SSSSIP8 Političen list za slovenski narod »SSf
tteo. 154.	v uamiML o ponedeljek, trne 8. julijo 1901	LetO XXXV.
Velja po poŠti:
u* celo leto naprej K 26-—
sa pol leta „ „ 13-.....
na ietrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej K 20'-sa pol leta „ „ 10-— sa četrt leta „ „ 51— sa «n mesec „ „ 170
&a pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vefkratneni ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzernši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Poslovni jezik.
D ti n a j, 7. julija.
Načelno stališče slovanskih poslancev ;iede na poslovni jezik v zbornici sem označil / enem zadnjih dopisov. Ccški poslanci pa ;e drže svojega sklepa ter molče ves čas. Telo poslanec Fresl kroti svojo zgovornost, loklcr ni rešeno vprašanje, ali objavlja steno-erafični zapisnik tudi nenemške govore iu jredloge. Ta pasivna opozicija čeških poslan-:ev, izvzemši grofa Sternberga. oa nc more n ne sme trajati dolgo, ker sicer se pojavi »litična obstrukcija. Zato pa molče češki poslanci, ker si nočejo naložiti odgovornosti, da ;o prvi v novi zbornici izkopali orožje ob-■trukcije. To demonstrativno stališče čeških Klancev pa ima to dobro posledico, da se lemške stranke in vlada resno bavijo s tem . prašanjem. Mnogi nemški poslanci in njih ilasila ne zanikajo načelne pravice, da sinejo lenemški poslanci govoriti in staviti predloge ,sak v svojem jeziku. Naglašajo pa, da jc iz ehniških vzrokov nemogoče ustreči tem načelno opravičenim zahtevani. Na istem stališču je tudi vlada. V torek se menda začasno tši to vprašanje tako, da bode vsak poslanec <mel v svojem jeziku vlagati interpelacije in icticije, vlada pa bode preskrbela doslovni irevod, ki se objavi v zapisniku. Istotako jode smel poslanec govoriti v svojem jeziku, .oda govor sc bode objavil le v nemškem prevodu. Kdo pa naj preskrbi ta prevod, to je še preporno vprašanje.
Poljski klub pa izjavlja, da se iz praktičnih razlogov drži dosedanje navade. Stoječ torej na nepristranskem stališču, opominja nemške stranke, naj ne presojajo tega vprašanja s političnega marveč le s prakttičnega stališča. Bila bi velika napaka, ko bi nemške stranke pravice nenemških jezikov presojale s stališča »narodne časti«. To stališče bi prisililo druge stranke, da prično boj. Tak boj za poslovni jezik pa bi bil nevaren za delavnost nove zbornice, nevaren pa tudi sedanji parlamentarni vladi.
To ie pač jasna beseda na naslov nemških strank in njihovih zastopnikov v kabinetu. Ti naj si sedaj ubijajo glave, v koliko je sedaj mogoče tudi v zbornici izvršiti narodno enakopravnost, da sc ohrani parlament. In za nas Jugoslovane in Rusine je državni zbor edino mesto, kjer moremo zagovarjati iu zastopati koristi prebivalstva.
Nekaj zgodovine.
Avstrijska ustava povsem molči o poslovnem jeziku v parlamentu. Edino to določa zakon z dne 21. decembra 1867, da avstrijska delegacija naznanja ogrski delegaciji svoje sklepe v nemškem jeziku. Nemška večina je I. 1867 ali smatrala kot umevno, da se govori v zbornici le v nemškem jeziku ali pa
L1KCK.
Beg iz ječe.
Resnična slika iz ruske revolucije.
Koncem lanskega leta (1906) je zbežalo iz varšavske ječe na »Pa\viaku« deset političnih jetnikov, katerim je grozila smrtna kazen, na tako drzen in zvit način, da je o tem vse govorilo in pisalo. Podrobnosti so ostale nepojasnjene do današnjega dne in povzročiteljem skrivnostnega bega ni mogla priti policija na nobeno sled. Radi tega je nastala cela vrsta različnih govoric, ki so si deloma med seboj močno nasprotovale.
Zbežali so iz trdno zavarovane ječe. ne da bi pokvarili eno ključavnico, razbili kakšna vrata, storili silo kakšnemu čuvaju. Vse se je izvršilo tako spretno in zvito, brez najmanjše sile, da se moramo v resnici čuditi spretnosti, prekanjenosti in drznosti poljskih revolucionarjev.
Z ozirom na vse posameznosti jc podoben ta beg kakšnemu romantičnemu eposu, v katerem premagajo junaki vse ovire, sc prikradejo čez debele jetniške zidove in premerijo začarane prostore.
Vse gre tako lepo, brez najmanjše ovire, kakor da bi posedali kakšen čudatvorcn talisman.
Toda to ni bila pravljica, ampak resnica!
ui hotela takof iz početka spraviti na dnevni red tega vprašanja.
Prvi, ki je govoril v zbornici v slovanskem jeziku, jc bil dalmatinski poslanec Stje-pan Ljubiša v 53. seji dne II. septembra 1861. Na dnevnem redu je bil načrt občinskega zakona. Tedanji predsednik dr. Hein — ako se ne motim, oče bivšega kranjskega deželnega predsednika barona Heina — podeli besedo poslancu Ljubiši. V tedanjem stenografičnem zapisniku čitamo: »Poslanec Ljubiša govori v srbskem jeziku. Med govorom in na koncu živahno odobravanje na desnici.«
Predsednik dr. Hein: Poslanec Ljubiša je svoj govor izročil predsedstvu v nemškem prevodu, ki se bode natisnil v stenografičnem zapisniku. — Predsednik izroči prevod ravnatelju stenografične pisarne. Govor je bil v nemškem prevodu natisnjen v zapisniku z opombo: »V seji se ta prevod ni prečital.«
Drugič je poslanec Ljubiša govoril v srbskem jeziku o mornarici dne 18. junija 1862. Predsednik dr. Hein: »Besedo ima poslanec Ljubiša, ki mi je izročil predlog, katerega hoče utemeljiti v svojem jeziku. Izročil mi jc tudi nemški prevod svojega govora, ki sc objavi v stenografičnem zapisniku. Predlog se glasi, naj se pomnoži avstrijska mornarica. Poslanec Ljubiša ima besedo. Govori v srbskem jeziku, prevod se glasi: Sedaj sledi v zapisniku ves govor v nemškem prevodu.
Tretjič je govoril poslanec Ljubiša v srbskem jeziku 24. junija 1862 o proračunu za šolstvo. V stenografičnem zapisniku čitamo:
Predsednik dr. Hein: Podelim besedo g. poslancu Ljubiši. Poslanec Ljubiša iz Dalmacije govori v srbskem jeziku. Doslovni prevod njegovega govora se glasi . . .
Zanimivo jc, da jc koncem svojega govora Ljubiša predlagal v srbskem jeziku dostavek k predlogu finančnega odseka. Ta je namreč predlagal, naj se opusti jezuitska gimnazija v Feldkirchu. Ljubiša pa je dostavil, naj se opusti tudi gimnazija v Dubrovniku, ker so učitelji italijanski jezuitie, ki niso zmožni deželnega jezika.
In predsednik dr. Hein je izjavil: Predlog meri na to. da naj sc glasi predlog finančnega odseka: »Opustita naj sc gimnaziji v Feldkirchu in v Dubrovniku.« Brez najmanjšega ugovora je zbornica glasovala o tem predlogu in ga sprejela z 62 proti 48 glasovom. Zbornica torej ni imela najmanjšega pomisleka proti nenemškemu govoru in predlogu, ki ga jc predsednik ponovil v nemškem jeziku.
Četrtič je poslanec Ljubiša govoril srbski dne 31. julija 1862 v razpravi o carini. V zapisniku čitamo: Predsednik dr. Hein: Zeli še kdo besede? Poslanec Ljubiša se .ie oglasil. Nato sledi govor v nemškem prevodu. V tem prevodu čitamo, da je pred Ljubišo poslanec Lapenna predlagal, naj vlada razmišlja, ali bi ne kazalo, da se vsaj eno pristanišče v Dal-
podlagi § 279, po katerem jim je grozila smrtna kazen.
Toda nekaj mož je priseglo: »zmagati ali pa umreti« in so jih sklenili rešiti. Pri tem podjetju so pokazali toliko junaštva in hladnokrvne odločnosti, da imamo v zgodovini malo zgledov podobne vrste.
V Varšavi sem se seznanil s človekom, ki si je nadel ime žandarmerijski častnik baron Budbcrg in ki je vodil celo zadevo.
Prišel jc popolnoma svobodno k meni v hotel v mojo sobo in mi pripovedoval vse najdrobnejše posameznosti tega bega.
Dotičtii »baron Budbcrg« je še primeroma mlad mož. imeti mora šele nekaj čez trideset let. ie visok in lepo zraščen. Njegov odprt, jasen obraz, mirne, dobre oči, so naredile na mene takoj najboljši vtis.
Cela postava ne kaže posebne fizične sile. Videti je gibčen, pripraven, toda nc izvanre-dno močan. Duševno je zelo razvit in razumen.
Tudi njegovo pripovedovanje dela ravno tako dober vtis, kakor on sam.
Pripoveduje mirno, z dobrodušnim, prijetno zvenečim glasom, brez najmanjše prisi-Ijcnosti, raje nekoliko preskromno, kadar govori o sebi.
Vso stvar mi jc opisoval tako naravno in razumno, da sem sc čudil njegovi bistroumnosti. Nekatere okoliščine, ki so bile same na sebi čisto neznatne, a ki so imele večji pomen v zvezi s celim dejanjem, jc omenjal z večjim povdarkom. Tako na primer malenkostne okoliščine, ki so povzročale, da se jc moralo postopati z večjo previdnostjo, ah ki so vzbuiale pozornost. Opozoril me jc na vsa-
maci.ii proglasi za carine prosto. Ljubiša pa je predlagal, naj so vsa dalmatinska pristanišča prosta carine.
Predsednik jc v nemškem jeziku ponovil predlog, ki pa je bil odklonjen.
Petič je Ljubiša govoril srbski v 191. seji v proračunski razpravi o pravosodju. V zapisniku je objavljen nemški prevod. Odgovarjal je govorniku tedanji pravosodni minister dr. vitez Lasser rekoč: Obžalujem da nc razumem srbskega jezika. Poslušal pa sem poslanca Ljubišo ter slišal besede »Interpelacija«, »minister Lasser«, »hemeopatične doze«. Iz teli besed sklepam, da je poslance Ljubiša nezadovoljen z mojim odgovorom na njegovo interpelacijo o jezikovnih razmerah o sodnih uradih. Sicer pa je za njim dr. Toman isto izražal glede na slovenski jezik. Zato odgovarjam, da je pravosodno ministrstvo izdalo ukaz na višja sodišča v Gradcu, Trstu in Zadru naj sc po možnosti ozirajo na jezikovne razmere.
Šestič in zadnjič je poslanec Ljubiša govoril srbski v seji dne 3. junija 1867 v adresni razpravi. Predsednik zbornice je bil dr. Gi-skra, ki ie prvi začel delati zgago proti ne-nemškim govorom. V stenografičnem zapisniku čitamo:
Predsednik: Oglasil se je poslanec Ljubiša za besedo, ki hoče govoriti srbski, ker drugega jezika ni dovolj zmožen. Ker pa je bila doslej navada, da se v zbornici govori le
v nemškem jeziku, moram vprašati zbornico, ali dovoli govoriti srbski. Pripomnim pa, da jc v prejšnjem zasedanju zbornica dovoljevala brez ugovora, da jc Ljubiša z ozirom na svoje volivce govoril srbski, predsedniku pa izročil nemški prevod.
Grof Potočki: Nc poznam paragrafa v zapisniku, ki bi določal, da bi sc moralo govoriti v nemškem jeziku. Ako pa ni paragrafa, potem zbornica tudi ne more o tem glasovati: Govornik naj torej govori v svojem jeziku.
Predsednik Giskra: Nisem se skliceval na paragraf poslovnika, ampak lc na navado. V parlamentu pa je navada merodajnejša, nego paragraf.
Predsednik: Zgodilo se je dvakrat, če se prav spominjam. (Zgodilo se je petkrat, pa brez ugovora in glasovanja. Op. por.) Gla-sujmo! Na skrajni desnici: »Mi nc glasujemo!«
Zbornica je dovolila, da Ljubiša govori v srbskem jeziku. Govor ie natisnjen v nemškem prevodu.
Dne 10. decembra 1873 jebilo v razpravi poročilo legitimacijskega odseka o volitvi poslanca dr. Klaiča. Dalmatinski poslanec Pav-linovič hoče govoriti v hrvatskem jeziku. Dr. Rechbauer ga prekine, toda Pavlinovič govori dalje med velikim nemirom, dočim mu slovanski poslanci na desnici ploskajo. Ko Pavlinovič konča, izjavi predsednik dr. Rechbauer: »Ker predsedstvo ne razume hrvatske-
ko najmanjšo stvar, s katero je bilo treba računati, vse jc pripovedoval popolnoma mirno in ravnodušno, kakor da bi nc bil on glavna oseba, ampak, da bi mi pripovedoval kakšno povest, katero jc čital v knjigi.
Ko sem ga videl, ko je sedel popolnoma mirno poleg mene v moji sobi v hotelu in pripovedoval z epično natančnostjo in mirnostjo, kar se je zgodilo, prišla mi jc mimogrede misel: »Ali je res, potem, ko jc svoj načrt izvršil, ostal ves čas mirno v mestu, kakor sedaj? Morda jc zginil za nekaj časa kam za rusko mejo, da bi ga ne spoznali, čc bi sc na primer slučajno srečal kje s kakšnim uslužbencem jetnišnice, ki ga ie videl, ko jc na »Pawiaku« izvrševal svojo žandartnerijsko dolžnost.«
Ko sem ga to vprašal, mi jc odgovoril:
»Ne, nisem šel iz mesta in nisem čisto nič spremenil svojega navadnega življenja. Hodil sem na ulico, kakor po navadi, se sprehajal, shajal s svojimi prijatelji iu znanci in kmalu po izvršenem begu sem se srečal celo nekoč slučajno z nadzornikom ječe, ki mi je izročil do-tične politične jetnike. Vozil sem se v tramvaju . . . kar je naenkrat sedel poleg mene jetniški nadzornik.
Pogledam nanj. tudi on me pazno ogleduje. V prvem trciiotku sc mi jc zdelo, da me jc spoznal; položaj jc postal resen, vsak trenotek jc lahko zagnal hrim, zaklical stražo in me izročil vladi; toda očividno sc ni mogel odločiti.
Iz oči sem mu bral, kako sc jc za trenotek zmedel, potem prestrašil in premišljal, potem pa kar naenkrat in kot nalašč skoči! z voza, jaz sem se pa peljal dalic.
ga jezika in ker mora skrbeti za red v zbornici in njeno čast, zato odklanja odgovornost za vsebino nenemškega govora. Ker pa tudi stenografi ne razumejo hrvatskega jezika, zato sc ne objavi v zapisniku.
Dne 7. sušca 1874 ie Pavlinovič drugič govoril v hrvatskem jeziku med velikim nemirom zbornice. Predsednik dr. Rechbauer izjavi: Ker stenografi niso zmožni hrvatskega jezika, govor ne pride v zapisnik. Koncem iste seje je pa istrski poslanec dr. Vitezič odločno protestiral, ker poslovnik ne prepoveduje nenemških govorov. Ako poslanci store obljubo vsak v svojem jeziku, smejo tudi govoriti v deželnih jezikih. Ako predsednik nc razume hrvatskega jezika, naj pa predseduje dr. Vidulich, ki razume hrvatski.
Dr. Rechbauer: Po državnem temeljnem zakonu ni prepovedano, govoriti v nenemških jezikih. Večletna navada pa govori proti. Sicer pa Pavlinovič ni stavil nobenega predloga. Ker pa stenografi in podpredsednik dr. Vidulich ne razumejo hrvatskega, zato govor nc bode natisnjen v zapisniku. Ako mi pa gospodje preje prineso nemške prevode, da je mogoča kontrola, potem bi se natisnil prevod.
Ko pa je Pavlinovič dne 21. sušca 1874 tretjič hote! govoriti v hrvaškem jeziku, nastal je med nemškimi poslanci na levici in v središču velik krik; mnogi poslanci so zapustili zbornico. Pavlinovič pa reče v nemškem jeziku: »Poslušajte me ali pa mi dajte mir, da morem dalje govoriti.« Nato govori dalje v hrvatskem jeziku ter stavi nemški predlog.
Nato se oglasi nemški poslanec Wurm, ki hoče prečitati prevod Pavlinovičevega govora. Predsednik pa ga prekine, misieč, da čita svoj govor. Wurm: Jaz le ponavljam Pavlinovičev govor da pride v za|)isnik.
Predsednik: Pavlinovič naj, kakor jc to delal Ljubiša. izroči nemški prevod govora. Ne dovolim, da bi drug poslanec čital nemški prevod. Nato jc Wurm prosto ponovil vsebino Pavlinovičevega govora.
Zadnjič je Pavlinovič govoril hrvatski v adresni razpravi dne 5. nov. 1878. Ker je bil velik nemir, reče predsednik, dr. Rechbauer: Gospodje, ki nočejo poslušati govornika ali ne razumejo, naj varujejo vsaj govorniško prostost. Ker pa tudi stenografi ne razumejo govora, ne bode natisnjen v zapisniku.
Naj še pripomnim, da je v razpravi o poslovniku v 114. seji dne 20. svečana 1875 slovenski poslanec dr. Razlag predlagal k S 51 poslovnika dostavek: Vsak govor se mora po možnosti sprejeti v zapisnik v istem jeziku, v katerem jc bil govorjen in se objavlja tudi državni zakonik.«
Ta svoj predlog je utemeljeval dr. Razlag s tem, da ima prebivalstvo pravico zahtevati, naj sc poslušajo njihovi poslanci. Prazen je tudi izgovor, da bi ne dobili potrebnih stenografov za slovanske jezike. Razlagov predlog se je izročil odseku, kjer pa je obležal.
Omenjeni »baron Budbcrg« tako ga bom vedno imenoval je bil član poljske socialistične stranke ali tako imenovane P. P. S.
Beg, katerega opisujem, je priredila omenjena stranka. Poleg »barona« se ga je udeležilo šest »policajev«, izmed katerih jc eden bil načelnik. Poleg tega so pripravili še rezervo obstoječo iz nekaj mož.
Njena naloga je bila spraviti 17 revolucionarjev, ki so ostali v jetniškem vozu iu katerih ni hotela stranka prepustiti policiji.
Ko so se izbirale osebe, katere so mislili osvoboditi, sc je oziralo edino le na visokost kazni, ki je dotičnim jetnikom grozila; vsi strankarski oziri so ostali popolnoma na strani in ni se nič na to oziralo, čc spada jetnik k njihovi stranki ali li kaki drugi.
Z ozirom na to je skušala P. P. S. poprej natančno poizvedeti, kateremu izmed jetnikov, ki sc nahajajo v preiskovalnem zaporu na »Pa\viaku« grozi smrtna kazen; dalje sc jc skušalo dognati za koga izmed njih stoji stvar najbolj neugodno in kdo jc administraciji najbolj zoprn.
