naroda, pre-zela leta 1912. inicijaitivo za balkan&ko zvezo. Izrar.Iijaano, je pripomnil, v imenu boj-gairtkega naroda in v imenu vseh tistih, ki in p jo pravico, da ga zastopajo, da je Bolgarska pripravi-*ena, da vzpostavi s svojimi -sosedi vse zveae, ki se bodo smatrale za potre*1 ne za ftr?rro slogo -na Balkanu in za srve-tovni mir. Fecdorov .je koračno prosil »konferenco, na; pribrali bolgarskemu nar«du suženjstvo. na«j božn^im pravična in naj mu dovoli sredstva za obnovitev -majhne države v zakonitih mejah, ki so jih začrtale enkrat za vselej zgodovina, etnografija in mednarodne določbe. Če ibi se pa tean pravicam ugovarjalo, zahtevamo ljudsko glasovanje.«
Agencija »Štefani« nam je dala tako nepopolno poročilo o mirovni pogodbi z Bolgarsko, da ie ne moremo priobčiti, dokler ne dobimo natančnejših poročil.
Pogovor o reškem vprašanju med Clemen-ceauoan in Sddlojo.
PARIZ, 18. Senat-or Scialoja, ki zastopa Tsirtanaja, $e imel snoiA s Clemenceauom pogovor o reškem vprašanju.
P O D L I S T EK
ilileoa oporaKa.
(47)
Avgust Šenoa.
^revedel M. C—č.
Ženska je vsa prepadla izpustila čuvajevo roko in potem, krikrtivši, kakor da bi ji bil kdo porinil nož v srce, udarila z glavo ob zid in se zgrudila na tla.
—	Laž, laž! Prokleta laž! Vsi me goljufate, vsi me varate! — je še zakričala in se onesvestila.
Čtavčbj je položil kopje na tla, vzdignil žensko, ji obraz obrnil proti mesecu in pošepe-tal:
—	Sveiti Bog in Mati Boojaf Saj je vendar ♦ista vesela, bogata vdova Jaga!
• • a
—	Lena! — je dejal drugega jutra Jeluštć svoji gospodinji, — vzemi mošnje z zlatimi tolarji in bankovci, svojo in mojo najpotrebnejšo obleko in nekoliko oerila ter deni vse to
Jugoslovanska novinarska zveza.
ZAGREB, 13. Danes popoldne je imelo hrvatsko novinasko društvo skupščino, na kateri je bil izvoren novi odbor. Za predsednika je »bil /izvedben Toni Šlegel in je bil odbor pooblaščen, da izdela nažrt za osnutje jvfgoslovarske novunarslke zveze. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od kraljevske vlade ukinjenJje cenzure in svobodo tistka.	_
Reiko vprašanie.
Draflio poročlo o reških twf'\X
RIM, 19. (S.) Nič novega ▼ Reki. General Badočlio je sprejel predsednika reškega italijanskega narodnega sveta, dr. Gros^icbi. Vlačilec z reško zastavo, oborožen s stroini-cami in arditsko posadko, je ustavil *n pre-iskal francoski parnik, ki je vozil živila za francoske čete, in mn potem dovolil nadaljevanje vožnje.
V Dalmaciji se je nekoliko jugoslovanskih prostovoljcev prošlo noč po5*ku?iIo izkrcali na ozemlju, zasedenem po naših čet?h. Odločni takojšnji ukrepi vojaških in pomorskih oblasti so preprečile ta poizkus ze v začetku.
Wilson ostane pri svojem.
LONDON, 17. Urednik »Trtbuine« je vprašal v Wasb ing bonu enega izmed Wilsonovih tajnikov, kai pomemja, da Wiison še vedno ni odgovoril na iitaliljamsko-francosiko^angleEki predlog za rešitev reškega vprašanja. Ddbil je naslednji odgovor: »iNiso mi znani vzroki te zakasnitve in ne poznam pomembnosti tega dogovora treh zaveznikov, o katerem govore pariške brao^avke dn ameriški listi, toda to vem, da je predsednik Wilson že pred nekoliko časa izrekel članom .konference o vprašanju Reke in Dalmacije snrojo zadnjo # besedo.«
GRENKA KAPLJA....
RIM, 18. »Tribuna« in »Epoca« priofrčujete, da tse nahaja prme Aimcoe. -spoletski vojvoda, tsin vojvode D'Aoste, na Reki. Princ Aimcne je prideljen oddelku hidrovolantov. Povrnil se je te Kavkaza dne 25. avgusta. Nato je dob U dopust V ministrstvu za mornarico so danes dvomili o resničnosti •te vesti, ker je znano, da je princ Aimone odpotoval .proti Angleški, da ostane tam na počitnicah z vojvodinjo D'Aosta. Z druge strani se zopet govori, da so ga videli te dni v Postojni, iz česar bi se dalo sklepati, da je odšel na Reko.
RIM, 18. »Massasgero«, Nittijevo glasilo, javlja, da predstoji Wilsonov prihod v Evropo in -priob-čuje žalostno vest iz Londona, da Witson ni š-e poslal povoljnega odgovora na zavezniški predlog in da ga bržkone tudi ne bo. WRson da bržkone ne bo menjal svojega stališča radi D'Annunzi-jevesa čina. WiIson bo najbrž odgovoril na itali-jansko^francosko-angleški predlog šele po dokončani razpravi v senatu o mirovni pogodbi. Na podlagi izida te razprave bo izrekel svoje končno-veljavno mnenje.
Govori se, da sta Francija in Anglija pripravljeni drZaiti svojo obljubo za udejstvitev dogovora, o katerem smo poročali, tudi v slučaju ame-rišk-eisa odpora. Toda, ah' bo Italija mogla anektirati Reko s privolenjem Anglije in Francije, a brez privolenja Zedinjemh drŽav
v ono trdno skrinjo. Drevi od(pctuje\*a. Ko se zmrači, pride deček, 'ki ponese skrinjo v Dico v Tandarićervo hHfc>, in ti ipojdi žnjim in pazi na skrii7qo. Zakleni scibe in ne reci nikomur nič. Pri Tandariću 'bom čakal a kočijo.
—	Kam pojdeva? — je vprašala Lena.
—	To ni tvoja stvar, — se ie odrezal od-dvetnik.
—	Ali pridete k obed«?
—	Ne. Obedoval bom pri lekarnarju, da uredim stvar zaradi Marine poroke, o kateri sem ti pripovedoval snoči.
—	Dobro je.	4
—	Torej da ne pozabiš ničesar. Da« daj mi dve stekleničici razolije in pištolo.
—	Rozolije? Pištolo?
—	Daj, ti porvem.
