Številka1343 TRST, v soboto 12. decembra 1908 Tečaj XXXHI IZHAJA VSAKI DAN t tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične čtev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-a&anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moć I NAROČNINA ZNAŠA n vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■&roenlna nm medeljako tsd&nj« „EDINOSTI44 «tan* : —— letno K 5-aO, pol leta 2 SO ■ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Pottno-hranllnRnI ra?un It 841 652. TELEFON št 11-57. BRZOJAVNE VESTI Zveza med Avatro-Ogrsko, Nemčijo in Bolgarijo? CARIGRAD 11. List „Sabah" javlja: Turški komisar v Sofiji poroča, da ga je bo'garska vlada oficijelno obvestila, da je Bugarska 'sklenila zvezo z Avstro-O^rsko in IsemSijo in da se mu ie z bolgarske strani namignilo, da bi bilo tudi za Turčijo umestno, da se pridruži tei zvezi. TURČIJA. SARAJEVO 11. Trgovci v Priboru in Pripoliu so se obrnili na cdbor v Soiunu s prošnjo, da se preneha z bojkotom, ker so brezpogojno navezani na avstro - ogriko blago. Maroko. TANGER 11. V Tangerju je bilo prečitano pismo Mulej Hafida, v katerem se zahvaljuje, da ee ga je priznalo sultanom. Ob enem poživlja svoje podanike, naj bodo mirni in naj tudi z inozemci žive v miru. Nesreča na železnici. BRUSELJ 11. Na kolodvoru v Tour et Taxisu sta trčila skupaj dva železniška vlaka. Dvajset oseb je bilo ubitih, sedem pa težko ranjenih. Austrijski državni zbor. Odsek za poslovni red. DUNAJ 11. Na današnji seji odseka za poslovni red je min;ster3ki predsednik nagla-šal potrebo reforme poslovnega reda. Odsek je izbral posl, Steinvenderja za poročevalci ter sklenil v kratkem priredit generalno debato. VeČina govornikov se je izrekla za pomnožitev predsedniških mest, da bi bili v predsedstvu zastopani tudi Mslorusi in Romuni. DUNAJ 11. Ko so bile prečitano došle uloge, kar ,ie trajalo le malo ča?a, je zbornica nadaljevala razpravo o proračunskem provizoriju- Posl. Hribarje polemiziral g poslancema Malikom in Marckhiom ter zavrnil trditev, češ, da se je v Ljubljani vsklikalo rZivela Srbija 1% kakor neresnično. Rekel je, da prihaja poročilo posl. Maickhla, da je bila v Ljubljani razsvetljena podoba srbskega prestolonaslednika od t. d, ker so v izložnem oknu „Slov. Naroda" z najnovejimi brzojavnimi vestmi razstavljene tudi slike, razglednice in po3obe oseb, ki stoje v ospredju dnevnih dogedkov in tako je bila razstavljena tudi podoba srbskega prestolonaslednika, vendar se pa to ni zgodiio 2. decembra, marveč že prej, ne da bi se bil kdo nad tem spodtikal. Govornik je rekel, da je neresnična tudi trditev, da je ljubljanski občinski avet sklenil imenovati eno ljubljanskih ul c : „Ulica 20. septembra". Političen panslavizein ne obstoja, pač pa panslavizem srca in krvnega soredstva slovanskih narodov. Posl. Hribar se je pritoževal o zapo*tav-Ijenju Slovencev na polju šolstva, izrasti srednjega šoUtva ter je odločno zahteval, da se ustanovi v Ljubljani slovenska visoka šola. — Govornik je zaključil svoja izvajanja : Aneksija Bosne in Hercegovino je Jugoslovanom getovo po vOiji, toda mi svarimo tam pred tako Deltiko, kekor se }o vodi na Hrvatskem. Slednjič je izjavil, da je vladi dolžnost, da na pravičen način uredi jezikovno vprašanje tudi na ;ugi države. (Živahno odobra\>n]e na strani Slovencev). Pori. Soukup (ćt ški socijalist) je odločno zahteval, da se takoj dvigne nag i sed v Pragi. — Grof Sternberg je strogo kritikoval in Hercegovini prekoračila svoj mandat (Mej- politiko M'adoćehov, ki jo je imenoval politiko za mandate in politično komedijo. Očital je voditeljem češke politike njihovo stahiče v srb*k*m vprašanju, ki da v sedaniem kritičnem trenotku tem bolj obsoje uredno. Pozval je vse narode, naj se ozirom na unanjo nevarnost združijo v korist države. Potem ko je govoril še posl. Wittik je bila seja zaključena. — Prihodnja seja v ponedeljek. __ Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 11. Zbornica je nadaljevala razpravo o preračunu. Govorili so poročevalec Hoitsy, Kole min Thalv, Surmin in Geza Pclonyi. Odkritja Polonyi-a. bi moral biti tudi polom slovenskih socija-listov ! Posledice. In to je v resnici! To pa še iz druzega razlega. Ni dvoma, da sedanje kolobocije v Socijalna demokracija in slovensko delavstvo. Govor g. d.ra J. M anđića na javnem shodu političnega društva „EdinoBtu dne 29. novembra 1908*). Razsulo v italijanski soc. demokraciji. Častiti zborovalci! Kakoršno življenje, smr t, pravi star pregovor. Ž vijenju taka Posl. Poloi.yi, bivši pravosodni minister' socijalne demokratične stranke v njenem 20-koalicijskega mini»t^rstva, je med veliko; letnem razvoju je morala slediti usoda, ki jej senzacijo razkril natančno vsebino pakta,! je sledila. In ta usoda je naravnost grozna, aklenienega leta 1906 med krono in zsstop-1 „Stranka je demoralizovana, li*t mora v niki koalicije, ko je prišla sed»n;a vladi na j kratkem nehati izhajati, btrokovne organiza-krmilo. Pakt obsega osem točk, ki s >: 1) i cije so v popolnem polomu" — .toJ.se PODLISTEK. Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjcjetfiča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. — Vi govorite tako, da bi me potolažili, je zagodrnjal Bjelavzorov. Zjinajida je pomežiknila. — To vas tolaži ? 0... o... o... vojščak! je rekla nazadnje, kakor da ne bi mogla najti dragih besed. — A vi, monsieur Valjdjemar, bi li jezdili z nama? — Meni ne ugaja ... v veliki družbi... sem zamrmral, ne da bi povzdignil očes. — Vi bolj čislate „tete-a-tete" ? ... No, svobodnemu svobodo, blaženemu . . . raj, je spregovorila vzdahnivši. — Stopajte, Bjelavzćrov, pobrinite se! Potrebujem konja za jutrajšnji dan. — Da; a denar od kod ga vzeti ? se je vmešala kneginja. Izključenje vprašanja poveljstvenega in službenega jezika v vojski ; 2) Indemniteta in normalni kontingent za vojsko za leti 1905 1906. Pri tej točki je bilo baje dogovorjeno, da pride do povišanja kontingenta le tedaj, ako se izpolnijo zahteve glede poveljstvenega' jezika ; 3) Odobr tev proračuna za leti 1905 in 1906 všte?