Ko si je I3. P. S. na ta način sestavila listo obtožencev, ki nikakor niso mogli oditi smrti, sklenila jih je rešiti. Za enega izmed te dcsctoricc jc padla odločitev še le v zadnjem trenotku.
Ravno, ko so kovali »uradno« naročilo varšavskega oberpolicajmojstra načelnika preiskovalnega zapora, so zvedeli, čisto nepričakovano. da sc je v obtožnici naperjeni proti enemu izmed dcsctoricc, smrtna kazen zameniia v dosmrtno ječo, nekemu drugemu jetniku M. se jc pa čisto nepričakovano ravno
Državni zbor.
(ilasovi iz listov o dr. Krekovem govoru.
»Arbeiterzeitung« piše: »Silno zanimiv, naravnost znamenit govor smo slišali od slovenskega poslanca dr. Kreka; že dolgo nismo v državni zbornici srečali moža, ki tako samostojno misli in pravično zasleduje resnične vzroke pojavom.«
»Reichspost«; »Govor poslanca dr. Kreka je našel splošno zanimanje zavoljo njegove stvarne vsebine.«
»Politik«; »Debata je pokazala, da so južni Slovani, ki so tako srečni, da nimajo v parlamentu zastopane vrste socialnih demokratov, navdušeni za predlog Elderša, Nemca in tovarišev (za splošno in enako volivno pravico v deželnih zborih). Govornik katoliško-narodnih Slovencev dr. Krek je šel še mnogo dalje in ie zahteval demokratizovanje cele države in vseh zastopov, torej tudi občin in okrajnih zastopov. Ce bi se beseda »demokratizovanje« tako umevalo, kakor jo ume-vata dr. Krek in dr. Laginja, bi se lahko mirno izrekli solidarne s Slovenci in Hrvati; kaj se pa pri nas, zlasti na Češkem in Mo-ravskem, razume pod demokratizovanjem, o tem so nas dogodki zadnjih let dovolj podučili. In živahno ploskanje, ki so ž njim socialni demokratje zastopnika Jugoslovanov neprestano obsipali, bo dovolj pokazalo, kako si internacionala misli to »demokratizovanje«.
»Den«, glasilo čeških svobodomiselcev, imenuje dr. Kreka liberalnega Poljaka. »Cas«, realistovsko glasilo, pa pravi o njem, da je slovenski liberalec.
»Hlas« pravi: »Naš slovenski prijatelj dr. Krek je zelo zanimivo dokazoval potrebo, da se demokratizuie vse javno življenje. Po pravici je (v slovenskem jeziku) nastopil proti ljubljanskemu poslancu Hribarju, ki je na Dunaju za splošno enako volivno pravico govoril, v Ljubljani pa proti gonil lajno.«
Rusini.
Rusinski klub je sestavil obširni program za svoje parlamentarno delo. Med drugim zahteva odstranitev upravnih in sodnijskih zlorab v Galiciji ter izjemnih določil državno-zborskega volivnega reda za Galicijo, nacionalno avtonomijo Rusinov, ureditev agrarnega vprašanja, rusinsko vseučilišče v Lvovu. Dokler vlada tega ne izpolni, vztrajajo Rusini na opozicionalnem stališču. — Ministrski predsednik Beck je povabil k sebi parlamentarno komisijo rusinskega državnozborskega kluba.
Poljaki in Cehi.
»Slovo Polskie« izjavlja, da Poljaki ne bodo svojih interesov žrtvovali na ljubo Čehom slovanski solidarnosti, ki je bolj literaren pojm, kakor dejanski politični činitelj. Poljaki bodo s Cehi skupno delovali, ako bodo slednji lojalno podpirali poljske težnje.
Bosansko vprašanje.
Interpelacija krščansko-socialne stranke glede na govor Wekerlov v ogrskem državnem zboru izvaja, da ta govor nasprotuje paragrafu 25. berolinske pogodbe. Ce bi ogrsko stališče bilo pravo, bi Ogri lahko zahtevali zase Češko, Moravsko, Lužiče in Dunaj, ker je svoj čas Matjaž Korvin te dežele posedoval. Baron Beck naj odgovori na interpelacijo, da ne bi se mislilo, da naša vlada soglaša s stališčem Wekerhovim.
Gališke volitve v državnem zboru.
Poljaki so z izidom debate o galiških volitvah zadovoljni. Seveda se je spravilo na dan mnogo obilnih sleparij, ker jim je neljubo, pa so tudi onim Rusinom in socialnim demokratom marsikaj povedali, in državna zbornica je jako kritično sprejela daleč pre-
istega dne izročila obtožnica, po kateri bi sledila smrtna kazen.
Niti advokat, niti M. nista tega pričakovala. —
Torej je v zadnjem trenotku P. P. S. spremeniia listo jetnikov, katere je hotela rešiti v toliko, da jc na mestu prvega vzela gospoda M.
Omeniti je še treba, da je stranka sklenila, naj sc jetnikom na noben način ne da na znanje. da pridejo v določenem č asu po nje rešitelji: balo sc je namreč, da bi se morda kdo preveč nc razveselil in ne mogel premagati svoje radosti in vsled tega storil kakšno neprevidnost.
Eden nepravilen pogled, smehljaj, živahna poteza obraza, naglo kretanje, vse to bi zamoglo izdati, uničiti celo tako nevarno podjetje. Radi tega sc je sklenilo, naj vse ostane tajno in sc ne obvestijo zaprti tovariši.
Poleg omenjenega žandarja Budberga sem prišel skupaj in se seznanil še z enim pseudo-policajem, ki jc imel precej važno vlogo.
Iz njegovega pripovedovanja sem razvi-del, da so sc morali pošteno truditi, predno so lahko pristopili na delo.
Poprej so imeli raznovrstne poskušnje in številne vaje, vsled česar so si prisvojili čudovito izvežbanost. Vsak je imel natančno določeno vlogo in vsakdo jo jc znal izvrstno igrati.
Ob eni po polnoči je baje oberpolicmoj-ster mesta Varšave, Maycr, zatelefonoval do preiskovalnega zapora in zahteval službujočega uradnika k telefonu.
K telefonu je prišel namestnik načelnika ječe, ki je ravno takrat bil v službi.
K« jc priložil telefon na uho, jc takoj spoznal glas obcrpolicmojstra: Mayer ie govoril izvanredno počasi, melodično, z enakomer-
tirane socialistične in rusinske napade na Poljake. »No\va Reforma« piše: »Naj se socialisti šc tako penijo zaradi svojega poraza v Galiciji in naj nam tudi grozi g. Moraczevvski z resolucijo, vendar na poljski zemlji ne dobe socialni demokratje s tem ugodnejših pogojev za svoj razvoj. Teh pogojev si niso mogli ustvariti doslej in še manj jih bodo imeli odslej. Protinaravnost svojega stališča v poljskem ljudstvu so hoteli zakriti z nasilno in brezobzirno agitacijo, ki ni bila izbirčna v sredstvih, pa so prodrli klub temu samo tam, kjer so jih podpirali Rusini in zionisti.«
HRVAŠKO-OGRSKI SPOR.
Sklep hrvaških poslancev.
Budimpešta, 6. julija. Hrvaški poslanci so sklenili, da bodo napravili za sabor tako poročilo, kakoršno je v navadi pri re-gnikularnih deputacijah. Zahvalili se bodo saboru za svoje mandate in pozvali sabor, naj sklene, ali naj bodo še nadalje zastopniki sa-borovi v budimpeštanski zbornici, in če sabor to sklene, naj njihovo postopanje odobri. Na narod se bo izdala proklamacija nepolitične vsebine, kjer se bo pozvalo ljudstvo, naj ostane mirno iu ne prekrši zakonitih mej.
Prestolonaslednik in Hrvati.
»A Nap«« poroča, da podpira Hrvate prestolonaslednik, ki hoče baje Jugoslovane združiti pod okriljem Habsburžanov. »A Nap« piše, da 'je prestolonaslednik sovražnik Ma-žarov, da vedno biva na Češkem in misli, kako bi v bodoče ustanovil veliko slovansko državo.
Drohobecky.
B u d i 111 p e š ta , 7. julija. Škof križevač-ki, Drohobecky se ie, vzlic temu, da so ostali hrvaški poslanci, zapustili zbornico, udeležil tudi zadnje seje in bil od ogrskih poslancev živahno pozdravljen. Razgovarjal se je s Ko-šutom.
Narodna stranka.
Zagreb, 8. julija. »Narodne Novine« glasilo narodne (mažaronske) stranke v uvodnem članku, povdarjajo, da se je imenovanje banovo izvršilo čisto postavno. Glede na jezikovno vprašanje da je ban mnenja, da bodo to vprašanje rešile regnikolarne deputacije. Gre se za velike koristi domovine, zato bodimo objektivni. Če se ban ne bo držal zakona, potem šele ga pokličemo na odgovor-nost.ako pa ga že sedaj neosnovano napadamo, je to čista pogrešena taktika.
OGRSKA.
Budi ni p e š t a , 7. julija. V zbornici predlaga justični odsek, naj se poskrbi, da se uredi meja med Ogrsko in Nižjeavstrijsko, oziroma Štajersko in se vrnejo dotična ozemlja, katerih se je Avstrija po krivici polastila, Ogrski. Košut je obljubil omejiti krošnjarjenje Slovakov. Glede na krizo v neodvisni stranki poročajo, da je Košut umaknil vsled silnega odpora od strani skoro vseh poslancev svoj predlog, naj se izpremeni poslovnik, da bo v bodoče vsaka obstrukcija Hrvatov in nema-žarskih narodnosti nemogoča. Košut je svoj predlog utemeljeval s tem, da je »domovina v nevarnosti«.
Iredentovsko-mažarsko pobratimstvo v čast
Garibaldiju.
Rc k a , 8. julija. Tu se je zbral občinski svet, da proslavi Garibaldija. Svetnik Mario Zechel se je spominjal prijateljstva med Ko-šutom in Garibaldijem, svetovalec Stupicich pa je protestiral proti temu, da je policija iz-kušala prepovedati igrati na Reki Garibaldije-vo himno, ki je svoj čas navduševala Ogre, ko so se v Italiji borili za svobodo proti Avstriji, na drugi strani pa Italijane, ki so se leta 1848. skupno z Mažari na ogrskih tleh borili za neodvisnost Ogrske.
nim, priglušenim glasom in z neznatnim naglasom.
Namestnik jetniškega načelnika je dobro poznal navade obcrpolicmojstra in jc vedno lahko razločil njegov glas od stotin drugih.
Ko se je glas višjega načelnika odzval v telefonu, postal je službujoči uradnik ves posluh in si je vrezal v spomin vsako njegovo besedo. Pseudo - oberpoliemojster mu je še ukazal, naj vzame fonograin in si napiše njegove besede, da bi ne bilo kakšne pomote. Uradnik je takoj izvršil to naročilo.
Gias, katerega je smatral za glas načelnika varšavske policije, niu je ukazal, naj takoj pripravi vse, kar potreba, da se prepelje deset jetnikov iz preiskovalnega zapora »na Pa\viaku« v deseti paviljon varšavske trdnjave in niu je natančno povedal ime in priimek vsake dotične osebe. Ob enem je želel, da bi jih prepeljali v jetniškem vozu, ker ni nobenega policijskega voza prostega in je prosil, naj hite kolikor mogoče s pripravami, kajti čez četrt ure pride v jetnišnico po omenjenega jetnika neki žandarmerijski oficir z oddelkom policije, ki mora najti že vse pripravljeno.
Ko jc dal to povelje, je zahteval navidezni oberpoliemojster še, naj uradnik prečita, kar je napisal, da se prepriča, če ni kakšne pomote v imenih in ko se je prepričal, da jc vse v redu, je zaprl telefon.
Jetniški uradnik je dal takoj potrebna povelja. Osebna prošnja obcrpolicmojstra, naj dela hitro, je učinila svoje. Začel je torej nervozno dajati povelja jetniškim čuvajem, naj zbude jetnike in jih pripravijo na takojšnji odhod, sam se jc pa vsedel k pisalniku, da bi popravil osebne dokumente in jih izročil pričakovanemu žandarmcrijskenui častniku.
V tem trenotku sc je spomnil, da šc ni za-povedal vozniku, naj zapreže konje in takoj zapelje z jetniškim vozom pred pisarno.
SVOBODOMISELCI IN SOC. DEMOKRATI UBILI V MILANU DVA MENIHA.
Milan, 7. julija. Tukaj se je Garibaldi-jeva slavnost izvršila sledeče: Množica, na-hujskana od svobodomiselcev in soc. demokratov, med katerimi je bilo tudi več anarhistov, se jc tuleč valila po Milanu in razbijala okna katoliškim meščanom. Izkušali so vdreti v vsako cerkev, toda karabinijeri so jih pognali vsakokrat nazaj. Pri kapucinski cerkvi blizu vrat Monforte pa so se karabinijeri morali pred navalom opijanjenih mladeničev z rdečimi znamenji umakniti. Pred cerkvena vrata sta se množici, ki je hotela cerkev onečastiti, postavila v bran dva meni-ha-kapucina. Kar zabliščijo noži in divja dru-hal razmesari meniha, ki sta varovala cerkev pred oskrunitvijo. Predno sta junaka izdihnila so prihiteli karabinijeri, ki so medtem dobili ojačenja in zapodili množico v beg. Zaprli so 20 soc. demokratičnih mladeničev, toda morilce zaslediti je težko. — Tako so proslavili svobodoniiselci spomin Garibaldijev.
GARIBALDIJEVE SLAVNOSTI IN DEMONSTRACIJE.
T r i d e n t, 6. julija. Tu je oblast zaplenila cel list »Alto Adige«, ki je priobčil posebno Garibaldijevo številko. Ob 6. uri zvečer so garibaldinci in tridentski meščani položili venec na Dantejev spomenik in na grobni spomenik obitelji Laicher, kjer so shranjeni ostanki 21 Italijanov, ki so leta 1848 pod vodstvom grofa Blondela skušali vdreti na tren-tinsko ozemlje, pa jih je general Zobel dal ustreliti. Na spomeniku Canestrinija je visela podoba Garibaldijeva in italijanske trikolore, katere je policija zaplenila. Istotako je zaplenila po zidovih obešene trikolorske lepake, državno pravdništvo pa je proti provzročite-ljem naperilo obtožbo zaradi veleizdaje.
HAAŠKA MIROVNA KONFERENCA.
Turška vlada je predložila od angleške vlade odobreni načrt, kako naseliti v Makedoniji Jude. Zionisti ta načrt zametajo. Govori se tudi, da je neka država predlagala urediti makedonske razmere, ki so nevarne za evropski mir, toda o tem predlogu se na konferenci gotovo nc bo obravnavalo.
RUSIJA.
Med vojaštvom zelo vre. Bojijo se splošne vojaške vstaje. V Irkutsku so rcvolucio-narci, preoblečeni v vojake, napadli glavno stražo ter ubili straže in poročnika Brach-manna. Ko so hoteli osvoboditi vojaške vjet-nike, so se ostale straže zbrale in ustrelile več napadalcev in vjetnikov. Zaprli so nekega podčastnika, ki je z napadalci bil v zvezi. Iz cele Rusije dohajajo poročila o beguncih. -— V Jekaterinogradu so revolucionarji ustrelili na cesti orožniškega stotnika Piškina. Napadalci so pobegnili. — V Rigi je policija v neki sinagogi vjela 95 judov ter jih preiskala. Ker niso našli pri njih orožja, nc spisov, so jih morali izpustiti.
SRBIJA.
Bel grad, 7. julija. V skupščini se-je ministrski predsednik Pasič zagovarjal ter zavračal napade Pasičcve, ki je bil ministra obdolžil goljufije in konspiracij z avstrijsko in rusko vlado. Skupščina je Pasiču izrekla zaupanje.
ZGODBE BELGIJSKEGA KRALJA.
B e r o 1 i n , 7. julija. Pustolovski belgijski kralj Leopold II., ki je zdaj star 72 let, se misli sedaj z baronico Vaugan, s katero je naskrivaj že cerkveno poročen, tudi civilno poročiti. Javno hoče svoj zakon zato proglasiti, da bi legitimiral malega sinčka ter bi ta postal prestolonaslednik. Baronica Vaugan, ki je v prvem zakonu bila poročena z nekim delavcem,
Jako težko je bilo v gluhi noči vzbuditi čuvaje in voznika. Za trctiotek je nastala zmeda in letanje semtertje, potem se je pa vse pomirilo.
Vsakdo jc hitel, da izvrši dano mu povelje in čez nekaj časa je zopet vladala tišina v jetnišnici.
Ječa je bila pogreznjena v globok sen. Iz nočne megle se ie mračno dvigalo ogromno zidovje jetnišnice, podobno velikanskim skalam. Nič ni kalilo mrtvega miru in pokoja, samo tu in tam so se zaslišali odmevi odmerjenih korakov straže, ki je hodila krog jetni-ških zidov, poleg tega so lučice, ki so se prikazale tu in tam v svetilnicah, govorile slučajno mimoidočim, da se krije tu življenje, strašno življenje nepristanega pričakovanja smrti . . .
Mrtvi pokoj je izhajal iz jetniških celic v tiho noč.
Tudi vratar pri vratih je močno spal in ni nič slišal, ko sta ob dveh popolnoči pridr-drala pred ječo dva voza. s katerih so poska-kali žandarmerijski častnik in šest policajev.
Častnik in policijski načelnik sta šla k vratom in potrkala na okence.
Dolgo ni bilo nobenega odgovora; slednjič po vedno silnejšem trkanju, sc odpre okence, skozi katero se prikaže glava zaspanega vratarja.
Policijski častnik se je grdo zadri na njega:
»Ali ne vidiš, prišel jc gospod žandarmerijski častnik!«
Ko je zagledal žandarmerijsko uniformo in nekaj policajev, je vratar urno odprl vrata, spustil vse v poslopje in se opravičeval radi svoje počasnosti.
Častnik ga jc surovo grajal, češ, da jc prepovedano pred vrati spati in da slabo iz-polnujc svoje dolžnosti. Na to 11111 jc ukazal.
bi postala kraljica, ker belgijski zakon ne pozna v tem oziru ovir. Sin baronice iz prvega zakona je socialistični poslanec v zbornici.
REVOLUCIJA V RUSKI ARMADI.
Peterburg, 6. junija. V Vilui, Kijevu, Harkovu in Siinferopolu (Krim) se dan na dan množi število vojaških beguncev. V Bak-čiseraju na Krimu so oblasti odkrile tajno pisarno vojaške revolucionarne organizacije, ki se vedno bolj razširja med vojaki. V Siinferopolu so zaprli 180 članov te zveze in zaplenili 3800 spisov revolucionarne vsebine. Neki siniferopolski general meni, da je vojaški upor neizogiben.
NAJNOVEJŠE.
Parlamentarni poslovni jezik.
Praga, 8. julija. Načrt vlade glede na parlamentarni poslovni jezik je — kakor pišejo »Narodny Listi« — sledeči: 1. Češke interpelacije se ne bodo več, kakor doslej, zabeležile na posebnih listih v prevajalni pisarni, ampak se bodo ravnotako kakor nemške zabeležile v zapisniku samem. Prevajala jih bo zbornična pisarna sama. 2. Istotako se sprejmejo od predsedstva in zabeležijo v prevodu češki predlogi, ravnotako kakor doslej nemški. 3. Češki govori se bodo v izvirniku priobčili v »Državnozborski korespondenci«. 4. V stenografskem zapisniku se češki govori zabeležijo v nemškem prevodu; način, kako naj se to izvrši, se še ni določil; na vsak način ne bo več v zapisniku zaničljive opazke: Poslanec govori v češkem jeziku. Kaj pa nenemški govori, interpelacije in predlogi?