Lena je prinesla stekleničici, ki ju je odvetnik vteknil v Žep. Prepričal se >je še, da pištola nabita, in je odšel. Ko je opravil nekaj majbnH opravkov, je krenil v Novo Vas in sfcooit naravnost v hišo. kaer ie stano-
jfc, v
Danes se ponavlja položi bi sta pred nekoliko meseci Clemenceau in Llo^a Oeorge po dolgem razpravljanju izjavila, da belta spoštovala londonsko pogodbo, pri kateri pa Orlando in Sormino nista mogla vzitrajaiti v sled odločnega Wilsono-vega odpora.
Neki bivši član naše dele^hije v Parizu nam je pripovedoval, da je vzklila polrlando nekega dne, po dolgi razpravi o odško Iaj£h za žrtve v londonski pogodbi: »Dobro, zasedli bomo vseeno Reko in jo bomo anektirali. Sodo <li poslale Zedi-niene države ladje v reško pristanišče, da bombardirajo naše zasedbne čete? WiIson mu je hladno odgovoril: Naredite samo. Zedinjene držšve ne pošljejo sploh nobene ladje.
Naglasi! je zadnji dve besedi, kakor bi hotel reči: ne bomo poslali v Italijo več ničesar.
Orlando ni pozabil teh WHsonovih besed, ko so mu njegovi tovariši v Rimu predlaigali avioanek-sijo Reke. In tako je ta predlog padel.
Koliko se je za Italijo ta trda nujnost Izpreine-nila danes, da si ne osovraži Zedinjenih držav, da ne izstopi iz Zveze narodov?
Privolitev Clemenceaua z Uoyda Georgea, da pripade m-esto Reka Italiji, je sicer čin sdabresa prijateljstva -Vi Remeni te pravičnosti,, nadaljuje »Messaggero«, toda neizmerno bi jima bili hvaležni, če bi sklon'la tudi VVilsona ena to privolitev, ker njegova privolitev je neobhodno potrebna. Ker če bi ItaJija bila v stanu ne ozirati se na Zedinjene države, bi ne bila čakala doslej z aneksijo Reke, kakor bi tudi ne bila dovolila zaveznikom, ca poskušajo okrniti klavzrle londonske pogodbe, ki nosi njihov podpis.
Nekateri tr:'e, da nam ni treba ameriških posojil, da dobimo lahko zadosti žita iz Argentinije, — a vsak zna, da je ta republika odklonila posojalo celo — Angliji; drugi zopet govore, da nam premog pošlje Nemčija, — a pozabljajo, da Nemčija ni ni-kaekor svobodna v svojem gibanju- in da trpi tudi sama pomankanie premoga, tako da ne more držati obvez, ki jih je podpisala v Vers ari lesu.
Toda Italija se ne vlada, zaključuje list, z odmerki romanitične poezije in z gospodarskimi pustolovščinami.
Zato bomo čakali zaidhje Wilsonove besede, preden se vdamo veselju radi italijansko-franco-isko-anglešktga dogovora, ki nam zagotavlja Reko do neke mere... a nam ne jamči za drugo.«
»E-poki« piše njen poročevalec iz Pariza o rešitvi rešketga vprašanja takoR: »Gre za končno-veijavno rešitev, a ne za začasno. Morala bi se ustvariti svobodna država, ki bi ne določala o svoji usodi potom ljudskega glasovanja, ki bi bila nevtralizirana, kakor leva obal reke Rena, in bi imela ista vojaška jamstva. To bi se vse izvršilo neovisno od italijanske nadvlade nad Reko, ki jo je priznal Clemenceau dne 1. septembra, a Lloyd George na sestanku v dairefoirttaineju. Manka še vedno privolitev WiIsona, kateremu je bil dogovor predložen.
Pričakujoč njegovega odgovora so zavezniki poveri-* 1 tali jI nalogo, da uredi ^eške razmere.
Ne1 irodajna oseba, ki je prideljena konferenc;. . izjavila, da treba upoštevati težave, s katerimi s-e moraio boriti -zavezniške države. Će bi se sprejel D'Annrnzijev čin kot dovršeno dejstvo, bi gntovo na^Ia tudi Grčija narodnega junaka, ki fcl ustvarH dovršeno dejstvo v Trrciji, Srbija za Radgono in Celovec, Romunska za Banat, a Ceheslovaška za Tešin.
Konferenca torej lahko reši reško vprašanje v smislu, ki ga želi italijansko javno mne-nie, toda edino'e po D'Annunzrjevem odhodu iz mesta. Drugače bemo doživeli, da bo vsak (grabil, kar more, ter bomo izpremenili Balkan zopet v bojišču.
Konferenci ne ostane torej nič drugega, nego da osi'.ane trdo na svojem stališču, ali pa da se raziđe.«
*Giornale d'Italia«, Sonninovo »glasilo, ugotavlja, da bi bila Reka izgubila svoj italijanski značaj, če bi ne b?l D'Atrmmzio izvršil svojega podjetja, in smatra, da je to podjetje dalo poved pospešitvi predložitve .zavezniškega dogovora VVilsonu. List se nato vprašuje, kakšen vpliv ima ta italijansko-francosko-angleški dogovor glede reškega vprašanja na preostali del jadranskega vprašanja ter •pravi: »Priznanje reškega italijanstva tvori poseben del, to je pušča nerešeno vprašanje Dalmacije (posebno uso^o Zadra, Šibenika in otokov), ali pa je bila rešitev plemenitega bratskega mesta plačana z žrtvovanjem drugih italijanskih krajev, ki pričakujejo na drugi obali Jadranskoga morja s strahom v duši svoje -usede.
Na žalost so naše tozadevne informacije zelo pesimistične; ker, kakor se vidi, bi bila Zadar in Šibenik končnoveljavno izgubljena za Italijo, in morda ne samo Zadar in Šibenik. Res name-ava Tittoni doseči posebna jamstva za te nsše brate obsojene pod Jugoslovanski jarem, toda na vsak način bi bil de3 naših narodnih zahtev neopovrgiji-vo izgubljen. Z drugimi besedami sta Tittoni in NitFfi zamenjala tisti del kmdonske pogodbe, ki je ščitil naše pravice in naše interese na Jadranu, s popolno rešitvijo reškega vprašanja.«
gralnost in da podpira morebitno vzpostavitev tujih narodov v tej državi. Predsednik je končno zanikal, da bi se mogle uporabiti ameriške čete za posredovanje v inozemstvu ali za potlačevanje izgredov brez kongresove privolitve.
General Pershing v poslanski zbornici.
WASHINGTON, 19. (S.) Generala Pershin-ga so sprejeli v zbornici poslanci, ki so bili prisotni v polnem §tevihi, da mu pokažejo hvaležnost države. Tudi -tribune so bile prenapolnjene. Pershmg je izjavil v odgovoru na pozdravni govor svoje občudovanje zaveznikov, njihove vztrajnositi v prvih treh letih vojne, ki je omogočila pomač Zedinjerih držav. Pershing je razun tega izrazil željo, da bi ostali vsi narodi v miru združeni, kakor so bile v vojni njihove vojske.
