Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
IJredniitvo jo v Kopitarjevi ul.b/UI
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050

Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Genij našega roda
Narod, ki je postavil Ivanu Cankarju spomenik, je v največjem svojem sodobnem pisatelju počastil samega sebe. Le znamenje naše prirojene skromnosti je, če slavnost odkritja ni bila zasnovana v tako velikem stilu, kakor bi ga tak dogodek bil zaslužil. Za to skromnostjo pa se skriva ponos ljudstva, ki se zaveda, da je v svojem vrhniškem sinu doseglo tak višek kulture, izrastle iz njegovih lastnih sil, iz slovenskega duha, zemlje in zgodovine, da mu ni treba šuninega zunanjega poudarka. Notranje bogastvo naše narodne duše govori samo po sebi kakor so si Cankarjeva dela sama po vse ovire premagujoča moči genija svojega stvarnika utrla pot med prve kulturne narode sveta, čeprav so pisana v jeziku, ki ga govori samo poldrug milijon ljudi, stisnjenih v ozki pas med vzhodnimi Alpami in Jadranskim morjem.
Cankar sam je nekatere negativne lastnosti Slovencev bičal z neusmiljenim sarkazmom, zato pa iz celotnega njegovega dela še bolj izstopajo svetle črte našega narodnega obraza, vrezane v zgodovino tihega, malokdaj po kakšni uporniški kretnji prekinjenega trpljenja. In še to, kar se etičnemu ocenjevanju potomcev prikazuje kot napaka, je bilo v mnogih slučajih potrebno, da je maloštevilen rod prestal navale, pritisk in pretrese, ki bi ga bali zlomili in zdrobili, če se ne bi bil znal pred viharjem ukloniti. Marsikdo, ki se danes postavlja Cankarju ob stran kot vzvišen in jedek kritik naše malenkostne vsakdanjosti, bi za njegovega življenja najbrž ne bil stopil iz vrste onih egoističnih, prikritih in ponižujočih se povprečnežev, ki jili je Cankar grajal brez obzira, a je na dnu njihove duše vseeno videl, kaj pod gruščem in smetjo Aleši iz Razora skrivajo lepega iu neminljivo vrednega iz zakladnice naše ljudske duše. Cankarjevo delo ni samo register naših hib in grehov, ampak tudi epopeja onih pozitivnih vrednot, ki so naišemu ljudstvu pomagale, da se je ohranilo in po kraljevski poti križa dvignilo do svoje današnje stopnje.
Da je v tej naši borbi za naroda vredno življenje, rastoče iz prostega životarjenja na gmoti in za gmoto v višine najizbramejšega duhovnega snovanja, prvenstveno vlogo igTal naš jezik, po katerem smo iz sužnjev postali svobodni ljudje, to vemo že iz šole, kjer so nam naši učitelji pripovedovali o pomenu PreŠei-novega dela. Pa so se ljajbržcje tudi naši učitelji premalo zavedali in premalo čutiti, kako velik, dalekosežen in globok je bil ta pomen, kakor tudi mi to delo še vse premalo cenimo in našemu gorenjskemu velikanu duha vse premalo hvale zanj vzdajamo. Da ni bilo njega, bi danes iz vseh slovanskih plemen, ki vsa, ne-izvzemši najmanjše tam v Lužicah, imajo vsako svoj lasten književni jezik, edino Slovenci tega ne imedi, pa bi z njim bili izgubili, oziroma ne bi bili razvili onih kulturnih, etičnih, rodnih vrednot, ki v naši ljudski biti počivajo, pa bi naša govorica kvečjemu še kot umirajoče narečje životarila v ustih starcev v naj-oddaljenejših rovtah. Tako bi bila naša ljudska duša počasi usahnila; po zaslugi poeta iz Vrbe pa je njena govorica danes jezik visoko izobraženega južnoslovanskega naroda, ki ima važno mesto na mejni črti med zapadom in is tokom.
K nezasluteni obogatitvi tega jezika ln s tem naše ljudske duše je za Prešernom največ pripomogel Ivan Cankar; iz njega vemo mnogo o sebi, kar bi nam bilo sicer ostalo prikrito; ] posvetil je v naša brezdna, pokazal na plit- j vine, nas do dobra prerešetal in nam pomagal, j da smo spoznali za laž in pretvaro marsikaj, kar smo imeli do njega za resnično in pristno. Bil je v marsičem naš Nietzsche, pa nas ni zapeljal v popolno zanikanje ko ta, ampak k tisti čisti in pristni človečnosti, ki je nujno potrebna, če hočemo v religiji Bogu služiti zaradi vesti v resnici in odkritosrčnosti. Tc strune so zazvenelc v nas po dotiku njegovega genija, ki nam je govoril v jeziku, katerega je izbrusil in izlikal do jasne prozornosti in tenčinc pa obenem do moči, ki pretresa in očiščuje.	'
Smemo se šteti srečne, tla imamo rod, ki v iskreni ljubezni do slovenskega ljudstva »ledi Ivanu Cankarju. V ljubezni, ki nc išče koristi, ampak je vsa dar in udanost; ki vrača rodu, kar je od njega prejela. Treba pa nam je v času, ko se zopet z vso močjo čutijo posledice ogromnega sunka, ki je omajal temelje takozvane »nove dobe«, več tistega pogu- ' ma, ki ga je imel Ivan Cankar, več ponosa In zavesti, kaj Slovenci moremo in znamo in kakšno vlogo moremo in moramo .igrati, da se 1 okrepi in dvigne jugoslovanstvo pa da se tudi i prerodi in obnovi človeštvo krščanske Evrope. ' To svoje poslanstvo bo slovensko ljudstvo iz- i polnjevalo polnovredno le po tradiciji Prešerna in Cankarja, v njunem duhu in v njunem Jeziku, ki tega duha najpooplnejše razodeva pa Jc zajet Iz globin slovanstva in jugoslovan-stva, katero obenem izpopolnjuje.
