Leto fff.f itev, 24 Mtnim p»v*mllran«< J Ljubljani, oetek dne 28. januarja 1921. Posamezna itev. 1 K ob 4 sjotra). •eloletoo ..180S .. U. xa»e piše, da se ratinkacijske 'istine rapallske pogodbe zat*> še niso izmenjale med Jugoslavijo in Italijo, ker je pričela Italija nova pogajanja z Jugoslavijo v svrho dopolnila rapallske pogodbe. Italija zahteva novo «nredbo» Boke Kotorske. Pri ra-pallskih pogajanjih se ni govorilo o demilitarizaciji jadranske obali. Sedaj je zahtevala Italija v duhu prijateljstva, ki navdaja rapallsko pogodbo, da se Jugoslavija zaveže popolnoma razorožiti Boko Kotorsko in da tamošnjih arzenalov ne uporablja za nikakršne vojaške svrhe, kakor tudi, da se zaveže za večno, da ne bo oborožila nekaj manjših vojnih ladij, ki jih ima v razorože-nem stanja in da si ne bo nikdar omislila nikakršnih ladij, ki bi dopolnile jugoslovansko bojno mornarico. Boka Kotorska je namreč skupaj z Lovčenom velikanska pomorska trdnjava, kakršna ne bi 3«nela obstojati na iztočni obšli Jadranskega morja. — List dostavlja, da je Jugoslavija odklonih italijanske predloge. Iz zascdeiog«« r,zemlja kijepor.v pallski pogodbi prisojeno Jugoslaviji, pa prihajajo vesti, ki kažejo, da se pripravljajo Italijani, da os«- *im še nekaj časa. Neuspeh pariške konference Pariz, 27. jan. (Izv.) Pariška konferenca bo jutri zaključena. Nadaljnja posvetovanja se bodo pričela v Londonu 21. februarja. Pariz, 27. jan. (Izv.) Konferenca danes dopoldne ni imela nobene seje, čeprav je bila napovedana, da razpravlja o razorožitvi Nemčije. Vrše se špecijalna posvetovanja v malem komiteju. Lloyd George hoče biti že v nedeljo v Londonu. Interes francoskih krogov za vprašanje razorožitve Nemčije je presenetljivo majhen. Kopenhagen. 27. jan. (Izv.) Angleški listi izražajo nezadovoljstvo s pariško konferenco, ker nima nobenih uspehov, marveč je vsa vprašanja odrinila v negotovost. Tudi o konferenci, ki se ima vršiti v Londonu, se izražajo pesimistično. «Ti-mes» karaktenzira posebno neodločnost v avstrijskem vprašanju, ker grozi nevarnost neposrednega poloma Avstrije med tem ko konferenca ne pride do nikakega pravega sklepa v tej zadevi. Pariz, 27. jan. Diplomatski sotrud-nik Agence Havas poroča: Finančni minister Deumer je na včerajšnji do- poldanski konferenci izjavil, da vsota za obnovo, ki jo dolguje Nemčija po podatkih reparacijske komisije zaveznikom, znaša 212 milijard zlatih mark, k čemur pridejo še obresti. Od tega bi dobila Francija 110 milijard. Po poročilih iz britanskih krogov, bi se Angleži držali vsote, domenjene v Boulogni. Francozi pa bi to sprejeli samo, ako bi Francija dobila nadaljnje pridobitve, gotove pred-pravice in odpust medzavezniških dolgov. Poročilo, ki ga poda maršal Foch konferenci, bo naglašalo potrebo, da sklene konferenca naredbe, ki naj se izvrše. ako Nemčija ne bi izvršila določb dogovorov, zlasti zasedenje nadaljnjega nemškega ozemlja in podaljšanje zasedbe Poren-skega Pariz, 26. januarja. Konferenca je priznala Estoniio kot samostojno državo. Latiška se bo priznala po ureditvi vprašnja Vilne. Pariz, 27. januarja (Izv.) Včeraj le prispel semkaj na povabilo angleške vlade Venizelos. Takoj po svojem prihodu je konferiral z angleško de'e- g«C" .. ' Komunističen puž v redakešli »Lavoratora*. Trst, 27. jan. (Izv.) Na strankinem zboru italijanske socijalne demokracije v Livornu je — kakor smo že poročali — med delegati Primorja (Veneti je Giulije) dobila komunistična frakcija okrog 1000 glasov večine nad staro socijalistično. Ko sta se obe novi frakciji konsituirali kot stranki, je ostal tržaški dnevnik .,La-voratore" v rokah stare socialistične stranke, keje voditelji so ga imeli že od nekdaj. Včeraj zvečer je pa pod vodstvom Funtarja, Calligarisa in nekaj drugih znanih prvakov levice množica komunistov zasedla tiskarno in uredniške prostore Lavora-tora, izgnala jedinega tam se naha-jajočega urednika in proglasila, da sta list in tiskarna njihova last. To so izjavili tudi urednikom in vodstvu stare socialistične stranke, ki so bili takoj alarmirani in prihiteli pogledat v tiskarno. Stavci in drugi tiskarniški uslužbenci so proglasili svojo solidarnost s starim vodstvom in zapustili tiskarno, tako da Lavo-ratore danes ui izšel. Za danes zvečer je sklican izreden občni zbor tržaških soc. strokovnih organizacij v društveni dom, kjer bi se naj zaključilo, ali večina odobrava nastop komunistov ali ne. Podrobnosti o netrem umoru v Prekmurju. Dolenja Lendava, 27. januarja. (Izv.) V torek dne 25. t. m. se je v Dolenji Lendavi v Prekmurju dogodil zagoneten umor našega častnika. Ta dan sta se v mraku napotila kapetan Zaje in poručnik Rudolf Ridling tamošnje gar-nizije (43.pešp.) na lov na divje race k potoku Lendavi. Ob potoku sta zavzela svoji stojišči okrog 230 korakov vsaksebi. Ko je prišel kapetan Zaje do svojega stojišča, je že začul puškin pok z mesta, kjer je stal poručnik. Najprej je mislil, da je poručnik ustrelil in da je zadel že prvo raco. Toda tik nato je začul tri zaporedne strele iz brovvninga. Stvar se mu je zdela skrajno sumljiva, zato je takoj odhitel nazaj k stojišču poručnikovem. Istočasno sta se približala tudi oba sluge, kape-tanov in poročnikov, ki sta bila tja naročena. Do poručnika prišedša trojica je zagledala častnika na tleh. Bil je mrtev. Kdo je ustrelil Ridlinga? Ka-petanova in poručnikova puška sta bili še nabiti, kakor se je takoj na licu mesta dognalo. Ker je bil prvi strel oddan iz puške, je jasno, da je vsaka nesreča izključena. Obdukcija je dognala, da je bil poručnik od neznanega zločinca ustreljen v trebuh in da ni bil takoj mrtev, marveč da se je še potem branil. Potegnil ie svoj browning in ga trikrat izprožil proti napadalcu. V bližini mrtvega poručnika Ridlinga se ■ je našel odstre!jen prst morilca. Po tem Dunajske nesramnosti i se sklepa, da je morilec streljal na n fiisanclauiii poručnika iz naivone bhztne. Ko ;e po- . » . | ručnik pri obrambi izstrelil svojo pi- Zarich, 27. januarja. (Ivz.) Dunajski • 8{oJo je morilec naseril puško poručni-Sudslavisches PreBbureau, ki ga vo- !ku naiavnost v srce in ga unsoril. Ob-di znani Otto, razširja po inozemstvu > dvkcija kaže da se je umor moral iz-vest, da je bil te dni pripravljen aten- na ta o krivcu ni doslej j tat na našega regenta Izvršiti bi se:ne duha ne sluha. Žandarmerija in to-moral nekje na prostem; izvršila bi ga J jjg^ Krvavi neredi v Italiji. Politični položaj. . Beograd, 27. jan. (Izv.) Pašič je se vedno bolan, vsled česar so pogajanja glede izpopolnitve vlade zastala. Ljuba Davidovič ga je obvestil, da ie nujno potrebno, da se pogajanja nadaljujejo in razbistri situacija se pred volitvami ustavnega odpora. ki se bodo najbrže vršile v torek. Beograd. 27. januarja. (Izv.) Novi imancni minister Kumanudi je danes nastopil svoje mesto. /leTnpKM 27• ianuaria. Včeraj in da- R« J"i° konstituante. s!an?Xr?7- ianuar>a- Vest> da gma Rachceve stranke ne gredo v ,p0V2r°čila, kakor javlja lista", veliko ne-razpoloženje v Jugoslovenskem in Narodnem klubu. Beograd, 27. januarja. (Izv.) Ob prilik; svojega zadniega bivanja v Za-grebu je rekel dr. Tncnbič, kakor je doznal Vaš keresocr rf=nf, Stipi Radiču naravnost v lice: ,Kot Hrvata me ie Vaše politike sram " Milan, 27. jan. (Izv.) Zadnji spopadi med fašisti in komunisti bodo imeli politične posledice v italijanski zbornici. Obe socijalistični frakciji, stara in komunistična, se pripravljata na najostrejšo opozicijo proti vladi, ki jo smatrata za odgovorno za zadnje dogodke in napade. Izzvati nameravajo v parlamentu veliko debato. Medtem je prišlo do novih spopadov med delavci in fašisti. V Ferrari sta se spopadli iznova dve skupini, ki sta streljali druga na drugo z revolverji. Nekaj socijalistov je ranjenih, med njimi trije težko. Tudi v Vignoli je prišlo do spopada, streljanja in metanja kamnov. Na obeh straneh so ranjenci. V Cecini pri Livornu je prišlo do krvavih pretepov, pri katerih so karabinijerji branili fašiste proti socijalistom. En karabini-jer, en socijalist in deset fašistov je težko ranjenih. V Firenci so v