Nadaljnje Wilsonove Izjave o Zvezi narodov.
SAN FRANCISKO, 19. (S.) Wilson je podal nadaljnja pojasnila na vprašanja o Zvezi'| narodov. Rekel je, da ni nevarnosti, da bi imela Anglrja premoč nad Zedinjenimi državami pri glasovanju, ki se bo vrSilo v Zvezi naro-tfov, ker se mora skleniti večina sklepov enoglasno. W>ison ije pripomnil, da ščiti čl. 10. pogocfbe Zveze narodov kitajsko inte-
val Petričevič. Na dvorišču je vprašal nekega dedkat
—	Ali je gospodar doma?
—	Da, v sobi dela, — je odgovoril de-ček. 0 ;
JeluŠić je stopil v so J lqer je gospodar Šival, sedeč na (trinogu.
—	Hvaljen bodi Jezus, dragi mojster!
—	Vekomaj, — je odgovoril gospodar in pogledal odvetnika nekako izpod oči.
—	Sporočil ste mi, da jp je Pertričevič nepričakovano vrnil dotne^^
—	Da, včeraj opoldne.	•
—	Ali je doma?
—	Da, zdi se mi, da spi v avoji sobi.
—	Dobro. Z Bogom!
—	Srečno! — je odgovoril mojster.
Jelušić je Šel iz glavne hiše preko prccej
blatnega dvorišča, kjer je stala poleg vrait lesena lopa, v kateri je polovico preriora zavzemala majhna sobica, drugo polovico pa hram, kjer je gospodar spravljal repo, zelje in krompir. Pod streho so bile svisli. .
fDiIie t
Vojna proti boljševikom.
LONDON, 18. (S.) Zakasnelo. Listi poro-
čago: Od minulega avgusta so uijele čete pri Arhangelsku in v Murmaniji 4000 vojakov in zaplenile 29 topov. Sibirska ofenziva se nadaljuje z usipehem, toda pri Orineju in To-bolisku ®o dosegli tboljševiki več uspehov. Vsled otmika južne vojske prodirajo tboljševiki oib tuirkestanski železnici od Aktiabdnska do H^lke. Vsled tega je bila vzpostavljena zveza med Rusijo in Tiirkestanom, zelo bogato in važno zemljo, ker jo ib&do boljše viki lahko izkoriščali za prehrano.
Domnevan dogovor med Jakonsko In Nemčijo neresničen.
RIM, 18. (5.) Japonsko poslaništvo ocroča: Neki rimski Kst je menil v eni svoji objavi, da razkrije obstoj dogovora med Japonsko in Nemčijo. Japonsko poslaništvo odločno zanika obstoj take pogodbe, ki je sicer zelo nespametno ustavljena. Da se dokaže popolnoma neresničnost, naj služi de'stvo, da je Japonec Otohlai Že več časa in še ve:'na mimsrter v Ari ;n da >e KI Japonec Kato — zdi se. da se misli na gosnoda Tkata — pred 15 leti minister v Bruseliu in ;e bil imenovan samo lu-Hja meseca t. L za pose onega komisarja pri vladi admirala Kolčaka. O i. Krn jeni Kato je prišel v Pariz kot navaden časnikar proti koncu januarja t. 1. in se je nahajal v Tokiju v času. določenem za podpis domnevnega dogovora. Dobro je. akt) dostavimo, da ni pišcl v zadn-jih le^ih nobeden dru<g Kato v	Kar se tiče Nemca
Von Res on, se zda. da ie 5tr:'tHi te neresnične vesti h">fel namicnnti na balona Po^r-na. kateri je bil ruski pooblaščenec v Bortsnouthu in ie umrl pred nekoliko leti. Nemec Ronrver je ba^e. znani Avstrijec Rertner. ker se r.-c noz-na druga poMtiška osebnost, ki bi imela tako 'ime. S:cer pa mi to or-vič, da se razširjajo »take tendencijozne, neresnične vesti. Japonska, ki ie v svetovni vo.ttt vestno iz-polrrevala svoje dolž-nosti napram entenH. ie ponosna, da more jasno dokazati svr;o lojalnost, katero ie Ar«'rno izkazovala in katero hoče izkazovati tudi v bodočnostri.
Zbil Janje med Rusijo in Nemčijo.
DUNAJ, 18. »VoTwfrrts<r vod? še vedno vel "ko p^onaerando za zbližanie z Rusi'^. Sclieidemann se nahaia v S\ici, da začne pogajanja z boliSeviški-mi odpcsJanci. _
Izgon tufcev z Dnnafa,
CuRiTI, 18. V treh <?n<fh ipcteče rok, ki je dovoljen tujcem, da opirate Duaiajj. Uk-eo, ki ije formalno naperjen proti tujcema stil-oh, je v resnici ukrei^^en z ns-me^^m, da se Dunaj reši mnogo ^aiifi^iih bo^vjicev, ki so v vojni za<pusti'li svoje drmnve i>n abežali prred Rusi Ko <je Avs'tro-Og'rtka zar»ett začasno osvojila te ze-ailje, se niso povrnili c'iomorv, temveč so rarfSi ostali na Dunaju. Nrihova domovina je sedaj. Pcictka, ki ima dolžnost, da jih siprej me. Tcda Poljska ne kaže ,preveJ3kega nav-dvšentja fn Ifdbezjii do teh novih državljanov, ki so skoraj vsi židje, prekupčevalci najnižje vrste.
Poljska vlada je poslala nerm^koavstriiski vladi noto, v kattera protestira iproti povrn;ifcvti teh nezaželjivih državl»ancrv. »Arbei-ter 7ei-tung« polemizira s poljsko vlado in naglaša, da so vse države po polomu mcaarhr»;e sore-jele svo.:e državljane, in če so ti držasvijani žid^e, nižije vrste, ni povoda, da 'bi se ne sprejeli. »Anbeiter Zei<tfiing« izključuje seveda, da bi ta ukrep imel morda protižidovski značaj, toda dunajski antisemiti ®o ga spre;eli z tzado-voljstvom in delajo vse mogoče, da bi se tudi točno izvršil.
Vračanje nemškoavstrijskih ujetnikov v domovino.
CURIH, 18. »Neues Wiener Ta^blatt« pise, da se nemškoavstrijski vojni ujetniki nepre kidno vračajo. Italijanska mišrja v Insbrucku je sporočila neniskcavstrijsikEm oblastim, da se bo odslej pošiljalo pet vlakov na dan z vojnimi uijetn-ki. Vprašanje ^e samo, če >tcdo mo^le avstrijske železnice tolik promet prenesti.
