193. številka.
Ljubljana, četrtek 26. avgusta.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
Uhaja vaak dan, tovMBfi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poeti prejeman, za avstro-ooerske dežele za celo leto 16 rold.   za pol lom 8 mvU
aa četrt leta 4 gold. — Za L|ubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za čotrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr   Za uosilianie na *>m NintoMll kraje, za mesec, 30 kr. za, četrt lota. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za poi leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudsRih ioial to aa dijaki velja znižana cena in sicer: Za LJubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od čet:-stopne petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. M ao dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiHka.
■I
Opravn
Dopisi naj ae lavole frankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" ništvi, na katero T>aj se blagovolijo pojujati naročnine, reklamacije, osnan        j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarj
l'avčarjevi h i
Jugoslovanska ideja in naša mladina.
Kaj je bila najlepša ideja starejšega in mlajšega Nemca, Italijana? Katera velika misel v teb ljudeh največ ognju v krv, največ bliska v oči spravlja? Kateri smoter za občo blugost spravlja lepšs navdušeu;e mej Starimi iu mladimi na dan? Kaj je princip zdi.jtjega stoletja, njegov časovn. dob? —
Narodna ideja, misel, da kultura le na p' dlogi velike sorodne skupine, na podlogi zedinjenega naroda živeti, rasti do mogočnega drevesa more • misel, di separatistično na podlogi črez par desetink milj zemlja razprt utirajoče, se narečje kot merodajno in kultura po njem nema pogojev, nema prava živeti ; misel, da 8e narodi po narečjih, ki so oziroma celega narode in njegovih teženj kot narod le razlike dveh v as i j, te smejo ločiti; misel z edin j on j a sorodnih plemen eno in intega naroda in napredek na tej podlogi 1
Za to idejo so najbolji! možje mej Nem-štvorn iu Italijanstvoui pisali; za to misel so n; j plemenitejši žeuiji toh naro dov delali, trpeli. ReBttltat tega jo večina zediujene Nemčiji*, cela zediujena Italija. Iu to je tako razumljivo, kakor dvakrat 4 je 8 .n če na pr. zaradi tega državni pruvdnlk „Slov. Narod'' zapleni, udaril je matematiki klofuto robato v lice iu komentar k tema za-pleujenja dobil bi, če pogledi na ze-dinjeuo Nemčijo in Italijo, na Bismarka in Cavourja.
No, kavkazke rase „indogeiinanci1' smo
Slovani in tudi Jugoslovane še blagovoli statistik mej kavkazke šteti nrnra, ker drugače z najboljšo voljo nij možno. In razkosani urno Jugoslovani n. pr. v Avstriji tuko lepo, da od te lepote poštenega slovanskega človeka k*r griža lomi. Zgodovina lastua, zgodovina družili narodov ne zapisuje se kar le tji v en dan, ta zgodovina se za to piše, da se zarod iz uje ući in ta zgodoviua vašemu Slovanu, < sobito n:»m Jugoslovanom v lapidarnem stilu pravi: „zrno do zrna pogača, k .m .-u do namena palača"; ta zgodoviua na vseh straneh s strelnim grmenjem pr-ivi : zedinita se posamezni plemeni v jednu celoto.
Posamezne šiba ko nek siuovi necega slovanskega kralja prav lahko zlomili, a celo butaro šib n jso mogli.
Iu ravno zarad t. ga Danka zgodovine, če od vsega drozega abstrahlramo, hočemo in moramo mi JugoHlovaui boteti, črnej struni v našej zgodovini: „riivitle ct impera" — napovedati — „cnntr«u — „rec'iutva !
Zarad matematike, po k&terej je štirikrat ena štiri, to je celota, štirikrat ničla je ničla, in ničle smo posamezni nasproti velikim sosedom, uže moramo težiti po sjedinjenju ; uže zarad tega, če nam to /.ediuj; nje res kar nič ne kasne, moramo delati na zjedinjenje JugOrtlovanstva, ker je zediujeuje posameznih plemen v ceiotue narode zdaj moderno in v staroj coklji ne smemo UM stati.
Uže zarad tega moramo Jugoslovani de lati za zedinjenje v večjo skupino,  ker nas posamezne tujec It h ko po,o; zurad tega, ker imamo, kakor kdorbodi drngi im svetu, narodno pravo se  zediuiti,   tako   sveto in
pošteno pravo, kakor so ga imeli Nemci in Italijani.
Na sveta je navada, da ravno to, kar je prav jasno, najdaljši čas potrebuje, da se uresniči. Tako čuden red jc na svetu, da narodi dolgo „barlokiua' igrajo, predno jih pamet sreča, kadar polen; j ravijo: smo bili ves osli, da tega ali onega nijsmo užu pred sto leti uvideli. In tako tudi mi Jugoslovani ua pr. v mirnih časih ne uvidcvam<>, da je slovanski jug u'et ali pogoj uašega obstanka mej sosedi Nemci ali Itiiiijani, pogoj naše občne in velike omike. Ln kadar vidimo, da kdo p sumezen nas trpi do glasnega po vsej Evropi se glasečega vriša, bola zdvojcuonti, kadar vidimo, da ta posamezni ločtn od bratov, pobijeje kruto kako silo ue more prav vspešuo zob pokazati tlačitelju, tedaj uvidimo, da je dosta resnice, p meti vs, eha itd. v zjedinjeuju kacega naroda. Iz tega sledi nekaj : zdaj si raztelešen, slab, delaj na zedinjenje za bodočnost, ne vlezi se mirno spat, dokler tega zedmjeuja ne doženeš in in  —   razjasneuje  Jean Paulovih ti i j:
„der Krieg ist die stiiikende Eisenkur dor Menschheit".
