fiak da* rasas ••dali ia

j
GLASILO SL OVENSKE NARODNE RODROR I\J t JEDNOTE
daily eacapt Sunday* and
Holidays.
I LETO—YEAR X.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 18. JANUARJA (JANUARY) 1917
STEV.—NUMBER 15.
Imazano borzijansko pelo obeta nove senzacije.
IA IGRA ILOGO V BORZIJANSM AFERI.
»bavec ae brani karantenske bolnišnice. — Kitaj naroča železniiki material v Združenih državah. — Rutijii in Japonski niso ta naročila vseč.
Socialisti bo* braaili kaeatske dczerlerje pred deportadfo.
DEZERTERJl IZ EANADR SE MNOŽE
mrs.
in«ton, D. C., 17. jan. —
auo borzi jansko perilo, ki ne pere pred kongresnim odv»e-obeta nove senzacije. Danes iti zaslišana neka mrs. Kuth son Viaconti, ki jo je Tho-L»wiwn imenoval kot onemu je povedala, da sta pritajili!: Tumulty in \V. W.
poročevalec " Washington 1 imela dobiček «kI preraue «ije o predsednikovi noti. Viseonti, ki trdi, da je rog talijanski plemenita^, da je bila v službi Biirn-ivatne detektivske agentu-štirimi leti. Poklicali bodo rn»a pred odsek, da izjH>-niu je znanega o nji. druga govorica glasi, Jijena seuzaeijoualnu izpo-fOgoče povzročila, da se uve-iskava, zakaj je bilo v de ičnem volilnem skladu primanjkljaja, ('t* pre-dožene, da je na tem kaj je, tedaj jc uiogočc, <la bodo člani demokratične iianxi-Bmekutive pomagali dobiti
abljeni pred odsek so tudi rpont Morgan, II. I'. Davi-rank A. Vanderlip, J. S. Arthur Lipper iu Sol Wex-ančniki v New Vorku. hoče izvedeti od njih, čc bankirjev V New Y oren dan preje, preden a objavljena predsednikova da obvestijo svoje naročni-mešeturske tvrdkc, da so e dosegle previsoko eengi in treba združene akcije, da d<»-Ij stalno vrednost in se zni-ili v red n (rs t.
Pa zaključenem zaslišanju je resuik Campbell, republika-predlagal, <la pomagajo pri sevati ju finančni izvedenci.
je svoje demokratične to-, da hočejo Lasvsonovi izpo-odvzeti verojetnost. inoma je odsek ves dan iz-al Lawsotna o raznih po-.lostili, ki so .;e nanašale na pogovore in ki niso prines-novega.
leniH
ska vlada protestirali pri kitajski vladi radi oddaje nekaterih dol, češ, da iinajo njih podjetniki večje pravice do njih kot ameriški podjetniki.
vnem taj-
ja je bila nadak i ao« in katerj
IZBRUH BOLNIH IN OD SV. PISMA OMAMLJENIH MOŽOAN.
Washington, D. C , 17. jan. —
K. O. Alexander, meaetar v bombaževimi, douia v Charlottu, N. <J., ki oj>isuje sebe kot navadnega skotskoirskega presbiterijana, ki seveda verjame, da je sv. pisano božja beseda, je pridigal v,gledišču Polis, da v*v. pisni o na/.nannja sedanjo vojno že pred 2500 leti ui da bo izvržen upad v Združene države. Sv. pismo tudi kliče Združenim državam, naj se pripravijo za vojno.
Nadalje je modroval sv. mož, da jc v sv .pismu zapisano, da Angli ja izgubi vojno, Ku.»ija sc izneveri zaveznikom in Nemčija postane gospodarica wveta. Mr. Alexandei je trdil, da so v sv. pismu vse tc reči tako določno zapisane, da jiih jc lahko razumeti.
Sv. pismo naznanja po njegovem mnenju tudi draginjo, iu preden bo draginja odpravljena bo buaclj pšenice po $4 do n. 1
? *
se
Ju-
PREOlJO V TOVARNAH ZA STRELIVO.
lil

IAVEC APELIRA NA LEGI-8LATUR0.
iceton, Ind., 17. januarja. —
A. Hyers, gobavce v Fort diu, jc izdal javen apel na ituro, da glasuje proti za [i predlogi za gradnjo bolniš-v kateri bodo bivali gobavci Savne troske in ki jo predlo-pslaturni poslance Harvey ion \x okraja Uibson. trs prosi člane legislature, da Ite nu njegovem domu. kjer akrbe zanj. svojem upe liguje, <Ia se bo branil, če __|K>če s silo odstraniti od do-SM& Njegova afera je zvezna in ne dlflSTna. (hi izjavlja, da prega-, družina ne potrebuje drug:-►t majhen prilmljšek jwnzije. Qegova želja *e osredotočil je ds m* mu dovoli njegove ije dni življenja pre/.iuti \
New York, 17. januarja. — Komisarji v Kinslandu in občinski svet v Poiupton Lakes Borough so na skupnem posvetovanju sklenili, da preprečijo ponovilo zgradbo tovarn za strelivo Canadian ("ar and Foundry družbe v Kinslandu in da se dožeue, kaj je povzročilo eks|»l »žicijo v tovarnah K. .J. Du Dont De Nemours družlic v Ha-skellu. Oblasti »o zaključile, da pod vzamejo postavne korake, da se take nesreče ne obnove.
Ilirschfieldh župan v Pomptoni Lakes, izjavlja, da jc ogenj povzročil eksplozije. Ljudstvo je silno razburjeno, ker se noče odkriti, kdo jc odgovoren za razstrelbe.
Mihael Dunn, državni pravdnik v Poiuptom Lake-*, pravi, da ne verjame, <ln so zarotniki povzročili razstrelbe.
Okrajni zdravnik dr. Robert Armstrong liaziumja, da so v podrt iuali našli dele človečkih teles.
Waahinston, D. C., 17, januarja
— Tukajšnja socialistična orga nizaeija je dobila pritožbo, da ua* selniške oblasti deportirajo nepo-stavnim |>otom Kanadčane, ki vhajaj<» prek meje, da ubeže vojaški sluihi. »Socialistična organizacija je uložila protest proti take* mu postopanju pri državuem taj* niku Lansiiigu. Akcija pod vzeta, ko so trije kana cialisti prestopili mejo so prijeli, da jih isroče kauad« skiiu oblastim,
V zadnjem letu jc ua stot Kanadčanov prekoračilo reko Ut Iwiwrencc z namenom, da ubeža človeški klavnici v Evropi, Med teuii Kanadčani je bilo mnogo de« zerterjev iz prekoiuorske armade, ki ne hrepene p<> 44slavi," jim dovoli umreti za intere l-ija iu angleških kapitalistov. De-zertacijc so postale tako številne, da so naselni&ke nadzornike ofc meji obvestili, naj pazijo ua begune in jih polove. t> se je izve-' delo, da došlec ni prišel regularnim potom v Združene države, so ga prijeli iu takoj je pričela ob ravnava, da ga deportirajo.
Kanadčani, ki so prišli v Washington, izjavljajo, da je neiuoge-če priti v Združene države regu lamini potom. Kanadčani tožijo, da aiueri&kt naselniški nadzorniki/ zavrnejo vsakega, ki hoče preko* Teč it i mejo. Vsled tega se mnogi poslužijo majhnih čolnov, da ponoči v njih križajo neko Ht. Lawrence, da se tako izognejo sitnostim, ki jih jim delajo na-selniak« oblasti.
Vojakom v uniformi, katerim je težko preakrbeti civilno ob ko,- j* tiav ti v Združene države. Mnogo de-zerterjev so dufiortirali na zahtevo kanadske vlade v zadnjih mesecih. To »e je izvršilo kljub temu, da ho nekateri protestirali proti deportaciji kot ameriški državljani.
Socialisti zdaj zbirajo material z ozirom na deportacijc iu zapo-čcli bodo kampanjo proti deportaciji Kanadčanov, ki prihajajo v
^^UrScnzacionelnc vesli o
dogodkih na Grškem.
MNOOO JIH JE BILO VBITIH, DRUOI SO IZOINILI BREZ 8LEDI.
ZADNJE VESTI.
Analaska, Alaska, 17. januarja
Miljoui, ki so izčrpani iz zlata, rib in kožuhovine v Alaski, so tirjali mnogo človeških življenj.
Alaska je dežela, v kateri iz.gi njajo ljudje.
Skoraj z vsako pošto prihajajo pisma, v katerih prouijo maršala, da pokvedo, kje ae nahajajo ljudje, katerih sled je naenkrat izgii nila. .Skoraj nu tiaoč takih vpra-1 ŽaJij prihaja is vseh krajev sve-t« vsaki mesce.	.	... ^ ,
Mnogi pridejo i„	o.lul,-1 J^T 0l,y' 0kl" ' 18
m......... w .v„jW,„ m.Lin -v»j "xr)iv 'H°.rr^r, nar^no
...i AJ1____.	... „ . . 1 osnko v Harrah, Okla. Roparji so
se poslulill ene žene ln treh otrok za Mil, da so loije pobegnili. Od nesli so $3,500. En deputij je bil
ti krat umore človeka radi zavoja! 5** *	JS ?! Btt"
čaja ali vreče moke.	^ odlle-li ldravo koio
Smrt je čakala dostikrat v gr-| Washington, D. 0., 18. januarja, morju ob rek, Yukon na potmk. KOsgi>wa tb^nioa ki jc sel mirno svojo pot. Deroči
Entenlni diplomatje mešajo karte za pogubo Grčije.
NEMfiKI POMOŽNI KRIŽAR POGREZA SOVRAŽNE LADJE V JUŽNEM ATLANTIKU - RUSI BRANIJO TRDOVRATNO VSAKO PED ZEMLJE NA RUMUN8KI FRONTI, — AV. STRIJOI 80 Z MINO NAPRAVILI PREPAD MED ITALI JANSKIMI IN AVSTRIJSKIMI POZICIJAMI
odhml. Odigmlo se je tudi dosti strain i h tragedij.
Med domačini v Koykuku in Nulatu je uinog(» morilcev, ki dos-
je sprejela
.	.. u , , . .resolucijo Poua, ki določa, da
valovi »k« n«. . d« ,, «!■ kon«re.nl od..k, ki pr.i.kuj. bor. piuikc, k, j.. umiHlii ,lovsko I 4kandlJ nuUvi; |MlvokJll, ln
.. ,, . ., , . „, iiv.d.no. v iifTi n. boni, da null
'Start J»..u.y in ••»i.r, 1Aijo prit. in obtoi.no. by sta inalokedaj zgrešila svoji cilj na 2(H) korakov, ko sla preža-Ia na žit ve v zasedi. Njune koče so bile vedno polne čaja, moke in slanine.
Zahvaliti we je gluhonemi ludi-janki, da sta bila morilca prijela. Ko so ju prijeli, so našli v njunih kočah reči, ki so bile lastnina ujMi Žrtev. Kdeu morilcev sedi v ječi. Obsojen je dosmrtno je-čo. Drugi je izvržil samomor, k<» so ifa peljali v Fairbanks k obravnavi. Skočil je v reko Yukon in se tako pridružit svojim
Thornton, 111., 18 januarja. — V hosti bliso mesta so nažll umorjenega čedno oblečenega 40 let starega tujca. Udarjen je bil s ko lom prek glave. Pri njeni so nažll bančno knjlžloo na Ime Salvatore Ruffo.
jih je umorjene metal v vodu Kanada se je znala obvarovati Ob prtu v KloiiUy*,
Oleveland, 0., 18. januarja. — Dr. Ban. L. Rettman li New Yorka je bil sposnan krivim, da je delil literaturo o porodni kontroli. Porotniki so ss posvetovali 13 ur, žrt vam, ki g^^ 0ull ga Jf obiodU ^ mak
jlmalno kasen: $1,000 daaarns globa la last meseosv prisilnega
ti obsodbi. Obravnava m vrli dne 20. januarja.
k* je napravila postaje, na kate rili so bili nastanjeni |xilieiiji ua konjih, ki so imeli skrbeti za var-|
IK*h ,	„	.1 New York, 18. januarja — An
Kadar je popotnik zapustil ^^ rtmiriUHta naznanja, da White Morse, če ježel z roko niz- je nem4kl ^o^ krl|tr ^^
dol, je moral naznaniti svoje ime, 08Wn angIe4kib in dve francoski cilj svojega jHitovanja in svoj na- ladlj( dva	pftrnika Je pa
tančeu p<Kjns. Na policijskih |M,sta- prldr4al ln jlh najbrl gpremeni v iah ob potu se je moral naznaniti. p0m0tne križarje. Cc p<»tnik ui v določenem Času Prvo vest o potopu parnlkov Je Združene države. Socialisti so sejprižel do cilja, ki aa je naznanil, j do|ja Pernambuca v Braziliji, odločili, da ne odnehajo od boja, so ga pričeli iskati.	itQ je tje priplul japonski parnik
dokler se Kanadčanom ne dovoli Na ameriškem ozemlju se niliči' | Hudaon, kl je imel na krovu 23'i prost vstop v Združene države ua ne briga za potnike. In če potnik m0| B potopljenih parnikov podlagi obstoječih naaeltiiakHi za- izgine, ne /.spusti »»ledi za seboj.,
koiiov
PO
TRIDNEVNI STAVKI SO ZMAOALI DELAV0I.