odgovor na te dogodke fašisti napadli tiskarno komunističnega lista «La Di-fesa», nagnali stavce in jih pretepli, potem pa razbili vse stroje in tiskarno ter uredništvo zažgali. Tiskarna je pogorela do tal. V odgovor so delavci vseh strok, tudi pri vodovodu in elektrarni, proklamirali generalno stavko. Mesto Firence je sedaj brez razsvetljave in brez vode, seveda tn-di brez tramvaja, časopisov itd. V pekarnah se izdeluje kruh samo za one, ki se izkažejo s posebno izkaznico delavske zbornice. V mesto dohajajo vojaška ojačenja. Bati se je novih spopadov tudi po mnogih drugih mestih Italije. Razburjenje med delavstvom is meščanstvom ra- * ste. V Modeni in Bolonji so napovedani slovesni pogrebi žrtev iz zadnjih spopadov. Oblasti so morale pod-vzeti ve!;ke varnostne priprave. Tudi v Rimo je sedaj kar cela vrsta stavk. Stavkajo vsi hotelski nastavljenci, strežaji, kuharji, vratarji, hišne itd., nadalje osobje glavnega mestnega tržišča, težaki in postrešč-ki, pekovski nastavljenci in mlinarji, vsled česar je vojska zasegla tri največje rimske mline. V Chivassu so v spopadu s fašisti delavci ustrelili nekega iz Reke vrnivšega se legijonar-ja, fašisti pa so na to hoteli napasti delavski dom in ga zažgati, kakor so druge, toda to pot so jim karabinijerji zabranili namero. V okolici Vi-cenze, zlasti v Cavarcere, je nastala splošna stavka poljskih in indnstri-jalnih delavcev. Lugano, 27. januarja. (Izv.) Na majhni železniški postaji železnice Ca stellamare - Foschia je oropala tolpa železniških roparjev tovorni vlak in ie prestavila skretnice na tiru tako, da je trčil rimski brzovlak v tovorni vlak. Več potnikov je poškodovanih. Prišlo je do streljanja med roparji in kara-binjerji brzovlaka. London, 27. jan. Kakor poročajo iz Milana, vsebuje načrt italijanskega obratnega zakona določbe, da zakon ne velja za državne in tiste obrate, kj imajo manj kakor 60 delavcev, tako tudi ne za nove obrate. Obratni svet volijo delavci. Njegov mandat ne bi smel trajati dalje, nego tri leta. Mnogo industrijalcev je izjavilo, da rajši opuste svoje obrate, kakor da bi jih še nadalje vodili s takimi pogoji- dva častnika Wranglove armade s pomočjo nekega gardnega častnika ki je imel baš komorno službo. Gardni častnik naj bi izvabil regenta v zasedo, kjer bi ga ruska častnika ubila. Po naključju se je pa regent iz lastne ir.ici-jative poprej odstranil in vrhu tega je policija prišla zasedi na sled ter našla tudi bombe. Dotični častniki so ušli... Otto. ali s pravim židovskim imenom Wei8, je znan kot najstrupe-nejši obrekovalec Jugoslovanov še izza stare Avstrije. Sedaj nadaljuje ta posel. Najlepše je pa to, da razširja nesramen žid svoje laži kot „Sudsl. PreBbureau" in se jim na Dunaju splošno pripisuje nekak poluslužbeni jugoslovanski značaj. Op. ured.) Spor med bolISeviiki-mš voditelji. Kopenhagen. 27. januarja. (Izv.) Moskovska ..Pravda" poroča o konferenci med voditelji sovjetov in zastopniki obratov, pri kateri je prišlo do hudega spopada med Ljeninom in Trockijem ter Buharinom. Ljen in je obdolžil Trockega in Buharina, da sta povzročila spore. Trockemu pravi I.je-nin, da je birokrat in da ni socijalist, Buharinu pa pravi, da neti medsebojne spore in hujska k nezadovoljnosti. Imperijalistižni furor- Milan, 27. januarja (Izv ) Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je izjavil nasproti ameriškemu žurnali stu: še nikoli se ni izdalo v Evropi toliko za oboroževanje kot sedaj. Propadanje je pričelo. Velike in male narode (mali se uče od velikih) je zmešala imperijalistična ideja. Italijani so v tem oziru pred vsemi. Združene ameriške države naj bi v svojem in v interesu človeštva izpregovorile pametno besedo in napravile demokratičen svetovni program. Iz avstrijskega kon-kurza Dunaj, 27. januarja. (Izv.) Centralni komite brezposelnih je naslovil na socijalno upravo svoje zahteve, ki vsebujejo med drugim ceno prehrano, polno prejemanje pod|wre za brezposelne in invalide v štirikratnem dosedanjem iznosu, takojšnji nabavni prispevek najmanj 2000 kron ali pa obleko za one, ki so že več kakor dva mo&eca brez i*>sla. Zahteve so stavljene v obliki ultimata in s terminom 31. januarja. preisKineta oogoaec z največ- jo vnemo, vendar doslej brez rezultata. Misij se, da je ustrelil oficirja kak divji bvec. ki v Prekrar.riu niso redki. Druei pa mislijo, da gre za naročen umor. Poručnik Ridling je bil tnlado-oženicn in šele 31 let star. Mislijo, da se je n?d njim maščeval kakšen nekdanji Ijubavni tekmec. Sprva se je zdelo, da je morilec rt bližnje vasi in vojaški komandant v Lendavi je zagrozi! z ostrimi represa-lijami, če se morilec ne javi. Med tem so civilne oblasti vzele zadevo v svoje roke. Razbiirjenie med prebivalstvom je veliko. Sporazum v Sentjan-skem rudniku Ljubljana. 27. januarja (Izvirno.) Včeraj so se končali pri tukajšnjem rudarskem glavarstvu pogajanja med šentjanškimi rudarji in lasbrkom tega premogovnika, g. Jakiiom. Rudarjem so načelno priznani prejemki v isti izmeri. kot jih prejemajo velenjski rudarji. Razlika obstoja le v tem, da « se vzele za jjodiago šentjanških prejemkov toliko nižje postavke, v kolikot so v St. Janžu nižje cene za živila kot v Velenju. Razne vesti Bakar, 27. jan. (Izv.) Reška vlada je izdelala volilni red za mesto Reko. v' kratkem ga objavi. Beograd ,27. januarja. (Izv.) Eks-presni vlak Berlin - Dunaj - Budimpešta - Beograd začne voziti s 1. junijem. Beograd, 27. januarja. (Izv.) Na predlog ministra trgovine in industrije dr. Kukovca je znatno znižana uvoz na taksa in carina za papir, da se s tem omogoči nabava cenejšega papirja za časopise. Beograd, 27. januarja. (Izv.) Komisija, ki je odrejena za pripravo po trebnega materijala za trgovinska po gajanja z Italijo, je pričela v ministrstvu trgovine in industrije svoie delo Beograd. 27. januarja (Izv.) Na dan praznika Sv. Save je podelil ministet prosvete odlikovanje Sv. Save III. razreda članici zagrebškega gledališči Strozzi, med več drugimi tudi vaeuči-liškemu profesorju dr. Ilešiču. London, 26. januarja. Na železniški progi chambrinske dražbe v Walesu sta trčila dva vlaka drug v drugega; 20 oseb ie mrtvih in mooeo ramenih Jadranski dan. i Zamenjava »oročeg". 'zamenjava se . povsodi v redu vrši .Maister m okrajni glavar dr. Lanfšil Ir privatnega prometa ?e dvajseldinar- udeležila znane prireditve mariborske Bne 6. feEruarja kronajo Italijani, noval ta dan. S slovesno proslavo aneksije svoje nasilje. Dne 6. februarja bodo vihrajoče laške zastave in zvonovi cerkv a naše Primorce zaman vabili k proslavi, ker če tudi odvisni cd novih gospodarjev, bodo imeli naši pod jarmi j eni rojaki pogum in možatost, da z molkom protestirajo proti nasilju. S tem pa nam nalagajo oni dolz-rost, da je 6. februar tudi za nas pomemben dan. In če smo rodoljubi, če smo borci za svobodo, potem bomo sami spoznali pomen tretjega usode-polnega datuma in sami od sebe storili vse, da postane 6. februar »Jadranski dan Jugoslavije". Kakor Vidov dan pri Srbih, tako mora postati Jadranski dan pri nas j Zato pripravljajte se na Jadranski dan, zato delajte za njegovo silo, zato ne opustite ničesar, kar mu bo v slavo. Na zasedenem ozemlju bodo razvite trobojnice proslavljale nasilja, pri nas morajo čme zastave oznanjati bodočo zmago. Na odtrganem ozemlju se bodo cedile neskončne fraze in laži o osvoboditvi, pri nas morajo shodi po vsej Jugoslaviji povedati, da je to laž. Tam preko bodo delili nagrade tistim, ki izdajo nas, pri nas pa zbirajmo ža „Jugoslovensko Matico", da nagradimo'one, ki so ostali zvesti nam. V Julijski Benečiji bodo zatrjevali dan narodne žalosti, pa tudi svetel našim, da je vse končano, da je od-prisege naše neomahljive zvestobe j por odveč, naša proslava Jadranske- do odtrganih. Vidov dan je dal Srbom silo, da so zmagovito prenesli stoletja največjo Golgato trpljenja, kar jo pozna zgodovina. Jadranski dan mora nam dati silo, da zmagovito končamo tudi poslednje trpljenje. ga dne pa jim mora reči. da še ni vseh dni konec. Tako zahteva interes vsega jugoslovanskega naroda, tako mora biti proslavljen „Jadranski dan", Samo malo časa nas loči od Jadranskega dne, zato podvizajte svoje Vidov dan je dal Srbom silo, ker delo> p°desetorite svoje pri- je slonel na narodni pesmi, ker ni j Prave-bilo Srba, ki ne bi tudi v najtežjih! Patriotizem zmaguje vedno, s pro-prilikah častil ta dan. Jadranski dan j slav<> Jadranskega dne dokažite, če mora dati nam erako silo, ker sloni i patrioti. na globoki zavesti nas vseh, ker ne. Vsi na delo za slavo ,jadranske-sme biti Jugoslovana, ki ne bi praz- ga dne". Politične beležke '-f Cerkvena jurisdikcija v Jugoslaviji Ker so sedaj z rapallsko pogodbo vse naše držaje meje končno določene, je nastopil trenotek, da se urede tudi meje kotcliških škofij v. Jugoslaviji. V to svrho se je, kakor „Nova Doba" iz zanesljivega vira doznava, naše ministrstvo ver obrnilo na vse škofe, da v tem oziru stavijo konkretne predloge na podlagi katerih se bo vlada pogajala z Vatikanom glede cerkvene organizacije v Jugoslaviji. - Proti državnim uradnikom — ko-Snimistom. Ker se morajo po vladni ob-znani odpustiti iz državne službe vsi komunisti, je beograjska policija zahtevala od ministrstev seznam uradnikov, da policija naznači v njih vse komuniste, ker ima v svojih rokah točne sezname vseh komunistov. '+ Naknadne volitve v občinske svete V Srbiji, ki so se vršile te dni v raznih obanah, so končale vse z zmago koalicijske liste demokratsko - radikalske. Ta lista je doslej zmagala v Valjevi, Kragujevcu, Skoplju in Prilepu. Komunisti, ki so ostali povsod v manjšini, so izgubili mnogo glasov. -f Bolgarija, Poljska in Romunija. Iz Sofije poročajo: Na merodajnem mestu odločno dementirajo vest, da se pri posetu bolgarskega ministra Stambolij-skega v Bukarešti govorilo o vojni konvenciji med Bolgarsko, Poljsko in Rumunijo. V- Čehi ia Nemci. Iz Prage poročajo 26. januarja: Kakor javlja tribuna*, je v prehranjevalnem odseku poslanske zbornice prišlo do spora med nemškimi in češkimi poslanci, ker je nemški socijalni demokrat Fi-scher hotel podati svoje poročilo v nemškem jeziku, čemur pa so se Čehi uprli. Fischer na to ni podal Svojega poročila, nikar je izjavil njegov tovariš Hackenberg, da nemški poslanci toliko časa ne bodo zahajali k posvetovanjem prehranjevalnega odseka, dokler se ne uredi in razjasni zadeva parlamentarnih referatov. — -f Habsburška intervencija v Italiji. Iz Rima poročajo, da se tamkaj nahaja že sedem dni pod imenom grofa Ozebe bivši nadvojvoda Josip Franc, ki vodi diplomatske pregovore, da bi italijanska vlada pristala na povratek Hatsburgovcev na madžarski prestol. -f Švicarski socijalisti proti tretji internarionali. Iz Berna poročajo dne '+ Kontinentalna antanta. Francoski 26. januarja: Končnoveljavni rezul-publicist Andre Cheradame se zavze- tat glasovanja švicarske socijalno-ma za ustanovitev ..Kontinentalne an- demokratske stranke glede pristopa iante", katero bi tvorile sledeče države: k tretji internacionali izkazuje 16.601 Francija, Cehoslovaška Rumunija, glas večine proti pristopu. Poljska m Jugoslavija. Močna zveza r r teh držav bi biia zid, ob katerem bi se razbil vsak poskus pangermanizma, ki TAM nt>pt/rv tp »ft-h ta m ni poražen s porazom Nemčije, ampak JAM PREKO JE BEDA, TAM še vedno živi in je ravr.o tako nevaren * l^V . ~ . miru v Evropi, kot je bil od leta 1871, STE ZE ČLAN «JUUOS>LOVEN-pa do začetka svetovne vojne j SKE MATICE*? Današnji dan je pred ljubljansko ska novčanica že pojx)Inoma izginila, podružnico Narodne banke zopet nu- Pripomniti je treba še sledeče: Nc dil zanimivo in živahno sliko. Dočim niore se zahtevati, da se novčanice noše je Ljubljana zaradi faizifikatov 20- sijo v podružnice Narodne banke, ker ____t-_«»_ _ - Z_• 1 _ . _ • *» bJ «a Povzeta drza-vrsto. Vesti, da Narodna banka nima va> Ie Prob ogromni škodi, ki dovolj zaloge drugih novčanic, so nastane, ako bo moral vsakdo svoje prazne. Banka lahko zadosti vsem za- »orace ne£Q v Ll^ljan0 a!l Maribor, htevam občinstva in je tudi danes se zamenjava izvršila brezhibno in z naj- Beograd, 26. januarja. Na podlagi večjo kulantnostjo. Tudi danes je bilo sklepa svojega glavnega odbora od dne okrog 500 strank, ki so zamenjale za 3. januarja tl„ št 3626 in z odobren okroglo poldrugi milijon dinarjev ,p- njem ministrstva 7a trgovino in indu-račev". Med novčanieami se je danes širijo od dne 17. januarja t L, št 1-50, našlo 57 falzifikatov. Medtem je banka objavlja Narodna banka v „Službenih prejela od centrale v Beogradu obve- Normah", da vzame iz prometa novča-stilo, da so dvajsetdinarske novčanice niče državne izdaje po 20 dinarjev, vzete iz prnmeta. Podružnice Narodne oziroma 80 kron. in sicer zaradi tega, banke jih bodo zamenjale za druge ker krožijo taki falzifikati omenjenih novčanice do vštevši 28. jebniarja, cen- novčanic, da se samo pri posebni po-trala v Beogradu pa do 30. aprila, zomosti morejo razlikovati od pravih V Ljubljani se vrši zamenjava vsak novčanic istega tipa. Pri izmenjavi teh deiavnik v uradnih urah Narodne ban- novčanic se bo prejela polna vrednost ke (Knaflova ulica) od 8 do 12. Kakor nam poročajo iz drugih krajev, se je povsodi začelo živahno romanje „pračev". V Kranju so ljudje nosili novčanice v denarne zavode, isto se godi v Celju. V Mariboru se odigravajo podobni prizori, kakor v Ljubljani. Poročila iz Zagreba in iz Beograda pripovedujejo, da je tudi tam bilo razburjenje precejšno. Sedaj se je poleglo in v dragih novčanicak. Izmenjava teh novčanic se vrši pri. osrednji Narodni banki v Beograd» vštevši do dne 30. aprila t. l„ pri podružnicah Narodna banke pa samo do všetega dne 28. februarja i.l. S početkom l.maja ti. izgube omenjene novčanice vsako vrednost in se od tega časa ne bodo več izmenjavale. * Krajevnim organizacijam m somiš Ijenikom JDS. Naši nasprotniki vedo, kao nevarni so jim napredni časopisi. Zato na vse načine vsiljujejo svoje liste ne samo svojim pristašem, ampak skušajo jih spraviti tudi v hiše naprednih družin. Za klerikalno časopisje agitirajo duhovniki na prižnici, hodijo okoli po hišah in vsiljujejo vsevprek ..Domoljub", pritiskajo v spovednicah na žene naprednih mož in matere naprednih otrok, naj naroče klerikalne liste. Isto delajo z ljudmi, ki jih dobe ob različnih prilikah v roke, pri porokah. krstih in drugih cerkvenih opravilih. Nastopajo tudi z grožnjami. Če vse nič ne pomaga, pa skušajo vriniti v hišo .Domoljub** zastonj. Istočasno grme ob vsaki priliki proti naprednim časopisom. Klerikalni agitatorji hočejo potom svojega tiska obdržati ljudstvo v temi in ga izrabljati v svoje politične namene. Boje se, da bi s čitanjem naprednih listov ljudje ne izpregledali in obrnili hrbet klerikalizmu. Napred-njak, ki ima naročen nazadnjaški list, je izdajalec napredne misli, ker s tem moralno in gmotno podpira nazadnjaško tiskarno in stranko. Vrzite iz svoje hiše klerikalne liste in njih agitatorje, Ljubljana, 27. januarja, te jih naprej onim, ki jih ne morejo naročiti. Kdor ne zmore dnevnika, naj naroči tednik „Domovino", ki prinaša vedno zanimiva poročila in zgodovino svetovne vojne v slikah. * Angleška vlada prevzela pogrebne stroške za vojvodo Mišica. V imenu angleške vlade je sporočil angleški poslanik v Beogradu naši vladi, da je angleška vlada sklenila plačat vse stroške za pogreb in pokojnine rodbini vojvode Mišica, ker je bil •pokojni vojvoda kot imejitelj reda Bath angleški pear. a po angleškem zakonu mora Anglija skrbeti za svečani pogreb in podpore rodbinam umrlih pearov. * Po vseh mestih. Jugoslavije so se priredile velike zadušnice za pok. vojvodo Mišica, a v Ljubljani? V svoji bogati plesni in predpustni sezoni nimamo časa misliti na take stvari, to nas opravičuje! * Kaj pa dr. Ktikovec? vprašuje „Slo-venec", ko objavlja, da so posl. Veljko-vič, Ninčič in Jankovič odložili svoja upravna mesta pri Narodni banki. Na to odgovarjamo: „Dr. Kukovec pa nič ki zastrupljajo javno mnenje in rujejo t Iz enostavnega razloga namreč, ker ni proti državi, da bi nas spravili nazaj j in nikoli ni bil v upravnem svetu Na-pod avstrijski in madžarski bič in s 1 rodne banke. tem pod