Terseglav. j
Dunajska vremenska napoved. Za enkrat je Ic verjetno, da se bo vreme še nadalje zboljšalo, v splošnem pa bo šo vedno trajalo negotovo hladno »remei
Preizkušnja male antante?
Zelo majhno navdušenje Češkoslovaške za agrarno zvezo Jugoslavija-Romu-
nija - Huda opozicija čeških agrarcev
(Od našega češkega poročevalca)
Praga, 11. avg. b. Nervoznost, ki jo je povzročila konferenca v Sinaji, traja naprej. Češko javno mnenje še vedno išče jasnega stališča, ki naj ga zavzame v tem vprašanju. Cehoslovaška se nahaija v težavnem položaju. Politične simpatije jo vezejo z Jugoslavijo in Romunijo, s katerima je sedaj že 10 let skupno motrila in reševala večja in važnejša evropska vprašanja, osobito ona, ki so imela kakšno zvezo s politično neodvisnostjo nasledstve-nih držav. Kulturno prijateljstvo med Cehoslovaško in Jugoslavijo je starejše od politične koncepcije Male Antante. Narodnostne vezi med Čehoslovaki in med južnimi Slovani spadajo med najlepši dokaz nesebičnega prijateljstva dveh narodov, ki sta v istih okoliščinah morala braniti jezik in narodnostne tradicije proti tujim silam, ki so ju hotele raznaroditi. To so veliki zakladi, ki bodo vedno garantirali odkritosrčnost odnošajev med obema državama.
Človek bi bil zato pričakoval, da bo Cehoslovaška v luči te lepe proSlosti pozdravila inicija-tivo Jugoslavije, ki ima namen utrditi in trdno med seboj povezati tudi gospodarske odnošaje držav, ki so že tako dolgo sodelovale na drugih poljih. Če do danes še vedno čakamo tega navdušenja od strani čehcslovaške države, nas to ne sme spraviti iz ravnotežja. Kdor reče gospodarstvo, reče tudi denar in kdor pravi denar, ta mora vzeti v obzir tudi privatne interese posameznikov, ki niso vedno v skladu z interesi države. To se je v Čeho-slovaški tudi pripetilo. Morebiti bomo inorali čakati se dolgo, predno se vse plasti naroda, tudi one, ki bi eventualno morale privoliti v žrtve, spo-prijaznijo s sinajsko idei;o balkanske poljedelske zveze, spojene s češko industrijo; ideje, ki je garant za nadaljnji obstoj Male Antante, kadar bi ta iz čisto političnih razlogov postala nepotrebna.
Prvi vtis, ki ga je zapustila s majska konferenca v Pragi, če bil ta, da se hočeta Jugoslavija
in Romunija od Malo Antante oddaljiti, češ, da je za enkrat zadostila svojim potrebam: Habsuržanov še ni nazaj, reparacijsko vprašanje je bilo v Haagu in pozneje v Parizu ugodno rešeno. Ko so pa začela prihajati dopolnilna poročila, da nameravata obe balkanski državi zaprositi Cehoslovaško za sodelovanje, kakor hitro bosta med seboj edini, se ie prvotna nezadovoljnost spremenila v neko dobrohotno nezaupljivost, ki se seveda dan za dnem veča, ker stališče, ki ga recimo zavzema cehoslovaška industrija, ali pa češki agrarci, ni spodbudno.
Nekateri krogi, katerim načeljuje »Prager Tagblatt«, oziroma židovski velekapital, se tolažijo s tem, da so balkanske države bile samo radi »katastrofalnega gospodarstva« prisiljene do teh eksperimentov« in da jih bodo opustile, ako Bog da lepo vreme in dobro letino na Balkanu, v ostali Evropi pa pomanjkanje žita.
Gospodarski krogi smatrajo položaj za manj tragičen. Po njihovem mnenju sta Jugoslavija in Romunija hoteli pred vsem doseči tri stvari: 1. Kolikor mogoče nizke carine na svoje poljedelske, pridelke v Cehoslovaški; 2. centralizacijo prodaje žitnih pridelkov v dveh pod državno kontrolo stoječih prodajnih družbah; 3. carinsko zvezo glede gotovih pridelkov, ki pa se šele imajo določiti. Obe prodajni centrali, romunska in jugoslovanska, bi izvoz poljskih pridelkov v Cehoslovaško tako usmerili, da bi Cehoslovaška plačala protivrednost uvoženih agrarnih produktov v izvoženih industrijskih pridelkih. To je po mnenju narijonalnih ekonomov čisto ugodna baza za nadaljnje pogovore med balkanskima državama in med Cehoslovaško. Seveda se bodo pojavile težave, tako govorijo, ko bo treba ustanoviti imenovani dve izvozni društvi in njima dati delazmožno obliko.