Ni Ka več, in w tem je preiskava zaključena.
MORILEC PRIZNA UMOR
Canonsburg, Pa., 17. januarja. (Izvirno poročilo). — V podjetju Standard T. Palač,e Co. jc izbruh nila stavka dne 13. januarja, ki ja trajala le tri dni. Po tridnevni stavki je družba priznala jxiviia-
Berlln, bresžično v Sayvllle, 18. Januarja. — Ofloljelno poročilo m glasi, da so bili vsi ruski napadi južno od Smorgona odbiti. Rusi, ki so vstopili v nemlke jarke, so bili vrženi ls njih z velikimi isgu bani.
Rio de Janerio, 18. Januarja
ZAHTEVA VEC KOZAKOV!
Teh |Mir stavkokazev ui moglo v/ držati obrata v p»djetju iu dru/ (»a mc tudi ui ozirala na 1e pokorne in vbogljive sužnje, ker je pre obložena z naročili. Delavska zma
ga je popolna in tihoiazei gle<la-	, ,, .
v ' ,i . - : . x. . vbije. Hi je tak«» pijan, ua »* jo zdaj v tla, ee sre^'ajo poet ene *	1	'
NAROČILA VLADE
KITAJSKE
Paul ,Minn , 17 januarja — ijhka vlada je i-klenila p« m od SiemeiiH Carey koiiipsmjo zs ivo p'»trebiN-tfH materialu um milj <lol|ii že I /. 111 h k i pniyi /e-iku piN»jf* se vije iz < ovksva iviuei llonaii »kozi Nanjubtr-liaiiKJungfn io 11 u j w j • Ml več meseci je ktlnj^kn \ Ia-Ipraviia r istjm.Jioiujmnijo \»> o r.« gradnjo	pro-
ti Im» <lolira 'J.iKm milj in I*. OHNMMIO.OOO
okt<W»ru »tu ruska in ju]»oii
Harrisburg, pa., 17. januarja.
.John C. (JriHinic, kapitan in superintendent državne konstablerske čete. hmr,e. <la legislatura dovoli j še JIH) koza kov.
Kon>tablerska četa šteje sedaj ' 'Jkm mož. Kapitan trdi, ds ne zadostuje za vse potrebe Nadalje kapitan priporoča, da »e plača I konstablerjev jH»ivš«. da b«» enaka ) polica j.<kim plačam v največjih mest ib.
Zadnje delo teii kozakov je bilo \ stavki eeutnoielezniških uslu-žl»euee\ v Wilkes Barrc. ko so se s t k<»n |i zakadili med mirne gledalec 1 m udi iliali |»«» njih vln\ ali ■a koliei. ! N h wlist ični legislaturni poni« nee Muiirer bo ponkrbel v legiula-1 ewri zs pisni« turi. dn i/vedo, v kakšne nsmene tu. Kovnoluko je od»«ek črtni do služi ko/uška četa. i bič bo za odpre v o poeviaatičue** ------------si«t«ii«. Druge točke, ki "" bile
Columbus, 17. Januarja. — W
II. We IK bivši uslužbence neke meŽclarske tvrdkc v Kansas City ju, je priznal okrajnemu državne
mu pravdnik u H. I*. Dumami, da Semkaj doile brzojavke se glase, je umoril Mono Hymn Simmi. da Je nemžkl pomoini križar poto
nje mezde in organizacijo. Priza-j We||H trdi .da jo je umoril v silo- pil v južnem AtlantUkem oceanu detih je bilo «.r»0 delavcev.	brunu Aretirali so k>i v Hunting eden ln dvajset sovrainlh ladij ln
Seveda je bilo par tiholaacev, ki luiu, |l|(j	^ vedno ivobodno krliarl v ocea
se čtejejo arečnim, če morejo o Kq m ^ l||>u,k||v| iJr|i v nu.
previjati siavkokaško delo, da Hu,,gtlugtouu je najprvo odločmo svojim gospodar j <*m dokaže jo. da ujjj <|h j<t (l|((oH| M<W|() H >M v
radi poljubijo palico, ki jih 11>r*.Khl#-ri<*vt i.i Inrielu	I Senzačna poročila iz AUn in Lon
orska pred v0jn07
ira delavea.
KONGRESNI ODSEK jfetiRTAL NEKATERA POROČILA
POtTNEOA DEPARTMENTA
Washington, D. 0.. IT. jaa. — |
Kongresni mkk je črtat
da «««• poviža pošiuio* z n časnik«*
Druui glasovi sr /opet slišijo, da jc Well* najbrž izvršil hudmlel stvo pijanosti. Dne 'J januarja 1914 je v pijanosti grozil svoji poročeni Sehoerer. da jo
J''
bilo bati, da dobi "delirium tie mens".
DRŽAVA COLORADO IZDA MNOOO ZA DOBRE CESTE
Denver, Colo, 17 Januarja —
V državi 4'olorado m» izdali n letih IMI5 in lit IO »4.M7.VW za po
po pesovlh iu zniža pi^tuins nu en I previjanje iu gradnjo e,*i
\ lokalnem pro.i.e 042.7«».k| je k\„ zs državne eeste
Delo liilljub
VREME
\ remenuki biro naznaujs z« <U ties t.>|rtejše vreme v IMinoisu Ne-j priporoča »sts^k b<» t»<» oblačno in pihali bodo ueve-J nauipsdni vetrovi,	Chicago, 111,
Koln/ni vzh^ni ob 7 1'» u m. solučni /nhinl 4:2« p. m. >le»er vzhujs <»t» J t« a. m.
črtane, manj vsžnega pomeiiu.
Odnek bo priporočil zborniri, ds sprejme p«»6tni prorsčun, kot K'
17. Jaauarjs — Dane« »o zuV.ii v k m 11 hišniki v «-part oientinb hiAuh. ker so hišni I vojaške nsmnie Vozili b«.d |Hmewtuik^ odklouHi njMi zahteve uuhem in pluli nu v<h1i.
je bilo im i1m' 11 o iim '{>4^ io je stalo	prečno
na miljo, žliioao «|els' j> ršenegs \ gorslem sv«-»n
Canton, 0 , 17 januarja \
februarju »<' b<ulo vitkih poizkusi « hjrdroavtomobMotri pr«J z\e/in mi inženirji Avtmnobili liinln ob duni z oklepom ib slo>ili bodo *
P«
dona govore, da je OrAka pri pravi jena za napad na zavazni ke. Entente se tudi prlprsv-Ijs na sovražnosti, V Lon donu so presenečeni vsled pri hoda Palkenhayna na Orlko, ki bo baje vodil grAko armado
I'ar iz, 17 jan Sklep zaveznikov, da bmlo vt|/li kralja Koli-štunlina iz prestolu, j«* »ignul /u iJi*lt.), da napovi* zsvesnikian \ojiio 1'oroi-a sc, da je grški g< iieralui štab /<• odredlJ eetf /u •>|nit<'gM ii< |»ozU'ije ,od ko»l« r lidi ko napadejo /nu-zmkr V 1-ariM Jr (/I-Kli \ Inda zgrudila pout a jo bnz/ičiifga lirzojMv« m i/#iM'iul Kslk<'iilia \ n je neprestsiio \ brzo jih ni /\r/1 / H^Tlilloni
Solun 17 juu. Hovružnoati med gr»kn krstjevo vlado m eo tentnimi zavezniki s<i nfi/.ogibn«' T'ksjwrii glavni stun franeoske nrmudr je obveš<-<*u. da se pomu e jo grške kraljev«- čele i/ KIsm»o m« profi ozu'ljn /h\••ziiHak«- fron t<* To (»'»iiiikunj«' krši lo-utrutno /«»oo kstera j»- MIn iMlanovtjena s|»«irazumuo med grškim kruljem,
Veniselosoin iu savesulki, tirške kraljeve čete so tudi prelomile pogodbo, ki obstoji med kraljem iu zavezniki, da *e namreč čete preselijo ua IVIoponez; uuiršira-nje iz Klaaamie proti severu je pa ruvil« usaprotiia smer.
London, 17. jan. - Dejstvo, da jc nemški general Kalkenbayn prišel mi Urško neoviran na siib-marinki, je zdo razburilo angleško javnost! Mnogo jih je, ki sicer dvomijo o resničnosti te vent i, toda sko je res, tedaj ui dvo-ms vrč, da imata Nemčija in (Jr-šk a skupne načrte za napad ua zavetnike na Halkaiiu. V zrifkii je vse polno govoric. l'ril»o«| Kal-kenhayua lahko zusči, da bo on vodil grške čete v Isij proti zaveznikom v Solunu. Drugi pravijo, da nemški general ui prižel na Muhmariiiki temveč na eroplanu, kar je lahko mogoče. Vojni svet entente, ki zboruje že drugi dan v l/ondonu, se Imvi vsekakor tudi z vprašanjem Urške. Na sboru je navzoč vrhovni francoski povelj-uHk Ni vel le Hi angleški vrhovni poveljnik na Krsuouaktm, general llaig, je bil včeraj brzojavnn pozvan v tendon. V nekaterih krogih omenjajo, da sc bo vojni sbor odločil za dve nfenaivi obe* neiu t ua zapadui fronti iu ua Hal-Imlj ja očkvklaajži da bodo zavetniki skušali s vsemi silami pretrgati želesniško zvezo med Turčijo iu Neimdjo.
Aumtertlaiu, 17. jan. — Tukajšnji militarističui uvedeno!, kl.so dimlej priličuo dobro pogodili v naprej savesuiške načrte, izjavljajo, da se pripravljajo sledeči trije dogodki: vojna med zavezniki in Urško, nmakiiHev večjega drla /avcziiiAke armade U Mase douije hi ente-iitna kampanja na suhem proti Carigradu, 1'rvili dveh dogmlkov je pričakovati kaj kmalu, medtetu ko ue ho xadnji razvil še le proti fcpomlsdi,' Tskn je zaključil zavezniški vojni /bor v Hinrii. Ku telit a je priihrliila I tulijo, da Im vodila kaiopaujo ua Urškom proti koiieeuijaiu ua ta-čiui grškega teritorija ( Italija J«' pa hotela ši« več iu zavezniki so ji bržkone obljubili, da posadijo člana italijanske dinastije ua grški prestol Zavezniki so prišli do prepričanja, da z Veuizelosovn-revolueijo nikdar ue strmoglavijo kralja Koužtaiiliua, zalo so se odločili /a direktno m i I it a listino akcijo. Vojno napove Italija Hi potem liodo sledile uapovevli out slih ant elitnih držav. Tega Je zdaj pričakovati vuab dsn. He. veda bodo nastale situovti z Ve-uizelosom. Kdor pozna bivAega iiiinUtndcegs pre«lse«ltilks Vlržke, je skorsj prepričan, da siNoPue 1st zadovoljil z vladarjem tuje dina* nt ije, sko se izprazni Konštauti-tuov prestol, eiileuta se ps končno m* bo zmenila za Venizeloss.
