ÍVi !o Ir^ tU Nasmeh pričarali že 3600 otrokom . jr. STRAN ..""T^s K . " ^ s. »Hrošči« napovedali poletje St. 52/ Leto 64 / Celje, 7 juiij 2009 / Cena 1 EUR rJu v- A » Zemljo »olajšalifc za dobro ^^^ ^^ Toliko SO namreč v vseh letih .akcije Novega tednika in Radia Celje shujšali udeleženci zdravega ^ ^^ II hujšanja. Do sobotnega zaključka letošnje akcije so zdržali prav vsi iz skupine. Vsi so zmagovalci, največja nagrada pa zadovoljstvo zaradi vidnih uspehov pri izgubljanju kilogramov. Pogrešana Mlinarjeva padla s skalnega previsa Rekordno število Velenjčanov počastilo častnega skakalca, predsednika Tiirka. ^^GODKI novi tednik »Predsednik naš je kameratcc Rekordno število Velenjčanov počastilo častnega skakalca, predsednika Tiirka v Velenju je v petek več kot 4'tisoč ^âvâ množica proslavila dan rudarjev, že 49. pa $0 pripravili skok čez ko^. Po starem rudčuskem običaju so v rudarski stan sprejeli 58 novincev» Častni skakalec pa je bil predsednik dr. Danilo Ttirk. »So krize bile in krize so Se, a hrabrost rudarjev premaga prav vse.« se je glasilo geslo predsednika Turka, ki ga je v precejšnje navdušenje zbranih na nabito polnem štadionu izrekel, stoječ na sodu> spil (tako na oko nekoliko s težavo) vrček piva in skočiJ. Spomnimo, da je predsednik velenjski premogovnik obiskal pred mesecem dni in se tako pripra-vil na častno vlogo, Vi jo Je igral v petek. Sicer je priznal, da je imel pred skokom precejšnjo tremo. »Vendar mi je pomagalo, ko sem slišal, da bodrile zelence. Hi-di sam sem se počutil kot eden od teh, ki ste jih bodrili,« je «priznal« Ttirk in dodal, da je rudarstvo v njegovi družini precej razširjeno. »Pokojni last in svak sta bila rudarska inženirja, moji ženi pa je ime Barbara.« Mimogrede, ravno zaradi Barbare Miklič Tiirk, ki je spremljala soproga, smo na častni tribuni letos v prvi vrsti videli tudi veČino soprog znanih velenjskih moških obrazov. Predsednik je polaskal velenjskim »knapom«. saj je ponovno pohvalil modernizacijo, ekološki napredek in družbeno odgovornost ve- Dr. Turi je. kot drugi novinci, stopil no sod. pred katerim sta dva starejša rudarja držala ktào. Novinac pove ganaralije. odgovori na mofsbitne vprašanja, na ukaz spije vrček piva in skoči. lenjskega premogovnika ter poudaril, da podpira gradnjo bloka 6 v šoštanjsld termoelektrarni, ki bo poleg vseh drugih prednosti zagotovil še pol stoletja dela v rudniku. »Velenjski premogovnik je več kol del slovenske energetske bilance, je pomemben zaposlovalec, ki ni opusti) štipendijske politike. skrbi za mlade ... Velik del Šaleške doline temelji na tem, kar ste ustvarili v premogovniku,« je povedal Tiirk in večkrat s ponosom poudaril, da je po novem tudi sam član rudarske bratovščine. Brez politike Sicer so slavnosten sprejem novincev V rudnikih uvedli že davno, le da so na začetku Na slovesnosti na Štadionu }e direklor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved spregovoril o zadnjih precej odmevnib dosežkih premogovnika ter njegovih povezanih družb, predvsem pa izpostavi) rekvaAje ključuib ekoloiki problemov, skrb za zaposlene in uvajanje novih delovnih mest. »Želimo si, da bi bila slovenska energetika, ki je zdaj po nepotrebnem razdrobljena, čim bolj povezana In da bi znati skupaj Izpolnjevati zahtevne naložbene projekte, ki so za svetlo energetsko prihodnost Slovenije nujno potrebni. Vsi skupaj pa se moramo truditi, da bo naš produkt konkurenčen tudi na vse bolj povezanem evropskem trgu,«< je dejal Medved. Na rudarski uniformi je našitih 2S zlatih gumbov, M simbolizirajo smrt Žd^etne avetnlcs rudarjev, sv, Barbare. Tudi rtovinci dobijo uniforme, ki jih »knspi« s ponosom nosijo. »zelenci« skakali Čez jašek. Ko 50 ti poslali preširoki, se je začel skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in s pasovi. Po njej so se rudarji dričali v jaške, hkrati pa jih je koža varovala pred mrazom. Velenjčani skok čez kožo pripravljajo že 49 let, zadnja leta pa se jim pridružuje častni skakadec. Ne gre le za ohranjanje tradicije In tovarištva, z njim mladim novincem vsadijo kali stanovskega tovarištva. Na letošnjem skoku so novinci z gesli govorili o delu, odnosih in rudarski tradiciji, tudi o ženskah in družinskem življenju so jih podučili. Čeprav je bilo opazno, da so bila mnoga gesla v prejšnjih letih bolj ostra in tudi bolj politično nastrojena. Tokrat politike niso vmešali niti v Šali. »Tam se dela, nič ne štrajka - ljudje božji, šaht je majka,« se je glasilo eno od gesel. Spodbudno se je slišalo tudi: Welenjski kna-pi, nič se ba('> od danes predsednik naš je kamerat.« Sicer v Velenju že dolgo ni več krač, za piknik in tovariš-ko druženje ob jezeru so delili bone. Za obiskovalce jih je bilo na voljo štiri tisoč. Ostal ni niti eden. US, foto: SHERPA Za najsođelavce v Premogovniku Velenje in njegovih povezanih družbah so bili izbrani Jože Jakop iz premo-govnlka. Roman Bra-člč iz HTZ. Vinko Ku-àer iz PV Invest» Boštjan Podpečan iz RGP, Franc Knišič iz Gosta, za najskupini pa delovna skupina z Odkopa Y v premogovniku, iz dni^e HTZ pa delovna skupina, ki je delala v tuzlanskem rudniku Mramor. Častna tribuna 2 dobro razpoloženim županom Srečkom Mehom in s predsedniškim parom Vsi novinci imajo botro - Milan Medved, direktor premogovnika, je tako kot boter predsedniku podaril mdarsko palico. Z rudarskim >*srečno« je v soboto žalski župan Lojze Posedel pozdravil »knape« v Grižah ter izrekel priznanje Etnološkemu druátvu Srečno in drugim, ki ohranjajo tradicijo In spomin na rudarjenje v Zabukovid in Libojah. 7\iđi v Grižah so namreč proslavili praznik» dan rudarjev. Med dru^m so s pomočjo zasavskega muzeja odprif razstavo Od štoima do šahta oziroma od rova do jaška. Nato so se uniformirani rudarji v paradi odpraviti v letno gledališče Limberk. kjer so poleg druženja in proslave posebej postili novince. Nekateri od teh delajo v velenjskem premogovniku, z geslom »knapovska tradicija, rudarski srečno, ostaja med nami za večno« pa je čez kožo skočil tudi župan Posedel. hoví tednik ř^GODKI Krožniki na otip in katalog Pokrajinski muzej Celje zaokrožuje razstavo Mavrični svet Schutzove keramike v Pokrájinskem muzeju Celje sc predstavili kdUiog Schutzove keramike» ki ga je izdal muzej v nakladi tristo izvodov, izjemno lepo pa ga je oblikoval Jože Domjan. Katalog spremlja razstavo Schutzove keramike, namenjen pa je predvsem strokovni javnosti in Se zlasti vse Šte-viinejSim zbirateljem te unikatne beloprstne keramike iz Spodnje Savinjske doline. Urednica kataloga in avtorica članka o zgodovini ene naj* pomembnejših savinjskih tovarn, nekakšne pionirke zgodnjega industrijskega oblikovanja, Rolanda Fugger Germadnik je povedala, do so v katalogu s slikami predstavili 840 eksponatov z razstave, Vsebino kataloga pa so zagotovili kustosi s strokovnimi članki o pomenu Schutzove keramike in zbirkah v drugih muzejih ter pri zasebnih zbirateljih. V muzeju sicer zbirajo Schiitzovo keramiko že od ustanovitve muzeja in premorejo največjo tovrstno zbirko v srednji Evropi, ki ima približno tri tisoč kosov. Skladno s finančnimi možnostmi posamezne kose, ki še niso vzbifki, 5e naprej odkupujejo. »Hkrati tudi Se vedno raziskujemo tako Schutzo-vo življenje kot zgodovino to- RazBtavo Mavrični svelSchiitzove keramike odslej dopolnjujejo ie katalog in t^^^ predstavila avtorica razstava Rotanda Fuggar Germadnik in direktor Pokrajinskega muzeja Cotje Stane Rozman. vame, saj se je njen arhiv izgubil. Zato so dragocena vsakršna pričevanja, po katerih §e vedno povprašujemo,« je povedala Fugger Germadnl-kova. Arheološka kiet na ogled Pokrajinski muzej Celje je že doslej zagota^jal o^ed arheološke kleti, ki so jo ob pomoči Mesme občine Celje letos uredili pod Knežjim dvorcem v Celju. Ogled je bil mogoč po dogovoru in za organizirane skupne. Odslej pa bo arheološka kJet šebolj dostopna in r^ ogled vsak de-lavnlkmed 10. inI2. termed 16. in 18. uro, ob sobotah pa med 10. in 12, uro. Vstopnina je dva evra. V arheološki kleti je mogoče videti ostanke rimske ceste, starega mestsega ob-zid ja, nekaterih starorlmsloh hiS. pa mdl kipe, ki so jih uporabili kol ^dbeni material. Klet še ni v celoti urejena, saj bodo v njo počasi nameščali stalno arheološko muzejsko zbirko. BS Ob predstavitvi kataloga so v muzeju predstavili tudi prve tri tako imenovane taktilne krožnike. Ker del Schiitzove keramike ni reliefen, ampakzgolj poslikan, so s temi krožniki želeli slepim in slabovidnim omogočiti, da spoznajo vso umetnost industrijskega oblikovanja v drugi polovici 19. stoletja. »Naš muzej zastopa stališče, da naj bi bil na vsaki razstavi del gradiva na voljo in otip tudi za slepe in slabovidne. Že na dosedanji postavitvi razstave smo 25 izdelkov, ki so reliefno oblikovani, dali na otip slepim in slabovidnim. V zbirki pa so tudi zgolj poslikani okrasni krožniki, ki jih ni mogoče dobro otipati. Zato smo Z novim šolskim letom več štipendij Ministrstvo za delo ter republiški sklad za razvoj kadrov ÍD Stipendije sta v torek objavila javni poziv za dodelitev državnih in republiških štipendij. Zaradi zvl-šanega cenzusa naj bi v prihodnjem Šolskem letu štipendije prejelo pel tisoč dijakov in Študentov več. Za štipendije )e letos predvidenih tudi več sredstev, skupno 110 milijonov evrov. če so bili prej cenzusi za državne štipendije postavljeni na 60 odstotkov minimalne plače na družinskega Člana, so se z maja sprejelo novelo zakona dvignili na 65 odstotkov v primeru kandidatov, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Za ostale velja cenzus med 66 in 68 odstotki minimalne plače, za kandidate s posebnimi potrebami ter tiste iz enostarševskih družin pa je cenzus postavljen na 70 odstotkov. Pri izračunu se upoštevajo podatki o rmni-malni plači v preteklem letu. Spremembe pa so tudi pri dodeljevanju Zoisovih Štipendij, saj novela zlatim maturantom po novem zagotavlja pridobitev štipendije tudi za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji. Vloge za državne Štipendije morajo na centre za socialno delo dijaki oddati do 16. septembra, študenti pa do 14. oktobra. Oddati jih morajo tudi (isti. ki so štipendijo do zdaj že prejemali. Rok za vloge za diiavne štipendije pa ni omejen za tiste, ki jih bodo oddajali prvič, saj je to mogoče storiti v času celotnega šolskega leta, Tudi za Zoisovo štipendijo morajo vloge oddati stari in nov! kandidati, poslati pa jo morajo na naslov, od koder jo prejemajo; bodisi na zavod za zaposlovanje bodisi na javnih sklad za razvoj kadrov in Štipendije. Dijaki morajo vloge za Zoisove štipendije oddati do 9. septembra, študenti pa do 7. oktobra. PM se povezalizgeodetskimin-šcitutom v Ljubljani in z mag. Romanom Reneijem. Z nje govo pomočjo smo izdelali te prve tri taktilne krožnike. Ti imajo sicer nekoliko reducirano vsebino, a to zgolj pripomore k predstavi za slepe, da razpoznajo osnovno motiviko,« je nov dosežek muzeja predstavila Fugger Geimadnikova, BRST Foto: Grup A Razstava Mavrični svet Schutzove keramike bo v pokrajinskem muzeju odprta Še do konca avgusta, zatem se seli v Šentjur in prihodnje leto tja, kjer je doma - v Savinjsko dolino. Podčetrtek s Posavjem Občina Podčetrtek se je odioćila za vključitev v skupni prekrškov ni organ treh občin Posavja (Brežic, Krškega in Sevnice)» Radeč ter Bistrice ob Sotli. Z njim Želijo v turistični občini učinkovito inšpekcijsko in redarsko službo ter z njo še več javnega reda in varnosti, Odločitev so sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, skupni pre-krš kovni organ pa naj bi začel z delom konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Med drugim je potrebno Še soglasje občin ustanoviteljic. BJ Slab čas za ustanavljanje Občine Loče Ustanovitvi nove občine Loče ne kaže dobro. Predlog za začetek postopka je maja v državni zbor ponovno vložil poslanec Rudolf Petan na želj o iniciativnega odbora za ustanovitev Občine Loče. Prediog je doslej naletel na več pomislekov kot podpore. Predlog za izločitev dela občine Slovenske Konjice in za ustanovitev nove občine Loče je iniciativni odbor oblikoval že laru- Takrat so načrtovali. da bi speljali referendum hkrati z državnozborski-mi volitvami, a so jih te prehitele (prvič so z ustanovitvijo občine Loče poskusili pred več kot desetletjem, a so krajani novo občino zavrïîili). Nov predlog za začetek po-stopl4 je iniciativni odbor oblikoval letos aprila. V novi občini naj bi bile krajevne skupnosti Loče, Draža vas, Jemej, Zbelovo in Ži-če, ki bi se izločile iz občine Slovenske Konjice. Občina Loče bi bila velika 42,80 kvadratnega kilometra in bi imela malo več kot 4300 prebivalcev. Kot poudarja predsednik iniciativnega odbora Stanislav Hace, bi imeli v novi občini večje možnosti za hitrejši razvoj na vseh področjih. O pobudi so se že izrekli v nekaterih krajevnih skupnostih. V Ločah je svet krajevne skupnosti sicer podprl predlog, a hkrati zavrnil vsakršno obveznost aH odgovornost v zvezi s postopkom Želijo tudi, da krajani na referendumu povedo svojo voljo. V Zičah so ugotavljali, da ni nikakršne potrebe po delitvi sedanje občine, vendar oa) to pov^o Še krajani na referendumu, Enako so se odločili na Jerneju. Stanislav Kace Konjiški občinski svetniki so na seji prejšnji teden razmišljali podobno. Poudarjali so, da drobljenje slromaši, â hkrati menili, naj ljudje sami povedo, kaj želijo. Ko so glasovali o podpori predlogu iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine, je bil rezultat 8 za in 9 proti. Predloga za ustanovitev nove občine torej niso podprli, vendar je to zgolj mnenje in ne ovira na poti do nove občine - če bi takšno voljo krajani izrazili na referendumu. »Nikogar ne naganjamo in nikogar ne oviramo,« je povzel župan Miran Gorinšek. Sicer pa je slovenska vlada isti dan (2. julija) ugotavljala, da je treba končati proces drobljenja območij ot^in, in ni podprla procesa ustanavljanja občin, med katerimi so bile tudi Loče. Vlada je tudi ocenila, da so nujne spremembe Zakona o lokalni samoupravi v delu, kjer so določeni pogoji, ki bi jih morate občine izpolnjevati. Spremembe načrtujejo prihodnje kto. O nadaljnji usodi predloga za oblikovanje nove Občine Loče bo odlo^ državni zbor. MBP www.radiocelje.com Poklon Savinu v Žalcu lani in ietos praznujejo dve okrogli obletnici, ki sta zaznamovali rojstvo in smrt slovenskega skladatelja in Žalčana Friderika Širca, bolj znanega kot skladatelja Rista Savina. Delo skladatelja pa naj bi po napovedih v četrtek med obiskom v Žalcu spoznaval tudi predsednik države dr. Danilo Tiirk. Sicer so Žalčani v obeh letih so izvedli in še izvajajo vrsto projektov, povezanih s skladateljem, ena osrednjih pa bo petkov mednarodni simpozij o Ristu Savinu, na katerem bodo spregovorili predvsem o osebnosti, glasbi in pomenu skladatelja. Poleg tega pripravljajo Se Noč s Savlnom in ponovno uprizoritev Savinove opere Poslednja straža. Posebej pestro bo sobotno dogajanje, ko bodo med drugim pripravili sprehode po Sa v i novi planinski in sprehajalni poti, omogočili ogled njegovih zbirk v Sa-vinovem likovnem salonu, pripravljali različne delavnice, dogajanje pa bodo cel dan bogatili člani različnih kuhurnih društev. Poleg tega bodo v prihodnjih mesecih izvedli prireditev Žalec praznuje in odpira svoja vrata ter večer Savinovih zborovskih skladb, poskrbeli pa bodo tudi za Izdajo priložnostne kuverte ter spominske znamke in žiga. US Ít.S2«7.íulij2M9 ARSTVO NOVI TEDNIK Podjetništvo Margučem v krvi Podjetje Tekoma v Draži vasi daje kruh 40 zaposlenim - Lastnik in direktor Ferdinand Marguč, prejemnik zlatega konjiškega grba v ponedeljek, na dan podjetaištva, so konjiški podjetniki» številni posiov-ni partnerji iz Slovenije in tujine ter vodstvo konjiške občine obiskali podjetje koma v Draži vasi. Skupaj z ustanoviteljem, lastni* kom in direktorjem podjetja Ferdinandom Margučem in 40 zaposlenimi so sode-lovali na slovesnem odprtju novih proizvodnih prostorov. Teh je zdaj že štiri tisoč kvadratnih metrov. MarguČ» ki so mu letos namenili najvišje občinsko priznanje, zlati konjiški ^b, je temelje za cvetoče podjetje postavil v skromni kovinsko-predeiovalni delavnici» ki jo je uredil kar v domači garaži. Nadarjen, delaven in hkrati skromen podjetnik je s kakovostnim delom dosegal vedno več in svoj trg razširil Čez meje Evrope. Njegova prva stranka je bii Kovinar Vitajije, za katerega je delal vinogradniške stiskalnice. Potem je deset let izdeloval medicinske aparate za zobozdravstvo po naročilu Zlatarne Celje. Ta projekt Je leta 1990 propadel, tako kot še nekateri dna^. A Ferdinand MarguČ ne obupa. Zgradil je nove prostore, na- Fsrtfinand MarguČ v eni od sodobnih proizvodnih hal kupi) težko opremo in začel izdelovati sestavne dele za hidroelektrarne in vetrne elektrarne ter ohišja avtodvigal. Nekaj časa nadvse uspešno: »Letno smo obdelali 1.800 ton ohišij avtodvigal. Lani so naročila strmo upadla, letos tega sploh ne delamo več,« ugotavlja brez obupovanja. Poiskali bodo nove naročnike, nove, morda Še boljše programe. Med najuspešnejšimi je že nekaj let njegov kmetijski prodam, za katerega je leta 1996 in 1997 prejel zlato in srebrno medaljo na Kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni. »To me je vzpodbudilo, da smo proizvodnjo razširili in nakupili manjkajoče suo-je, tako da lahko delamo brez tujih uslug. Program je tržno zanimiv in z njim vedno bolj osvajamo tuje trge.