Poglejmo po slovanskem Juga zdaj ko, naš brat krv preliva za slobodo slovanskega Juga, kako ledo uavdušeuje! Poglej mladenič v svoje srce zdaj, ali ne vidiš kako lepo žar no krv v njem tolče, kadar ritaš, da je Bosna vstala! Poglejte starca, zavednega Slovana, k mu oko plamti, kadar sliši, da slovanska dcBnica nij otrpnela ! Poglejte po Slovaustvu : vest, da se Slovan v jugu bije za oslobojenje od krutega tujstva, razobeša vsacemu zavednemu iu za Slovan-stvo le količaj navdušenemu Slovauu v lica
Iz severne zgodovine.
Litva za <>; iiiuina, Olgierda iu Jagiella.
(Spisal J. Steklasa.) (Konec.)
Ko so pa v tem začini prebivalci v ruskih pokrajiuab, precej so so vzdignili proti Vitovtu, ali on je je s svojo vojsiio v krat kem uadvladal, ter si tako osvojil smoleusko kneževino. Zdaj je hotel pa še Tatare pregnati iz Ruske, ali v tem podvzetju nij bil srečen. Tatari so bili takrat še jaki, Rusi pa neuložni, zatorej je pa tudi njega zadela osoda, kakor druge kneze. Tatari so ga namreč strašno potolkli na reki Vorškli leta 1390.
Tim srečneji je bil pa v vojski z nemškimi vitezi. V tem boju nin je pomagal tudi Jagiello. Na čela 142.000 mož, Poljakov, Litvanov, Rusov, Tatarov in 21.0U0 Čeških   in nemških najemnikov je napal Vi-
tovt Prusko. Takrat je bil veliki mojster Uirik Jugiuski, ratoborcu in hraber mož. On je imel manjo vojsko, nego Vitovt, uani-reč samo 83.000 w«>ž. Mej zeleao goro in Tannenbergom zgodila se je bitka 15. jul 1. 1410. Kruto se je borila, ali ua zadu,e zmaga vendar Vitovt; moč nemškega rida je bila cisto pokončana. 40.000 najbol,Š.h VOJnikov — mej njimi sam veiiki mojster z bOO vitezi — je obležalo mrtvih ua bojigeu. Na VitovtOVej straui pa so sc izmej vseh vojakov najbolj odlikovali Sinoleuskovoi. Po tej zmagi je bila Sam* gicija rešena križarske vojske nemških vitezov.
Crez tri leta po tem dogodjaju je piišel Jagiello s poljskimi paui in Vitovtom, ter z najodliČuejšimi Litvaui skupaj v Gorodlju ua Bugu. Tukaj so dobili katoliški Litvaui pravice in povlastice poljske šljahte (plemstva), ter se je tudi sklenilo, da imajo lil-vanski plemiči pravico, s poljskimi skupaj voliti litvanskega velikega kneza in poljskega kralja.   Samo severni del Litvanije (Smud
ali Samogicija) je brauil še dolgo svojo vero in narodnost, ter je pregnal vse muihe. Ali Vitu\t iu Jagiello sta prisilila upom ke na katoliško vero, na poljske zakone in naprave. Kteri so bili pokorni, dobili so muogo polahkanj.
Vitort je bil sploh mogočen vladar ; on je upravljal semljo, k^kor je hotel, ter nij Jagiclia poslušal. Ali on nij mogel oddeliti 6Voje Litvanije od Poljske, kar tudi njegovi nasledniki ui;so mogli storiti. Poskušal je Vitovt sicer večkrat, zadobiti samostaluost Litvanije. Prosil je carigraškega patrijarha za lastnega metropol.ti, da ne bi njegove ruske pokrajine bile odvisne od Baske, kakor dozdaj. Ko mu pa patrija;h nij hotel tega dozvoliti, napovedal je on sam cerkveni zbor od zapaduih škofov, ki 8o izbrali za kijevskega metropolita učenega Jurja Zani-blaka 1. 1415. Ali vendar je bil zastonj ves njegov trud za samostalnost Litavije, kajti Jagiello in katoliško duhovnidtvo je bilo proti temu.  Nazaduje je mislil veliki knez
baBitake pesmi refren : hajd na vraga" ! To je dobro, ne pustimo ugasno tega toliko lepega plamena za svoj rod, netimo ga do orjaške   grmade,   zgrabi   vsak zavedeuec
gorečo trsko tega ognja in zapalimo škodljivi naš separatizem in morilno ap at:jo povsod, kjer gojilo stran naših organizmov javlja.
Vi Srbi in II vat/ nij vam in more vam večjega smotra zdaj biti na h vetu, neg" zedinjen slovanski Jug, zapalite v ime tega zedinjenja mejnsobno mržnjo na zdaj še ma-lej grmadi, ki jugoslovanskej slobodi gori doli protiv Turku, netite bratsko ljubezen mej 10boj, vsplamtite mase vaše za zedinjen slovanski Jug, in Slovenci, mali, sam za-se slabotni narodič — „der Krieg i*t die stiirkende Eisenkur" — boj zoper Turka je to za Jugoslovanstvo — ne izpustite priložnosti v utjenje jugoslov. narodnega čutja bog /n-', kedaj zopet pride: gani se komnr je mar zah/ale prihodnjega vnuka", gani se komur nij srce se skrčilo celo v slovenskem Bepartizmu ali mrtvilu. Mladina jugoslovanska, kar te je v Avstriji, ne smeš pohiteti dušo in s telom bratom borečim se za jugoslovansko slobodo na pomoč, kar te je vojaka — kar smeš in kar ti nobeden državni pravdnik zabraniti ne sini, je to, da je misel Jugoslovanstva vpibala do lepega plamena mej maso Slovencev.