Tukajšnji iiemAkl difdoiust >e -lin oiihiijifie lispovedaue dogmi ke izjavil *ledeče: "Niti iilillllte ne <|voniiiii, .Ia morda ne eksistirs tak usčrt. Kavno tuk načrt so i m*-1 i zavezniki z ozirom us Mu mlinsko. '
ljudmi, 17 JM li • "KxellSllge Telegraph" imls br^ijavko |z A t«n, da j* kronski uvet kralju Koiištuiftuni v eei m j zaključil spre-ji-ti vse zavezniške zahteve v lta»l-njem nil total u l»re/. rezerve
Washington, 17 jun - Držuv-m department je duties prejel ofi-etj«»lui inlgovor grške vlu«le im Wd»«oio\o niHovuo nolo. Odgovor je v glavnem enak odbitemu l.ismii kralju Koiišisiitins, ki gu je po*luI pred |»«ir tedlli V Wssll-ingloti / ozimni na nolo: <ulobrs-
(Nadaljevanje ua 8. etraai, 1. stopae.)
PROSVETA
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
it*«*
LAVTKOtA IWVWH»«i PODPOBNI JI
11 ti« M X .......
N •• m M«. MAS m pM Uu. |U1 m M
•THE ENLIGHTENMENT"
Orgmm mi tke Slonic NiHmI
da pišejo o pobrat inatvu inHjonar jev, ki probjvajo v krasno oprem Ijettih vilah, bi delavcev, ki ti ve * kočah. (»rdrti morajo- delavak< organizacije in hvaliti podjetnik kot dobrotnike človeštva, ki izpla čujejo nagrade. Na ta način za strupljajo delavake možgane, di delavci1 ne spoznajo, da p^šjetnil ne more biti prijatelj delavca, kei •je njegov izkoriščevalec.
f"e bi korporaeije in truati m bili prepričani, da ae jim nagrade ne vračajo kot večkratni profit, bi delavcem ne izplačali renta na grade. Korporaeije niao še nikdai dale delavcem niklja, če ni izdan nikelj pomnožil nikljev v blagajni korporaeije.
Tudi to omotno sredstvo, s katerimi zdaj opajajo delavce, bo izgubilo avojo moč, ko jlelavetvo spozna, da je nagrada opojno sredstvo za delavce, da j Hi podjetniki toliko ložje izkoriščajo.
T mirnim* LawaAeU 4SSS.
Datum v oklepaju n. pr. (December 31—16) poleg vašega imena in naslova pomeni, ds vam je tem dnevom potekla naročnina Ponovite Jo pravočasno, da ae vam ne nate vi lift.
Kaj prinese Lawsonova obtožba.
Opaianie delavstva z nagradami.
Naše meščansko časopisje zdaj mnogo piše o človekoljubju, ki ga izkazujejo bančna podjetje in iuditMtrijalne korporaeije. Neka teri znani pisatelji, ki gledajo svet skozi tkite naočnike kot človek, ki poje slavo kapitalizmu, izjavljajo, da svet poeta ja boljši in da bo krščanska civilizacija v dvajsetem stoletju vbila zver v človeku. »Svo je slavos|H've mi razširili na človekoljubne truste iu koriyn-acije, ki koncem UrJa vržejo nekaj drobtin delavcem za njih celoletno muko trpno delo.
Mnogo mogočnih korporaeij je koncem leta izplačalo delavcem uagrade. Večinoma so ti delavci neorganizirani, ulabo plačani in upreženi v trdo delo.
Človekoljubno družbe, ki izplačujejo čel i1 let ne, polletne a li celoletne uagrade svojim delavcem, ne priznajo delavcem praviee do organizacije. <*'e izvohajo kotupanij-ski vohuni, da je kateri delaveev član strokovne organizacije ali da sanjo agitira, takoj ga posade ua cesto.
Določbe za nagrade so navadno take, da mora delavec porabiti vse svoj«' sile pri delu, če hoče bjti deležen konipanijskega blage-slova. Delavec, ki hoče biti deležen nagrade, mora hiti oIwlarjen z izredno telesno močjo iu izrednimi duševnimi zinnžtHRftini.
Nagrada (bonus),* ki jo daje delodajalec delaven, ne dokazuje, ds je on čloVekoljub, namreč ima namen, da delavec priganja selie do skrajne meje pri delu. Kar je bil v dolu telesne aužnosti nadzornik, ki je vihtel bič nad sužnji, to je nagrada /a delavce \ dana* njem čssu.
t'e delodajalce plačuje ildav-eem nagrado, ni to dokaz, da on I juhi svoje delavce in jim je na klonjeu, usnireč, obilja sum, da hoče r. nagrado prikriti javnosti reuuieo, da plačuje delavce tako sIsIhi, da žive i/, rok v usta. Dej stvo, da je sitftcui nagrade uveden v neorganiziranih 'delavnicah in da je plača delavcev, ki prejemajo nagrado, nižja kot plača organiziranih delaveev, dokazuje, da ho podjetniki izumili uagrade ao delavce, da |M»večajo svoj profit in povišajo dividend«*.
Lawsonova trditev, da je pre-zgodnjs informacija o predsednikovi noti povzročila, da so nekateri ljudje napravili profit na bonri, je pošegatala živce po senzacijah hlastajočih ljudi, kakor če pride ua mizo cela vrsta okuanih jedil pred sestradane ljudi. Kapitalistično časopisje je storilo svojo dolžnoet, da je šegetaiije povzro čilo pravo razpoloženje in ho ljud je pozsbili, da jih tare taka dra ginja, kakeršne ne pomnijo v Združenih državah od državljanske vojne.
Lavvson je bonzijau,. znamenit borzi jan, kakeršnih jc uiogoče|
malo v Združenih državah, tri kot; Chiaholm, Minn. — Jugoalovan-borzijan je Lswmoii Imjevnik, ne | ska soc. org. številka 22, v Chi-
prihodnjih volitvah pa vsi, kot en mož glaspjejo za sodslistii m kandidate. Le na ta način otresli ae bomo kapitalističnega jarma.
V tukajšni naselbini je uri je »enakih volitvah dobil aoc. pred sedniški kandidat Benson sedemnajst glasov, Wilson po atfdeinm dvajset, torej le deset glasov več. Pri volitvah leta 1912 je soc. kan didat došišl ie dva gl«*a, Ako bo mo tako uspredovaii, bo pri volitvah leta 102Q zmagala socia list&n* stranka v naši naselbin — Tudi v društvenem oziru u smo zadnji. Imamo eno društvo, ki spada k 6. N. P. J. in eno spa dajoče k B. D .P. Z. Poleg tega imamo tudi socialietični klub. Tudi za delavake liste se zanimamo. V vsaki sloveoskii hiši dobiš Pro sveto in ProteUwoa. .
Koncem dopwa pozdravljam vse napredne 84o vence širom Zed. držav 8. N. P. J. ps želim vsaj pet tisoč novih članov, da bo kou-ceni leta štela dvajset tisoč Članov. — Joseph, Indol, mL,
.... »i »» s ,.« *
ZA SLUŽBE NA 7ARMAESKIR BANKAH SS TEPEJO.
Pbocoa by Ammrtcma Pr— AMoetatkm.
* Bufražetke so raspostsrils straže pred Belo hišo, kjer opozarjajo z molčečo demonstracijo pfedaednika, ds se izreče za šensko volilno pravo. Straže nosijo bandera, na katerih se blišče demonstrativni napisi za Žensko volilno pravo.	______
...... ■ ■ 1 ■ ■"■ ■
Slovenske vesIL
bojevnik za ljudske praviee, ampak bojevnik, ki »e ue «la lako hitro ugnali v kozji rog. če so njegovi goN|>odsr»k interesi v nevarnosti.
Popolnoma jasno je tudi, dn uuši državniki iu kongrosniki niso angelji. Saj smo imeli mnogo preiskav, ki ao lo dokazale. Ce bi verjeli, da ao ljudje angelji, potem bi morali verjeti, da je kapitalizem socializem. Ljudje so paie t ski, kakeršne so jih napravil« razmere v kapitalistični družbi. Na borzi tudi ne igrajo angelji. Tje prihajajo ljudje z namenom, da drug drugega oberejo in osku-bijo. Kdor je bolj navihan, tu
i hI n esc Isdj rejeuo denarno mošnjo s borne. Tje ne prihajajo delavci, ker horde ni zanje zbirališče. Na kakšen način so se borzi-jani mod sabo obrali iu oskubili, ne more zanimivli delavcev, kakor se ne zanimajo lUikozi, če se lisice koljejo medlseboj.
Lawsonova obtožim ni vaŠna radi toga, na kakšen način so m* obirali borcijaill med seboj. Oe je Lawsonova izpoved resnična, je važna za ljudstvo radi drugih vsrokov. Njegova izpoved pojasnjuje, zakaj se nič ne wtori proti draginji, \<c ne proglasi embarga za živila ali vsega živeža ne da pod vladno nadzorstvo, Ce bi vlada proglasila embargo za živež ali do-volila le toliko izvoziti, kar preostaja ameriškemu ljudstvu, bi bilo vojne kmalu konec. Za nadaljevanje vojne ne zadostuje lc strelivo, ampak prehranjevati je treba tudi armade. Armada, opremljena z najboljšimi topovi in strelivom, je za nič, če nima kaj jenti. In če hi evropskim armadam odrezali živež, mora nastati mir. Ko nastane mir, ne bodo potrebovali granat iu tftreliva. Iu ta* krat tudi Imrzijani ne liodo mogli špekulirati z "vojnimi nevesta-t'e delodajalce plačuje pošteno j mi" na borzi, ki nosijo lep profit merdo, da delavec lahko preživi j in za katere »e trgajo med aeboj.
In da ljudstvo ne s|H»ziia te res-
sholmu, Minn., priredi zabavo s predstavo v nedeljo 21. januarja v Kovačevi dvorani ob dveh popoldne.
Igrala se bo dramatična igra "Grobovi bodo spregovorili." Delavci v Chisholmu in okolici ae vljudno vabijo, da pridejo na to zabavo, kajti redku prilika ae vam nudi, da v tej okolici vidite predstavo iz delavskega življenje.
Torej delavci, posetitej nas in pokažite s tem* da tudi svobo^ miselna stvur napreduje v tej koliei.	i
Odbor.
Olencoe, 0. — Tu v tilencoe so se rojaki navadili, da lahko vse opravijo sami brez nebeških agentov, da nam ne bodo ve« "gasps-di," naprej metali, kako redi jfli kličemo. Poročajo se civilno, otrokom damo imena sami in ako kte-ri umrje, gu tudi civilno pokoplje
lllO.
Dne 13. t. in. se je civilno poročil rojak in sobrat Lovrenc Po-Ijuušek z gospieo Alojzijo Hrvat. Mlademu paru ubilo arečel
Poročevalec.
("Sloga" ponatisnil Op. ur).
sedanjo draginjo in napornim delom. Ampak prijatelj, zakaj se, pa ne organiziraš, ko vendar veš, da brez organizacije ne dosežes nič v tem oziru?
Dopisnik se zaganja tudi v neko društvo in piše, ako se kdaj šr, priredi kaka veselica se mora to naznaniti nadzornemu odboru, češ, da ne trpijo, da bi se pod "njihovim" imenom prirejale kake veselice in da je bil pri veselic^ prirejeni nedavno defieit. Jaz hi vprašal, 'resnicoljubnega' dopisnika, ktero društvo je bilo, ki jc pod "njihovim" imenom priredilo veselico iu kdaj imo šc njega vprašali, da poravna uaš dolg. Zakaj sc ne podpiše "gil-bertski rodoljub, ki pobira Jude-ževe groše"? — Na 31. decembra 1916 ste se vršili dve veselici, ena od t W. W., druga od Nar. Doma. Pri kteri vendar je bila zgu-bu ali dobiček? Dopisnik naj mi blagovoli odgovoriti na vprašanja. — Narodnjak.
sobe in družino imi t loveško. p«.tem je ne|>otrobno ,da delodajalec deli nagi ude.