ši vojne kredite, ki so biii že ^_____ w vsprejeti v delegacijah. Nadalje takojšnja i 8trašeno izvolitev kvotne deputacije in delegacij ; 4) Inartikulacija že sklenjenih trgovinskih po-godeb z manjšimi državami in avtonomnega carinskega tarifa. Glede razmerja med obema polovicama države je prepustil viadar vladi svobodno roko; 5) Odobritev hrvatske nagodbe ; 6) Oprošćenje Tiszovega in Fejerva-ry-jevega kabineta od vsake materijalne odgovornosti ; 7) Sestaviti se ima vlada na podlpgi 1867. leta iz zastopnikov koaliranih strank ; 8) Vlada ima nalog, da izvrši vse te točke in slednjič, naj uvede splošno volilno pravico na vsaj tako široki podlagi, kakcr je bila določena v načrtu tedanje (Fejervary-jeve) vlade. Po izvršitvi teh nalog ima vlada skrbeti za nove volitve in po teh vclittah odstopiti. Govornik je na podlagi tega pakta očital ministru za notranje stvari Acdrassy-ju njegov nedemokratični načrt volilne roforme. Ako ni liotel izvesti splošne volilne pravice, tedaj je moral odstopiti. Posl. Polonyi ;ie cmenil, da povišapje kvote, revizija poslovnega reda, aneksija Bosne in Hercegovine, povišanje častniških pleč niso bili zapopadeni v paktu, z*to da je neodvisna stranka več storila, nego to, kar je morala, med tsm se ni v vsej tej dobi niti za ped približala uresničenju svojega programa. Giede hrvatskega vprašanja je govornik omenil, da je položaj na Hrvatskem postal bolj nevaren, izlasti radi aneksije Bosne in Hercegovine. Mnogo daia misliti že dejstvo, da je bosanska deputacija v Zagrebu proslavljala ne na ogrskega ampak hrvatskega kralja. Govornik je pripomnil, da bi bil še čas, da Ee z vso eneržijo stori konec takemu spletkarenju. — Giede aneksije Bosne in Hercegovine je menil Poloryi, da se je bati, da postaneta te dve deželi zaledje v službi ideje slovanske federacije. Protestiral je proti temu, da je vlada v zakon glede anekaije po-etau'a točko, da se ima državno-pravno razmerje anektiranih dežel urediti sporazumno z Avstrijo, češ. da ti dve deželi sta integralni del cgt^ka krone. Monarhija da je v Bi>s&i moral na nedeljskem shodu drž. posl. Pittoni razglasiti svojim sodrugom in vsej tržaški javnosti. „Trudni so poslanci, trudna je stranka", moral je krvavečim srcem vskliknuti na tem Bhodu veteran v tukajšnji socijalno demokratični stranki, posl. Oliva. A da bo mera polna, vstal je priprost delavec, ki je neu-zadel resnico: „M a n i e osebnega častihlepja, a več iskrenosti in poštenega dela!" Človek, ki motri stvari le površno, se mera čudom vprašati: ali je to možno ? Ali je to ista Bocijalistična stranka, ki je lanj-skega leta p a političnih volitvah slavila „tri-umfe", ki se je ob vsaki priliki vedla, kakor da bi bila izključna gospodarica Trsta, edina zastopnica delavstva, ki je vedno imela le zaničevanja in terorizma za naše plovenske mase ? Kako je to sploh možno? Onemu, ki se ngloblja v jedro stvari, je -postalo takoj jasno. „Manj ambicij, več udkrrosrčnosti, več poštenja14. Kar je prišlo, je moralo priti! Iz tega položaja moramo tudi mi izvajati svoje posledice. Jasno je pred vsem, da polom italijanske socijalne demokratične stranke, ne more ostati brez upliva na usodo in razvoj iugoslovan3ke socijalno-demokratične stranke. Pred vsem konstatirajmo, da so slovenski socijalisti dan poprej, to je v nedeljo, Zjinajida je nagrbančila obrvi. — Vas ga ne bom prosila; Bjelavzo-rov mi ga da na upanje. — Da na upanje, da na upanje ... je zagodrnjala kneginja — in zaklicala nenadoma na vse grlo : Dun jaška ! — Mama, podarila sem vam zvonček, je pripomnila knežja. — Dunjaška! je ponovila starka. Bjelavzorov se je poslovil; odšel sem vkup žnjim. Zjinajida me ni zadrževala. XIV. Drugo jutro sem vstal rano, si, urezal palico in se odpravil pred mitnico. Sel sem takorekoč, da bi si pregnal svoje gorje. Dan je bil krasen, jasen in ne prevroč; vesel, svež veter je bril nad zemljo ter je zmerno šumel in se igral, vse majal, ne da bi kaj vznemirjal. Dolgo sem se klatil po gorah, po gozdih; nisem se čutil srečnega, šel sem od doma z namenom, da se izročim otožnosti, — toda mladost, krasno vreme, sveži zrak, užitek hitre hoje, čut zadovoljstva nad samotnim ležanjem na gosti travi, — vse to je storilo svoje; spomin na one nepozabne besede, na one poljube mi je zopet silil v dušo. Prijetno klici: Lep patrijotizem !) Konečno je govornik povdarjal, da je bančio vprašanje, v katerem utegue še stranka neodvisnosti uresn;oiti svoj program ter je loz,lugtI. U¥uiu«, ______. pozval stranko, naj ne odneha od svojega italijanski socijalistični stranki privedejo isto programa. (Odobravanje na skrajni levici). ; popolne nacionalizacije. Italijanski sedru^i Prihodnja seja jutri. bodo bolj nego prej odvisni od italijanske javnosti in bodo Italijani ravnotako, kakor so gospodje v stari mestni hiši. Izvajati internacionalno politiko je sploh teško, a posebno težavno v Trstu. Italijanski sodrugi se bodo odslej naprej navduševali za svojo „pstrio" ravno tako, kakor njihovi rojaki — liberalci. A slovenski sodrugi? Capljali bodo za italijanskimi sodrugi. O tem iaiamo že danes klasičen dokaz. Italijansko vseučiliščno prašanje in socijalisti. Danes se vrši v gledališču „Politeama Rosfieti" manifestačni shod za italijansko vseučilišče v Trstu. Pred tem idealom so se našli skupaj vsi bojevniki : italijanski liberalni soveni, mazzinijanci in — italijanski internacij onalni socijalisti. Seveda se bo zopet reklamiralo pravice italijanskega naroda in se bodo navduševali za italijansko vseučilišče v — Trstu. A slovenski socijalisti ? Torej? Kako stvari stoje smemo pač trditi, da so slovenski socijalisti bili do sedaj privesek italijanske socijalne demokracije, a da bodo od sedaj naprej privesek italijanske politike v Trstu. Toda povrnimo se k 6tvari! Slovenski svetovalci izkoriščevalci ljudstva ? Minolo nedeljo so torej jugoslovanski socijalni demokratje zborovali o „prihodnjih volitvah" in „slovenskem delavstvu". Da bo sijaj veči, so poklicali v Trst tudi sodr. d.ra Tumo. Kaj se je govorilo na tem shodu vse!! Hujakalo se je z najrazličnejšimi de-raagoškimi sredstvi proti slovenski narodni stranki, vse radi bližajočih se volitev, Na tem shodu se je razvijalo razne soci-jalistične nauke, dokazovalo mtd drugim tudi nesposobnost sedanjega mestoega sveta. Očitalo se je slovenskim mestnim zastopnikom, da so ravno tako izkoriščali slovensko ljudstvo, kakor so to stoiili italijanski zastopniki z italijanskim prebivalstvom. Povdarjati hočem na tem mestu, kako nelojalno se znajo boriti socijalni demokratje. V zadnjem času vladala je v mestnem svetu res apatija in ujaiuu """ --J _ ---_ _ J * VlhUal a J tJ V 1UC31UCU1 O. C L n ito proslavljali vspeha in moči tukajšnje socijalno-! tesnosrčaost. Mestni svet ni rešil niti enega demokratične stranke. Iz tega izvajam >. da j 0(j naivažne;ših vprašanj, kakor n. pr. vpra-so slovenski socijalisti peto kolo pri socija- j §ania G podraženju kruha in živil, rib, stano-liatični t-tranki, da se jih ne jemlje v poštevjvjnj ^ pa interesira le vedeti, ali so niti pri tako važnem vprašanju; tako se vda- i j^j tega 6tanja krivi re3 naši mestni sveto-dajajo iluzijam, ko je — polom gotov. To — j va;cig to lahko odgovorimo