Spočitnice so, na noge fantje vseučeliš-niki iu starejši, gimnazijalci, vaše besede nahajajo zdaj mej kmeti dobra tla, zdaj par besedij več izda nego drugikrat cl govor. Zdaj netite narodni čut, zdaj vrzite slovenski separatizem kot drva na grmade, ki vam iz enega konca slovanskega Juga žare, zapojte. „Naprej zastava", zdaj vprašajte in odgovarjate Slovani, kje so naše meje, hej Slovani, kje so vam junaci, hej Slovani sluge narodov; zdaj sukajte „uma svitle meče", ker ne morete peti dejanski :
Oj ojstra moja sablica,
Preljuba mi prijatljica,
Ne zabi, da si ti skovana.
Da braniš dragi dom Slovana etc.
V letu 1873 je avstr. Nemec pisal iu govoril, molil in rotil se za idejo zedinjene Nemčije — enako pravo vsem — stoji nekje v avstrijskih zakonih — pisec tega je jurist, mora to vedeti — in Francozje so vendar še  malo več vredni narod od Turkov,
tudi kraljevski naBlov dobiti iz rok nemškega cesarja Žige. Ali Poljaci so vlovili njegove poslance, kateri bi mu bili imeli prinesti kraljevske znakove. On je bil uže poprej nekoliko sossdnih vladarjev ua svoje kronanje povabil, ali vse mu je izpodletelo, kakor smo videli. To ga je pa tudi tako razžalostilo, da je v kratkem za tem umrl 1. 1430., 80 let star. Se je ostala Litavija samostalna država, ali bila je vendar večkrat s Poljsko pod enim vladarjem zedin-jena.
Za Vitovtom je bil veliki knez v L'ta-viji Svidrigelo, brat Jagiellonov. On se tudi nij Bastopil s svojim bratom, kajti bil je pravoslaveu on in ves njegov dvor, ter nij Poljakom nie zaprinesel. Mej njim iu njegovim bratom je prišlo večkrat do krutega prepira. Svidrigelo je Jagiella veČkiat zgrabil in napel z vojsko, ali nij mogel nič opraviti. Po Svidrigelovej smrti bo se L'tvani jako t udi li, da bi postala Litvanija čisto samostalna država.   Oni nijso bili Poljakom
— kdo vam hoče brez rudečice brez sram nosti v licu tega istega kratiti. Govoriti, peti vendar smemo za idejo, ki je prvič najpametnejše, kar se v Avstriji zgoditi more, se enok izvodi in pot napravljati je treba vsakej ideji in dragic mora Avstrija na prokleto slabih nogah stat, če S oven npr. ne sme reči Sovenu: „ti brate tam dali bi jej i na Turka naši hrat.e in sicer hočejo ti bratje doli priti pod našega cesarja in lepo bi bilo, da se mi vsi v jedno zedinimo pod isto up-avo eto. cis in transi ijtanizem neki nij za večnnst postavljen etc. Zato delajmo — ,.ilcr Krieg i.st die stiirkende Eisenkur der Menscbheit", navdušenje mase slovenskega naroda za slovanski .lag nam pr d« enok dobro. S—c
Vstanek v Hercegovini in Bosni.
Iz Ercey Nove {/a, 24. avg. [Itv. telegram „Slov. Narodu" — za zadnji list prekasno došel.J Turški poveljnik v Satorini je moral pred vstaši pobegniti iu je 8 svojo posadko vred pribežal sem v E-ceg Novi na avstrijska tla. Vojaki njegovi bo bili razoro-ženi. (Sutorina je južna enklava turška v Dalmaciji, jeziček hercegovinske zemlje, ki sega v kotorskem zalivu prav do morja. Ur.)
Iz notranjih bojišč v Hercegovini je teško povedati, kako Btvari stoje. Več dnij je uže, kar so turški vojaki iz Kleka odšli, ali nič se ne pove, kam in kod. 22. avgusta je pri Kleku zopet dve kompanije turških vojakov izstopilo iz ladij. — Ofici-jalni telegram iz Dubrovnika poroča, da je Derviš paša pri Stolcu vstajnike zmagal in maršira proti Trebinju. — Iz Cetinja se poroča, da je v nedeljo 200 vstašev napalo tri vasi, kjer bo turškim prebivalcem orožje vzeli, a jih na slobodi pustil1. V ponedeljek je 500 vstašev vzelo tvrdnjavo Korito, stra-tegično važno mesto. Pri tem so dobili mnogo streliva v roke.
Od Trebinj a se poroča, da napovedanega glavnega napada na to tvrdnjavo v ponedeljek nij bilo, in sicer so ga vstaši opustili na ukaz ali migljaj iz Cetinja. To je vest dosedaj iz avstrijskega konzulata dobro postrežsvane „Politische Cjrrespon-denz."  Ker so,  kakor se poroča, vstajniki
uagneni, tem bolj pa Rusom. Med nj mi se je širila ruska uprava, ruski jezik in ruski običaji : Rusi so imeli v Litvaniji vedno več moči. V z Litavijo zedinjenih ruskih pokra jinah pa je ostal Še dolgo običaj deleuja zenielj. Z\ Vitovtom so prišli knezi Motislja-veljski (sedaj Mohilcv), Slucki (sedaj Mimk), Kobrinski (sedaj Grodno) in dr. Ali njihova samostalnost se je vedno kršila iu litvau-ski knezi so jim nazadnje vsi zemljo vzeli. V 16. stoletju je čisto prenehalo to delenje v jugozapadnej Rusiji. Mnogo potomcev Ge-diminovih in drugih ruskih knezov so bili praočetje poljsko-litvanskih plemiških rodo-vin (na pr. Ostroški, Višnevecki, Gartoriski, Zazlavski in dr.)