Jeklarski trust je p<»xuau kot najhujši izkoriščevalec delaveev Ne dovoli jim orgamxacije, \ nje j yo\ ili podjeljih je uTedena žele* na diseiplins In t.i trust sdaj i r pla«'iij4' nagrade dela«čem. ki ima ju «m< t ti i k o teleoie m o«'-i, da lahko i/.* i*še, kar m- zahteva <h| njih Jasno je torej, da ImmVjo pinljet mki r nagrailatni, tistimi doUrji. k i jih vržejo delsveem ol» liožs^li BLED itli nit m.»win It*!u, v/Iniditi pri «l«'la\< ili mnenje, <ln lnj« ranje go-sjHHlrtlJeV'i >ice m dn Je lietimnott ••e s4- IiimVjo «lelaM*i r»lt-n/iti y nji 11 •»v i m i ori;snunrsiiiiiii in\ariši. Korporaeije In trm»ti, ki "mre
en je jo" av<»je dels*<'r r nuvrada mi, ao najeli ljudi, ki rtiitjo dobr« sukati jH'ixt, Nsloga teh Ijm«|i j«
Gilbert, Minn. — Da se mučim
s tem dopisom, je vzrok novoletna rezolucija, ki je bila priohČS-ua v Proeveti. Ne bom vam jo tu* kuj razkladal, saj ste jo saiui či-tali, jaz pa le vem kaj sein in ka; nisem naredil v preteklem letu. To je tudi vzrok, da vam tu poši Ijam naročnino na Prosveto zs s«»seda oziroma sodelavca.
Kar se dela tiče gre po napadi, delamo vsi, pa naj bo uuijski delavec ali *keb. Seveda unijski delavcev in posebno še tistih, ki so bili ua črni listi, kompnuija nima posebno rada, toliko bolj pa "laj-ka" tiste, ki ao delali ob časn strsjka. Za božično in novoletno darilo ao dobili od deaet do štiri-nice, pretaka kapitalistično čaao j	dolarjev. Zakaj ao dobHi te
pisje solze za "vbogimi" borzija- griaie, je seveda lahko raaumljl. ni. ki ho izgubili tisočake na borzi Vo. Biblija pripoveduje, da je v sled pre rane informacije o pred-1 Jude* dobil trNl<<«et srebrnikov,
ko je K risi a izdal! V naši naselbini
seduikovi noti. Za ljudstvo j< važno, da izve, kdo igra od državnikov, kiMigrcHtiikov in senatorjev na borzi!
Ali l»h Lawsmiova obtožba to islkrilaT Mogoee odkrije nekaj imen, vseh pa ne bo odkrila!

IZOUBUENIH LETAL CEV NAJDENA.
imamo šest |H»dpornih društev, ki spailajo k različnim jednotam in cvezain. Dve društvi spadate k S. N. P. J. iu napredujeta prav dobro |»o» aebno dništvo Slov. Hudsr št. 1HJ. Skoro vsak messe pridobimo dva ali tri nove elsne. Imamo tudi linijo I W. h kteri pripedswo vsi ra*en par nezavetlueŽev. TI dobili božična darila od k
Yuma, Arts., 17. januarja. —
Lajt uanta Budi ops in HiJiertaons.	jianije, zdsj im»uda čakajo ps še iaguldjena avezna letalca, ao vide-J ns želegen križec in—kriv hrtu*.
11 v sredo leteti tri milje severno	Potem ae ps še dobi kteri teh ne-
od l/a Boise v Simori.	aavednelev, ki |M>roča v časopi-
(».ipoabdi takoj patrulje v	*ih, da ai» dels ne ntsnjka, ssmo
S,,M da iz slede letalca	place ui*o v uikakem ra/.merja s
Nokomia, IU. — Tudi jaz sc ho čem enkrut ojunačiti in napisati par vrstic za naš list Prosveta. Jaz, kot popotnik brez domu, som še inalo časa med uokoiuiskimi Slovenci, ali toliko sem že sprevidel, da so po večini naprednega duha. Pravega obstanka pa nimajo tukaj, ker ni stalnega dela in se valed tega ne naselijo stalno.
Kar se dela tiče, ga je sedaj tudi tukuj^dovolj, ali s tem ni rečeno, du vživamo kako posebno prosperiteto. O prosperiteti, ktero kapitalistični listi povzdigujejo v deveto nebesa,' mi delavci ne vemo dosti. Res je, da odkar se v Kvropi vrši krvavi ples, se v Ameriki suče vse kolesje, toda suče se le za privatni profit. Današnji kapitalistični sistem je tako izpeljan, da delavec še tistega razume, ki ga ima, ue more rabiti. Ako človek ni stalno naseljen, nima prave moči in ne more biti stalen bojevnik za svoje praviee. Kamor pride je tujec in prej kot sc privadi ,ga zopet zadene usoda delavca, zavrže svoje stvari v culo in gre na "tajze". Kapitalističnemu biču ne uideš, ps če se skriješ ne vein kam; doseže te povsod. Ampak delavci, nikar ne mislimo, da jo to kaka božja volja m da mora tako biti. Vzemimo svojo oeodo v svoje roke in ne pustimo kapitalistom, da bi nam jo določali. Ko bo dclsvcc vživel vse produkte svojega dela, bomo se prepričali, da jn tudi za nas areča na svetu. — M. B.
Maaooutah, 111. — U tukajšne slovenske naselbine se le redkokdaj kaj sliši. Vzrok je menda to, ker znajo naši preinogarski baroni dobro izrabiti uaše moči iti šsa. Delamo vsak dan, zaslužek je pa odvisen od delavca in prostora. Imamo dvaje slovenskih društev, kterrh eno spala k 8. N P. J. pod Številko .101. Društvo je bHo vatan<tv(jeno 22. oktobra UHt. a ednejstmu členi. Zelo srpi
bi4 vesel, da se mi jo posrečilo društvo ustanoviti in ravno tako me veseli, da tako dobro napreduje, da šteje seklaj že nad dvajset članov. Zborovalni prostor pri rojaku J. Ogrincu bo kmalu premajhen.- Pri tej priliki opozarjam člane drugih društev S. N. P. J., ki se tu nahajajo, da pristopijo k nam s prestopnimi listi, ker to bo v njih lastno korist.
Tukaj nas je okoli 65 Slovencev, večinoma samih fantov. Zabavamo se-s čitanjem Prosvete in drugih napredkih listov. Slovenskih Jcrasotic zelo pogrešamo in prav čudno se nam je alelo, da v sv^tfim prestopnem letu ni nobena prievetela v našo naselbino, ker tU nas je na izbiro! Mogoče bo tekoče leto bolj srečno v tem oziru. Torej deklice, le korajžo, četudi je prestopno leto že ininHo. t— Pozdrav v*em rojakom, posetr-no pa še naročnikom in čitateljem Prosvete! — John Založnik.
Fitz Henry, Pa. — Delavske razmere eo zelo izpremenljive; en teden delamo vsak dan, drugi teden pa zopet le en dva ali tri dni. Zaslužek pa še ni preslab sedaj odkar imamo "mhierun." Dokler je moral biti premog prej prese-jan, predno je prišel na tehtnico, se je večkrat zgodilo, da je moral delavec kar cel voz premoga zafctonj naložiti. — Tukajšni delavei smo vsi organizirani pri U. M. W. of A. ru smo pri zadnji seji začeli agitirati, da bi bilo glasilo U. M. • W. of A. tiskarno tudi v slovenskem jeziku. Rojaki po drugih naselbinah, vdeležite se unijskih sej, sprejmite tozadevne rezolueije in jih ]>ošljite na gluv-ni urad U. M. W. of A. Zahtevaj te v imenu 40 tisoč Slovencev, organiziranih v TT. M. W. of A., da bo glasiTo tiskano tudi v sloven-skem jeziku. Sedaj je bilo glasovanje o predlogu, glasom kterega, če bo sprejet, bo moral vsak član unije biti naročen na glasHo, pa čo zna čitati ali ne. Požeuimo se za avoje pravice, ker s trudom in agitacijo sc marsikaj doseže, Za vzgled si lahko vzamemo distrikt št. 5, kjer smo zalite vali-, da mora biti pogodba, • sklenjena med ru. darji in knmpanijo tiakana tudi v slovenskem jeziku in se je naši zahtevi takoj ugodilo. Ako še ni mate teh pogodb v slovenskem jeziku, pqjdite na prihodnjo sejo in zahtevajte od tajnika, da piše na urad distrikta št. 5 po nje, pa jih boste dobili. To je jako važno za vas, da imgodfoo razumete, ker le na' ta način boste znali, kako vam je ravnati v slučaju, da se vam premalo plača Ud.
Naj še nekoliko omenim o razmerah med tukajšnjimi BtoveofL Zadnji čas ao se rojaki začeli zelo zanimati za državljanske papirje, ker so sprevideli, da brei volilne pravice na morejo nioeaar doneči r boj« a kapitalirmom. Tem potom bi opozoril vse rojake šimm Amerike ,naj se potrudijo in dobe državljanake papirje, pfl
Washington, D. C., 17. jan. -
Ko so bile razpisane službe za zvezne farmarske banke, se je za-uje priglasilo 7,000 prosilcev, dasi-ravno potrebujejo le 200 pradtii-kov. Nekateri prosilci eo prišli v Washington, da si oaigui»jo po moč senatorjev in koagresnikov. Ko bodo dokončana imenovanja, bo marsikdo razočarali, ki je trdno upal, da dobi službo.
Plače za upravpe uradnike »o sledeče!	t
Predsednik $6,000 na leto, tajnik $3,500, blagajnik $4,000, registrator $4,000, cenilec $2,400. Pod-predsednik dobi dnevnice in potne t roške kedar bo delal za banko. Upravitelji dobe dnevnice in potne troške kot podpredsednik.
NEVARNOST TEČI NA OLJE
Indianapolis, Ind., 17. jan. -
401etni Glover, irtsainjpč na 728 X. Alabama ulici, je dobil hude opekline, ko je , eksplodirala peč na olje, ki jo je nesel u hiše.
G-lover Pfavi, da je bila peč v drugem nadstropju, ko je zanetil ogenj v nji. Ko je m -pači udaril plamen, jo je pograbil, da jp nese na dvorišče ,a preden je izvršil svoje namen, ae je dogodila nesreča. S .jI. , , • - I -• --—.
5,500 DOLARJEV ZA ČLOVE | &KO ŽIVLJENJE.
Indianapolis, Ind., 17. jan. -
Porotniki ao priznali Carrie E. Speers, vdovi Jesse A. Specrsa, v tožbi proti nekdanji Chicago, Hamilton & Dayton železnici, zdaj Cincinnati, lndianapoiie k Western kompaniji $5,500 odškodnine.
Speensa je povozil vlak dne 20. januarja 1915, ko je šel prek kri-/LŠc-a. ■ A	; , p««
KAPITALISTI DELE MED SABO POGAČO.
Cleveland, 0.r 17. januarja. —
Ravnatelji Dow Chemical kompa-nije naznanjajo, da delničarji* ki laiitujejo navadne delnice, dobe 1 in tričetrt odstotno redno divi-dendo ki 6 tri četrt odstotno izredno dividendo. Med delničarji »e razdeli $120.000.
Družba je v decembru iipl«*a la 5 odstotuo izredno dividendo.
Cleveland, O., 17. januarja. —
Dr. Prank E. Spauldmg, snpeiin tendent šol v St Paulu, je apre-jel službo superintendents ss šole v Clevelandu ea štiri leta. Mesto mu bo plačalo $12,000 as Isto-
Sandusky, O., 17. jssnsrjs. —
V katoliški cerkvi Sv. Paris ao neeneni slikovoi oropali pošieo m odnesli s sabo msjhno ročne bla gajno. v kateri je bilo ss $10 dro hiša. .