odlučno: ne I ne more biti za nas v*e eno. „Podpirajte j pre j vsem je treba pomisliti, da je naših nas!" v8klikajo slovenski socijalisti pri vsaki zastopnikov bilo le šest, dočim je italijan-priliki, kajti le potem se more razvijati gj^ ^ilo 48. Pomisliti je treba tudi na se-Slovenstvo Trsta". !stavo sedanjega mestnega sveta: 6ama visoka Na drugo stpan pa vsklikajo : „Če pre- denarna aristokracija, industrijalci, obrtniki, pade italijanska socijalistična stranka, smo I trgovci! Vsega je tu, samo ne — delavcev, propali tudi mi; — torej ne metajte polena1 Ali so mogli naši poslanci pri tem kaj po-pod noge — italijanskim sodrugom." Ce je'roagati? temu tako, potem si odgovor d* lahko vsaki j Državna poslanca Pagnini in Pittoni rani katerih izgovorjeni. jc ^n^« u« j<.u>u«>i 6v,v* ^ivui^uviu — ——— --------------... - . sednika „Narod. del. org", d.ra Josipa Mandića. Ali to ker ni vspelo Pittoniju in Pagoiniju, naj prišel je vmes veliki manifestacijski ahod radi vse- u;'vbdel0 ca§im, ki so povrhu tega — Slo-učiliškega vprašanja, ki smo mu morali radi aktu- , valnosti dogodkov dati prednost in odložiti ta govor venci r . d.ra Josipa Mandića. Kaj je potemtakem preostajalo nfašim mi je bilo misliti, da mora tudi Zjinajida vendar priznati mojo odločnost, moje junaštvo ... drugi so jej bolji od mene, sem si mislil, naj bo ! Zato pa drugi samo pravijo, da store, ali jaz sem storil. In kaj še bi ne bil v stanu storiti za njo! — Moja domišljija se je začela igrati. Jel sem si domišljati, kako jo osvobodim iz rok neprijateljev, kako jo rešim, ves oblit od krvi, iz ječe, kako umrem pri njenih nogah. Spomnil sem se na sliko, ki je visela pri nas v vsprejemnici: Maljek — Adjel, ki je ugrabil Matildo — in v tem trenotku sem se zopet bavil s pojavom velike pisane detelji, ki se je urno vspenjala po tankem deblu breze in se nemirno ozirala iz-za nje, sedaj na desno sedaj na levo, ravno tako kakor godec iz-za vrata kontrabasa. Potem sem zapel: „Ne beli sneg" in sem prešel na takrat znano romanco: „Ne pričakujem te, kadar igrajoči zefiru; na to sem jel glasno deklamirati nagovor Jermaka na zvezde iz žaloigre HamjakOva; skušal sem zložiti karsibodi sentimentalnega, izmislil si celo vrstico, s katero bi imela končati ta pesem: „O Zjinajida! Zjinajida!" Toda iz vsega ni bilo nič. Mej tem se je bližal čas obeda. Spustil sem se v dolino; ozka peščena stezica se je vila po nji in je vodila v mesto. Sel sem po nji... votel topot konjskih kopit se je razlegal za mano. Ozrl sem se in nehote sem se vstavil ter snel furažko: zagledal sem svojega očeta in Zjinajfdo. Jezdila sta vštric. Oče ji je nekaj pravil, nagnivši se k nji z vsem životom in opiraje se z roko ob vrat konja; smehljal se je, Zjinajida ga je poslušala molče, resno povešala oči in stiskala ustnice. Najprej sem ju zagledal sama; le nekoliko trenotkov pozneje se je pokazal iz-za zavoja doline Bjelavzorov v huzarski uniformi z dolmanom, na vrancu, ki se je kar penil. Dobri konj je stresal z glavo, rezgetal in plesal; jezdec ga je zadrževal in ga izpodbadal. Stopil sem na stran. Oče je poprijel vajeti, se odklonil od Zjinajide; ona ga je mirno pogledala — in oba sta zdirjala... Bjelavzorov je pognal za njima žvenketaje se sabljo. „On je rudeč kakor rak, sem mislil pri sebi — a ona... zakaj je ona tako bleda? jezdila je vse jutro, pa bleda je ?« (Dalje.) £ ran IT >EDINOST« 3tv- 343 V ^r3tu. dne 12. decembra 1S08 poVfancem ? Lotiti se skrajnega sredstva — obstrukcije in s tem prisiliti, da se uvede pravična in demokratična volilna reforma, ki otvori mestni svet oziroma deželni zbor tudi — ljudstvu. (Zvršetek pride). Dehate v nemškem rajhstagu o dogodkih na Balkanu. Šlavospevi na našega ministra za vnanje stvari barona Aehrerithala radi aneksija Bosne in Hercegovine so potihnili po nemških no vin ih. Slavitelji od včeraj se prelevljajo danes v branittlje in opravičevatelje, Danes se ne pr--slavlja več toliko aneksije kakor provi-den^jelne državniške modrosti in odločnosti, ampak navajajo se bolj razlogi, ki naj raz-breraene g. ministra od velike odgovornosti in ki da so ga prisilili do državnega akta, ki mu je ime: aneksija Bosne in Hercegovine. Strezn=nje je pa prihajalo v fisti meri kakor je postajalo jasno, da poti evropske dip'omacije ubiiajo druge smsri, nego je stalo v računih barona Aehrenthaia. Ne le da se to poti ne p .krivaio z onimi v načrtih barona Aehrenthaia, ampak niti paralelno ne tečejo, marveč se križajo. Radi aneksije Bosno in Hercegovine se snuje nova trozveza, kakor jo je že javno naznanil ruski minister za vnanje stvari Izvolskij. Stara trozveza pa po3taja bolj in bolj — dvozveza. Kajti tretja zaveznica že skare iz kola in pleše svojo ekstra-turo na sti-ai nove trozveza. Ali pustimo parabole in zabeležimo suho in jasno. Nemčija in Avstrija sta danes osamljeni. To ie za avstrijsko diplomacijo grenko razočaranje. Ali prihaja še huje. Kajti v Nemčiji so se začeli oglašati ljudje, ki se ne počutijo preveč prijetno v tei osamljenosti na strani Avstrije. Temu neprijetnemu razpoloženju je dal v nemškem rajhstaga izraza pos>, Hausman v dolgem govoru, v katerem je razpravljal o vnanji politiki 1 Hausman je rekel med drugim: „Nemčija ne more povspeševati ničesar, kar bi spravljalo Avstro-Ogrsko v zadrege, a 1 i ravno zato se mora resno oporekati nje vedenju". — Spremembe v gi upiranju vlasti (tu je mislil gotovo na novo trozvezo) pomenja za Nemčijo neko o s a m-ljenje. Nemčija bi n>orala razmišljati, da se tudi ena kako drugače uredi. Zm-ršnjave na Balkanu bi megle morda omogočiti novo uredbo, ugodno tudi zaveznici, Državni kancelar Biilow je sicer prigovarjal Heusmanu, aii že dejstvo, da so se tudi v nemškem parlamentu začeli oglašati nepovoljni glasovi o sedanji balkanski politiki O ti pokera ti! Temeljiteje in jasneje, le malo razlike v številu glasov. Radi nego se je storilo se slovanske strani, pač ni: pozivljemo vse volilce upravičence, zlasti one možno obrazložiti razlogov, ki nam narekujejo po deželi, da store svojo narodno dolžnost naše stališče nasproti italijanskemu vseučilišč-i in s tem pomorejo popraviti znani enostran-nemu vprašanju. „Piccolo" nefpriznava veljav- J ski sistem, ki vlada v tem zavodu, čegar nosti teh argumentov. Umevno: kdaj je še ta zakrkneni krivičnež priznaval argumente pravice in pravičnosti, ako je Šlo za nas Slovence?! Ali pri tem je >Piccclu« ušlo priznanje, ki je naragrožnjnah« citira našo i?javo, sR«di tega naj pazijo delavci posebno na to, kako se glasi napia onega volilnega listka, katerega so od vodbtva prejeli. Lahonske — lum parije ! Prejeli smo: Kalior že mnogih, tako