Jagiellov trud nij bil zastonj. Ou je pot odprl katoličanstva v Litavijo in v z.i-pudno Rusko. Jagiello je pokazal Poljakom, da Litavija more in mora biti zedinjena s Poljsko. Mnogo je še let preteklo, ali delo Jagiellovo nij propalo. Sit vladanja skoz celih 48 let, nmerl je Jagiello 1. 1434.
dobili zadnje dneve šest kanonov, bode jim oblegovanje prej od rok šlo, — ako DerviS-paša prezgodaj ne pride.
O vstanka v Bosni, ki nij posebno napredoval in ki se bode stoprv črez nekoliko dnij, ko se bodo vstaši z orožjem preskrbeli in se organizirali, bolj razvil, ima „Obzor" te-le telegrame:
Iz Kostajnice 23. avg.: V Kolarič-brodu .je prest ipilo 300 turških vojakov ia 40 konjanikov našo mejo, avstrijski stražarji so streljali in ubili zastavničarja in še tri Turke. Zapovednik avstrijske mejne straže je poslal po nekem oficirji protest zoper oskrumbo avstrijske zemlje. Ni našej strani Une ho se našli ubiti Bošnjaki, ubijalci so gotovo Torki, ki so za njimi črez mejo šli in jih na avstrijskej zemlji ubili.
Iz Jasenovca 23. avg.: Vstajniki so 40 tnrških vojakov na našo stran potisnili, kjer jih je avstrijska vojska razorožila. Silno naroda prihaja iz Bosne sem k nam.
Iz Za v al j 24. avg.: Povsod okolo Bihača se je raja organizirala. Vse moško od 20 do GO leta je prijelo orožje, sekire, kose itd. Pašk je premalo.
Iz Staregradiške 23. avg. V Belini na Drini, da srbskej meji so kristijani tudi vstali.
Iz Broda 24. avg.: Na Motajici planini se brani 400 kristjanov, ki so se utaborili, proti 2000 Turkom.
V Srbiji vre in ne more se do čistega določiti. Novo miuinterstvo, ki pomeni vojno ali mir, osvobojeuje ali sram ito nij se moglo še sestaviti, knez je v sredi mej dvema stiskama, mej narodom, ki hoče vojno in mej Hebičuiki, ki so odvisni od diplomacije in kneza strašijo pred odločilnim korakom, ki enkrat mora storjen biti. Vendar uže jutri 27. t. m. se snide srbska skupščina in na njo zaupamo, da bode rekla pogumno odločilno besedo : vstani Srbine in na pomoč brata bojujočemu se v Bosni in Hercegovini. Brez pomoči Srbije nij misliti konečnega vspelia. _
Preko Belgrada prihaja novica, da je v albanij8kih gorah tudi upor vzdignil se in da je ranjen nek paša.
Iz Bolgarskega začenjajo bežati družine v Srbijo. To je znamenje, da se tudi v Bolgariji upor pripravlja, kajti bežeče familije bo bile v Hercegovini in v Bosni prve lastavice upora.
Iz Metkovića na dalmatinsko-herce-govskej meji fo brzojavlja zaderskemu „Na-rodneinu Listu": Turkom je od avstrijske vlado dovoljeno skozi Metković hoditi z orožjem, ali vstašem se orožje jemlje, ako pride kateri, in se mečejo v zapor.
Derviš paša, poveljnik v Bosni je poslal vse svoje žene, cel harem v Carigrad, znamenje, da so boji za svoje lepotice. — nNa-rodni L;st" iz raznih krajev Bosne poroča, kako Turki koljejo in pobijajo kristijane, imenuje imena in kraje.
Kotorski okrajni poglavar Reudić je izdal na Bokelje proglas, naj ne hodijo ller-cegovincem na pomoč, ker bi avstrijskej vladi iz tega neprilike vzrasle ter pravi, da, noni, koji prelaze, Čine stvar nemila i štetna
cesarskoj vladi i sebe tiem u velika pogibelj stavljaj a.u
T* Zagreha, 23. avg. [liv. dop.] Iz Bosne se čuje, da se vstaja še zmi-rom dalje širi. Mali okršaji godć se vsak dan, za poveČje akcije pa vstajniki dosedaj Se nijso bili pripravljeni, kakor treba. Iz srbske kneževino bite čete dobrovoljcev ena za drugo na Drino. Vsak dan pričakujemo vest, da je raja tudi vzdolž Drine vstala. Kadar se bode to zgodilo, podali si bodo posavski in podrinski vstajniki lahko roko, ter tako Bosno od naše strani izolirali. Pojedini bogati srbski trgovci oborožajeio in vzdrŽavajo cele dobrovoljske čete. Čudna prikazen je to, da je tudi v Bosni kakor v Hercegovini katoliško prebivalstvo bolj mlačno za versko vojno, nego pravoslavno prebivalstvo, ki vse gori za krst (križ) Častni i slobodo zlatno. Bosniških beguncev, naj več žen in otrok, je uže kakih 15.000 na Hrvatskem in v Slavoniji. Kdo bo vsem kruha dal?   Doprinašajte tedaj!