Washington, D. 0., 17. jan. ~
Tuksj je umrl admiral Georgr l)ewej, ki je zepovedoval smeri-škemu b rodov ju v španskoamen-iki vojni pri osvojitvi Majli)* Rodil se Je leta 1837 v Menpfli' ju, Vermont Ob iabruhu držav ljanake vojne je bil stsr 23 let Lets 1900 ga je hotela republikanska stranka nominirati ss pred sedniškega kandidsta, a Dewey ae je zahvalil «a politično kariero

VUOSVOTA
da vsčja moots v Neutšjgi uirjbolj
trpijo ua pomanjkanju tirane ifl sieer satadk slabega an*etna distribucije, kar ae tire živeža. V nekaterih) mestih, kjer je boljši
sistem, iinajo ljudje več živeža in eelo dobijo meso brez potrebne-Ka vladnega listka. - Amsterdam, 17. jan. — (1 lasom poročila is Berlina je dr. Loutze. pruski finančni m m Mer dejal v pruskem deželnem zboru,, ko je govoril o pronauunu za leto 1917, da je vojua grozno obreuienilu proračun m da bo treba še bolj varčevati « financami kakor v zadnjih d vek letih. Dalje je rekel, da ustnike dežele vedno bolj občutijo zavezniško blokado morja, kur ae ne more več tajiti kljub vsemu saniozat nje vanjo in trditvam v p rot i vnem smislu. Poseganje po privet nih interesih, tež-koče z dobavo živeža in velika dvagiuja, ki spremlja dobavo, so stvari, ki jih bodo morali Nemci še prenašati iu morda s podvojeno mero, dokler ue pride koučna zmaga. l-<e velika potrpešljivoWt »p požrtvovalno prenašanje vseh težkoč nam nvore jamčiti, da nas ne bo sovražnik izstradal s svojo blokado, r ,
Portsmouth, H. H., 17. jan. —
Thomas Mot t Osborne, bivši jetui« čar v Sing Siagu, in John Me Comiiek, profesor politične vede, sta vstopila v mornariško jeta v sivi kasenaki obleki hi vklenjena, da študirata razmere v ječi. Podvrgla sta se proat o voljno tem študijam.	*
ništnah je včeraj omejilo hoje v* no aktivnost ua vsi fronti.
1 Mina j, 17. jaii. — Na fronti Doloiuitav ho naše čete prašigo noč raaatrelMe s minami ake4ua-to steno med našimi in sovražnimi pozicijami ua južnem (»sfoočju k<> re Latfeautui. Eksplozija je hHa popolnoma utfpešna. Hirok -pte-psd uas zdaj loči od tUlijsuov.
rtpska vojna ta ve sti iz inozemstva.
UaUMviiMa ^sprtls XfOX I lnkorp. 17. junija t»07 1S04	i	■	t	„ Illinois.
U LAVNI BTA.Ni 6687-66 SO. LAWND4L1 ATI., GHIOAUO, ILLINOIS
(TP&AVNI ODBOB: Prodnodnlk: Jobs Vogrtft, box teo, La Bali«, IU.	>
L Podpredsedniki J. BrnUovU, M. r. D. 4, bo, 8«, Ulrard, Kosa. 11. Podpredtodulk: JoUt KubelJ, »109 Swing avo., Bo. Cbicogo, 01. Tojaibi Jobs Vordorbar, 1706 Bo. Lawndalo Ave, Gblnago, 111. Blagajalkt Anton J. Torboroo, P. O. Box 1, CHnoto, 111. Sopisaikar: John Molok, 400« W. list Bt., Gbioago, I1L
i humanitarni korak prtukedni-t Wilsona iu toži o težavah iu risih, ki jih trpi Grška vsled 'o j o ueutralnosti.
Akron, O., 17. januarja. — Tu kaj so aretirali W. I. Sawena, sta-nujočegs ju K. Cruzier ulici, ki je nevsrno obsti-elil svojo ženo.
Njegova žens ae nshaja v bolnišnici v zelo kritičnem položaju.
Policija je aaalištila tleerg Voj-iticka, njegovega soseda, ki je pri-hitel ns strel v hišo. Ko ao prišli v hišo, je žen* bežala v nezavesti na tleh. Policija pravi, da je žena dvignila roke, ko je bil izstreljen samokres. Radi tega jo je krogla ssdela nsjprvo v roko in šele potem v glavo.
Weahiagta, D. C., 17. Jan. -
V lotu 1916 so produeirali v državi Colorado 190,000 veder olja. Produkcija v letu 1915 je ztmšula 208,475 veder.
Lani je znašala produkcija v državah Wyoming in Montana 6,300,000 veder, predlanukim pa le 4,245,525 veder.	,
BERLINU PRAVIJO, DA U MIRA NAVDUŠENJE ZA MIR NEMČIJI. w
London. 17. jan. — ReuterjeWu u gen tur a brzojavlja iz Stoekhpl-um, da je kraij Ouatav ob priliki včerajšnje otvoritve švedskega parlamenta dejal v svojem prešinem govoru, da je tretja letu evropske vojne sprsvilo skandinavske države v rosno nevarnost. Kraij js rekel, da liikče ue ve* kaj« lahko šs prinese bližnja bodočnost iu zate je potrebno, da Svedeka pomnoži avoje obrambne atfe.ua suhem in morju. »t* j
Berlin, 17. jau. —* V ofieijeliiih •ogih izjavljajo, da je odgovor fveznikov ua Wilsonovo noto u l mirovno stranko v Nemčiji, b času, ko je kancelar Beth-■nn-HoJlweg obelodanil mirov* ipredlog v parlamentu — in še H — je obstajal v Nemčiji ve-»mirovni element, ki je širil bpagaixlo za mir. Toda, ko so pšli zadnji teden zavezniki s njimi fantastičnimi mirovnimi woji, je kakor bi odrezal vse l»vdušeuje za mir in mirovna tanka je legla na smrtno poste-}. Ostalo je le že nekaj ekatrem k socialistov — zelo majhna poba — ki v svojih listih pišejo, f bi morala Nemčija nadaljevati (rovno disku ti ran je kljub odgo-ru entente.
Join Aiobroill, 151 bog, Uononnburg, Pa.
Paal Borgnr, T41 —1st Bt., La Balls, 111.
F. B. Taucbar, 474 Aktajr A t s., Boob Spring«, Wye.
POBOTWX ODSBKi
Anton Rrast, lll-efith Avo., New DoluU, Mian. Jožo Badllok, ere box, Smltbon, Pa. gadolf Plotorftok, 436 bos, Brldgovlllo, Pa.
Jofts Zavortaik.
TRSOTVZ SDBAVmX:
r. J. Kara, U. D., 4606 Bt Olalr A to., Olovslsad, Oblo. ▼SB DBNABNB BADBYB Dl BTTABX, fed as tlftojo gl sprnrangn odbon ta B. M. P. J. aaj so poftljajo as aaalovi
TAJVXftTTO a V. P. J„ 6667-46 to. LawadaU Av*, Oblosgo, m. PBITO&BB OLBDB OBKBBAUTBOA FOBLOTANJA SO po6UJaJo so
NBMftXI KOKZAR ' POTOPIL SI LADU.
Rio de Janeiro, Brazilije, 17. jau. — ftemkaj je dospela nep6-trjeuu vest, da je mistorijozpa nemška bojna ladja, ki ae klati nekod po Atlantiškeui morju, potopila že 21 trgovskih parnikov. Ladja operira na južnem Atlanti-cu in je še vedno evobodna. Poroča se tudi, da je med potopljenimi neki angleški topniški par-nik, na katerem je 400 obeh izgubilo življenje. , Pamik je bil potopljen brez zvarila. • Mornariški minister v Braailiji je pričel a preiakavo, da se osve-doči, ako je toil kateri parnik potopljen v iteuftrahuh vodph. *
ZDU2BNE DRŽAVE SO VZBLE V POSEST ZAPADNOIN- .
DUSKE OTOKE.
KAJ PRAVUO V NEMČIJI 0 BORZNEM &KANDALU V , y WA8HINQT0NU.
BADBVB FBBPXBLJXVB VOBDf B, feg sU jtb fOlUl prva la draga la •uses, so pofttijalo as aaalovi Jr
ANTON HBABT, #1 l-eott Avo., Vow Delatb, Wm. ▼Si DOPISI ^saprsvo, eiaaU. aeee>atl> 1ML ss mPnsvo4o" m poeujajo as sadov i	,
UBBDNIBTVO PEOBVBTB", 8667—04 Bo. LawaiaU Avo, Ohlongo, HUb<4o
▼SB UPBAVNIŠU STVABI, asrsdatia, oglaot, is po4UJaJo as sadovi rPBATOftCTO "PB08VBTB", 6607-46 Sb Lawadalo Aro., Ohlongo, in.
▼ koroopondonot f tajulMvoai S V. P. J., arodalitrom m opravnlMvooi "Proirntn" no rabite lrnoa arodnlkov, marvo4 aaplMto analov, ko Jo la SSVO-d ako šsUts, ds bo voska afevat bltvo roliaa.
Sojo glnvnogn uprnvaoge odbora h vritj« vooko prvo trodo la trotjl šotrtok v moteno. Zolotok ob «sl url popeldao.
New York, 17. januarja. — Ko
je 521etiii George Kitcer križal z vozom williauiahurški most, ao ae splašili konji. Vos ae je prevrnil in Kitzer je zletel v loku prek* ograje v East ltiver. Padel je 143 čevljev globoko.
Vlačilna ladjica Htandad Oil Co. ga je rešila. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico in zdravniki izjavljajo, da ozdravi, dasi-ravno je dobil notranje poškodbe, frhl, i ' CUm, 4 m ' i r i I i m.
Vojni položaj.
Amsterdam 17. jan. — "Neuste Nachriohten" v Leipzigu pišejo s oziroui ua borzui škandal v Wash-kigtonu, ki izvira iz zadnje Wilsonovo mirovne note, sledeče: 4'Kolikor nas zanima ta škandal, je to, da se ui ameriška nenasitnost po dolarjih ustavila niti pri Wilsouovi noti, temveč kuje denar iz miru« kakor iz vojne. 2ar-komet je, ki jaano osvetljuj«) a* meriške ustanove in vlado. Vojna uaiu govori, kar je povedal mir že stokrst, da v Združenih državah js bog Mamon edini pravi vladar — v tistih Združenih državah, ki uživajo svobodno ustavo in ki uuiu — kadar niso v zvezi z našimi sovražniki — govorijo, da nas hočejo osvoboditi iz militarizma in uiouarhizma hi iiaa osrečiti s svojimi patentiranimi svo-bodščinami. Nemčija se zahvaljuje za tako osrečevanje."
>či boji na Rumunskem.—Ber-In pravi, da so napadi odbiti in »etrograd trdi, da eo Rusi re-tkupirali Vodeni. — Dunaj in Um sta v konfliktu glede boja : minami. — Iz drugih front d ny| novega. — Uradna po-
erlin, 17. jan. — Včerajšnji razni napadi med Kasino in ico so bili absolutno brez uspe-Rtvnvunske čete, ki so na c-i kraju podrle v našo linijo, so vržene nazaj s protinapadom, i «o včeraj po siloviti artihe-ki preparaciji zopet napadli r ko silo na obeh straneh Fun-i, toda zastor našega ognja je )bil napadajoče ruske valove, lo obstali kakih sto metrov i našimi pozicijami. Pozneje ovražnik ponovil naipad in polilo se mu je udretii v naše za-e, ali' po vtečem boju je moral
KADAR SE ZGODI t»J
tO o voli
nnanlblnl, kar m ooalmn, •poročit« mom, knjtl vankakw bo oaelmaU tudi drago.
POZOR ROJAKI I
Naznanjain rojakom, da sem odprl trgovino t mešanim blagom
in se priporočam za obilen obisk. ~ Vsakemu bom hvaležno postregel po zuverul ceni.
ANTON Z0RNIK,
HKRMINIK, PA.
Washington, 17. jan. — Vladna oblast čez danske Zapadnoindlj-ske otoke, za katere so raešetarili zadnjih petdeset let, je danes končno prešla v roke Združenih držav. Državni tajnik Lansing in danski poslanik Brun sta podpisala kupno pogodbo. Dejan aka izpremeiuba Vlade na otokih se pa isvrši takrat, kadar ameriška vlada odšteje petimbrsjset milj ono v dolarjev, ki so kupna cena. Kongres bo pooblastil izplačilo te s vote v par dneh.
SLOVENSKI ZDRAVNIK S3S Penn Av., Pittsburgh, Pa.
' 1rmiimi(nHiiilrtlllirtnniiii.iiMmn..H
m^ i I.	Pr Krfpr.!•
H. H. Von Hclrliltu, glssovite-mu prirodnemu zdravniku in izdelovalcu Bolgarskega Krvnega Oaja, katerega zdravilo sto in sto tkočev bolnikov hvali, rojak Ma-tla Grahove«, 192« Ho. Alport St. Chicago, IU, pisal je sledeče pismo:
"Pošljite ml še en zavoj Bolgarskega Krvnega £aja, ker veliko pomaga olajšati bolečine rev-matizma.M	i
Kno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošljemo za en dolar kamor koli. V Canada pa za $1.20.