duševno komando Vatikana. Somišljeniki, Vaša dolžnost je, da naročate naše liste! Ko jih prečitate, daj- Izmišljcne vesti. Po Ljubljani in po deželi krožijo vesti, da sta se mariborski vojaški komandant general ga „Mannergesangsvereina". Te veta so izmišljene. Oba gospoda sta bila na Koroškem večeru. * Branislav Nušič, ?riar|i srbski književnik in načelnik umetniškega odeljenia ministrstva prosvete je odpotoval včeraj na Dunaj, kjer se podvrže težji operaciji. Absolutizem v šolstvu. V polemični notici proti uredbi o reorganizacij višjega šolskega sveta se sklicuje „S:o. venec" na to, da je dosedanja organizacija višjega šolskega sveta, predpisana po uredbi št 111, ki je zakon, ker jo ic sankcijoniralo Narodno Viječe. V zn l-slu regentove izjave od dne l.deasn bra 191 S. se ta zakon ne more menjali »Slovenec" bi ravnal pametnejše, da je o tej stvari molčaL Dejstvo je namreč da uredbe št 111 (o organizaciji dež. uprave) Narodno Viječe ni nikdar vzelo na znanje in nikdar sankcijoniralo. Stvarne pripombe ..Slovenca" k novemu predpisu o sestavi višjega šolskega sveta so še bolj smešne. Klerikalci s: hudujejo, da imajo starši enega zastopnika in kmeti samo enega. Do sedaj so imeli starši tudi enega, kmcH pa nič! Za zastopnike učiteljstva ie novi uredbi uvedeno moderno voliln-a postopanje. Če je »Slovenec" nezadovoljen s tem, da škofi imenujejo zastopnike veroučiteljev, naj zahteva tudi za katehete volitev; mi ga bomo podpirali, da se uredba v tem oziru naknadno revidira. * Kaznovana častikraja. ZagrebšH «Hrvat», glavno glasilo «Zajedraee», je po sodni razpravi prisiljen priobčil več popravkov svojih lažnivih vesti, v katerih je trdil, da je g. doktor Knaflič bil zaupnik Habsburgov-cev in posrednik med njimi in demokrati. List je poleg velike izgube na prostoru moral plačati tudi občutne zastopniške stroške. Vrbutega ga čaka še posebna obsodba zaradi častikraje. * Pokrajinska zveza društev hišnft posestnikov za Slovenijo v Ljubljani ima sejo delegatov v ponedeljek dne 31. t. m. ob 2. uri popoldne v posebni sobi hotela „Slon". Razun drugih vc-levažnih stanovskih zadev se bode razpravljalo o novi stanovanjski na-redbi, povišanju stanarin in o raznih predlogih v odpravo stanovanjske bede Vsako društvo hišnih posestnikov naj k seji pošlje več ali vsaj enega odbornika, iz mest in večjih krajev, kjer društva še ne obstoje, pa naj hišni posesfc niki sami določijo in odpošljejo svojega zastopnika. Zaradi ureditve naših obupnih razmer in spopolnitve organizacije je polna udeležba neobhodna potrebna. — Predsedstvo. * Za častne meščane bo izvolila ob> čina Beograd v slavnostni seji povo^ dom odlikovanja Beograda s križem francoske častne legije predsednika francoske republike, Milleranda, francoskega ministrskega predsednika Brian-da, adiiiirala Locare in glavnega urednika .Journal des Debats", August3 Gauvaina. General Franchet d'Espe-rey je že častni meščan Beograda ia mu bodo v isti seji izročili krasno diplomo častnega meščanstva. * Za Erncstom Denisom- Iz Beograda nam poročajo 26. januarja ob 1L sestara" v nabito polni saborni cerkvi spominsko slavnost za Emestom Denisom, katere so se udeležili tudi člani vlade in diplomatski zbor. Po čerem> nijelu je imel svečanestni govor doktoi Vesnič, ki je slavil krejx>sti francoska- Prosveia. Sz ume^iake§a sveta. Naš '•'j-ar $ Peruzzi, profesor na obrtni šoli v Splitu, nam je pisal pismo, iz katerega posnemamo sledeče: Zanimanje .Jutra" za umeaiiški razvoj v Jugoslaviji ie gotovo hvale vred-i otrebno je, da narod v današnjih nesrečnih časih ne pozabi popolnoma na svojo duševno imovino — umetnost — in --i umetnike. Povejte glasno, ->:r s :ibo za narod, ki pozabi na naj-Išje. kar ma »•- dal Bog. Še jasneje povejte nam umetnikom samim, naj ne bomo šarlatani in vrtikape. ampak da naj bomo poleg umetnikov tudi delavci, la so se kdaj učili, kaj naučili in tudi naredili. Spoštovanje do umetnosti in poštenost pri delu — in kmalu se bomo bližali narodu in on nam. Vsak naj dela toliko, kolikor more, a to naj bo dobro in pošteno. Naslednje vrstice nam je pisal med drugim naš slavni arhitekt Plečnik: „ŽeIim iz cele duše, da bi umetniki z vso potrebno samozatajo m modrostjo svoj duh in goreče hotenje prilagodili duši svojega naroda — do sedaj še ne preveč okuženega — vse delovanje namerili v njega pravočasno in večno srečo. Živi v meni vera, da zdrav narod potrebuje relativno malo umetnosti — ali ta bodi vseskozi ubrana harfa". Td so apostolske besede! O svojem sestanku z Meštrovicem i piše Peruzzi, da je opazil njegovo raz- • kazal dovolj jasno potrebo umetniške-| očaranje pri prihodu v Dalmacijo, kjer ga šolstva Novi prosvetni program do-j ie mnogo talentov, a jim manjka šole. kazuje ponovno, da pri naših merodaj-I lo je pomanjkanje umetniških šol pri nih krogih še ni dovolj zmisla za umet-| nas. Meštrovič je sedaj zaposlen z zi- j niško vzgojo in najbrže za umetnost danjem mavzoleja za rodbino Račiče-. sploh. Ali bo vedno ostalo tako? vo v Dubrovniku. I Jzredni založnik J. ČaklovU". Mar- Risanje na ljudskih šolah. Iz beo-'sikdo se je namuzal pri Stanju član-grajskiii listov posnemamo, da je izšla ka v nekem slovenskem dnevniku o vrli-nova naredba ministrstva prosvete, ki nah J.čakloviča v Zagrebu, ki je tam zahteva, da se ljudske šole intenziv- ustanovil „umjetnički nakladni zavod" nejše bavijo z risanjem ter odreja nov in se hoče polastiti kar cele jugoslo-učni načrt za poduk tega predmeta, vanske umetnosti ter jo v ceni razpro-Nalaga ob enem nadzornikom dolž- daji ,,sipati" med narod. Vsakemu 'nost, da nadzorujejo točno učitelje pri umetniku pa je znano, da je čaklovi-risanju in da naj jim dajo potrebna cev zavod samo ekspozitura dunajske-navodila. i ga fotokemigrafičnega zavoda J. Lowv Ni nam še znan novi učni načrt. Pre- in da je ta čaklovid samo zaradi svo-pričani pa smo, na najbolji načrt ne jega -iča dobil častni naslov nakladni-bo imel uspeha, če učiteljstvo ni v ka. Kako čaklovič podpira naše umet-tem duhu izobraženo. Da bi pa dose- nike, dokazuje posebno to. da plačuje danji nadzorniki mogli vcepiti učite- menda najmanjše honorarje v celi Ju-Ijem sposobnost za podučevanje risa- goslavijt 4 r— nja, tega pač ministrstvo samo ne ver- j -- jame. To bi bilo izvedljivo le, ako bi1 — ycs Stare, Lisjakova hči. Povesi. se namestilo posebne nadzoraike-stro- Izdala Zveza kulturnih društev. Zaio-kovnjake, kakor je to pri nas na sred- žila Tiskovna zadruga. V Ljubljani njih šolah. j 1920. 8°. 130 str. Broš. 16 K, po pošti Prosvetni program. za katerega se 1,40 K več. Članice Zveze dobe knjigo je vršila pri naši vladi konferenca potom Zveze za 12 K. — Drugi zvezek raznih strokovnjakov, ignorira popol- knjižnice „Prosveti in zabavi" je ob-noma umetniško šolstvo. Ni čuda, saj novili Jas. Staretovo povest ..Lisjakova ni bil h konferenci povabljen nobeden hči". Lepa, mlada edinka bogatega zastopnik vpodabljajoče umetnosti. Na ljubljanskega trgovca postane žrtev potrebo umetniškega šolstva smo opo- maščevalne tete. Pretkana zvodnica od-zorili v svoji novoletni številki v depi- tuji neizkušeno, samostansko vzgojeno su iz umetniških kresov. Članek je do-; nečakinjo njenemu mcLhemu soprogu-' ter jo spravi po spolzki stezi samoljubja mi sestrami" med najznamenitejše v naročje oboževanemu poročniku. Rod- j vprizoritve ..Umetniškega" gledališča", binska žaloigra je podana s krepko re- j ker je gostovanje zvezano z ogromni-alnostjo, ki ji mestoma ne manjka ro- mi stroški, je uprava primorana pavi-mantičnih primesi; s pristnim Ijubljan-' šati cene za 200 %. Vstopnice se bodo skim življenjem pred dobrim poistolet- j prodajale od ponedeljka dalje pri jem, ko ic- I"ic strelišče še središče raz- dnevni blagajni v opernem gledališču. nin nlftonin in m i r / J n I li - . 1 _ C— -- .. _/ . J - /J ?__ * t ___j _____ nih plesnih in maškeradnih zabav. J os. Stare je prijeten pripovedovalec, zato bo našja njegova najboljša povest bre.'-dvomno povsod dovolj hvaležnih čifa-teljev. Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulici 6. — Javno predavanje na univerzi se bo vršilo v nedeljo 30. t m. ob 10. uri dop. Predaval bo docent dr. Izidor Cankar: , vendar mariborska "-Stražam, ki je imela na plesu svojega posebnega poročevalca, molči o stvari kakor grob, dasi je sicer, posebno kadar ni treba, silno klepetava in naci-jonalisiična. Sicer pa že ve, zakaj. [Je pač težko pljuvati v lastno skledo. * Pogreb učiteljice Eme Batič. V gredo so v Mariboru poloZili k zadnjemu počitku prerano umrlo goriško rojakinjo, učiteljico Emo Antonijo Batič. Spremstvo je bilo zelo častno. Na krsto je bilo položenih več vencev in šopek iz prvega cvetja, ki ga je nabrala šolska mladina. * Z ljubljanske univerze. Na ljubljanski univerzi se konča fe dni zimski semester 1920/21. Vpisanih je fcib na naši univerzi v tem semestru !G6S slušateljev in sicer: na filozofski fakulteti 174, na juridični 381, na medicinski 9S, na tehniški 318 in na teološki fakulteti 97. Izrednih slušateljev je bilo 43, ženskih slušateljev pa 30 rednih in 13 izrednih. Rednih slušateljic je bilo na filozofski fa-kpltetl 12, na medicinski 10, na juridični 5 in na tehniški 3. Inskrip-cija za poletni semester traja cd 15. do 20. februarja, poletni semester pa cd 15. februarja do 15. junija. Rek-ior univerze za tekoče študijsko leto je prof. dr. Rikard ZupanSč, pro-rektor prof. dr. Josip Plemelj. * Praznik sv. Save se je slavil le-fos aa svečani način tudi v Ljubljani „Sečenje kolača" se je izvršilo v veliki dvorani kazine ob prisotnosti zastopnikov uradov in ob obilni navzočnosti narodnega občinstva. Domačin je bil general Dokič, kolač je blagoslovil proti Jankovič, ki je po ©oredn v lepem govoru opisal pomen sv. {save, kot očeta srbske knjige, šole, cerkve in države Po njegovem govoru je pravoslavna mladež zapete himno sv. Save. Pod vodstvom nciteljice gdcne Mitrovičeve so otroci ljubko deklaimrali razne naše njedinjenje proslavljajoče pesmi ter zapeli vse tri narodne himne. Slav-oost je na vse navzoče .napravila Clchok utts. Goljufani ljubljanski trgovci. V beogr. sleparja N. Petroviča, bivšega oS-sleparja Nikolo Petrovim, bivšega oficirja, ki je osleparil ljubljansko firmo Hedžet in Koritaik za vsoto 261.000 kron, ker ji je kot beograjski „bankir" obljubil, da ji za to svoto preskrbi po izredno nizki ceni angleške funte. Seveda firma ni videla niti funtov, niri kron, katere jc Petrovič zapraviL — Nikola Petrovič je izrazit tip mednarodnega sleparja. Za časa evakuacije Srbije je pobegnil v Pariz, kjer je u-ganjal najmuogovrstnejše sleparije, opeharil je med drugimi tudi takratnega predsednika francoske republike Poincarea in njegovo nečakinjo ter ne-broj Francozov in Rusov, a še več Francozinj in Rusinj. Ko so prišli na sled njegovim sleparijam, so ga odpravili v Solun, kjer je bil obsojen na štiriletno ječo in izgubo čina. Bil je odposlan na fronto, kjer je bil izredno hraber, zato je bil pomiloščen. Vrnil se je v Solun, kjer je sleparil naprej. Po osvobojenju je prenesel svoj delokrog v Vojvodino. Petrovič je sicer jako nadarjen človek, prevedel je iz francoščine v srbsko veliko del, a obntro prevajal na francosko moderne srbske pesnike. Število osleparjenih je neznano, a svote, za katere jih je osleparil, presedajo čez štiri milijone kron * Podelitev lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro je podelil mag. pharm. dr. Gabrielu Piccoli koncesijo za obratovanje javne lekarne „pri Angelu" v Ljubljani, Wilsonova cesta, doslej last njegovega očeta, mag. phanu. Gabriela Piccolija, ki je svojo koncesijo odložil. Jugoslovansko lovsto udrazerJje. Slovensko lovsko društvo je pričelo akcijo za ustanovitev edinstvenega lovskega udruženja za celo državo. V to svrho so povabljena vsa lovska udruženja v naši kraljevini, da na dan 2. februarja pošljejo svoje delegate v Ljubljano na konferenco za ustanovi tev Centralne zveze lovskih udruženj. Zborovanje se vrši dne 2. februarja t L ob 10. uni dopoldne v ljubljanskem Narodnem domu. st š. K. cPrinorje> opozarja vse člane kluba, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri predpoldne v igralni sobi kavarne «Zvezda». — Tajnik. * šahovski klub Spodnja Šiška. I. redni občni zbor tega kluba se vrši v petek 28. L m. v ldubovi sobi (gostilna Ančnik) ob 20. url — Odbor. * Umor v Lipi Mariborsko okrožno sodišče razglaša: Dne 2. t m. se je našlo blizu občine Lipa v malem gozou poleg poljske poti iz Lipe proti Gan-šanem, truplo neznane umorjene ženske. Truplo je 145 cm dolgo in srednje rejeno. Lasje v štirih kitah so kostanjeve, spredaj nad čelom bolj svetle barve. Oči sive ali sivkastomodre barve. Roki in nogi so nenavadno majhne, vendar je koža na dlani rok nekoliko žuljava in zgubana. Obraz je enakomeren. Pri truplu ste se našli dve spodnji krili, eno iz belega domačega platna, dolgo 73 cm, v katere je vtkanih v vrstah ob pasu proti tal več rdečih četverokoiov v velikosti 5 mm. Krilo je na več krajih zakrpano, deloma so krpe iz rdečečrtanega blaga za žimnice. Drugo krilo je iz belega navadnega Ši-fona , dolgo 64 cm. Obe krili sta precej obnošeni. Kdor bi mogel podati natančnejše podatke v svrho ugotovitve osebnosti umorjenke, naj to pismenim al' ustmenim potom naznani okrožne mu sodišču v Mariboru. * Poškodba pri dela. Na pami žagi ,Jelen dol" zaposlenemu delavcu Francetu Tekavcu iz Rakitnice, občina Dol. vas pri Ribnici, je hlod zmečkal dtsno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko javuo bolnico. fc Tatvine v Ljubljani- Trgovki Ani Čepon v Prešernovi ulici je bilo ponoči iz registrirne blagajne ukradenih 2700 kron gotovine. Tat je neznan. — Delavki v tobačni tovarni, Ivani Šibic, v Rožni dolini, je bila ukradena razna zlatnna v skupni vrednosti 6230 kron. Tat je moral poznati hišne razmere in je bil usmiljen, ker je večji del zlatnine pustil nedotaknjene. sv ni. debatni veča mariborskega Sokola bo v soboto ob 20. url Predava brat prof. Schaup o zgodovini telovadbe do ustanovitve sokolstva. Članstvo je vabljeno, da se polnošte-vilno udeleži predavanja. * Sokolski zlet v Osjekn. Kakor smo že poročali, se vrši letos od 27. do 29. junija v Osjeku IL pokrajinski sokolski zleL Po dosedanjih priglasih se udeleži zleta okolo 10 tisoč jugoslovanskih in 4000 čeških Sokolov. Istodobno se priredi v Osjeku gospodarska, obrtna in industrijska razstava ter posebna umetniška razstava. Predpusf. p Umetniška noč. Ljubljanski pododbor udruženja gledaliških igralcev priredi v spodnjih in zgornjih prostorih Narodnega doma velikansko reduto v ponedeljek 31. januarja. Sodelujejo trije orkestri. V Zvonovi dvorani dosedaj prvič v Ljubljani «igralnica». Za to potrebne stvari prispo te dni iz Zagreba. Ves Narodni dom se preuredi, tako da bo izgubil svoje navadno lice. Rekord bo dosegla Mala dvorana, ki se spremeni v indijsko pagodo s posebno indijsko godbo. II. umetniška noč bo presegala vse prejšnje prireditve več let nazaj. Ves denarni obrat te noči prevzame 12 bančnih uradnikov. Predbilježbe na vstopnice vsak dan od 14. do 18. ure v pisarni Udruženja v ^Dramskem gle-dališču». Vstopnina 80 kron velja za vse prostore. p Predprodaja vstopnic m lovski ples se vrši v trgovini Kette v Ljubljani. Softolski uestnife. sy Sokolski tisk. Vsa bratska društva ponovno opozarjamo na agitacijski teden za sokolske časopise, orošure, knjige itd. Sleherni Sokol se naj zaveda, kako velikega pomena jc nnš tisk za razširjanje in poglobitev sokolske ideje, vsled časar naj žrtvuje vsak član sokolskega društva, kolikor je v njegovi moči, da bo uspeh tega tedna tem večji. Vsako društvo naj določi več bratov in sestri, ki naj nabirajo naročnike za sokolsko časopisje, ostale brate in sestre pa naj pozove, da jih pri tem delu podpirajo. Vsako društvo naj bi priredilo tudi primerno sokolsko prireditev, katere čisti dobiček se naj porabi za naročnino sokolskih listov in za nabavo sokolskih knng zr_ društv ao knjižnico. Sin zaklal očeta. V mali vasi Pudobu, občine Stari trg pri Ložu, se je odigrala v Bara govi hiši rodbinska tragedija. Sin je v prepiru zaklal svojega 751etnega očeta O tem tragičnem dogodku smo prejeli