« Izdelkov podjetja Tekoma ne poznajo le v Evropi, ampak tudi v Ameriki in na Japonskem. »Če imaš veselje do svojega poklica, ni nič težko,« pravi. Morda zato, ker se mu po žilah pretaka podjetniška kri. Njegov oče je bil avtoprevoz-nik. TUdi sam je leta 1970 za-Cel z avtoprevozništvom, a je kmalu ugotovil, da ga bolj pri-vlači kovinskopredelovalna dejavnost. Ker je to njegov poklic in ker ima prihodnost. Ni se zmotil. O podjetniški krvi pa še samo to: »Pri meni ima sin svoje podjetje, Strojegradnje MarguČ,« zada volj' no pove. MiLENA B. POKLIČ Pivovarna podpira zahteve za ničnost sklepov Kili že v rolcah najemnilca v Pivovarni Laško kot utemeljeno ocenjujejo zahtevo več malih delničarjev in največjega delničarja fnřond Holdinga za ugotovitev ničnosti sklepov majske skupščine. Spomnimo, da je nekaj malih delničarjev kljub njenemu preklicu $ strani uprave maja izvedlo skupščino kar na stop-nicah. V Laškem pravijo, da se v pravni teoriji imenuje »spontana skupščina«, njeni sklepi pa so nični. Sreći minulega tedna so v pivovarni prejeli tožbo več malih delničarjev in Infond Holdinga. Kot pojasnjujejo, so tožniki skupino, ki bi morala biti 29. maja, šteli za preklicano; z obvestilom na vratih kulturnega centra» ki je bil zaklenjen, jo je preklicala tudi uprava družbe. •Delničarji so zaradi obvestila o preklicu skupščine odšli. 14 oseb, od katerih jih po navedbah l^ščanov pet sploh ni biio prijavljenih na preklicano skupščino. pa je izvedlo skupščino na stopnišču kulmmega cen- tra. Ker «stopniščna skupščina« ni bila sklicana v skla-du s statutom družbe, mali delničarji menijo, da so njeni sklepi nični. Po mnenju tožnikov »skupščine« ni odprla uprava» temveč posameznik, ki za to ni imel pooblastil. Spomnimo, da je majsko skupščino na stopnicah podprla tudi Kapitalska družba s 7,2 odstotka glasov, prisotni delničarji pa so zavrnili vse predloge, ki so jih pripravili v upravi pivovarne. Tako med drugim upravi in nadzornemu svetu niso podelili razrešnice za deio v letu 2008. nasprotovali pa so tudi spremembam statuta družbe, ki bi laščanom omogočile, da v obdobju petih let povečajo osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic. Prisotni delničarji niso podprli niti sklepa o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic, o pokritju Janske, 4.4 milijonov evrov Čiste izgube pa zaradi odsotnosti uprave niso odločali. US V podjetje Kili se spet vrača »življenje«. Potem ko je tovarna marca letos šla v stečaj, je včeraj opremo in nepremičnine prevzel najemnik, podjetje Lončarstvo Bojnec iz Fllovcev. Stečajna upraviteljica Ki-lija Simona Goriup je s pomurskim podjetjem, ki ima dolgoletne izkušnje s keramiko in lončarstvom, podpisala najemno pogodbo za štiri mesece. Ko bo narejena ocena vrednosti podjetja Kili, pa bo družina Bojnec lahko kompleks tudi kupila. To naj bi se predvidoma godilo oktobra. Letnik Lončarstva Bojnec Alojz Bojnec za zdaj o svojih načrtih v Libo-jah Še ne žeii govoriti. Potrdil je le. da bodo v Kili j u zaposlili približno 40 ljudi -prva skupina na; bi v tovarno prišla že ta teden, druga skupina pa 20. julija. JI Tušev bencinski servis v Mestinju v petek so v Mestinju odprli nov Tušev bencinski servis. ZgradQi so ga na glavni prometnici» ki Celje in Maribor povezuje s Posa vjem. Kot pravijo v Tušu, z novim odprtjem, vrednim 1.6 milijona evrov, dokazujejo, da so načni na področju energetike ambiciozni. Veriga njihovih bencinskih servisov je po veiikosti na tretjem mestu v Sloveniji. - it.52-7.juKf 2009 Bencinski servis v Mestinju ponuja voznikom šest točilnih mest. dogradili pa so tudi minimarket in gostinski lokal. Servis je opremljen z napravo za polnjenje pnevmatik» na voljo pa je tudi gospodinjski plin v jeklenkah. TUŠ Oil v Mestinju je že Štirinajsti v verigi TuŠe-vih bencinskih servisov, verigo bencinskih črpalk pa bodo v "Hiš Holdingu letos še širili. US Indeks SBI 20 trdno nad 4.200 Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo v preteklem tednu razmeroma umirjeno, saj se je promet gibal okrog 2 milijona evrov, le v sredo se je nekoliko okrepil in zaključil pri 3,2 milijona evrov. V torek se je zaključilo junijsko trgovanje, ki je bilo enako kot maja uspešno. Junij je indeks SBI 20 zaključil s pozitivnim predznakom, pridobil je S odstotkov vrednosti, medtem ko je indeks SBI TOP v juniju pridobil 5,7 odstotka. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 29.6. IN 3.7.2009 ttimká' fim iàiità^ Pf MMtVtfia DCG Cinkarna Celje 52.90 o.eo •0.09 C^TG Celiš 00.00 00.00 0.00 GHVG Gorenje 10.19 79.10 •2.21 Pllfl Pivovarne Ulko ad.99 73,70 0.65 JTKS Juteks 39.00 10.40 FTOG Etol 147.40 36.00 1.35 Oba delniška indeksa Ljubljanske borze sta teden zaključila pod izhodiščno vrednostjo. Indeks SBÎ 20 pri 4,205 indeksnih točkah» medtem ko je indeks SBI TOP z 0,13-odstotnim padcem zaključil trgovanje pri 1.031 indeksnih točkah. V ospredju so bile delnice Zavarovalnice Triglav In Pe-trola. Potem ko se v medijih v zadnjih dneh pojavlja vedno več imen, kdo naj bi bil nov predsednik uprave največje domaČe zavarovalnice, so bile delnice Zavarovalnice Triglav med prometnejšimi na Ljubljanski borzi. Cena delnice se je v četrtkovem trgovanju znova povzpela nad 20 in z malenkostim petkovim padcem teden zaključila pri enotnem tečaju 20 evrov. Nekoliko bolje so se v prvem delu tedna odrezale delnice Petrola. Cena Petrolo-vih delnic so pridobile 1,6 odstotka in zaključile petkovo trgovanje pri 321 evrih, Med tedenske poražence sta se uvrstila Koiding Isu'abenz in Telekom Slovenije, Zgodba okrog Istrabenza se počasi razvija, saj kot poročajo mediji konsenza med bankami upnicami ne bo. kar izključuje prostovoljno poravnavo. Kot rezultat tega procesa lahko pričakujemo prisilno poravnavo, ki bo najveC vzela malim delničarjem, Te novice so negativno vplivale na Istrabenzove investitorje, ki so pri nizkem obsegu prometa potisnili ceno delnice do 9 evrov» kar pomeni 39,6-odstotnl tedenski padec. Poleg Istrabenza so Izgubljali tudi delničarji Telekoma Slovenije. Potem ko je bil v sredo presečni dan za izplačilo dividende v viSini 6 evrov bruto, je delnica v četrtek in petek izgubljala na vrednosti. Delnice Telekoma so izgubile 3,4 odstotka in zaključile teden pri 162 evrih. INDEKSI MED 29.6. IM 3.7.2009 •t $B120 4.205.87 -0.79 Glede na dogodke v zadnjih dneh lahko opazimo, da so po pretekli rasti investitorji začeli postopoma unovčevati dobičke, medtem ko se je pritok novih investitorjev na ti^ povsem umiril. Vsekakor bo gibanje domaČega tiga v večini odvisna od dogodkov na tujih kapitalskih trgih, zato bomo z veseljem pričali objave poslovnih rezultatov za prvo polletje, ki se bodo v ZDA začele v naslednjem tednu. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni oi^n: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir Ljubljanska borza d.d. V Topolšici bo gradil Vegrad Wellness centra v Topolšici ne gradi več gradbeno podjetje Tehnik iz Škofje Loke, za novega izvajalca del je vodstvo Term Topol-šica izbralo velenjski Vegrad. Po prvotnem načrtu bi wellness center morali kon^ čati že lani, vendar je priSio do več zapletov. Kljub zamudi pri gradnji je vodstvu Iferm TopolSica uspelo z ministrs-tvom za gospodarstvo doseči dogovor o podaljšanju veljavnosti posojila. Za naložbo, ki je ocenjena na osem niiiijonov evrov, so namreč terme pridobile 2>3 milijona evrov evropskega denarja. Direktorica Udifa Fijavž Speh pričakuje, da se bo gradnja nadaljevala čez približno teden dni. US Z lan&ke vodne simfonije, ki zdnizuje zvok, glasbo in vodo. (Foto; SKERPA) Začenja se praznik piva in cvetja Laško bo med četrtkom, 9. juJijem, ter nedeljo, 12. julijem, ponovno dihalo in utripalo v znamenju največje turistične prireditve Pivo in cvetje. Organizator, laški Stik, za 45. zaporedno prireditev ponovno obljublja pestro paleto glasbenih» etnoloških in drugih dogodkov, na katerih tudi letos, kljub temu. da bo prireditev krajša za en dan, pričakujejo do 140 tisoč obiskovalcev. T\idi tokrat bo v mestnem )edni na voljo 26 gostinskih ponudnikov, brez števila prireditev in zanimivosti z vrhunci nastopov domačih In tujih ^asbenih skupin z glasbo za vse okuse. Od č^rtkd bo v Laškem žh^ahno že od dopoldanskih ur, na svoji tradicionalni prireditvi LaŠČani Lal^-nom pa se bodo domačini zbrali ob 18. uri na graščinskem dvorišču. Pestro dogajanje se bo le še stopnjevalo do sobotnega večera. Osrednja prireditev s slavnostnim ognjemetom z gradu Tabor v najbolj nori noči se obeta od 22. ure dalje, ko bodo vse oči uprte na brežine Savinje. Po- novno bo namreč zaživela vodna simfonija, ki združuje zvok, glasbo in vodo. Lani si jo je bilo mogoče ogledati prvič, ko ^ je dobra vila ^le prebujala, letos pa bo osrednja pozornost namenjena zdravilni vodi. Zgodba vodne vile se bo nadaljevala vse do 50. obletnice Piva in cvetja. Orgaruzatorji bodo tudi letos poskrbeU za pnlcaz starih običajev v okviru prireditve Lepo je res na deželi, osrednji tovrstni do^ek pa se obeta v nedeljo ob 10. tiri na ^aš-činskem dvorišču, ko se bo v skiadu s starimi šegami poročil že 41. par. Prireditev Pivo in cvetje se bo končala s prav tako tradicionalnim dogodkom, ko bodo ob Id. uri na Glavnem trgu zaigrale pihalne godbe iz Laškega, l^bnje-ga. Zidanega Mosta in hrvaških Kiiževcev. To so le neteři od vihuncev štiridnevne prireditve, m katoo vatnjo vse ljubitelje dobre zabave, druženja in seveda laškega piva. Kako do Laškega? v Laškem bo v Času prireditve Kvo in cvetje veljal poseben prometni režim s popolno zaporo mestnega jedra ter z zaporo prometa na cesti Celje-Zidani Most v Laškem, in sicer v petek in soboto med 20. in 6. uro ter v nedeljo med 16.30 in 18.30. Obvoz bo mogoč le za osebna vozila, parkirna mesta pa bodo urejena v Ja-gočah. Debru> na Marija Gradcu ter pri pokopališču. Za parkiranje z avtomobilom boste odšteli 4 evre, 3 evre pa znaša enotna cena povratnih vozovnic za relacije Laško-Gelje-Laško> Laško-Trbovije-Laško ter Laško-Sevnica-L^ko, Med Laškim io Celjem bodo vse dni prireditve vozili vlaki po posebnem razporedu» in sicer bodo vlaki iz Celja odpeljali vsakih 20 minut med 17.30 ter 23.10, v obratni smeri pa med 17.50 ter 23.10. Vlaki iz Laškega vCe-Ije bodo vozili še med 00.40 ter 4.45 oziroma v nedeljo zjutraj do 5.15 ure. Ljubiteljem kampiranja bo v blikni Zdravilišča Laško na voljo velik brezplačen prostor za kampiranje. PM Na Celjsko kočo peš? Težko! Na Celjsko kočo bo do predvidoma 10. avgusta po pešpoti zelo težko priti. Hoja bo zelo ovirana in v določenih terminih celo onemogočena. sporočajo iz Mestne občine Celje. Ob pešpoti od hotela Celjska koča do izvira vode pri t. i. stari bukvi se bo namreč začela gradnja 1.400 metrov dolgega vodovoda za 15 gospodinjstev v zaselku Plau. Mestna občina Celje želi z vodovodom Celjska koča-Plata zagotoviti nemoteno oskrbo s pitno vodo in zadostne količine vode za približno 15 gospodinjstev iz zaselka Plata. Dela v vrednosti 95.000 evrov (brez DDV] izvajajo Gradnje Polak, od koder naprošajo pohodnike. da v času gradbenih dd uporab-Ijajo druge poti za dostop do Celjskekoče,zlastiod 13. julija dalje, ko se bodo predvi- doma začela gradbena dela na najožjem delu poti - to je od konca ravnine pri dnevnem baru Na plati. Naložbo v imenu Mestne občine Celje vodi javno podjetje Vodo-vod-Kanalizacija. v celoti pa jo financira mestna občina. BS iim.iioviteiliiil[.coiii Glavni organizator Generalni pokrovitelj Četrtek, 9.7.2009 Muzej Ldiko HiU generacij Valvasorjev trg Trubarjeva avenija Prizorlke pri pošti Park pri T1CU Graščini dvorište Orožnovtrg f^lzorišče pri hotelu Hum Malo Š^sko igrišče Hot^ Savinja Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija Glavni tr9 Petek, 10.7.2009 Muzej Laško Hiia generacij Valvasorjev tig k> Šolsko Igrišče Hotel Savinja Valvasorjev trg Graščir^sko dvorišče Tnitwjeva avenija Glavni trg Nedelja, 12.7.2009 Hiša generacij Graščinsko dvorišče Šolsko igrišče Muzej Laško Prizorišče pri hotelu Hum Valvasorjev trg Malo šolsko Igri^ Glavni trg Lašito, 9.JM. 2009 tel.: 03 733 89 50, www.pivocvetje.com 9.00 razstava ob letu košarke 10.00 razstava ročn^ del Društva invalidov LaSko in Hiše ^neracij 16.00 razstava Ukovhega društva La^ko - »LaSko v cvetju« 17.00 Mar^n Krpan-izbor nć^rrioČrteiSeaa Slovenca 17.00 promocija projekta Varovanje oko])a - naloga vseh in vsakogar 1730 RAZSTAVA CVETJA 18.00 PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO UUCAH LAHKEGA 18.00 DAN LA^ČANOV - »Laščani Laščanom« 19.00 house prizorišče z DJ Oean Deenom in cocktail bar z Emilom 19.00 kvintet Dori 19.00 »rodeo z bikom« 19.X Big band Hrošči 19.00 ansambel Kvintoni 20.00 DJ party, koncert skupine Mdl>arta 20.00 otvoritev prireditve, Jan Plesttnjak à band, Manca Splk« Samuel Lucas é band 9.00 razstava ob letu košarke 10.00 razstava ročnih d^ Društva invalidov Laško in Hiše ger)eracij 16.00 razstava Likovr>ega društva laško - »Laško v cve^u« 17.00 7. turnir ulične košarice DRIBL 2009 ^J, breakdancers. navijaške skupine, tekma zvezd, J, prijave 041 554515 17.00 profTKKija pio^kta Varovanje okolja - naloga v^ fn vsakogar 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi - »Šentrupert se predstavi« 19.00 PROMEKADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠH£GA 19.00 house prizorišče z DJ Dean Deenom in cocktail bar z Emilom 19.00 kvintet Dc^ 19.00 »rodeozbikom« 19.00 Blg band Hrošči 19.00 DJ Robby i. & Mc Vidy z go-go plesalkami 19.00 ansamtïà Kvintoni 20M DJ party, koncert skupin* Dan D in Leetoojamb 20J>0 skupina Mambo kings, Tereza Kesovija In Tan^ Žagar 9.00 razstava ob letu košarke 10.00 razstava ročnih del Društva invalidov Laško in Hiše generacij 16.00 razstava Lik. društva Laško • »Laško v cvetju« 16.00 razstava starodobn^h avtomobilov \ 7.00 promocija projekta Varovanje okolja • naloga v$eh in vsakogar 18.00 etno prireditev Lepo je res na deželi - »Jurkk^Šter se prédstavk 18.00 Fundacija Zglavo na zabavo - Generacija 00 sko^ tx>9at program nagrajuje otMskovalce, ki se znajo abavati z glavo 19.00 house prizorišče z DJ Dean Deenom In codctail bar z Emilom 19.00 PAOMENADNI VRVEŽ PO UUCAH LAHKEGA 19.00 ansambel Simona Gajška 19.00 Hodeozbfkom« 19^ SigbandHrošd 19.00 DJ Robby J. & Mc Vidy z go-go plesalkami in DJVergi D'An^o&Girartdon 19.00 ansambel Vtgred 20j00 DJ party, koncert skupine Sank rock i gosti: Laiki pihalna godba, Tinkara Kovač« Natalij» Verbottn In «pack ćukur 20.00 skupbia Rock Partyzanl, Natalija Vefboten ft band slovenski trubad »Dej še en Utro« 22.00 VODNA SilMFONUA Z BREŽiN REKE SAVINJE IN VEUČASTEN OGNJEMET OB GLASBENI SPREMU AVI t gradu Tabor 9.00 razstava ročnih M Društva invalidov Laško in Hiše generacij 10.00 OHCET PO STAR! SEGI 10.00 1. festival otroške ulične košarke DRIBICEK 2009. prijave 031 428 795 12.00 razstava ob letu košarke 15^ ansambel Pepel njak 16.00 razstava Likovnega društva Laško -»Laškovcve^u« 16.00 »rodeozbikom« 17J>0 PARADA PIVO IN CVETJE po uHcah Laškega l&OO ZAKUUĆNI KONCERT PIHAUIIH GODB laško, Trebnje« Zidani Most in Knževd (Hrvaška) NE ZAMUDTTE VODNE SIMFONIJ Z 8RE2IN REKE SAVINJE, VEUĆASTNEGA OCHKPAUA Z QIADU TABOR 06 GLASBBII SntEMUAVl RAZSTAVE CVETJA V PARKU PRI TKU^ BREZPLAdil KAMP PRI SUPERMARKETUTUS, OSREDNJI PARKIRNI PROSTORVJAGOČAH Š«.S2-7.juUj2009 Vse poti Gradiščanov vodile na Gradišče pri Vojniku v Sloveniji je 28 naselij z imejiooi Gradil, nenaseljenih obronkov s tem imenom pa je še precej več. Gradišča-nom se je že pred deseU^em utrnila ideja, da bi se začeli srečevati in tako tkati nove prijateljske vezL Prvič so se 2i>raii pred devetimi leti na Gradišču pri Lukovici, odtlej se vsako leto konec junija srečajo v drugem Gradišču. Letošnji gostitelj je bilo Gradišče pri Vojniku, vasica z vsega 43 prebivalci. Organizacija tako velikega dogodka je za tako majhen kraj zahteven zaloga). Na l^c^nje srečanje, ki je bilo prejšnjo soboto, so se na Gradiču pri Vojniku začeli pripravljati že pred štirimi leti, Intenzivno pa zadnje leto. Pri tem so jim na pomoč priskočili tudi krajani iz okoliških vasi ter mdi Občina Voj nik in pet gasilskih društev. Zadnji leden pred velikim dogodkom je pri vsaki hiši na Gra- dišču in v njegovi okolici dišalo po domačih dobrotah, Id so jih pripravljale vesme gospodinje. Pripraviti pokušino dobrot za približno 1.300 ljudi, kolikor so jih našteli na srečanju, ni kar tako. Letošnje srečanje lahko označimo kot eno štev^čnejših doslej, saj so se ga icdeležili prebivalci iz dvanajstih Gradil, čeprav jih je svoj prihod napovedalo Še več. Zbor Gradiščanov je bil dopoldne v Vojniku, kjer jih je sprejel župar) Beno Podergajs, ^pnik Anton Perger pa jim je predstavil zgodovino famecsk-ve, tretje največje cerl pa kapelico, neokrnjeno naravo ter stare hiše in kmečka orodja, ki jih imajo pri Ce-purjevih že za celo zbirko. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO Glavni organizator sobotnega 9. srečanja Gradiščanov Martin GqIbÍ je Gradiščanom izročil darilo: prizne-njo m »čopur«. ki Qa jo izdelal sam. Z zgodba, papagaj Fredi in miška Repka Na mednarodjiem natečaju za Dajboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schwanenstadl v Gornji Avstriji so vrhunske irvrstitve dosegi tudi iňfé mladi avtorji z naSega območja. Med 1SÎ prispevki 465 udeležencev iz Avstrije, Slovenije, Italije in Nemčije je prvo mesto v kategoriji Studenti pripadlo Alenki Kramer iz Radeč, študentki Univerze v Ljubljani. Napisala je otroško knjigo Zelo z zgodba, kjer se poigrava s črko z, očaia z Ilustracijami in splete prija- teljstvâ med rdstllnaml. V kategoriji osnovnih šol (nižja stopnja) si drugo mesto delita dve avtorici iz OŠ Pod goro iz Slovenskih Konjic. Katarina Venko je napisala delo Papagaj Predi, ki pripoveduje o prijateljstvu med Člove kom in živaljo. Ana Kolar je bila nagrajena za delo Miška Repka, ki dokazuje, da so bili mladi književniki z dušo in s telesom ob pisanju prvenca in da prijateljstvo ni prazna besedna lupina. Pri nastanku obeh del so sodelovale Sonja Motaln, Milena Olup in Tadeja Koiar. MBP Večja »občinatc Občinska stavba v Preboldu je večja za dograjen prizidek. V približno 300 tisoč evrov vrednem prizidku bodo poleg občinskih delavcev nove prostore dobila nekatera društva. V prizidku sta tudi dve stanovanji, enega naj bi zasedel vodja Pihalnega orkestra Prebold. Tehničnega prevzema prostorov še ni bilo, so se pa v novi in predvsem večji sejni sobi v začetku junija že sestali občinski svetniki, MJ Foto: DN Ve^a občinska stavba v Preboldu. Tehničnega pravzema $6 nI bifo. Jutranja telovadba se »prijema« Ena najprijetnejših celjskih poletnih novosti je mestna plaža, ki živi Čisto svpjsko življenje. Na njej so različne prireditve - v tem tednu kar dva nastopa uličnih gledališčni- kov - vse več Celjanov hodi tja počivat, dobro pa se je pri-jela tudi posebnost - jutranja telovadba. Vsako jutro jo tam strokovno izvaja Wellness klub Pinat. Sprva nezaup- Ijivo ogledovanje počasi pre-rašča v vse bolje obiskan jutranji, zdravju prijazen ritual. Zbranim namreč ne ponujajo le jutranjega razgibavanja, ampak jim povedo tudi več o koristih zdravega zajtrka. Temu ob večerih dodajo še večerno telovadbo in brezplačno merjenje telesnih maščob. B^řqto^^rugj^ Pomoč kmetijstvu Ko svetloba škoduje V občini Šoštanj so obravnavali 62 vlog, ki so prispele na razpis za dodeljevanje pomoči v kmetijstvu. Komisija je pel vlog zavrnila, ob tem pa ugotovila, da je bilo največ vloženih vlog za pomoč pri naložbah kmetijskim gospodarstvom za primarno proizvodnjo. Tnàl zato'je nekaj denarja prerazporedila. Tako bodo pri naložbah vsi vlagatelji, 1Û so Izpolnjevali pogoje, prejeli slabih osem odstotkov od prijavljenega zneska. Skupno bo Občina Šoštanj kot pomoč kmetom pri naložbah namenila skoraj 24 tisoč evrov» štiri tisoč evrov pomoči za plačilo zavarovalnih premij, dva tisoč evrov pa še za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. US Zaradi reševanja problema svetlobnega onesnaževanja 50 se v občini Rogaška Slatioa povezali s skupino bavarskih občin, ki pripravljajo projekt Enlighten Europe ter iščejo tuje partnerje. Namen projekta, s katerim se bodo prijavili na razpis In-terreg IV B za evropska sredstva, je pridobiti inovativne idejne rešitve za učinkovitej- šo izrabo javne razsvedjave, z manj svetlobnega onesnaževanja. Med partneiji v projektu so še občine iz Italije in s Poljske, za strokovno spremljanje projekta pa je zadolžena univerza iz Co-buiga. Proračun posameznega partnerja riaj ne bi presegel 250 tisoč evrov, od česar naj bi 85 odstotkov prispevala Evropska unija. BJ novi tednik SIH KRAJEV »Hroščicf napovedali dolgo vroče poletje Raivneti molki del obelntva veijetno iti KhI navdušen samo nad »hroš«« ... pai pa pradvsam nad lapimi dekleti. »HrošČi«< so tudi tokrat, tradicionalno prvi konec tedna v juiiju, napovedali dolgo vroče poletje. In to kJjub temu» da jih je na srečanju ob Preser-skem jezeru nekajkrat pošteno zmočila. Prišli so z vseh koncev Slovenije in tudi s HrvaŠke, iz Avstrije in Italije. TVidnevni dogodek, ki ga je pripravilo društvo mladih iz Šempetra in ima predvsem pomen druženja in predstavitve ohranjanja nostalgije odpisanih VW avtomobilov. je bil prava paša za oči, saj je bilo mogoče videti poleg pisanih barv tudi številne domiselne predelave avtomobilov nekaterih posameznikov. Kot na primer predelavo v trosedi choper» akustični VW 2 5000 W zvoCniki, podaljšano VW limuzino s spalno prikolico, predelavo v reševalno vozilo s kačjo slino ... Vrednost avtomobilov so zvišaie lepotice, ki so brez predsodkov pokazale, kako je treba ravnati s »starimi« lepotci. Ob tem so seveda dvigovale temperaturo in na vsesplošno zadovoljstvo prisotnih ni bilo prav nobenih ovit, da se le-ti ne bf razigrano priključili pri »ohlajevanju«. Prizadevni organizator Mitja Vasle je pisano druščino stolih »hroščev« na lepo nedeljsko dopoldne izkoristil za paradno vožnjo in prikaz lepot Savinjske doline. Foto: EDI MASNEC Takšno pranje v dvoja bi marakdo zamenjal z dolgočasnim običajnim. Cesta z odlično postrežbo V Miklavžu v občini Tabor so odprli cestni odsek Šalamon-Orešnik-Klovn. Zgradili so ga s pomočjo evropskih sredstev in prispevkov občanov. Vrednost opravljenih del> skupaj z asfaltnimi priključki do posameznih domačij, znaša UO tisoč evrov. Cestni odsek je na zahtevnem terenu. Odprtje je bilo v znamenju prisrčnega domačega vzdušja z blagoslovom duhovnika in deicana, odsek pa sta namenu slovesno predali domačii^ Beti Laznik in Iza Štih. Pridne šmiklavške gospodinje so na dvorišču Urhove doioačije poskrbele za odlično postrežbo. m; Cesto sta odprli domačinki Beti Uznik in Iza Štih ob pomoa župana Vilka Jazbmška. — it. 52-7. julij 2009 - 8 SIH KRAJEV novi tednik Otroci t6 na Debelem rtieu ne samo zabavajo, temveč tudi spoznavajo, izobražujejo. Kot je dejal Svetelùk, otrokom vsako leto nudijo več, saj se od otrok u&ijo. jih po^uiajo, česa si žefqo m kaj pogrešajo. Za otroke je letovanje neprecenljiva izkušnja. Kot je ob koncu poudenla Kannen Kajbe, vodja letovišča na Debelem fúw, pridejo om»! domov s polnimi žapki školjk ter z izjemno dragocenimi spomini. Tuš doslej pričaral nasmeh že 3600 otrokom Minuli Četrtek je podjetje Tuš na Debelem rtiču organiziralo novinarsko konferenco, na kateri je predstavilo dobrodelno akcijo PriČarajmo nasmeh, ki je letos že sedmič in ki na letovanje na slovensko obaio popelje otroke iz socialno ogroženih družin. Teh je na žalost vse veČ. Kot je povedal Franc Košir» predsednik Rdečega križa Slovenije, kriza nemalokrat prikrajša tudi otroke. Trenutno pomoč Rdečega križa prejema že 130.000 družin in posameznikov, glede na gospodarske razmere pa se bo številka pomoči potrebnih najverjetneje še naprej povečevala. Ob tem ne smemo pozabiti» da sredstev primanjkuje že za redno delovanje te organizacije. Košir je pohvalil odlično sodelovanje s podjetjem Tuš> ki traja že sedem let, in med drugim opozoril: »Veliko je dobrih podjetij, ki bi lahko prispevala tudi v kriznem času, a zelo malo je dobrih dona-torjev, takšnih kot je Doslej se je skupno število otrok, ki so v akciji PriČarajmo nasmeh letovali na Debelem rtiču, povzpelo že na 3600. Prva skupina letošnjih letujočih je letovanje začela 29. junija. Preostale skupine se bodo zvrstile do konca avgusta. Otroci z našega območja bodo letovali od 22. do 29. avgusta. Otroke, ki odidejo na letovanje, sicer vsako leto izbere Rdeči-križ Slovenije v sodelovanju s svojimi območnimi združenji, centri za socialno de!o in strokovnimi službami v osnovnih šolah. Ë OCiNJUJEMO Jubilejni koncert zbora Cetis Koncert Mešanega peifskega zbora Cetis je bil glnsbeni dogodek. ki ima vrednost in odmevnost zaradi praznovanja 30-letnega jubileja. Dvorana Narodnega doma v Ceiju je bila polna in to se dogaja le takrat, ko v njej gostujejo resnično Ijabi in cenjeni gostje. PosluSald vedo, da bo njihov dan prijetno zaokrožen in jih bo večer napolnil z odrešujočo sproščenostjo, ki jo Človeku lahko nudi le Čar glasbene umetnosti. Spoznali smo, da se je tridesetletni trud izplačal Zadovoljitev je bila resnično obojestranska. Zbor se je iz nekdanjega podjetniško delavsk^a zbora postopoma oblikoval v pomembnega poustvarjaka vokalne glasbe, ki noče biti le vš^en. marveč tudi vsebinsko tehten in prepričljiv. Koncertni program je bil vsebinsko bogat, raznolik in pevsko zahteven. Po nekoliko revijsko obarvanem uvodu sta bila izpeljana Brucknerjeva m Rahmaninova sakralna speva, polna notranje napetosti, dinamične širine in haimonske-ga bogastva. Sledili so sbvenski skladatelji: Radovan Simo-niti, Emil Adamič, Ubald Vrabec, Mat^a Tome, Slavko Mi-helčič in Radovan Gobec, Vse njihove skladbe so izstopale iz enostavnih harmonskih razmerij in zahtevale od pevcev veliko mero pevske rutine in znanja. Kot so pevtí svoj program lahkotno začeli, so ga tudi končali. Koroški pesnici Milki Hartman se je zapisala intimna izpoved ljid)ezni do svoje mjstne Podjune. Vsi predstavljeni skladatelji so občutljivi poznavalci človešk^a glasu. Njihove skladbe so muzikalno bogate in zbor je uspel uskladiti besedo in glasbo v organsko celoto. Zvok zbora je bil bogato obložen, poln, glasovrw usklajen in čist. Lepo zasenčeni soprani m temno obarvani basi pa so dajaii zboru pravo zvočnost. Odlika zbora Cetis je na avtentičnem izvajanju in razumevanju posamezne skladbe. In-terpretativTw so pevtí ustvaijalno motivirani, medtem ko rahla intonančna nihanja skoraj ne pridejo do izraza. Dirigentka Vlasta Ratej vodi zbor suvereno z jasno postavljenimi kriteriji, ki ne izstopajo iz avtorskih okvirov. Zbor usmerja ženska roka z moško odločnostjo, vendar pušča pevcem precej soustvarjalne svobode. Kako so uspehi pevskega zbora odvisni od medčloveških odnosov, izpričuje di-rigentkin zapis v koncertnem listu: »V zbor sem že kot pevka rada prihajala, saj je bilo na vajah veliko dobre volje» smeha, topline in tudi resnega dela. Tb vez čutim tudi danes kotžborovodkinja, zato sem ponosna, da lahko opravljam to nalogo.« MARJAN LEBIČ PredsadnikRdaČBgaknza Slovenije Franc Kosif je generalnemu direktorju Tus Holdinga Aleksandru SveteHku v mak zahvale zs izjemno uspešno sedemletno sodelovanja podaril skromno darilo. Svetelšekje ob tem poudaril, da iqemno ceni prav skromna darile. "Vse tisto, Česar imamo pravoč, raje podarimo tistim, ki tega nimejo," je ie dodal Svetei-šek Akcija PriČarajmo nasmeh je tudi letos letovanje na Debelem rtiču, v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije, omogočila 500 otrokom iz sociálno ogroženih družin, ki obiskujejo pouk od prvega do devetega razreda osnovne šole. Veliko zahvalo za 10, da akcija živi že sedem let, je Aleksander Svetel Še k, generalni direktor Hiš Holdinga, izrazil dobaviteljem in svojim sodelavcem. za katere PriČarajmo nasmeh nikakor ni samo eden od Številnih projektov, »Za podjetje Tuš to ni zgoij akcija. To sta stil življenja in kultura pod je t-ja»«( je dodal Svetelšek. Izpostavil je tudi vrednote dobrodelne akcije, v kateri vsako leto sodelujejo pretežno Isti in stalni dobavitelji. v vseh letih iz akcije ni nihče izstopil, prav tako se niso nikoli srečevali s problemi, ki bi akciji pustili grenak priokus. Svetel-šek, ki v prihodnje zaradi odhoda na drugo delovno mesto ne bo več del akcije PriČarajmo nasmeh niti del Skupine Tli§, se je ob koncu zahvalil vsem, ki so akcijo spremljali s tolikšno mero naklonjenosti» s skromnim darilom pa se je Svetelšku za odlično sedemletno sodelovanje zahvalil tudi Franc Košir. • NP Slovenijo gredo zastopat v Litvo Ohranjati svojo kulturno tradicijo in obenem spoštovati različne svetovne kulture, je eno najlepših poslanstev naroda. V Folklorni skupini Ponikva pri Žalcu počnejo prav to. Njihovo poslanstvo je namreč gojiti in ohranjati bogato ljudsko izročilo vseh slovenskih pokrajin. Kulturo drugih narodov pa bodo bolje spoznali v Litvi, kamor se danes odpravljajo na mednarodni folklorni festival. Tekmovanje bo v Litvi med 9. in 13. Julijem v plesu, petju in instrumentalnem igranju, Ponikovskl folkloristi v Litvo odhajajo optimistični in verjamejo, da it.52<7«junj2009 - se bodo ob vrnitvi lahko pohvalili s kakšno nagrado. Veselijo se tudi druženja in spoznavanja ljudi 1er krajev in običajev dežele gostiteljice. Leta 2000 ustanovljena Folklorna skupina Ponikva deluje v skiopu kulturnega društva» v katerem sta še moški pevski zbor in dramska sekcija. Skupina trenutno šteje trideset članov, ki so kijub različni izobrazbi in starosti v veselju do druženja in plesa trdno povezani med seboj. Prepričani so, da uspehi ne morejo izostati, če v skupini pre-vladujejo vztrajnost, znanje, predanost, složnost in med-sebojno spoštovanje. Vskupini plešejo prekmurske, belokranjske, kozjanske, gorenjske in koroške »ohcet-ne« plese. Za vsak ples Imajo tudi narodne noše. BA REPORTAa^A Ogenj in ples Spektakularno odprtje letnega kina - Izjemen ples fantov iz skupine Cele attack Za dva res spekukulama, očem in duši prilazna dogodka so konec tedna poskrbeli or-ganizatorji festivala Električne podgane sanjajo video sanje in mini glasbenega festivala Z glasbo do vrelišča. Festival Električne podgane sanjajo video sanje se je kljub skromnemu proračunu, zaradi kjteregâ niso izpeljali mednarodnega razpisa niti podeljevali nagrad, čvrsto umestil v celjski kulturni prostor. Spored ni bil prav nič siromašen, nasprotno. Vsemu navkljub pa je višek festivala predstavljalo sobotno odprtje ietnega kina na dvorišču Knežjega dvorca. Za uvod so poskrbeli člani skupine Magic fire s kratkim, a spektakularnim nastopom bruhalcev ognja. Zatem so prestavili video Celjski obrazi. Nekaj znanih in manj znanih Celjanov je fotografiral Roben Hutinski, odlične, večinoma čmo-bele fotografije, pa je ob svoji izvrstni avtorski glasbi odlično animiral Stane Špegel. Nastal je video, ki ga je treba videti. Za dobro zabavo so poskrbeli tudi celjski Studenti s svojim hip-hop in rap festivalom in odlična glasba Muraca in Josea ter hrvaške skupine Elemental. Uvod v nastop slednjih je bil atraktiven nastop breake dance skupine Celjanov, ki se je poimenovala Cele attack. S svojimi plesnimi aiu-obacijami je ponovno navdušila. BRST Foto: GrupA v >* nHujiarfi« so zmagosiavno pomahali 274težkamu bramenu v sktvû. Sredi marca so skupaj tehtali več kot dve toni. Zemljo »olajšali« za dobro tono V slovenskem prostoru edinstvena akcija zdravega hujšanja uspešno končana - Lažji za 274 kilogramov v akciji HujŠajmo z Novim tednikom in Radiem Celje so naâi udeleženci vsako leto izgubili več kot 200 kilogramov in s tem Zemljo »olajšali« za 1,2 tone. letošnja skupina Je iz-gubila 274 kilogramov in se v pasu stanjšala za 272 centimetrov. Petnajst »huj-šarjev« je izgubilo več kot deset in pet več kot pel kilogramov. V pasu so se po-samezniki stanjšali od 5 do 23 centimetrov. Sredi marca so »hujšarji« nosili več kot dve toni težko breme. Njihove zgodbe v prvih tednih niso bile vzpodbudne. Skupaj smo ugotavljali, da $o se vrsto let, nekateri Že celo življenje, vrteli v začaranem krogu boja s kilogrami. Redki so bili. ki ne bi preizkusili »magičnih« diet. Njihova »magija« je po lažnem zadovoljstvu prinesla nesrečne dneve, mesece in leta. Pohvale vredni so tisti, ki so se odločili takšnemu življenju reči ne. se prijavili na našo akcijo in se medijsko izpostavili v bitki s samim s seboj. Tedenske delavnice so udeležence za nadaljnjo pol izgubljanja in vzdrževanja kilogramov opremile z znanjem. Naučili so se preračunavanja enot živil, spoznali pfe-bransko piramido, se s pomočjo pozornega pregleda deklaracij naučili nakupovati zdrava živila, spoznali načine priprave zdravih in slastnih jedi, govorili o depresiji, se sproščali, hodili po nordijsko, opravili test hoje ia se podučili o pravilni negi telesa v času hujšanja. Zdravo hujšanje je dolgotrajno, toda skozi zavest postane način življenja. S pomočjo Nataše šuster iz Top-fita so »hujšarji« v izjemno dobri fizični pripravljenosti. Akcija je edinstvena vslovenskem prostoru in primer dobre prakse, »saj je »Duš8h akcija zdravega hujšanja prim. Jana Gove Eržen in »jeklenaic Nataša Šuštar, ki iz leta v lato žanjata uspehe svojega dda. ozaveščanje ljudi o pome-□u zdravega hujšanja za zdravje in počutje izjemno pomembno,« so sklepne misli prim. Jana Govc Eržen. S 24.8 kilograma je najuspešnejša udeleženka zdravega hujšanja Kristina Pilko, druga je Marija Zver z 21,7 kilograma manj, medtem ko je tretji predstavnik moške populacije »huj-šaijev« Vili Rebemak, ki je stopil 20,4 kilograma. Zmagovalci akdje so vsi, ki so vztrajali do konca in bodo po poti zdravega hujSanja stopali še naprej do zadanega cilja. Trije najbolj uspešni v skupini dvajsetih zmagovalce so (z leva) ViU Rebemak z 20.4. Marija Zver z 21,7 in Kristina Pilko s 24.6 kilograma. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Objavljamo nekaj zgodb hujšaijev. ki so po treh mesecih dobile nov pomen. Neprestano sem jokala in se gledala v ogledalu, čeprav se nitoli nisem marala Redati. Vsak mesec sem bila širša, nosila sem ohlapna oblačila, bolj kot sem to opažala, bolj sem se obremenjevala s hrano m svojim telesom, vse slabše je bilo. Z vašo pomočjo sem našla pravo pot, ki vodi v boljše življenje. Moj trud je viden, ljudje opazijo spremembe, kar mi daje samozavest in mi vliva pogum ter moč, da nadaljujem. Zdaj hodim po svetu še bolj pokončno in komaj čakam poletje, da se pokažem v novih kopalkah. Vsem sorodnikom, sploh moji dužini, sem dala spodbudo, predvsem pa pokazala, da je vse mogoče s trdno voljo in seveda s trdim delom. Težko je gledati vrstnice, kako z veseljem hodijo po trgovinah, se smejijo in dobijo skoraj vsako stvar. Vedno sem bila tista punca, ki si jo je vsak zapomnil, tista ki je malo močnejša. it.52-7,jidij2009 NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 »Natrennne« Slanice pJesne skupine Top4ha vedo, kako se stvari streže. K'V v' - / j.^r. i ■ .