Hrvaško ogrski spor. Pogajanja avstrijskih hrvaških poslancev s hrvaško koalicijo.
Zagreb, 8. julija. V včerajšnji seji avstrijskih hrvaško-srbskih državnozborskih poslancev — don Ivaniševiča in Bjeladinovi-ča — s poslanci hrvaške koalicije se je sklenilo, da bo »Jugoslovanski klub« ministru odgovoril, ko bo ta odgovoril na interpelacijo Peričevo glede na avstrijsko-ogrska nagod-bena pogajanja, h katerim se naj povabi tudi Hrvaško kot poseben državnopravni činitelj.
Bosansko vprašanje.
Z a g r e b , 8. julija. V že omenjeni seji se je tudi našel način, kako naj v bosanskem vprašanju skupno postopajo Hrvati in Srbi proti ogrskim težnjam, katerim je v ogrskem državnem zboru dal duška ministrski predsednik Wekerle. Hrvaški poslanci v avstrijskem drž. zboru bodo bos. vprašanje spravili v tir. (Nemški krščansko-spcialni poslanci bodo glede na Wekerlova izvajanja, ki je trdil, da pripada Bosna ogrski kroni, tudi stavili interpelacijo.) — Zmenili so se tudi, da pridejo hrvaški in srbski avstrijski državnozborski poslanci te dni v Zagreb, da se domenijo o važnih narodnih vprašanjih. Domenili so se o besedilu izjave, katere bo v ogrski magnatski zbornici o hrvaško-ogrskeni sporu podal bivši sekcijski šef dr. Nikolič. Poročilo na hrvaši sabor sestavi Supilo.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 8. julija. Širi se govorica, da bo ban II. t. m. predsedniku hrvaškega sabora izročil respript o razpustu sabora. Predsednik bo moral reskript takoj prečitati.
Shodi na Hrvaškem.
Zagreb, 8. julija. V mestu vlada popolni mir. Na deželi se jc vršilo mnogo shodov, na katerih se jc pokazala popolna solidarnost naroda s poslanci.
Angleški in italijanski kralj.
Pariz, 8. julija. Kralj Edvard angleški je povabil italijanskega kralja, naj ga oficielno obišče v Londonu. Kralj Viktor Emanuel se je povabilu odzval.
naj načelniku jetnišnice naznani njegov prihod in ga pelje v pisarno.
Vrata so zaškripala.
Policaji so vstopili na neveliko dvorišče, katero so obdajale od vseh strani jetniške ce-licc in zidovji, razšli so sc svobodno po hodniku in pričakovali jetniškega vozu. Poveljnik je pa šel v pisarno.
Policaji so sc obnašali tako naravno in s tako neprisiljeno prostostjo, da niso mogli vzbuditi nobenega suma.
Eni izmed njih so dremali, drugi so imeli tako ravnodušne obraze, da niso čutili jetniški čuvaji, ki so iz radovednosti prišli na hodnik, nobene želje, da bi ž njimi pričeli razgovor.
Ko je neki čuvaj pričel nekaj govoriti, naredil je policaj prestrašen obraz in je takoj pretrgal besedo rekoč, da je njihov poveljnik strašno osoren in strog človek in če zasliši razgovor, jih bodo potem pošteno dobili.
Nato jc šel starejši policaj nekolikokrat po dvoru in pogledal v okno čuvajnice in se prepričal, da so žandarji in stražniki pogreznjeni v nočni sen.
Nato se molče vsede na stopnjice hodnika in prične se 11111 zevati, povesi glavo na kolena in zadrcmljc . . .
Temna, brezmesečna noč je bila ugodna načrtu. Vse nebo je bilo pokrito s svinčenimi meglami.
Vse jc bilo zdaj odvisno od barona Budberga. Ali sc 11111 posreči dobiti zaprte tovariše? Ali nc bo na kakoršenkoli način vzbudil suma?
Na videz mirni in popolnoma brezbrižni za vse, kar jc bilo okrog njih, so poslušali policaji pazilo, kaj se vrši v ječi, tam za hodnikom v pisarni.
(Dalje.)
Biilovv na Dunaju.
B e r o 1 i n , 8. julija. Državni kancelar knez Biilow obišče avstrijskega ministra za zunanje zadeve, barona Aerenthala, koncem septembra na Dunaju.
Francoska zbornica.
M a g d e b u r g , 8. julija. Pariški dopisnik »Magdeburger Zeitung« poroča, da je francoski ministrski svet sklenil zbornico od-goditi 12. t. m.
General L.inevič.
P e t e r b u r g , 8. julija. Car je imenoval s posebnim ukazom generala Lineviča za namestnika na Daljnem Vzhodu.
Amerika in japonska.
N e \v Y o r k , 8. julija. Dasi vlada severnoameriških Zedinjenih držav zanikiije, da ima njen sklep, odposlati 18 bojnih ladij v Tihi ocean, kak demonstrativni namen proti Japonski, je jasno, da hoče Amerika Japonsko s tem ustrašiti. (Japonska ima zdaj 17 bojnih ladij, 14 križark, 19 lahkih križark in 119 tor-pedovk. Vsegaskup 451.000 ton ladjevja. Topov ima 172 težkih, 400 srednjih, 1500 lahkih; 65.000 kil krogelj. — Amerika ima 28 bojnih ladij, 15 križark, 25 lahkih križark, 60 torpe-dovk. Vsegaskup 756.000 ton ladjevja. Topov ima 302 težkih, 1420 srednjih in 1700 lahkih; 179.000 kil krogelj. Amerika je torej dosti močnejša.)
Novi radij.
Pariz, 8. julija. Dijak Lancien na medicinski šoli v Rochefortu je našel novo kovino, ki sestoji večinoma iz Uranija, je mnogo cenejša kot radij, ima nasproti 40% radio-aktiviteti radija 34% radioaktivitete, toda ima to prednost, da na organizmu ne pušča sledov opeklin. Poizkusi so trditev mladega di-iaka popolnoma okrepili.
Na smrt obsojen.
Berolin, 8. julija. Porotno sodišče v Mesericu v vzhodni Prusiji je obsodilo konjskega hlapca Rosickega, ki je pred enim letom ubil na živinski način zakonska Kreiser in njihovo hčer, na smrt na vešalih.
Železniška nesreča.
Milan, 8. julija. Včeraj sta trčila skupaj tovorni vlak iz Turina in elcktriški osebni vlak, ki ie peljal v Porto Ceresio. 20 oseb je ranjenih, med njimi štiri težko.
Vedite nesreče v francoski mornarici.
To u Ion , 8. julija. Na krovu bojne ladje »Hoche« je izbruhnil ogenj, ki so ga kmalu pogasili. Vzrok neznan.
Kako so lovili Rockefellerja.
Chikago, 8. julija. Vsled velikih nečednih špekulacij pri velikem petrolejskem trustu je čikaško sodišče sklenilo zaslišati tudi znanega miliarderja, »petrolejskega kralja« Rockefellerja. Ta se je pa skrival po svojih obširnih posestvih. Policija ga je neumorno iskala, naposled pa našla na nekem posestvu v Clevelandu. Policija je morala vrata parka vlomiti, potem pa še plezati čez zelo visoki zid. V parku so našli velikega elektriškega metalca svetlobe, kakoršnega imajo na bojnih ladjah. Rockefeller je z njim po noči hotel opazovati, kdaj in kod bi prišla policija. Po parku se je podilo polno velikih hudih psov, katerih so se policaji komaj ubranih. Našli so tudi zrakoplov, s katerim je mislil Rockefeller pobegniti. Policija je miliarderja vjela in ga postavila pred čikaško sodišče. Tu je Rockefeller izpovedal, da je njegovo predsedstvo pri petrolejskem kartelu le častno in da od tega ne vleče dobičkov. Nato so ga izpustili.
Dnevne novice.
Sklicanje kranjskega deželnega zbora,
»Tagespost«« od 7. t. m. poroča: Kakor se poroča iz gotovega vira, bo deželna vlada še enkrat poizkusila doseči sporazumljenje med nemškimi ter slovenskimi liberalnimi in »klerikalnimi« deželnozborskim* poslanci glede na deželno volivno reformo. Kakor znano, so slovenski liberalni poslanci v zadnjem de-želnozborskeni zasedanju izjavili, da ie od vlade predlagani volivnoreformni načrt nesprejemljiv in so obravnavo preprečili s hrupno obstrukcijo. Pogajanja z vsemi tremi de-želnozborskitni strankami imajo zdaj namen doseči eventualno izpremetnbo volivnorefor-mnega načrta s tako razdelitvijo volivnih okrajev, da bi tudi liberalci se o tem spuščali v diskusijo. Novemu načrtu bo seveda zopet podlaga ustanovitev četrte kurije splošnega volivnega razreda. Stališče nemških poslancev nasproti novemu načrtu bo enako kakor dozdaj nasproti načrtu o preosnovi deželno-zborskega volivnega reda. Ako bi se pogajanja razbila, se bo deželni zbor najbrž razpustil in se bodo razpisale nove volitve.
+ Koroški Slovenci in Plojeva predrznost. Plojeva »Domovina« priobčuje članek, v katerem v rodoljubnem navdušenju pravi, da ji bo ljubše, ako bo na Koroškem v slovenskem volivnem okraju izvoljen socialni demokrat, kakor pa da bi šel Grafenauer v »Slovenski klub«. »Domovina« diktira Gra-fenauerju, da mora v Plojevo družbo, češ, da je bil Ploj doslej »oficielni zastopnik koro-šikh Slovencev«, »prijatelj koroških Slovencev«. Večje predrznosti kot ta nasvet si ni mogoče misliti. V »Slovencu« smo že dokazali, koliko škodo so imeli Slovenci od Plo-jevega »oficielnega zastopstva«. Na Ploju^ je sicer mnogo domišljavosti, dela za koroške Slovence pa pri njem za časa volivne reforme ni bilo niti toliko, da bi bil razdelil med poslance načrte in zemljevide volivnih okrožij, katere mu je poslalo vodstvo koroških Slovencev, da ž njimi informira poslance. Tako
so poslanci po Plojevi krivdi ostali neinfor-mirani. S takim človekom koroški Slovenec sploh govoriti več ne more, kaj da bi sedel v njegovi družbi! Koroški Slovenci za Ploja ne bodo hodili v ogenj. Ploj je svojo nezmožnost tako sijajno pokazal, da nikogar ne veseli še kedaj imeti škodo od Plojevega vmešavanja.
-I Ceinu skrivate? Sobotni »Narod« je iz članka dr. Ivauiševiča v »Narodnem Listu« priobčil samo odstavek, v katerem imenovani dalmatinski poslanec našteva splošne razloge, ki so nagibali Hrvate, da si žele skupnega jugoslovanskega kluba. »Narod« je pa popolnoma zamolčal glavni del tega članka, v katerem dr. Ivaniševič pripoveduje, kaj je Hribar na Dunaju podpisal. Hribar je podpisal kr-ščanskodemokratično podlago in je dal taka zagotovila pravi dr. Ivaniševič — glede zakona in šole, da mora biti ž njimi zadovoljen vsak katoliški kristjan. Glasilo Hribarjevo v Ljubljani pa je vse to zamolčalo in niti besedice neče ziniti o programu, ki ga je Hribar podpisal na Dunaju in ki je Dopolnonia nasproten vsemu, kar dela njegova stranka v Ljubljani. To ni pošteno, in mi zdaj naravnost vprašamo narodnonapredno stranko: Kateri program je zdaj za Hribarja veljaven: Ali dunajski ali ljubljanski? Dr. Tavčarja so čisto v stran i>otisnili in ga prisilili, da molči; zato se pa zdaj obračamo s tem vprašanjem do vsega vodstva narodnonapredne stranke. Ce vse vodstvo narodnonapredne stranke akceptira dunajski program Hribarjev in se odpove ljubljanskemu, potem ima Ivaneševič prav, in nihče ne bo bolj zadovoljen s tem, kakor mi. Torej govorite!
+ Katoliški slovenski abiturijentje pri-rede letos svoj sestanek 10. in 11. avgusta v Ljutomeru na Štajerskem. Popoln spored priobčimo v prihodnjih dneh. Natančna pojasnila daje abit. Mark Natlačen, Mavče pri Vipavi. Na isti naslov naj se pošiljajo tudi oglasi na deželo.
X Dr. Lueger zopet okreval. Dunajski župan, ki je 5. t. m. nekoliko bolehal, je zopet ozdravel popolnoma in prevzel vse svoje uradne posle.
+ Iz davčne službe. Za definitivnega davčnega adjunkta ad personam je imenovan g. Franc Predalič, za davčnega adjunkta je imenovan orožniški postajevodja gospod Rudolf Peschitz, provizorični davčni adjunkti gg. Franc Jenko, Rudolf Primec, Viktor Dolenc, Ludovik Košar, Viljem Kobal, Jožef Golob, Ivan Jan, Rudolf Dehunia, Jožef Masten, Fr. Žagar, Jožef Bekš in Fran Prezelj so imenovani za def. davčne adjunkte ad personam 11 činovuega razreda, narednik gospod Iv. Pibernik je imenovan za davčnega adjunkta, davčni praktikantje Julij Stepič, Vincenc Pir-nat Evgen Sfiligoj, Feliks Mejak, Leon Ozi-mič in Anton Likar so imenovani za davčne adjunkte ad personam v 11 činovnein razredu.
+ Enketa v zadevi kmečkih žganjarn
se je vršila 5. t. m. v fin. ministerstvu pod predsedstvom ministra samega. Udeležilo se je ie mnogo državnozborskih poslancev. Udeleženci so razložili svoje želje glede na davka-prosto proizvajanje žganja za domačo vporabo. Izvolil se je odbor, sestoječ iz gg. finančnega nadsvetnika dr. Beyerja in državnih poslancev Pantza in Povšeta, ki ima nalog proučevali to vprašanje ter vzdržati tesno zvezo med vlado in interesenti v tem za malega kmeta tako važnem vprašanju.
+ »Slovenski klub«. Današnji številki smo priložili |x>rtrete poslancev »Slovenskega kluba«. Na željo izraženo od več strani, smo dali natisniti sliko tudi na trd kromo-karton, tako da se lahko obesi v okvirju v društvenih prostorih. Taka slika stane 40 v, po pošti 45 v in se dobi v našem upravništvu. Cenjeni gg. naročniki lahko pošljejo znesek v poštnih znamkah.
X Svobodomiselna strahopetnost in ne-značajnost. Svobodomiselci so nameravali letos zborovati v Budimpešti. Ker pa bi morali v Budimpešti protestirati proti strašnemu ma-žarskemu terorizmu ki davi Slovake in druge narodnosti, so se svobodomiselni junaki ustrašili svojih framasonskih mažarskih in čifutskih bratcev in so prenesli shod iz Budimpešte v Prago. To so lepe manifestacije za »svobodno misel«, če se pa svobodomiselci nc upajo protestirati tam; kjer je najbolj potrebno! Ta beg svobodomiselcev iz Budimpešte je najboljši dokaz, da igrajo ti junaki samo smešno komedijo. V Pragi bodo seveda na polna usta kričali proti »klerikalnemu« nasilstvu, ki ga nikjer ni, in se širokoustili s svobodoliubjem in »čisto človečnostjo«. To je manj nevarno, kakor potegniti se za Slovaka proti mažarske-mu trinogu.
+ Pasivna rezistenca pravnih praktikau-tov. Shod pravnih praktikantov v Pragi je sklenil resolucijo, kjer vsled krivic in nepravilnosti, ki se sistematično dogajajo pri nameščanju sodnikov in zlorabe, katero se u-ganja s pravnimi praktikanti slednji izjavljajo, da bodo 8. t. m. počenši začeli pasivno rezi-stenco ter ne bodo reševali nobenih spisov in prevzeli nobenega dela, katerega niso po svoji službeni prisegi obvezani izvrševati.
+ Demonstracija za zaprtje trgovin. Na Dunaju se je vršila 5. t. m. v Mariahilfski ulici velika demonstracija v prilog zaprtju trgovin ob sedmi uri zvečer. Pred trgovino Pri-del se je nabralo nad 700 ljudi, ki so vpili: »Zapri, lopov!« Nekega vojaka od »Deutsch-meistrov«, ki je potegnil bajonet, je hotela množica pretepsti, komaj da so ga rešili policaji. Ljudje so nato razbili šipe pri trgovini. Policija je morala potegniti sablje in množico razgnati.
+ O razmerju med soc. demokracijo in med kmečkim stanom je predaval včeraj v Št. Lambertu dr. E. Lampe. Dokazoval je. kako dela soc. demokracija zistematično na uničenje kmečkega stanu in kako hoče zdaj z zahtevo proct<nrn uvoza z Balkana udariti
kranjsko živinorejo. Zato je dolžnost kmetov, da se ustavijo soc. demokraciji ter ji zabra-nijo prodiranje v kmečke občine, kar je potreba zlasti za zagorsko okolico. Soglasno so sklenili navzoči kmetje, da bodo delali na to, da se čimpreje ustanovi »Kmečka zveza« v litijskem okraju.
—	Poroka. Danes se je poročil v Pre-dosljah pri Kranju g. Ivan Podlesnik mL, hišni posestnik v Ljubljani in knjigovodja v »Katoliški tiskarni«, z gospodično Anico Zabret-ovo, iz znane in ugledne rodbine v Britofu pri Kranju. Iskreno častitamo! Bog daj srečo!
XZa zaprtje trgovin. V Trstu je množica demonst rirala 6. t. m. pred drožerijo Franca Bolleta v ulici del Farneto, ker je bila še po deveti uri odprta. Razbili so šipo v izložbenem oknu.
Nov telovadni odsek. Iz Horjula poročajo: Včeraj, v nedeljo popoludne je bil tu ustanovni shod telovadnega odseka izobraževalnega društva. Iz Ljubljane je prišlo zastopstvo telovadnega odseka S. K. S. Z. Telovadcev je takoj zglasilo pristop k novemu tel odseku — 25. V kratkem času bodo že začeli telovaditi. Mi pa jim kličemo: Na zdar!
Popustek na zemljiškem in hišnem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pridobninskega davka od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1907: Po ukazu c. kr. finančnega ministrstva z dne 24. junija 1907 št. 43478 se je v smislu členov IV. do XI. postave z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, za leto 1907. 1. popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hošnonajemniškem davku na I2in pol odstotka določil, 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se ie 3. določilo davčno merilo za v S 100, odstavek I in 5 omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podietbe na 10 odstotkov.
Cena živine in mesa. V državnem zboru ie poljedelski minister konstatiral, da so od novembra 1906 do junija 1907 povprečne cene goveje živine padle za 14 K pri stotu žive vage. Povprečno ceno mesa pa dunajski mesarji kljub temu dejstvu niso znižali. — In ljubljanski mesarji??
Odlična gosta v Bohinju. V tekočem poletju prideta za dalj časa v Bohinj ministrski predsednik baron Beck in bivši železniški minister državni poslanec VVittek.