Karel Habsburški odide na Špansko.
CURIH, 18. Birvši avoitnt'ski cesar Karel zapusti baje Švico in edide na Špansko. »Journal de Genove« poroča z Madroda, da se pripravlja Magdalenin grad v Santanderju za stanovanje bivšega aivstrijskega cesarja z družino.
Avstrija odklonila izročitev Bele Kuhna.
DUNAJ, 18. Avstrija je odklonila izročitev Bele Kuhna.
Ali ]e lorđ rs'u pr^ibi razeeMena ?
Trst, 19. septembra.
V danaSnjem jutranjem »Lavoratoru« či-tamo naslednjo (brzojavko:
»Rim, 18. sept.
Tittoni se je vrnil iz Pariza, dovršivši svojo nalogo. Razveljavila se je italijansko-franco-sk o-angleška pogodba, ki je podrejala Reko pod hrvatsko vrhovno oblast, in se je sklenil dogovor z entento. da Reka pripade pod ita-
lijansko vrhovno oblast. Će prMar.ejo Zedinjene države na to, bo vse tako; ioda če tudi ne pristanejo, se vendar praktično izvrši ta dogovor. Naravno je, da je bolje, biti v prijateljskih odnosajih z Zedinjenimi državami za. radi dragih zvez in razlogov. Stvarno je treba priznati, da je Tittoni dosegel svoj uspeh, če se upošteva poniževalni položaj prejšnjega odposlanstva. D'Annunzijevo podjetje je prišlo v slabem, neprimernem trenutku in je silno otežilo amerikansko odobritev. Tittoni bi bil, kakor je bilo napovedano, moral govoriti v soboto. Zbornica pa je odgodila svoje delo na sredo. Tittoni potemtakem izpregovori v sredo. Misli se, d^ se je ta odreditev izvršila po Tittonijevi želji, da bi govoril v mirnejšem razpoloženju, po razjasnitvi roškega vprašanja in prispetju Wilsoncvega odgovora. Jutri bo Tittoni poroča! v ministrskem svetu.«
* • •
Zelo bi želeli, da ibi nam cenzura ne črtala naslednjih izvajanj, in da ji olajšamo vest, naj povemo odikriio, da je naše ljudstvo — česar morda italijanske oiblasii ne vedo — v političnih stvareh tako dobro poučeno, da bo znalo čitati tudi belo liso, ki jo morda napravi cenzorjev svinčnik preko vsega, kar je ■bilo napisano tu doli.
Torej! Clara pacta, boni amici!
Ne prisegamo na » Lavor at or j e vo « poročilo; vendar pa predpostavLjamo, da je resnično, in zato gradimo na njegovo glavno predpostavko naslednje zaključke. »Lavora-torjevo« poročilo pra/vi: »E' stato anmilato il patto italo-franco-inglese ponente Fiume sotto la sovranita detla Croazia« — »RazveTjaviIa se je italijansko-francosko-ctrgleška pogodba, ki je podreqala Reko pod hrvatsko vrhovno oblast.« In kaj je rečeno s temi (beseJami?
Re?ta rte pin"sad^la Hrvatski takoimenovana »londonska pogodba«, ki so jo sklenile An-glešiVa, Francoska in Italija kot predpogoj vstopa Italije v vojno na strani ententnih velevlasti, ki so bile dotlej Angleška, Francoska in Rusiija, in j'im je bila pridružena kot mamjša vlast tudi Srbija, katera pa ni nikdar ne podpisala niti priznala londonske po^nJ-be. Amerika tedaj ni bila nkakor soudeležena. Londonska pogodba je bila skup italijanskih zahtev, za katerih izpolnitev so jamčile sepodpismee: Angleška, Francoska in Rusija; kako? Razdeljivo ali nerazdeljivo? Pač nerazdeljivo, kajti po izstopu Rusije sle Angleška in Francoska enako jamčili za izpolnitev pogodbenih obveznosti, kakor celota vseh treh obvezank. Či^gjAja je bilo jamstvo neraizdeljh-o, je tem	da je
prav tako tudi neraadeljiiva vsebina p^goribe same, kaijlti pogodba bi ne bila pogodba, če bi ne 'bila vezana na 'določeno vsebino, ki je neokrnljiva celota. Po^odiSa mora pasti sama po sebi, ako se odkrši del njene neokrnljive celote. In ta neclkmljivi del ipo^o-c'i^ene celote je — reško vprašanje. Z odkršitvijo reškega vprašanja pada potemtakem vsa londonska pogodba!
Treba pa je poleg tte*?a, iz saime^a bistva »pogodbe« izrva^anega zaključka upoštevr-ti Še dri rejo dejisitvo, ki je v sliivari še tem odločil-ne>še. Izvršitev »londonske pogodbe« je bila vezana na zmago ententnih vlasti v svetovni vojni. Zmaga ie mrišla;
Šoiske stvari.
Ker nam je bil za 15. t. m. obljubljen odgovor, sem se prejšnji teden opetovano oglasil pni g. drž. sve&iiku komeodatorju Barone, predsedniku novega šolskega sveta. Žalibog nisem ciobil določnega cdigovora na vsa podrobna vpraša-nia, nego samo splošne informacije o namenih oblasti glede na nase šolstvo. Javne lfu<!s*ke šole se odprd, učiteljišče brez dvoma tudi; vprašanje srednjih šol (gimnazij in realk) zahteva temeljitega preiehtavaaja. Tudi zasebnim ljudskim šolam se ne bado slavljale ovire, kolikor se te šole izkažejo za potrebne. Vobče je odlični funkcionar naglašal, da posveti oblast našemu šolr'tvu ono pažnjo, ki jo -zaslužuje. Ra»bil je zelo ipri-jazne »besede: to priznati sem njemu dolžan, sebi pa, omeniti, da sem poudtfjal, kako po več ko 10 mesecih hrepenimo po — dejanj£h.
Ker si ablsM glede zasebnih šol — kakor je treba sklepal iz zgornjega — pridržuje popolnoma samostojno, (po prejšnjem stanju nevezan-o so^bo, je pač najbolje, da se, četudi se ne moremo odreči pridobljenim pravicam, vlečejo prošnje za vsako zasebno šolo posebej z vsemi potrebnimi podatki o učnih močeh, učnem načrtu, šolskih prostorih, številu učencev rtd. Za Trst so dotična dela že v teku; za ostale kraje je najprimerneje, da se postopa sporazumno s Političnim društvom, citrar urad bo da«al potrebna navodila. Posebne prošnje se vlože -tudi za srednje šole.
Taiko se bo sedaj morala voditi akcija za naše šolstvo razdeljeno, za posamezne šolske naprave posebej, dočim se je doslej — že od novembra la^jđkega leta — uveljavljala bolj za vse šele skupaj. Vsi (torej povsod na delo, sporazumno in odločno!