Nekateri industrijalci pa se prav resnično boje agrarnega bloka, ki hi naj imel namen napra-
viti pritisk na Cehoslovake, da nakupuje na Balkanu svoje živežne potrebe proti isto vredni kompenzaciji v industrijskih pridelkih. CehoslovaSka
namreč ima sijajen trg za svojo industrijo v Jugoslaviji, medtem ko balkanski uvoz živeža v Cehoslovaško ne dosega niti četrtinske vrednosti češkega industrijskega izvoza na Balkan. Cehom bi bilo popolnoma vseeno, ali se Jugoelavdo« ia Romunija zvežeta ali ne; kar jim dela skrbi, je zahteval, postavljena na sinajski konferenci, da bosta ti dve deželi kupili samo toliko industrijskih pridelkov, kolikršna bo vrednost agrarnih pridelkov, ki jih bo v Jugoslaviji in Romuniji kupoval« Cehoslovaška. V tem baje leži tragika alternative. Ce balkanski državi dosežeta to, kar nameravata, potem bo morala Cehoslovaška industrijski izvoz v obe državi za polovico zmanjšati, ali pa svoj agrarni izvoz od istotam za dvakrat povišati. Češka namreč proda v obe državi za dve milijardi 5-Kron blaga in ga kupi od tam le za 750 milijonov č-Kron. Vprašanje tako postavljeno, postane jasno in nevojja čeških industrijalcev razumljiva.
Češki agrarci pa so naravnost jezni, če se jim govori o možnosti, da bi ČSR morala vsaj naprami agrarni dvozvezi na Balkanu izbrisati uvozne carine na poljske pridelke. Poljedelski protckrijonizenn je zanjo politična formula in kakor hitro bi tam popustili, potem morajo kot politična stranka seveda izginiti.
Vseeno pa prevladuje mnenje, da bodo cehoslovaški voditelji črpali v velikem zakladu starih prijateljskih tradicij do hralov na jugu nove smernice, da bodo znali narod prepričati, da so za vzdrževanje ljubezni potrebne včasih tudi žrtve, in da se bo slednjič ustanovila v srednji Evropi močna enota, koristna njim samim in pa njenim balkanskim zaveznicam.
Znamenit govor dr. Wirtha
ob proslavi ustave
Berlin, 11. avg. as. Na oficielno proslavo obletnice \veimarske ustave, ki je bila danes v sejni dvorani nemškega državnega zbora, se je zbrala ogromna množica ljudi pred parlamentom. V dvorani sami pa so bili samo povabljeni gostje. Tudi diplomatski zbor je prišel polnoštevilno, na čelu doyen papežev nuncij. Ko je prišel državni predsednik Hindenburg, so ga pozdravili s tem, cla so sc dvignili s sedežev. Nato je imel slavnostni govor notranji minister dr. \Virth. V svojem govoru je naglašal, da v Nemčiji ni tal za diktaturo. Nemški narod je danes, kar se tiče notranjepolitičnega po-
ložaja morda najbolj svobodni narod na svetu, toda političnega človeka in politične ideje omejujejo interesne organizacije. Svoj govor je končal s pozivom na mladino, naj ne napravi državnega zbora nesposobnega za delo z negativnim radikahzmom. Po tej slovesnosti v državnem zboru je odšel Hindenburg v spremstvu predsednika državnega zbora Loebeja, državnega kanclerja Briininga in več drugih ministrov na rampo pred državni zbor, kjer ga je množica navdušeno pozdravljala. Nato si je Hindenburg ogledal častno stotnijo, postavljeno pred drž. zborom. S tem je bilo slovesnost končana.
Skrajno izzivalen govor
ministra Treviranusa
Treviranus zahteva korekturo nemško-poliske meje in govori o
krivicah mirovne pogodbe
Berlin, 11. avg. as. Današnja proslava obletnice nemške ustave se oficielno praznuje svečano. 2e včeraj pa je na proslavi patriotičnih društev vzhodne in zapadne marke dal minister za zasedene kraje in znani voditelj ljudskih konservativcev Treviranus take izjave, ki bodo brez dvoma povzročile na Poljskem nevoljo, ker je problem vzhodnih mej obravnaval na zelo malo diplomatičen način. Niti državni kancler niti zunanji minister nista prej vedela za ta govor, katerega zato tudi ne bodo mogle odobravati najmerodajnejše instance.
Treviranus je rekel, da je »obrezana dežela ob Visli nezaceljena rana na bolnih pljučih Nemčije«. S krutim pritiskom je Wilson silil na to, da se vzhodna Prusija odreže nenaravno od Nemčije. Nemško mesto Danzig je bilo obsojeno v stanje, ki ni ne to ne ono. Bodočnost poljskega soseda, ki svoje državne moči niti najmanje nc more pripisovati nemškim krvavim žrtvam, se more zava-
rovati le tako, da Nemčija in Poljska nc bosta v večnem nemiru radi nepravičnih meja. Prišel bo dan, ko bo boj za pravico osvobodil Nemčijo in Evropo.
Pariz, 11. avg. as. Govor Treviranusa je v pariških listih izzval najostrejše proteste. »Iniransi-geant« piše: To ni več odkrit napad, kajti, kar je včeraj storil Treviranus proti mirovnim pogodbam, je prej neke vrste ultimatum. List zahteva, da mora nemška vlada takoj desavuirati drznega narodno-socialističnega in po rcvanži hlepečega ministra, posebno, ker njegov resor po izpraznitvi zasedenih krajev nima več pravice do obstoja.