—	Nesreča na železnici. V Litiji je zagrabil vlak Hrvata Simona Ratajca iz Cakov-ca. Ratajcu je prišla samo noga pod voz, ki mu je nogo zdrobil.
—	Umrla je na Dunaju Lujiza Zagorec.
—	Od orožništva. Prestavljena sta poročnika Fiiip Reya pl. Casteletto iz Zadra v Ljubljano in Franc Poseli iz Ljubljane v Za-der.
—	Novo društvo za promet s tujci. S
sedežem v Radovljici se je ustanovilo »Društvo za pridobitev tujcev za občine Radovljico, Lesce, Begunje in okolico.
—	Obsojen .ie bil v Rovinju na trideset K globe ondotni meščan Benussi, ki se je na Lavrenčiča jezil, ker je slednji baje agiti-ral pri volitvah za dr. Laginjo.
—	Za Garibaldija so demonstrirali 6. t. m. v Poreču. Ker so peli liudje več protiavstrij-skih pesmi, so jih orožniki kmalu razpodili.
Proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je protestiral tudi si. občinski svet oglejski.
—	Japonska eskadra obišče koncem julija Reko.
Izplačevanje oskrbnin c. kr. državne osrednje blagajne po poštni hranilnici. Pokojninske in oskrbne prispevke in miloščine namerava c. kr. nižjeavstrijska državna osrednja blagajna izplačevati od 1. avgusta letos nadalje potom poštne hranilnice;
—	Z delom za radovljiški vodovod se prične te dni. Vodovod mora biti dovršen pet mesecev po oddaji dela.
Novomeška gimnazija je imela koncem letošnjega šolskega leta 219 dijakov, med katerimi je bilo 209 Slovencev, 9 Nemcev in 1 Ceh. Odliko je imelo 12 dijakov, prvi red 153, ponavljalno izkušnjo ima 26, drugi red 21, tretji 4 dijaki, radi bolezni niso bili izprašani trije dijaki.
—	Gimnazijec na begu. Pobegnil je od svojih starišev 121etni Bruno Nussdorfer iz Ajdovščine. Študiral je v Gorici drugo gimnazijo ter padel. Prišedši domov se je zbal preteče mu kazni ter pobegnil brez sledu. Zan-dannerija je bila takoj o tem obveščena in stariši so ga iskali povsod, po vsej okolici, pa tudi po Gorici iu Trstu, a brez uspeha. Sele čez tri dni se je izvedelo, da se klati po trnovskem gozdu, nekateri so ga videli na Cav-nu. Oče se ie takoj odpravil ponj.
Vrhnika. Včeraj je bil sklep mlekarskega tečaja in blagoslovljenje zadružne mlekarne na Vrhniki. Le|io število gostov se je zbralo zjutraj ob polu 9. uri pred mlekarno. Vlado je zastopal deželne vlade svetnik vitez Laschan, deželni odbor svetnik Povšc, kmetijsko družbo ravnatelj Pire, trgovsko in obrtno zbornico predsednik Lenarčič, zadružno zvezo ravnatelj Rašica. Nadalje so bili navzoči zastopniki sosednih mlekarn. Blagoslovljenje mlekarne je izvršil domači gospod dekan z gospodi kaplani. Po blagoslovljenju so gostje odkorakali skupno v cerkev sv. Trojice, kjer je bila sveta maša. Po sveti maši je bila poskušnja mlečnih izdelkov, katere so naredili učenci in katerih gostje niso mogli prehvaliti. Ob 10. uri se je pričel izpit gojencev. Najprvo pozdravi gospod mlekarski nadzornik Legvart kot voditelj tečaja navzoče goste. Nato poroča o delovanju tečaja, kateri je trajal tri mesece. Tečaja se je udeležilo 16 učencev, ki so ga tudi vsi dovršili in sicei 5 s prav dobrini, 8 z dobrim in 3 s povoljnim uspehom. Potem se .ie pričel ustmeni izpit. Go-
spod Legvart prične izpraševati iz bakteriolo-gije in kemije, nadalje iz mlekarstva, o mlekarskih strojih, živinozdravstvu in zadružništvu. Deželni sirar Mastnak je izpraševal o sirarstvu, učitelj Štrekelj pa iz računstva. — Učenci so prav dobro odgovarjali, tako, da se je vsak navzočih poslušalcev začudil, kako je mogoče v treh mesecih se naučiti toliko tva-rine, posebno pa še zato, ker gojenci niso imeli pri vstopu, razen enega, nobene posebne izobrazbe. Po ustinenem izpitu se zalivali gospod komercialni svetnik Povše mlekarski zadrugi, katera je dala krasne mlekarske prostore brezplačno za tečaj na raz-polago. Nadalje se zahvaluje voditelju iu učiteljem za njih požrtvovalnost, omenja kako velikega pomena je za kranjsko deželo mlekarstvo, zato potrebujemo dobro izvežbanih moči. Nato razdeli učencem spričevala in jih vspodbuja, naj se še vedno naprej tiče in to kar so se naučili naj porabijo v svojem rojstnem kraju ali kjer bodo delovali sebi v korist in deželi v povzdigo blagostanja. Sledila je praktična izkušnja učencev v mlekarni. Po končani skušnji se je vršil dobro obiskani banket v »Katoliškem domu.« Med banketom se vzdigne g. Franc Tršar načelnik mlekarske zadruge, pozdravi deželno vlado, deželni odbor, kmetijsko društvo, zadružno zvezo, nadzornika Legvarta in vse navzoče. Gospod Legvart napije mlekarni in zadružnikom. Gospod Lenarčič mlekarni, gospod dekan sporazuni-Ijenju, poslanec Gostinčar napije mlekarni in ji želi veliko uspeha, obljubi ob enem. da jo bo po svojih močeh podpiral. Dr. Marolt je v svoji humoristiČni napitnici povzročil veliko smeha.
—	Divaški rodoljubi prirede dne 21. julija veselico na prostem v korist Ciril-Meto-dove družbe in divaške šolske mladine z razsvetljavo divaške vilenice.
—	Mornariško nižjo realko je c. kr. mornariška uprava v Pulju opustila.
—	Star rimski spomenik, Jupitrov oltar, so našli pri oranju na Budičevi njivi v Pod-gračenem. Starino je kupila grofinja Matilda Auersperg iz Mokric pri Veliki dolini. Oltar je iz zelo lepega belega marmorja in ima tudi slabo ohranjen napis. Sedaj je kamen v mo-kriškem gradu. Zanimivo starino si je ogledal v ponedeljek, dne 1. julija, muzejski kustos dr. Šmid.
—	Pritožbe izseljencev. Iz Ne\v Orlean-sa se poroča: Dne 28. avgusta se prične tukaj naselniška konferenca za južne države, pri katerej se bode preiskalo redno se ponavljajoče vesti, da se z evropskimi naseljenci, ki prihajajo v južne države, slabo postopa. Odbor konference bode povabil vse guvernerje južnih držav, senatorje, člane kongresa, na-selniške in železniške uradnike, kateri pridejo v dotiko z naseljenci, da prisostvujejo konvenciji ali pa da jo vsaj podpirajo pri dosegu njenih ciljev. Naseljenci se zlasti pritožujejo proti hamburško-ameriški parniški družbi, katera jih s svojimi ladjami dovaža v Ne\v Orleans.
—	Kres sv. Cirila in Metoda zažgali sta letos tudi društvi »Slovenska narodna godba« in pevsko bralno društvo »Planinski glas« v Rovtah. Ob četrt na 10. uro zapalili so kres, godba nam je podajala lepe slovenske nape-ve in moški zbor je pel slovenske skladbe. Veliko vaščanov in mladine je poslušalo in gledalo slavlje narodnega praznika. Prav lepo je bilo to! V hribih žari! Hvala prirediteljem!
—	Slovenske vesti iz Amerike. Župnika Hribarja v Clevelandu je clevelandski škof Horstman odstavil. G. Hribar v kratkem zapusti Cleveland, a se bo pritožil v Rim. — Novo mašo je pel 16. junija v Št. Paulu Slovenec Ivan Gruden. V nedeljo 23. ni. m. so blagoslovili zvonove za slov. cerkev. — Nagrobni spomenik nameravajo postaviti Slovenci v Puebli ondi umrlemu slov. duhovniku Ignaciju L. Burgarju. Poiočili so se v Clevelandu: Viktor Bezjak iz Reke z Marijo Uljač iz Lokve pri Trstu; Jožef Ubič iz Žužemberka s Frančiška Znidaršič iz Loža; Fr. Smrdel iz Slavine s Pavlino Vidmar iz Hinj; Alojz Kastelic iz Žalne z Ivano Kastelic iz Mirne; Fr. Sesek iz Devic Marije v Polju z Marijo Hren iz Clevelanda; Fran Gabrijel iz Trebnjega z Marijo Žagar iz Trebnjega.
—	Dalmatinske novice. Ameriški milijonar Vanderbilt je te dni s svojo krasno jahto obiskal Zader. — Poveljnikom II. gorske brigade v Zadru je imenovan polkovnik Laza Cvitkovič.
Kaznovana dobičkaželjnost. Neki kmetovalec iz Suhorja pri Metliki je prodal svoja vola mesarju Jožefu W. v Kandiji za 72 vin. kg žive vage. Dne 4. t. m. bi jih kmetovalec moral pripeljati v Kandijo. Kmetovalec je volom pred odhodom da! čez mero ovsa in jih potem še napojil. Vola je v vlaku vsled vročine tako napelo, da so enega vola morali takoj zaklati. Mesar ni hotel niti mesa od zaklanega vola in tako jc kmetovalec imel nad 200 K škode.
Ljubljanske novice.
lj Nadvojvoda v Ljubljani. Jutri se pripelje z večjim spremstvom z brzovlakom ob pol 6. uri zvečer v Ljubljano nadvojvoda Leopold Salvator, generalni inšpektor artiljerije.
lj Nesreča na električni cestni železnici. Danes je na Zaloški cesti povozil električni tramvaj Alojzija Sittarja iu ga težko poškodoval.
lj Poletni cirkus Zavatta pride tekoči teden v Ljubljano ter bo svoj šotor postavil v Lattcrmanovcm drevoredu. Otvoritvena predstava bo 11. julija ob pol deveti uri zvečer. Cirkus ostane v Ljubljani le pet dni.
lj Roparski napad ali samoumor? K ti žc priobčeni notici se nam še poroča: V soboto popoldne je odšla policijska komisija na Barje,
da dožene na licu mesta, na katerem kraju je bil 191etni natakar Jožef Kloiber napaden in oropan. Komisija je poizvedela, da je prišel Kloiber okoli tretje ure v Zgonovico in prosil majerja Koslerjevega marofa Antona Celes-nika, da ga prepelje na desni breg Ljubljanice. Od tam je šel Kloiber proti Tomišlju in tam hodil po 1 j 11 sem in tja. Ob 6. uri zvečer je prišel mimo marofa nazaj, a je bil že ranjen in ni imel površnika, katerega je prej imel. Poklical je zopet Celesnika, da ga prepelje čez Ljubljanico in mu pravil, da je bil v hosti pod hribom od dveh neznancev napaden, oropan in obstreljen. Ker je Kloiberju postalo slabo, ga je Celesnik peljal s čolnom v Ljubljano. Dozdevni napad se je moral izvršiti ob pobočju hribovja med Sv. Lovrencom in sv. Janezom, t. j. izven ljubljanskega pomerja. Kmetje, ki so delali na polju pripovedujejo, da niso videli tam nobenega sumljivega človeka. Zanimivo pa je, da ko je že ranjeni Kloiber srečaval kmete, skrival rano na ta način, da je nagibal odprti dežnik proti ljudem in tudi ni tem ničesar omenil o kakem napadu. Zdravniki so konštatovali, da sta bila strela oddana od blizu in jc cela zadeva napravila vtis, da se je Kloiber nameraval iz neznanega vzroka ustreliti. Mogoče je tudi. da se je Kloiberju hipno zmešalo. Kloiber je bil dosedaj v službi v Francovih varih in je od tam, kakor se je policiji brzojavno sporočilo, nenadoma odšel, pri sebi pa je imel okoli sto kron denarja. Zadevo preiskuje sedaj deželno sodišče in je upati, da se ta zagonetka ugodno reši. Pri skrivnostnem neznancu so našli eno številko »Hrvatskega Prava« in listek z imenom Luka Popovič. Morda samomorilec hoče le svojo identiteto prikriti.
Ij Proft umaknil prošnjo. Poroča se, da jc Proft prošnjo za gimnazijskega ravnatelja umaknil.
Ij Pismonoša Presetnik in njegova žena aretirana. Aretovala je včeraj mestna policija ženo pismonoše Presetnika Adelo Preset-nikovo, katere mož je pred kratkim poneveril pri pošti v Voloski 2800 K in potem pobegnil v Budimpešto, kjer je tudi že prišel v roko pravice. Pri Presetniku so dobili 52 K, njegova žena pa je imela 1300 K poneverjenega denarja.
Ij Pri kopanju utonil je včeraj dopoldne v Ljubljanici v obližju, kjer se združi z Malim grabnom Landauov fotografski pomočnik Karel Ditrich, rojen 12. oktobra 1887 v Brnu, pristojen v Karlsdorf pri Holienstadtu. Utopljenca so iskali s čolnom vojaki in policija, a ga niso mogli najti.
Ij Ustanovni shod »Društva kranjskih deželnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani« se je vršil včeraj popoldne ob nepričakovano veliki udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljavnega odbora gospod Benedikt Ko-man, ki prisrčno pozdravlja tovariše, ki so prihiteli na zborovanje in imenuje za zapisnikarja tovariša Vidmarja. Pozdravlja pred vsem tovariše uslužbence pri deželnem vžit-ninskem zakupu, ki so prihiteli z dežele, pozdravlja zastopstvo deželnih uslužbencev na Grmu in udeležence z dežele. Predsednik prečita nato in obrazloži pravila društva, ki je stanovsko in nepolitično. Namen mu je, da se podpirajo medsebojno člani v izboljšanje službenega razmerja, svojih članov in da se goji med njimi zavest skupnosti. Zato se vlagajo na pristojna oblastva prošnje, prirejajo se shodi in predavanja, preskrbuje se članom pravno varstvo, osnuje se blagajna za podpore in ima sploh namen, da izboljšuje svojim članom službeni položaj. Gospod Koman naglasa, da je društvo strogo stanovsko in nepolitično. Vrti se časa kolo in stranke ž njim. Zato pa mora ostati naše društvo nepolitično. V nadaljnem govoru naglasa važnost skupne moči. Svoj lepi govor konča gospod Koman sledeče: Vsadimo deblo našemu društvu na trda, a le rodovitna tla, da nam zraste v krepko drevo, ki naj vzklije pri prvem pomladanskem solncu v najbujnejše cvetje in nam naj rodi dober sad. Geslo naše: Sloga jači, nesloga tlači. Dacar Porenta na-svetuje, da naj imajo pristop v društvu tudi drugi, ne samo deželni dacarji, ki službujejo pri raznih društvih in zakupnikih in imajo iste težnje. V vznesenih besedah bodri dacar Lev-stek k vzajemnosti z željo, da naj bi novo vsajeno deblo v trdi zemlji krepko rastlo, razvijalo svoje veje in rodilo obilen sad. Tovariš Vidmar govori k točki »Določitev članarine«. Na njegov predlog obvelja, da sc določi vpisnina z 2 K, mesečnina pa 60 h. Podpora se prične deliti po preteku pol leta, da se okrepi blagajna. Bolnih mi ne bomo vehko imeli, saj nimamo časa, da smo bolni. Članarina podpornih članov znaša letno najmanj 4 K. Nato govori gospod Vidmar o potrebi organizacije. Poglejte delavce, kako se organizirajo. Za svoje uspehe se imajo zahvaliti tudi državni uslužbenci le svoji organizaciji. Zadnji čas je i za nas, da se združimo. Deželni zbor zboruje že 10. septembra. Društvo ima dolžnost, da stopi pred deželni zbor s skromnimi stanovskimi prošnjami. Gospod Leskovec navdušuje za pristop v društvo. — Sledi nato odborova volitev. Odbor se je sestavil po zborovanju v seji sledeče: Načelnik g. Benedikt Koman, nicgov namestnik g. Ign. Knafelc, zapisnikar g. Frančišek Vidmar, bla-
gajnik g. Valentin Frece, vsi v Ljubljani; blagajnikov namestnik g. Mihael Podbevšck, hišnik na Grmu. Odborniki so gg.: Martin Žc-rovc, Franc Kobav, Jožef Dejak, Janez Leskovec (Domžale), Anton Ostre, Frančišek Jeran. Namestniki odbora so: Alojzij Šosterič, Ivan Kavšek, Frančišek Osredkar, Martin Kova-čič in Frančišek Janežič. Pregledovalci računov so gg.: Alfonz Kovačič, Ivan Smrečnik in Rudolf pl. Malyhovsky. Na predlog gospoda Vidmarja se sklene, da sc vrši vsak mesec sestanek. Zahvali se g. Komami za spretno vodstvo, nakar se zaključi ustanovni shod novega prepotrebnega društva.
Ij Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev je priredilo včeraj pri Perlesu svoj društven shod. O potrebi organizacije in glede na pomanjkljivosti postavnih obrambe-nih določil za trgovske uslužbence v primeri z drugim delavstvom jc govoril Moškerc. Za njim je naglašal tovariš Varšek potrebo, da bi društvo preskrbvalo članom službe. O razmerah trgovskih uslužbencev je govoril tovariš Zaman. Tovariš Jezeršek jc kazal na nujno potrebo organizacije. Tovariš Starčnik je naglašal važnost samozavesti, priporočal izobrazbo po časopisju in pa po društvenih shodili. Družiti nas mora sloga. Naglasa nujno potrebo starostne preskrbe. Sklene se: 1. Vloži se na državni zbor peticija, ki zahteva nujno ureditev starostne preskrbe. 2. Odboru se naroča, da izdela spomenico o zahtevah trgovskih uslužbencev na državni zbor, ker so iz postavnih določil o delavskem varstvu izvzeti trgovski uslužbenci. Spomenica naj se predloži javnemu društvenemu shodu »Društva trgovskih in poljedelskih uslužbencev«, da razpravlja in sklepa o njej.
Štajerske novice.
š Pri občnem zboru zveze lavantinskih dušnih pastirjev in katehetov meseca junija se je med drugim posebno glede nemških go-lic, ki se župnijskim uradom pošiljajo v uradno porabo, sklenilo: I. Vse nemško golice se vračajo z opombo: Ker je uradni jezik avtonomnega župnijskega urada N. slovenski, se ne more rabiti. 2. Nemške tiskovine se nikakor ne izpolnjujejo, ampak mesečni izkazi se naj pošiljajo na navadni poli belega papirja, kjer se umrli in nezakonski otroci vpišejo eden za drugim z običajnimi podatki kraja, časa, starosti. Voditelji matic naj tudi ne naroču-jejo slovenskih tiskovin pri državni tiskarni, 3. Vsako preganjanje zaradi tega od katerekoli strani naj se naznani »Zvezi« z doslov-nimi odloki. 4. Odbor »Zveze« naj se obrne po našem poslancu do »Slovenskega kluba«, da stori primerne korake v tej zadevi.