Politični razgled.
Tfotr »nje dei«»lr
V Tjfnbl1a.nl 25. avgusta. (Hraika „Tagespost" prinaša oster članek o konfiskacijah, vsled katerih jo bilo poslednje dni veliko listov po policiji ugrabljenih. „T." konstatira, da državni pravdniki uže sami ne vedo, kaj jim ie storiti, ker v v enem kraju list konfisciraju, v drugam ga pa puste pri miru, da-sf je isto prinesel. Stanje to ie tako abnormalno, da se zopet bližamo nekdanjej cenzuri, premda ima po postavi 1. 1867 čl. 13. vsak državljan pravico, „objavijati svoje mnenje ustmeno in pismeno, s tiskom in podobami v postavnih mejah.u
Na Češkem bodo zopet v 31 okrajih volitve v državni zbor dunajski namestu onih poslancev, ki so zarad neudeležbe po sklepu 20. januvarja maudate izgubili. Ssveda zopet zahman!
Glede imenovanja f/ali&ket/a namestnika se poroča, da so se grof Alfred Potočki, minister Zlemialkovski in baron Pos singer tej Časti odrekli, ker nočejo pustiti svojih sedanjih mest. Na kandidaturo grofa Mieroszevskega pa nihče prav ne veruje, ker je še premlad, ter se je še malo udeležil političnega življenja.
Nemški astttvoverei zborujejo sedaj v več krajih in lomijo znane fraze. Aber nirgends ein rettender Gedanke!
Otvorenje l§ rvatskega deželnega zbora, s katerem se parlamentarično življeujc zopet začne, razpravljajo tudi nemški listi. Tako prinaša „Triest. Ztg." daljši članek, v katerem poudarja važnost sedanjega zbora ; Hrvatska je važna posebuo sedaj, ko se rešuje v njeni najbližji sosedČini vzhodno vprašanje, ko se osvohojujejo bratje po rodu turškega jarma. „Tr. Ztg." pravi, da bode zbor gotovo kaj sklenil glede Hercegovine, kakor tudi glede državno-pravnih vprašanj trojedne kraijevine.
V is * *ajUe alanfeKaT*.
Minska vlada bode razposlala vsem velikim vladam novo spomenico glede Hercegovine. Francoski poslanec general L;-fl6 je uže dobil naročilo, da naj to svojoj vlad: naznani.   Tako poroča parižiti „Tcrups".
V Car igra tft* so poslaniki: ruski, avstrijski, nemški, francoski, angleški iu italijanski po prejšnjem vzajemnem dogovoru turške i vladi BVetovali, ka naj pošlje izrednega poslanika v Hercegovino, ka teri bode imel potrebua pooblastila, da bode pritožbe vstašev zaslišal iu kjer bode treba, napake in nedostojnosti odpravil. Tnriki veliki vezir je na to odgovoril, da bode po-
slal dosedanjega ministra poljedelstva Server-pašo v Hercegovino. Vsled tega objavlja turška vlada 22. avg. iz Carigrada, da je nasvete velikih vlad sprejela, in da se bodo konzuli tujih vlad podali na bojišče k vsta-šem, ter jim naznanili, ka se jim nij nadejati posredovanja z orožjem niti od strani velikih vlad, niti od sosednih kneževin. Ako (!) imajo vstaši pritožbe zoper krajne oblastnije, naj jih izročč izrednemu komisarju turške vlade Server-paši, ki bode v ta namen v Mostar prišel in je preiskavah Ako to ne bi nspeba imelo, žaga turška vlada z vojno silo. Razumeje ae samo ob sebi, da vstaši ne bodo verjeli obljubam bankrotne turške vlade, katera jih je uže tolikokrat goljufala, niti Server-paši, kateri je tak, kakor vse druge paše po pregovoru, da vrana vrani ne izkljuje oči. Koliko izrednih turških komisarjev je nže bilo poslednja leta v Bosai in Hercegovini, a stanje kršČanov se kljnbu temu nij zboljšalo, nego ro še shujšalo. Diplomacija je v tej zadevi prav otročja, ali se vsaj kaže tako.
Najveljavncjši angiefki list „Times" govore o imenovanji izrednega turškega komisarja Ssrver-paše v Hercegovini, se izreka za to, ka naj se dovoli Bosni in Hercegovini samostalnost,v kakor jo imajo Srbija, Rniuunija in Črnogora. Ker bode, pravijo „Times" dalje, prej ali pozneje go tovo do tega prišlo, je za Turčijo najbolje, ako se to kmalu zgodi. Najboljša rešitev vzhodnega vprašanja je, da so ena dežela za drago od mrtvega trapi a v Carigrada odtrga. Angleži so se prej upirali proti samostalnosti, katero je dosegel Egipet, kar so pa pozneje obžalovali. Neodpustljivo bi bilo, ako bi Angleži po vsem, kar so v tem časa videli in izkusili, še dalje v zmoti ostali, da se more Turčija vzdržati." Tako angleški liRt, ki bankrotne turške razmere dobro pozna. Da-najski židovski (in ljubljanski nemškutarski Ur.) listi pa trobijo v turški rog, premda so še pred malo časom obširno razpravljali turško fiuančno in upravno mizerijo. Ali so morda turški cekini čez noč situvacijo pre-menili ?