-.iV-v »Dablla sem znanie, U ni le za tri mesece« temveč naložbe za c^o Svijanje. Pred dnevi sem se vrnile s poeitnic in sama sebi ilokazala, da selahko odpovem katoričnim iedem in se do sitega najem s kombininnjam zdrava hrane," pravi dobrih 24 kilogrtmcv lažja Kristina l^ko. Najboiiif med uddazend so bifi za tnid bogato nagrajeni Poleg potovanj, usvanja v termalnem zdravifiiču, nakupovanja m potenje v fitnesu jih bodo na trimesečno trdo delo spominjala tudi posebna nhujiarska« priznanja. Nobena ovira ni ve( nepremagljiva. Z dobro fiziSno kon£c^ bodo l^e krmarili naprej po poti Izgubljanja m vzdrževanja tna. _______Strokovnim sodelavcem ekdje zdravega hujsanja sta priznanja podelili odgovorna uradnica Novega tedni- Mlčne oriemabke píesalke iz ToMHa so s prefínjenimi gibt zlasti med moško publiko vzpcHlbudile vrsto ka Tabane Cvirn in uredn^ informativnega programa RaiHa Celje Janja Intihar {desnoj. Z lave: Te^na poželjnih pogledov. Škomik TovomOi. Netaia šustec m prim. Jane 6ovc Eržen &.52*7.jidij2009 m Štartteka na 800 m za moike. Polna tribuna po nevihti v Velenju je bil atletski mi-ting ob dnevu rudarjev, že 14. po vrstL Če je zanimanje za smučaiske ^oke upadlo ter v času« ko rokometaši in nogometaši navdušujejo, so domači gledalci prijetno presenetili z obiskom in napolnili tribimo. Organizd(or)i so kakovostni miting Izpeljali brez težav, pa čeprav je popoldne neurje dobesedno zaliJo tekmovali šča. Največje slovensko atletsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 215 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav, se je začelo s poldrugo uro zamude. Olimpijski zmagovalec Primož Kozmus je kladivo vrgel centimeter manj od 78 metrov In zmagal: »Spodobi se, da najboljši slovenski atlet nastopi na najboljšem slovenskem mitingu. Bilo je super. V Velenju je užitek tekmovati. Zrezultatom sem zadovoljen. Krog (od koder mečejo disk, op. p.] je bil okej, vreme ugodno. Zdržal sem tri mete, saj imam težave s hib-tom in sem nato prenehal,« Miran Vodovnik je bil najboljši v suvanju krogle z 19,99 m. V skoku s palico je Jure Rovan neuspešno nasl^oval državni rekord, Matic Osovnikar pa je v teku na 100 m zasedel tretje mesto s časom 10,40 sek: »TVi- Orjaka a OpJotni« in Bmht, Miran Vodovnik in Primož Koanus. kaj vselej rad tečem, publika je super Dosegel sem letošnji najboljši izid. Ko sem trdo treniral, sem upal, da bo tukaj rezultat precej boljši. Pa vendar sem storil korak naprej. Takšnih tekem bi si želel 5e več v sezoni, predvsem pa, da bi v Velenju dosegel še kakšen super izid. Tukaj sem tekel že 10,25.« Član celjskega Kladivarja Andrej Batagelj je za drugo mesto v troskoku pristal pri 15.80 m: »Kmalu sem začutil, da imam po štirih tekmah precej težke noge In da sem malce izpraznjen. Vzdušje je bilo zelo dobro, pogoji solidni, postajalo pa je vse bolj soparno. Do 22. jtilija bom le treniral, potem pa se bom v Novem mestu poskušal približati normi za svetovno prvenstvo, ki znaša 16,65 m. Zdi se mi, da jo imam v nogah, a me je čas deloma prehitel zaradi vadbe tehnike. S krajšim zaletom so mi u r > i Andrej Batagelj uspevali že zelo dobri trosko-ki, potem pa sem zalet moral podaljšati in pojavile so se te žave. Upam, da mi bo uspela optimalna izvedba, posledica pa bi bila dolžina okoli predpisane norme. « In kdo je v bolj -ši formi, Andrej ali njegova izbranka Jolanda Čeplak? »Solidno je pripravljena, na treningu bo krnaJu tekla 800 m, da bi si dvignila samozavest. Datuma uradne vrnitve na stezo še ni določila,« je zaključil Batagelj. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA M»iBiFabiensisewdajyídiUraiá2flÉ*, preden postane ^ merio. it OMp odi^ ra SP v RoUailam. Lucija Polavder j Šest sankaku medalj! So v težkih in negotovih časih sploh katere delnice zanesljive in stabilne? To so seveda delnice Judo kluba Sankaku. Z velikih tekmovanj se judoisti celjskega kluba venomer vrai^jo z odličji, sredozemske igre pa so bile za njih podoben i2zív kot državno prvenstvo ... Šest varovank in varovancev Marjana Fal^ana je v italijanski Pescdft osvojilo kar pet medalj, zlati Urška Žolnir in Ludja Polavder, bronaste Petra Nareks, Tina lYstenjak in Roki Drak-áič. Mediteranska bera je bila fenomenalna. Morda lahko kdo oporeka gHede malce sla^ konkurence, toda zakaj pa kaj takšnega ni uspelo komu drugemu pr^? »Bilo jih je precej» ki so se čudili» kako lahko tekmovalci mal^ kluba osvojijo toliko od-ličij. Ha tekmovanju v judu je sodelovalo 23 držav, konkurenca je bila zelo solidna, talUna kot vselej na sredozemskih igrah. Z rezultati sem zadovoljen. Izkazalo se je. da smo velesila.« je z zadnjim priznanjem cdo presenetil Marjan Fabjan, vseveda bi lahko postorili še več, toda Egipčan je bil proti DrakSiču zelo močan. Takoj v naslednji borbi pa )e bil Roki spet takšen, kot Matic Osovnikar Martina RatB} Ratejevi bron Članica AK Šentjur, 27-letzia Martina Ratej» je pred> zadnji dan atletskih bojev na sredozemskih igrah osvojila mesto v metu kopja. Slovenska rekorderka je orodje vrgla do 59,08 metra. Zaostala je le za Grkinjo Liko in Italijanko Banijevo. »Tekma je bila dober poka^telj forme. Upam, da bo medalja vlila 5e dodatnih moči Martini za zadnji deî priprav pred svetovnim prvenstvom,« je dejal njen trener Andrej Hajn-šek. Zadnji rezultat jo trenutno uvi^a na 16. mesto na lestvici lAAF. SP bo med 15. in 23. avgustom v Berlinu. Marina Tbmič, članica celjskega Kladivaija, je bila v teku na 100 m ovire Šesta (13,61). DŠ Foto: SHERPA Prakti< Ma rak Nogometaši Rudarja so v prvi tekmi prvega kroga kvalifikacij lige Evropa v Estoniji s 3:0 ugnali Narvo Ttans. Domačo mrežo je načel Fa-bijan Cipot, ki je uspešno realiziral strel z bele točke, za tem pa sta zadela še Nik Om-ladič in Damjan Triikovič. Prednost pred domaČim srečanjem, ki bo v četrtek, je tako zelo velika, a si »knapi« povsem razumljivo želijo še domače zmage. Previdnost vsekakor ne bo odveč, a so misli umerjene že v drugi krog, kjer jih čaka Crvena zvezda. Kapetan ekipe Almir Sulejmanovič je bil nad igro v oddaljeni baltski državi zadovoljen: »Rezultat nam omogoča mimo pripravo na povratno srečanje. Sicer pa tekma nikakor ru bila tako lahka, kot kaže rezultat. DomaČi so imeli pri 0:0 lepo priložnost, a je na srečo niso izkoristili. Za tem smo mi uspeli postaviti vse nA svoje mesto in dosegli pomemben zadetek- Po njem smo mirno kontrolirali potek in zasluženo slavili. Vsaka zmaga na mednarodni sceni dviguje ogled kluba in slovenskega nogometa. Nedvomno je naŠ cilj zmagati tudi v četrtek ter s tem opozoriti nase.« K boljšemu počutju pred tekmo tn sproščenosti je pripomogla tudi uprava kluba. »Vodstvo nam je zelo olajšalo delo. Imeli smo res odlične pogoje. Odpravili smo se s Čarterskim poletom, v Esto- Na startu Laščani Heliosom Košarkarje Rogaške »prehitel« Šenčur! v Rogaški Slatini je bil žreb za vse slovenske košarkarske lige z izjemo obeh tretjih. V najmočnejši ligi (UPC) bo že na začetku se-zone, 10. oktobra, derbi v Domžalah, kjer bo gostoval Zlatorog. Prav tako v prvem krogu bo ludi prvi lokalni obračun, na Polzeli med Hopsi in šentjurskim Alposom, Elektra Eso-tech pa bo potovala v Novo mesto h Krki. Celjanke s Slatínčankamí v B ligi bo Rogaška v ponovitvi kvalifikacij za ligo UPC gostila Postojno, Konjice pa Litijo. V 2. SKL vzhod bodo Terme Olimia v Podčetrtku pričakale mlado ekipo Uniona Olimpije, Pakman iz Celja bo igral vDravogradUjVraniVran-sko, novinci v ligi, pa bodo debitirali proti Lastovki. Ženska liga se bo začela 17. oktobra, v njej bo deset ekip, torej ena več kot prej, že v uvodnem krogu pa se bosta pomerili ekipi s celjskega območja. Merkur bo gostoval v Rogaški Slatini. Čudna usoda Rogaške Dvanajsti klub [skupaj z Unionom Olimpijo trinajsti) lige UPC je postal Šenčur, pe-touvrSčeno moštvo prejšnje sezone v B ligi! Zakaj to ni Rogaška, ki je bila po odstopu Postojne od preostalih ekip najvišje uvrščena,..pojasnjuje predsednik kiuba Iz Rogaške Slatine KristíjaD Novak: »Na seji našega kluba 4. junija smo razpravljali tudi o morebitnem sodelovanju v ligi UPC že v sezoni 2009/10. Želimo pou- znova »pretapld« vso konkurenco. evcev, pet smo ga vajeni Tudi Petra je dala vse od sebe. Malce jo je presenetila Tlmizijka, toda moramo veded» da dižavam iz Afrike to prvenstvo Izjemno veliko pomeni in zato so njihovi predstavniki pripravijeni kar se le da. UrSkino koleno je sicer zdržalo, toda ko se bo poškodba obnovila, bo konec njene kariere in se bo nemudoma prelevila v trenerko. Tega se zavedamo, zavestno bomo tvegali do konca. Dobro si ga povije in za zlato medaljo je v seStevku vseh borb potrebovala le tri minute.« Vse je še vedno podrejeno svetovnemu prvenstvu konec avgusta v Rotterdamu. Bo Fabjan sploh koga spustil na morje? »Počitka ni, nadaljujemo delo. Dopust ni predviden. Na morje bo sicer za kratek čas odšla Luca, imeia je namreč že rezervirano. Upam. da ji to ne bo škodovalo in da se bo kasneje dobro pripravila. Jaz? Ne, ne, o dopustu ne razmiS-jam. Ni časa, posvečam se vsem svojim tekmovalcem, tako v mladinski, kadetski in še mlajših kategorijah Klasika. DEAN SUSTER Foto: SHERPA no ze na ini niji smo bili že dva dni prej. Celoten klub, strokovno vodstvo in igralci smo dali vse od sebe, da smo si priigrali dober rezultat.« Po prvi tekmi pa so zdaj misli še bolj usmerjene proti Crveni zvezdi. »Že od samega začetka nam je bila velik motiv, kajti vemo, kako veiik klub je. Še večji motiv je tudi zaigrati na sloviti Marakani. Zdaj se bomo mimo pripravili na povramo srečanje, za tem pa bo sledila organizacija do tekme z Beo^jčani,« dodaja Sulejmanovič. Po gostovanju v Estoniji so »m-daiji« odigrali že tretje pripravljalno srečanje, ko so gostovali v Železnikih in kljub temu, da so več priložnosti dobili mlajši igralci, zmagali s kar 13:0. Ekipo Rudarja je okrepil napadalec Mirza Meáič, ki je v prejšnji sezoni igral za Slobodo iz "ÏUzle. Slednji bo trenerju Marijanu Pušniku na razpolago že pojutrišnjem, ko se bo drugo srečanje med Rudarjem in Naivo Ob jezeru začelo ob 19.30. MITJA KNEZ Foto: GrupA ť 'o' »a» v uvodnem krogu liga UPC se bodo Laščani spopadli z Domžalčanl. dariri, da uradnega vabila za ligo UPC od KZS sploh nismo prejeli. V KK Rogaška delamo načrtno in tako smo tudi ekipo za novo sezono začeli sestavljati že aprila ter njeno sestavo prilagodili ponovnemu naskoku na vrh B lige s ciljem uvrstitve v ligo UPC v novi sezoni. Če bi se torej odločili za igranje v ligi UPC, bi za obstanek v njej potrebovali še vsaj dva vrhunska igralca, s čimer bi porušili ravnovesje med 'dorTWčimi< in >tujimi< igralci» ki je trenutno v odstotkih v razmerju 50-50. Tudi v tem primeru bi se po oceni naše stroke borili le za obstanek v ligi. Zato smo se odločili, da sledimo začrtani poti in ob primernih osvežitvah in okre- pitvah v novi sezoni ciljamo na uTOtitev v ligo UPC, ob uve-Ijavljanju domačih igralcev» da bi pridobili dovolj izkušenj za igranje na najvišji ravni v sezoni 2010/11. Prav tako menimo, da morajo biti nosilci igre domači igralci, ki so magnet za publiko in polnijo dvorane. Tvegali bi tudi motalo znotraj ekipe, ki je bila v lanski sezoni na izjemno visoki ravni, in nezadovoljstvo občinstva, ki bi se najbrž zrcalilo v bolj ali manj prazni dvorani. Prav publika je bila tista, ki nam je v lanski sezoni ves čas stala ob strani in v določenih trenutkih zagotovo >dvignila< igralce.« Ob tem je treba samo še dodati oziroma opozoriti. Pri- javnica KZS za določeno tekmovanje vsebuje tudi člen, v katerem se klub lahko (mora) opredeli rudi za možnost nastopanja v višjem rangu tekmovanja. Ker se Rogaška v tem Členu ni prijavila, je na KZS sploh niso obravnavali kol kandidatko za napredovanje v višji rang tekmovanja, kar je, sicer po besedah vseh, ki so bili na žrebanju, nesmisel. Po njihovem mnenju bi posamezne klube morali pisno povabiti» da se izjasnilo. A l^r je, je. Zato je treba pazili v bodoče, kajti pri takšnih stvareh (pri marsikateri bolj pomembni pa ne) se v KZS držijo predpisov kot »pijanec plota«. JANEZ TERBOVC Foto: KZS »Piko« brez finala po dveh zmagah Takole j» Luka Prašnikar (v zslenem dresu) r»a prijateljski tekmi zatresel mrezD zagrebškega Oiname. medtein kovTalinunibil razpoložen. Primož Piki često spominja na Primoža Peterko. Ko bi se ljubencu vsaj ena tekma posrečile tako kot soimenjaku pred leti... Z drugo tekmo v Kranju se je končal slovenski del sezone celinskega pokala v smučarskih skokih. Potem ko je Primož Piki z Ljubnega zmagal tako v Velenju kot tudi na drugi tekmi, je v nedeljo ostal brez finala, na 36. mestu, ko ga je oSkodovala žirija, saj ga je v smučino spustila v precej slabših razmerah kot tekmece. Že nekaj sezon je v odlični formi prav na uvodnih tekmah. a vendar - je bil kdaj že tako dobro pripravljen kot prav zdaj? »>Mislim, da 5e ne. Upam. da bom letos storil še korak naprej.« Velenju je za razliko od prejšnjih sezon preostala le ena tekma, nočna, s slabšim obiskom. Dobro obveščeni viri so zelo črnogledi glede nadaljnje usode velenjske tekme. Morebiti je bil »Piko« zadnji zmagovalec... »V uvodu ima vsak malce treme. Jaz zelo uživam na domačih tekmah, saj imam veliko navijačev, ftijetno jih je razveseliti.« V i ki pa je bila precej razvita v Savinjski dolini, od koder so v Celje nosili barvati tkana platna. Zanimivo je tudi, da prva tekstilna tovarna na tem območju ni bila v Celju, ampak v bližnjem Preboldu (1842), kjer so podjetni tr-žaSki trgovci znali izkoristiti poceni delovno silo in stalno vodnatost reke Bolske, ki je bila pri tej industriji sprva precej pomembna. V samem Celju se je tekstilna industrija začela razvijati šele v Času med obema svetovnima vojnama. Leta 1929 je nastalo prvo industrijsko podjetje za tekstil. imenovano Mehanična tkalnica, ali skrajšano Metka. Ustanovil jo je sudetski Nemec Henrik Weinberger, ki je zemljo pri Spodnjem Lanovžu za tovarno kupil od mestne občine. Tovarna, v kateri |e delo dobila od 150 do 200 delavcev, pretežno žensk, je imela 150 sodobnih mehaničnih strojev, ki so delovali na električni pogon. Izdelovali so pretežno platno za srajce, damaste za prte. posteljno perila, različne flanele in druge tekstilne izdelke. Kot sosed Metke je leto kasneje (1930} nastalo drugo tekstilno podjetje z imenom Bergmann & drugi. Imenovalo se je po lastniku, ki je prav tako kot Wein- 5E im€nuj€ berger prihajal iz sudetskega deia talcratne Češkoslovaške. Podjetje, ki je bilo pravzaprav filiala podjetja na Češkem, je v celjsko tovarno prevažalo polizdelke v nadaljnjo predelavo. Zaposlovalo je okrog 200 delavcev in na okrog 120 statvah izdelovalo pretežno hlače-vino iz bombažnega prediva in volnene preje ter najrazličnejše flanele, Obe podjetji sta imeli tudi svojo barvarno. Svoje izdelke pa sta največ prodajali po Sloveniji in ostalih delih takratne Jugoslavije. V samem mestu Celju pa se je v tridesetih letih razvilo še tretje veliko tekstilno podjetje Elka, katere ustanovitelj in lastnik je bil in-dustrialec Kudiš. Sprva je tovarna delovala v hiši nasproti celjskega gledališča, vendar st je prostore kmalu uredila vindustrijskem predelu mesta, to je v Gaberju. Podjetje je bilo znano po izdelavi takrat modernih tkanin, kot so bile na primer oksfordi, touringi, flanele in drugo blago za perilo v zelo pestrih barvah. Svoje proizvode so zelo uspešno prodajali tudi v samem mestu in okolici. V bližnji ŠkoQi vasi je v skoraj istem času slovenski podjetnik Peter Majdič zgradil Tovarno volnenih izdelkov. Podjetje je bilo razmeroma majhno. Imelo je majhno predilnico in tkalnico s Šestimi statvami in apreturo. Vohieno predivo so izdelovali iz domaČe in tuje volne, največ pa so izdelovali odeje. Med 2. svetovno vojno je bila v Celju, na t.i. Zelenem travniku, zgrajena še ena tekstilna tovarna. Njen lastnik je bil Oberbauer. Izdelovala je pretežno perilo, steznike in moške srajce. Po vojni, leta 1948, so podjetje poimenovali Tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin. To ime se je obdržalo do teta 1965, ko se je preimenovalo v Tovarno perila ali Da kratko Toper. Metka in Bergmannovo tekstilno podjetje, ki smo ju navedli v začetku, sta se Že leta 1946 združili, pri čemer je zanimivo, da naj bi Bergmann svoje podjetje državi poklorUI - na kć^šen način ne vemo - medtem ko je bilo Weinberger]evo podjetje zaplenjeno. Poslej seje podjetje imenovalo Metka. Uspešno je poslovalo vse do 90. let prejšnjega stoletja, ko je, žal, neslavno propadlo. Podobno se je zgodilo s To-prom in Tekstilno tovarno Prebold. Očitno so bili azijski konkurenti premočni. V zgodovini celjskega tek-stilstva velja omeniti tudi podjetje Vrvica. Že pred 2. svetovno vojno je podjetje, ki je izdelovalo trakove in okraske, z imenom A-mi ustanovil podjetnik Anton Mi-slej. Sedež je imelo sprva na Vodnikovi, blizu celjskega gledališča. Leta 1949 je bilo priključeno k Tekstilni tovarni MLO na Spodnji Hudinji, kamor se je tudi preselilo. Leta 1954 so podjetje ponovno preseliU, tokrat na mesto, kjer je zrasla Libela, leta 1973 pa na današnjo lokacijo ob Teharski cesti. Prihodnji teden bomo v tej rubriki pojasnili poimenovanje Vojkove utíce, ki je v Celju na Otoku. Foto: G ru p A Zgodbo o zgodovini tekstilne industrije v Celju je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek. Slike Nika Ignjitiča si lahko ogledate na spomiiisktrazstaw v Galenji Nikca. Nlkca Niku v spomin V Galeriji Nikca v Gosposki ulici 7 v Celju 80 v četrtek odprli razstavo del pred nedavnim preminulega celjskega umetnika in ljubitelja otrok • Nika Ignjatiča. Odpiranje posthumne razstave ne more biti ravno veselo dejanje. A Niko Ignjatič bi se je zagotovo razveselil. Niko gotovo ni bil vrhunski slovenski slikar. Tega se je tudi zavedal. A vseeno je, ob svojem bon-vivanstvu in boemstvu, ki je v mestu postalo legenda, bil in ostal ustvarjalec. Človek široke duše, radosti življenja in ljubezni do slikarstva in ocrok. Tuôï zato je, po poskusih, da bi se vzpostavil kot umet- nik, da bi ob končani šoli za oblikovanje, pa šoli za aranžerstvo in celo vpisu na akademijo likovnih umetnosti, ustanovi] društvo Otroci otrokom. Po njegovi smrti ostajajo na ogled slike, v katerih je zvesto sledil principu redukcije v geslu manj je več. Nekoč je. kot je ob odprtju razstave povedala likovna kritičarka Marlen Prem-šak> dejal: »Želim doseči enostaven, čist, homogen izraz. Enostavnost in celovitost sta največ, kar lahko v ustvarjanju dosežeš. Biti enostaven ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.