Tudi »Temps« odklanja izvajanja ministra za bivše zasedene pokrajine. »Nesramna drznost — tako piše — je, če si nemški minister, posebno pa še minister narodnosocialistične barve, kakršen jc Treviranus, upa govoriti o kršitvi pravic po mirovnih pogodbah. Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno samo s flagrantno kršitvijo pravice.«
Pomenljiva poljska
nacionalna manifestacija
Varšava, 11. avgusta. A A. Včeraj je bil v Ra-domu 9. kongres bivših poljskih legijonarjev. Kongresa so so udeležili maršal P i 1 s u d s k i, predsednik vlade Slavek, minisler pravde Car, minister notranjih zadev Jožefski, minister vojne Prister, minister pošte in brzojava Berner in minisler agrarne reformo Stinijevič, dalje predsednik senata Ši-manski, bivša predsednika vlado Marčevski in Svi-lalski, mnogo generalov, višjih uradnikov in več kot 10.000 občinstva. Po posvetitvi spomenika, postavljenega v spomin legijonarjem, so legijonarji in druga društva defilirali pred maršalom Pilsudskim, ki ga je zbrana množica burno pozdravljala. Po končanem defileju je bila plenarna seja kongresa. Pozdravno besedo jc imel predsednik vlade Slavek,
ki je v svojem govoru omenil, da so dela poljskih legijonarjev zvesta ideologiji maršala Pilsudskega, ki se naslanja na narodno etiko vseh razredov družbo in ki je vse svoje moči posvetil državi.
Za predsednikom Slavekom je govoril general femidel, ki je pozdravil vse bivše legijonarje in zahteval, da vsi državljani pomagajo iz narodne ljubezni domovini za njeno blaginjo. Po izglasovanju resolucije je kongres sklenil svoje delo, vsi prisotni pa so priredili burne ovacije maršalu Pilsudskemu. Resolucija legionarjev se glasi: Legijonarji bodo zvesti svojim tradicijam dalje p o <1 p i r a 1 i z v s e m i svojimi napori maršala Pilsudskega v njegovem stremljenju, da doseže nove oblike političnega življenja na Poljskem.
Zato obsojajo vse one, ki pri notranjih poljskih bojih iščejo pomoči od zunaj. Deveti kongres poljskih iegijonarjev je ponosen, da sc prvič vije na morju zastava predsednika poljske republike kot sijajen znak poljskih pravic do izhoda na morje in dokaz, da bo poljska zastava ostala na morju kot znak moči nove Poljske. Legijonarji smatrajo sedanje meje Poljske za definitivno in jih bodo brcnili kakor doslej ludi v bodoče do poslednje kaplje krvi.
Papež evharisiičnemu kongresu v Zagrebu
Jugoslovanski škofje v Zagrebu
Vatikansko mesto, II. avg. p. Sv. oče Pij XI. jc ob priliki imenovanja msgr. Pcl-legrinettija. apostolskega nuncija in naslovnega škofa Adanc, /.a papeževega delegata na cvharističnem kongresu poslal pismo, v katere izraža svojo radost nad kongresom in svoje, nade, da bo kongres mnogo pripomogel k razširjenju češčenjn sv. Evhuristije. Sv. oče v pismu opozarja nn korist pogostegu obhajila. Nadeja se, da bo kongres imel to posledico, da bodo verniki pogosteje pristojmli k Gospodovi mizi. Pismo se zaključuje z imenovanjem za delegata in podelitvijo vseh običajnih odpustkov nn cvharističnem kongresu. Apostolsko pismo sc odlikuje po očetovski prisrčnosti in kaže očetovsko naklonjenost sv. očeta in njegovo skrb za naš narod in za njegove duhovne dobrine.
Zagreb, II. avg. p. Osrednji odlior za evharistični kongres opozarja vse udeležence, ki so brzojavno naročili legitimacije, dn naj v Za-1 grehu obdržijo vozne karte, ki jim bodo skupno z legitimacijami, ki jih bodo dobili pri osrednjem odboru, dajale pravico za brezplačen [Kivratek,
Nocoj je prispela skupina češkoslovaški ti katoličanov, ki bodo pripravili vse |>otrebno za bivanje večje skupine Čchoslovakov, ki prispe jutri, po številu \eč kot nad 200. Na kongres pride tudi okrog 150 Čehoslovako*, ki sc nahajajo na letovanju nu našem Jadranu. Grško katoliški škof dr. Gnjdič iz Prešovc. pripelje skupino Ukrajincev. Francozi pridejo pod vodstvom abeju Trambousea v četrtek. Tudi Švicarji pridejo na kongres pod vodstvom msgr. Perretija. Grndi.ščanske Hrvate, ki pridejo v četrtek, l>o vodil duhovnik Horvat. Poljske udelcžence pa bo vodil Kaczinski.
Za časa evharističnega kongresa sc bodo, kakor smo že i>oročal,i, vršile konfercncc jugoslovanskih katoliških škofov. Konference se pričnejo jutri in bodo trajale do četrtka. Danes so prispeli v Zagreb nadškof vrhbosanski dr. šari«-, škof inostarski msgr. Mišic, škof križevski N'jnrady, livarski dr. Pušič, zastopnik kotorskega škofa msgr Miloševir. popoldne so prišli škof djakovski dr. Akšamovič, ljubljanski dr. Rožman, krški dr. Srebrnič, sko-lijski administrator dr. Budnnovič. Jutri bodo prišli še ostali škofje, med njimi pritnus srbski dr. Dobrcčic. in urizrenski škof dr. Gni-do\ ec.
Nezgoda ministra
dr. Korošca
Ljubljana, 11. avgusta. AA. Minister za šume bi rudnike dr. Anton Korošec se je na Mrzlem
Studencu pri padcu na trdem terenu tako nesrečno ranil, da se je moral včeraj zateči v Ljubljano v zdravniško oskrbo g. dr. Biumauerja.
Naša vlada
v pomoč rudarjem
Belgrad, It. avg. z. Ob vlogi, ki jo je vla-dn prejela od rudarskih organizacij radi brezposelnosti, in radi težkega stanja, v katerem je rudarska industrija, se bodo prihodnji teden j vršile konference v tej stvari zainteresiranih \ ministrstev. Te resolucije se bodo obravnavale. Zlasti se bo obravnavala možnost izrednih ukrepov /a pomoč rudarskim delavcem.