Kt/ipčanje. so začeli vojsko s sosedno Abesiuijo, katero si bodo popolnem podvrgli. Tedaj se turškej vladi od te strani nij nadejati pomoči, kakor jo je dobila ob časa grške vstaje.
Veliki svet v fmeafa na Svajcarskem je z 04 glasovi proti 7 vse kloštre in jednake zavode odpraviti sklenil.
Xe*aški uredniki časopisov so sklenili v očigled vladnega postopanja proti časopisom v shodn, ki se je začel 22. t. m. v Bremenu, da se mora doseči pravica, da smejo Časopisi objavljati resnična poročila o javnih sodnijskih obravnavah. Dalje se je sklenilo delati na to, da državno postavo-dajstvo glede v časopisji neobhodno potrebne brezimnosti sprejme načelo, da je le ured uik za list odgovoren, iu da se ne išče po sili drugi krivnik, da se tedaj tudi uobeden onih ki so pri kakem listu delali in ga razpošiljali, ne sili k pričevanji o pisatelju ali dopisniku. Dalje je shod naročil stalnemu odboru, da naj dela ua to, da se v kazenski postnvi določi, da se smejo uredniki o dopisnikih, ki poročajo uradne stvari, le onda k pričanju siliti, ako je kompetentna sodnija izrekla, da je bila s dopisom uradu i tajnost prelomljen-.. Shod je potem sklenil še resolucijo, v katerej šc enkrat poudarja važnost tajnosti pisateljevega iineua v časopisji, katero se sme le onda objaviti, ako bi sioer kak hudodeluik imel kazui oditi.
Dopisi.
Iz Kaurcbil. 23. avg. [I*v. dop.] Naš sabor se je dcucs z navadnimi formalnostmi odprl. Kraljevi reškript priporočoje realno delovanje, pozivaje se pri tej priložnosti pohvalno ua delovanje zadnjega sabora, katerega v tem pogleda kot posnemo-
valni izgled povzdiguje, obečava prodloženje proračuna za prihodnje leto, poziva na volitev zastopnikov v ogerski drž. zbor, kjer se bo o naših prihodnjih železnicah razpravljalo, daje npanje na končno uravnanje dr-žavopravnega razmerja Reke nasproti Hrvatskoj iu nazadnje spominja tudi vtelov-ljenje vojniške krajine „po mogočnosti." — To je v kratkem zadržaj kr. reškripta. Vse, kar naporninja, napominja v konjunktivn in v strašno zverižeuem sloga, kar je dokaz, k nI i k nt se je brisalo, in pisalo in zopet brisalo. To, kar denes celi jugoslovanski svet potresa, borbo namreč kristjanskega slovanstva proti mohamedanskemu turštvu, komaj deset milj od Zagreba, tega reškript niti z eno besedico ne spominja, za ta do-godjaj, ki postaja evropsko in svetovne važnosti, je reškript, predložen kroni po našej in ogerskej vladi, gluh in slep. — Važnost našega sedanjega sedanjega sabora pa ne leži toliko v tem, da proračune pretresava, da poslance v ogerski državni zbor voli in da zakone, na realni napredek smerajoČe, vstvarja. Važnost našega sedanjega sabora leži tem več v tem, da na parlamentarnem polji borbo započme za resnično in za polno deželno avtonomijo, da ne rečem za državno našo samostalnost, zlasti sedaj, ko naša brača na Turškem na bojnem polji za isto narodne svetinje krv proleva.
Važnost našega sedanjega sabora leži v tem, da kroni brez ovinkov reče, da goji največje simpatije za kristijanske borilce na Turškem. V kratko rečeno, važnost sedanjega našega sabora je za Jngoslovan-stvo tolika, kolikoršna je važnost srbske skupščine, ki bo istodobno z našim saborom zborovala. Mej Hrvatstvom in Srb-stvom obstoji stara rivaliteta, naj sesedaj naš sabor tekni s srbsko sknpščino o oživo-tvorjenji jugoslovanske ideje. — Vpraša se : ali bo večina našega Rabora za ta vzvišeni svu j poklic tudi izpoznanje imela? Ali bodo našla v sebi toliko moralne sile in odvažnosti, da bo v slovesnej manifestaciji svoje simpatije za kristijanske borilce na Turškem za8vedočila ? Na t o bo saborska večina valjda v kratkem priložnost imela, samo odgovoriti. Sicer pa, če ona tega ne bo storila, saj je še opozicija tu '
Domače stvarf.
— (Konfiskacije „Slovenskoga Naroda.") „Laib. Ztg." v uradnem dola delu prinaša sodnijsko potrjilo konfiskacije „Slovenskoga Naroda" štev. 183 od 12. avgusta in štev. 187 od 18. avgusta. Proti vsem Štirim zadnjim konfiskacijam je urednik vložil svoj ugovor in zahteval obravnavo.
— (Š k o f S tro sni a j e r) v posebnem cerkvenem pi^mu svojim duhovnikom javlja, da letos v septembru ne bode praznoval 251etnioe svojega škofovanja, kakor je napovedal bil, ker je sedaj dolžnost vsacega kristijana, podpirati naše v Turčiji za hlobodo boreče se brate vsaj s tem, da se preskrbe njih sirote. — Slovenski škofje in duhovniki, evo vam izgleda!
Izpred porotnoga sodišča.