Marvel Products Co.,
8 Marvel BM|., Pittsburgh, Ps.
Pripomba: Ako hočete pošlja-tcv osigurati pošljite I0c več.
livarji (modlarji) na ban« dU pa na 6kriaer 6troju. Dolgo trajajo Še dela: prve vrste plača. Terra Haute Mall, and Mfg. Oo.( Terre Haute, lad.__;
Priporočam
svojo gostilno ? oblak veem Slovencem in Hrvatom v okolici Tonngetoirn, 0. Kadar potujete skozi me6to ali po opravku, ee o-glaelte pri meni. Imam ragsovr-6tne dobre pijače, evele pivo brin-jevee, ellvoveo, viakj, amotke itd.
Joief Oigole, E 897 Pederal Bi Youngatown* O.
V ITALIJI KRITIZIRAJO AME RlftKI MILITARIZEM.
-Run čez Pariz, 17. jan. — List "Messagero" je včeraj'v uredniškem člattkti ostro napadel ar-inadnl ki mornariški program ameriške vlade, katerega imenuje a-meriški militarizem. List pravi: Predsednik Wilson pridigujc o miru, medtem je pa njegova vlada sprejela največji militari-stilni program, kateri prekaša eelo Nemčijo. Amerika se pripravlja, da postane druga svetovna sila .na jnorju pravzaprav prva, ako prihoddija bitka, kaleorš-na je bila pri Jutlandu, zniža an gieške in nemške pomorske sile. Ameriški imperrjalizem je po hrust al Kubo, Filipine, otočje Hand-wich ki Panamo, zdaj pa gleda proti severu na Kanado in proti juigu na Mehiko."
I.»m, v nris, hm v k m us, nrl4U»
•1. Na teknit«, k.r is
ARCHITECT 118 H. U Silil tt.f eiteapt
j Je isdalal načrt ca gl. urad 8. M. P. J. ee priporoča Slovencem za izdelovanja ■tavbineklh načrtov. Tal. Prsaklin M01 TEL. NA DOMU AUSTIN 8Š006
Sirom Amerike
Valparaiso, Ind., 17. jas. — Ae-rif je prignal k Laports težko ukienjenega Theodore Osowskega,
ki je obtožeu, ds je umoril svojo ženo, ker mu ni hotels dati OOc.
Na potu je Oeowski napravil dva poiskuas, da pobegne. Ns to ga je šerif uklenil ua rokah in no-gab, polag ga je ps še priklenil k setležtt.	'»>* »f • " 11 '
J4.trt.Jyj. Mm ln
NORTH SIDE STATE BANK
«ocjl srni/nos. wyo. .IMA KAPITALA IN REZERVE »100,000.00
Je izredno pripravljen in opremljen za poslovanje e SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in druoimi SLOVANI.
Ml jifHi— d.^jtnlli iSSoifM * Sm 4ws>Hs» m *MMtia mmmS. Platalemo 4 aSalalae obrootl aa kaetai vloge. Mslns. Kmir?alw> In Ssriln taShMlS.
Berlin, 17. jan. — Včeraj so jbkušali Francozi napasti naše »zicije blizo Bourraigness, južno 1 Repe, toda naše zakopne četd i jih ustavile. Drugače je bil >j omejen ua živahne artilerijske' tcijc na gotovih krajih. Kevcrns rusks fronts: Južno 1 Hmorgons se razvija nova blt-J
Mogoče %>am i« ni znano*
kje ae dobi najbotfe blago te Me in po nizki ceni. Teko mosto js samo ono ▼ Ameriki in to js trgovina na veliko Bjreaan k Oegood v PitUburgh, Pa. Paano pračitaju sledeči ceniki .
4 1. at. boto all 4rso B. o O. rssot wMAjr gal. 91.76	Jf njfisojlt Kka«H aH brolkovoo goles J6J0, 6100
6	L si. bolo ali 4rso B. a O. raasl wblokj gsl.. 100	la . . ......................63 w
7	L ot. bnlo sli Ima B. o O. Ml wbiokf gol.. t JO	Ptno bolo sli rsilo^n ssmIioo vloo 61A6 gnlqs lo vol
10 I. st. bolo sit ŠroS B. s O. rami wbWbfr gsl.. 6 00	aiodkl Toknjovno, galoo............66J0 4o 64J6
IS Ldt bolo sU 6moM. oO. rsaal wWskf gal,. SJO	KI.I Tooini mm, f.lon............. MM do fOO
PrSvi flal Torbolr galeb............U*0 do S00	Prava Borovl4ko, fnlon 62 60, 66.00, S6J6, 644»
<*«U stolna sttvovko galon.......... SJO do SJO	la.................................-J®00
Boojsk gslooo ...... r?...... .. SSJ6 4o 66 JO	Vlnnkn SoMa, gnlos.................66 JO la 94JP
Ui plačamo pošiljat vene stroške na vaa naročila od $5.00 in več rned New Yorkom In Chicago. PtAljile denar v priporočenem plemu all pa poštnem ali ek^prosnoa Money Orderu. PiKs ne®elovenskem ali Ip^atakem jezlkp. f ' ^ jj f , f.t% ^ > , L '
PoAil|alel|em denarja!
lo vedno SO lobko dnanr poli J n v staro domovlao pm brnnlilonm brn«jnv« in potom poŠto, to do apisjemomo ga lo ped pogojom, da so vslod vojno ao-gočo Izplava s Ksmudo.	f
Onon^nn b« v ooUooa olešoj« iseubljnii, nmpok naotati samorojo lo Mmudo./^
T m Unnltfun«! brsnjovu so samoro poslotl lo okroglo snonko po slo, n s prtmor 100. 900, 800. 400. 600, 600 In Uko dallo do deset llsof kron. '/.» brsojovno stroAko js najboljlo, da so nem po«IJo 64 va vnak naslov { ako bodo kaj provol sil prosulo, bomo poslali soiaJ, oslromo pisali so priraonjkljaj.
O oslro« ns sodosjo rozmoro, h«r so voljovs dnnorjo skoraj vsak don Ispromenl, nam Jo nomoffoto se oddaljeno krajo prloMovati nntnntns coao donorjo, Ur bedomo od zdaj neproj do proktiro ralunoli krono po eoni, kakor bede nosaanjana v liste "Olos Narode" loti don, ko nom dospo v roko doeor, »effo4o tudi po nlSjl ooni, sa slalsj, d« bi razaioro ssnonln Uko.
Kdor želi. do so ispiaiilo lsvr«l po LrmOUmmm brnojnv«, noj pripomni mi denarni aebannl«! "polije soj ae brzojavno".
Rim, 17. jsn. — Na južnem pe-iočju gore Piccolo Lagaztani (A reki Andraž ns Tirolskem so Av-Urijci po dolgih operacijah z mi-irtini zažgali veliko mino pod iia-j it m i pozicijami v Orgia Msrlini.j Ker smo ae pravočsano in dobrol pripravili z našimi protiminamiJ li imela strašna eksplozija nobe-j nega utmks ns naše čete, ampak favno narobe: avstrijska galerij, ia ae je podrla in pokopals vHK ^o njihovih vojakov. Debel sneg r gorah in neprestano deževje v
PttOSVKTA
Šestindvajset in ena.
Poetu*. Spisal Maksim Gorki j.
_ *
Šesti ml vajaet nas je bilo — šestindvajset živih strojev, uprtih v vlažni kleti, kjer srno od jutra du večera mesiii tem o in delali kolače iu krožke. Okna naše kleti ao se vpirala v jamo. izkopano pred njimi iu obloženo z opeko, ki je bila zelena od vlage. Zabita ao bila okna od zunaj t gosto železno mrežo, in aolnčna svetloba ae ui uio-ula preriti k nam skozi steklo, na debelo opra-ieno od moke. N aa gospodar je bil dal zato zabiti okna z železno mrežo, da bi lui ne mogli dati koščka njegovega kruh i beračem ali oiiirn naliin •tovarišem, ki so vsied pomanjkanja dela stradali; gospodar nas je imenoval težake in nam za obed dajal namesto mesa puhle vsmpe . . .
Bilo nam je zaduhlo in tesno živeti v karne-nitein zaboju pod nizkim iu težkim stropom, prevlečenim s sajami iu pajčeviuo. Bilo nam je težko iu neznosno med masivnimi stenami, pokritimi z madeži od blata itn plesni . . . Vstajali amo ob (Mtib zjutraj, ne da bi se bili naspali, in topi in ravnodušni smo sedeli ob šestih že za uiizo, delali kolače iz teuta, ki so nam ga bili pripravili tovariši med tem čaaom, ko smo mi spali, lu eeli dan od jutra do desetih v noč smo sedeli za mizo m gneili z rokami prožno testo, pozibavanje se, da bi iie odreveneli. Drugi pa so med tem mesili moko z vodo. In ves dsn je zamišljeno in otožno grgral krop v kotlu, kjer so se kuhali kolači, in jiekov lopar je zlobno in urno poškrtaval po pečuem dnu in metal spolzke prekuhane teste-ne hlebce na razbeljeno opeko. Od jutra do ve-čra so ob strani |>eči gorela drva, m rdeči od svit plamena je skakal po steni delavnice, kakor da bi nas molče zasmehoval. Ogromna peč je bila jMslobno spalen! glavi pravljične pošasti — bila je videti, kakor da bi se bila pomolila izpod psla, odprla široko past, polno žurečega ognja, si dihala v nas vroče in gledala ita naše brezkou-čno delo s črnima votlinama za dušek nad čelom. Ti dve globoki votlini *ta bili kakor^oči — uege-njlive in brezstrastne oči pošasti; gledali sta nas z vedno enakim temnim pogledom, kakor da bi se utrudili gledati na sužnje in bi jih,-ne pričakujoč cal njih ničesar človeškega, prezirali s hladnim prezira njem modrosti.
Živeči dan no dan v prahu moke, v blatu, na-neseucm na naših nogah z dvorišča, v gosti, smrdljivi zaduhlosti, smo mesili testo in delsli kolače, namakajoč jih s svojim ptftoui, in sovražili sino „ svoje delo z ostrhu sovraštvom; nikdar niamo pokosili lega. kar je prišlo izpod naših rok, raje nego kolače smo imeli črn kruh. Sedeč pri dolgi mizi drug nasproti drugemu — devet nasproti devetim . smo celodolge ufe mehanično gibali z rokami iu prati, iu tako amo se bili privadili svojega dela. da amo delali iu lahko gledali v stran, ln tako siuo se bili uagtedali drug drugega, da je vedel aleherni izmed nas za vsako gubico na obrazu svojega tovariša. Govoriti nismo imeli o čem: molčanja smo se bili uavsdili iu zs-to smo molčali veu čas, ako ae nismo zmerjali. Kajti vselej imaš za kaj ozmerjati človeka, posebno pa tovariša. Ali tudi kregali smoae redko — v čem se more r lovec pregrešiti, če je napol mrtev, če je kakor —- Upov bog, če so ga vaa njegova čuvstva pokopana pod pezo delat A molčanje je strašno iu mučno samo onim, ki -ao že vse povedali iu ne vedo več'kaj govoriti; ljudem |>a, ki niso uiti pričeli svojih besed — njun je molčanje prosrio iu lahko . . . Toda včasi smo peli, in naša iiescin se je pričenjala tako-le: sredi dela je malimiia kdo vzdihnil s težkuu vzdihom 1 rudnega konja ill zajwl potiheui eno onih zategnjenih pesmi, katerih žalobuoiuili motiv vselej olajša težavo duše pevčeve. Poje sam. mi spočetka molče poslušamo njegovo samotno iK-seui, iu pesem gasite iu pojema pod težkim si ropom kleti kukor ogeujček sredi stepi v vlažni jesenski noči, ko sivo nebo visi nad zemljo liki svinčena streha. Potem pritegne |»evcu drugi, iu — glej, že plava* tu dvn glasa tiho .in žalostno po zaduhli vročini naše trme jame. Zdajci poprime več glasov hkra-tu peneni - pesem w.kipi kakor val, postaja močnejša in začne malone rezrivati vlažne, težke stene naše kiimenite ječe . . .