Na tej konferenci se bodo obravnavala vprašanja plasiranja naših dobrih delavcev po rudnikih Francije in drugih držav. S temi državami bi se sklenile slične pogodbe, kakor jo žc imamo z Nemčijo. Na vsak način se bodo napravili učinkoviti koraki za zaščito rudarjev.
Za prizadele po neurju
Belgrnd. 11. avg. z. V finančnem ministrstvu so končana dela na zakonskem načrtu za znižanje davkov za kmete, ki so trpeli radi neurja. To je prva pomoč kmetom, da se olajša težka gospodarska kriza v državi. Zakonski načrt se bo poslal po 15. avgustu predsedniku vlade.
Gradnja železniških prog
Belgrad, 11. avg. z. Spomladi se bo v var-darski banovini nadaljevala gradnja prog, ki bodo aajvažnejša središča te banovine vezala z ostalimi deli države. V prvi vrsti se bodo gradile tele zveze: prilep—Bogomilje—Veleš— Skoplje — Gostivar — Ohrid, dalje Mitrovica—Peč. Na jesen in preko zime se bo delalo samo na progah Raška—Mitrovica in Kuršumlija—Prokuplje—Priština, za katere so potrebni krediti že odobreni.
Poincare proti nemškim nakanam
Verdu n, 11. avg. A A. V govoru, ki ga je imel v Craillonu v departmentu Gornje Meuse pri odkritju spomenika v vojni padlim bojevnikom, je Poincare med drugim rekel: Francija, ki je že v naprej plačala kupno vsoto za obnovo opustošenih krajev, nima nikakega drugega jamstva za pokritje svojih izdatkov kakor nemške obljube. Ko je zmagoviti narod pokazal s svojim viteštvom, da veruje svojemu nasprotniku, je najmanj, kar sme zahtevati v zameno od tega protivnika, da ne skuša neprestano izpremeniti pogodb in izbrisati podpisa pod njimi.
Kronanje kralja Karo la
Bukarešta, 11. avg. p. Sklenjeno je, da se bo vršilo kronanje kralja Karla II. v Albi Juliji dne 21. septembra pod vlado dr. Maniuja, ker se temu nobena stranka ne protivi. Pri kronanju bodo zastopane vse politične stranke.
Veliki vojaški manevri v Alpah
Pariz, 11. avg. as. Ne samo v Loreni, temveč tudi v Alpah med St. Maurienne in Mondane bodo začetkom septembra veliki vojaški manevri, ki bodo trajali deset dni in katerih se bodo udeležili vsi alpski lovski bataljoni v vojni moči, dalje mnogo pešpolkov, veliki oddelki lahke in težke artilerije ter en polk tankov, skupno 50.000 do 60.000 mož. Vojni minister Maginot se jih bo udeležil osebno.
Pariz, 11. avg. as. »Matin« demantira senzacionalno vest »Echo de Parisa«, da se bodo veliki jesenski manevri v Loreni odpovedali ali zmanjšali radi otroške epidemije v Alzaciji in Loreni. Vojno ministrstvo manevrov še ni odpovedalo. Tudi že ponehuje epidemija ter je verjetno, da se bodo vršili manevri v polnem obsegu.
Italijani beže v Francijo
Pari z, 11. avg. as. Preteklo noč se je 30 italijanskih beguncev v spremstvu več žensk in otrok zgubilo ponoči, ko so hoteli zbežati v Francijo čez ledenik Roche Melan. Našla jih je francoska patrulja in odpeljala r Bessans. Ko so stopali v dolino, so našli še truplo begunca, ki je na begu omagal in zmrznil. V svoji bcležnici je še opisal svoje zadnje ure in prosil, da obvestijo njegovega očeta o njegovi smrli.
Mihajlov obtožen tudi umora Protogerova
Sofija, 11. avg. as. Bolgarski pravosodni minister je odredil, da se poleg obtožbe proti voditelju macedonskih revolucionarjev Ivanu Mihajlo-vu radi navajanja k umoru časnikarja Kundeva uvede proti Mihajlovn tudi preiskava radi sokrivde pri umoru generala Protogerova. Mihajlov je večkrat v macedonskih komunikejih in brošurah Javno priznal, da je bil Protogerov umorjen po njegovem naročilu, ne da bi bila sodišča do sedaj na to reagirala. Zato je nenadni nalog pravosodnega ministra javnost zelo presenetil. V macedonskih krogih se izjavlja, da se Mihajlov, proti kateremu je bila Izdana tiralica, že več mesecev nahaja v Inozemstvu, da sc zdravi proti jetiki.
Bančne zbornice
Belgrad, 11. avg. z. V trgovinskem ministrstvu so končana dela na zakonskem načrta o bančnih zbornicah, ki se bo te dni poslal zainteresiranim organizacijam, da o njem izrečejo svoje mnenje, nakar bo zakon dobil svoje končnoveljavno besedila
Zahteve belgrajskih
gospodarskih krogov
Belgrad, 11- avgusta, m. že parkrat smo poročali o raznih vlogah belgrajskih gospodarskih organizacij, da bi se Belgrad gospodarsko dvignil. Danes so belgrajski Irgovci poslali belgrajskemu
županu zanimivo vlogo, v kateri obžalujejo, da Belgrad ni več obmejno mesto. Stavljajo tele zahteve:
1.	Da pri merodajnih činiteljih doseže, da se izda zakon, s katerim bi. se Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo in Skoplje proglasili za trgovinske in industrijske centre naie kraljevine.
2.	Da bi se z istim zakonom proglasili Dubrovnik, Split, Metkovii in Sušak za pristanišča, za katera se za uvoz in izvoz našega blaga upeljejo posebni tarifi.