Dr. Josip Wiiian-
Bssnase vesli.
VlMSOvaaia v obče ljudske m meščanske šole v mestu in ljudske šole v okolici za šolsko leto 1919—20 se bo-o vršHa 24., 25. in 20. t. m. Zrelostni izpi'ti za sprejem v srednje šole se bodo vr-šiJi v šolah v ulici S. Giorgio. ulkn Criotto in ul. Parini. Ponavtjalr.i izpiti se bedo vršili od 22. do 27. t m. r»a načm. ki ga določi Tavnatdi tozadevne meščanske $vdske) šoie.
Redni poduk se prične 1. oktobra cb 8 za ljudske in meščanske šole v inestu in ob 9 za šole v okolici. — Ljudsko šolo morajo obiskovati vsi dečki in deklice od šestega do izpolnjenega 14. leta, izvzemši on«, ki hodijo v kakšno višjo šolo. in one, ki se uče ali se bodo privatno učili, kakoT tudi one, ki iz zdravstvenih vzrokov ne morejo zahajati v šolo in ki so oproščeni od političnih oblasti.
Vsi dečki in deklice, ki morajo obiskovati obče ljudske šole, se vpišejo 24., 25. in 26. t. m. v šoli svojega okoliša, v spremstvu svojih starišev ali njihovih zakoncih namestnikov.
Naznanja se, da se vsl-cd otvoritve obče ljudske ,šo!e v ulici Ruggero Manila, vsi od ustanovitve »moške ljudske šole, ki je podrejena obči ženski ljudski šoli v ulici S. Giorgio, in vsled otvoritve nove obče moške in ženske ljudske šole v ulici Sv. Frančiška preuredil: šolski okoliši tako, da je omogočeno obiskovanje šol v lastnem okolišu; zaradi tc^a se ne dovoli v nobenem slučaju vpisovanje v kakšno drugo ljudsko šolo. lOdor se ne pokori tem določbam, zapade kazni, ki jo določujejo sedanji zakoni. — Izredni komisar.
Slovenske učne kitpge za ljudske in mestne šole v Julijski Benečiji za žolsko leto 1919—20 so: G. De Mididli. Libro di lettura per le scuole slovene per la II., III., IV., V., VI., Vil. e VHJ. classe (ed. Cappelli). Berilo za obče ljudske šole. — Generalni civilni komisar preskrbi bolj ubožnim učencem na svoje stroške potrebne učne knjige
O dogodkih v Reki nam ni mogoče poročati ničesar, ker nam ccnzura, kakor že povedano, črta vsa poročila, dasirnvno jih posnemamo iz italijanskih listov, ki objavljajo po cele strani poročil z Reke. To postopanje tržaške cenzure ie v resnici tako čudno, ća se mu ne moremo načuditi. V ita-Ujanskih listrh. ki preplavljajo Trst in vse ostalo zasedeno ozemlje, se sme čitati vse, domači listi pa ne »smejo objavljati ničesar. Nekaj drugega bi bilo, ako bi bili listi iz kraljestva prepovedani v zasedenem ozemlju; toda če se smejo javno prodajati vsepovsod v zasedenem ozemlju enako kakor -domači listi, pomenja tako postopanje proti domačim listom naravnost pospeševanje zunanjih listov proti domačim in "tako tudi znatno moralno m .gmotno oškodovanje domačega časopisja, katero se /nora itak boriti v vsakem pogledu z znatno večjimi težavi kot pa časopisje v kraljestvu. Ljudstvo si želi novic o tako važnoj dogodkih, kakor so reški, in zalo pač posega po zunanjih listih, kjer dobi vsega dovolj, dočim pa vidi v domačih listih samo bele pege. — V ostalem pa moramo ugotoviti glede reških dogodkov, da je očividno potekel po italijanskem vojaškem poveljništvu upornemu vojaštvu in D'Annunzaju stavljeni rok — četrtek opolnoči — za zapustitev Reke, ne da bi se bil ukaz izvršil. V Italijanskem časopisju namreč čitamo celo vrsto poročil, ki pripoveduje, da se na Roki ni nič izpremenilo. Listi iz kraljestva objavljajo cele stolpce D.Anmmziijevih povelj, govorov in pisem, ki kažejo vsa da se D'Aununzio nikakor ne imsJi pokoriti ukazom rimske vlade. Včeraj ni bSo poleg cenzurne strogosti tudi nikakršne uradne vest: c reških dogod-kib, tako da so naši čitatelji morali ostati popolnoma brez vsakega obvestila. Ce pojde tako dalje, nam ne bo kazalo drugesga, kakor da sploh opustimo vse poročanje o reških dogofkih, keT so vendar ne izplača, da bi pisaii In pisali —
* — - "fađar nudili
v 'listo občinstvu prazne stodpc$.
izpiti zrelosti s slovenskim učnim Jezikom. Kr.
generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo ■je -po kr. komisarijatu za goriški politični okraj z »Sokom 12. sept. 1919, št. 7S6, obvestil podpisano ravnateljstvo, da se bodo od 1.—15. oktobra t. L vršili pismeni in ustnveni izpiti zrelosti s slovenskim učnim jezikom. Pismeni izpSti za učiteljske kandidate in kandidatinje začnejo 1. oktobra ob 8 v poslopju nekdanjega ženskega učiteljšča v Gorici, Corso Giirs. Verdi št. 5. To obvestilo veija obenem kot osebno vabilo. Kdor se še ni priglasil, more poslati svojo dotično prošnjo do 25. t. m. podpisanemu ravnateljstvu, kjer se dajejo od U—12 in od 15—18 potrebna pojasnila. — Ravnateljstvo ženskega m moškega učiteljišča v Gorici, Corso G. Verdi št. 30. I.
Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 20 se ponovi pri četrtkovi premijeri sijajno uspela, fina francoska pošada v treh dejanjih »Nel!y RozJer« (»Njegova hišna«) z gdč. Mezge-čevo v naslovni ulogi in g. Silo v glavni moški ulogi. T<a burka je ena najzabavnejšito, vsa -polna zdravega humorja, in drži -poslušalca v neprestani napetosti, (tako da se ne more vzdržati smeha. Vstopnice so v predpredaji v veži »Nar. doma«.
—	Prihodnji četrtek se uprizori Herman Suder-mannova veleefektna socijalna drama »Čast«. Eno izmed glavnih ulog bo igral naš ljubi znanec iz prejšnjih sezon g. Boleslavski. V te} igri nastopi prvič v letošnji sezoni ga. Silova.
Sladkorja za vinogradniško uporabo nam je vlada oblj-mbHa dva vagona po približno 5 lir za kilogram. Čitajte par dni »Edinost«, da bodete vedeli, kje ga dobite proti takojšnjemu plačilu. — Tržaška kmetijska družba.