« BRST, foto: GrupA z erotiko na plan Celjski zavod Celela je objavil poziv, s katerim vabi k sodelovanju pri oblikovanju ^irke in muzeja erotičnih predmetov v Galeriji erotike Račka. Galerija v Gosposki ulici 3 je v prostorih nekdanjega peepshowa. Zdaj so se odločili, da za galerijo oblikujejo atraktivno in zabavno zbirko erotičnih predmetov. Iz nje bodo izoblikovali muzej erotičnih predmetov, ki bo v enem od razstavnih prostorov galerije stalno na ogled. Kar bodo zbrali do 13. julija, bodo javnosti s posebnim dogodkom prvič predstavili v petek, 24. julija, v Galeriji Račka. Iščejo predvsem najrazličnejše predmete, ki so povezani z erotiko (fotografije, video, pisma, darilca, spominke, predmete...). Sodelujoči lahko na svojo željo ostanejo anonimni. Poslani predmeti bodo postali del stalne zbirke ali pa jih bodo na željo po zaprtju poleme razstave vmili lastnikom. BS Gašper Piano predstavil novo zgoščenko Vreme Še naprej kroji podobo prireditev Poletja v Celju. Zaradi stalnih in nepredvidljivih ploh je tako tudi Gašper Piano koncert svoje avtorske ^asbe namesto na Starem gradu odiral v Celjskem domu. Piano je mlad, a že zelo uveljavljen celjsld kitarist, pravi viftuoz na kitarah, a še bolj dragoceno je, da je tudi avtor Občinstvu je na tokratnem koncertu predstavil svoj album The Soul that was Bom from Footprints. BS, foto: GrupA ■ k« rafcceije www.radfocelje.com m Št.S2-7,Ju0J2009 Plemiči znova na odrih Edeo največjih celjskih kulturni projektov» Ipavčeva opera Teharski plemiči v produkciji DruStva ljubiteljev ujnetnosti Celje, se z dvema predstavama, v 5LG Celje danes zvečer in ljubljanskih Križankah 9. julija, vrača na slovenske odre. Projekt je združil več kot sto sodelujočih posameznikov ter številne partnerje, premiemo pa so ga uprizorili v SLG Celje novembra iani. Teharske plemiče so doslej uprizorili že petnajstkrat, videlo pa jih je več kot 5.000 ^edalcev v Celju, Rogašid Slatini, Velenju in na Teharjah. »Plemiče« je režira] Miha AlujeviČ, dirigent je Simon DvorŠak, koreo-grafinja Goga $tefano\1č Erjavec» zborovodja in producent Gregor Deleja, sceno^ai Matija Kovač In kostumo-grafka Darfa Vrebac. Soli^ so Andreja Zakonjàek Krt> Martina Zapušek, Matjaž Stopinšek» Boštjan Korošec, Janko VolČaiišek in Miha Hliâ, govorni vlogi pa sta si razdelila starosta celjskih Igralcev Borut AlujeviČ in Marko Grad. V Orkestru Društva ljubiteljev umetnosti Celje i^ajo dijaki, študentje in profesorji glasbenih šol iz Celja, Žalca. Šentjurja in Velenja, zbor sestavljajo sedanji in neicdanji dijaki [. gimnazije v Celju In Gimnazije Celje - Center, plesni del predstave pa oblikujejo plesalke in plesalci Plesnega foruma Celje. BS. foto: GrupA Tako celjska kot ljubljanska predstava bosta ob 21. uri. Celjsko predstavo so želeli odigrati v avtentičnem okolju Starega gradu> a slaba vremenska napoved je tu-di to uprizoritev »prizemljila« v teater. Ljubitelji razstavljajo in prodajajo V avli Elektra Celje so v petek odprli razstavo Mravljica - tihožitje 2009. Na razstavi pr^tavljajo slike, nastale ob dogodku, ko so 6. junija v Ulekovi ulici pred trgovino Mravljica v Celju ljubiteljski slikarji na platno slikali postavljena tihožitja na ulid. Tihožitja so ob podpori in sodelovanju Vrtnarstva Celje pripravili cvetličarji Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje - učitelji Mojca Sodin, Romana Špes, Nada Natek in Emil Špes. Sodelovalo je 20 ljubiteljskih slikarjev. Odprtje sta s svojim nastopom pospremila kitarista Leon Posedel in Danej Pukl z avtorskimi skladbami. V galeriji Volk v Ozki ulid v Celju pa so v soboto odprli prodajno razstavo XI. poletnega slikarskega ex>tempora Celjske poletne vedute. Ex-tempore je v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti trajal od 19. do 27. junija, udeležilo pa se ga je 26 ljubiteljskih slikarjev. Izbor slik za razstavo je opravila umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak. Prvo mesto in odkupno nagrado je osvojil Vlado Geršak mlajši, drugo mesto Matej Čepin, tretje pa Amina Kolarič. BS. foto: GrupA Poklon nastopajočih po novembrski premieri vCelju Večer pesmi in druženja Med prireditvami Poletja v Celju je biJ minuli teden na dvorišču Knežjega dvorca Poletni večer, kot so svojo prireditev naslovili člani Pevsk^ društva upokojencev Celje in njihovi gostje. Zbor, ki s tem nastopom končuje 48. pevsko sezono, je zapel pod vodstvom Monike Lojen. Nastopila sta tudi Viki Aáič - celjska legenda »frajtonerice«, častni godec leta 2000, in Andrej Bremec. Za folklorni del prireditve pa so poskrbeli Člani Folklorne skupine Blagovna pod umetniškim vodstvom Jožeta in Gelce Grmek. BS, foto: GrupA Avtoni ob oéprtjB razstave Mravljica - lihožr^ 2009 Gledališka predstava Pepelkin čevelj 0TR05KI CA50PI5 Le kdo ae pozna zgodbe o Pepel k i in njenem čudovitem čeveljčku, ki ji je za vedno spreme nii življenje? Zgodbo o PepeJki smo čla-ni gledališkega kluba OŠ Polzeia uprizorili na odru pod vodstvom mentorice Marije KronovSek. Zgodba se začne z Blažem, kj mora za domačo nalogo napisati svojo pravljico o Pepelki. Blaž napiše moderno pravljico o Pepelki in vanjo vkJjuči različne pravljične like - Muco Copatarico, Mačka Murija, Sneguljčico Vseh petnajst vlog smo si hitro razdelili. Naučili smo se besedilo in kmalu začeli z igro. Ker je pravljica zelo zabavna, smo se ves Čas zabavali ludi mi. Humor, smešne situacije in nepredvideni dogodki so nas na vajah ves čas spra v-Ijalj v dobro voljo, pa čeprav smo bili zgodaj zjutraj, pred poukom, Še kako zaspani. Gospa učiteljica Marija nam je dajala nasvete, nas izpopolnjevala in budno spremljala našo igro, da smo na koncu svoje vloge res odlično odigrali. Najprej smo nastopali pred starši, nato pa pred ostalimi učenci in učitelji naše šole. Pred nastopom nas je malo skrbelo, a ko se je na odru odgrnila rdeča zavesa, je z njo odšel tudi strah. V prijetnem okolju, z zvočnimi in s svetlobnimi učinki, smo se resnično preselih v pravljico. Postali smo vile, škrati in princi. Tako smo na Polzeli, v kulturnem domu, ustvarili pravljico. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali in nam omogočili izvedbo gledališke predstave. Hvala tudi naši mentorici, Mariji KronovSek, ki nam je pomagala, da bo ta pravljica ostala v naših srcih za vedno. NIKA BEDEK, 7. c in ALEKSANDRA JURAK, 7.a OŠ POLZELA é úf Muce in medvedi pri konjih v vrtcu na Rečici ob Savinji se tez leto veliko dogaja, ob koncu šobkega Jela pa Še posebno. Na pobudo staršev smo se odiočili za zaključni izlet, in sicer smo se odpravi-liv Center konjeniškega Športa Celje. Skupim Muc in Medvedov 1er nekaj staršev smo se z avtobusom odpeljali izpred vrtca. Že sama vožnja z avtobusom in prihod v Celje sta bila otrokom v veliko veselje. Spre-jela nas je prijazna vodja centra in nas popeljala na ogled vseh prostorov in konje v Nato smo se razdelili v tri skupine ter po skupinah negovali maje konjičke in se z njimi igrali. Še posebej smo si ogledali vse prostore, velike konje in jahali Čisto pravega velikega konja. Za to pa je bilo potrebno kar nekaj poguma, ki pa so ga Imeli skoraj vsi otroci. V vrtec smo se vrnili zdravi, celi in polni lepih vtisov. JOŽICA JERAJ Prostovoljcem OŠ Vojnik predsednik države podelil priznanja Le koliko najmlajših bi imelo po obisku v Celju tudi doma pravega konja? Na 0$ Vojnik že peto leto deluje krožek za prostovoljno socialno delo, katerega mentorica je šolska svetovalna delavka Irena Kaláek. Šola se je povezala s Spesovim domom Vojnik, v katerem bivajo starejši občani. Učenci za eno leto dobijo novega dedka ali babico, ki ga enkrat tedensko obiskujejo. V domu njihovo delo budno spremlja Estera Štante. Z novim dedkom ali babico kramljajo, igrajo igre, jim berejo dnevne Časopise, z njimi pojejo, jih spremljajo na sprehode. Dedki in babice jim radi pripovedujejo zgodbe iz svoje mladosti» kako je bilo. ko so bili še otroci in o svoji prvi ljubezni. Z njimi se imajo res lepo. Najbolj vestni in vztrajni so bili Tadeja Stožir, Gašper Ribič, Svit Okrožnik, Tamara Jurak, Sonja Krašovec, Lu-cija Špeglič» ivlateja Gobec Ribar in Urška Oprčkal. Ker so bili z njihovim delom za- dovoljni tudi dedki in babice in so svoje prostovoljsko delo opravljali iz srca, jih je Irena Kalšek prijavila na natečaj Na}prosiovoljec/-ka 2008, ki ga je razpisal Mladinski svet Slovenije. Uspe-U so in v četrtek, II. junija, so bili povabljeni v Kongresni center na Brdo pri Kranju, kjer 30 svečano prejeli prlznanja.za svoje delo. Podelil jim jih je sam predsednik RS, dr. Danilo TUrk. BARBARA OJSTERŠEK BLIZNAC Pri čarovnicah Angleška čajanka na OŠ Petrovce v ponedeljek, 8. junija, smo se učenci drugega in tretjega triletja OŠ Tabor - Vransko odpeljali z avtobusi v Celje. Od postaje smo odhiteli po ulicah ter skozi težka vrata vstopili v celjsko gledališče. V gledališču sem »edia v drugo vrsto parterja. Igra Čarovnice avtorja Davida Wooda se je začela. Glavni junak nam je pretreseno zaupal, da sta se mu iznenada v prometni nesreči ponesrečiia mama in oče, zato se je moral preselili k babici na Norveško. Na počimice sta odpotovala v Anglijo. V Istem hotelu, kjer je bivala dobrosrčna babica z vnukom, je bilo srečanje vseh čarovnic. Načrtovale so, da bi vse otroke začarale v miši. Dečka in njegovega novega prijatelja Bruna souspele začarati v dva miška. Toda, glavni junak mišek, je imel načrt. Ko so se čarovnice zbrale na večerji, se je mišek poti-homa splazil v hotelsko kuhinjo in zlil čarovni napoj v grahovo juho. Hudobne čarovnice so juho pojedle in otrpnile! Tako je našemu mišku uspelo rešili otroke hude nesreče. Mišek je v ljubečem naročju babice povedal spoz-nanje: »Ni pomembno, kakšen je tvoj izgled, pomembno je, da te ima nekdo rad!« Odhiteli smo na avtobusno postajo in počakali avtobus. Polni vtisov smo se odpeljali v našo Šolo v Taboru. ANJA VRANIČ, 4. c Že dolgo je znano, da učenje tujih jezikov prinaša izjemne dosežke, pridobljene na otrokom prijazen in spontan način. Ravno zato na OŠ Petrovče in POS TV je izva jamo pouk angleškega jezika od I. razreda naprej (od 1. do 3. razreda ga sofinancira naia ustanoviteljica, Občina Žalec]. Lahko se pohvalimo, da smo ena redkih šol, ki ponujamo program an^eščine že v tako ^odnjem starostnem obdobju. Da bi otroci svoje znanje in napredek predstavili tudi staršem, sorodnikom in ostalim, smo že 23. aprila na POS Ttje izpeljali pravo angleško čajanko- Glede na dober odziv prisotnih smo »vajo« v malo večjem obsegu ponovili še na Oš Petrovče. Čajanka se je 2. jtmlja začela ob peti uri, takrat, ko si tudi A^eži vzamejo čas za čaj in piškote. Po pozdravnem govo- ru ravnateljice Irene Kolar in predstavnice Zavoda za šolstvo RS Simone Cajhen so najmlajši ob spremljavi glasbe odpeli in zaplesali, nato so jim s svojimi raznolikimi točkami sledili učenci predmetne stop- nje. Učenci so staršem in drugim obiskovalcem v nabito polni telovadnici petrovške šole predstavili tudi ekskurzijo v London in ogled muzikaia Feel the beat. Za zaključek so vsi na prireditvi, ki je potekala v angleškem jeziku, zapeli 1Í you're happy (Ko si srečen...). Za Se večji pridih Ai^je smo poskrbeli ob koncu, ko smo se učitelji, staiii in učend družili ob mafinih in angleškem čaju z mlekom. NSL, SF NOVI TEDNIK NASVETI 17 Zdravstveno zavarovanje za tujino tudi preko SMS-sporočil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije )e letos pri postopkih ureditve obveznega zdravstve-nega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini uvedel dve novosti. Evropske kartice in potrdila za Bosno In Hercegovino )ah* ko naročimo preko mobilnih telefonov iz vseh mobilnih omrežij. Evropsko kartico lahko naročimo že 1S dni pred potekom veljav-nosti stare kartice in ne le sedem, kot je bilo prej. Evropsko kartico prejmemo brezplačno po pošli v štirih delovnih dneh po naročilu, v enotah in izpostavah zavoda pa lahko takoj dobimo certifikat oziroma potr- dilo, ki nadomešča evropsko kartico. Seveda moramo imeli v obeh primerih urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje in veljavno slovensko kartico zdravstvenega zavarovanja- Evropsko kartico izdajo praviloma za obdobje enega leta? V državah članicah Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, v Švici, na Hrvaškem in v Makedoniji imamo na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne, državne zdravstven e mreže. Svetujejo, da si pred odhodom na HrvaŠko in v Makedonijo potrdilo. ki nadomešča evropsko kartico, po možnosti tudi fotokopiramo. V Bosni in Hercegovini potrebujemo konvencij sko potrdilo, ki ga prav tako izdaja zavod. Ce v teh državah uveljavljamo pravico do zdravstvenih storitev pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe s tujim nosilcem zavarovanja, moramo stroške poravnati sami. V takšnem primeru lahko po vrnitvi v domovino uveljavimo povračilo teh stroškov v pristojni območni enoti ali izpostavi zavoda. Za povračilo je treba predložili medicinsko dokumentacijo (tu- di recepte za zdravila...) in originalne račune. V upravičenem primeru povrnejo stroške v višini, kot to prizna tuj nosiiec zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve opravljene. V ostalih državah moramo zdravstvene storitve plačati sami, zato za povrnitev stroškov prav tako potrebujemo originalne račune (priloženi morajo bili tudi medicinska dokumentacija, recepti ...), hkrati pa zavod preverja tudi nujnost posegov in opravljenih storitev, Na tej osnovi zavod povrne stroške zdravstvenih storitev v višini povprečne cene leh storitev v Sloveniji. AB Kartica zdravstvenega zavarovanja hn • s)AK06 MODER 6. 8. 2003 Kako naroČimo evropsko kartico in potrdilo za BiH z mobilnim telefonom? Uporabnik pošlje SMS-sporočilo na telefonsko številko 031 771-009. Vsebina sporočila je naslednja; • EUKZZ^ZZZS številka Za naročilo evropske kardce npr. za osebo z Z2ZS številko 032822733 je vsebina SMS: EUKZZ#032822733 - BIH^ZZZS številka Za naročilo Potrdila za BiH (npr. za osebo z 7ZL% številko 032822733 je vsebina SMSi BIH/ř032822733, Sporočilo mora bili napisano z velikimi tiskanimi črka* mi. ZZZS številka mora biti zapisana v celoti z vsemi devetimi številkami - kot je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja. Uporabnik lakoj (odvisno od mobilnega operaterja) prejme obvestilo o morebimih napakah ali o uspešnosti naročila. RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! koža Zdrava in privlačna ROŽICE IN CAJCKI za uelihe in. male ^oápoainj o d i nie! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 la samo 20 EUR n rs » » 4>.S.ÍN m i-S S £ • g |li £-5 .s •fiHf'U.f' i/ťxyxxv^ I ^ M e i ST lil s-si Informacije: 03/4225-100 NHIHIÍCItlNICW Mprskileno nnriiara nepreklicno naročam nepreklicfl« narocem HDpreliljtno n&rocam kompletov vtti kniía v AKCIJSKI PRODAJI nmiii dn, dsfaS tii po c&ni 2Q £UR 1+ poltnlna} | inrodov Kuharste btfltw slovenskih gospođini po ceni 1Q EUR 28 Izvod |+ poilnns). ; inotfo» ki?jige Kuliaraka Iwkw vlaoan». shraniwonî? in zamnoMn|a M\ ^ cefii 7«93 EUR za izvod • I » pollfíina). \ itvodov ktqíbo Zdrtvilni laiilža. feaii in č&Im maUnica po m\ 10 EUR zs izvod {* poštnina]. Naroeilfiito poi^lla na nail&v: NT&HC d.o.o„ PreSemo« Î9,30D0 Celje ---- Vsi vroči in sončni meseci v letu predstavljajo dodatno obremenitev in stres za kožo. Vse to se kmalu odrazi z uvelostjo» upadlost)o> bledico, izsušen ostjo, zguba nosijo» rdečico, izrazitimi žilicami, pojačano dlakavost jo, gubami, pigmentnimi in drugimi znamenji, vnetji, preobčutljivostjo ipd. Obenem pa se na koži odražajo tudi vse neugodne spremembe, ki se odvijajo v telesu. Zato je potrebno največjemu organu človeškega telesâ posvetiti čimveč prijazne pozornosti, skrbi in naklonjenosti. Kožo je potrebno primerno, čistiti. hraniti, utrjevati, ji privoščiti dovolj dinamike, počitka in sprostitve. Najbolj ji prija jedilnik, bogat s sadjem, zelenjavo, polno-zmalimi žitaricami, koristnimi rastlinskimi in živalskimi maščobami (ribe in morski sadeži, oreščkl, semena, olivno in sojino olje) ter obiiico naravne tekočine, Koža ljubi vlago, zato ji jo ponudimo z zunanje (prhe, obloge, kopeh, obklad ki, kozmetika) in notranje strani (pijača, hrana). Obenem jo zaščitite pred škodljivim sevanjem, zlasti UVA- in UVB-žarki. AB v * i v it A r t\ J. Gosja trava zoper vse krče Gosji petoprstnik oz. ^osja trava je v ljudskem zdravilstvu cenjeno zdravilo proti vsem vrstam krčev - želodčnim. Črevesnim, mišičnim, srčnim, krčem v mečili, krčevitemu kašlju ... Gosja trava (Potentilla an-serina) zlato rumeno zacveli v maju in cveti vse tja do septembra, ko tudi nabiramo zellSče v cvetju ali samo liste. Za Čaj lahko uporabimo tudi koreniko. ki jo kopljemo jeseni ali spomladi. Pri nas je precej razširjena rastlina, ki obožuje zlasti vlažne travnike, bregove voda, poli in jarke. Precej je podobna srčni moči (Pote n ti lia erec ta), ka r sploh ni čudno, saj je njena bližnja sorodnica. Obe sodita v skupino petoprstni-kov, ki jih pri nas najdemo kar nekaj vrst, a v zdravilne namene zaeniaat uporabljamo samo srčno moč in gosjo travo. Čeprav sta si srčna moč in gosji petoprstnik na prvi pogled zelo podobna, pa ju z lahkoto ločimo; prva ima Štiri, drugi pa pet venčnih Listov. Petotoprtnik moramo na hitro posušili, lahko tudi v pečici, vendar naj temperatura ne presega 40 stopinj Celzija. Njegovo učinkovanje navadno opisujejo kot spazmolilič-no, kar pomeni, da sprošča krče. V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem dr. Katja Galle Toplak lepo opiše njegovo delovanje proti krčem:.»Ponekod ga uporabljajo pri oslovskem kašlju, astmi in proti krčevitim bolečinam pr i men st rua ci j i. Zarad i Č resi o vin čaj uporabljamo tudi pri črevesnih težavah s kolikami. Primeren je predvsem za zdravljenje otrok, saj deluje blago.