3.	Da se s posebnimi privilegiji izenači geografski položaj Belgrada in ostalih mest z Belgradom in sicer na ta način, da bi se iz Belgrada do katere-
koli obmejne toike lahko izvažalo, oziroma uvažalo blago po istem tariju, kakor nu primer iz Ljubljane do katerekoli točke naše države.
4.	Da se z tigodnostnimi tarifi trgovinskim in
industrijskim podjetjem zasigura njihov delokrog.
5.	Da se razni izvozni in uvozni tarifi znižajo.
6.	Da se v teh industrijskih centrih znižajo državne carine za 10%.
7.	Da se občinske takse znižajo.
8.	Da občine na svoje stroške sid-ajo trošarinah a in carinska skladišču in da država zagotovi vsem uvoznikom prednost pred drugimi.
Ta vloga belgrajskih trgovcev, ki ni prva, je zelo simptomatična za delovanje gospodarskih institucij v Belgradu, ki se na vsak način prizadevajo, da v Belgradu kot prestolici dobijo tudi tozadeven položaj v gospodarskem življenju.
Litva naj plača
nemško-poljski spor?
Varšava, 11. avg. rr. Vest o poljsko-Iitovskih pogajanjih, ki naj bi razčistila razmerje med obema državama in odstranila vprašanje Vilne, ni bila potrjena. Vseeno pa obstoji mnenje, da je neka tuja velesila takoj po internaciji Voldemarasa predlagala Poljski, naj napravi koncesije Litvi, ker je važno, da je fronta proti sovjetom strnjena in močna.
Nasprotno pa se je slišalo, da je baje Anglija svetovala Poljski, da bi bilo bolj v njenem interesu, če se pokaže popustljiva v vprašanju koridora, ker bi v tem slučaju velesile skušale odškodovati Poljsko z delom litovske države. Poljska vlada je to novico zelo kategorično dementirala, a v litov-
skih krogih se razburjenje, ki ga je povzročila, še ni poleglo.
Voldemaras je pisal iz svoje internacije, da te nakane odgovarjajo resnici, ker velesile niso nikdar smatrale Litve za stalno neodvisno državo, ampak so jo držale samo za slučaj potrebe, ko bi služila za odkupnino v kakem poljsko-nemškem sporu.
Sploli Voldemaras povzroča vladi velike skrbi. Nihče ne verjame, da bi njegova internacija dolgo trajala, ker so za njim vsi nacionalistični elementi Litve. Vsekakor se v Litvi pripravljajo dogodki, ki utegnejo saj v izvestni meri zopet razburkati severovzhodno Evropo in nekaj tudi ostali svet.
BSK premagan
V Avstriji ostane katoliški
zakon nerazdruzljiv
Dunaj, 11. avg. d. Vrhovno ustavno sodišče je izreklo svoje definitivno mnenje o veljavnosti tako-imenovanih »Severjevih zakonov« ali »dispenznih zakonov«. Po avstrijskem zakonu je bila razporoka za katoličane nemogoča. Po prevratu pa se je uvedla zakonu nasprotna praksa s tem, da so civilne oblasti, oziroma kabinet državnega kanclerja izdajali posebna dovoljenja, na podlagi katerih se je ločeni katoliški zakonski zopet mogel civilno poročiti.
V zadnjih desetih letih je bilo na ta način razporočenih iu zopet civilno poročenih nad 50.000 parov.
Ob priliki razsodbe o veljavnosti dispenzne poroke, ki je bila predložena ustavnemu vrhovnemu sodišču, je slednje razsodilo, da imajo pravico sklepali o veljavnosti zakonov edinole pristojna sodišča in da administrativne oblasti ne smejo posegati v to vprašanje.
S tem bo vendar enkrat onemogočeno, da civilne oblasti pred nosom državnega zakonika, ki razporoko zabranjuje, rušijo na zahrbten način vezi zakona. Veselje je v sveh dobromislečih krogih veliko, ker je bil že čas, da oblast poseže vmes. Židovski tisk seveda vpije o »reakciji« in »srednjem veku«, v katerega je padla uboga Avstrija.
Madjari o agrarni
konferenci v Sinaji
Budimpešta, 11. avg. AA. Korbiro poroča: Na konferenci vladne stranke v Balaton Feldvaru je minister za poljedelstvo Mayer izjavit, da je bila madjarska vlada povabljena od jugoslovanske in romunske vlade k sodelovanju pri gospodarskih pogajanjih. Šlo je za vprašanje vzajemnega nastopa vseh treh agrarnih držav za plasiranje svojih agrarnih pridelkov. Interesi in potrebo teh treh držav se v tem oziru tako vjomajo, da sta Jugoslavija in Romunija priznali potrebo takega sodelovanja in uvideli potrebo zadevnega sporazuma z Madjarsko. Odposlanci madjarske vlade so sprejeli predloge jugoslovanske in romunske vlade ter izjavili, da pristajajo na mnoga vprašanja. Veg ta problem je še vedno predmet pogajanj in končni sklepi o njem še niso bili storjeni. Zaradi svojega gospodarskega položaja gre Madjarski pri' določevanju gospodarskih ukrepov tako pomembna vloga, da ni moči rešiti niti ene gospodarske krize v Evropi, ako zapostavimo ali prezremo Madjarsko. Madjarska vlada ima dovolj sredstev na razpolago, da brani svoje interese pri teh pogajanjih.
Budimpešta, 11. avg. as. Danes je bil parafiran dogovor o začasni ureditvi madjarsko- romunskih trgovinskih odnošajev. Končni podpis začasne pogodbe sc bo izvršil potem, ko se uredijo še nekatera nerešena vprašanja.