V Ljubljani 16. avg. (Nevaren goljuf.) 8. maja t. I. je prišel Edvard Požgaj iz Ljubljane k v zve-
idi sedečemu Ljudevitu KržiSnikn, in ga vprašal, kako nm je, ter tožečemu, da je brez de!a in brez za*ln?ka sledeči nasvet Btavi!. PrfpOTeduje mu namreč, da je v ljubljansko hranilnico n kaj denarja vložil, ter hoče vloženi znesek v veliko nvoto pre-oarediti. Ljud.-vit Kržišnik bi si pa moral črno suknjo in brado preskrbeti Potem bi šla oba k kakemu župniku na deželo, na Dobrovo, na Vrhniko, v Rudnik ali ua Šmarno goro, — Ljudevit Kržisuik bi potem pri tistem naznanil izgubo na visoki znesek se glaBečih hrauiluiČuih bukve, župnika proseč, najdeniku istih v njegovem imenu 50 gl. izplačati. Za njun kmalu bi prinesel Edvard Požgaj župniku, hrauiln.čne bukvice in od njega darilo 50 gl. sprejel. Čez 3 ali 4 dni potem bi pa Ljudevit Kržisuik pri župniku po Lranilničmh bukvicah poprašal, proseč ga, ua. bukvice 400—500 gl. posoditi, ker je agent in v trenotku v denaruej zadregi, kar bi župnik glede na visoko svoto hranilničuih bukvic gotovo storil.
Da bi mu nameravana golju fija ua noben načiu ne izpodletela, je hotel Edvard Požgaj ime .1 nI. (Jerčar, na katero so se hranilnične bukvico glasile v Julie Gerčar premeniti, in prvi strani istih zapisati, da lastnica celo vlogo, ako umrje, kakej tari daruje. Tudi je pravil Kržisniku, da bi se njegove pomoči zagotovil, da je nža večkrat ua tak način župnike goljufal, ter hoče po izpelje• vanju te goljufijo še 3 hranilnične bukvice prenarediti s katerimi bodeta v Trst šla, kjer se na tak način prav lehko p lini ... Kržišnik je ua videz odobraval nameravano goljufijo, šel je še tisti dan k tukajšnje j policiji, kateri je vse ovadil, kar um je Požgaj pravil. Tukajšnji detektivi Mežan in Erzin so s pomočjo Kržišnika Požgaja vedno nadzorovali in pri tukajšnej preiskavi 11. maja t. 1. v drvarnici Požgajevega stanovanja hranilnične bukvice št 83254, glaseče se na l gl. in Julie Grčar in prenarejene 2 vloge s svoto 9G0 gl najdli.
Ker eden porotnikov ni dobro nemško razumel je g. pred. Leitmaier celo obravnavo izključljivo v slovenskem jeziku vodil.
Požgaj, kateri je uže večkrat radi enačili goljufij dopiinešenih v tukajšnjem nunskem samostauu, kjer je tudi fajmoštra za svoje namene rabil, kaznovan bil, pravi, da nij res, da je on proti Kržišniku tako govoril, temveč Kržišnik sam je to storil in on bi moral na zatožni klopi sedeti: slednji pa pod prisego izpove, da je Požgaj to goljufijo nameraval.
Ka predlog zastopnika drž. pravdništva g. GerdeŠiča odgovori zatoženi: Ta molitev je brez dna.
Zagovornik advokat Brolih svojega klijenta s tem zagovarja, da goljufij., nij bila v resnici nameravana; sicer pa v tem slučaju tudi §. 9 k. p. nij veljaven, ker je po tem paragrafu le tisti kažnjiv, kateri poskuša kacega druzega k hudodelstvu napeljavati, ue pa k poskušauemu hudodelstvu.
Ker so porotniki z 8 proti 4 glasovi zatoženca krivega spoznali, je bil isti na 2 leti težke ječe, poostrene z 1 postom vsak mesec, obsojen. — Žena Požgaja, katera je pri celi obravnavi navzoča bila, je pri tej sodbi glasno zaječala.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere H flarry
V i'.<*kd<*scw». 28 let aže je nij bolezni, ki bi ju ne bila Mira* rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrađenih i itrocih brez medicin iu stroškov; zdravi VM bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i M jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Juiuenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih otožnost, diabet, trganje, shujšauje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje boljo. iego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprič« /al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. P. V. Beueka, pra vega profesorja medicinu na vseučilišči v Mariboru. Ldravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. (Jainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grohnje (Jastle-stuart, Markize do Breban a mnogo druži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz 50.000 spričevalo*. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \V urze rj a,
Bonn, 10. jul. 1852 Kovalesciere Du Darry v mnogih slučajih nu-^radi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iL ffriii, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri k aru nju, pri prisadljivem a bolehuem draženji v tealni cevi, zaprtji, pri bolehuem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najboljo it ia neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih iu prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji V grlu. L. S.) K ud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čler aanogo učenih družtev.
VV'inchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazui, trebušnih bolezni, zaprtja, oolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalea gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kovalesciere du Barrj -neatransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ang e 1 a te i n, tajni saniL svetovalec.
Moutona, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry so izvrstni. P e r d. C1 a u s b e r g c r, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badonsko), 22. aprilu 187'2. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Kevalesciere du Barry po-poinama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi proiesot .uediciue ua vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v ,Uerliner K 1 i u i s c h e W o c h e n s c h r i t tu od 6. aprila 187*2 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevaleuta Arabca" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno "bljuvalo, kar vsa zdravila niJBO bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaju ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldort. na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markize de Brehau, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, snuj sanji in htpohondriji.
Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji iušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter §e pri odraščeuih Ln otrocih prihrani 50 krat več ua ueui, glede hrane.