« 8 - 12 Ic9 m«secno Dr. PIRNAT wWw.plrnal.sl u *ra « u, Itani^ ILMlAar Piše: PAVLA KLINER Zoper vse vrste krčev si pripravimo čaj v obliki za-vretka: žlico listov in cvetov (ali samo listov) prelijemo s skodelico vode, zavremo in odstavimo z ognja. Učinkovitost bo še večja, če gosji travi v enakih delih dodamo še cvetove ka-miUce (Matricaria chamo-milla) in liste melise (Melissa officinalis). S skodelico vreîe vode poparimo žličko mešanice zelišč, pustimo stati 10 minut in popijemo po požirkih 2-3 skodelice čaja na dan. Pri črevesnih katarjih s krči se zelo dobro izkaže mešanica gosje trave, srčne moči in kamilice, ki jo pripravimo kot zavreiek. Proti mišičnim krčem koristi zavretek iz 2 žlic gosje trave in 1 žlice ku-minovih plodov (Carum ca rvi), ki jih zavremo v pol Utra mleka in popijemo za zajtrk. Enako količino napitka naj bi zaužili ludi zvečer. kura pa naj traja 7 dni. V prelivu pripravljena gosja trava koristi zoper bolečine v kitah, pri mišičnih krčih. Kura naj traja 3 tedne, tako da vsako jutro in večer popijemo po skodelico preliva. Zoper živčne bolezni, povezane s krči, tudi božjastnimi, v ljudskem zdravilstvu Čislajo mešanico iz gosje irave, baldrija-na (Valeriana officinalis) in rožmarina (Rosmarinus officinalis). Žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode. Po požirkih popijemo 2 skodelici Čaja na dan. Samostojen poparek iz gosje trave se obnese pri driskah. hemoroidih, vnetjih ust, aftah, razjedah, vnetjih ledvic in mehurja. ^ DobilJiiki spominskega znaka Gotte 91, organizatorji srečanja in gos^fl Podelili znak Golte 91 V petek, 26. junija, je bilo na najvišjem vrhu občine Šoštanj, Smrekovcu, srečanje dobitnikov spomlDskega znaka Goite 91 in hkrati praznovanje dneva helikopterskega bataljona, zato se je srečanja udeležil tudi 15. helikopterski bataljon slovenske vojske. Na srečanju, ki so se ga udeležili vidni predstavniki SV, so podelili spominski znak Golte 91. Od leta 2001 se spomnijo dogodkov v času vojne za Slovenijo, ko sta s helikopterjem gazela SA 341 pilot Jože Kalan in tehnik - letalec Bogomir Šuštar prebegnila iz JLA na stran teritorialne obrambe Slovenije in pristala na Golteh in nato na Smrekovcu. To je bil eden izmed prvih pogumnih dejanj v vojni za osamosvojitev, hkrati je bil to prvi helikop- ter v lasti teritorialne obrambe, zdajšnje Slovenske vojske. Takoj po prebegu je helikopter skrila ekipa delavcev Goit, pomagal pa jim je (udi del enote 133. voda TO KS Bele Vode in domačini v tem kraju. Pomembno vlogo in zasluge za to, da helikopterja vse do odhoda JLA iz Slovenije niso odkrili, je seveda imelo Območno združenje veteranov vojne Tudi starejši vadimo Minili so trije meseci, odkar smo v našem domu pričeli izvajati projekt telesne vadbe pod imenom Tudi starejši vadimo. NaŠ namen in cilj je bil, ponuditi ustrezno vadbo, Id lahko starostniku bistveno izboljša moč, ravnotežje in gibalne sposobnosti in s tem lažje izvajanje različnih aktivnosti. V vadbi sta sodelovali dve skuplru starostnikov, skupina stanovalcev Pegazovega doma (10 oseb) in skupina občanov Rogaške Slatine z okolico (14 oseb). Vadbo smo izvajali enkrat tedensko, izbrane vaje so bile lahke, prilagojene udeležencem vadbe. Vadbena ura je vključevala: vaje za ogrevanje, za moč nog In trupa, vadbo z velikimi žogami, vaje za ravnotežje, za raztezanja in sproščanje ob glasbi. Rezultati zaključnega testa, s katerim smo ugotavljali napredek oz. fizično pripravljenost glede na test, ki smo ga opravili na začetku, kažejo na zavidljiv napredek v gibljivosti in moči. Merili smo gibljivost hrbtenice, testirali ravnotežje in moč posameznika. Več pozornosti bo v pri-hodnje potrebno posvetiti vadbi ravnotežja. Trimesečni vadbeni ciklus smo zaključili s prijetnim druženjem obeh skupin. Naša želja je, da bi tovrstna vadba postala del vsakdana ter z vsemi pozitivnimi učinki prispevala k bogatejšemu življenju starostnika. BOŽO KOLAR, višji fizioterapevt za Slovenijo Velenje in Območno združenje častnikov Velenje. Na njihovo pobudo in v sodelovanju z vsemi tremi občinami, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pa-ki, so 28. junija200l na Golteh odkrili spominsko ploščo in predlagali ta dan za dan helikopterskega bataljona SV. Hkrati so podelili znak Golte 91 zaslužnim posameznikom. Na osmem srečanju, ki je bQo v petek na Smrekovcu so na nek način popravili »krivico«, saj so na nepojasnjen način izpadla s seznama zaslužnih še nekatera imena. Prejemniki so tako postali še: Anton Urbane, Roman Oblak, SiJvo Vačun, Andrej Vra-bič, Leon Stropnik, Miran Na-potnik, Rudolf Štrigl, Edo Zbičajnik. Janko Polovšak, Ervin Koželj, Franc Stropnik, Janez Mazej, Mirko Urbane, Marko Mazej, Ivan Kotnik, Franc Vrčkovnik, Martin Lenka, Franc Blatnik, Martin Štrigl, Darko Ovčjak, in že pokojni Marjan Lesjak, in nekdanji miličniki postaje Mozirje Marjan Javomik, Anton Acman. Bojan Žure) in Aleš Herček. Spregovorila sta tudi Jože Kalan in Bogomir Šuštar, ki sta pokazala kraj pri stanica in povedala, da sta imela srečo, ker sta prišla med dobre ljudi. Na srečanju so pogrešali brigadirja SV Viktorja Krajn-ca in še nekatere posamezoi-ke, ki se dogajanja izpred 18 let spominjajo iz lastnih izkušenj, MLLOJKA KOMPREJ Foto: AMADEJA KOMPREJ Konec telovadne sezone upokojenke iz celjske mestne četrti Slavka Šlandra se zavedajo, kako pomembno je gibanje za ohranjanje zàxàvjà in mladosti, zato so se vûk ponedeljek srečevale na urah telovadbe v n. OŠ Celje. Konec letošnje tebvadne sezone so proslavile na Šmartinskem jezeru. Ure telovadbe je kar dvanajst let vodila Breda Anta- uer, zadnje leto pa je to nalogo prevzela Irena Grilanc. »Namen telovadbe sta predvsem druženje in sprostitev ter, seveda, da se malo razgibamo. Izvajamo preproste vaje. primerne starosti udeležencev,« je povedala Gri-lančeva. V skupini je trenutno 36 telovadk, od tega jih na telovadbo hodi redno 25. V skupini imajo tudi enega moškega, Edija Vranjeka, da jim »dobro voljo gor drži«. Najstarejša udeleženka jih Šteje 80 in najmlajša 58 let. Telovadke so letošnjo telovadno sezono končale na Smartinskem jezeru, kjer dobre volje in smeha ter tudi priložnosti za rekreacijo ni manjkalo. Komaj Čakajo, da se telovadba jeseni spet začne. BA Srečanje štorskih veteranov Na enem od najlepših koščkov naše domovine, na Vrunčevem - lovskem domu na Svetini nad Štorami, smo se zbrali veterani, borci, častniki, strelci in sim-patizerji na že 9. tradicionalnem regijskem veteranskem srečanju. Bilo je krepko čez tisoč obiskovalcev, enaindvajset praporov, enota garde Slovenske vojske, vojaška tehnika, veličasten pevski zbor, ki sta ga vodila Radojka Kragelj in Robert Vodušek.terslavnost- ni govornik, predsednik veteranske organizacije Slovenije Janez Pajer. Na tem srečanju smo v soboto, 27. junija, proslavili 18. rojstni dan naše domovine in naše Slovenske vojske. Pa še na nekaj pomembnega smo se spomnili, to je na 90. obletnico boja za severno mejo ter na ukinjen praznik dan borca. To je tistega borca, ki se je Štiri leta boril v razkosani in krvaveči domovini proti okupatorjem in domačim izdajalcem. Iskreno smo se razveselili obiska načelnika GŠSV gene raimajorja Alojza Šteinerja ter v. d. generalnega direktorja Slovenske policije Janka Gorška. Oba sta tudi pozdravila vse navzoče ter nam zaželela, da se na tempreču-dovitem koščku naše domovine in naše občine Štore dobimo vsako leto. Veterani bomo poskušali obljubo držali in drugo leto bomo praznovali prvi jubilej, to je deseto veteransko srečanje. SREČKO KRIŽANEC it.52-7.jiiliJ2009 Ob 50-letnici mature na ekonomski srednji soli. Na sredini je sedanji ravnatelj Janko Poklic. Obletnica presenečenj Leta 1959 so na tedanji Ekonomski srednji Šoli v Ceiju maturirali trije razredi dijakov. Po tem, ko so desetletja hodili po lastnih po-teh> in se prvič spet srečali šele ob ZS-letnici mature, so letos skupaj slavili ée svoj zlati jubilej. Od 87 vabljenih se jih je zbralo 67, najprej pa so obiskali svojo nekdanjo Šolo - zdaj Srednjo ekonomsko Šolo - kjer sta jih prijazno sprejela njen ravnatelj Janko Poklič in učiteljica Polona Konec. Šola je bila pred petdesetimi leli seveda povsem drugačna od današnje - vsaj dvakrat manjša in čeprav ni ime-la niti lastne telovadnice, saj so na primer dekleta nekaj časa hodila k telovadbi celo v telovadnico gabrskega Par-lizana> je imela živahno športno in kulturno življenje ter zlasti še nadvse delavno mladinsko organizacijo, ki jo je vodil prav tako zlati maturant, sicer pa kasnejši po-litik in diplomat Zvone Dragan. Uspešni v poklicnem življenju so bili tudi mnogi dru^ letošnji slavljen ci t dobro podkovani s strokovnim znanjem so bili kadrovski steber marsikatere uspešne komerciale in računovodstva, pa davčnih in bančnih služb. bili so direktorji, odlične tajnice, podjetniki in podobno. Čeprav najaktivnejši v času, ki mu danes nekateri hočejo vzeti veljavo, so - kot so dejali ' živeli po svojih najboljših močeh, katerih korenine segajo prav v njihovo srednješolsko obdobje. Zato so z iskreno hvaležnostjo in ve-Dkim veseljem pozdravili tudi tri svoje nekdanje učitelje ' Zorana i^zborška. Marti- no Repovž in Ljubana Šego, ki so se jim pridružili na skupnem kosilu v Hotelu Storman. Priljubljeni učiteljici in kasnejši ravnateljici Ekonomske srednje šole Mileni Vr-šnik • Štifter so poslali pozdravno pisemce, nato pa se še dolgo veselili ob številnih presenečenjih, ki so zaznamovala obletnico. Začelo se je že na šoli, kjer jih je pogostil in z nastopom pevskega okteta Lipa razveselil lastnik znane œijske delikatese in vi-noteke Bakhus Mirko Paj, pa z obiskom nekdanjih šolsldh učilnic, študentsko koračnico in odlično zapetimi pesmimi pevcev Pevskega društva upokojencev Celje, ki so jih pričakali v Hotelu Storman in seveda številnimi spomini na nepozabno srednješolsko obdobje. JB Uspešni gradbeniki Srednja šola za gradbeništvo iz šolskega centra Celje se je udeležila mednarodnega tekmovanja dijakov devetih držav v suho-montažni gradnji Knauí Junior Trophy. Podjetje Knauí že nekaj let organizira mednarodno tekmovanje suhomontaže za di- jake tega poklica, vsako leto v drugi državi. S podjetjem šola za gradbeništvo sodeluje že vrsto let, saj dijake vseh programov Izvaja tu-di predavanja. V šolskih delavnicah pa izvajajo tudi seminarje za podjetnike in svoje izvajalce suhomontaže. Dijaki celjskega šolske- ga centra pa so bili tokrat uspešni na tekmovanju v Zagrebu. V teoretičnem in praktičnem delu tekmovanja sta Šolo odlično zastopala di-jaka Tomaž Spolenak In Dušan StojnŠek» ki sta z malimi razlikami dosegla 6. mesto. NP Amsdoj Kumar, dlj&k zaključnega letnika. Mojmir Klovar. ravnatelj, in Anita Laznik Diplome in priznanja najboljšim v sredo, 10. junija, je bilo v telovadnici šolskega centra Celje tudi v popoldanskih urah zelo živahno. Ravnatelj Srednje šole za elektrotehniko In kemijo Celje Mojmir Klovar je posebno pozornost namenil dijakom» ki so v Šolskem letu 2008/2009 dosegh najboljše rezultate na državni in mednarodni ravni pri različnih tekmovanjih ali natečajih. V ta namen je podelil diplome in priznanja Srednje šole za elektrotehniko in kemijo Celje ter zahvale dijakom, ki so z osebnim anga^anom pri šolskih aktivnostihposkrbeli, da šola v regijskem, državnem in mednarodnem merilu ohranja status uspešne ter kvalitetne šole. Trud slednjih je s kulturnim programom, ki sta ga pripravili učiteljici Metka Jagodič Pogačar in Anita Laznik, obogatQ druženje dijakov, njihovih staršev ter učiteljev Srednje šole za elektrotehniko in kemijo Celje. Uspešnim dijakom je čestital tudi direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla in jim zaželel Se mnogo tekmovalnih ter raziskovalnih dosežkov, NP Z leve: Dttsan Stojnsek in Tomaž Spolenak z mentorjema Srećkom Drakslenem in Karlom Schwetghofefjam na nagradni ekskurziji 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Brez alkohola ne gre StD metrov visok skalni previs, s katerega je pred sJabime dvema letoma otnahnila tekret 86^etna Marija Mlinar. Padla je približno 15 metrov globoko (na sliki označeno s pusSco). Truplo ujeto na skalnem previsu Marija Mlinar padla $ sto metrov visokega previsa - Rešeni negotovosti, ostajata žalost in nikoli pojasnjena usoda Gumijast âkorenj z delom okostja človeške noge, ki je ležal na lokalni cesti Podvoiov-Ijek-Podveža, v kraju Velika Peć, je najverjetneje treba pripisati skoraj dve leti pogrešani Mariji Mlinar. Sanitarna obdukcija bo končana v prihodnjih dneh. Truplo so našli na sto me-trov visokem skalnem previsu v Veliki Peči zagozdeno med skalo in visokim gabrom. Njeni domaČi, ki so bili ves Čas pre-pričani, da takrat 86'letna Marija ni mogla oditi dale{, so po dveh letib odrešeni najhujših muk negotovosti. 21. avgusta 2007 je bilo podobno muhasto obdobje vremena kot v ceh dneh in takrat 86-tetna Marija se je po nedeljskem družinskem kosilu odpravila v bližnji gozd nabirat gobe. Do odcepa za gozdno cesto )o je zapeljal sin Alojz, s katerim je Mlinarjeva živela v Podvolovljeku. Sinu je celo obljubila» da se bo kmaiu vrnila, saj se je pripravljalo k dežju. »Začelo se je večeriti in mame ni bilo od nikoder. Vedno je znala priti pred temo,« se je takrat spominjala njena snaha Ana. Ure čakanja so se spremenile v dneve, meseca In malo manj kot dve leti. Oblečena v črne hlače in rdečo pleteno jopo, obuta v črae gumijaste Škornje, s sivo-zelenim nahrûnikom na rami ter pleteno košaro in z daljšo leseno paiico v roki se je za njo izgubila vsaka sled. »Sleherni grm v bližini hiše smo obrnili,« je nekaj mesecev po izginotju dejal njen drugi sin Anton. V iskalne akcije je bilo skupaj vključenih več kol sto policistov, gasilcev, vojakov, lovcev, jamarjev, domačinov in prostovoljcev. Pogrešano so iskali IIOO metrov visoko sredi gozdov na približno 20 kilo- Mlin&riBva je najvoijetnejo želola po Miz-nfioî êirrqnj domov in v gozdu zssIb. metrov velikem območju od Luč do Lučke Bele, na težko dostopnih terenih, polnih jam, brezen in previsov, območje so preilesali tudi s helikopterjem. Ko je umrlo sleherno upanje, da jo bodo našli živo, njeni domaČi niso odnehali. »Redke so bile nedelje, ko se ne bi odpravili v gozd z upanjem, da najdemo vsaj nekaj malega od nje,« Se pravi Anton. »Verjeli smo, da ni daleč.« Škorenj s človeškim okostjem In res ni bila. Uro stran hoda od Antonove domačije so našli truplo, ki je najverjetneje posledica spleta nesrečnih okoliščin. »Lani za veliko not sem bil od previsa oddaljen le 30 metrov. Nisem imel niti najmanjše slutnje,« v dneh pred rezultati obdukcije pravi Anton. Slutnje so intenzivno oživele pred slabim tednom. Domačin in sosed Franc Moličnik se je s prijateljem, kot pred njim že nešteti drugi, pe Ijai po cesti Podvolovljek-Podve-Ža. Na desni strani ceste sta zagledala čuden prizor - Škorenj, iz katerega je molelo nekaj, kar bi lahko spominjalo na dežnik. Obrnila sta vozilo in ugledala škorenj s člo- veškim okostjem. Pretresljiv pogled sta v hipu povezala s pogrešano Mli-narjevo. »Javila sta, da je na cesti nekaj, kar bi lahko bilo od mame. Ni bilo treba dolgo ugibati, kam se odpravit), da bi našli sled ali dve več, saj je bilo očitno, da je škorenj padel s previsa. Sto meuov visok previs Velika Peč je v nas zbujaj grozo in občutek olajšanja obenem.