Po jo vsi sestindvajscteri; glasovi, ki sc že dol- -t/n niso po potrebi ix|>eli, glaso\i glasni napolnijo delavnico; ]>csiui jc te* n o v njej, bije se oh kamenje sten, ječi, plaka iu uživlja srce s tiho šeemečo bolestjo, orje v njem po starih ranah iu v/.lnija žalost . . . Pevci vzdihujejo globoko iu težko; ta ali oni nepričakovano odpade od |>esuii in dolgo |Hsdtisa, kako pojn tovariši, in potem rtopd \lijc svoj g I is \ skupni val. Drugi žalostno vzklikne; eli! — in poje t. zaprtimi očmi, in gu..1i, široki \nl glasov mu kliče morebiti v spomin cesto kje tam daleč, obsevano od avetlega solnca, široko cesto, in mladenič vidi samega sebi iii po njej . , ,
Plamen \ jh*či neprestano pla)>ola, neprestano nkiln (»o u|H-ki pekov lofutr, grgra voda v kot-In. in p rs \ tako neprestano trepeta odsev ognju
ii.t «.)< tu molče se smejoč ... A mi izpevamo V \ njih iM-sedah svoje topo aorje, teJSko žalost ži> x ii* ljudi, ogoljufanih /a sobice, žslost sužnjev. Trtko torej smo živeli, mi šcstiiidvajseteri, v kleti \<like kamenite hiše. in bilo naui je tako zelo t• /1 o"/1\»11, kakor da lu lnla \*a tri nadstropja
Inše .('zidana naravnost na miših plečih . . . •
\ rn/en (testni miio imeli še nekaj lepega, ne-1 .11, kar miio \m ljubili, nekaj, ksr nsni je more Inli nadom«*>to> nlo »obice. V dtngeoi nadstrop-|u naše hiše j«- Inla zlatoveziliiiea, kjer je p<deg n.	i leklrl .1 •'Itt \ k slti/ila *c«»t nsjstlet ns Itišos
Ti.J« Sle« I u je jutro ne. je prislonila k šipi okenes, i/rcHiivvn v tratili i/ \ «-Ae v našo delavnico, rož-• it oličnrček t. modrimi, vrelimi očmi, m zvoiiki. « 'n Y\ ala »ek nam je \ ikal;
' Areausntki' d.ijte mi kolačkov!"
Y»i hiiio m- olirn« ali lis tu /umih nam jasni glasek iu veselo m dobrodušno zrli v čisti de I
viški obraz, ki se nam je lepo nasmihal. Potrebno in prijetno nam je bilo videti k šipi pritisnje ni nosek iu ms le, bele zobe, ki so se svetili izpod rožnatih ustnic, odprtik vsied smehs. Zagnali «no se vsi hkratu odpirat ji vrata, prerivaje drug dru
M",
nam
uami, nagnivši malce na strau svojo glavico. Sto ji in se smeje. Dolga iu debela kita kostanjevih las se ji spušča preko pleč, ulegajoč se po prsih. Blatni, temni, pohabljeui ljudje gledamo lui ua njo izpod čel — prag pri vratih je za štiri stop- Mtie.
m — glej jo: tako vesela in mila prihaja k in, nastavljaje svoj predpasnik, stoji pred
Vaditelji Kitajskega du ševaega življenja.
Pfemy.l Hajek (Berlin).
Podavajoč čitateljem tega lista kratek obris filozofskih nazorov največjih učiteljev kitajskegs naroda, hočem najprej z nekoliko besedami poudariti namen teh vr-
I nje nad podom — gledamo na njo s povzdiguje uiiui glavami, voščeč ji dobro jutro, in ji govorimo neke posebne besede — imamo jih saino za njo. V razgovoru ž u jo so i naši glasovi mečji, i naše šale nedolžnejše. Za ujo imamo — vse nalašč, i vae posebej. Pek jemlje iz peči lopar kolačev, najbolje podpečeuih in rumeuih ter jih ročno stresa Tanji v predpasnik.
"Gledi, da te gospodar ne dobi!" jo vselej opozarjamo. Ona pa se poredno smeje in nam veselo kliče:
"Z Bogom, arestautki!" ter izgiue namah kakor miška.
Itt ni je ... A še dolgo po njenem odhodu se prijetno pogovarjamo med seboj o njej — vedno zopet govorimo ono, kar smo govorili vče- -rs j, predvčerajšnjim . . . zato ker je tudi ona in ker »ino mi in ker je vae okrog nas prav tako, kakršno je bilo včeraj, predvčersjšnjim . . . To je strašno težko in mučno, če človek živi, a okrog ujega se nič ne izpreminja, in Če to do suir-j ti ne ubije duše ujegove, postaja mu obdajajoča ( ga nepreiuakljivost tem mučnejšs, čim dalje živi .. . Mi smo vedno govorili o ženskah tako, da naui je bilo časi sauiim zoprno poslušati svoje grobo brezsrauine pogovore. In to je umljivo, ker ženske, ki smo jih poznali, morebiti res niso bile vredne drugsčue besede. A o Tsnji nismo nikoli nespodobno govorili; ne samo dotakniti se je z roko ni nikdar nihče se predrznil, ampak tudi nobene neslane šale ni slišala nikdar iz naših ust. Morebiti je bilo to tako zavoljo tega, ker se ni pomudila nikdar dolgo med nami: prikaže »e nam pred očmi kakor zveads, utrinjsjoča se ua nebu, in izgine; mogoče tudi zsvoljo tega, ker je bila majhna in jsko lepa, a vse lepo vzbuja do samega aebe spoštovanje celo pri surovih ljudeh.
In vrhutega — dasi je nsše jetniško delo ust-varjalo iz na* tope vole, bili smo vendar vedno še ljudje, iu kakor vsi ljudje, tudi mi nismo.mogli živeti, ds bi ne častili nobene trt vari ua svetu. Nad njo — ni bilo bitja pri nss, in nihče razen nje se ni zmenil za nas, živeče v kleti — nihče, dasi je stsnovalo v hiši mnogo ljudi! Tn naposled — res, to je bilo glavno — smo jo imeli za nekaj našega, za nekaj takega, ki jc ua svetu nekako samo radi naših kolačkov. Šteli smo si v dolžno**; dajati ji gorkili kolačev, in to nam je postalo vsakdanja žrtev idolu, to nam je postalo kakor svet obred, ki nas je s slednpiin dnevom trdneje privezovalo k njej. Kazen kolačev smo dajali Tanji tudi mnogo svetov: — naj toplo oblači, naj ne leta prehitro po stopnfcsli ter naj ne nosi pretežkih naročajev drv. Poslušala je naše svete s smehom, odgovarjala nanje a smehom iu nas nikdar ubogala. Ali mi ji nisuio zs merili: nam je bilo samo treba pokazati, da skrbimo za njo.
Večkrat se je obračala do nas z različnimi prošnjami; prosila je na primer, da bi ji kdo odprl težka vrata v klet, da bi ji naklal drv — in z veseljem in nekakim ponosom smo delali to in ono, kar je želela.
Toda, ko jo je kdo izmed nas poprosil, da bi iiiu pošila njegovo edino srajco, je prezirljivo namrdnila z ustnicami in rekla:
»
"Kajpak! Bom, seveda! . . ."
Strašno smo se smejali be<laku iu — nikoli več jc ui nihče ničesar prosil. Ljubili smo jo — s tem je vse povedano, ("'lovek hoče vtškdar 1111 koga položiti avojo ljubezen, čeprav gu| včasi s tem obtežuje, včasi celo omadežuje, v stanu jc svojemu bližnjemu zagreniti življenje s avojo ljubeznijo, zato ker ljubi in ne vpoštevu čuvstev' ljubljenca. Mi smo morali ljubiti Tanjo, ker nismo imeli nikogar več, da bi ga mogli ljubiti.
Včasi je pričel kdo izined nas nepričakovano tako-le modrovati: "I zakaj vendar razvajamo dekletce! Kaj jc neki na njejf a? Preveč si damo opraviti z njo."
9 Precej iu grobo suio se vrgli na onega, ki se je drznil izreči take besede — nekaj ljubiti smo morali: to siuo si bili našli iu smo ljubili. A ono, kar ljubimo mi, šestindvajseteri, mora biti nepremakljivo za vsakega nas, kakor skupna
• •	t • I » I r.	RTUJl'KH UUIJH ooucia
svetinj, mora biti, in slednji, ki gre pri tem zoper lhrttai|	^ ia „u
nas _ je naš sovražnik M orehit, ne ljubimo ne-	Udoval. in zmrzovala, sin pa je
kaj kar je vres.uc, dobro m lepo, ampak sebe	mori| ^ ^ ^ ih * *
— šestmdvajsetere, iu zato hočeuta, da je ono,	- — - J "
kar je vae« enako drago, tudi vseui enako sveto.
Ljubezen naša ni nič manj težka uego sovraštvo ... in morebiti vprav zato nekateri ponos-neži t nI i jo, da je naše sovraštvo zapeljivejšc nego ljubezen . . . Toda zakaj lie bele od na*, če je to takof
Kazen naše pekarne je iinel gospodar tudi posebno pekarno za žemlje; bila je v isti hiši, in ml naši* jame jo je ločila samo stena. A peki temelj — bili so štirje — so se odtegovali ml nas, ker imi imeli svoje delo za čistejše od našega. Zato so imeli tudi sami sebe za boljše od nas iu niso prihajali v našo delavnico, ampak so ae listu
Kitajska filozofija, zlasti kon-fueianizeui, ni veda, oddaljena od življeAja kakor večina naših filozofskih sistemov. Je to praktična moralka, " Weltweisheit," kakor prsvijo Nemci, ki je izšla iz nsrods in je ns narod kot civili-zatorski element vplivala, kakor vpliva še sedaj. Konfucianizem (t. j. Kofucijeva filozofija) je za "Državo arede" približno takšnega pomena, kakor za stari vek svetovni nazor helenski ali pa za srednji vek kiičanetvo. Zato ni brez interesa za tistega, kdor se zanima za Kitajsko in za njegovo mnogoštevilno prebivalstvo, in akoro potreba, da spozna filozofske temelje kitajskega svetovnega naziranja; kajti "Tout eom-prendre, c' est tout pardonner."
Dovoljujem si torej naglašati tudi pomen kitajske filozofije in sploh študija starih filozofskih nazorov za moderne ljudi v sedanjem času, ki Čitajo le najmodernejše stvari in se nagibljejo k naj-ekscentričinejšim nazorom. Staro ae zaničuje, staro je balast, s starim proč! In posledice: oproščena "starih" nazorov, prha moderna duša v vročinski zmedenosti od plamena do plamena, brez dogma-tiama, brez materializina, brez idealizma, iu kakor se vse to še imenuje ! Vse je polomljeno, razmetano, zmešano, spejemno k anarhizmu. Največji mislec-pesnik naše dobe, Helenec Nietzsche, je hotel imeti v sebi kaoa, da bi spodil plešočo zveedo, in Tolstoj, "trinajsti apostol Kri«tov," ozrianjuje: "U-ničite državo!" Ali bi ne bilo v Času, ko rdeča, zdrava lica in zdravo sodbo smatrajo za nemodernp, koristno, odpreti stare knjige in rajše tam iskati izhodišča iz obupnega stanja nego pobešati glavo iu onemoglo vzpenjati roke k zaprtim vratom bodočnosti t
Tudi ta kratki načrt kitajske filozofije hoče k temu izpodbujati.
1' Konfucij.
Ko je leta 1122. pred Krist. na Kitajskem dinastijo Šaug, ki je vladala skoro 600 let, pleme Čau vrglo s prestola, polastil se je via-darstva Wu-wang, učen • in vrl mož. Kitajska, ki je bila od nekdaj fevdalna monarhija, je bila takrat razdeljena na 1800 fevdnih grofij, poleg katerih je Wu-Wung ustanovil še 72 novih za svojo rod bino.