sem se vdeležil tudi zadDie nedeljske manifestacije, ali, ako se že _ . , ... ... .hoče, recimo demonstracije, ki se je vršila V jednem najuplivnejših glasil slovenskih j natančno takole: Po dovršenem shodu v torej! To p iznanje motamo konstatirati z , Narodneal domu« je nad Dolovico vdeležen-nijvečo hvaležnostjo. Ne morda radi sebe, izjCQ7 odšl0f ker ni nikdo vedeli da 3e poide samoliubja, marveč zato, ker tie ž nj:m svoje lastne slališče, ki je je »Piccolo« donedavna zavzemal nasproti ekzhtenci in snovanju tržaških Slovencev. Poprej ti tržaški Siovenci niti niso etaistirali zanj ne kakor narod, ne kakor političen faktor, tedaj pa imamo kar naenkrat glasilo, ki je med najvplivnejiini slovenskimi glasiii!! Miici „Piccolovih" pripoz-navaoj Slovencev melejo sicer počasi, ali pod silo in težo dogodkov dajajo počasi vendar kaj od sebe. Ad vocem: grožnje! Mi ne grozimo či- po mestu. Kakih 800—1000 zborovalcev pa je šlo iz pred „Narodnega doaaa'' po ulic: Carducci in S. Griovanni na Corso. Pri Chiozza je stalo nekoliko lahonskih gospo-dičev, izmed katerih je eden zrižgal, Nekateri naši so pristopili in goepodiče, ki so prestrašeni umolknili, prav dobro opralo. Na Korzu se je slišalo posamično rvižge, med tem ko so naši peli „Hej Slovani" in vsklikali: „Živelo slovensko vseučilišče", živele slovanske šole I Malo pred trgom Sv. Jakoba je nek iahonski šarlatan začel skozi okno drugega tegajFran Josip I," dne S. t. m. priplu'a v Port Said, kjer ostane par dni. Na ladiji vse zdravo. Trgovci jestvin imajo v nedeljo, dne 13, t. m. ob 3. uri in pol pDpoludne izredni občni zbor, na katerem se bo med drugim razpravljalo tudi o novem urniku in letnem računu. Trgovci jestrin imajo najdaljši delavni čas, pričnejo ob 6. deloma 7. uri zjutraj, ter končajo ob 9,—10. uri zvečer. Večina je sprevidela, da je nujna potreba, da se delavni čas primerno uredi, in ti se je tudi zgodilo. Zgoraj sem omeni, da ni druzega, nego da se določi da a pričet a, a glej, že se oglašajo nekateri mestni trgovci, ki bi hoteli nekako drugačo tolmačiti to novo odredbo ia nadalje ostati pri starem urniku. Ker p^ je ta nova določba važna tudi za trgovske sotrudnike in sploh z* večino slovenskih trgovcev, je potrebno, da ue vsi naši trgovci vdeleža tega zborovanja in a tem pripomorejo, aa se odobri novi urnik ter določi dan, kedaj naj sa ž njim začne. Važna točka jo tudi razprava o letnem računu. Kakor znano, vodi vso našo stvar odbor za zadružne zadeve, torej, bodimo složni in pojdimo vai ž njim na delo za n?šo stvar. Trgovec je&tviD. sto nič marveč smo lojalno opozorili Italij'ane: nadst-opja vpiti: „Forra i ščavi" in Se-le" tu m vlado na posledice, ki bodo neizogibno, j{J oa§a m ^ je sedaj gtela Ž0 Qad tiso6 ako bi hoteli v3eučihščno vprašanje reševati preko glav naa Slovanov. mož (in ne otrok!), jela reagirati z „Forra i Iq ko je „Piccolo" absolviral naše grož nje z dragocenim prepoznanjem, pričenja sam z grožnjami na adreso vlade, češ, da bodo Italijani glasovali proti proračunskemu provizoriju. No, to je stvar, ki naj jo rešijo Italijani in vlada med seboj. Ta grožnja nas^ zanima le v toliko, v kolikor kaže, da Italijani sicer mrze vsako avstrijsko vlado, ob enem pričakujejo vse ravno — cd vlade!! Britko razočaranje mu ne izostane. Kar s j i Kaiabreži" in drugo. Nisem pa opazil ni-; kakih zmešnjav. (Rodile so se le v glavah j „Piccoiovih" urednikov!), da-si se je žviž-jganje ia vskliki „Forra i šcavi" množilo; ko smo šli proti Borzi, se je naše ljudstvo ie i smejalo in i bedakom i MlljGi im.3nUje se Elvira Scola, je m pomilovalno kazalo roge lafcooskim j* rasebnica, iz Trsta, stanujoč . Avvita bruttura! so nasi res vpili, Conli l5# N en brat meni da je s toda — kedo bi se ne razgrei — ko ia- Tržaška maia kronika. Kap na časti. Miho Vodopivsa, ftarega 50 let, stanuječega v Barkovljah št. 30, ie včeraj zjutraj zadela kap in telebnii je na tla v ul. Paduina. Nek redar jo telefoniral na bolnišnico, cd koder se je poslalo na lice m^sta nosila, na katerih so bolnika, ki je v veliki nemarnosti, prinesli v bolnišnico. Utopljenka v Miljah, o kateri smo včeraj poročali, je bila prepoznana od svojega brata, ki oe ,ie včeraj zjutraj radi tega odpeljal v jMiije. Imenuje se Elvira Scola, je stara 32 "i v ulici storila tak hoaski pajaci, katerih mi nismo nič vprašali, vpijejo „Forra i ščavi", Morte ai ščavi itd, . v„ Na oglu stare borse je prišla truma redarjev, se pa nas tiče, ponavljamo: mi privesčamo ki £e -Q p03ta?ila za naŠQ zadQjQ vr8te ia še-1 Italijanom od srca «-»-«- -- ] tragičen konec svojemu življenju radi neke [neozdravljive bolezni, na kateri je cesrečnica trpela. Padel in razbii šipo. Avgust Koffera, vseučilišče in mislimo na £ ^' '' g o^lbili" L aho n skF diViakT eo- i atanuj°č v ulici Chiozza 16. seje včeraj :z- ), da bi je preprečili. Saj t . se . nQ moremo ogvetiti E'0 ; podnnil na trgu (Joldcni in pri tem telebnii ____nni nn lm. / , ' . : roTrrrt tr l7lA?honn Cirvn r.T peti: „Va fuorn d Italia" (Mamelli) ia pa vpiti kakor kaki Culukafri! Spopad med nekaterimi Slovenci in La- honi se ie vršil za hrbtom stražarjev. Stvar . , , .. . ie tra ala nar sekund Lahi so naskočili _! izbmlimi požar v dimniku nekega stanovanja v ™ at. Pritekli so ognjega3ci, ki vse prej nego na toL ravno mi kažemo Italijanom na pot, po kateri jedini morejo priti do svoje univerze. Če pa nikakor nočejo, nastopiti te poti, bodo le oni, ki preprečijo ustanovitev italijanskega vseučilišča. To stoji, pa naj se »Piccoio« še toliko muči z lažmi, zavijanji in podtikanji!! Italijansko vseučilišče. „Omladinau piše: Avstrije, morajo Dunaj naineprijetneje prese- \ Zadnji krvavi dogodki na dunajski univerzi, netiti. Sedaj imamo na svoji strani le Nem-j ostri revolverski streli in z železcm okovane so z kaki čijo. In če so začeli še tu navstajati dvomi (batine skoro gotovo pribore Italijanom^ zaže in želje po kaki „drugačni uredbi", potem nam ne bo težko umeti, zakaj je potihnil samosvestni govor po avstrijskih nemških novinah. ravno v izložbeno šipo prodajalnice jestvin Bosco. Sipa je šla na ko3e. Kollera se je cbrezal in Bosco ima škode 30 K. Požar, Včeraj zjutraj ob 11. in pol je* [ ljeno univerzo. Značilno je za našo vlado, da za ustanovitov univerze ni odločilna resnična potreba, tudi ne krvave demonstracije na avstrijskih tleh — nanjo bo najbrž vplivalo irredeotovsko, Avstriji sovražao gibanje v kraljestvu Italiji. Da ne vznemiri preveč „Hrvatska" poroča iz budimpe5tao»kih 30Sediaje Itafij«, đonđi političnih krogov, da ban Rauch v prihodnjem Itatnanom oniverzo. - Naše stahS6e » vpra- ■ ° ' ' I £an k; bo gotovo storiia svojo