« S policisti in kriminalisti so začeli iskati na skalni gmoti. Padal je dež, začelo se je večeriti in spuščanje po previsu je postajalo nevarno, zato so iskanje zgodaj naslednji dan nadaljevali gorski reševalci in pripadniki gorske policijske enote. Ni minilo dolgo, ko so ugledali truplo, zagozdeno med skale in visok gaber. Poleg njega pa ostanke palice, košare in nahrbtnik. »To je mama,« je vse, kar je v tistem hipu dejal Anton. Na strmem previsu ji je najverjemeje spodrsnilo in omahnila je približno 15 metrov globoko, kjer )e ostala ujeta med skalami. Obstaja verjetnost, da si je pri padcu zlomila tihûk. Marija je zašla na povsem drugo stran gozda, kjer jo je Alojz usodnega dne odloil. »Večerilo se Je in najbrž se je hotela po bližnjid odpraviti navzdol proti lučem, prepričana, da je na poti proti domu. Zašla je na stran-pot do skalnega previsa, kjer je omahnila v smrt,« si Anton razlaga tragedijo. Škorenj je odkril sled za pokojno Marijo, saj trupla na strmem in težko dostopnem previsu najverjetneje še dolgo ne bi našli. Obdobje negotovosti, mučnih dnevov in noči se je za Marijine najbližje končalo. Ostali sta žalost in nikoli pojasnjena usoda. Od pokojnice se bodo, takoj po končani obdukciji, ki bo zagotovo potrdila nesrečno smrt takrat 86-Ietne Marije, poklonili s pogrebnim obredom. MATEJA JAZBEC Natančno pred letom smo poročali o zelo slabem prometnem stanju na našem območju. Samo v prvem tednu julija so na Celjskem umrli kar štirje ljudje. Letos se je število mrtvih v prometu na Celjskem povzpelo do 11, medtem ko je v enakem obdobju lani življenje v nesrečah izgubilo 16 ljudi. Ne glede na to razliko je varnostno stanje na celjskih cestah Se vedno zaskrbljujoče. Še vedno največ ljudi umira in se hudo poškoduje zaradi neprilagojene hitrosti, alkohola, neupoštevanja prednosti, nepravilne strani in smeri vožnje ter prehitevanja. Vsega niso krivi vozniki avtomobilov, malomarni so tudi vozniki motorjev, koles in pešci, ki ne upoštevajo pravil in so pogosto tudi med povzročitelji. In ker je predvsem motoristična sezona na vrhuncu, ravno moto- risti polnijo policijsko statistiko nesreč. I^a Celjskem povprečno na ieto umre osem do deset motoristov in kolesarjev, letos sta umrla že dva. Pri smrtnih nesrečah svoje doda še posebej alkohol, osem žrtev letošnjih nesreč je bilo vinjenih. Na Celjskem so minuli konec tedna pridržali 12 vinjenih voznikov. Največ ga je imel pod kapo moški, ki je napihal kar 2,63 promila. Policisti te dni poostreno nadzorujejo promet, še posebej hitrost, bolj pozorni pa so tudi na kršitelje predpisov o prepovedani uporabi mobilnih telefonov. Naj ob tem spomnimo, da so lani na našem območju zas^ več kot sto vozil in pridrži! več kot tisoč zelo vinjenih oseb. SŠol E o u 6 H SJ o ■O ro è C O Kamenik odvisen? Na olu'ožnem sodišču na Reki se je v petek nadaljevalo sojenje skupini domnevnih tihotapcev droge, med katerimi naj bi imel - kot je znano - najpomembnejšo vlogo Konjičan Kristijan Kamenik. Obravnava se je nadaljevala z zasUšanjem prič. Pred senat so stopili štirje znanci obtoženih, ki so zaradi drog že imeli opravka s policijo, nekateri med njimi so celo v priporu. V sodni dvorani so nato poslušali tajno posnete telefonske pogovore med obtoženimi, predvsem o dogovarjanju za preprodajo droge. Slišalo pa se je kar nekaj i^âv med vpletenimi, ko naj bi se prekupčevalci pritoževali nad slabo kvaliteto ma-ouJ. Je pa Kamenikov odvetnik na sodišču presenetil z izjavo, da ima Kamenik kot odvisnik težave z mamili- S tem očitno želi prepričati poroto, da je prvoobtoženi mamila kupoval zase in da jih ni tihotapil za nadaljnjo prodajo. Sojenje naj bi se nadaljevalo konec avgusta. SŠol Vinjeni tudi čez mejo v zadnjem času se |e močno povečalo število vinjenih voznikov, ki jih ustavijo na mejnih prehodih. Med njimi je ogromno poklicnih voznikov. To kažejo podatki z mejnih prehodov, kjer dobijo tudi voznike, ki napihajo toliko, da jih morajo pridržati. Vozniki pri prehodu meje očitno ne pričakujejo, da jih bodo polidsti na m^nih plodih preizkusili tudi z alkotesti. Samo letos so jih na meji, ki spada pod Postajo mejne polidje Rogatec, ustavili kar 50. Kot pravi vodja tamkajšnjih policistov Sandi Kamenšek, so jih 15 tudi pridržali: »Problem, ki se kaže, je, da je vinjenih vedno več poklicnih voznikov, ki voajo daljše razdalje. Enemu od njih, ki je pripdjal s Hrvaške in je bil namenjen v Nemčijo, je alkotest poka^ c^ 1,04 milicama alkohola na liter izdihanega zraka.« Ker pa se je turistiôia sezona že začela, je pričakovati, da bo takšnih primerkov še več. Zato bodo policisti na mejnih pr^o-dih tudi v prihodnje pogosteje vozniku pod nos pomolili tudi alkotest. SŠol Trčil v pešca in pobegnil v soboto dopoldne je v križišču Mariborske in Kidričeve ceste neznani voznik osebnega avtomobila !Unault IWingo temno vijoličaste barve zavijal proti Teharjam. Na prehodu za pešce je trčil v pešca z rolko in ga zbil po vozišču ter odpeljal. Zaradi razjasnitve okoliščin naj očividd pokličejo na 113 ali anonimno številko poUdje 080 1200. Isti dan zvečer je do nesreče prišlo na glavni cesti Velenje-Vinska Gora. 33-letni voznik motorist je med prehitevanjem trčil v tovorno vozilo, ki je vozilo pred njim in zavijalo levo. Pri padcu je zdrsel v jarek m se hudo poškodoval. V nedeljo pa so morali reševald posredovati izven naselja Brezen pri Slovenskih Konjicah, ko je 59-letni voznik osebnega vozila trčil v 23-letnega motorista, ki je pravilno pripeljal z njegove leve strani. 23-let-nik je dobil hude telesne poškodbe. SŠol it.52-7.fMli|2009 ELA Prosta delovna rnesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zapo^vanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuŠČamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne Izkušnje, posebno znanje in morebitne druçe zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ' na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://wvwv. ess.g o v.si; • pri del odaja Id h. Bralce opozarjamo« da so morebitna napake pri oth javi mogoče. IK CELJE OSNOVhOiOLSXA cobrazfia mm ZA GfUDKNA DBA U/l KIHOÍNA OBA PRI mu SftUMW IK STDÛJHIH mSPiK imsix» ČAS. nsm a« «hcier efiAoentA MOIANIZACUA in ottui. aojl. ZAOOSROVA 32n^javas deuvkwtezpokuca cctuu • ivt câaft. oojjía £as. 3 mbbz. 12.7^ tiMIUfi lA^ KOVnSKD PROtlDVAL ha HBaUBWIUA DJl JL caj! <7.3000 CfiJS SREDNJA raKUCHA E20BM26A cas. 12 mesďcv. l7.7jb0fc ptobus. řflevoz.tub zw n vtmn. d.oíl, ufata sí sosa ceue $AB)IUA SntOKOVNA AU SPIOŠKA BOflRAaA mODAJAliC TUtSnĆMK AMfálAIEV li^í: PflODAJA niHSnÍMH AfWálAIEV. QOlOťBf ttó. 12 lfES(ÏV, 1].7^; IHTa£KrA. POOJCtJE ZA 0R&AM12ACU»E W nïïLEiŒlAUlE STORITVI HUfESM SOBOTA EULU PRâNOVA lAlCA Si «60 IlURSKASOBCrTA PftOEUUHI IN^BflR V MAARETU6U • H/h {S PfSPtSOa TA m UNE nuPD. pnnuA KOMUKAUE im ME HA mm PflEDVSn mOOBIVANJe Hm STRIUK. WSKDVAUE IH SKR9 2A SmUiti.SAM& STOJROnSAUE PONUn IK POGODB; OOUlíSl ČAS. i UFSBXV. 7.7^061 SHiPHA KAMERA NAQDNAUil KAOROVSKI OfQAnit 0^3.0. OIHAJSKA CESTA 21. lOdOUUBUANA zAMRDVAun rnahCni svnnvAiE ivt sm vakc pfli PESTRI izaiRi KvunFTHW mum, mèSM &A1 6 MESECEV. 117^009: ABOfA 31 2AmmMis2mf^mSi6t>m.mm 27j0muubuama MESAR usMiuumsauinjtnmmKm UUE IfiSQ u IMOmOAJa PfKSW HBK UOOli XUlCSf ČAS. e MESEOV. CeJSXl HESHHE EUL ŒJE. QSTA V TmVUE a soneaie PlfSKAfl fasaih • suoníaw h/t zakuuúia boa oga. mfái tf&. n biessv. ».72ns: aj PlSaiRE^ BWftA haodč sp.tbtbaftjeva uucaqlancfije VRTIAR infiiíitiB mM M/l mňsmiw»^ CE s SHSUM ZA HOfnWHJlBa mUVUAlJE IN vzbi2evau nxxm ui hapmv. vaaotsu VOST v MUSTRUI ■ U3QSTKL IMISOftSKA CESTA icsoncbje eiđobomštaut» umna u/t IIMTA2A CEVI POMOC Pfii w» Ttí) BRAiauE [m. mtài CAS. I2 HESESV. 11.7^ u ane KONSTWXCLM. trcovha » sm bm 0jla. sonce s. 3221tb1arje NATAXAH HATMAR A lA CARTE V HOTOU ^MAN CEUE Vl/t STREŽBA JBIl H PUAt CATEBME. STTIE2BA ÛHEViH MAUC mi POnK; NESQlOCiN ČA& 217^ «TTDN ZVONE STORHAN ÍF. fi&STILNE-KOTEJ ŠTOaUAN. fHlitSM CESTA 10.3311 áUVTER VSAVUUSNOOUU ffiIZER ÍRlZatSKA OOA • nUSSKA QOA. OEIÍIVW li6rOJE«AUUBUAliaaU|SAlílN [inoi.o(K& !{h tÀL 9 lum HABS DHD STQ» TVE H PQSRďHSTVa 0J)iL OfflO&UUIVA UUCA g. 38» ole HHZfR • H/t vse FRlZBtStî sttisnjl sarvaiue. p60al6vw£ las ^ OOltfEl čas, S HEsaxv. 2.aa» hrja noarve h tbovha 0.6íl ostav mbtm106 1» udbliana PnatCTWTQUBK REfBBa PftEVDZOV • M/h BUNJE fflEVQZOV V msharahai twomoi ni»^ 3 IKSaX. limm PWT ■ TB80VM GKTA nâlK Sf. IVEHCA ». S|] WJHK aCONOMSKJTUMIK rwennua • h/î kh^ue Km EVAJAUr PUCUKA PAMA. PAKTW^ RAME. ASHauSTRATnUA DfiA: D810ÍEK 12 besaïv. wm: st. 1r6 poslovne msm dm. ntíqtwa luca a 31« ccue strojni tthntk BEHREHTUPOSliNAKKZKPflBllÙIUMI lá/1 ununuuuc STWOVANJ ■ STAWVAUUN WS. KDOlOtSi CAS. ÍS.7J9DB: HPSA^AIL PODJETJE ZA UPUVUAHJE S STAHOVAUSMU HI^L DJ A. MUWClVAIUCAI.SWK&iE TB1NIK ZDRAVSTVENE NEGč VARUHUAI FB2»12 U/h ZAKTEVM) (ZVAJANJE UAKTVA. SOCttJIE (SffiU IN PROSTOCASOV. NM AffTTVKOSn TEH SOOOOVAHJE V PMSftAlU VQDEfUA mAWKOV. VQIBLIE IZUMUA 91 ZWVIIJEVUU OSMWIK ilVLIBUSHK PDTttI mUBiKOV. SOOaiMUUE S STARS). SntSMU, ZABOVran UPORAflVKOV nRVDDUJE EVtOUCS H OBVđ&Ulf VnUE PRO&fMMA 0 VS£H PSIHBSfr IUT«iH H 0»66l SfflnEMAH. n JIH0PA2Ani UPfKUiniM. CVAJAMA DEL W NAL06 V SIOAfi^ Z OEUIVIfll pianw po WVOnU NAOREiE)^ iiaiciiiicacas. ut^bib: ceki^zau^osmoa^ hjl kit n witm oosnia. uoomha10. moA varuhiuaf Ui/i imm (zvuaiui mnk soquk mk n prostocasov mh umm tb sodelovanje v proeftuu vdonia upoubnhiv. vdd0ue itvaiaua i zadoviuevmia osmnw tvubusor PtniEB UPOflAMUn. SODMUUE S STAfâ. SOBMU. ZAfiOVDM UPOflABHHIVTill VDOeUEEVneWX n OBVESCAWE vnuE PMMW O VSBI IIATWH n ORUaH snkmehfiah. u JN 0PA2a PH llP(»ABinii QVUAU Da M HAUX y SUADU z oeuvwh AAMDM PO HAVDdlll NAQfiEJDSU: oDUsCa Cas. 12 HSffv. 11.7J00D: corrsi za (ISPOSAfiUAlUE. QELO IN VAISTVO OOORNA. UKD-vQuiiaa^DoeBHA PRORSOR ŠPORTNE VZGO^ ^rmtsja mutm'mmn/la/isum' WUt SnaUAMJE H (ZVAJAHJE snm^^ ooa VSXSPM UPAUNKOV [ha POOBOCJU ff» THE VZGOJE). PnPflAVUAILX TQ SPBEUUWJE PURQK POmilL M STMKMIE OOniMBfTACUt snasvux s starSi. skhbnh. zasovorndci UPffiABWOV TBI nROXOVMH DEAVb Ul DfV^ NU INSTTTWJAIIL EVAJAHJE Oa IN NALĐ6 V SXU W ZOaOVHHI PIAWH imAMTlfl: NQOUI^ 11.7JQDe; SITTU ZAUSPOSAfiUAUE. OUH IHttIV S7V0 ooaflNA. Lûunnw 113204 oonha PROFCSMD€f»TOlOGU£ 'SKUPINSKI HAfilLÏÏATQR • HHTON H/i ORSANiZt RAfUE. SPREMUANJE H TiUmJi S7THK0VMEEA D&A V SKUPINI ItPtfUfiMIKOV. PRIPRAVUANJE m SPREHUANJE PIAMIV. POROÛL IN STROKOV« DlKlMENTMSJt SOOOOVANJE S STARCI SKRBNIKI ZACOVOftMKI UPOAASUKOV TIR SIROKOVNIHI OE-IAVQ n ofiu6Ni uennicuAHi. izvajars ob in NAUK v SUADU Z DťlilUMM PIAMM USTAKTUT: ooui^ Cas. b kseeev. center za USPOSABUAfUE. DELO W MRSTVO ODUHA. UKÛ-vuiaib.amoofiina 'vmea HAÍUTATUR • mm- ivt isuwz^ RAk£ ^ftmMLŘ M IZVAJANJE STROKDVIfifiA DBA V »lini UPOBABNIKOV, P(BPMVUIME TU SPnJANJE PIAHV. PORODI IN nWXOVK nkukntaojl sooaottu s siarsl sub^ iPsmmsmmíNmtmanw oe-ura H OafiH KTTTUCUAW. IZVAJANA oa i KUÍC v »un 2 OaOVMW PlANCHIffTANOVr: mioCarCAs. lu^a»; amzAUSPOSABu^ ut DBS M VARSTVO DOONA. UUVKA1132» UMVBtZnCTM MPIOMVIAM PSmOlM P8U01ÍC-ni 7017. N/t'svmw WaiOSTit NO a TEAAKVTSXO O&O z UPÛMfiUa ■ STARâ TBI (Z&aAA ANAMNEL PfUPfUM STSOIOVMM WBU. nouin.mdmpov. ARMS u KUtL m USEJAME IN V2DI2EVWJE nROKOVK domu-WAOJE B Evnet, oao V iiTQoisapuMfin STttniVNOt SKIjraUN TQ sooowu w USTUOUAMl 08IUVMVAHJE POSEBOI sont UPDftASVU» {hubc VEDBUSKE TÏÎAVt SPBTB AvnsnùnH wtenj ipo). miiwuEfíu itvaja-Ul NOVn (BUK « HETDO BUATER ORD6) RAZVOJ NO HI WBKmM IBll. (ZWJAMIE Oa IH HALÍK V SOAOU Z OQJWW fUHW PO luwmm HAOflf JOIEBA; QOLOČa ttë. 12 HESEE». iUM C» m ZA liSKSAfiUAUE. O&Q IN VtfSTVO OOSftNA. U}K0VIHAt0.a2(H006mA ul laško OSMVNOiOLSKA IZOBRAZBA PEftCA H/ÎPflAUEINUKAlUEPStllA. DOUiCa CAS. 8 HESECEV, II.TJm: T>ifíMANA OA. QRU2 BA DCBRESAPOblTJA. ZDRAVU^ (2STA6. 3270 LASKD OaAVECBRQ POKUCA POHOZNA OOA • WTAKAR • tBGKk STIIC^ V 60ST1IBKEH LOKAUL P0Hl2W KiA V KUHHUl DOUICEN CAS. B ICSS^L L7ÍQP»: 68STnjU JMC invec.&p.z&ui] ust a. itizanurikst BOUHČMNIEGOVAifC DCUUCAA ll/t NEGA SANKA. DOOtEN CA& 61« SECEV. 11.7200: THUUNA OiL QBUZBA OOHBA poďw. suwsttisnfi. 32n lato ZDRAVSTVENI TENMK ZBRWTVau IBRIIK • ZAflEVREJ^^ HEGA 60L uvx oeu]£a ča^ s bcsev, iitíia vmk HA iO. Oni2BA OOBIÍEBA POClíl». ZDRAVKJSKA sslxl32niaákd ORBANiZATtm POSLOVANJA V GOSTINSTVU {VSŠJ VBOJA KUtfUE-Wl ÛttAMZIRANJE. mJJPA KJE. VOOEIJE ■ HAOZSRNADDEUIVHHI PROCESOM Vft niHIHJA. OKKOVAIUE mMKS H HOnU TTATV JBB ^ HQHUlCa ČAS. 1t7J0Di: TKEWA NA OJI. DRUâA OOHE&A PDbiïJA. ZORAVUSKA ŒStA6.327BLASn) PROFESOR RílATEMATIKE POtfCEWNJE HATBUTIK M/l POUCEVAHJE Htr mum NA PfiEWNi snm oaoCa Cas. 12 tasaa. LTiOnrOSKOVIlASaA Pffll02ATRU-&alAIAimT1W6AfUEVAUlJCA2a. 3270LA&0 ue mozirje fRiZER nCEfi • IVl VSE HIZEftSXE STDUTVL sm^ BARVMUL nQMJâEVAU LAS^ DOUlCft CAI I MBQV. 2Z20QS: WTiA STQBfTVE K TTCOVMA &JLO. CESTA VMESTW UK». 1010 UU81JWA uesuwbwskekowjice OSNOVNOŠOlSKA (ZOeRAZBA GRASeaC OOAVIC • H/t V» OOA V GSAflBETit tm. 00U3Ć816 Mcsaxv, 13.7JgOS: 1ESA» STVO n EVUIWE 6M08W oa MWIK BRWJ HLU'. GAfiRlMJEl ík321B SiWmi HHUCE OOAVEC REZ POKUCA CCTUA-Wl'ĎSáUE POSUIVNII PMISTtniV li SIARMUUSnH tfeSTOUIV. OIUËN Ctí. 12 SSEV. L7m8iW SIWr^POOFlJE DJ!iL oolutavaujusismcaje STRUGAR STIlUŽBUE • snai2BtJE PWZVOOOV UE PBOIZVOOOV. UOini^ « DEHMAŽA eZUIE> SA ORODJA DOUCCN CAS, 3 ME^ I3.7ÍÍ»: HAflOVT PMCV50N0 (ZVDZIQ UVIBW PQOJíTA. iSL^mmmmmmi TESAR Of AŽEV TESAR • OPAŽANJE PLOSC. IZDELAVA OSTTtE^U. Dolocet Cas, o hesecev, 'a.iim tesarstvo n (ZViUANJE »AOflEKIK DEL HENRIK EiNFALTML. Sf. SABR(MJE 1K 3210 SLOVENSKE HUUICE GRAOOENIOEIOVOOJA 6IIA068I OOIOTDJA • H/t NEPOSftOM im HJE OaA HA OSJEKTU. KDOLOCei CAS. )VJm KDMStAD SRADfiatt. OWTTNL IKTAIAOJSKD IH PflĐGVOOHO POUETJE HX TOVAMIISKA CESTA 3. 32IDSIDVQI»EVMJICE NATAKAR HATWAR H/t'STRE^HMNE n Kil SPSJOI HAROŮl WQOftUA VKUMUft MOBimUUE PIfr HETA. UČENJE PROSTOROV H PftfitfU: DKÍltEN Us, 3 IKSECl V2¥A 6RAG6EM SEBKS H 6» nUtSTVO PETBt lESKEVM IP, TDVtilttiU ŒSIA mîziosunasxexûuce ZDRAVSTVENI HHMK zofwmvEM TEMK • pnmwHix • ivž: tao V ZDRAVSTVEN DEJAfflOSTl OODCBI CAS. t HESř CEV. IL^JOO: ZASEBNA PBWTUCHA AH8UANIA OAMR mmK ^ MRL SPEQAUST PtUOES, HE5TM TRS 17.221B SUJVem HMQ ZOBOTEHMK wKHBtiKnmifWH/hismQvbÉm RTTVE. DOUÙN CAS.3 HSaX. 11200S: SAWBTT STttfTVE» PODJETJI DiLD. RQWÍXA CESTA 261 3214ZRECE univerzttttnioiplomiraw ffiženir gradsfnl^a vnuA SRADDIÍCA H/I tehmCno vodenje KL HA OUEKTIK. neboioCen Cas, WXtA nn»AO sfunoA mm. iHSTAUiajsKa « proczvoong raUEU OJI. TOWMSkA ŒSÎA 3.3210 SLOV» as KONJ» EKWTOfl MEDICINE QBAVNU( brez SPEOALiZAOC 2 UCENCO m ZORAVMKA V SnO^ AUBlUm nedikc Cas, ii7jm zdmvstveni ook slovenske ko-UlCt HEST» TK17.321B SUIVĐISKE MWJICE ue *eiitjob piu ceuit vafoa KUUCAVNICAD • H/l' VAAIE. DfiUKOVJ^C KOVIN. OOlO&H Cas. s mesecev. IIUOSS; koval PRQIZV& OUA IN TffiOVMA. DM. UKAPfll iUSISJ s. 3Z23 lûxafsl&ismu AVTOMEHANK PIMOC PRI MeUMKU • U/t POMOČ Pn leiANOdl CiSCbUI voa DIRDCeN ČAS. 3 USES. 1t7Z90e: 8» «no. SERVtS M PROQAJA voa 3ÍI&. CESTA KOZJANSKSAOttEDA 11 a230SenjUR SREOfUA POKUCaiA IZOBRAZBA VQZHK rmrm ■ H/i opravua khhuska OBASTRArmJBI,l»UlCaCA&. U.7^ KM KlflUSKD PODJETJE SOUUB. OJ. OSU ISÊA OOBaOTMSKAl323QSE)flJUR ub*mmjirnijeliaïr SRSNUA POUnA BDaRAZBA VDZRK TOVOMtfiA VOZhA • H/t fUZMC TBS» VSRHA HUfiA. HAHABAUE. AAZKLAMUE. SIIA^ uSieui BQuAi CAS. S mío, ii?jm BUS TRGDVHA. mZVOOUA 01 STWfTVE. OM LA^ 1/a pvm LASE 1 B. 3241 PDOnAT niHAR VaiHAfl. IVt SAliBTDJIA mmVA JQH. UREJI^ NX BR£lf BC^ SQAOâSUE &VU; DttOtBI CA& B MSSV. T1.7JD0tTBNl OUMU OX ZDRA> VUSKA OSTA 2i 32» PSOCETFTEK VI&IA STROKOWIA nWtAZEA VOQJA PWtOCjATQSn • HASAVA. PR^ ML P8S0AM. ZAItAâWAWNJE. VOBOtf EWOC ZA106E. ANAUS nOBAJE. KABAVlQOSQVQRHOn lETlfiA.KOirTRIlUPl POSLiniAUAIlKSnNW O- oeuiov OQlOCOt CAS. e MESSEV. 30.7in: iA-6A0S TItSQVKA. PftOlZVOIHm fl SnWTVL OM lAiE Ifl PDOfUt USII B. 32(1 PO0UT POCnobN VOOJA n TBHKA • tADU KOinnXA TB6DVHSKE6A PDSLDVAtlA PD BOIAR POSPEŠEVANJE nODULANAUZE PRODAJE, ttík VE. ZALDGE ^ DOLOČEN CAS. 6 MESECEV. 3fi.7.200Sr JASROSTTfiOVWA. PfiCVODWAfl STOffTVE. OM LASE lyl, POOPIAT, LAft 1B. PODPLAT wveiewje SREDNJA POKUCfiA IZOBRAZBA TR60VEC / PflTMK M/l' UŠESA NA OaOVNEM MESTU TRGOVEC 60 SKRBEU ZA OKANŒRAWE n VDOQUE DQA V TRGOVM, POSPEŠEVANJE PRODAJI NAVQCVANje SnXQV Z NOVIM KUPtL OBISKOVANJE STMNK NATUENU, StaSBA ZA KUUCNE SnUM^ REOOIDCEN ČAS. 23.7.2009: TERMO SHOP DJil. TRaiVMA iN UÚENtfWS ZA TOPIOTNO H HUOflM) TlHHKa OSTA UUEV13320 VOfNJE PM)DAJAi£C mjhur • ivl oeui na bufiajw. oeld s sttianxak. pouenje pouc. sdftlranje kasa. axoCei čas. í msm vms; dm oRom ■ARU o ju; OMiaenaiARirT djsjí. vaeue. íalb( 1113320 vhbue usnjarski salanterist SAlANTHST/IMiKCnNARTBCTUJI. IVl samostojno »anje uianteruskm coelm b mm maiaiudi pripravuaim oba. razrez H0KTA2A izdelkov. ZAKUUdlA Bf ddoaiia dba v 6mantbiuí • ivl oou)^ čas. 3 msm 13.7jz9d6; bihart hams1m8. ojlo. vgđuc. r05kaesiaaa33nvabue euktrblaftenbterrw ûfktbomotrtefi-H/t ElfiOBO MOKTAŽA. ODLOČEN CAS, 2 MESECA, tfi.7job; AIV SL AVTDMATGAaiA wtdhka vdouia procesov. q jig. pfh^sudva cesta bb.332flVaEUE uftfvlrznetka izobrazba ucrmj • H/i pdukvanje pusa. ddu^ cas, u mesecev. 