— Stavkujoči zidarji so priredili v soboto po Mariboru več demonstrativnih izpre-vodov.
Razne stvari.
Svetovalstvo za pospeševanje tujskega prometa nameravajo v kratkem ustanoviti pri železniškem ministrstvu. Svetovalstvo naj bi bilo sestavljeno iz 40 članov, zastopnikov železniškega, finančnega in notranjega ministrstva, planinskih društev, prometnih društev alpskih dežela, Lloyda, dunajskega mesta in osmih zdravilišč.
—	Zasramovalec papeža obsojen. V Flo-renci izhaja list »Cambattimento«, ki je v uvodnem članku žaljivo pisal o svetem očetu. Italijanski državni pravdnik je urednika Rafaela Tronci tožil in je bil zaradi tega obsojen na sedem mesecev zapora in 1000 lir globe. Tako v Italiji. V Avstriji pa se pišejo proti papežu največje nesramnosti brez vsake kazni, dasi .ie sveti oče priznan kot suveren in vrhovni poglavar od države priznane vere.
Poštni urad razpršen v zrak. Kakor javljajo iz Peterburga so teroristi razpršili z di-namitom v zrak poštni in brzojavni urad v mestecu Lozice pri Siedlicah. Nekaj oseb je težko ranjenih. Roparji so ugrabili ,3000 rub-ljev v gotovini.
Katehetje hočejo štrajkati. »Az Ujzag« poroča, da so imeli v Budimpešti katoliški katehetje shod, na katerem so razpravljali vprašanje o plači. Sklenili so, da proglasijo začetkom prihodnjega šolskega leta štrajk, in da ne bodo več poučevali veronauka, ako se jim ne zboljša plača.
—	Milijonarka umorila služkinjo. Iz Llan-dreau se poroča: Milijonarko Fmo Kauffma-novo, katera je bila obtožena, da jc umorila svojo lfiletno služkinjo, je tukajšnje porotno sodišče spoznalo krivini boja po prvem redu. Sodišče še ni izreklo obsodbe.
Zaradi trpinčenja vojakov je obsojen hu-zarski desetnik Miha Roth v Šopronju na Ogrskem na 6 mesecev ječe.
—	Zveza služkinj v Ameriki. Dctroit., 24. junija. Mich., 24. junija. Tukajšnje služkinje so včeraj ustanovile svojo posebno unijo, katerej so dale ime »American League of Do-mestic Workers«. Novo organizacijo so ustanovili pod vodstvom organizatorke Beatricc Sto\ve iz Philadelphi.ie, katera trdi, da se bode ta unija razširila po vseh Zjedinjenih državah. Unija, h katcre.i pristopajo vsak dan nove čanice, in sicer v vedno večjem šte-
vilu, zahteva, da se delo zniža na tedenskih 68 ur, in sicer od 6. ure 30 minut zjutraj do 7. ure 30 minut zvečer. Opoldne se mora dati služkinjam eno uro prosto in pol ure počitka po vsakem težjem delu. Ob četrtkih in nedeljah se mora z delom prenehati že ob 2. uri popoldne, nakar so služkinje proste.
Grozovltost. V Charleroi je neki oče umoril svojega sina. Sin jc bil pri starem očetu na obisku in njegov oče jc prišel, da bi ga odpeljal domov. Sinček mu je rekel: »Jaz nočem iti z meščanom.« Oče jc na to potegnil nož in sina zaklal: Umirajoče otrok je na to rekel: »Saj sem se le šalil saj greni rad s teboj.« Na to je umrl. Ko je oče videl mrtvega otroka se je sam zabodel v srce in padel mrtev na truplo svojega sina.
Koroike novice.
k Šef generalnega štaba, podmaršal Konrad pl. liotzcndorf, je prišel za kratek čas na letovišče v Krivo vrbo.
k Prva južnoavstrijska regata na Vrb-skem jezeru se bode vršila 28. t. m. Do zdaj se je oglasilo 91 veslačev z 29 čolni. Zgla-sitve se pa še pričakujejo.
k Iz tira je skočil 6. t. m. po noči na postaji Scheifling stroj tovornega vlaka, ko je vozove premikal. Promet jc bil le s tem omogočen, da so potniki prestopali v vlake, ki so vozili proti St. Mihaelu ali pa Št. Vidu, kar je provzročilo večjo zamudo. Druge nesreče ni bilo.
k Tri Slovenke so napravile na učiteljišč-nici č. uršulink v Celovcu izkušnjo sposobnosti za učiteljski stan; vse druge preparandi-stovke so bile Nemke.
Telefonska in brzojavna poročila.
PASIVNI ODPOR PRAVNIH PRAKTIKANTOV. Praga, 8. julija. Tu se ie pričel pasivni odpor pravnih praktikantov. Tudi iz drugih krajev Češke prihajajo poročila, da so se pravni praktikantje po deželi pridružili pasivnemu odporu.
TAT JUVELOV ŠE NI PRIJET? Dunaj, 8. julija. Vest, da je tat juvelov L.iitte v Londonu aretiran, se še ne potrjuje.
TATVINA V VOJAŠNICI. D u b r o v n i k . 8. julija. V pisarni' 37. domobranskega pešpolka je ukradenih 11.000 K. Dva vojaka sta aretirana.
__ BOJ MED HRVATI IN MAŽARI.
V a r a ž d i n , 8. julija. Med Hrvati in Mažari je na tukajšnjem kolodvoru prišlo do hudega spopada.
SAMOUMOR POROČNIKA. Sol n ograd, 8. julija. Tu se je ustrelil poročnik Teodor Kalinka radi finančnih kala-mitet.
PROVINCIALNE VOLITVE V MILANU. Milan, 8. julija. Tu so pri provincial-nih volitvah zmagali v I., III., V. in VI. razredu združeni katoličani in zmerni monarhisti, v VII. pa soc. demokrati.
VELIKI ŠTRAJKOVSKI IZGREDI V
ROTTERDAMU. R o 11 e r d a m , 8. julija. Tu je prišlo do velikih izgredov med štrajkujočimi pristaniškimi delavci. Iz ladje »Kartusian« se je streljalo na policijsko ladjo. Policiji je prišlo na pomoč 160 mož od vojne mornarice in dve bojni ladji. Štrajkujoči delavci so v pristanišču usidrani parnik »Hilhouse« naskočili in na krovu vse razdjali. 20 ljudi je težko ranjenih .
IZPREMEMBE V NEMČIJI. B c r o 1 i n , 8. julija. Kmalu gre v pokoj fin. minister Rheinbaben, odstopila bosta tudi dva državna tajnika, med njima baje tudi Tschirschky. Pripravlja se novi vol. red za pruski deželni zbor, ki bi okrepil stališče liberalcev.
81.000 VSLED ŽELEZNIŠKIH NEZGOD PONESREČENIH V ENEM LETU. Ne w Y o r k, 8. julija. Izšlo je štatistiško poročilo, iz katerega se posnema, da je v se-verno-ameriških Zedinjenih državah v 10. letih vsled železniških nezgod umrlo 81.000 oseb. L. 1906 je umrlo 5845 oseb, 38.687 pa je bilo ranjenih.
KRIZA NA JUŽNEM FRANCOSKEM. N a r b o n n e, 8. julija. Župani južno-francoskih provincij so sklenili vztrajati na svoji demisiji.
DEFRAVDANT POBEGNIL. B i e 1 o v a r, 8. julija. Poštni praktikant Milan Gabriel je poneveril 15.000 kron in pobegnil.
PREDRZNI ROPI. Berolin, 8. iuliia. Na kolodvoru v FriedrJchstrasse je neki ropar strgal iz rok nekemu blagajniku 4700 mark in pobegnil.
D u b I i n , 8. julija. Povodom priprav za sprejem angleškega kralja, ki pride k slavno-stim vitežkega reda so opazili, da so ukradene kraljevske insignije, ki so bile last reda in vredne 50.000 funtov šterlingov. Tudi irski kraljevski juveli so ukradeni.
VELIKA DEFRAVDACIJA.
Pariz, 8. julija. V Atenah aretirani iz Pariza pobegli bankir Delorme je poneveril skupno 8 milijonov frankov.
Kuverte s firmo,
-	- pisma, ■ ■
-	račune itd- -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani.
OOOl
Lepasokopm
med drugim garnitura, fin pianino, se radi preselitve ceno proda. 15033-2 Več se poizve v
Gosposki ulici 5.1 II.
IOOOI
esečna soba
lepo meblovana na Miklošičevi cesti „Hotel Lloyd" v III. nadstr. se takoj odda. Več poizve se istotam na levo.
15 2 1-
Močno, čvrsto
dekle
katero je že službovalo v kaki špecerijski trgovini in je zmožno slovenščine in nemščine ter je dobra računarica, dobi primerno službo pri tvrdki Jos. Solnimi v LJubljani.	1508 3—2
Mlad podobarski in pozlatarski
pomočnik
ki je zmožen samostojno delati, se sprejme takoj proti primerni plači pri Jan. Go-lesu, podobarju in pozlatarju v Celovcu, Paradeisergasse 20. 1510 3—2
Razpisuje se služba
organista
v Planini pri Rakeku
Plača 50 K mesečno in stanovanje. Samci imajo prednost. Natančneje pogoje je zvedeti pri podpisanem župnem uradu. Službo je nastopiti v teku tega mesca.
iB2i 1-1 Žopni urad v Planini pri Rakekn.
cTran fJocR
graver Ljubljana, FJorijanske ulice 6, si usoja uljudno naznaniti slav. p. n. občinstvo v Ljubljani in na debeli, da je zopet pričel 1511 3—2
graversfio oBrt
ter se priporoča v najobilnejša naročila,
Učenca
sprejme v trgovino s špecerijskim
blagom Ferfl. Hlebi v Kranju. i498 3-3
Čedno
esečno sobo
s hrano in popolno postrežbo, iščeta v obližju Re-sljeve ceste dva gospoda.
Ponudbe z natančno zahtevo plače, naj se blagovolijo pošiljati pod „H. P." na upravništvo tega lista.	1512 3-2
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.
v LJubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o r n o
Štev. telefona 210.
2469 160—3H
ntapeiio pl^o v iodeili In steklenicah
Izdajatelj: Dr. Ifnacll Zltnlk.
Tisk >KatoliSke Tiskarne..
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc.
Prilogu 154» štev, p>8bifewca" dn6 8. julija 1907.
Po svetu.
Protest morilca naše cesarice. Morilec cesarice Elizabete Luccheni je proti doktorjema Regis in Ladame protestiral proti poročilom nekaterih listov, ki so poročali, da je skrajno nemiren in da se z glavo zaletava v zidovje svoje ječe. »Ne želim, da bi po svetu misliii,« dejal je Luccheni, »da je mesto Genf proti meni tako negostoljubno. Svet naj izve, da stanujem v celici, ki je z oljnato barvo poslikana in ni slabša, kot sobe mojih francoskih uradnikov. Imam dobro posteljo, električno razsvetljavo, ogledalo in dobivam ja-ko dobro hrano, celo čokolado in belo kavo. Prej nisem poznal nosravic. snodniih hlač <sp.
na glavo, nato pa zbežal iz hiše. Šele čez par ur si je upal zopet v sobo, a učenjaka je že dobil za pisalno mizo. I Sifon se je dobrodušno nasmejal ter mu podaril šest frankov. Pozneje je Bifon večkrat pripovedoval, da se ima slugi zahvaliti vsaj za tri spisane knjige.
Novo smrtonosno orožje za človeški rod. Iz Haaga poročajo: Znano je ,da se je v francoski in nemški armadi nameravalo uvesti novo krogljo za puške, ki bi zadeto osebo gotovo usmrtila. V angleški zbornici so sc tudi bavili s to novo iznajdbo in angleški vojni minister je moral izjaviti, da se bodo angleški tehniki morali baviti tudi s tem vprašanjem.. Nizozemski general Portugael je rekel na
--t----1------ -----X_~! 1	' ' ■•
Fran Demšar
Kranj, Škofja Loka.
Dr. Ivan Benkovič
Brežice, Sevnica, Laško.
Dr. Anton Gregorčič
Tolmin, Cerkno, Kobarid, Bovec, Kanal.
Jožef Gostinčar
Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica.
Dr. Ivan Šusteršič
Ljubljanska okolica.
Dr Anton Korošec
Šmarje, Rogatec, Kozje.
Franc Jaklič
Žužemberk, Vel. Lašče, Ribnica, Banjaloka, Fara, Osilnlca.
Dr. Jan. Ev. Krek
Kamnik, Brdo.
Dr. Janko Hočevar
Krško, Mokronog, Trebnje, Kostanjevica.
Franc Pišek
Desni breg Drave, Slov. Bistrica, Konjice.
Fran Povše	J. Roškar
Radeče, Litija, Višnja gora. ^j^^rR^atltjiter:
Jožef Pogačnik
Radoljica, Tržič, Kranjska gora.
J
Slovenski
Fran Šuklje
Novo mesto, Metlika, Črnomelj.
Dr. Ignacij Žitnik
Postojna, Vipava, Lož.
v državnem zboru.
drugi splezali na drevesa, zopet drugi so se poskrili za vozove. Nekega moža je bik zabodel z rogmi, umirajočega so peljali v bolnico. Neko ženo je bik vrgel visoko v zrak, pri padcu se je zelo poškodovala. Potem se biki lotijo treh konj, ki so jih izvoščeki zapustili, ter jih usmrte. Bikoborci iz arene iu policija prihiteli so na pomoč. Eden izmed bikov se vrže proti orožniku, a ta sproži puško in žival ie bila mrtva. Z velikim trudom sc je posrečilo spretnim bikoborcem vjeti druga dva.
Redka materinska ljubezen pri živalih. Na nekem posestvu v Kalverstorfu na Nemškem imajo ovco, ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tudi mlade pujske, katerim je mati pogi-o na pašo in se igrajo ter ci. Prašički sc lepo razvili za svoje rejenčke, kakor
sor dr. Fiiehs proti judom
ki instalater Rauch je pri-sorodnikom, bogatim polj-lacijsko sobo profesorja za žkinja ju je pa spodila, ker zdraviti poljskih judov. rašal pismeno profesorja, inja po njegovem naročilu, dolžan in je Rauchu pisal , da ne more z ozirom na ■-jemati judov v kaftanu v obi, ker se pritožujejo bol-irde. Brezplačno pa da jih nišnici.
v reko Huldo je skočila nlada žena in je utonila, reprečili, da ni skočil za
0	kron je razpisalo avst. /o onemu, ki ovadi poli goldinarjev iz britomske lih goldinarjev je izdanih
1	40.000 kron.
velike dunajske mesnice 491 kron.
šče je odklonilo neko 25 pritožbo napravljeno na lišče je obenem razsodilo, i dotični odvetnik svoji i 5 pol, ker je ostalih 20 (potrebnih. Nadalje mora ovrniti toženi stranki one sli zastopniku, ker je ino-•ebnih 20 pol. ie v gorah. V solnogra-mesrečilo v soboto več tdarila v 20 krajih in ubila
rilec. Ne\v yorško sodišče ;a sodnika Lovniga, ki je tesa, ker je hotel posiliti
avtomobilci. Med Bero-e zadel nek avtomobil v ■i sta mrtvi, tri nevarno
800.000 kron ravnatelj te banke in pobegnil, tudi Avstrijci v Rotter-ri njem šek na milijon prijeli.
a smola. Dunajski list jega poročevalca v Gross-inesar Peter Schonauer e pa umoril. Poročevalec olo, da so sumili o njem, :i so ga zaprli. Schonauer ih umorih samega sebe. 3 so zaznamovali 1. t. m. naju, v Trstu in v Hatn-
dr. Petersovi tožbi. —
(i urednik G.uber je ob-enja Petersovega v globo
0	dnevni zapor. Sodišče , da sme objaviti Peters dem. „Vorwartsu" in v
u
nokraški voditelj kot
nu socialnemu poslancu očilo sodišče, da mora
1	5 otrokom alimentacijo ma Carnaude 9000 fran-je pritožil, češ, da je ta
novi železnici in onim, [ledati prirodno krasoto priporočamo priročno znica s Koroškega skozi ke gore in črez Kras v tehničnem in turističnem Klodič vitez Sablado emljevidom. — Znižana joštnino vred K —55. Katoliški Bukvami v
-iloga ,Slovencu* 1907. štev. 154
i muhi je on sicer mož trdne volje, le proti zaspanosti se ni znal bojevati. Ker je sam uvidel, da mu vsled zaspanosti ne bo mogoče dopisati knjig, ki si jih je zasnoval, zato je obljubil svojemu slugi vsak dan tri trankc, ako ga spravi pozimi ob šestih, poleti pa ob petih iz postelje. Dovolil mu je vsa sredstva, samo da ga spravi iz postelje. Sluga ga je najprej prosil, potem proklinial, končno pa ga za nogo potegnil s postelje. Učenjak se je razkačil, ter spodil slugo skozi vrata ter zlezel nazaj v posteljo. Cez nekaj čAsa se je sluga vrnil s škafom vode ter jo izlil zaspancu
bolnikov. Po potrebi bo preskrbljeno za prizi-danje drugih poslopij, da bo v njih prostora za 4000 bolnikov. Vsa naprava je podobna majhnemu mestu.