Odbor za varstvo interesov prebivalstva iz zasedenega ozemlja poziva osebe, ki so predložile prošnje za vojaške ali begunske podpore, nej javijo svoj sedanji naslov in pristojnost varstvenemu odboru (ulica Monfort 6 III. nadstr.), da se potem odpošljejo prošnje varstvenemu odboru na Dunaj.
—	Oni. ki so obiskovali šolo za vojaške zdravnike in ki stanujejo v Julijski Benečiji, lahko zahtevajo svoie dokumente potom tukajšnjega pomožnega urada varstvenega odbora (ul. Montfort 6. III.)
Tržaška kmeCska družba. V nedeljo se je vršil shod kmetovadcev na Opčinaih, katerega so se udeležili vsi vaški gospodarji. Po običajnem oo-zdravu in zahvali ena obilni udeležbi se je prešlo na volitev gospodarskega sveia, pri čemer so biu izvoljeni za predsednika g. Vremec Anton, Opčine 39, Vidan Ivan. Opčine 158, in Ban Ferdinad, Bane 48. Potem je bilo predavanje o raznih sezonskih delih, o umnem sadjarstvu in živinoreji ter o umetnih gnojilih. Pri razpravi se je govorilo o velikem pomankanju živine, bikov in prešičev v 'ržaški okolici, na kar je strokovni tajnik omenil, da se je to že -prosilo in da je vlača obljubila, da bomo dobili povsod bike in prašiče. Nato je dal tajnik tudi pojasnila o nabavi dreves, trt in umetnih gnoil, nakar je zaupnik Danetr Karel navajal uspehe svojih poizkusov z umetnimi gnojidi, s katerimi da je bil iako zadovoljen.
Jutri, v nedeljo, ob 17'30 bo sestanek kmetovalcev v društveni krčmi na Plroseku.
Prodaja kumar (angurij) prepovedana. Tržaški magistrat je iz zdravstenih vzrokov prepovedal z jutrišnjim dnem prodajo kumar (angurii).
Gorifki pevci prosijo note: zbore, mešane, moške itd. iter sploh vse. kar je na razpolago, tudi na nosodo v prepis. Hvaležno sprejema Anton Jerkič, fotograf ul. Roma 24, Trst.
Slovanska Čitalnica. Vsi odborniki in namestniki so naprošeni, da se udeleže važne odborove seje, ki bo v torek, 23. t. m. ob 19.
Podružnica Slov. plan. društva vabi člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi 21. t. m. na Erzelj. Odhod v nedeljo ob 7'30 z dTž. kolodvora do Štanjela in od tam povratek -zvečer. Radi obeda bo na zahtevo posameznika preskrbljeno v Branici.
Podružnica »Ljudskega odra« pri Sv. Ivanu. Danes, v soboto, točno ob 20*30 nujna odborova seja.
Alkoholno vprašanje v JugosJaviJi. Hrvatska vlada je vse gradivo o alkoholnem vprašanju, zbrano na enketali in konferencah prizadetih čini-teljev, odsrtopila centralni vladi v Bslgrad-.! s predlogom, da le-ta izda za celo državo SHS enotno naredbo o omejitvi točenja alkoholnih pijač. Tem povodom sklicuje .»Zveza gastilničarskib zadrug v Zagrebu« za 18. sept. v Zagreb konferenco zastopnikov gostilničarskih orgairzaci! iz Srbije, Vojvodine, Slovenije, Dalmacije, Herceg-Bosne in Med-murja, da zavzamejo v tem vprašanju enotno stališče. Obenem se bo razpravljalo o ustanovitvi osrednje gostilničarske zveze za celokupno kraljestvo SHS. _
Brezsrčnež. Neki Ivan Zergol se je včeraj prepiral z Marijo Sianič, češ da mu ta krade sadje iz vrta. Slamč je stopila v njegov vrt, da bi pogledala koliko škode so naredili tatovi. Tu ]o je pa zgrabil Zergol. ji zvezal z vrvjo roke ki jo eačel neusmiljeno pretepati, da se je uboga Sianič skoraj mrtva zgmdila na tfa. Nato Je prišel tudi nlogov sm, nakar sta jo spravila v neko klet, kjer sta. Jo začela pretepatf; potem sta Jo pa pustHa v kleti samo. — K sreči je prišel tam mimo neki mladenič in slišal stokanje v oni kleti. Stopil je vanjo in videl ubogo Stanič skoro mrtvo ležati na tleh. PoHIcal Je ka-rabinjerje. Kmalu nato Je prišel zdravnik z avtomobilom rešilne postaje. Ji dal prvo pomoč in jo dal odpeljati v mestno bolnišnico, kjer se nahaja v 10. odelkn.
V kopalne« okradena. Pred par dnevi Je prišla v Trst neka Ctementina Domič. Včeraj je hotela napraviti par kopdji v kopališču Esoelsior v Bar« kovljah. Preden Je šla v vodo, Je vprašala postrež-nico kopališča, če Je njena srebrna torbica varna. Postrežnica JJ Je zatrjevala, da ni v kopališču še nikoli nič zmankak). Domič Je postrežnici verjela in vtaknila torbico v suknjo. Toda raaočttnmje Je sledilo, ko se Je Domič vrnila v svojo kabino, kjer je pač našla suknjo toda torbice — ne. Javila je tatvino karabinjer jem. Skoda znaša 3646 lir.
Voziček je zmankal preteklo noč na Qo4don3e-
vem trsu nekemu Karlu Pairfgalliju. Skoda znaša
300 lir.
VeHka imtrlm? V vinsko skladišče Franca Bu satti, v uJ. C. Vasari št. 6, so preteklo noč vdrH nezrfani zlikovci fri odnesli iz skladišča — 40 lir
koiekov in eno suknjo.
—	Tudi v stanovanje Rome Bal v ni. del Toro 4, so preteklo noč vdrli tatovi in odnesli toaletno garnituro vredno
—	V Skednju, ' -• ^e Josipa Fuina, je preteklo noč obiskalo par i _ncev in odneslo raznega •blaga v vrednost '^v lir.
Vse ie dobrodošlo. Ivan Debiassi ima svoje skladišče v id. del Bosco št. 50. V noč je prišlo pre: skladišče več »kupcev«, ki so hoteli »nakupiti« raznib stvari. J^^jili so vrata zaprta zato so si pomagali na dr^,T.\ ičin. Preluknjali so zid na strani dvorišča in . prišli nemoteno »nakupovati. Ko so nsfožH! Joje tovore so lepo odšli, od koder so prišK. Drugo jutro Je gospodar začudeno gledal, ko je opazi!, <3a so mu kupci »pokupili« večjo množino tx>pra. bombaža in vrvi v skupni vrednosti 5600 lir. Javi! je ^kupčijo« kaTabinjerjem.