10.7.2006: glasona ^ run korun nâuski vbaje, jpmova cesta 4.2320 vnm MŽEfUR BSmunEHNIKE ZA ENER-6EI1UI inc. EUKTRD dip. • ll^t in& EiiKTRO HP. neda IOCEH CAÍ Z3.7JOOB; ATM SL AVTDIIATlZA£UA H TEHNIKA «)OEKJA PROCESOV. oiu). PK^fRNOVA CESTA SB. 3320 VELiNJE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO OEJAV> most KOtlEROALI^ jSAMDSTOJM, KA TERENU) B^t UMSTDJNIKDMEROAUST- PRODAJA CKiKOV M STORflTV WWW.EfHAJ{T.St}. DUO NA TEfiEMI n V RSAM. SAMOSTOJNA OSKRBA OBSTOJEČ» U pridomanie novw s111uk (zieaw pom «DEIAVA NABOCa. POROČANJE O KDKROALNM AVTIVNOSTIK DOIOC» ČAS. 10.7^ EfiHAÍT iuftknni& did. vaojl kdrdSm c^ zs 0. smmbut profesor omnolofikr SBBmíí ■ H/i OEFEXTOUX. OttíĎN ËAS. 12 HESECft aim CENTER ZA VZEDJa ZODRA-2PMAJE i mSAfiUANtf vsatJE. KBMCEVA CESTA 113329 VaBUE temm ■ m/t hrktqu& oeuiCa Cas. 12 ■58zv. hlzm sriei 2a vzbin. bim^ 2bmje ■ cnsabuanje ffilbut oosčett smmsaivafuE umneonnw «puwwum p9h0106 sreialbt or pshoiou au uvl dipl p9h1jk • psn. prefiusl boutel čas. n msB». mim zouvsnei odh vaauE. v«mcesui.332«vq0ue audbkn GlASBaiK wtarist ocrihj • irt poucevaiue. odujcen cas. 12 icsř-ll7jab;aasaeha s43u mut kd8w kdíe^ sn vclbue. jenkova etsta 4.3320 vtlbue akaobibsxi gaasmnk 0r6lavec bcnaj • wt pđucevanjc. ođuca cas. qasba Sola run korun kdželjsiq vasue. jbiim(sni3320va£fue AKADaisn GUSBENIK PIANIST MnBJ M/t POUČEVANJE. OOLfiCER CAS, 117 JOM: OASSeU àlA RUN KORUN Kfl&jsn VEEWE. J»K0VACESU4.332«VaBUE AKAUXASU GLASB»« RAVRST UâTQi M^ POUČEVANJE. DOLOČEN ČAS. 10.73»; OASBttA CûU FRAN KDNUiniZEUSN VHBU. JENKOVA CESTA 4.3326 VELENJE uCnBJ Wt* POUCEVAIUE. OOLÛCEN CAS. 10.7Í06S: GLAS8ENA Sou RUN KOHn KOlEUSXI VELDUl JENKOVA CESTAf 3320 VUMJE AKADEMSKI mASDENIK VlOlOČCUST učnaj'POLIČEVANJE. ODUlCa ČAS. 12 MESE-SV. 1B.7iD0t GI>S8»A nAN KOnn KO2ELK SH VOniE. JBtKOVA CSTA 4.3320 mstf AKAOEM»U 6LASD£IIIK KfTAftlST U&nUM^' POtlČEVANJE. OlUâH CAS. 12 MESECEV. lUm GLASSENAŠDU RUN KORUN KD2E1> » VUENJ^ JOKOVA CESTA i 3320 VIUHJE AKADEMSKI GLASBENIK KOIfTRABAStST LATUJ • POUČEVANJI OOLOCEN ČAS. 12 MESE^ SV. 1B.7Zatt; GUSSIM SttA RUN KOftU KOŽEU-»! VHBUE. JenOVA CStA i 3329 VEBUE AKADEMSKI GLASBEIMK TOLKALA UĎTEJ • hVt POUČEVAN». (»LOCel CAS, 1? HESE> EEV. »17^609:61AS68IA SOA RUN mUH MI2BÍ Sn VHINJE. JSnOVA CESTA 4.332B VB£NJE AKADEMSKTGLASBEMJK OftGUVEC UCTËJ • ivt POuCcm, SOLOCEN CAS. U sv, larzeai 6US8EHA Seu RAN nKM nËHi su VfiíWE. JOIXDVA CEStA 4,3321VE1BUE AKAOeWSW GLASBENIK SPËCUUST SOIOPEVIC UCnELI • M/l POUČEVANJE. DOLOČBI ČAS. IZ ItfSř CEV. UITJON: OLSKNA âMA PBAN HO«M ni2fi> SHVEUU. J0IHNAaSU4.332fl iHBUi AKADCMSKI GLASBENIK SAKSOfONIST UCriEU • M/Ž: POUČEVANJE. DOLOČEN ČAS. 12 HESE-OV. 1B.7iOtt: SLASffiNA Sou PBAN KOfllM KQ2B> SH VHBUE. JAKOVA asu 4.3320 VELBUE AKADEMSKI GUSSSIRL VttUNtST U&IEU • M/i nnČEVAfLK. DQLÍ3ČEN ČAS. 12 BESE ŒV. 19.7J00a' 6US0EHA SOIA RUN KOHW K02EIJ-sn miMl JENKOVA CESTA 4,3320 VELENJE AKM>»BaU 6LAS8£NB( PIANIST UČrnU 'M/l POUČEVANJE. DOLOČEN ČAS. 12 MES& CEV. 1B.7J0QS: GLASBENA ^ FRAN KORUN KÍ3&IJ-S» va£NJt mm cestai, m veme AKADEMSKI 6IAS6EPMK KARRST LiCrTHJ • POUCEVAUt OOU)ČEN CAS. 12 MESE^ SV. OASSENA SOIA RUN KOHN KO&U-91VELÍ7UE. JE7U0VA CESTA 4.3320 VaEUE ub IZ tc OSNOVNOSOiSKA KZOBftAZBA SKLASlSâlIK i • hVt' P^IP^ OOfiAVMC a NA> UADNM NAUKOV, POSRUnVAUE OOtajHETDV Sfr OOAVCai aAClDbUNâJ PfiEVZBI BLAfiA. StFUE KDMISONDV. PDROĆKO O ZALOGAH M IVENTURE. ROHCnUUNJC dUfiA V SKLADiSCU «UČEN Cas. 3 «eSE£E. 1 l.7.aaB; AOECCD HI. XADRWSa SVETOVANJE. Oil D PDOnĆMCA SJE. UUCA Xnr. 0MZUE6.30ncEUE DELAVEC V SSADâU SnADâUK L • Mrř Ptf^ PROSTA D&A V SKLADttl. RDCKI PmAUA 61AGA NA PALETE PO OOBAVNCAK. $THJE PROSVOOn R piuvw1zbm blafia. koheonuje psozvt^ OOV: DOUČa ČAS. 3 HSZ. 1172088: AIBSI Hi. KADROVSKO SffiTUVANK. OM PODUteA CaiE. uuca nv. mzue L 3888 CEUE VUCARBT • M/t UPfUVUAU z MUČABjaL «PUAOIA JHAfiA. AAZKAQAUC HI NAKLA8AUE TDVOAMH VDZL IZBIU PIAVE PlUE PAlflf PG «SAVMCAH ZA NAKLAD. RAZKLADANJE ■ RAZVOZ V po imnflN pfumuk ŠKEMRÁME M-LHTtt USmV PRI HAKIADAUU R RAZXLUUNNI: oqucen čas. 3 msaí. n ?» adgid hju KAffiOVaOSVnnVANJE. du. POOMâKACaJE. uuca »v. dtvizue 13888 CEDE deuvecb^poklba KROVEC PDNOČNK • Wl W&IA DBA PRI Oft novi sluei ■ ostrežu. oolisča čas. 3iescq. satioea: tesaaji TESUSTVD. kmvstvd, sta)» NO KLfPARSTVa ZAKUDČNA KU v SRAOGE VSTVU. TKOVHA DJID. POMDOR 7 A. 3381 TAft» GRAMEM DCIAVEC eftAOBENI delavs • BHnAVM OEU V Snfft Nt. NEOOUlCa Cas. 8.7^ aUDBOM GRADBENO PODJTTJE USL UUCA ivamce umaiek I 33H) 2al£c POHOC m GHADKNM DO» • IVt RAZJU GUDGE* NA DEU. OOIJ)Ć3I ČAS. 3 MESO. 8.7Z0Q8: GfUDK U^ M ZAtUUČNA dELA V GRAfiSENĆTVU. VXG. ELH. MiUUA $01UA Sf. BfSG pm nU&J 3313 POŽELA nSAR TlSAfl • hVt TE&USKA OEIA, KDOIDČEN ČAS, L7JQn: 6RAĐIKĐH GRADfiOO PODJETJE DJIJI UUCA IVANKE UfUUEK 1.3310 ÎAIK ZIIMR ZBAR N/l ZAARSKA OEA. HEDOLH&N tfi 8.7206; GRADUM 68AOeEIIO PODJETJE OitO. UUCA IVAN« UflAXa 133rB lus vozmK Visn TUVOttffilA WUHA • It't'PKVOZ H RAZVOZ TOVOflA PO GRAOeâH NQXIOCEN CAS. 1.72809: GRADKOM 6aU)68IO PODJEUE m. lUCA IVANKE ttAUQ 1.3318 Uta: KUUČAVNIČAR KLJUCAMAR • M/t PROCVDMiA OSUJ N OGRAJN« VUT OOIOČENČAS. B MESESV. 172889; U3âVAfl 8 THEMKHBOH PRQCVDOUA aOniČN» STDOIEV N HAfflAV. VARUff BI RSULAOCXETB-VKE. DAD, U3ÔCA « SAWX 66 a 3313 POIZBA STROJNIK 6RAMENE MEHAMZACUE STROM TtíKE aUÛGENE MEHAMZAOIE • M/l EZKDa ZASn, KAKUMNJE KA OOnrU TB8Nt HEDOLilČEN CAS. 172888: BWKM SUDBENO PODJnJí fLÛSL UUCA IVAWÎ URANJEK 1. 331B ŽALE SREDNJA POKliClU EZOBAAZBA KUMRCA V ĐOMACEM HOT&ii • OaO POTEKA V RD GA$KI StATW M/t (SPffiPtSOM lAIZVtfi OM*). KUHUUE ODH^ KOSK. VECERU. PfVRAVA ZATR* KOV. nČASMO Tin A LA CAflT STDRfTVL'OOlOČB CAi 12 MESflïV. 1X72088: SKUPINA KARŒRA NA> QONALNI KADROVSKI 0PEJU1ER OJU. DUNUSKA CESTA 21, moimiMA UNIVERZAINA OSEBA ZA STREŽU^UItEJAUE SOB H CĆCEME DELA POTTKAV ROGATU SLATWI • (S ransoH lA I2WI íůry ooiočei Cas. 12 MESECEV. 13.72081 SKUPHIA KARIERA NAQONAUI KADROVSKI OPERAIEfl OiLÛ. DUNAJSKA CESIA 21, )WIIJUBUANA KUHAR kulur Z IZKUdUUH • M/l' KUHANJE DNEVNW 088QK0V. GOTOVM JSI A LA CAFTL HONUČEN ČAS. a&72B89: MTIM Zm STORMAN SP. • G& S1tH& HUmj STDIHAH. RUSKA CESTA 18.3311 $aff?TUIVSAVttU$K)DOUM GRADeCWTEHMR GfUDKNI BamOBJA • Krl V0D9UE SKUPME «A GRADSSČU, RAZPOBEJANX OajIVK SiE, NBJQUV Ca ČAS. 172881 GHAOBffiH GRAUaQ POUEU DÍLO. UUCA NANKE URANB1.33» žaie hâmgaadbsiâtva VMUA GVn^ • M^ VD88UE N eVAJAWE B GMDSISCA. leOUlČBI ČAS. 172888^ babobi GMSean PODJETJE flJLD. OCA U«S AAIB 1.3)10 2ALE UffVERZnnW mpldmnanbu3l8d. BiKT VODJA RA&HMOnVA II niANC . iV^W U OfiGANQAJlJA. KOOniUfUA ■ RAKDB RAI račundvoma fimčm ■ BWiftOTt (Si NAÍSimANJE ■ SSejM RSATKOnín ■ ODLGOnČNM RNANCHH NAČRTOV, GSBAVA POSUm H STATSnCMH POROCl. PRffflAVA « tZOEUVA UfTBMH OBaACWO)£ (ZVAJANJE ttS£C> NE KONTKU PRAMUQSTIH PRAVOČASNOSTI EW œniRAUA POSUIVni OOGOOON V PfOUJl NA> SAVL savsi ÎB GLAV7U KNffi. IPD,: IBXUČEN ČA^ 172089: MATJAÍ M9(TA2A, ZASTOPAME M POSREDOVANJE OJU. PETROVCE IIS B, PETWVCE, PETRDVČE lis 13301 PETROV& Bob Kar HOTEL celjska PRVI IN EDINI BOBKARTV Internet ni vaš najboljši prijatelj Ker smo v sodobnih časih, ko je »intemet naš najboljši pri jate] j«', sem si tudi jaz priskrbela televizijo preko satelita. No, Id sem zadnjična Animai Planet pedala neko oddajo» v kateri so prikazo* vali resnične zgodbe o reée-vanju živali. Ena izmed njib je bila o labradorki, ki je padla v deročo in ledeno reko. Psička se s sprednjima tačkama oklepala ledene ploskve, ki |e plavala na reki, a iz vode se ni mogla potegniti, ker je bil tok reke prehi- ter. Pa ji je na pomoč priskočil gasúec, ki je počasi prilezel po ledeni ploskvi do nje» jo klicai po imenu in jo poskušal pomiriti. Kose ji je približal in jo prijel za sprednji šapi. da bi jo potegnil iz vo-de> ga je psička nepričakovano močno ugriznila v obraz. Gasilec je močno krvavel, vendar je bil odločen, da psičko reši. Ta je med tem zabredia v deročo vodo in ji je grozilo, da se utopi. A gasilec ni premišljeval in se je pognal za njo v ledeno vodo, jo prijel z MAČJA HI Vse muce, ki danes iščejo dom, 50 zdrave, cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane oz. kastrirani, večinoma testirane na FeLV in FIV, označene z mikro-čipom, 2 odpravljenimi paraziti, socializirane in navajene bivanja s človekom-Zanje iščemo dom, ki bo izključno notranji, posvojitelj se zaveže, da jih bo kvalitetno hranil, redno cepil proti kužnim boleznim ter po potrebi zagotovil veterinarsko oskrbo. Za vse informacije v zvezi s sterilizacijami, kastracijami in posvojitvijo muckov lahko pokličete na 051 326 877 ali 041 426 562 ali obiščete spletno stran www. macjah i sa. si. Ka) se vam zdi, bi bil dober stenski okras na tejls oniiuni steni? Ne. prav imate, pes je u na kavč in ne za na stano. (7141 ) Ju sem pa očitno 2elo pomemben kuže, saj so me posedili na rdečo preprogo... (7140) eno roko in jo dobesedno zalučal v reèevalni čoln. Psička pa nj bila več napadalna, ampak jebila najbolj prijazna in prijetna psička na svetu. Kaj je prijelo labradorko, da je svojega rešitelja ugriznila, namesto da bi ga od veselja obliz-nila po obrazu, ne vedo. Verjetno je bila na smrt prestrašena, gasilca pa prepoznala kot grožnjo in ne kot rešitev Nauk zgodbe: če pomagaš živali v težavah, pričakuj nagonsko obrambno vedenje. A naj le to ne odvrne od pomoči živa- li v stiski. Morda ti kdaj vrne uslugo. Do naslednjič lep pozdrav in ne pozabite - žival je vaš najboljši in najbolj zvest prijatelj, ne internet. rOTNA ŠTARKEL Uradne ure: pon-pet, 6h-16h; ogled živali: pon-pet, 12h-16h; sprehajanja po predhodni najavi: sob in ned, 10h'12h; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-06-00 Pande je 12-tedensk8 muca, slabovidna. Joj. nujno potrebujem frizerja! Mič styling je predetec. Kristjan je verjetno polna zaseden... No, je. bo paČ morala mc^a voterinerica biti tudi moja frizerka. Klavdija, kje se obiraš tako dolgo? (Kals) Kjeífflatezdajtistobriiem9ZO$ébn naroCnBca Novega tedrHka. Meirtioiii^ono ugodnoMl m ne preneselo v ttcmlectale letol IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rTAKOJSNJE IZPLAČILO! Zneski Od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITEI PE MARIBOR, Partizanska S tel; 08 200 16 20. Q4C633 332 PE CEUE, UKca XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30, 040 633 334 storitve (f.o.o.j aft« I (Skupina 6, Fînsnftnas OuMjaj^S^OOOLjv^ PRODAM MOTOR ski/ter prodom. Tdebn 041 868-291 337Ô POSEST PRODAM Ui(nu$l(Oz8djgâ,oMicffW \am, 5.D00 m', prodom po 7 EUI^n^. Telefon 04) mtl. 3016 ÏÏAROVAHJSKI oMd zdelmíco, Holonev hrib, prodom. Tehfon 041 642-966. 3030 ......— - POlOVKO h», s posMm vhodom, ločenimi prildjuSn m vrtom, prodom. Telefon 031 33^909. &X0 STANOVANJE PRODAM STANOVAHJE vRogi^Slolini, S4 m^. pco-dom za 51.000 EUR. Tefefon 041415-022. 3010 STíWOVAMJE. 29.64 m". Crabelno, pn^m ia27.000EURalioddom.relebnl}41 820-754. 3111 ENOSOBNO slonovanje v Celju, 28 m^ no novo zmolimi sfroSii, prodom zd 32.000 EUR.Telefon 831 63U3S. 3113 tep^ii Oddamo |Mfeil0 a vili«n(J vSmB^iu. po 60 EUR ns ar V soboto. 4. julija 2009 seje od nas poslovil CIRIL KROFLIČ -CIC Pogreb bo v sredo, 8. juiija 2009, ob 14.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Žena. sin íd brat z družinama 3117 OSTALO ODDAM GAJUŽOvCerfuoddom.TdefonOSl 348-302. p PRODAM MEŠAliC zo belon, stojeô, nenoveô bojler, vhodna vrgto, gortlec 20 odpodno olje In namizno stružnico (mco prodom zo-rodiselHve. Telefon 031 335-989. 3oeo PRENOSNO Uimo zd ^uiovonje, robr^eno dve sezoni, prodom po ugodni (eni. Telefon 031 759-679, (03) 5777-294. HlADfLHlK, zomrzovolno omofo, skrinjo, prolni stroj, siHilni str^ televizor pr^ do m. Telefon 040 B69401. 3114 PRODAM HRASTOVA drvo. suho, okolico Pnbt^o. prodam. Tdsfon 051 310^22. 308) PRODAM KilATKIN)lAKE modre britonke, z rodovnikom, prodorno. Vec informodj po telefonu 031 6644)27; bri@kikicat1erY.info: www.kikicatterY.info. n m ovte m ovno prodom v okolld Loškego. Telefon 040 842-567Jož^. 31CO DVE lelici m bike prodom oli menjom za monjkTeleion 031 783-636. 3106 BIKCA simentob, storego tri mesece in pol, tezkego 160 kg, prodam. Telefon (03) 5730-790,040 342-523. laro PRAŠKE, od 20 do 1401^ in bikce, šmefltd-reda m uiumosti b sveta gla$i»e in mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in pritmok: bij: Datufli rojstva: Uiiu: Nepreidicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za pcucbe oaro^iSke slu&c Novega tednika Pod|ei)e NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko âro! Podjetje opravlja Časopisr^o-zđIožniiko. radijsko in agencijsko-! ržno dejavnost Naslov: Prešernova 19. 3000 Celj?. telefon (03) 42 25 190, íax: (03) 54 41 032. Novi lednik izhaja vsak torek in petek» cena torkovega isvoda je 1 5ÚR petkovega pđ 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpećan Veler. Narcînine; Majda Klaniek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR, Za tujino je leina t\aroČmna 1W,20 EUR. Številka transakcijskega ra^na: 06000 00267S1320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vra^mo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan E^mih. Novi tednik sodi med proizvode, za latere se plačuje 8.5% davek na dooano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalruákj prelom: Igor šarlah Oblikovanjem www.minjadesign.com E>mail ur^ništva: (ednik®nt*rc.si E*mail tehničnega uredništva: iehnika.tednik<§>nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urânica iníormatívnega programa: Janja intihar E'Hiai]: raá:o@nt-rc.si. E*mail v studiu: inio@radiocdje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokjič, Brane Jeranko. Spela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Seliânik, Branko Stamejčič, Simona Šalinič, Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Kovem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: 211atko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klencn^k, Nina Pader. Rok 2^1ožník. Alenka Za- puâek. Marjan Srečko Telefon: (03)42 25 190 FaxJ (03)54 41 032, (03)54 43 SU Sprejem oglasov po elekt. poŠti; agencíja€^n(*rc.sí Usodna lubenica Zadnjo majsko soboto sta dâ dâhnila Nataša Užmab iz Sv. Šteiana 1er De ois Samec 12 Cel>a ter tako potrdila svojo zvezo najprej pred matičarjeni v Ipavčevi hiši v Šentjurju in nato še v cerkvi sv. Štvána. Ob strani so jima stali številni svatje ter prići, Nataši sestra Polona, Denisu prijatelj David. Zaljubljenca sta se spozna* la. ko so Denisovi starši ku-plii vikend - zidanico z vinogradom - v Bukovju, kjer je živela Nataša. 1\idi sin je vedno pogosteje zahajal v te kraje, saj mu je prišlo na uho, da imajo pri sosedovih mič-no hčer ... Vztrajno je iskal informacije, hodii okoli njihove hiše, celo do slike se je dokopal. Potem m več zdržal, moral jo je videli. Z mamo sta nekega dne Šla v trgovino v Šentjurju, kjer je Nataša delala med počitnicami. In ker se nista mogla spomniti, kaj bi sploh kupila, sta šla iskat - lubenico- Verjetno je bila lubenica sladka, še slajša pa je bila ljubezen, ki se )e počasi razvijala in zorela. Zaljubljenca sta se odločila za skupno pot ter si spletla gnezdo v hiši Natašinih staršev v Bukovju. Poročni dan je bil »požeg-nan« z rahlim dežjem, kar ni pokvarilo dobrega razpoloženja. Presenečenja za nevesto in ženina so se kar vrstila. Ženin se je kar skočijo odpeljal po nevesto. Pred Ipavčevo hišo so ju s poskočno melodijo pričakali Vagabundi. Pred cerkvijo sv. Štefana ju je pričakala še domača folklorna skupina ter pevska skupina Štefanski fantje, pri cerkvenem obredu pa so pele Natašine prijateljice Iz cerkvenega zbora, Ave Marijo pa je zapela nevestina sestra. Sveto mašo za srečen zakon ter zelo lep poročni obred je opravil nevestin brat Matej, duhovnik lazarist. Svatom, ki so se zbrali, so večkrat ušle solze ganjenosti ob lepem dogodku. Približno osemdeset svatov se je nato do ^odnjega jutra veselih v gostišču Lesjak v Gorici pri Slivnici ob zvokih ansambla Se pa še. Prijetno utrujeni in srečni so svatje odha-^ j ali proti domu z mislijo, da bi sreča, ki jo mladoporočenca doživljala v teh dneh, ostala večna. PU Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Poldičite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19. Celje, e-mail: iednik<5»nt-rc.si ali telefon 422S-100. FOTO TEDNA Foto: SHERPA i-í* s»- I Mmi ^ •h l^» .-.i» J . à ^ S potrpljenjem do zlate poroke Petdeset let skupnega življenja. Magda in Peter Jazbec Iz \^lhar)eve ulice 4 v Celju sta drug ob drugem zdržala dlje, kot je bila stara večina zbranih v soboto, 27. jtiAija. V?i 30 se strinjali, da sta potrebovala veliko potrplj^o)^ Kot vsak zakonski par stase tudi onadva na začetku spoznala v sreči in ljubezni. Zaljubljenosti. Marsikaterosladkopodrob-nost sta tako zagotovo ohranila samo zase. In čeprav jima spomin že peSa, zagotovo ohranjata spomin na sladke začetke. Svojo zaljubljenost sta pred Bogom okronala kmalu, kar je danes že redkost. Potem sta začela oku^ti. kaj pravza-prav zakon sploh pomeni. Sedemletna hči« štiriletni sin in presenečenje: dvojčka na poti. Danes bi ob vsej možni tehnologiji in pripomočkih vsi poveličevali starše, ki zmorejo takšno breme. Magda in Peter sta to zmogla ob bombažnih pleni-cah, brez avta, brez telefonov in dragih otroških pripomočkov. Pa vedno rečeta, da je z voljo vse šlo. Magda je skrbela še za svoje in moževe starše. Zraven je ho« dtla še v službo. Peter je služil denar» popoldneve pa izkoristil v svoji delavnici in naredil vse tisto, kar ni bilo mogoče kupiti. Ogromno lepih omar, igrač in okraskov je nastalo pod pridnimi rokami. Ko so otroci odraščali, je bilo lažje. Toda hkrati je priBlo novo o^obje. Poskrbeti za starše, jim z dobro voljo vračati ljubezen. Tudi to obdobje je zahtevalo veliko odrekanj. A sta vseeno bila dobre volje in rada skupaj odšla tudi na kakšen izlet. Danes sta zgled, da se splača potrpeti in negovati življenje v dvoje, saj se le tako vsa družina zbira ob praznikih znova in znova. Naj ostaneta čtm bolj zdrava še mnogo let, saj se bo družina le tako lahko zbrala skupaj še velikokrat. SM Naporna fantovščina Marija in lilije Marija Jalšovec Iz Celja že vrsto let pomaga ljudem na enem od telefonov za pomoč v stiski, In to, po odzivu klicateljev, uspešno. Kot kaže, pa ji s prijazno besedo uspe tudi pri rožah. Njeno stopnišče namreč prekrivajo čudovite lilije. Kar pet razUčnih vrst tvori živopisano dobrodošlico vsakemu, kj jo obišče. Veselja do cvetja Marija ne skriva, saj ji ukvarjanje in druženje z rožami, tako kot z ljudmi, veliko pomeni. In ker so njeni prijatelji večkrat namignili, da bi za njeno lepo cvetje morali najti prostor v našem časopisu in jih pokazati še drugim, smo njihovo idejo res uresničili. Le poduhati jih ne boste mogli. AK, foio: GrupA