naslednje poročilo: V ponedeljek dne 24. t. proti večeru okoli 17. ure je prišel na očetov doni v Pudobu št 17 sin France Baraga. Oče Janez Baraga je vdovec, star 75 let in ima lepo posestvo. Sin je prišef domov z vasovanja nekoliko pijan. Ni dosti govoril, ampak je takoj odšel v hlev, da zapreže očetove konje in da se popelje z neko veselo družbo v drugo vas. Oče, ki je bil šel za njim, ga je vprašal, kaj hoče s konji, na kar -au je sin kratko odgovoril da bo peljal mladega kovača Jakoba Znidaršiča in posestni-kovega sina Andreja Mlakarja Stari Baraga pa ni hotel dovoliti. Začel se je prepir, v katerega sc je vmešala sestra Alojzija, češ, ne ugovarjaj očetu in pusti konje doma. France je odurno zavrnil sestro ter jo končno začel pretepati Oče sc je za hčer potegnil, a sedaj je sin razjarjen planil proti očetu in ga z desno roko močno sunil v trebušno stran. Oče je sprva mislil da ga je sin samo nekoliko s prstom dregnil, ker ni čutil nikakih, bolečin. Pozneje pa je videl, da je imel sin v rokah žepni nož. Pred hlevom sta še prerekala in je sin očeta vrgel na tla, oče pa je iz-podnesel sinu noge, da je tudi ta padel. Ležala sta na tleh. Prišel je starejši brat Janez, ki je brata pognal in očeta nekoliko pomiriL Stari Baraga je odšel v hišo, kjer je potem začutil težke bolečine na mestu, kamor ga je sin sunil Zapazil je, da mu iz rane leze črevo. Potisnil je črevo nazaj in legel v posteljo. Takoj so odšli v osem ur oddaljene Velike Lašče po zdravnika in javili orožnikom groz ni čin izprijenega iantflma. Iz Loža je prispel preiskovalni sodni svetnik Kajfež, ki je še pravočasno zaslišal s smrtjo se borečega Barago. Starec je po hudih bolečinah dne 25. t m. zvečer podlegel težki poškodbi. Sina so orožniki aretovali iti izročili sodišču. Po svefu. X Skrivnost bitke pri Jutlandu. Angleška revija „Plain Anglis" objavlja senzatijonalna odkritja, po katerih je Nemčija v dobi velike pomorske bitke pri Jutlandu bila v posesti angleških pomorskih skrivnosti ter je baje imela pri angleški admiraliteti zaupnika v nek zelo uplivni osebi tako da je nemška mornarica že vnaprej vedela za vse namere angleške admiralitete. Angleški oficiiozni listi pravijo, da je treba to vest sprejeti z veliko rezervo. < Štrajk srednješolskih profesorjev v Avstriji. Dunaj, 24. januarja. Zaupniki avstrijskih srednješolskih profesorjev so sklenili, da v slučaju, če se ne izplačajo obljubljeni poviški v znesku 4000 do 0000 kron, ki so se drugim državnim uradnikom že nakazali, stopi srednješolsko učitelistv« dne 31. »t. m. v sclošni štraik. Vprašanje vojnih posojil. Predvčerajšnjem smo omenili v uvodniku jjoročilo dopisnega urada glede stališča ravnateljstva državnih dolgov do vojnih posojil bivše monarhije ter smo v pojasnilu k temu poročilu podali kratek pregled dosedanjega razvoja vprašanj vojnih posojil v državah, ki so nastale iz bivše monarhije. Z ozironi na to jioročilo nam danes pošilja doktor Ivan Čeme, lastnik Gospodarske pisarne v Ljubljani, sledečo notico, ki jo v interesu naših čitateljev radi objavljamo. Kakor znano, se je koncem leta 1919. po pobudi dr. Ivana čeme-ta ustanovil akcijski odbor za vnovče-nje vojnih posojil ki je delal na to, da se vprašanje vojnega posojila pri nas spravi v red in da se reši kar najbolje mogoče v korist naših prizadetih državljanov. Odbor je do popisa vojnih posojil živahno deloval in je tudi njegovemu delu pripisati, da se je popis vojnih posojil izvršil nekoliko drugače, kakor pa ga je prvotno nameravalo napraviti finančno ministrstvo ter se je ravno vsled akcije odbora popisalo tudi ona posojila, ki so zunaj meje naše države, a so last naših državljanov. Dr. Ivan Čeme nam piše: „Jutro" se je v svojem uvodniku z dne 26. t. m. dotaknilo vprašanj vojnih posojil v češkoslovaški in v avstrijski republiki Rešitev, ki se tukaj omenja, ni ravno taka, marveč si Vas dovoljujem opozoriti na to, da je sedaj samo v avstrijski republiki rešitev periektna, v drugih državah pa še ne. Posebno kar se tiče Češkoslovaške je ponovno gibanje v teku, da se zadnji zakonski načrt glede rešitve vprašanja vojnega posojila, in ki je menda že četrti, izpranem, tako da se lastnikom vojnih posojil zajamčijo večje ugodnost. Avstrijska republika je uredila vprašanje vojnega posojila za svoje državljane pa vzorcu Nemčije z nekaterimi izpre-membaml Kar se tiče Poljske je vprašanje deloma rešeno, istotako glede Rumunije in v onih provincah, ki so jih dobili Italijani Da se tudi pri nas vprašanje vojnega posojila ni rešilo, je pravzaprav vzrok, da začasno naroc no predstavništvo upravičeno res ni moglo pristopiti na rešitev ter jo ic moralo prepustiti rednemu parlamentu Da bi ravnateljstvo državnih dolgov v tej stvari samo odločevalo, je gotovo izključeno, če pa bo konstituania to vprašanje že uredila, dvomim, ter jc verjetno, da bo tudi ona prepustila rešitev prvemu rednemu parlamentu, ki bo menda voljen jeseni in bo pričel svojim delom najbrže šele koncem ti. Vendar pa samo vprašanje vojnega po sojila ne more ostati več dalje časa izven diskusije kot nekak politikam, ker je isto čisto gospodarsko vprašanje in pa — po mojem mnenju — tudi vprašanje pokrajin stare monarhije. Vendar pa mora tudi v tem slučaju centralna vlada iti na roko pri rešitvi, ker pridejo tukaj v noštev preveliki gospodarski interesi, kojih neugodna rešitev bi vplivala ne le na razvoj naših pokrajin, marveč bi lahko privedla do občut nih tresljajev v celem našem državnem gospodarstvu. Vprašanje vojnega posojila se bo moralo rešiti v okviru samopomoči, za katero akcijo nam bo država getovo šla v vsemi ptrebnimi koncesijami na roko. Proti vsaki drugi rešitvi bi se vsi naši tukajšnji sodržavljani, ki niso prizadeti po vojnem posojilu lahko uprli, ker bi se jih eventualno z novimi davki obremenilo, katerih korist: gredo sa mo v dobro lastniVom vojnegi fesoji la, ne pa tudi njim samim. Glede tozadevnih načrtov, ki sem jih že svoječasno predloži! ožjemu krogu finančnikov in ki sem jih sedaj popolnoma predela!, bom obširneje sporoči! javnosti, ko bo prišel čas za to, kar smatram, da bo potrebno v teku dveh aii treh me; sw Takrat b - treba našemu zastopstvu v Beogradu pojasniti važnost ugodne rešitve vprašanja vojnega posojila, pokazau pa tudi srbskemu delu naših državljanov velik interes, ki ga ima Slovenija na pravični rešitvi tega vprašanja. Kakor sem že zgoraj omenil, ne dvomim niti najma-nje, da bo finančno ministrstvo uvidelo upravičenost naših zahtev in iste upoštevalo, ako lastniki vojnih posojil sami svoje zahteve pravilno razlože in od prvotnih pretiranih zahtev popustijo, da pridejo v 6klad z možnostjo rešitve. Zato je pa potrebna organizacija vseh prizadetih. nih 105 volov, 143 krav in telet m % biki. Kupčija j'e bila kljub slabemu vremenu zek> živahna. Cene za kilogram žive teže so bile sledeče: debeli voli 14 do 16, siednji 12 do 14.50, plemenski 11 do 13, biki, klavni 10 da 11, debele krave 13 do 14. srednje ll! do 13, suhe S do 9, za klobase 8 do S.50, molzne 13 do 15, breje 11 do 14. telicc 13, teleta 15 do 16. Neki mariborski eksportni konzorcij je kupil 56 glav klavne živine. Borza 27. ianuarfa Zagreb, devize: Berlin 251 do 252, Bukarešta 200, Milan 530 do 533, Newyork 142 do 143. Pariz 1030 do 1060, Praga 188 do 193, Švica 2350, Dunaj 24.11 do 25.25, London, izplačilo 54/, čeki 535 do 540. Valute: dolarji 139 do 141, avstrijske krone 24 do 25, rublji 02 do 70, češke krone 170 do 175, funti 532, francoski franki 970 do 1000, napoleondorji 470 do 475, marke 231 do 235, leji 196 do 198, lire 515 do 520, dcaaf 370 272 1750 £90 <340 470 1280 1500 D2S0 7(50 5600 725 300 1550 blitpi 390 375 685 6oi) 1560 4SC1 1SOO 1550 9S03 77S 610C! 7S0 915 810 1575 — Nove gospodarske uuredbe. Prometno ministrstvo v Beograda izdeluje naredbo za izenačenje tarifov za promet z blagom po vsi kraljevini. Minister za šume in rude pa je izdal naredbo, ki regulira sekanje in izvoz lesa za kurjavo. Računajo na izvoz od ene milijarde dinarjev. — V ministrstvu za promet v Beogradu se bo sestavila posebna komisija, ki bo pričela v Pragi dne S. februarja izdelovati potniške tarife za neposredni promet med češkoslovaško in Jugoslavijo. — Na mariborski živinski sej m, ki sc ie vršil kik.aDcna,. Trg. obrt banka . « / Banka Brod na Savi ■ a Jadranska banka . , , Jugoslavenska banka « ■ Narodna banka . * * Hrv. eskomptna , , , , Rečka pučka . . . . . Slavonia «•■■»« Gutman <■*.