Za 400 lir usnja so neznani tički odnesli s krova paraika »Tergesteo«, kateri je bH zasidran na po molu Audace.
—	Na j zadnji in najnesrečnejši pa je bil neki Ferdinand Perissini. Hotel je odnesti iz proste luke 4 kg kave toda kaTabinjerji so ga zasačili na izhodu in ga aretirali.
Blaznost v cerkvi. V cerkvi sv. Antona novega se je včeraj vrgel na tla neki Edvard Coen. Mož je lepo razpel roke »n prekrižal noge, boteč na ta način posnemati Kristusa. Revež je bil očividno blazen. Vse je začelo bežati iz cerkve. Neka; eri so šli klicat Trevesa, ki je prišel takoj s tremi pomagači na lice mesta. Ko jih je Coen zagledal, je začel grizti in brcati na vse strani. Toda kmalu so ga ukrotili in ga s kočijo odpeljali v mestno bolnišnico.
Od žalosti |e zblaznela. Trevesa so včeraj klicali v Livade v I'Stri. Takoj sta se odpeljala z avtomobilom dva njegova pomogača in našla kmetico Marijo B., ki je kazala znake blaznosti. Marija B. je <inevno pričakovala vesti svojega soproga. ki je odšel začetkom vojne na bojno polje. 2e tri'leta ni slišala glasu o njem. V tem času pa je uboga žena s svojimi tremi otročiči živela v veliki bedi. Predkratkim je začela sumiti, da je mrtev in od prevelike žalosti je zblaznela. Pripeljali so jo v inrkajšnjo bolnišnico na opazovanje.
Vrgel se Je v morje. Včeraj so našli blizu pomola 2 v prosti luki »truplo, ki je plavalo na morju. Poklicali so karabinjerje, ki so potegnili truplo na suho. Pri mrliču niso našli nikakib dokumentov; ne ve se, kdo je utopljenec. Zdi se, da gre tu tza samomor, ker so našli v njegovih žepih polno kamenja, Mož je bil najbrž težak, kaže okrog 45—50. Na čelu ima rano. ki jo je dobH najbrž pri padcu v morje. Zdravniška komisija je ugotovila, da je smrt nastopila že pred petimi dnevi. Odpeljali so ga v mrtvašnico na občinskem pokopališču.
Porotno sodišče.
Včeraj je bila pred sodiščem neka Frančiška Kos-Schmier, stara 38 let, kmetica, stanujoča v neki vasici blizu Labina, obtožena, da je v noči 30. aprila umorila svoje lastno dete, ki se je rodilo v isti noči.
N;en mož Matej je biJ vojni ujetnik v Italiji; ona je liubimkovaJa, kakor zatrjujejo vaščani z nekim lepim vaškim fantom, z Matejem Palisco. Meseca novembra 1918 se je začelo govoriti, da je Frančiška Kos-Schmier noseča. Ker je često hodila dela: na polje s PaJisco, je padel seveda takoj sum na njega. Kakor je to navada v tamošnji vasi. jo je pozval tajnik, naj se da preiskati od zdravnika, kar je obtoženka tudi naredila. Zdravnik je ugotovil, da je Frančiška Kos dejanski noseča, oziroma da mera v kratkem poroditi. Vkljub temu je ona Še vedno trdovratno tajila. Zato so jo tajnik in drugi vaščani. ki so jo poznah, prijateljski posvarili, naj počaka mirno in naj ne dela nikakšnih neumnosti.
Tudi babica Ana Filippi, od katere se je Frančiška Kos - Schnrler dala preiskati, ji je zatrjevala, da ne gre tu za navadno želodčno bolezen, temveč da je noseča v sedmem mesecu. Kos-Schmier se je jako užalila, češ ker babica dvomi o njeni poštenosti.
Prvega majnika zjutraj pa je zapazil neki Dominik Cnapicli, da je bila obtoženka sicer še vedno široko oblečena toc'a ne več tako debela kakor prejšnji dan; zvedel je od neke Dominike Kos, da je videla pred hišo obtoženke sledove krvi, po katerih je on prišel do nekega zida v katerem je našel zazidano truplo mladega bitja. Zdravniki so ugotovili, da se je rodilo dete živo in umrlo vsled pomankanja -pomoči in vsled prenizke temperature, kareri je je izpostavila kruta mati.
Sledovi so peljali od hiše Frančiške Kos-Schmier naravnost k onemu zidu. Obtoženka ni hotela dolgo priznati svoje krivde, končno pa izpovedala, da je imela v odsotnosti svojega moža neko razmerje z Matejem Palisco. Ko je izvedela, da je noseča, ni vedela na kakšen način bi skrila to sramoto. Pozneje se je udala usodi. Obtoženka pravi, da je padla nekega jutra nezavestna na tla pred hišo in ko je zopet prišla k zavesti, je zapazila pod seboj mlako krvi in mrtvo dete. Naročila da je nekemu Josipu Dusmanu, naj skrije otroka.
Priča Dominik Cnapioh pove, kako je našel mrtvo dete. Pravi, da ie obtoženka vedno «trdila, da ni noseča. Dvanajstletni hlapec Josip Dusman trdi, da ni on pokopal otroka, ker je preplašen zbežal, ko je vpdel gospodinjo v krvi. Josip in Dominik Kos trdita, da je obtoženka Kos-Schmier ljubimkovaia s Palisco. Babica Ana Filippi pripoveduje, da je preiskala obtoženko in ngotovila da je v drugem stanu. Svetovala Ji je, naj se pusti preiskati tudi od zdravnika m Ji priporočila, naj ne dela nikakih nespametnosti.
Pravorek.
Ker so porotnki enoglasno zanikali vsa njim predložena vprašanja je oprostilo sodišče obtoženko Frančiško Kos-Schmier, katera se Je zahvalila hi odšla.
t
Borzna poroflla.
Ti-\ dne 19. septembra 1919. n sčaU:
Jadranska banka *	250- 255
Cosulich (Austroameric&na)	485— 493
Dalmatla (Parob. tir.)	300— 310
Oerolimich	1450— nom.
Lloyd	895— 910
Lussino	1450— nom.
Martinolicb ^ *	380— 390
Navigazione L K-cesttn*	1400— 1425
Oceania "	420— 440
Premuda,	* 600—nom.