Turško-perzijski spor
Carigrad, 11. avgusta, as. Ministrski svet v Angori je sklenil, da napravi zadnji poskus za mirno rešitev konflikta s Perzijo. Turčija bo predložila perzijski vladi nove predloge za popravo meje in skupno zatiranje kurdskih vslašev z vojaško akcijo v gorovju Aratata. Ministrski svet se je nato odgodil, dokler ne pride perzijski odgovor.
Hudi boji ob „vratih v Indijo"
London, 11. avg. as. Kljub močnemu bombardiranju prihajajo Afridi čez mejo in zahtevajo od Hadžija Turn Ayzaija, ki je pred kratkim napadel Pešavar, da se pridruži njihovemu boju. Ogrožena je tudi Nowshera, 20 km za Pešavarjem.
Obsodbe v Indokitaju
Pariz, 11. avg. as. Izmed 148 indokitajskih domačinov jih je bilo radi zadnjih nemirov 12 obsojenih na smrt. 11 na dosmrtno prisilno delo, 8 na 10- do 20-lctno prisilno delo, 114 na dcportacijo, ostanek pa na daljšo ali krajšo ječo. Oproščen ni bil nobeden.
Komunistični kravati v Kavali
Atene, 11- avgusta. AA. Pri včerajšnjih komunističnih demonstracijah v Kavali je prišlo do pretepov. Moralo je intervenirati orožništvo, ki je aretiralo 13 oseb.
Grška ladja nasedla
Atene, 11. avgusta. AA. Snoči je neka pomožna ladja grške mornarice nasedla pri otoku lig in i. Po-sodko so rešili.
Turčija čuti potrebo
po opoziciji
Ankara, 11. avg. A A. Seti bej, bivši turški veleposlanik v Parizu, je poslal predsedniku republike Kemalu paši pismo, ki v njem formulira neke kritične opazke k vladni politiki. Seti bej izjavlja, da je težkočam v Turčiji vzrok to, da ima samo eno vladno politično stranko brez vsake opozicije. V pismu izraža dalje namero, da ustanovi opozici-jonalno republikansko stranko in prosi predsednika republike, da mu glede tega pove svoje mišljenje.
Polet R 100 do Niagare
London, 11. avg. AA. Iz Montreala poročajo: Zračna ladja »R 100« je včeraj odletela z letališča v Montrealu, da poseti mesta Ottavvo, Toronto, Ha-milton in Niagarske slapove, ter se vrne v teku današnjega dne v Montreal. Pri odletu se je na letališču zbrala množica pol milijona ljudi, kolikor jih Kanada še ni videla. Samo vrsta avtomobilov je bila dolga 15 milj. Zrakoplov je letel do Ottawe, kjer je dalj časa krožil nad mestom, nato pa je od-letel dalje proti Torontu. Z zemljo je bil v brezžični zvezi. Po povratku v Montreal se bo zrakoplov pripravljal za povratek domov na Angleško, kamor odleti v nekaj dneh.
Velike popfove v Mandžuriji
Tientsin, 11. avg. A A. Iz Mandžurije poročajo o velikanskih poplavah. Število utopljencev gre v stotine. Več tisoč oseb se je zateklo na železnico, ki vodi v Mukden. Škoda znaša več stotisoč dolarjev.
Ogromen požar
Vancouver, 11. avgusta. AA. Ogromen požar je upepelil novozgrajeni dok kanadskih nacijonal-
nih železnic. Škoda znaša 200.000 dolarjev. Gradbeno podjetje bi bilo moralo oddati dok železniški družbi v dveh dneh.
Smrtna nesreča pri avtodirki
Grenoble, 11. avgusta. AA. Pri hitrostni avtomobilski dirki v Daufineju je tekmovalec Edvard Granunond s svojim avtomobilom zagrabil drugi voz in se ubil.
Miss Johnson je potrebna miru
London, 11. avg. AA. Angleška letalka miss Amy Johnson, ki se je proslavila s svojim poletom iz Anglije v Avstralijo, je danes zletela v llull, svoje rojstno mesto, kjer so ji pripravili veličasten sprejem. Po končanih svečanostih se bo letalka na zdravnikov ukaz za nekaj dni umaknila iz javnega življenja, ker je potrebna popolnega miru.
Italijanska kolesarska dirka
Vizenca, 11. avgusta. AA. Pri izločilnih kolesarskih dirkah so zmagali dirkači Guerra, Grandi, Binda, Batlesini iu Panciera. Dirkam je prisoslvo-valo nad 50.000 gledalcev. Zmagovalci bodo zastopali Italijo na predstoječih dirkah za svetovno prvenstvo v kolesarstvu.
Nesrečen weekend
London, 11. avg. as. Angleški vvcekend minulega tedna jc zahteval 17 smrtnik žrtev in nad 30 ranjencev.
Belgrad, 11. avg. m. Danes je prispela vest, daje bil team BSK, Ui je igral včeraj v Rio de Janeiro, premagan s 4:1. Poraz je v Belgrada napravil zelo globok vtis, ker je jugoslovanska reprezentanca ob priliki tekem za svetovno prvenstvo Brazilijo premagala.
Dve novi tobačni tovarni
Belgrnd, 11. avg. z. V monopolski upravi se proučuje vprašanje zgraditve dveh noviih tobačnih tovarn. Ena bi se zgradila v Mostar-ju. Za drugo pa kraj še ni določen. V teh dveh tovarnah bi se izdelovali najfinejši tobačni proizvodi za izvoz. Proračuni in načrti so že odobreni. Stroji se bodo nabavili iz Češkoslovaške in Nemčije.