Lov na bike. Strašen lov so imeli te dni v Madridu. Za bikoborbo, ki naj bi sc zvečer vršila v areni, pripeljali so z dežele tri krasne bike. Peljali so jih v kletkah skozi mesto, vse je drlo vkup, da si jih ogleda. Naenkrat eden izmed bikov začne strašno rjuti, zaleti sc v steno iu jo z enim sunkom razdrobi. Vsi trije biki planejo iz kletke, strašna 7"--*-i-iva nastane. Nekateri ljudje so zbežali v prodajalne,
suefa.
si Pruski Poljaki so formulirali svoje zahteve nasproti vladi nastopno: Mi zahtevamo, da sc odpravi naseljevalua komisija, zakon o naseljevanju, kakor sploh vsi izjemni zakoni. Mi zahtevamo, da se uvede poljski učni jezik v šolah in drugih učnih zavodih, da se nastavljajo izključno poljski uradniki, da sc uvede splošna in enaka volivna pravica za deželni zbor iu občinska zastopstva. Mi zahtevamo nadalje, da sc takoj razpusti društvo »Ost-mark«, da se podpira poljske znanstene iu obrtne organizacije tako, kakor se že podpirajo nemške; mi zahtevamo obširne svobode uska
in poljskih društev in največjo svobodo govora, osebe iu vesti. To so naše zahteve. Nam se je sicer obljubilo, da se jih izpolni in to moremo torej zahtevati z vso pravico!
si Esperanto v šole. Plzenjski klub espe-rantistov namerava potegniti se za to, da bi v tainošnjem ženskem lice.iu in dekliški trgovski šoli se predaval jezik esperanto kot neobvezen predmet.
si »Dajte nam češke šole!« Pod tem naslovom je objavil »Vidensky dennik« uvodni članek, ki v njem pozivlje Češke poslance, da bi dunajskim Cehom poskrbeli za češke šole. Zakaj pravi list — po poročilu nemškega šulvcrjana 12.000 čeških otrok, ki ne znajo niti besedice nemške, obiskuje nemške šole na Dunaju. Ako se pomisli, kako sovražniki Slovanov štejejo, bode takih otrok na Dunaju najmanj 50.000.
si Cehi na Dunaju. Dunajski nemški listi začenjajo se pečati s Cehi na Dunaju bivajo-čimi. Zadnje volitve so jim odprle oči; šele zdaj vejo, da so tudi Cehi na Dunaju. Neki nemški list je objavil nekatere zanimive podatke o številu dunajskih Cehov. Izmed poslušalcev na dunajski univerzi je 26 odstokov, na tehniki 21 odst., na visoki poljedelski šoli 24 odst., na obrtuijskih šolah 24 odst-., na trgovskih šolali 1,3 odst. nenemških poslušalcev. List izrecno trdi, da ti nenemški dijaki so predvsem Cehi. Češka socialno-demokra-ška organizacija ua Dunaju ima 81 političnih društev s 4000 člani; v celi organizaciji je 18.000 čeških delavcev. V 9 sokolskih društvih je bilo lani 1258 članov.
si Ameriški Slovaki za svoje rojake na Ogrskem. Velika narodna manifestacija Slovakov je bila pred kratkim v Clevelandu v Ameriki. Vsa moška in ženska društva ameriških Slovakov so ustanovila »Slovaško Ligo« v to svrho, da podpirajo slovaške narodne koristi na Ogrskem. Shoda sc je udeležilo 7000 Slovakov. Med drugimi .ie govoril A. S. Amros, ki je predlagal navzočim zastopnikom mažarskih časnikov, ki motijo ameriško javno mnenje s trditvijo, da Slovaki na Ogrskem niso preganjani, naj se pošlje na Ogrsko iz Amerikancev sestavljeni nepristranski odbor, ki naj preišče, ali so Slovaki na Ogrskem preganjani ali ne. Za stroške tega odbora so Slovaki pripravljeni nabrati 10.000 dolarjev. Predlog se je sprejel z ogromnim ploskanjem zborovalcev.
si Naseljevanje Židov v ogrsko-rusinskih krajih. Ungvarski rusinski list »Nauka« poroča, da iz ogrsko-rusinskih krajev se izseljujejo prebivalci v Ameriko v celih trumah brez potnih listov navzlic temu, da meje stra-žijo žandarji. Na njihovo mesto pa sc v te kraje naseljujejo židje, ki so se izselili iz Rusije. Te židovske kobilice presedajo celo domačini Židom, ki so se obrnili na ogrsko vlado s prošnjo, da naj zapre ogrske meje sploh za žide iz Rusije.
si Učiteljska stolica bolgarskega prava na ženevski univerzi. Akademični senat ženevske univerze je sklenil, da se v prihodnjem šolskem letu odpre učiteljska stolica bolgarskega prava za privatnega docenta na pravniškem odclku. Nova stolica se bode oddala mlademu doktorju g. A. Kalebu. S tem je akademični senat poskrbel za to, da se ve-iiko število tamošnjih bolgarski dijakov temeljito pripravi za svoj prihodnji poklic.
si Ruska vodka. Neverjetna poročila prihajajo iz ruskih gubernij, ki so lani imele slabo letino. Cimvečja je tam revščina, timbolj pije ljudstvo vodko. V nižjegorodski guber-niji se je v preteklem letu popilo za 10 milijonov rubljev (25 milijonov kron) vodke; za 1,109.215 rubljev več nego I. 1905. To je bojda posledica splošnega ruskega položaja. Kmečke občine in posamezniki so se odvadili plačati davke in sc udali pijančevanju. Ljudstvo si izposojujc denar ni ga takoj zapije. Ako mužiki dobijo državno podpora, zlasti žito, prodajo ga in zopet pijejo. Položaj prebivalstva je seveda grozen, naravnost obupen. Ako pridejo agitatorji, imajo lahko delo. Pogubni vpliv vodke kaže se tudi pri otrocih. Vsak opomin je v tem pogledu zaman. Ljudstvo pričakuje, da ga država bode redila in zavoljo tega noče niti obdelovati polja. Vobče se že priznava, da edino izdatno sredstvo ima vlada v svojih rokah — namreč zapreti vse svoje državne žganjarne in ne dovoliti zasebnih; tako bi se ljudstvo vsaj najedlo in ne bi imelo priložnost pijančevati. A to sc bo težko zgodilo, ker država ima od alkoholnega monopola veliko dobička. Minister \Vitte je sicer pri njegovi vpeljavi obljubil, da čisti dobiček od alkoholnega monopola se bo obrnil v dobrodelne namene občin, toda dozdai se tako ni zgodlo.
si Češka zdravnica v Oloniucu. V deželni bolnišnici v Oloniucu sta razpisani dve službi sekundarnih zdravnikov. Za eno mesto se je oglasila tudi češka zdravnica in ta služba se ii bode gotovo podelila. To bo prva zdravnica na Moravskem.
si Slovanske narodnosti v Priisiji. I'o najnoveiših statističnih podatkih nahaja se v 1'rusiji 103.283 Cehov, 3,646.448 Poljakov, 63.143 lužiških Srbov. Skupaj torej 3,812.872 in ako se k temu priračunijo tisti, ki so priznali občevalni jezik nemški in poljski, češki ali lužiško-srbski, znaša število Slovanov na Pruskem 3,900.001). Število Slovanov v Pru-siji znaša potemtakem eno desetino vsega prebivalstva. V 15 letih se je pomnožilo za 24 odstotkov. Odtod tisti znani »furor teu-tonicus«.
si Lep pojav srbskega narodnega življenja je zelo nizko število nezakonskih otrok. Lani je bilo v Srbiji nezakonskih otrok samo 12 odstotka vseh porodov. Pri nas v Avstriji imamo 15 odstotkov nezakonskih otrok (t. j. vsak šesti otrok je nezakonski) na Spodnjem
da dožene na licu mesta, na katerem kraju je bil 191etni natakar Jožef Kloiber napaden in oropan. Komisija je [»izvedela, da je prišel Kloiber okoli tretje ure v Zgonovico in prosil majerja Koslerjevega marofa Antona Celes-nika, da ga prepelje na desni breg Ljubljanice. Od tam je šel Kloiber proti Tomišlju in tam hodil po polju sem in tja. Ob 6. uri zvečer je prišel mimo marofa nazaj, a je bil že ranjen iu ni imel površnika, katerega je prej imel. Poklical je zopet Celesnika, da ga prepelje čez Ljubljanico in mu pravil, da je bil v hosti pod hribom od dveh neznancev napaden, oropan in obstreljen. Ker je Kloiberju postalo slabo, ga je Celesnik peljal s čolnom v Ljubljano. Dozdevni napad se je moral izvršiti ob pobočju hribovja med Sv. Lovrencom in sv. Janezom, t. j. izven ljubljanskega pomerja. Kmetje, ki so delali na polju pripovedujejo, da niso videli tam nobenega sumljivega človeka. Zanimivo pa je, da ko je že ranjeni Kloiber srečaval kmete, skrival rano na ta način, da je nagibal odprti dežnik proti ljudem in tudi ni tem ničesar omenil o kakem napadu. Zdravniki so konštatovali, da sta bila strela oddana od blizu in je cela zadeva napravila vtis, da se je Kloiber nameraval iz neznanega vzroka ustreliti. Mogoče je tudi. da se je Kloiberju hipno zmešalo. Kloiber je bil dosedaj v službi v Francovih varih in je od tam, kakor se je policiji brzojavno sporočilo, nenadoma odšel, pri sebi pa je imel okoli sto kron denarja. Zadevo preiskuje sedaj deželno sodišče in je upati, da se ta zagonetka ugodno reši. Pri skrivnostnem neznancu so našli eno številko »Hrvatskega Prava« in listek z imenom Luka Popovič. Morda samomorilec hoče le svojo identiteto prikriti.
lj Proft umaknil prošnjo. Poroča se, da je Proft prošnjo za gimnazijskega ravnatelja umaknil.
lj Pismonoša Presetnik in njegova žena aretirana. Aretovala je včeraj mestna policija ženo pismonoše Presetnika Adelo Preset-nikovo, katere mož je pred kratkim poneveril pri pošti v Voloski 2800 K in potem pobegnil v Budimpešto, kjer je tudi že prišel v roko pravice. Pri Presetniku so dobili 52 K, njegova žena pa je imela 1300 K poneverjenega denarja.
lj Pri kopanju utonil ie včeraj dopoldne v Ljubljanici v obližju, kjer se združi z Malim grabnom Landauov fotografski pomočnik Karel Ditrich, rojen 12. oktobra 1887 v Brnu, pristojen v Karlsdorf pri Hohenstadtu. Utopljenca so iskali s čolnom vojaki in policija, a ga niso mogli najti.
lj Ustanovni shod »Društva kranjskih deželnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani« se je vršil včeraj popoldne ob nepričakovano veliki udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljavnega odbora gospod Benedikt Ko-man, ki prisrčno pozdravlja tovariše, ki so prihiteli na zborovanje in imenuje za zapisnikarja tovariša Vidmarja. Pozdravlja pred vsem tovariše uslužbence pri deželnem vžit-ninskem zakupu, ki so prihiteli z dežele, pozdravlja zastopstvo deželnih uslužbencev na Grmu in udeležence z dežele. Predsednik prečita nato in obrazloži pravila društva, ki je stanovsko in nepolitično. Namen mu je, da se podpirajo medsebojno člani v izboljšanje službenega razmerja, svojih članov in da se goji med njimi zavest skupnosti. Zato se vlagajo na pristojna oblastva prošnje, prirejajo se shodi in predavanja, preskrbuje se članom pravno varstvo, osnuje se blagajna za podpore in ima sploh namen, da izboljšuje svojim članom službeni položaj. Gospod Koman naglaša, da je društvo strogo stanovsko in nepolitično. Vrti se časa kolo in stranke ž njim. Zato pa mora ostati naše društvo nepolitično. V nadaljnem govoru naglaša važnost skupne moči. Svoj lepi govor konča gospod Koman sledeče: Vsadimo deblo našemu društvu na trda, a le rodovitna tla, da nam zraste v krepko drevo, ki naj vzklije pri prvem pomladanskem solncu v najbujnejše cvetje in nam naj rodi dober sad. Geslo naše: Sloga jači, nesloga tlači. Dacar Porenta na-svetuje, da naj imajo pristop v društvu tudi drugi, ne samo deželni dacarji, ki službujejo pri raznih društvih in zakupnikih in imajo iste težnje. V vznesenih besedah bodri dacar Lev-stek k vzajemnosti z željo, da naj bi novo vsajeno deblo v trdi zemlji krepko rastlo, razvijalo svoje veje in rodilo obilen sad. Tovariš Vidmar govori k točki »Določitev članarine«. Na njegov predlog obvelja, da se določi vpisnina z 2 K, mesečnina pa 60 h. Podpora se prične deliti po preteku pol leta, da se okrepi blagajna. liolnih mi ne bomo veliko imeli, saj nimamo časa, da smo bolni. Članarina podpornih članov znaša letno najmanj 4 K. Nato govori gospod Vidmar o potrebi organizacije. Poglejte delavce, kako se otga-nizirajo. Za svoje uspehe se imajo zahvaliti tudi državni uslužbenci le svoji organizaciji. Zadnji čas je i za nas, da se združimo. Deželni zbor zboruje že 10. septembra. Društvo ima dolžnost, da stopi pred deželni zbor s skromnimi stanovskimi prošnjami. Gospod Leskovec navdušuje za pristop v društvo. — Sledi nato odborova volitev. Odbor se je sestavil po zborovanju v seji sledeče: Načelnik g. Benedikt Koman, niegov namestnik g. Ign. Knafelc, zapisnikar g. Frančišek Vidmar, bla-
gajnik g. Valentin Frece, vsi v Ljubljani; blagajnikov namestnik g. Mihael Podbevšek, hišnik na Grmu. Odborniki so gg.: Martin Ze-rovc, Franc Kobav, Jožef Dejak, Janez Leskovec (Domžale), Anton Ostre, Frančišek Jeran. Namestniki odbora so: Alojzij Šosterič, Ivan Kavšek, Frančišek Osredkar, Martin Kova-čič in Frančišek Janežič. Pregledovale! računov so gg.: Alfonz Kovačič, Ivan Smrečnik iu Rudolf pl. Malyhovsky. Na predlog gospoda Vidmarja se sklene, da se vrši vsak mesec sestanek. Zahvali se g. Komami za spretno vodstvo, nakar se zaključi ustanovni shod novega prepotrebnega društva.
lj Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev je priredilo včeraj pri Perlesu svoj društven shod. > glede na pomanjkljiv nih določil za trgovs z drugim delavstvon njim je naglašal tov bi društvo preskrbva merah trgovskih usl variš Zaman. Tovar nujno potrebo organ je naglašal važnost izobrazbo po časopi shodili. Družiti nas n potrebo starostne pi Vloži se na državni nujno ureditev staro ru se naroča, da izde trgovskih uslužbence so iz postavnih dolo izvzeti trgovski usl se predloži javnen »Društva trgovskih cev«, da razpravlja
vilu, zahteva, da se delo zniža na tedenskih 68 ur, in sicer od 6. ure 30 minut zjutraj do 7. ure 30 minut zvečer. Opoldne se mora dati služkinjam eno uro prosto in pol ure počitka po vsakem težjem delu. Ob četrtkih in nedeljah se mora z delom prenehati že ob 2. uri popoldne, nakar so služkinje proste.
Grozovitost. V Charleroi je neki oče umoril svojega sina. Sin je bil pri starem očetu na obisku in njegov oče je prišel, da bi ga odpeljal domov. Sinček mu je rekel: »Jaz nočem iti z meščanom.« Oče je na to potegnil nož in sina zaklal: Umirajoče otrok je na to rekel: »Saj sem se le šalil saj grem rad s teboj.« Na to je umrl. Ko .ie oče videl mrtvega otroka se je sam zabodel v srce in padel mr-
D u b I i n , 8. julija. Povodom priprav z; sprejem angleškega kralja, ki pride k slavno-stlm vitežkega reda so opazili, da so ukradene kraljevske insignije, ki so bile last reda in vredne 50.000 funtov šterlingov. Tudi irski kraljevski juveli so ukradeni.
VELIKA DEFRAVDACIJA.
Pariz, 8. julija. V Atenah aretirani iz Pariza pobegli bankir Delorme je poneveril skupno 8 milijonov frankov.
Kuverte s firmo, ■ - pisma, - ■
OOOl
Lspa sobna oprava
Slnjersl
š Pri občnem z dušnih pastirjev in
se je med drugim po lic, ki se župnijskim no porabo, sklenilo: vračajo z opombo: l1 nomnega župnijskegt ne more rabiti. 2. f kakor ne izpolnjujejc se naj pošiljajo na na kjer se umrli in nezak za drugim z običajn starosti. Voditelji mi jejo slovenskih tisko 3. Vsako preganjanje koli strani naj se na nimi odloki. 4. Odbo po našem poslancu < da stori primerne ko — Stavkajoči z boto po Mariboru ve vodov.
Razn
Svetovalstvo zi ga prometa namera1* viti pri železniškem n naj bi bilo sestavljer nikov železniškega, i ministrstva, planinsk društev alpskih dežel mesta in osmih zdra'
—	Zasramovalec renči izhaja list »C uvodnem članku žalji Italijanski državni pi faela Tronci tožil in j
na sedem mesecev i	v
Tako v Italiji. V A'
papežu največje nesi
ziii, dasi je sveti oče
vrhovni poglavar oc
Poštni urad razp ljajo iz IJeterburga s namitom v zrak poš mestecu Lozice pri težko ranjenih. Ropa ljev v gotovini.
Katehetje hočejt poroča, da so imeli v tehetje shod, na kate šanje o plači. Skler četkom prihodnjega ue bodo več poučev; ne zboljša plača.
—	Milijonarka ui dreau se poroča: M novo, katera je bila svojo 16letno služki sodišče spoznalo kri Sodišče še ni izrekle
Zaradi trpinčenj zarski desetnik Mi Ogrskem na 6 mese
—	Zveza služI 24. junija. Mich., 24, nje so včeraj ustanc katerej so dale ime mestic VVorkers«. N novili pod vodstvon Sto\ve iz Philadelph de ta unija razširila
žavah. Unija, h katerej pristopajo v.vm umi nove čanicc, in sicer v vedno večjem šte-
■ I IVUI IVIK
nekemu blagajniku 4700 mark in pobegnil. | lista.
w —
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena let« I8B4.	w LJubljani, W0lf0Ve ulice Štev. 12 —~- Ste"- telefona 210.
priporoča slavnemu občinstvu lo spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o
2469 16t>—38
m a i-«• n c» i m v godcih »n steklenicah

Priloga 154« fttet. »Slovenca" dnč 8. julija 1907.
Po svetu.
Protest morilca naše cesarice. Morilcc cesarice Elizabete Luccheni je proti doktorjema Regis in Ladame protestiral proti poročilom nekaterih listov, ki so poročali, da je skrajno nemiren in da se z glavo zaletava v zidovje svoje ječe. »Ne želim, da bi po svetu mislili,« dejal je Luccheni, »da je mesto Genf proti meni tako negostoljubno. Svet naj izve, da stanujem v celici, ki je z oljnato barvo poslikana in ni slabša, kot sobe mojih francoskih uradnikov. Imam dobro posteljo, električno razsvetljavo, ogledalo in dobivam ja-ko dobro hrano, celo čokolado in belo kavo. Prej nisem poznal nogavic, spodnjih hlač, sedaj jih imam. Godi se mi bolje, kot prej.«
Pogrešani oppelnski župan je prišel nenadoma zopet domov. Obiskal je neki shod in nato popotoval po hribih.
Novi šolski zakon v Crnl gori. »Glas Crnogoraca«, uradni list črnogorske vlade, objavlja novi šolski zakon. Dosedanja štiriletna obvezna šola se podaljša za dva ponav-ljalna zimska tečaja, ki se imajo povsod vpri-zarjati, kjer je vsaj 20 učencev. Ti tečaji imajo trajati od 1. oktobra do 1. marca, poučevati imajo ljudskošolski učitelji ob nedeljah, četrtkih in praznikih, plačilo prejemajo po nadzor-nikovem predlogu. Šolske zamude se kaznujejo iu sicer prvih pet zamud z ukorom, za vsako daljšo zamudo se plača 50 h globe. — Učitelji so stalni, začasni iu pomožni; poslednji se sprejemajo samo v tem slučaju, če ni dovolj kvalifikovanih kandidatov, tudi nimajo pravice polagati izpita za pravega učitelja. Uspehe učiteljeve ocenjujejo šolski nadzorniki po lestvi: prav dobro, dobro, slabo. Pri komur se dožene slab uspeh, ta se kaznuje s pre-meščenjem, če pa to ne pomaga, se cd pusti iz službe; če služi nad 10 let, se penzijonuje. Učitelji in učiteljice dobivajo enako plačo in sicer: začetna mezda znaša 900 K, po petih letih 1.200 K. po desetih letih 1.440 K, po 14 letih 1.080 K, po 18 letih 1.920 K, po 22 letih 2.160 K, po 26 letih 2.400 K, najvišja plača učiteljev. Začasni učitelji dobivajo remunera-cije letnih 720 K iti so dolžni po petih letih položiti izpit za definitivnega učitelja. Po tridesetletnem službovanju more učitelj stopiti v mirovinc s celo plačo. Nadzorniki morajo imeti akademiško naobrazbo, če pa takšnih ni dovolj, morejo tudi ljudskošolski učitelji postati nadzorniki. Prehodne določbe: plača dc-finitivnih učiteljev, ki so proučili 4 gimnazije in učiteljišče, zviša se od 1. marca t. 1. za 240 K; plača učiteljev, ki so absolvirali bogoslovje v Prizrenu ali na Cetinju, poviša se za 180 K. Prvo in drugo povišico dobi učitelj po prvih petih in desetih letih, potem pa se mu nakažejo doklade po štirih letih. Učitelji, ki služijo brez izpita nad pet let, so provizorni iu morejo položiti izpit; oni pa, ki nimajo petletne službe, veljajo kot pomožni in ne morejo položiti izpita.