Tripcovicb	510- 520
Assicurazioni OeneriH	16500—16750
Riunione AdrlaOca	3075- 3150
Ampelea	430- 440
Cement Dalmatla	280— 290
Cement Spaiato	330— 345 Čistilnica petroleja (RaK. O« Mi«.) 1750- 1800
Čistilnica riža (Pflatara rieo)	285— 300
Krka	385- 395
Tržaški Tramway .	210—220
Tržaška tvornica ci*	• 950- 1000
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorođnđconi, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš preliublieni sin ozir. svak in nečak, gospod
Pavel Cigoj
uradnik
včeraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v nedeljo, 21. t. m., ob 9 iz mestne bolnišnice.
Trst, 19. septembra 1919. Ivan in Tereza Cigoj. starši. Ivan, brat, Emilija, Terezija, Sllvija, Marija, sestre in ostali sorodniki.
Novo pogrebno podjetje Trst. Corso V. E. III. 47.
HALI OGL&Si
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša priSvOihina L 2'—.
SODI, vinski (skupno 200 M) po 300700 1 so na prodaj pri F. Nemcu v Nabrežlni (postaja). 4091
V DIVAČI št. 8 ise odda v najem buict.
4092
STANOVANJE, sobo in kuhinjo, tudi v okolici, iščem. Ponudbe pod »Stanovanje« na ins. ocd. Edinosti.	4093
PRODAM travnik ?n vinograd z izvirno vodo, 3600 sežnjev, v Zavijah, Monte Castiglione za Lir 12.600. Fotograf Jerkič, ul. Roma 24. 3312
LEPO meblirano sobo oddam v najem slovenskemu uradniku. UL S. Oiusto 3. IL vr. 14. 4094
OMNIBUS za 10 oseb. dobro ohranjen in krasno izdefon steber iz litega železa, visok Čez 4 m za kako Testavraciio, se proda. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. '	4086
TROST JANKO v Mariboru, Ferd. ulica 3 III.. ima na razpolago več hiš, vil. trgovin in se priporoča svojim rojakom za posredovanje. 3316
HiSA s 4 prostori, i hramb a za Orodje, za vse pripravna, z majhnim vrtom se proda radi družinskih razmer. 1 minuto od postaje, na razg ed-nem kraju Cena 13.000 lir. Naslov pove .ns odd. Edinosti.	i084
KDOR se seli in proda pohištvo, naj prinese naslov na ins. odd. Edinosti.	4078
PRODA se ra-di selitve v LoČniku pri Gorici hiša. 8 lokalov, hlev, idvorišče, vse v dobrem stan;u. In njiva 500 kvadratnih sežnjev. Ponudbe: Ajdi-dišek, Trst, Trg Oberdan 2.	40S3
KROJACNICA Avgust Srular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
UČITELJ poučuje otroke ljudske šoie. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	4040
GOSTILNA »Andemo de Pepi«. ul. Massimo d'A-zeglio št. 3, je na prodaj. Natančne poizvedbe istotam.	4079
SLOVENKA, MODiSTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okclk:i. Uiica Alessandro Volta št 2 V. nad., vrata 19 (za ljudskim vTtom.)
40 - Alia clitU fli Tfleste-40
Izsotosljsns u:o!Rg cfceRe.
Ulica G. Ca^accl (prej Torrsnte) Stev. 40.
Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremočljivih plaščev In pomočn kov. Absolutno konkurenčne ceie.
v Kozini,
kjer se nahaja sedaj gostilna in trgovina, se proda, o;iroma se odda v najem. — Natančna pojasnila pri Andreju Obersnelu v Divači pri kolodvoru. — V Divači istotam se proda velik voz.
ZLATARNICA G. P1210, TRST
m nahaja na Korzu St. 15 C>iv3a salarnica G. Z R-COV1TZ & FigJIo)
VeHka libera »rebrnih In »latih u>, uhanov. verIHc itJ.
TOMBOLA
se bo vršila v nedeljo, 21. t. m v Sv. Krfžu pil Trstu. P ed tombolo in po t mboli PLES. Svira gotiba z Sv. Križa. — Dobiiki: činkvina 100 L, tombola 200 L. — Odoor.
Sgiršjme se
v trgovino mešaneg? blaga na deželi. Cenjene ponudbe z za htevo p!a?e na in ser. oddelek Edinosti pod Stev. „1887".
DLOGfl DR M ZLATAKIHE
veliko izbero se vdobi pri
A. POVH v Trstu IJ2|
TRG GARIBALDi (BARRlEitA) 3. I
I p
TRO '
21
VELIK JAVEN
PLES
priredi mladina
v iemttn v M
K obilni udeležbi vabijo
prireditelji.
ZOBOZDRAVNIK
D". M&MEK TKST
Corso 24t I. nadstropje
Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop.
Brsztiolsstao himi zoX pMmj2 in mM ziMi
dvonadstroi na, primerna za letoviščarjV s primernim dvoriščem. Cena po dogovoru. Pojasnila v Do ini štev. 10.
Podpisani naznanjam gostilničarjem v mestu n okolici, da sem dobil večjo množino
Istrskega, novega, I JI , cm ga in aga vš&a,
katerega prodajam po zelo ugodni ceni.
Franc Tomažfč
ulica Kolino a v>nio št .v. 3
(zal 'ga na dvorišfu)
^ II,- , ■MIJHBHm'»M*W- L	^
r. FišA^iuna
f?f ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -tlica Genova	[23
št. >3, I nadstr (prej ulica Campanilc)	p.«
Tthniški vodji Johnscher, «lol ^oletrii	k^jj
asistent Dr. J Č nnaka - Udiranj«* zu	Jt^
Urez ooleCfn. Plombiranji Umetri zojje.	j, ^
I »on u us a z
restavracijo in Euentualno Kcuirna,
se odda v nažeer,
tuđi tako], ker se sađanji najemnik ž2li izseliti. — U informacije In ranudSe: Tržala posojilnica in Iirsnilnku u Trstu, fi ::olni dom.

V zelo prometn m kraju se odda v naj'em
z dobro Močo trgovin] in $cs i'no.
Zraven so g spodarska posl pja, obsežno, obdeUno polje, senčnati in sa ni vrtovi, studenčna voda itd. — Vse je. v najboljšem stanu in z Inventarjem. — Na-top takoj ali kasneje po dogovoru. — Naslov pove inser. oddelek Edinosti pod štev. „1919-1.
Hi
3
[jadranska banka
Deln. glav. K 3\m.0)3, Rediva KJ.jJJ.0j0 Centrali: TUf
flalun diRnjirai) 5 - Kili Ml
Podražni:e: Dubrovnik, Dunaj. 'Cotjr. LJubljana. Metković. >mtiji Sp it. Šibeni«. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nč.io str jo ^pijijai« posla
Sprejena vloja
na hranilne knjižice proti i l/a1 a letnl-n obra-stlra v bancogiro-prometu proti i>/o letni n o-brestlm lia odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih. k1 sa Imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Iiiiv ujia vmistit jniili (>ifu iiuiifii
Blagajna posluje od 9 do l i