dolž-ploskalo našim masam. Ako povem se, da je ;nost JQ obiIo za}java;a gledališko o^čiastvo. bila ena gospa, ki jo nesramni „Piccoio* prikazuje za Lahinjo — Slovenka, ki so je zavzela za našeganapadenca in da je „Pic-colova" historija o napadenem starčku zlobna laž, sem povedal vse, kar je vredno, da se zapiše. Kakor vidite, niso redarji stražili na3 — ker je bilo to povsem nepotrebno, kakor je bilo nepotrebno, da so se nekateri redarstveni organi jezili na nas radi našega nastopa ! Kar Glavni momenti naše burke ao sledeči : Bo-Igati zasebnik Slana gre iz same ljubosum- !nosti proti svoji še dokaj dobro ohranjeni Frideriki z ujo in hčerjo na potovanje. Me-'dicinca Ern-ita pusri v svojem velikom in elegantnem stanovanju za varuha, saj je tega bvojega nečaka že davno določil za moža svoji edinki Eni. Zi*j nastopi Vrana, bivši sluga raznih narodniia društev in svetuje študentu, ki ga žid David pritiaka radi stare jmenjice, nij odda sobe v najem, vsaj za en mesec, ker sorodnikov najmanj četrt leta lahko postrežem z zanesljivim poročilom. — |ne b(J nazaj< prihaja ta čudna zbirka se tiče spopada pri Chiozzs, Vaui; --------* • ^ j UO l/U U C* Cd t* J I / i 4 OJ jJ & i U Mj c* b Vy U VA U U Naši ljudje so šli iz-pred „Narodnega doma" :uajemnikov, ki kmalu spremeni lepo stauova-gladni (bilo je okolo 1. ure pop.) domov. |nie v pravi pravcati — zverinjak. Od vsako-Pri Chiozza je prvim neko neumno človeče Uakih UDn,;t0,. zasledovani g. Maček je poleg zaupilo: „Forra i barbari", „forra i ščav;! ,V:jega še navdušen pevec, sam j ne sprašujte Naši so pričakovali, da se zberejo še om, ki ka£e vr3te . skrajno nervozni glasbenik Šibica, so bili po ul.'ci Carducci in ker se je vpitje j ^ 5Q morQ rešitl pred huronskim petjem Mač-od strani Lahov množilo — so se nasi aa-jkovim lo na ta način, da vtakne v ušesa — strani Lahov množilo podili v žaljifce ki so bki kafre izginili na 'antifoaa^ ima tudi vse strani. Škodo, ki ae je izvršila na stolicah, mizah itd,, naj plačaio oni laški lumpi, ki so naše ljudstvo, ne da bi jim d&lo povoda, zmerjali z najgršimi psovkami ! Na lumparije, ki jih prinaša „Adriatico", jBUmae Veronike, začenja ljubimkovanje s ne bcm reagiral. S? preneumne in predebele! |BUbreto Fifi in se ne ustraši niti anonimnega še vedno željo po glasbeni ;slavi, zato še vedno komponira, in ker mu ne gre, išče navdušenj© v pripomočku, ki mu ga je nasvetoval pretk ini Vrana, v šampanjcu ,pa si nakoplje le strašanskega — mačka ! |Stari Ljuoin, mučenik svoje stroge in ljubo- Na§e ljudstvo ve — Lahi pa naj bedasto zlobnimi sodrug Tuma ! sedaj, kako in kaj je bilo j »i hlade srca, nad svojimi ;nadlogo* Veroniko. a X ■ UnMAM Ki »*#tt»Al 1 _ ;pisma, da le edpravi s pozjrišča „egiptovsko m a z a č i — kakor bi rekel Očividec. Vspored Trubarjeve slavnosti dne t. m. 1, D. Jenko: „Molitev", moški zbor. 2, »Primož Trubar«, slovnostno predavanje g. Fei'do Plemič. 3. P. H. Sattner: „Vrbica" mešan zbor a capella. 4. Aškerc : pesnitvi Primož Trubar" : Ivanov: slovenskemu piscu" deklamira cand brila. 5. Z va slika; aranžira g. Ver a) E. S. Vilhar: „Nezakonska mati", samospev g.ca Avrelka S, b) P. H. Sattner: Zaostali ptič", samospev g. Mahkota. 7. F. S. Vilhar : „I;pod Triglava", veliki mešan zbor kategoriji*delavcev,"oni ?aje pod-1 s samospevom g.ca Avrelka S, 8. F. S. Vil-15 J — - bar: „Naša zvezda", moški zbor s samospe- vom g. dr. Irgolič. Ernst pa, varuh stanovanja in sedaj v očeh najemnikov pravi gospodar, kar trepeta 12. lPred posledicami,"ki bi se iz tega utegnile j izcimiti. Poleg tega — se skoraj nehote zaroči, ali bolje se pusti — zaročiti z Ljubi-i novo srčkano Evo, kar še Dolj pomnežuje Prebg k | njegove skrbi, ker je s sestrično Emo ven-„Prvemn jdar tudi ie zaročen ali skoraj zaročen. In . iur. Do-|zdaj še nijvečje presenečenje: brzojavka, da rovšek. 6. !da se Friderika z Emo nenadoma vrne v va-nih opravkih, ker je šel njen mož Slana, r kupčijskih zadevah na — Dunaj, Zdaj pa velja neljube tjoste druzega za drugim odpra- viti iz stanovanja, za vsako ceao! Ampak kako ? I to je vprašanje. In zdaj niti prebrisani Vrana ne ve svetovati, saj je sam postal j največji mučenik tth novih razmer. No, g. Po Mačka k sreči odpelje udova Ma;erjeva, ki ima in doma, ki jo je ljubil Maček v hipni slabosti ' — zapustil, da»i je bil kakor zaročen že ž C. in kr. vojna mornarica. Glasom br- njo, S Šibico ni nič početi, ker se ga je tako zojavnega poročila je vojna ladija „Cesar nasekal v harmonični složnosti z Vrano, da Začetek točno ob 8. in pol zvečer, obsegu 5 do- slavnosti prijateljski sestanek učiteljev V Tr?fn ne 12 decembra 190? rEDIKOSTcživ. 343 Stran IU se mu ztle vsi Ernstovi taki predlogi — izbom.-- šala. Fifi pa mora prevzeti sam Ljubin in jo ca k*; originalen nsčin odpraviti: po Veroniki-ceio nasvetu ji mora dvoriti, a pade sam v — jamo. Ernst nehote in nevede izda tajnost v anonimnem pi^mu Poleg vsegn pride, s pre-tve o, da pojde po kupcijskih poslih na Dunaj gospodar Slana domu, da bi prodal ovoio h.so, k^r n'jčs več živeti tam, kjer je ljubimec njegove žene. No, zdaj so vsi skupaj in komika medsebojnih dovtipov je prikipela do vrhunca. Ia zdaj se pričenja rešitev, ki se hteče na veliko zadovoljnost v»eh. tako da so nekateri celo hvaležni cčetu „vražje misli", Vrani. Društven d Pevsko društvo „ZARJA'4 v Rojanu priredi v nedeljo, dne 13. t. m. II. Varieie koncert v dvorani „Konsum-nega društva" v Rojanu. Ta koncert se ponavlja na občo zahtevo. Kdor se žel; zabavati, naj pride v Rojan, gotovo mu ne bo žal, ker zabava bo imenitna. Začetek ob 4. uri in po! popoludne. Vsto pnina 50 siot. Sedeži 20 stot. Po koncertu bo ples do polunoči. Dramatičnega društva" odbcrova seja bo noc j ob 7 uri in poi v društveni pisarni, li .di izredne važnosti vprašanj, ki so na dnevnem red'j, je želeti, da se je gg. odborniki poinoštt vitno udeleže. Z ozirom na Trubarjevo veselico se je določil čas za p o 1 ure prej. Tržaški umetniški klub „Skala" otvcri dne 16. t. m. svojo prvo „božično razstavo" v prostorih Solkanske zadruge (via CJ^seima poleg polic. ravn.). Razstava je prjstp a a cenj. občinstvu brezplačno. Razstavljalo izrecno le klubovi člani. Darovi- Mesto venca na mrtvaški oder blagopokojnoga Frana Vratarića jo daroval g. Milan B>gady 10 K za družba sv. C. in M. za Istro. Književnost in umenost. Beležimo sledeča najnovejša izdnnia: Stovik Julius : Die Slaven, das alteste Eutochthone Volk Evropaa. 