Za prvih sedem naslednikov Wu-wangovih enotnost države vsi od tega ni trpela. Ali slabi nasledki fevdalnega sistema so vendar pokazali. Cesarji, ki prvotno vladali nad desetkrat večjo deželo nego oatali knezi, so svoj imetek kos za kosom odstopali svojim sorodnikom in ljubljencem, dočim so njih vazali 11a mejah države svojo posest veduo bolj razširjali, pa tudi v večnem medsebojnem prepiru živeli. Ljudstvo je pa pri feni neizmerno trpelo vsied visokih davkov in vojaške službe. Bridko se pritožuje filozof Meng-tsi (rojen 8tl. i. pr. Kriati) radi bede in pomanjkanja, ki ga trpi ljudstvo; dostikrat, zadržan po vojni alužbi, ui mogel podanik svojega polja obdelati, da bi preiti
sko. Ko je nastals v Tseu lakota,
je skočilo na tisoče starih ljudi v prekope in jarke, ua tisoče ae jih je pa odselilo. Podaniki ao pobijali svoje kneze, otroci svoje roditelje. Bilo je »ieer nekaj shrsiub, kamor so spravljali del žita za sialic čase, pa kuezi jih niso hoteli odpreti, hoteč izkoristiti splošno bedo in lakoto.
slednja cesarja II. dinastiji, Yin (1154—1123). Njegov oče jc imel 9 hčera od prve zskonske žene in pohabljenega aina, ki je pa kmalu umrl, od postranske žene. Po auir-ti prve žene se jc oženil v. drugič dasi mu je bilo že sedemdeset let, in aieer zato, ker ni imel potomcev moškega fcpolat kar amatrajo 11a Kitajskem za veliko nesrečo.
Rojstvo Konfucijevo je kakor Buddhovo zastrto z mnogimi pripovedkami in bajkami (mogoče da pod vplivom buddhizma). Tako .aT-nrsk pripoveduje, da se je dala C'iug-wii, mati Konfucijeva, ko se je bližal porod, odnesti v votlo murvovo drevo, da bi tam porodila. Tu ata priletela z neba dva azurjeva zmaja in se postavila pri vhodu votline. Po zraku ao letali ženski duhovi, in rosa v votliui je razširjaj a prijeten vonj. Na povelje nebeškega cesarja so prišli z nebes v votlino nebeški godci, in zaslišal se je glas: "Rojstvo svetega detet^ giblje nebesa, zato pošiljajo (nebesarpm-ijetno godbo m zvonke instrumente, ki se razlikujejo od glasbil tega sveta."
Iz Konfucijeve mladosti je le malo znano. V tretjem letu mu je umrl oče, in tedaj se je mati po-prijela njegove vzgoje. V sedmem letir so ga začeli poučevati učitelji. Da je bil jako marljiv, se da posneti iz poročila, ki trdi, da je bil v sedemnajstem letu že zmožen poučevati sinove nekega plemiča v obredoslovju.
V	devetnajstem letu se je oženil, pa v zakonu ni bil srečen, zato se je dal kmalu .ločiti. Leto po poroki se mu je rodil sin Li, ki je bil baje doživel petdeserto leto.
V	dobi, ko so akrbi za rodbino zučele.bolj in bolj nanj pritiskati, je stopil v službo pri mogočni rodbini države Lu, najprej kot nadzornik shramb, pozneje pa kot nadzornik čred in pašnikov. Dasi je ta služba le malo nesla, jo je opravljal Konfucij vestno. "Če i-mam avoje raičune v redu," je rekel često, kakor »pričuje njegov učenec Meng-tsi — "je zadotfti."
V	svojem 22. letu je začel Konfucij svoje delovanje kot učitelj in je v kratkem času zbral okoli sebe množico ukaželnih mladeni-čev, hrepenečih po izpopolnitvi na temelju študija starodavnosti.
Pri tem pa tudi sam ni prenehal učiti' se, tako da je že v tridesetem letu po svoji lastni izpovedi "stal trdno" in se odločil poae-titi slavnega Lao-tsija, ki je po tedanji govorici "uineval vire o-biČajev iu godbe, imajoč jasen nazor o potu prave kreposti." Pa Lao-tsilga ui zadovoljil, t'iato naravno: Konfucij je bil poln mladostnih nakan in "načrtov, hrepeneč po starih šegah i obredih, Lao-tsi pa postaren človek, brez zahtev, čigar idea4 jebil mirno, priprosto življenje prvotnega človeka. Pri tej priliki je Lao-tsi neki rekel Konfuciju: S čimer se ti pečaš, se opira le na zastare le vzglede. Sam ne delaš ničesar, hodiš le po poti minolosti, ne začenjaš nič novega." Te in podobne besede ao seveda osupnile mladega Konfucia, zato ni treba prav nič dvomiti o resničnosti nekega poročila, češ da ni tri dni izpregovoril niti besedice. Ločivši se od Lao-tsija, je šel dalje po svoji poti, povsoh iščoč pouka, tako da jc vračajc sc domov bil že slaven in jc baje imd črez 3000 učencev.
V	tistem času so se začele politične razmere v Lu zapletati, in je prišlo na zadnje do odkritega boja med knežjo hišo in tremi sorodnimi rodovi. Zato se je Konfucij umaknil v sosednjo državo T'si, kjer' se je posvetil posebno študiju godbe in si pridobil velik vpliv na tamošnjega kneza. V T'si je bival dve leti ter se vrnil potem v svojo domovino, kjer je čakal petnajst let, predno je prišel do urada, njefca dostojnega. Sele, ko so se politični viharji polegli, je bil imenovan za prvega uradnika mesta tfung-tu, in je opravljal to služIm s tako vest-
nostjo ln a takimi uspehi, da je Takrat, ko se je vseh mislečih bil kmalu povišan za ministra
Kitajcev žc oprijemal obup, in ko se je začelo premišljevati o starih dobrih napravah polmitičnih vls-
javnih poslov, in jc končno dose gel mesto prvega ministre. V tem uradu se je čutil Konfucij,
ntt I ji vo nasmihali, kadar s« nas srečevali na dvo- tdarjev, narodil se je kitajskemu ko je smel izdati zakone in uvel rišču. Tudi mi nismo zahajali k njim t prepove- narodu njegov nsjvečji sin, Kon- javljati zlasti svoje pravniške in doval nam je to girnjsnlar is strahu, da bi mu ne fucij.	nolitične ...».r, n-,n„l,^
kradli maslenih temelj. Sovražili smo temeljni-ke, ker smo Jih zšvidsli; njih d^lo je bilo Istje od našega, imeli so prostorno, svetlo delavnic«, vetje plačo in lioljšo hrano in vai so hill tako čisti, zdravi ~ zoprni nam. A mi smo bili vsi nekako rumeni in aivl; trije so bili sifililtčni, nekateri jetični, enega je bil revmatizem čisto p<tkvcčtf.
(Dalje prihodnjič.)
politične nazore, popolnoma sreč-, Konfucij 1) je bil porojen dne nega. Po njegovem prizadevanju junija I. 0SI. pred Kriat v se- je bila obnovljena staro poštenost dan jem Kio-fu-hien v provinci jt in ihoralnost, Konfucij sam pa je Aau-tuugu. Njegova rodbina je iz- postal proslavljeni ljubljenec hajala i* stranske liniie grofov ljudstva.	#
Kungovskih, potomcev Cena, pe Pa ta doba slave ni trajala dol-
I	g« Razvoj države je vzbudil
1) Jagič 1. c. I, str. 447. |cavist sosednih knezov, ki so na
vse mogočne načine izkušali Ko, fucija odatraniti.
Poslali so vladarju države t,t v dar tudi krasnih deklet in ^ pih voz ter tako dosegli, da je ^ zanemarjati državne posle, ,„ Konfuciju ni preostajalo drugeg kakor umakniti ae z dvora. je iz domovine in blodil triuijg let po- tujini od kraja do kr^k ] Pri tem je uzil mnogo Časti s slave, pa tudi mnogo seničevmg, in trpljenja.	^flr
Ko so se pa razmere v Lu & pet predrugačile, vrnil se je Kon. fucij 1. 483 zopet v domovino, jj nova pripravljen, da pomaga ka«. m s svetom in dejanjem. pa til se je v svojih nadejali. Kutz ga je aičer sprejel a častjo in 4 vo, 11a svoje vladanje nm- pa , dovolil nikakega vpli/a, tako d* se je ubogi modrec odpovedal v*, k ranemu jasnemu delovanju in , resignaciji tiho živel, uglobivi se v študij glasbe, obredov in |j. terature. V to dobo spada lite-rarno delovanje Konfucijevo. Ti-krat je bil urednik Su-kinga (k>. nonične knjige zgodovinskih li. stin), Ši-kinga (kanonične knji-■ge pesmi), Li-kinga (kanonične knjige šeg in obredov), Yokkin-ga (kan. knjige glasbe), Yik-kin-ga (kan knjige izpremenitev) in je napisal edini svoj izvirni gpii "Čun -ts'ien" (Pomlad in zim«), t. j. kroniko države Lu, kjer «u-hiparno popisuje do godbe 12 vladarjev te države in njih vrstnikov v sosednjih deželah.
To urejevanje starih sv. knjig je pridobilo Konfuciju slav«, njeinu ima zahvaliti svoj vpliv in pomen v minolosti in sedanjosti. Se sedaj vzklikne cesar pri darit, venih slavnostih na čast Konfuciju vsake pomladj in jeseni: "0 učitelj, po krepostih enak Nebu in Zemlji, čigar uk obsega mho-lost in sedanjost, ki si nam uredil in ostavil šest klasikov in ma izročil njih nauke za vsa pokob-ja!"
Med tem so se bližali modreeu poslednji dnevi. Sluteč svoj konec, je baje rekel enemu izmed svojih učencev: "Da država ni na pravi poti, tega je že doilgo; nihče me ne spoštuje. Ljudje Hii (I. dinastija Kitajske) so pokopi ni pri vzhodnih stopnicah, ljudje Čeu (III. dinastija) pri zapadnih, Yin (IT. din.) je pa ined obena stebroma. Nocoj se mi je sanj*-lo, da scdiin med obema stebrom«, saj spadam k ljudem Yin. V deželi ne vlada presvetljen vladar, nihče v celi državi ne časti mene, kmalu bom umrl." Obupin je odšel v svojo spalnico in črez teden dni umrl 26. dne, 4. mesec« leta 479., star 73 let.
Njegovi učenci so ga pokopali svečanostno na severni strani o-zidju mesta Kio-fti-hien in so ga objokovali tri leta. Na ukaz vladarja mu je bilo postavljeno svetišče in bile odrejene četrtlene da ritvene molitve. Leta 194 pred Kr. inu jc ustonovnik dinastije Han sam daroval, in v prvem leto po Kr. mu je vzdel cesar Ping posmrtni častni naslov "popolni i« stari učitelj K'ung-tsi." Leta 57. so bile odrejene daritvene molitve zanj na vseh cesarskih in deželnih Šolah, (M 7. stoletja je pa že splošno čaščen, in sam cesar potuje k njegovemu grobu, kjer pred njegovo sliko trikrat poklekne.
Konfucij, kakor siuo že omenili, ni napisal niti ene knjige filozofske vsebine. Njegov nauk nam je ohranjen posebno v takozvanih malih klasikih. (Lttft»yft, vori Konfucijevi Ta-biok, Veliki nauk, t'ung-yung, Nespremenljiv« sredina, Meng-tsi.)
Ideje Konfucijeve niso bili nfr ve, revolucijake. Kar jc učil, t« je bila le modrost starih. 11 Potk-jem le staro in ne delam uit* «<► vega", je rekel aam. Ker je bik njegova doba pokvarjena, je i*)"1 sredstev za izboljšanje človeške drnžbe in pred vsem države in ,lf' šedši to sredstvo le v poboljfaW' posameznika, si je napravil M'' plemenitega človeka "Kiun-tai 1 ozirom ua samega sebe in v ra* merju k drugim ljudem. Karanj ristični znaki tega plemenitega veka so tri krepoati: znanje, JJ man ost in moštvo, s pomočjo t» ima izpolnjevati svoje dolžnosti1 ozirom na vladarja, očeta, starejše brate in prijatelje. .
Konfucij je veroval v px^«*1* popolnost človeške narave, reprezentant mu je bil »*ftDjv (šing), t. j. človek, od narave absolutno prfpoln. Toda človeka", je rekel, "nisem dc^ pred oči, ko bi mi p/išel vsaj ^ menit, menim, da bi mi bilo z*4'^ sti.	J (Dalje sledi.)