Izvršilno plačevanje davkov
Belgrad, 1 i. uvg. z. Po naredbi finančnega ministra se bo z jutrišnjim dnem pričelo izvršilno plačevanje davkov v vsej državi.
Samoumor Slovenca v Novem Sada
Belgrad, 11. avg. m. Iz Novega Sada poročajo, da je snoči skočil v Donavo in utonil Franc K o 1 e r iz Logatca. Bil je zaposlen v Belgradu kot trgovski potnik in je precej zaslužil.
Vesti iz cele države
Belgrad, 11. avg. m. V Nišu je policija aretirala občinskega tajnika Sposoja Živkoviča, ki je poneveril približno poldrug milijon občinskega denarja.
Belgrad, 11. avg. m. »Pravda« poroča iz Sarajeva o smrti znanega sarajevskega odvetnika dr. Sušnarja, ki je bil nedavno najden mrtev. Policija je ugotovila, da ni izvršil samoumora, marveč je bil ubit.
Belgrad, 11. avg. z. Cene opija v Skoplju znašajo 1480 do 1500 Din. Prodajalci pričakujejo boljših cen. Računa se, da bo to leto v Jugoslaviji 32 vagonov opijuma pripravljenega za izvoz.
Zagreb, 11. avg. p. Županstvo je izdalo razglas, s katerim se odreja pregled prodajalni« živeža. Radi velikega števila tujcev, ki pridejo v času kongresa v Zagreb, se hoče zabraniti vsako navijanje een. V vsaikem lokalu morajo biti izobešeno cene vsega, kar se tam prodaja. V slučaju prekoračenja cen ali špekulacije se bo zahtevalo, da se kršiteljem vzamejo obrtna dovoljenja.
Stavkujoči delavci se poslužujejo letal z bombami
Newyork, 11. avg. as. V premogovnikih Pro-vence, država Kentucky, v katerih se že več mesecev bije hud boj za mezde, sc je danes z letali izvršil napad na premogovnik. Ob 6 zjutraj se je nad vhodom v rudnik pojavil velik enokrovnik, ki je iz višine 600 metrov vrgel tri bombe. Letalo je potem krožilo nad mestom in vrglo še šest bomb, od katerih sta dve eksplodirali. Letalo je povzročilo v mestu veliko razburjenje. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Domneva se, da gre za teroristični akt stavkajočih delavskih skupin.
fcn i..
Drobne vesti
London, 11. avg. as. »Sunday Hispask do-znava iz poučenega vira, da namerava MacDonald-ova vlada uvesti 10 odstptno zaščitno carino za vse izgotovljene fabrikate.
Rim, 11. avg. as. Nocoj je na krovu Marconi« jeve jahte »Electrac, ki se nahaja v pristanišču Citta Vecchia, nastal jx>žar, ki je uničil ves prednji del ladje.
Windsor, Ontario, 11. avgusta. AA. Henry Ford je izjavil novinarjem, da bo trajalo uidustrij-sko leto v motorni industriji 10 mesecev. Svojo napoved opira Ford na dejstvo, da je treba industrijo kontrolirati tako, da bodo delavci lahko stalno zaposleni.
Zopet karambol v Kranju
Kranj, 11. avg. Danes popoldne ob 6 sta na ovinku savskega mostu pred Delavskim domom trčila skupaj avtomobil g. Razborška iz Tržiča in kolesar Franc Merala, posestniški sin iz Mavčič pri Kranju. Na savskem mostu vlada v tem času okrog 6. ure zvečer največji promet in ni čudno, da je kolesar Merala zavozil vmes med avto in neko konjsko vprego. Ko se je avtomobil, ki je vozil proti Kranju, na ovinku obrnil, je z zadnjim delom oplazil kolesarja, ki je padel. K sreči razen neznatnih prask in strahu kolesar ni dobil večjih poškodb in tudi kolo ni dosti poškodovano, avtomobil pa je dobil neznatne odrgnine.
I
Wimr fflesse
od 7. do 13. sept. 1930 (Rotunda do 14. sept.)
POSEBNE PRIREDITVE: Modni salon kožuhovine / Sejem za čevlje in usnje / Sejem pohištva / Reklamni sejem Razstava >Christliche Kunst«
MEDNARODNA RADIO-RAZSTAVA
Sejem železnega in patentiranega pohištva Moderna pisarniška oprema Razstava živil in nasladi! / Stavbni in sejem za zgradbe cest / Tehnične novosti in iznajdbe / Francoska, grška in indijska kolektivna razstava Poljedelska in gozdarska razstava s III. avstrijskim živalskim sejmom. Brez vizuma! S semsko izkaznico in potnim listom prestop avstrijske meje prost / Madžarski tranzitni vizum se izda proti predložitvi sejmske izkaznice na meji / Znatne ugodnosti glede voznih cen na jugslovanskih, madžarskili in avstrijskih železnicah, po Donavi, na Jadranskem morju, kako tudi v zračnem prometu / Pojasnila vseh vrst. kakor tudi sejmske izkaznice (po 50 Din) se dobe pri
WIENER ntSSl A. 6.. Wil\ III
kakor tudi za časa jesenskega sejma v Leipzigu pri informacijskem uradu v Leipzigu, Avstrijski sejmski urad, ter pri častnih zastopstvih v
Ljubljani: Avstrijski konzulat^ Dunajska c. 31 Josip Zidar, Dunajska cesta 31 „ Zveza zn tujski promet v Sloveniji Dunajska cesta 1
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Izdajatelj: Ivau Rakovec. Urednik: Franc Kremžar,