V plehaatib pu.iicJ: po pol funta 1 gold. 50 kr., tant SI (COlfU <> r.v., ti masa A gold. 50 kt., 5 run .w W ,.,-oid.,     matov „o goid., 24 iontov gola.,
- Jievalesc;o:e-i^i*ou!**>n v pusioah a 2 gold. t>C kr a k <old. oo is. — (iovi.lc»eierc-Choco!aiee v pmui. j r ploščicah ta iS ca* 1 goid..A> Kr., SM ta« 9 golo >0 '*r., JrS (as 4 gola. 60 kr., v prahu a* 12u i* IO gouL,      ti&d       20 goid., — ita 576 ua 36 goio
- Prodaju: Barry du tSarry ca, Comp. ua **ru-,.j.^kt W»U£i«ekrit»8a» er •>, v LJubljani Ba tf^hr, J. Svoboda, lekar pri „zlateni orlu", v dltuaoi bratje Oowrauziaeyr, v -uu te^ruJKu Dieehtl - i*'Tank, \ Celovei P. Birn-oaober, v famM Ludvig MuTler, v rtiurlboriu .ti. Moriš, v Ulerauu J, -.. .uokhauaeu, v Kttgrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovicuk pri N. Šnirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Ciradcu pri bratih Oborrauz-m e y r, v TeuietivHru pri Jos. v. Papu, mestuemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varat* diuu pri lekarju dr. A. Ualterju, kakor v vsot -■■ustih pri aobnh lesarjih m upeoerijskih trgovcih; .udi razpošilja dutuipka hita ca vse krajo po poštnib uakaanicab ali oovsetjih. _ (207)
TnJ«,t.
M, avgust k; Pri Mlouu; Treu iz Trsta. — Petrič iz Reke.
— Selieidenborgor iz Trsta. — Kopirni \l Verone. — Mitis iz Reku.
i ri o »ilel: Frisch iz Dunaja. — Gustin iz Novega mesta. — Stark iz Gradca. — Volk i a Dunaja.  — Boscari iz Trsta. — Koscu b rg iz Dunaja.
— Zehal iz. Loko. — l'okorny iz Gradca.
P i /uuivi-i-i s Pai.cu u Trata. — Brinovec ia Ljubljano.
Kri bavatrNkem dvoru : Iluber iz Monakova.
— Skak iz Mengša. — Mayer u Monakova. — Bab-nik iz Maribora.
Pri i»\siHjikrin rarju    Kuitter iz Dunaja.
Tržite c«?ia«
v Ljubljani 36. avgusta t. 1. i'šoniea 5 gld. — kr.; — rož ii gld. 40 kr.,.
— jočmen 2 gld. 20 kr.; — ovos 2 gld. — kr.; — ajda ^ gld. 90 kr.; — proso 2 gld. kr.; — koruza 3 gld. — kr.; krompir 1 gold. .00 kr.; — fižol 5 gld.
— kr.; masla funt — gld. 63 kr.; — mast — gld. 45 kr.; — speh irišen — gld. 40 kr.; — špeh povojen
— gold. 4'2 kr.; jajco po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — telotuino funt 22 kr.; svinjsko uieso, tunt 28 kr. — sena cuut 1 gld. 15 kr.; — slamu cent 1 gld. 10 kr.; — drva trda 6 gold.. 60 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
iiunajsJta u?oi's.i* 25. avgusta.
s.v.4Viruo tuldgranouo poroono.; hinetai drž. doi£ v bauaovciu .  69 gid. 75 bar. enotni dii. uulfc' v 'irobru    .   .   72   „   65 n, 1860 iri. posojilo.....111   j. '.»0
ii.ai:ija narodne Janko   .  .    016 rt   — r.
BLreditne aacije    ....     <!0S w   GO ,.
l.undon........lil ^75 , .
-ia.{x i..........                                              a „.
C, k. cekini.......5 A   '28'/,. r.,
ru.........101 . 85
Piccolijcva lekarna „k angelju".
Farmacijske specijalitete QttR>rlel jplccolljia,
lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti.
Anaterinova ustna voda ia zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga robna voda m zobni prašek, pravo sredstvo zoper zohobol iu ustne bolezni, zoper gnjilobo ia uiajanju zob, zoper difleritis ali vuelico grlu in skorbut, prijetnega duha in okusa, kropi dalje zobno meso, iu jo sploh neprimerljivo sredstvo U 11 stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bodo gutovu prednost, vziie vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., i škatlja. 4U kr.
Ribje olje,
pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkiisno in ne slabu-dišeču, 1 originalna steklenica č>0 kr.
Pravi sajdlicev puiver. Kareja se z
čisto kemičnih tvai-in. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
Bedaj znani želodečni liker. 1'ospušuju cirkulacijo in prebavljenje, ter ra/Jičiu: organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica «0 kr.
Glvcerin-Crenie. po8ebno izborno sredstvo zoper razpokane ustuii-u 111 kožo ua rokah. 1 flaeoD 80 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna iu   mehka,  su jej   »taje  prednost  pred vseuii
innivaiiiiiiii vodami, lepotieJem iu lepotićoini
sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi puiver.   izkijučijivo iz vegeta*
liiličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katere! podeli izvinu) brhkost in čvrstost, kar su nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0m«uii sredstvih
iztlačen. Učinkuje zuauienito krepi Ino in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lčk uže poskusil sam ua sebi, se bode radostno prepričal, da je najiuočiieje iu zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti i»o»ni« n.u povzetju. (132—88;
izdajatelj in orodni* Josip Jurčič.
Lastnin* in uh'% -JSarodue Udka.ra«''.