1. del. Prevel iz ruičiaa auto r. Kdor se zanima za staro3lo-vansko zgod ev.no in etnografijo naj se sez nani s to knjigo, ki jo je nipisal prani strc-kovn ak v predmetu._ Cvetko Josip : Sto ie seljačka zadruga i kako t*e osniva. Ona 50 vin. To knjigo pri-pcročamo posebno hrvatskim čitateliem v Is-ri. Naj o razlirijo med hrvatske kmete. A. Aškerc: Akropoli* in Piramide. Poetični sprehodi po Orientu. Liubl]aaa 1909. Cena 3 K. Cankar Ivan : Za križem. Na-lovno risbo je ri al H. Svekar L'ubljana 1909. Cena 3 krone. Zaiožil obe knjigi L. Schwsntner. O imenovanih najacvejih del-h prvakov naše beletristike spregovorimo o priliki še par besed. Danes samo toplo piiporočamo | " nove bisere Aškerca in Cankarja. Ravnokar je izšlo VI. leto koledarja -jS i-č c", ki ga izdaja hrvatski kn;i?arna v Zfcdru Kakor opre nljen in stana broširan S 1*50. Vse navedene knjige je dobiti v Slov-, venski k;;,igarni Josip Gorenjec, ulica Tal-j dirivo 40. Zbirka prostih siisnih nalog učencev i krškega m litijskega okraja. Uredil Iran j Mag Jtl strokovni učitelj na meščanski šoli v | Krš em. Iždaio in založilo „Pedagoško društvo I v Kršksn.*. Stranic je 83. Cena 1 K. 1909. | Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Liub'jani. i "U , «V» t$a> it v korist ievnim hrvatskim učencem, po navadi je koledar „Svačič« krasno Bralno-pevsko društvo „Ladija* v Devinu, bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. grudna t. 1. ob 3. uri popoludne v dvo rani g. M. Pies-a. Dnevni r*d: 1. Pordrav predsednika. 2. Poročilo tainika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 6. odbornikov. 7. Volitev 2. odb. namestnikov. 8. Volitev 2. pregledovalcev računov. 9. Razni nasveti in predlogi. NB. Ako bi prvi občni zbir ne bil iklep-čen, vršil se bo drugi 10 minut pozneje ob vjaktm številh nv.zočib členov. Gg. člene in členice so naprošeni da se vdele5ijo vsi ia ob določeni uri. Oni gg. členi, ki niso dobili vabila, nimajo pravica do sodelovanja na tem občanu) zboru. Zaplenili so dne 4. t. m. na južnem kolodvoru v Gorici vagon sardin v ^katljah do-šlih is Italije, a namenjnjih v Srbijo na nsslov italijanskega odposlanca v Bdemgradu. Dne 5. t. m. so vsled ministerskega dovoljenja odposlali blago naprej, V Št. Andrežu je imel „Sokol" prti občni bor ob veliki udeležb?. Starosta jo izvoljen vrli narodnjak Andrej Zav&dlau. taj nikom pa Aiojz Brajnik, ter načelnikom Izidor Nannt, ki so poroki za napredek mladegn društva. Društvo šteje danes nad 50 telovadcev, samih vriih mladeničev, ki so naravrost navdušeni za sokolstvo. Poleg telovadcev šteje društvo še nad 50 podpornih udov. Mlndo društvo pa rasti, C7eti in obrodi dobrodelen sad naši občini. x Domoljubni deželni odbor. Ko se je pred par leti prodal kanalski grad sedanjemu lastniku ter se je vsa njegova vsebina na tanjko pregledala, našlo se je Š9st velikih zabojev napolnjenih s etarimi Iittinami, ki j*h je kupil za malenkostno svoto neki goriški starinar. Pri pregledovanju teh starih šartek se je pokazalo, da je to arhiv grofov Rabatta. ki so bili lastniki kanalske gospoščice. Zadnji člen te imenitne goriške rodovine, ki je bila lastnica tudi Dornberga, ja bil leta 1768 umrli gref Anton, ki ie še z štirimi s?ojimi predniai pokopan v Marij»celjski cerkvi. Listine, ki s"> se p*> tolikih časih nasls, so za zgodovino Goriške neprecenljive vrednosti, ker med njimi se nahajajo razni cessrtki diplomi, pisma raznih cesarjev, državnikov in generalov na člene rodovine Rabatta, načrt z Benetkami, leta in krajavskih zapisnikov ter zgodovina Uskokov ter niih vojevanja proti benečanski Ij udovi adi. Dotični antikvar ni hotel prodati posamičnih listin ; ponud i je mar reč vso zbirko j deželnemu odboru zh eeno, katero naj ta! sam določi. Deželni odbor pn ni rr'ti toliko! uvaževal, da bi mu bil vsnj n d g ovc ril. Sta-' rinar se je uveril. da z goriškim deželnimi odborom ni pesia in je pruclal vse skupaj; drugemu antikvarju na Tirclsko. Ta je zopet' vse ponuiil deželnemu odboru; črikal je na i odgovor nad eno leto. slednjič se cdklaoja tudi njegova ponudba. Sedaj fo te za našo' deželo tako imenitne in neprecenljive listine za vedno '.zgubljene. Vsika 'Ježeinž uprava se trudi, da d bi kar možno b aga, zadevajočega njeno zgedj-vino, upravitelji Goriške nimaio za to no- TRST -- Piazza deila Borsa 8 -- T RST CHAMBIK novosti \mi m orflstlč. predmetov pripravnih za darove. Kitajska srebrnina, ilovina, Favences, baker in usnjati predmeti. Torbice ssa gospe, paai in pihalke. Cene stalne in jako zmerne na vsakem predmetu. "; in sestava zadaje vojske 1618; neštevilno urba-je^ Vesti iz Goriške. m'&M*tMMHuxn. tmmn Trž. podp. In Ural. društvo --—= v Trstu - — razpisuje službo društvenoga P ača po dogovoru. D^pkfpi d uvoz štajfrrefeih kokaš? te S»ficiwliteta : peula^^ Ceno sincftvorne. — Pestrsčha zz tisi* Uii'SMi Campanile St fS. ZOBOZDiliVHSS!' AHBDLATOBIJ Dr. Uihtor Bnndel Trst, ulita Snn Glovanni 7, l. nads. 3-S 3-6 Gostilna feuon ritrovo" l TRRT — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči se istrsko, dalmatinske, vipavsko pristao vino ; PIVO DBEHEB prve vrste. DOMAČA KUHINJA. KRAŠKI TEBAN. ASDEL'J FTTKLAN, lastnik. let velikega uspeha!!!! Iz Sežane nam pišejo: Pokanje topićev,|T .. , . slovesno z?onen3e in pritrkavanje in na večer i ^ntormacije se dobivajo v društvenem raz > veti java vsega trga je pričalo, da se bliža uradll u]ica Stadioil Štev. 19, kamor cts&riev jubilej. . . V d-n 2- decembra je imelo ob 7.30 se naj tudi naslovijajo prošnje do vojaštvo s*o;o slovesno malo. Po zvrSctku: jqAw i te je bilo razdeljevanje jubilejnega križca! "u* Uttl lllDra vsem vojakom in oficirjem. Pomembnega slu- ^ čaja ne tmem zsm^lčati. Poveljnik tukajšnje J J!^ garnizi;e, major Šatkovski, pripel jo jubilejni križec v l. 1843 potrjeneir.u vojaku Franu Jauiniku-drotarju. Milo se je zazdelo človeku videli 85-ietnega starčka, odlikovanega s tremi medaljami, kako ponosno gleda vojaštvo pred ! seboj, spominjajo ae, kako jo varova! in branil papeža P:,a IX v R mu, kako sa je vojskoval ni Laškem pod Jhrabrim Radeckim. Vo-jfcštv> je «itfi!irolo slavliencu. Ob uii predpoludne je bila v ždpni cerkvi slo esna maša za uradnisivo, za županstva, uč t-ljsjvo in šolsko m'adino, za ob-čiastvo in d uge korporacije. Po sv. maši je imelo starešinstvo slavnostno sejo, v kateri se ie sklenilo graditi hiralnico, ustanoviti v družbi z drugimi slovanskimi trgi jubilejno hranilnico v Gorici. Ob 1. uri jj bil slavnosten banket. Starešinstvo je zbralo 20 K za družbo sv. Cirila in Metodija. Zmrznil je v Gorici za Ceconijevo vilo ob Solkanski cesti neki neznanec, star okoli 50 let, oblečen delavsko. Bil je bos. V žepu je imel 40 stot. Umrl je na Sveti gori široko znani posestnik in krčmar Josip Makarovič. Zdrav želodec :: :::: redno ppebauljanje in očiščen želodec /. doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja ae po vseh lekarnah. - Pošiijatve po poštnem povze ju preskrbuje lekarna PICC0L1.15 c. kr. dvorn. zalagatelja in zala-telja njegove 8vetosti. Velika m\m plascev dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in dekliee vsake starosti. —' Cene zmerne« Giorgio Jess fu G. Trst, ulica Barriera vecchia štev. 15. z Novo! Prvikrat v Trstu. Novo f°§> fondo Coroneo. Prva predstava v soboto ob 2. uri popoludne fondo Coroneo. IcTN 7 najmanjših konj sveta V resnici najmanjši konji so jako izučeni, znajo računati, ćitati, plesati itd. — Naj ne zamudi nihče te edine urili se ! Zatem —— Nastop dveh čudežnih otrok. najmanjših akrobatov sedanjosti v starosti 5 in 6 let, brez konkurence. K VSTOPNINA : Sedeži 40 st., stojišča 20 st Otroei plačajo polovico. - Predstave se vrše Neprestano. =»1 ----- ne 11: Sil: J| Stran IV »EDINOSTc št, 343 V Trstu, dne 12 decembra 120S benega smisla in niti pojma o vredoosti takih stv^rij / Je torej skrajoi čas, da deželna uprava preide v druge roke, ki bodo mej drugim znale ceniti tudi vrednost zgodovinskih listin ! Par vrstic iz Povirja. Slovesno zvonenje in pokanje možoarjev je odmevalo od skalnatih sten čez hrib in plant. Zvonik, župnišče kakor tudi nekatere druge hiše so bile lepo razsvetljene, nad železnico je gorel 1. decembra zvečer velik kres. Drugo jutro nas je vzbudilo zvonjenje kakor tudi streljanje, ki je trajalo nad pol ure. — Ob 9. uri je bila v cerkvi slovesna služba božja, ki so se je vdeležili starešinstvo z g. županom na čelu kakor tudi vsa šolska mladina s svojim učiteljstvom. Med občinstvom je bil celo en veteran, izza časa pokojnega slav-] nega Radeckegs. Kako ponosno je korakal v cerkev ta starček, ki je prelival svojo kri na italijanskih bojiščih, odlikovan s svetinjami za hrabrost. Kake s'ike davne prošlosti eo se mu podile mimo duševnih oči v spominu na tiste davne čase. Po maši je odšla šolska mladina v šolske prostore, kjer se ji je pojasnil pomen dneva, zapela se je cesarska pesem pa hajdi domov. G. župnik je obdaroval vso množico otrok z jabolki in pecivom. Starešinstvo te je zbralo k slavnostni reji po odpetem rTe Deum" in cesarski pesmi. V nedeljo, 6, t, m. na dan praznovanja sv, Andreja v Merčah so nabrali nekateri r vinski bratje" — pa tudi sester je bilo vmes, — 10 K 64 st. za stradajoče visokošolce na Dunaju z geslom : V starih Merčah zbrani pri Karižu, spominjajo se bede sinov majke Slave, darujejo v to mali dar nabran pri ruj nem vinuv Denar smo odposlali direktno na Dunaj dr. Žitnika. Y. Poštne stvari. Iz Vrtojbe: Čudno a vendar resnično je. Naše dve občini, Gor. in Do1, Vrtojba, sta oddaljeni ena od druge komaj za en streljaj fioberta. Ia vendar se Gor. Vi toj. dostavljajo vse poštne stvari brezplačno na dom, Dol. Vitojba pa mora plačati od vsacega pisma 10 stot., dopisnico 5 stot. priporočno pismo 20 st. itd. Za brzojavko plačuje Gor, Vrt. 50 stot. Dol. pa 90 stot. Pritožilo se je naše županstvo že neštetokrat ter se je osebno prosilo za odpravo tega nedostatka, toda vse zaman. Gospodje v Trstu se ne ganejo. Pa ko bi kaj stala ta ^reuredba poštno rannateljstvo ! Še prikraniii ki menda, ko bi te krajevne pošte prikopili, želez, kolodvorom. Miren k Rubij&m-Savod-n;.em, Bilje-Bukovci k Volčidragi. In tudi to Vogersko-Renče naj bi se pri-kopilo k Volčidragi. S tem bi prihranili vozno pošto Bilje-Miren-Gorica in bi imeli & poštnim selom za to svoto dostavljene poštne stvari skcro pri vsakem vlaku. Saj ni tako važno, da prav v St. Petru, ki ;e že tako preblizo Gorice, mora biti tiko velik poštni promet. Zakaj bi se to ne vršilo na Volčidragi ? Od poštnega prometa v Št. Petru bi se nekaj odtegnilo, pa bi bilo vse v redu. Menda nismo mi Gor. in Dol. Vrtojba Bukovca in Vcgersko (štiri velike občine) za komodnoBt pošti v Šempetru ? ! Marveč je po človeškem razumu — ona za nas. Taka preosnova bi vsem zelo koristila. Da, Še celo goep. Brumata, poštarja v Šempetru, bi rešili premnogega dela s pošto, ker je veleposestnik, veletržec, da se ijam prav smili pri tolikem zanj nepotrebnem delu. A med tem bi zajel Blužbo morda par potrebnih poštnih ekspeditoric, ki jih toliko preostaja brez službe. S-^ najbolj mučno in smešno pa je, da mora Šempeterski pismonoša nositi na vse t.bširno Vogersko. In bukovški pismonoša, ki je na pragu Vogerskega — mora laziti pa sem v obe Vrtojbi. To je pač kitajski sistem, ki trpinči sebe in nas — druzega prav nič. Privilegiji pok. Coronina za Šempeter so postali prestaii in obrabljeni v poštnem pogledu. Zato bi v takem obližju Goric 3 zadostovala nabiral?.ica v Šempetru — brez brzojavnega urada. Ta bi bil veliko bolj umesten v Vrtojbi ali prav za prav — Če hočemo biti prHvičm v Bil;ah. Vsled sedanje uredbe trpimo ie siromaki, ki smo že vajeni temu. Vesti s Kranjske. Najstareja vloga v Kranjski hranilnici" je trla te dni dvignjena. Denar je bil uložen 1. 1834 na iiue Neže Aussenik. Prvotna glasnica je znašala 299 K. Od te glavnice a^ je nateklo obresti 1816 K 80 st., tako da je lastnik hraLilne knjiž ce dvignil skupaj 2115 K 80 stot. — Ta denar je bil torej naložen 74 let. Nov sneg je zapadel včeraj po noči po mnogih krajih na Kranjskem. Vesti iz Istre. Stolni prost puljski izginil. Iz pule: Tu kajšnji stolni prošt in župnik Adam Zinetti, bivši državni poslanec, je resigniral na svoje fclužbo in potem nenadoma izginil. Razne vesti. Sežiganje sladkorja v bolniških sobah. Po nekaterih krajih v Evropi imajo ljudj-navado, da težigajo v bolniških sobah sladkor. Zdravniki te tej navadi tiso proti.ili, misleč, da to ne škoduje, a da bi bilo sežiganje sladkorja koristno, niso veijeli. To ljudsko šego so smatrali za prazno vero. — Sedaj se je pa izkazalo, da je pravo zadelo ljudstvo, četudi morda ne ve, zakaj ie Beži-gan:e sladkorja koristno. Profesor Trilbert na Pasteurjevem zavodu v Parizu je namreč *e-daj dokazal, da se s sežiganjem sladkorja nareja plin, uničuje bacile. Trilbert je sežgal pod stekleno posedo, ki drži dva in pol litra, pet gramov sladkorja. Ko so se nastali sopari shladili, je spravil v odprtih steklenih steklenih ceveh pod posodo bacile, koz itd. in v teku pol ure so bili vsi bacili, ki prenašajo bolezen, umorjeni. Učinek plinov, ki se narejajo pri sežiganju sladkorja, opazujemo lahko tudi na drug način. Će eežgemo ko? sladkorja v zaprti posodi, v kateri je smrdljivo meso ali smrdeča zaprtnjakova vsebina, izgine smrad popolnoma. Za danes 12, decembra 1908. Za cašo mlado kri V gledišče gremo V6i! O j narod ti milj eni moj, Kam vodi srce te nocoj ; Srce, ki je vneto za vse, Kar lastnemu rodu v prid je ? Peklensko surova druhal Izume nečuven naval Na mirne in krotke Slovence, Ki iščejo ie ekzistence Domo«ju in sebi v tujini; Surovi divjaki pa — sini Furora tevtonskegavsi Kot stekli in zbegani psi — Puste ne Slovencev h kosili: „Die Windischen" naj bi crknili! — Ta herrenfolk vedno divja — Kot zver, ki krotit se ne da. Narodni greh m^lCV^li: kovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v Trstu zriiven velike pošte £t. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 PrnHo eo dobro vpeljana gostilna 40-50 kosil rruud OC Via Hiram ar št. 19. 1947 U|qHo rine no udova, ki govori italijan-midUd yu«piv;a l I UUalil v najlepši legi Trsta pod jako ugodnimi pogoji. Delo gotovo. Odjemalci dobri. Pojasnila GregoriČ JoBip, ulica Olmo 1. 19*1 VnorJolin Tse družine pridite v gostilno pri IICUCIJU Stari breskvi, kjer bode na razpolago dvorana in tudi ples. — Na veliko udeležbo vabim KosiČ Henrik. 1962 MpQ+f| pisarniškega praktikanti i?če mladenič Ivi C d LU dober slovenski korespondent, v kakoršni-koli večji pisarni. Pod ugodnimi pogoji za 3 leta. Naslov pove „Edinost". 1958 Qtannuanio tri sohe> sobica, kuhinja, Greta OLCillUVailjC 409 blizu nabrežinskega vodovoda (Aurisina) za oddati takoj ; krasen razgled. {1876 Skladišče istrskega vina TRST _ Trg sv. Frana št. 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na malo: črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje cene po dogovoru. V skladišču se prodaja tudi na drobno za piti. Priporoča se slav. občinstvu: Stanko Beakovič. 1S64 Prnrlain CO obleke, površniki, paletots za I K UUdJU oc moške in dečke. — Plačilo na obroke. KOSTORIS, ulica San Giovanni štev. 16, I. nadstr., blizu restavracije Cooperativa (ex Hacker.) 1813 P^ndaiolniro zelenjave, vina, piva, mleka r I UUđJdlllltrCl m sladčic, se proda radi bole'ni po nizki ceni. Naslov pove „Edinost". 1963 Radi odpotovanja 11, vrata št. 2. proda se pohištvo ul. Rnggero Manna 7963 Nadutosti taki recimo — Nocoj, ko mi slavje slavimo: Ugleda, omike pri vas ni doma, Oj čete furorsko zdivjane 1 Le caša mladina obnašat se zna, Ker ima odgo.jo omiko srca; Zato pa ji sekate rane Telesne in dušne, da Bog se smiluj. Ne najdem izraza kot krepki vam pfuj! - i« Nocoj se podal V gledališče in dal Bo narod svoj dar (Kcd da ga vsikdar) Slovenski mladini, Ki v daljni tujini Prestaja gorje, Ki trže srce. Z deležbo se tudi Vsak kazat potrudi : Da neha ta rana, Naj bode Ljubljana — Kot naše središče Povsod pripoznana Za vseučilišče. Potem bo mladina In ž njo domovina Kdaj srečna postals. Sedaj pa še mala Beseda — zbhvala : Za vst-, kar ste dali, Študentom nabraH Povrni nebo Vam atokrat po sto. Sprejme se takoj ^T/^l^ co jestvin v Barkovljah pri Trstu kot učenca. Naslov pove Edinost. Ponudbe pod „Učenec 1965". __(1965) Prnflo ep mala prodajalna zelenjave, piva, I UUu vD mleka in drugih drobnarij za otroke v ulici del Bosco št. 34. 1971 PEKARNI in SLAŠČIČARNI ALOJZ GUL j>iazza Caserma $ in Via Caserma 17 sta 11a novo opremljeni in preskrbljeni z naimo dernejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4—krat na dan. Naj-fineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. .Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke iz prvih a. o. mlinov. poljatve ua deželo. velika izbera fav Gr. Et.—Arski. Kihirsilpp in P°Pravljatelj glasovirjev, harmo-UUH Olt/l/ nijev ic orgelj se priporoča slavnemu slavnemu občinstvu. An dre a Pečar — Trst, ulica Dante Alighieri št. 3, II nadstr. 1981 iloonnS za tr»°vmo z mešanim blagom sprejme UUclIUa Be takoj ; prosta hrana, stanovanje in obleke. Naslov pove Ins»er. odd. Edinosti._19 i 3 niebiirana soba. Ulict* Commerciale 548, III. nad. Kazgled na tramvajsko cesto. — Villa Zaninovič. 1979 Odda se PPUi clnifPpi tr§ovec vipavskega vina II VI OlUVCbl v Trstu, se odpove dekretu razprodaje. Jure fiarkiče^ić " zaloga dalmatinskega vina " lastnega pridelka Trst, ulica Boschetto št. 22. prodaja na drobno in debelo. - Lastni gostilni v ulici Olmo št. 2. (AlFAncora) in v ulici Majolica šiv. 3. (Alla bella Dalmazia). UMETNI ZOBJE PSombiranje zebev Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobezdravniškem kabinetu Br. Čermak * §. Jusckr TRST ulica delia Caserma štev. 13, II. nad it V novem kine- ^p^t matografu m ra^^J crst, via piazza piccola (za magistratno palačo, trst bo od sobote do torka 15. decem. sledeči interesanten program : Ljubezni dveh akrobatov, smešno: Potovanje po Rusiji, posneto iz resnice; Fantastične glave, v barvah ; Prvikrat v Trstu : Francoska straža, drama ; Trije dogodtj&jj vreče oglja, smešno. V soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Matinee od lO. do 12. opoludne. Movo pogrebno podjetje pisarna In prodajalna Oia Bincenzo Belini St. 13« Telefon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Maflsimo D' Azeglio St. 13 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurenoe. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STJBELJ in druji Valentin Zorzini \ urar ln dragotlua Crst, ulica JKuda vccchia št. 1 (Za ložo) $ Izbor zlatih in srBM preflMev I zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. I m ur ^Prejme Be popravljanja vsake zlatanine $ • — SPECIJALITETA v popravljanju k urnih zaklepnic. Foslačenje ln ■rebrnenje vsak« kovine ^ potom pil« ali ognja, in ureci. ^ Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v ^ Slovanski brivmeč t ulici saTErio Seicadanre šier. i (bliza sioTgisKe tajiz3rii:) "= v. G j u hi:* -briveo. gra Urad za razne zadeve avtorizovavan od c. k. namestništva^i" Eod. Falconeiti Trst, ul. Nuova 21 = Informacije. - Iskanja. - Azistenza. - v sodnih in civilnih kakor tudi trgovinskih in privatnih zadevah. g Mehanično posnemanje za strojno prepisovanje. Vsakovrstna upisanja. Naslovi in reklame. .Mehanično pos ¥w kovrsti Konkurenčna tarifa. Cevljar- niGa Glouannl LeKun TRST, ulica Giulia 7, TRST odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Trstu. Izdeluje vsakovrstno obuvalo po mer! z največjo eleganco in solidnostjo. Specijaliteta orloiiefiičiiili izdelkov in aierit čevlja. CENE ZMERNE. Veliki obrtnijski zavod Cosovel jpovasmi cg TRST ulica Chiozza št. 32 Izvršuje vsakovrstna dela v želez*! in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. KLOBUČARNA 6. Doplicber Gorao 34 mm. črni in bar?, oa K 3 - mm Klobuki črni in barvani iz ltlo-bučevine od K 6.— naprej. Bogata izbera kap od K !•- naprej. POZOR! POZOR V prodajalniol slanine Giov. Suban, Trst ulica Caserma štev. 13 bp dobijo Tsakćas z;i zajutrk prave ilunajstk« kini i-e (L>un. NoTonicsto] in specijaliteta kraiinkih 'ki i! 1 ■ kakor tudi pr*3ka in ^ra.4ka gnjat in „Kaisertlei