«■ Praštediona . . . » • Narodna šumska ind.. » Dubrovačko parohr. dr. Srpska banka . . . « Ljubljanska kred. banka. 'joranin ....«• Eksploatarija drva > < Beograd. Zaradi praznika Sv. Save, borza zaprta. Dnnaj, devize: Zagreb 2lis—222, Beograd 1680 do 1700. Berlin 1058 do 1064, Budimpešta 117.25 do 119.75, Bukarešta 850 do 860. London 225750 do 2277.50, Milan 2100 do 2210, New-york 587 do 5S8, Pariz 42.50 do 42.90, Praga 805 do 811, Zofija 755 do 765, Varšava 7S.75 do S0.75. Valute: švicarski franki 9225 do 9275, dolarji 583 do 587, levi 750 do 760, marke 1056.50 do 1062.50, funti 2240 do 2260,'francoski franki 4230 do 4270, italijanskr iire 2100 do 2210, jugoslovanske note 1677 do 1607. poljske marke 81.50 do 83.50. leji 835 do 845, Romanovi rublji 312 do 318, češkoslovaške kron«: 807.50 do S13.25, ogrske krone 119 do 121. Avstr. kronska renta . ■ > > „ majska renta « » • • Ogrska kronska . » ■ * . V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke ...»*• Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka * s • * . « Bankverein Landerbauk <>•>«* Avstro-Ogrska banka - » « Bosanska zemaljska banka ■ Zivnostenska banka < • • • Državne železnice k « • ■ Južna železnica . ■ . a t Alpine-Montan . . » » v Praška železna industr. « > Levkam, papirnica . . -. Praga, devize: Beograd 207 do 203, Berlin 127.50 do 12S.75, Bukarešta 106.25 do 107.75, Zofija 04.50 do 95.50, Zurich 1153.50 do 1156.50, Milan 273 do 275, Pariz 520.50do 522.50, London, 283 do 285, Newyork 74 do 75. Dunai 12.075 do 12.875, Zagreb 51.50 do 52 50. Varšava 9.75 do 10.7&, Budimpešta 14.25 do 15.25. Valute: jugoslovanski; note 10S do 200. markt 127.25 do 128.75, leji 106.25 do 107.75, levi 00.25 do 01.25, švicarski franki 1148.50 do 1151.50, italijanske lire 270 do 272, franc. franki 517.50 do 520.50, funti 281 do 283, dolarji 73 do 74, avstrijske žigosane krone 11.875 do 12.875, poljske marke S.75 do 9.75. Berlin, devize: Italija 209.75 ae 210.25, London 21525 do 215.75, Newyork 5544 do 5546, Pariz 3999 do 4000.40. Švica 884.10 do 885.90, Praga 77.40 do 77.60. Budimpešta 11.73 do 11.77, avstrijske žigosane krone 17.23 do 17.27. Zurich, devize: Beriin 11.40, London 24S, Pariz 4530, Milan 2240, Budimpešta 1.40, Zagreb 4 jO, Bukarešta 9.20, Varšava 0.80, Dunaj 1.95. avstrijske žigosane note 1.30. »75 99« 240--85.-3605--/3460.— 1128— I174-— 1880w 5980— isto.— 3430--4595*— 3550— 53tO— 13400— 6750-— Vremensko poročilo. L-.nblt.d. sns n orni moram Dan Ž7. jMt ti. na. 25. -AJiht« OociJO-S*, r-. Vctrvri &tx> 7. uri! 7*8 8 | li. ari1 7S8 « tU BJfl 732-J ! rf. STOp. mc^H iti. obL. 1 Sredata tJusjuiis tapsnaa rs, ocmtiti. « ViRtirab npored: vaš. ctL wer. Treme (revija za gospodarstvo, politiko, prosveto >'n favno šivfienjej prične izhajati 1. februarja. Letno 20 števil£ po poldrugo do/o (24 strani) Za naročnike ..Jutra" stane ,.Njiva" letno 60 ){ ja druge naročnike letno 120 Jf, na krajšo dobo soraymerto. Posamezne številke po 8 Jf. •- Naroča se pri upravi ..Jutra". Sodna ulica št. 6. = FRANK HELLER: 46 prigode gospoda Collina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. j.; Vkljub temu ga je pa vezalo nnc-go niti na njegovo domovina in poznal je trenutke, ko se itj j-." '»rid&o tožilo po švedski domači piu*u%., po šumenju njema goza»v, >- brezov gozdič, ali po zvoku domače govorice... „Vsak kamen, tla in vse kar gledal sem v detinstvu, vse zove me, spominja ." Detinstvo? Brrr! Njegovi spomini na detinstvo so turobni, kakor da je na svoji koži doživljal Strindberga. Pač pa mladeni-ška leta! V ta soLična. slavna, bedasta leta si želi nazaj, v spominu nanje je Švedska najlepša in največja. Dvignil je svojo čašo, da napije tem pozabljenim in vendar nepozabnim uram in svojim nekdanjim tovarišem Čestite sence, spoštovani družinski očetje, pozdravljam vas! Kaj bi pravzaprav rekli o mani. o izgubljeni črni ovci, in kaj ste rekli? Najbrže nič lepega. Spominjal se je na časopisnih člankov o sebi, ki jih je fital v švedskem časopisju takrat, ko je izginil rojakom izpred oči. „Ob-žalovanja vreden dogodek v Kristi-anshamu, — mlad. mnogoobetajoc pravnik, ki izdaja vse nade — tri-tisoč kron, kdor pove kaj natančnejšega o njeni (ali še velja ta obljuba, ka-li?), za pobeglim odvetnikom ni sledu.. Filip se je zasmejal predse. Sleci«. ?... Ne da bi opazil, je pričela godba igrati sladki „Quand Pamour meurt" in ne da bi opazil, so se njegove misli obrnile polagoma v drugo smer. Zopet so oživele sanjarije mladostnih le! o domu in ljubljeni drugarici in ob zaljubljeno vzdiha-jočih zvokih godbe se je Filip spomnil svoje lastne izgubljene ljubezni. V somraku sta sedela v velikem salonu, s sten so gledale slike na solidno, nekoliko staromodno pohištvo, vse je kazalo, da je v starem, trdno ukoreninjenem meščanskem domovju. Okna na trg so bila odprta, skozi nje je gledalo v sobo jesensko nebo in lahen vetrič se je poigraval z notami na klavirju. Pri instrumentu je sedelo dekle, vitko in kostanjevih las. Roke so jej gole do ramen, oble. Prsti hite po tipkah, lahen smehljaj kroži okrog usten. Tu in tam ga ošine s pogledom, polnim udane mehkobe, pol smejočim, pol zamišljenim ... Oči so temnomodre, lahno zasenčene, bledo polt ima in rdeče ustnice... Filip se je imel tako v oblasti, da Iz najgloblje zamišljenosti ga pa zdrami nepričakovan in negotov glas, ki sladko vpraša po švedski: ..Oprostite,... gospod odvetnik Col-On iz Stockholma ?" Filip se je imel tako v oblasi, da nista njegov obraz in zunanjost nikdar izdala, kaj se godi v njegovi no-tratjosti. Ko je pa slišal te jednostav-ne besede, ga je potreslo do mozga. Tisoč prestrašenih vprašanj se je dvignilo in se zvrtinčilo v sekundi. Kdo je neki to? Kaj naj storim? Filip Colljn ? Kako dolgo je tega, da sem se tako imenoval! Z naporom vseh svojih nenavadnih duševnih sil se je prisilil, da obvlada svoj obraz, Ln skoraj neposredno po usodnem vprašanju je mimo dvignil svoj pogled in ga uprl v radovednico. Kar je videl, je bilo pa že takšno, da je prav po pravici dobil nov sunek v sredo živčevja. V shem promenadi?em kostumu je stala pred njim vitka, visokoraščena mlada dama. dekle temnih kostanjevih las, črnih obrvi, blede kože in najlepših iemnomodrih oči. Iz odpetega žaketa je blestela izrezana bluza, iz katere se ic dvigal sijajno oblikoval vrat. Modre oči 6o vpraša joče gledale Filipa, okrog ust je drgetal negotov nasmešek. Dražestna je, dražestna, jc klicalo v Filipu. Vse pobegle mladostne sanje so se včlo-večile tu. Pa baš nocoj, ko slavim stare spomine, nocoj se pojavi? In jaz sem Filip Collin? Zares, če se sedaj zatajim, potem nisem vreden, da srn nekoč bil! Pa če moram do smrti v ječo Langolmen ..sedaj sem zopet Filip Collin! Naglo odločen se je dvignil, priklonil in uljudno cdgcvoril: „Da, gospodična, jaz sem Filip Collin, in nekoč sem bil odvetnik v Stockholmu. Toda odpustite, priznati moram... ne spominjam se... midva se torej poznava?" Nagnila je glavo in mu podala roko. „Nc spominjate se? No. saj ni čuda Tega je že več let, odkar sva se spoznala na plesu pri konzulu Blochu. Jaz sem Sigrid Holten." „Pa saj sle bili takrat še dete?" „Sedemnajst let" je odgovorila H Ali ste že poslali na- HII II Man trpeti u mi mul II ak II 1 roemno za „Jntro"'11 1 lupijo se •tara. tudi pokvarjena dvokoleaa, Šivalni, pisalni ln rasni stroji. P. BA.TJEL LJubljana, Stari trg 98. 274 12-1 •n Jedilna soba, popolnoma •G nova. Cena 15.t O K. Ogleda Botna nlioa &, 263 2 -2 B]X sveč«. vino. prasne sode nudi »"l najceneje Fr.Slre, Kranj J. 331 90-9 nnrnnp • Prod* ^e® 11)11 U Vb . eno- in dvovpr inih .»prav po sniftanlh o en ah. Pojasnila daje »vrdka J.Kostevo, St. Petra e. 4 ass s-2 Wanderer avto *a tri oseb« 266 6—2 te po tovarniški ceni prodi. Več se izve ▼ trgovin H. Kenda, jLJnb IJana, Mestni trg. PuSkarjl: Kaiser F. *„ Selenbnrgova nI. 6. Skladi&ža i Balkan, d. d., Dunajska e 33 [d. P-l Špedicija: Balkan, d. d, Dnnajska c. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, mannfak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Rogelj Marija, manufaktora, St. Petra cesta 38. s Turdfea G. Besednik in drug, Ljubljons, P eSs novo ul.5 specialna trgovina in industrija "Vi priporoča svojo bogato zalogo protes, sdravnltkega orodja, trebušnih ln klinih pasov. gumijastih aogavlo ta kolenlo sa noffomstai«, povoja sa krone Sile. Ulstlre, Irlgatorje, gumijasto platno sa v postelj«. mese&ne obveze In vse obveze za rane. Brušenje ln n;kl Janje. 233 4-2 Na debelo 1 566 IS Na drobno 1 » < Trgovina z železn!no s Breznik & Fritsch ' sMlana, Cankarjevo nabrežje St. 1 I ? tooroča svojo izredno hoeato >!oge različnega železnega blaga po nizkih cenah! — ^Točna in solidna postrežba! J* umih jssssssni f flmepibonsho strojno [ Soljej Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olj«, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za težke stroje; Olj« za avtomobile, lahko; Olje „ , , izredno tefto; Olj« sa cilindre; olj« preti praha. 67 104—46 Slavna zaloga: Medic, Mm h Ml d. z b. z. prej A. Zankl^n sinovi. Važno! Nujno! Jugoslovanske tvrdke aksporierji in ki iščejo trgovskih zvez s Češkoslovaško, Nemčijo, Francosko in Anglijo naj v svrho dostavitve prospektov in cenikov nemudoma javij > svoje ntelove na Anončno ekapedicijo AL BSatello (potiodd lek za. II. medna odno razstavo vzorcev v Pragi), Ljubljana, Kongresni trg 8, kjer -e bodo izdajale tudi legitimacije za polovično vožujo po vsej Češkoslovaški ter nakaznice n stanovanja. Pražko razstavo rzorcev bo posetilo ved tisoč trgovcev iz vsega sveta, torej je za vsakega eksporterja in importerja važno da stopi v stik z zunanjimi firmami. 276 smehljaje. Filipovi možgani so v naglici računali, nekaj sekund samo. Stock-bolm 1899. do 1900., — 19J0, sedemnajst let. Neverjetno, toda oči-vidno resnično! Ona pa je brzo nadaljevala: „Gotovo se Vam zdi nekaj strašnega, da sem Vas kar nagovorila, pa saj veste, Švedinje v inozemstvu! Tako strašno dolgo se mi že zdi, odkar nisem govorila v svojem jeziku! Sicer sva pa zares bil zananca, čeprav sre pozabili name." „Nikdar si ne odpustim tega" je odgovoril Filip. Jutri bom nosil po-šuljo iz bodeče žice in raztopljai vosek bom kapal na golo roko. Toda nisem si še opomogel začudenja. Kako, da se me spominjate po tolikih letih!?" „ Vedno ste mi ostali v najboljšem spominu" je nadaljevala mirno in Fliip se je zdrznil. „Toda tako presenečeno izgledate. Seveda Vam je moja vsiljivost prav neprijetna?" Filip se je brzo opravičeval z obi-lim razlaganjem in protesti. Končno se je zavedel, da izgleda njun pogovor, kakor stojita pred mizo, nekoliko nenavadno, in je naglo vprašal: „Ali ste sami, gospocrčns Holten?" Nasmejala se je. „No, tako strašno pa nI Tu sedim v družbi nekaterih znancev iz pansiona. Vsi trdi so osuplosti nad mojim pogumom.. Postala je trenolek in potem nadaljevala: „Tako lepo bi bilo razgovarjati se z Vami, pa saj ne gre. Ali... ali hočete prisesti k nam?" Nezaupljivo Filipovo srce je za-bobnalo generalni marš protestov. Ne podajaj se v nepotrebne prigode! Boj se žensk, tudi če ti ponujajo darove! Boj se babnic, če se prav ne bojiš moških! V njegovih sicer tako jasno in ostro misječih možganih je brenčala pet minut ena sama zapeljiva misel: Ali je to mogoče, da sem zanjo samo odvetnik Collin iz Stockholma. ne pa... pobegli varalica in Povratnik Oz finlfln) i liSe primarne službe. Zmoten je nemščine in madžarščine. Ponudbe pod „Povratnlk" na npravo .Jutra.. 255 3 -3 ponarejalec? Njene oa so tako zveste, — v njenem celem bistvu ni niti sence, iz katere bi moral sklepati, da ve..., pa hm. smešno! Saj. je vendar morala slišati...! Vsa Švedska je govorila o tem...! bila je sicer še prav mlada... dekleta v njenih letih ne čitajo časopisov... (Dalje prihodnjič.) Ljudsko štetje. Popisovanje prebivalstva, domače živine in stanovanjskih hiš se prične v Ljubljani dne 28.januarla 1921. Vsak popisni komisar ima legitimacijo mestnega magistrata. Stranke, ki znajo dobro pisati, morajo popisne pole same izpolniti, opozoriti pa je treba že sedaj na sledeče: 1.) Na vprašanje o dnevu, mesece in letu, kdaj je bil kdo rojen, je treba vpisati najtočnejše podatke. Glede osebe, ki bi na to vprašanje ne vedela točnega odgovora, naj se popisovalec o tem prepriča iz rojstnega lista, izpri-ečvala, delavske in članske knjižice itd. 2.) Na vprašanje, kie je kdo roien, se mora posebno paziti, da bo kraj rojstva označen točno in razločno. Tudi za tujce je treba vpisati, v kateri občini — okraju — (kotaru. srezu) in okrožju (županiji) se dotični kraj nahaja. Za državljane tujih držav je treba vpisati tudi državo. 3.) Na vprašanje o državljanstvu za državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odgovori na ta način, da se že natisnjeni odgovor podčrta-za tuje državljane pa se vpiše ime države, ki ii dotična oseba pripada; za osebe, ki imajo opcijsko pravico, se podčrta besedo ..neodločno". 4.) Za mater ni jezik se sme zapisati samo en jezik. Za otroke in neme se zaznamuje kot materni jezik, jezik njih staršev. Drugi jeziki, ki jih kdo govori še poleg maternega jezika, se vpišejo v posebno kolono. Stranke, ki bi same ne bile dovoli pismene, morajo dati popisnemu komisarju točne odgovore na vsa vprašanja, po katerih vprašujejo tiskani obrazci — ker bi bili sicer najstrožje kaznovani v zmislu specijelnega zakona za popis prebivalstva in živine._ Lastnik in izdajatelj Konzorcij ..Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene Več luhsusnlh avtomobilov razni'i znamk je r a prodaj, kakor t di preizkušena Bcsnapasta proti irtni pemnospori, priporoča a po tisočerih vinfgra nl&kih p -sestnikih, posebno pa če od Trentinskega gospodarskega društva Interesentje naj se obrnejo oseb o ali pisme o do i redniJtva «Jntra» p^d šifro «Pola». 2«4 3—2 ob kvarnsrskeia obrežja s petimi vilami in 20.000 m2 zemljišča »25- 5 se takoj po ugodni cen! pr^a. Faslov v upravi „Jatra". Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljii slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik bo prinašal celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide ▼ popolnoma novi opremi. jf 806 10 Celoletna naročnina znala 180 K, polletna 90 K, četrt letna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. Naročajte in Širite sledeče leposlovae knjige: Anatale France -Debeljak: Piugvinsk'1 otok. Boman. Cena broš. 42 E, po pošti pripor. 2 K 40 v več Dostojevsklj-Levstlk: Besi. Roman v IV. delih. Broš. 36 K. voz. 46 E, po pošti prioor. 4 K 60 v več. tfonoonrt-Pastnikln: Dekle Eliza. Roman. Bro3. 10 E, vez. 16 E. po pošti 1 E 80 v več. Oervantss-SorU: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti 1 E 80 v voč. Shakespeare -ZnpanfitA: Sen kresne noči. Broš. 22 E. vez. 28 E, po pošti 1 K 80 v več. Ante Debeljak: Solnce in sence. Broš. 10 E, vez. 15 E, po pošti 1 K 89 v vei". Stritarjeva antologija. Uredil dr. !v. Prijatelj. Broš. 18 E. po pošti Ž E 60 v več. Josipa Jarčl6a zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivau Prijatelj. I. zvez broš. 20 E, po pošti 3 E več, 1L »vez. broš. 22 E. po pošti 2 E 60 v ver Knjige se naročajo pri založništvu: Tiskovna zadruga v Ljubljani, % Sodna, ulica. 6. 66 24 99 d. Z O* Za 21 104-46 l B—J B—J R—J B—fl B—a 1 P—a 1 B—fl ft—fl R—fl R—fl P—^TEPTl Liubiiana, Dunajska cesta it. 9 ima ▼ skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pienlčno moko prvovrstno banaiko, koruzo, oves, pšenične otrobe. pieni5no moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž.. južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabo čkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje mp&ke. deške In ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se ie v večjih množinah. Točna postrežba. i Natisnila Delniška tttsna. d. d. v LmUja*.