Protialkoholski poduk. V Meiningenu so uvedli v učiteljskem semnišču in višjih razredih ljudskih šol reden antialkoholski pouk. Vsak mesec se poučuje eno uro o škodljivosti alkohola.
Razmerje! Avstrija izda za enega učenca na leto 39 vinarjev, za vojaka pa 32 kron. — Zedinjene države severoameriške izdajajo za enega vojaka na leto 39 vinarjev, za učeuca pa 32 kron.
Učiteljice v Angliji. Po zadnjem izkazu o posetu angleških učiteljskih semenišč poseča te zavode 82 odstotkov deklic. Mož jc redno manj v angleških šolah. Vzrok: Mnogo dela, mnogo sekature, malo plače.
Žene v šolskem nadzorstvu. V Ameriki so si pridobile žene tudi mesta v šolskem nadzorstvu. Miss May Hamilton so predlagali demokrati v Wiomingu za državnega nauč-nega ministra za javno šolstvo. V Koloradu sta za isti urad predloženi dve kandidatinji. Republikanci glasujejo za Miss L. Craigovo, demokrati za Miss Honoro Maloney. — Bostonski šolski kolegij je hotel odpustiti gospo Riply, pomočnico v nadzorstvu, ker se jc omožila z nekim učiteljem. Nastal je časnikarski boj. Javno mnenje sc glasi, da imenovana gospa ni učiteljica, ampak le uradnica in da za njo ne veljajo zakoni za učiteljice. Bostonski kolegij bode moral najbrž popustiti. Za državnega vzgojnega nadzornika v Atlanti jc imenovana Miss Latonia Burus.
Uhane v ušesa? Zaradi te prastare navade, ki jc tudi med divjaki razširjena, jc minuli teden umrla na Dunaju neka deklica. Dala si je uhan utakniti od zlatarja. Vendar ta slučaj ni edini svoje vrste. V praško bolnišnico so prinesli dva otroka z bolnimi uhlji. Enemu izmed njiju jc babica sedmi dan po rojstvu prebodla uho. Temu je moral zdravnik rano žgati, pri drugem 14-letneni otroku se je moralo isto zgoditi. Posebno nevarno je, če držimo šivanko, predno prebadamo uho, v ustih, kar se mnogokrat zgodi. Štiriletna deklica si je bila nalezla na ta način najgroz-nejšo bolezen od zlatarskega pomočnika, dvajsetletno dekle pa je dobilo raka, ker si jc dala prebosti uho od bolnika, ki je kmalu potem umrl za jetiko.
Učenjak zaspanec. Slavni prirodopisec Bifon je bil sicer mož trdne volje, le proti zaspanosti se ni znal bojevati. Ker jc sam uvidel, da mu vsled zaspanosti ne bo mogoče dopisati knjig, ki si jih je zasnoval, zato jc obljubil svojemu slugi vsak dan tri franke, ako ga spravi pozimi ob šestih, poleti pa ob petih iz postel.ie. Dovolil mu jc vsa sredstva, samo da ga spravi iz postelje. Sluga ga je najprej prosil, potem proklinial, končno pa ga za nogo potegnil s postelje. Učenjak sc je razkačil, ter spodil slugo skozi vrata ter zlezel nazaj v posteljo. Ccz nekaj čžsa sc jc sluga vrnil s škafom vode ter jo izlil zaspancu
na glavo, nato pa zbežal iz hiše. Žele čez par ur si je upal zopet v sobo, a učenjaka je že dobil za pisalno mizo. Bifon se jc dobrodušno nasmejal ter mu podaril šest frankov. Pozneje je Bifon večkrat pripovedoval, da se ima slugi zahvaliti vsaj za tri spisane knjige.
Novo smrtonosno orožje za človeški rod. Iz Haaga poročajo: Znano je ,da se je v francoski in nemški armadi nameravalo uvesti novo krogljo za puške, ki bi zadeto osebo gotovo usmrtila. V angleški zbornici so se tudi bavili s to novo iznajdbo in angleški vojni minister je moral izjaviti, da sc bodo angleški tehniki morali baviti tudi s tem vprašanjem.. Nizozemski general Portugael je rekel na neko tozadevno vprašanje, da nova iznajdba bo grozna in kruta. Krogla bo prav majhna, a provzročala bo v človeškem telu grozne učinke. Ako v resnici uvedejo to novo krogljo, potem ne bo v vojni več ranjencev; oziroma bo ranjencev, katerih pa ne bo možno zdraviti in ki bodo izdihali po strašnih mukah. — Sodi sc, da sc bo mirovna konferenca bavila tudi s tem vprašanjem.
Šola in brezposelni ljudje. Dr. Macnamara pravi, da šola ne vzgaja tehnično mislečih ljudi. Mnogo učencev postaja po dovršeni šoli radi zaslužka sluge. Ko so starejši, jim plača ne zadošča, obrti ne razumejo, in tako stopijo med brezposelne ljudi. Zato zahteva obnovo nekdanjih uredb za obrtne vajence.
Koliko je Nemcev na svetu. Nedavno je izšla knjiga »Handbuch des Deutschtums im Auslande«, ki navaja, da jc vseh Nemcev na svetu 87,145.000. Od teh jih je 75 milijonov v Evropi, 65.000 v Aziji, 70.000 v Afriki, 11,400.000 v Severni in Srednji Ameriki, 500 tisoč v Južni Ameriki, 110.000 v Avstraliji in Oceaniji.
Za potrebne delavce je darovaia gospa Krupp v Essenu 300.000 mark.
Nesreča v rudniku. V rudniku Drusethal na Nemškem je ponesrečilo več rudarjev; mrtvih so trije, nevarno ranjeniih pa sedem.
Nov trust. V Ne\v Yorku delajo na to, da naredijo vsi amerikanski in evropski veliki cirkusi med seboj trust. Osnovna glavnica bode znašala izpočetka 20 milijonov.
Ker ni bil oproščen vojaških vaj, je pripeljal kovaški pomočnik Josip Sossel na Dunaju v vojašnico s seboj svojo soprogo in tri otroke. Toda poveljnik vojašnice s tem ni bil zadovoljen in je poklical na pomoč redarstvo, da odstrani neljube goste. Vendar je bil ves trud zastonj. Ko so pa hoteli žensko in otroke s silo odpraviti, se je Sossel tako razburil, da jc prijel enega otroka in ga hotel vreči ob peč, kar pa je zabranil neki četovodja. Rezervi-stovo rodbino so prenočili v vojašnici, nato pa jo poslali domov.
Nesreča na svatbi. V Stryju v Galiciji jc bila v neki hiši svatba. Gostje so plesali v sobi, kjer so bila položena samo začasna tla; t so se udrla in šestnajst oseb je bilo tež^ ranjenih.
Pretep na svatbi. V Avas Felsofaltl sc poročila kmet Bogya in kmečka deklica Marija Bcrinda. Med plesom je prišlo med fanti do prepira ter do pretepa, v katerem so bili smrtnonevarno ranjeni trije, med njimi tudi Bogya.
Strašna nesreča. Na dvorišču neke tovarne v Berolinu sta kočijaž in hlapec valila v klet sod petroleja. Sod je zadel na kamen iu počil, iz njega pa se je vlilo olje. K nesreči je gorela v bližini plinova svetilka; petrolej se jc vnel, v ognju pa sta bila v hipu tudi kočijaž in hlapec. Tekla sta na dvorišče; tam je stala posoda z vrelo vodo. Misleč da je v nji mrzla voda, sta skočila notri, da pogasita gorečo obleko. Delavci so slišali klice na pomoč in ko so prihiteli k posodi ter potegnili ponesrečenca vun, pokazal se jim jc grozen prizor: bila sta opečena po vsem životu tako, da jc meso odpadalo v kosih. Prepeljali so ju v bolnišnico, toda ni upanja, da ostaneta pri živ-ljenju.
Draga trma. Na nekem pariškem kolodvoru si jc kupil neki podjetnik vozni listek. Po neljubi pomoti je vlak zamudil ter je moral čakati na prihodnji vlak. Da si prežene dolg čas. začel je prebirati razobešcnc vozne rede in tarife. Pri tem je opazil, da je plačal za svoj vozni listek tri centime preveč. Da si prežene čas, si je dovolii šalo ter zahteval pri blagajni povrnitev teh treh stotink. Zavrnili, so ga osor-no. Šel je k načelniku postaje, toda brez uspeha. Stvar ga je začela zabavati. Nalašč ni hotel darovati železnici treh stotink ter je pisal železniški družbi uljudno reklamacijsko pismo. Ni bilo odgovora. Poslal je opomin po sodišču. Družba sc mu je smejala. Vložil jc tožbo. Prva inštanca jc obsodila železniško družbo, ki je vložila priziv, a pogorela jc tudi pri drugi in tretji instanci. Tudi kasacijski dvor je razsodil, da mora družba povrniti tri stotinke. In železnica je vrnila tri vinarje, vrhutega pa plačala 80.000 frankov pravdnih stroškov.
Največja blaznica v Avstriji je nova blaznica pri Dunaju, ki jc sedaj dogotovljcna. Poslopja so sezidana na prostoru, ki meri 1,430.000 štirijaških metrov; 970.000 metrov je obdauih z zidovi in ograjami. Na tem prostoru jc 60 poslopij, zadostovala bodo za 2200 bolnikov. Po potrebi bo preskrbljeno za prizi-danjc drugih poslopij, da bo v njih prostora za 4000 bolnikov. Vsa naprava je podobna majhnemu mestu.
Lov na bike. Strašen lov so imeli te dni v Madridu. Za bikoborbo, ki naj bi sc zvečer vršila v areni, pripeljali so z dežele tri krasne bike. Peljali so jih v kletkah skozi mesto, vse jc drlo vkup, da si jih ogleda. Naenkrat eden izmed bikov začne strašno rjuti, zaleti sc v steno in jo z enim sunkom razdrobi. Vsi trije biki planejo iz kletki- Prašna 7n-"'""'iva nastane. Nekateri ljudje so zbežali v prodajalne,
drugi splezali na drevesa, zopet drugi so se poskrili za vozove. Nekega moža jc bik zabodel z rognii, umirajočega so peljali v bolnico. Neko ženo je bik vrgel visoko v zrak, pri padcu se jc zelo poškodovala. Potem se biki lotijo treh konj, ki so jih izvoščeki zapustili, ter jih usmrte. Bikoborci iz arene iu policija prihiteli so na pomoč. Eden izmed bikov se vrže proti orožniku, a ta sproži puško in žival je bila mrtva. Z velikim trudom sc je posrečilo spretnim bikoborcem vjeti druga dva.
Redka materinska ljubezen pri živalih. Na nekem posestvu v Kalverstorfu na Nemškem imajo ovco, ki poleg svojih jagnjet oskrbuje tudi mlade pujske, katerim je mati poginila. Skupno gredo na pašo in se igrajo ter sesajo pri stari ovci. Prašički se lepo razvijajo, ker ovca skrbi za svoje rejenčke, kakor da bi bili res njeni.
Dunajski profesor dr. Fuclis proti judom v kaftami. Dunajski instalater Rauch je prišel z nekim svojim sorodnikom, bogatim poljskim judom v ordinacijsko sobo profesorja za oči dr. Fuchsa. Služkinja ju jc pa spodila, ker profesor ne mara zdraviti poljskih judov. Rauch je nato vprašal pismeno profesorja, če jc ravnala služkinja po njegovem naročilu. Profesor ni ostal dolžan in jc Rauchu pisal na odprti dopisnici, da ne more z ozirom na druge bolnike sprejemati judov v kaftanu v svoji ordinacijski sobi, ker se pritožujejo bolniki čez nje, da smrde. Brezplačno pa da jih zdravi na svoji bolnišnici.
Iz brzovlaka v reko Huldo je skočila pri Kasslu neka mlada žena in je utonila. Le s težavo so preprečili, da ni skočil za njo tudi njen mož.
Nagrado 1000 kron je razpisalo avst. finančno ministrstvo onemu, ki ovadi ponarejevalce srebrnih goldinarjev iz britomske kovine. Ponarejenih goldinarjev je izdanih dozdaj v vrednosti 40.000 kron.
Primanjkljaj velike dunajske mesnice je znašal lani 744.491 kron.
Najvišje sodišče je odklonilo neko 25 pol obsegajočo pritožbo napravljeno na stroju. Najvišje sodišče je obenem razsodilo, da sme zaračunati dotični odvetnik svoji stranki le takso za 5 pol, ker je ostalih 20 pol popolnoma nepotrebnih. Nadalje mora pa tudi odvetnik povrniti toženi stranki one stroške, ki so narasli zastopniku, ker je moral proučiti nepotrebnih 20 pol.
Velike nesreče v gorah. V solnogra-ških gorah je ponesrečilo v soboto več turistov. Strela je udarila v 20 krajih in ubila več oseb.
Oproščen morilec. Ne\v yorško sodišče je oprostilo bivšega sodnika Lovniga, ki je ustrelil mladega Estesa, ker je hotel posiliti njegovo hčer.
Ponesrečeni avtomobilci. Med Bero-linem in Bukovo je zadel nek avtomobil v drevo. Dve osebi sta mrtvi, tri nevarno ranjene.
Poneveril je 800.000 kron ravnatelj Ltibbers kodanjske banke in pobegnil. Oškodovani so tudi Avstrijci v Rotter-damu. Našli so pri njem šek na milijon kron. Liibbersa so prijeli.
Poročevalčeva smola. Dunajski list „Zeit" je poslal svojega poročevalca v Gross-Russbach, kjer je mesar Peter Schonauer ranil več oseb, dve pa umoril. Poročevalec je imel pa tako smolo, da so sumili o njem, češ, da je morilec in so ga zaprli. Schotiauer je usmrtil po svojih umorih samega sebe.
Močan potres so zaznamovali 1. t. m. seismograti na Dunaju, v Trstu in v Hamburgu.
Razsodba v dr. Petersovi tožbi. —
Socialno demokraški urednik Gruber je obsojen zaradi razžaljenja Petersovega v globo 500 mark ali pavŠO-dnevni zapor. Sodišče je obenem izreklo, da sme objaviti Peters razsodbo v soc. dem. „Vorwartsu" in v „Nordd. Allg. Ztg."
Socialno demokraški voditelj kot oče. — Francoskemu socialnemu poslancu Carnaiideju je naročilo sodišče, da mora plačati svoji ženi in 5 otrokom alimentacijo 450 frankov. Dasi ima Carnaude 9000 frankov dohodkov, se je pritožil, češ, da je ta vsota prevelika.
Potovalcem po novi železnici in onim, kateri si hočejo ogledati prirodno krasoto „Slovenske Švice" priporočamo priročno knjižico : Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. Kratek opis v tehničnem in turističnem oziru. Spisal Maks Klodič vitez Sablado-ski. S slikami in zemljevidom. — Znižana cena: K —"50, s poštnino vred K — 55. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
iz slovanskem sveta.
si Pruski Poljaki so formulirali svoje zahteve nasproti vladi nastopno: Mi zahtevamo, da se odpravi naseljevalna komisija, zakon o naseljevanju, kakor sploh vsi izjemni zakoni. Mi zahtevamo, da se uvede poljski učni jezik v šolali in drugih učnih zavodih, da sc nastavljajo izključno poljski uradniki, da sc uvede splošna iu enaka volivna pravica za deželni zbor in občinska zastopstva, Mi zahtevamo nadalje, da sc takoj razpusti društvo »Ost-mark«, da sc podpira poljske znanstene in obrtne organizacije tako, kakor se že podpirajo nemške; mi zahtevamo obširne svobode tiska
in poljskih društev in največjo svobodo govora, osebe in vesti. To so naše zahteve. Nam sc jc sicer obljubilo, da se jih izpolni iu to moremo torej zahtevati z vso pravico!
si Esperanto v šole. Plzenjski klub espe-rantistov namerava potegniti se za to, da bi v tamošnjem ženskem licejti in dekliški trgovski šoli se predaval jezik esperanto kot neobvezen predmet.
si »Dajte nam češke šole!« Pod tem naslovom jc objavil »Vidcnsky dennik« uvodni članek, ki v njem pozivlje češke poslance, da bi dunajskim Cehom poskrbeli za češke šole. Zakaj — pravi list — po poročilu nemškega šulverjana 12.000 čeških otrok, ki ne znajo niti besedice nemške, obiskuje nemške šole na Dunaju. Ako se pomisli, kako sovražniki Slovanov štejejo, bode takih otrok na Dunaju najmanj 50.000.
si Cehi na Dunaju. Dunajski nemški listi začenjajo se pečati s Cehi na Dunaju bivajo-čimi. Zadnje volitve so jim odprle oči; šele zd aj vejo, da so tudi Cehi na Dunaju. Neki nemški list jc objavil nekatere zanimive podatke o številu dunajskih Cehov, izmed poslušalcev na dunajski univerzi je 26 odstokov, na tehniki 21 odst., na visoki poljedelski šoli 24 odst., na obrtuijskih šolah 24 odst.', na trgovskih šolah 13 odst. nenemških poslušalcev. List izrecno trdi, da ti nenemški dijaki so predvsem Cehi. Češka socialno-demokra-ška organizacija na Dunaju ima 81 političnih društev s 4000 člani; v celi organizaciji je 18.000 čeških delavcev. — V 9 sokolskih društvih je bilo lani 1258 članov.
si Ameriški Slovaki za svoje rojake na Ogrskem. Velika narodna manifestacija Slovakov jc bila pred kratkim v Clevelandu v Ameriki. Vsa moška in ženska društva ameriških Slovakov so ustanovila »Slovaško Ligo« v to svrho, da podpirajo slovaške narodne koristi na Ogrskem. Shoda sc jc udeležilo 7000 Slovakov. Med drugimi je govoril A. S. Amros, ki je predlagal navzočim zastopnikom mažarskih časnikov, ki motijo ameriško javno mnenje s trditvijo, da Slovaki na Ogrskem niso preganjani, naj se pošlje na Ogrsko iz Amerikancev sestavljeni nepristranski odbor, ki naj preišče, ali so Slovaki na Ogrskem preganjani ali ne. Za stroške tega odbora so Slovaki pripravljeni nabrati 10.000 dolarjev. Predlog se je sprejel z ogromnim ploskanjem zborovalcev.
si Naseljevanje Židov v ogrsko-rusinskih krajih. Ungvarski rusinski list »Nauka« poroča, da iz ogrsko-rusinskih krajev se izseljujejo prebivalci v Ameriko v celih trumah brez potnih listov navzlic temu, da meje stra-žijo žandarji. Na njihovo mesto pa se v tc kraje naseljujejo židje, ki so se izselili iz Rusije. Te židovske kobilicc presedajo celo domačim Židom, ki so sc obrnili na ogrsko vlado s prošnjo, da naj zapre ogrske meje sploh za žide iz Rusije.
si Učiteljska	bolgarskega prava
na ženevski univerzi. Akademični senat ženevske univerze jc sklenil, da se v prihodnjem šolskem letu odpre učiteljska stolica bolgarskega prava za privatnega doccnta na pravniškem odelku. Nova stolica se bode oddala mlademu doktorju g. A. Kalebu. S tem je akademični senat poskrbel za to, da sc ve-iiko število tamošnjih bolgarski dijakov temeljito pripravi za svoj prihodnji poklic.
si Ruska vodka. Neverjetna poročila prihajajo iz ruskih gubernij, ki so lani imele slabo letino. Cimvečja jc tam revščina, timbolj pije ljudstvo vodko. V nižjegorodski guber-niji se je v preteklem letu popilo za 10 milijonov rubljev (25 milijonov kron) vodke; za 1,109.215 rubljev več nego 1. 1905. To je bojda posicdica splošnega ruskega položaja. Kmečke občine iu posamezniki so se odvadili plačati davke in sc udali pijančevanju. Ljudstvo si izposojuje denar Hi ga takoj zapije. Ako niužiki dobijo državno podporo, zlasti žito, prodajo ga in zopet pijejo. Položaj prebivalstva jc seveda grozen, naravnost obupen. Ako pridejo agitatorji, imajo lahko delo. Pogubni vpliv vodke kaže sc tudi pri otrocih. Vsak opomin jc v tem pogledu zaman. Ljudstvo pričakuje, da ga država bode redila in zavoljo tega noče niti obdelovati polja. Vobče sc že priznava, da edino izdatno sredstvo ima vlada v svojih rokah — namreč zapreti vse svoje državne žganjarne in ne dovoliti zasebnih; tako bi sc ljudstvo vsaj najedlo in uc bi imelo priložnost pijančevati. A to sc bo težko zgodilo, ker država ima od alkoholnega monopola veliko dobička. Minister \Vittc je sicer pri njegovi vpeljavi obljubil, da čisti dobiček od alkoholnega monopola se bo obrnil v dobrodelne namene občin, toda dozdaj se tako ni zgodlo.
si Češka zdravnica v Oluiiiucu. V deželni bolnišnici v Oloniucu sta razpisani dve službi sekundarnih zdravnikov. Za eno mesto sc je oglasila tudi češka zdravnica in ta služba sc ji bode gotovo podelila. To bo prva zdravnica na Moravskem.
si Slovanske narodnosti v Prusiji. Po najnovejših statističnih podatkih nahaja se v Prusiji 103.283 Cehov, 3,646.448 Poljakov, 63.143 lužiških Srbov. Skupaj torej 3,812.872 in ako sc k temu priračunijo tisti, ki so priznali občevalni jezik nemški iu poljski, češki ;ili lužiško-srbski, znaša število Slovanov na Pruskem 3,900.000. Število Slovanov v Prusiji znaša potemtakem eno desetino vsega prebivalstva. V 15 letih sc je pomnožilo za 24 odstotkov. Odtod tisti znani »furor tcu-tonicus«.
si Lep pojav srbskega narodnega življenja jc zelo nizko število nezakonskih otrok. Lani jc bilo v Srbiji nezakonskih otrok samo 12 odstotka vseh porodov. Pri nas v Avstriji imamo 15 odstotkov nezakonskih otrok (t. j. vsak šesti otrok je nezakonski) na Spodnjem
Avstrijskem jih je celo 23 odstotkov (Dunaj), na Štajerskem iu Koroškem celo 40 odstotkov. Preproste ali čiste so razmere srbskega ljudstva!
si Ruski list v Newyorku. V Newyorku bede v kratkem izdajal ruski list delniško društvo, katerega člani so ruski izseljenci. Na čelu lista bode stal ruski kazak-revolucionar Ivan Okuncev, ki je že izdajal ruski list v Sibiriji ter je bil obsojen k smrti, toda pobegnil je na Japonsko in odtod v Ameriko. Predsednik delniške družbe bode znani ne\vyorški bogatin Jakob Gordin.
si Nova tvornica konserv na Srbskem. Neka srbsko-angleška družba je dobila dovoljenje, da sme zgraditi v Paračinu veliko tvornieo za izdelovanje mesnih konserv.
si Velika tvornica za sukno je zgorela v Belgradu. Škoda znaša okoli 600.000 dinarjev. Tvornieo so svojčas kupili bratje Iljič in jo zavarovali za 600.000 dinarjev, vendar pa s to vsoto ne bo pokrita vsa škoda.
si Francoska izdaja bolgarskih skladeb. Pariška zalagateljska tvrdka »Edition moderne« je izdala dve skladbi bolgarskega nadarjenega skladatelja g. Petko Maumova: »Rap-sodie bulgare« in »Les yeus d' enfant«. Obe skladbi ta za glasovi r in veljata 6 frankov. Naslov: Pariš, Edition moderne, 50, Faubourg St. Denis.
si Konfiscirajo podobo slovaškega poslanca in duhovnika Jurige. Te dni je prišel preiskovalni sodnik mažaron Henrik Herr z žandarji v vas Labo ter je konfisciral ljudem podobo Jerdiša Jurige, ki je bil lani obsojen na dve leti radi »ščuvanja zoper mažarsko narodnost« in sedaj biva v vacovski ječi. Ker nekateri kmetje niso bili doma, postopal je sodnik z nečuvenim nasiljem. Hodil je s kovačem po vasi ter je nasilno otvarjal zaprte hiše ter je konfisciral podobe Jurige.
si Za enega mučenca manj — za enega izseljenca več. Urednik slovaških »Ludovych Novin« v Ogrski Skalici, g. Ferdinand Skalici, kakor je že »Slovenec« v kratki notici poročal, je zapustil prostovoljno svojo domovino ter je odšel v Ameriko. Gospod Dubravsky, ki je na Slovaškem znan kot poljudni pisatelj psevdonimom »Strvčko Ferdinand«, je zapustil Slovaško, ki mu je daroval svoje življenje in svoje najboljše moči. Mažarski uradi so ga preganjali; 32 tiskovnih pravd je viselo nad njegovo glavo radi »ščuvanja zoper mažarsko narodnost«. Sedaj je zavoljo tega imel priti pred porotno sodišče in to na Ogrskem pomeni dosmrtno ječo. Razen tega so ga čakale velike denarne kazni, ki bi bile njega in celo slovaško stvar težko zedele. In tako je rajši zapustil Slovaško, da bi mogel dalje prosto delati za svoje ljudstvo v nadi, da pride enkrat čas, ko si bode mogel vrniti v svojo domovino. Na potu v pregnanstvo se je »Stryčko Ferdinand« poslovil od svoje domovine in svojih čitateljev v zelo ginljivem pismu.
si Rusiusko društvo »Tovarištvo pedago-gične« v Lvovu je obhajalo te dni petindvaj-sctletnico svoje delavnosti. Društvo, ki ga je pred 25 leti ustanovilo nekoliko rusinskih rodoljubov v Lvovu (Vas. Iljnicki, O. Particki, Jakovski, Barvinski i. dr.), navzlic mali udnini (I K na leto) je storilo že veliko za ruski narod v Galiciji. Z veliko požrtvovalnostjo je ustanovilo in vzdržuje prvo rusinsko šolo, imenovano Ševčenka, in prvo rusinsko učiteljišče, katerega učenke so letos prvič napravile zrelostno izkušnjo. Razun listov »Učitelj« in »Dzvinok« izdaja »Pedagogičnu bibiloteku ukrajinsko-rusku«. Pred kratkim je društvo ustanovilo »Tovarištvo vakacijnih oselj« — (društvo počitniških naselbin).
Izlet u Varšavo.
Izlet v Varšavo.
9. Dva obiska.
Popoldan sem, kolikor sem imel šc prostega časa, porabil za obiske. Moj prijatelj, gospod Severni Saryusz-Zaleski, me je spremljal po mestu in vpeljaval v družbe; njemu se imam največ zahvaliti, da sem v primeroma kratkem času toliko skoristi z Varšave. Med drugimi me je pripeljal tudi k gospodu Promyku (Konradu Proszynskemu) in k slavnemu pisatelju Boleslavu Prusu (Aleksandru Gknvackemu).
Konrad Proszynski je v tujem svetu in deloma tudi Poljakom izven kraljestva, neznana oseba. Tudi v Varšavi se njegovo ime komaj še imenuje. In vendar je on tipičen predstavite!j cele vrste mož, ki so po krvavo zadušenih vstajah obdržali zaupanje v prihod-njost in se spustili na pot tihega, podrobnega neumornega delovanja. Zdaj so prišli novi časi in novi ljudje nastopajo na polje javnosti — z novimi gesli in novo taktiko. Toda vse njihovo delovanje se opira na tiho, neopaženo in neumorno delovanje njihovih prednikov, ki so delali in sc žrtvovali med najtežavnejšimi razmerami. Eden takih narodnih delavcev je Konrad Proszynski.
Njegovo delo sta pred vsem »Promykov abecednik«, kakor se na kratko navadno imenuje in pa »Gazeta šviateczna«. Promykov abecednik je pred vsem pisan za samouke. Podobno delce ima težko kakšen narod, na angleški pedagogični razstavi je dobil prvo nagrado. Kdor se hoče sam učiti brati, na-
uči se iz »Promyka« v najkrajšem času, ta-korekoč igraje. Knjižica je sicer majhna in priprosta. toda koliko misli in truda je moral pisatelj vložiti vanjo? Koliko praktičnih skušenj je že moral imeti z odraščenimi analfa-beti, da je na podlagi teh skušenj napisal tako knjižico? — In koliko sadu je obrodilo njegovo delce?
Ruska vlada je v kraljestvu Poljskem jako zanemarila šolstvo. Ruskih šol ni mogla uvesti, poljskih pa ni dovolila. Vsled tega se je število analfabetov, t. j. oseb, ki ne znajo brati in niciti strašno pomnožilo. Poljaki so si skušali pomagati s tajnimi šolami, dasiravno jc stala za tajno podučevanje jako huda kazen ali celo pregnanstvo v Sibirijo. Promykov abecednik jc bil pri takih razmerah neizrečenega pomena, ki jc tnarsikakšnemu odra-ščenemu analfabetu odprl pot k umetnosti či-tanja.
Drugo delo Konrada Pr6szynskega je poljudni tednik »Gazeta švviateczna« (prazni-ški časnik), ki je še sedaj, dasiravno se je v zadnjem času časnikarstvo v kraljestvu neizmerno razvilo, najbolj poljuden in razširjen tednik v Varšavi. Tiska se v 25.000 izvodih. Koliko truda in skrbi je stalo urejevanje in izdajanje tacega lista pri strašnih razmerah ruske cenzure si mi niti od daleč misliti ne moremo. Proszynski je bil pri listu vse: urednik, izdajatelj, upravnik, celo kolporter. Povedal mi je nekaj dovtipnili dogodkov, kako je hodil po semnjih in žegnanjih in pred cerkvijo lovil ljudi in jim ponujal svoj list.
Razmere so se v zadnjih letih zelo spremenile. Prišla je nova doba, prinesla novih ljudi in pričelo se je novo delovanje. Stari delavci pa padajo v grob, le njihovo delo ostaja. Tudi Proszynski ie bil, ko sem bil pri njem, že bolj na onem svetu kot na tem. Sprejel me je v postelji, iz katere se ni mogel dvigniti, telesno jc bil videti že zelo opešan, toda duh je bil starčku še bister in beseda živahna.
Konrad Proszynski je takozvani »Sibe-rijak«, to je rojen v Sibiriji od poljskih pregnancev. V njegovi osebi sem imel pred seboj takorekoč celo poljsko zgodovino od zadnje vstaje pa do najnovejših dogodkov. In zdaj leze stara Poljska v grob in nastopa nova.
Od Konrada Proszynskega sva šla k drugemu kulturnemu delavcu stare Poljske — k slovečemu pisatelju Boleslavu Prusu, čegar krasno povest »Straža« (PIac6wka) je prestavil na slovenski jezik gospod Fr. Virant in jo je prinesla nedavno »Leposlovna knjižnica« v svojem tretjem zvezku. Boleslav Prus je bil z menoj prav prijazen, čisto domač. V prvem trenutku sc je sicer nekoliko ustrašil. »Kaj pa, če bo zdaj kakšna revizija,« rekel jc mojemu tovarišu. Jaz sem se smejal njegovi bojazljivosti, 011 mi je pa rekel: »Ako bi vi nekaj časa poskušali moskovsko vlado, bi bili še bolj boječi od nas. Ce policija zve, da ste bili pri meni, mi gotovo ponoči priredi revizijo.« — Toda strah je tudi njega takoj zapustil. Živo se je zanimal za naše razmere, pripovedoval sem niu o našem demokratizmu in starčku so se veselja iskrile oči. Prvo njegovo vprašanje je bilo, če je pri nas veliko beračev? — Ko sem mu z ozirom na varšavske razmere zanikal to vprašanje, mi jc rekel: Moskovska vlada, to jc nekaj strašnega. Ona je naredila iz nas narod beračev in analfabetov. Pred odhodom mi je še nekaj napisal v spominsko knjigo in podaril za spomin svoje najlepše in največje delo: »Faraon«. Škoda se mi je zdelo že posloviti sc od prijaznega, slavnega in duhovitega starčka, toda moral sem hiteti, kajti proti večeru se ima pričeti shod voditeljev poljskih krščansko-socialnih društev. Bom že tako nekaj zamudil.
izpred sodišča.
Tatinska dekla. Helena Skočir iz Doslovč je služila pri posestnici Mariji Planinšek na Javorniku. Bila je že dvakrat zaradi tatvine kaznovana, a vse to jo ni poboljšalo, kajti izmaknila je vse, kar ji je pod roko prišlo, kakor vino, krompir, olje, štreno volne in nekaj obleke, kar deloma priznava. Za kazen je dobila tri mcsece težke ječe.
Premalo skrbna mati. Tesar Franc Šetina in njegova žena Neža sta revna in stanujeta brezplačno v neki bajti, ki stoji tik potoka Gameljca v Spod. Gameljnah. Med tem ko hodi mož na delo in ga ni ccli dan doma, oskrbuje žena vse domače delo in štiri otroke. Lega bajte tik deročega potoka s strmim obrežjem je za male otroke zelo nevarna, osobito dne 6. majnika, ker jc vsled deževja potok močno narastel. Vzlec temu mati Neža ni zabranila svoji triletni hčerki Franciki iti z osemletno Reziko k potoku, neko steklenico izprati. Ta se pa za svojo mlajšo sestro ni pri vodi brigala in jc prišla od vode sama nazaj. To sc je materi sumljivo zdelo in šla je deklico sama iskati, a zaman. Šele zvečer ob 11. uri našla sta jo z možem pri jezu Lavričevega mlina vtopljeno. Neskrbna mati je bila na tri dni ostrega zapora poostrenega z enim postom obsojena.
Postavil hi se bil rad. Matija Kos, 17 let stari hlapec, je svoji gospodinji Jeri Šinkovec kos suknja, vreden 18 kron 36 h, ukradel, kar obdolžcncc nc taji. Sedel bo zato tri tedne v ječi.
Kurji tat. Dne 11. marca t. I. so v Kranju lepaki oznanovali, da straši po Kranju in oko-
lici tatinska družba, ki je nevarna perutnini. In res se jc zglasilo celo vrsto ljudi, ki so tarnali, da ijm je zmanjkalo perutnine. Posrečilo se je, prijeti tatu v osebi 191etnega Antona Markiča, krojaškega pomočnika v Kranju, ki jc sicer priznal, da je več kokoš ukradel, a vendar ne v taki množini kakor se mu podtika. Ukradeno perutnino je oddajal Antoniji Prašnikar, katera sc je pa kazni s tem odtegnila, da je pobegnila v Ameriko. Markič je bil na en mesec ječe obsojen.
Nepoboljšljiva tatica. Marija Olipič, trideset let stara dekla iz Velesovcga, je tujemu imetju zelo nevarna oseba, ter je bila zaradi tatvine že opetovano kaznovana. Dne 8. aprila t. I. jo je vzela Marija Zore v Štepanji vasi v stanovanje, a je že čez par dni izginila in ž njo 120 kron. Kot dekla pri Mariji Zvezda v Ljubljani jc izmaknila 25 K gotovine in zlate uhane. Istotako je izmaknila Janezu Vrhov-skiju v Gradcu iz zaklenjenega kovčega 25 K gotovino. Sedela bo zato osem mesecev v težki ječi.
Nepoštena dekla. Dne 1. junija t. 1. je bila prevoščeku Jožefu Simončiču iz nezaklenjenega predala izmaknenih 174 K- Sum se jc takoj obrnil na njegovo služkinjo Josipino Marn iz Št. Ruperta, ki jc edina vedla za denar in
imela priliko priti do denarja ter jc dan pred tatvino službo odpovedala. Obdolženka jc dolgo časa tajila iu krivdo zavračala na svojo prijateljico, katero so zaprli, končno je pa le tatvino priznala. Za kazen se ji je prisodilo štiri mesecc ječe._
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima KmetijsVo društvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino po petdeset kron, rudeče hribovsko 40 kron, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec po 55 65 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do L20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn:
Durkopp & Co., 1328 5 7 Styria tovarna za kolesa (Puch & Co.),

Oesterr.Waffenfabrik.=
Stara kolesa se zamenjajo.
IVAN JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
V konkurzno maso g. Vekoslava Šešek - a spadajoča, na Jesenicah na Gorenjskem nahajajoča se zaloga mešanega blaga, sodno cenjena na 14.056 K, proda se ofertnim potom,
kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase
najkasneje dnč 15. julija 1.1. do opoldneva
in ostanejo ponudniki na-nje vezani do vštetega dnč 2!.julija t. 1.
Kupnino ima plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani vsprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti vse prostore, koder se ista sedaj nahaja, do dnč 31. julija t. 1.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču soba št. 116; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem do dnč 11. t. m. ob pol 11. uri dopoldne, da se poda potem z opol-dnevnim vlakom istega dnč na Jesenice.
V Ljubljani, dnč 5. julija 1907.
Odvetnik dr. B. Vodušek.
1506 (2—2)
ST,

k
š J
—
<3L
GIMNAZIJSKI KOMIKI

benediktinskega samostana u Št. Pavlu
v lepi, zdravi legi v Lavantinski dolini na Koroškem Javna popolna gimnazija.
m
Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. — Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani
6
CD 8 8 8 8
8
a>
c.
najfinejše tajno masi
(pasterizirano), razpošilja po povzetji od 4 kg naprej
po 2 K 40 fin.
Mlekarna v Komendi pri Kamniku.
Pri Tefijih naročili 1» žolez. vozninn prosta
1499 2 2
Podr&sšm&a
i v Spijetu« s
Delniftka glavnic« i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka o Ljubljani, m mite m z:::
obrestuje
W vloge na knjižice in v tekočem računu od dna vloge do /| C -_______________----------dne vzdlga po ^ IS O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500'-, 1.000— 5.000-- in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu* s
n Rezervni farni i i i i K 200.000. « i i