281. številka Ljubljana, v petek 9. decembra. £XV. leto, 1892. SLOVENSKI MOD. (uhaja vsak dan aveaor, isimsi nedelje in praznike, ter velja po post' prejeman za avitro-ogerake delele aa vse leto 18 gld., za pol leta H gld., aa četrt leta 4 gld., sa jodeo slsaoc l gld. 40 kr. — Za Ljubljane bri* pošiljanja na dom ca vae leto 18 gld,, aa Četrt leta 8 »Id. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafinna se po 10, kr. na mesec, po 3( kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za* oznanila pluouje se od četi ris topne petit-vrste po 6 kr., £e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu at. 12. IJ p r a v n i fi t vv. naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari Državni zbor. Na Dunaj i, 7. decembra. Liberška debata je srečno končana. Zanimal ■e zanjo ni nihče, najmanj pa levičarji, kateri se debate skoro udeležili niso, izvzemši dr Russa in dra. Bendla. Mladočeški govorniki porabili so to priliko in povedali nekoliko prezanimivih podrob-nostij iz življenja Čehov v nemških krajih. Poslušalcem teh navajanj so se kar lasje ježili. Pri nadaljevanju razprave o vladnem odgovoru na interpelacijo glede* razpusta Liberškega obč. sveta govoril je prvi levičarski poslanec Bendel, trdeč, da je vladno pojasnilo povsem nezadostno, ker se kot motivacija navajajo sicer težke ali nedokazane dolžitve. Uradni listi so popisovali Liberce, kakor gnezdo samih zarotnikov in veleizdajaleev. Kar je minister povedal kot uzrok razpustu, ne soglaša popolnoma z motivi, navedenimi v razpustni naredbi, da se pa iz tako ničevih uzrokov razpuščajo občinski zastopi, to bi nikakor ne smelo biti mogoče v pravni državi. Samouprava je podloga vse politične Bvobode, a ko bi to, kar je ministerski predsednik rekel glede* poslovanja vladnega komisarja, postalo načelo, potem bi bila uničena občinska avtonomija, ker bi vlada mogla razpustiti vsako občino in imenovati za upravitelja komisarja, ki bi bil pravi diktator. Zato morajo vsi poslanci, ne glede na stranko protestovati proti takemu tolmačenju zakona. V kratkem bi lahko praznovali jubilej ustave, a narodi avstrijski ga ne bodo slavili, ker z ustavo ustvarjeni temelj svobode je tekom teh let izdatno oslabel. Vlada je umela zmanjšati in zožiti najvažnejše politične pravice. Vladna razpustna naredba naperjena je bila tudi proti nemškemu karakterju Liberce. Ministerski predsednik sicer ugovarja, da to ni res, a kaj pomagajo njegove trditve, ko fakta glasno dovolj govorć. Se meseca februvarja rekel je grof Taaffe, da posluje Liberški magistrat popolnoma korektno, sedaj pa pravi, da je deloval veleizda-jalski. Grof Taaffe pravi sedaj, da je to Črno, kar je bilo prej belo in sicer zato, ker tako želi češki namestnik. Razpust se je motiviral tudi s kontisku- LISTEK. Dr. Benjamin Ipavec. Jutri se bodo predstavljala nova Blovenska lirična opera našega skladatelja dr. Beniamiua Ipavca .Teharski p lemiči". Ko se je še pred dvema letoma razširila vest, da dr. Benjamin Ipavec zlaga novo opero, obrado-Btila je ta vest ne samo glasbene kroge naše, nego tudi vsakega Slovenca, zakaj že dolgo ni se pojavil pri nas kak dramatičnoglasben umotvor slovenski, in je torej naravno, da smo željno pričakovali, da nam kdo UBtvari kaj novega, kaj izvirnega na našem glasbeuem polju. Nadejali smo se, da nam novo deželno gledališče obodri tega ali onega glasbenika v novo delovanje. In res, tako se je zgodilo. Ko ae je začelo resno misliti na zgradbo novega deželnega gledališča v Ljubljani, jel je tudi mož, ki ne živi v naši sredi, baviti se z mislijo, kako ustvariti kaj izvornega, slovenskega za novo deželno gledališče. Dr. Benjamin Ipavec, znani skladatelj „Tičnika", b katerim je otvoril slovensko opereto, poiskal ai je libretista in ko ga je našel v oaobi našega vrlega pesnika Antona Funtka, začelo ae je dopisovanje. Skladatelju samemu, doma iz vanimi govori. Kaj se ne konfiskuje vse v nas! Glede koofiskovanja pošla nam je že zadnja trubu pravnega čustva. Grof Thun je domišljav aristokrat, Nemci na Češkem pa so sicer zveBti podaniki cesarja, a grofa Thuna lakaji ne bodo nikdar. PobI. M as ar y k pravi z rezko ironijo, da se je skrajšana razprava o proračunskem nasvetu krasno obnesla. Zbornica se dan na dan bavi s samimi generalnimi debatami. Zanimivo je posebno to, da očetje skrajšane razprave skoro že to pripovedujejo, kaj Liberčani kuhajo in kaj jedo. Govori se tudi, da so Nemci v čeških deželah v nevarnosti za svojo narodnost, to pa je le prazno besedičenje. Številke govore* jasno in zadnje ljudsko številjenje je pokazalo, da se v deželah krone češke Nemci in Čehi množe jednako, da, Čehi še nekoliko menj, kakor Nemci. Torej je prav neumestno govoriti o Blaviziraniu, ali o germaniziranju. Čudno je, da se češko vprašanje nikdar ob|ektivno ne preiskuje Govornik polemizira b poni. GroBsom o razmerah na Muru vi in pravi: Na Mura vi je Čehov jeden milijon več, kakor Nemcev; dokler ne pridejo moravBki Čehi do svo|ih pravic in dokler bodo Cehi in Poljaki v Šleziji tlačeni in teptani, dotlej ne bo zavladal mir v čeških deželah. Nemci so sovražniki jednakopravnosti iu celo vlada je morala konstatirati nečuveni terorizem Liberških Nemcev. Cehi ne zahtevajo v Li-bercah drugega nič, nego to, kar v čeških mestih koncedirajo Nemcem — jednakopravnost. Dokler ne bodo Nemci opustili svoje narodne pretenzije, dotlej je smešno govoriti o kaki spravi. Levica govori sicer vedno o svoji zmernosti, z dejanji pa kaže, da ni kar nič zmerna. Dokaz za to sta že interpelaciji poslanca Plenerja o Praških porotnikih in o Liberških razmerah. Čehi nečejo nikomur škodovati in ne krute nikjer in nikomur pristoječih mu pravic, a tudi krivice, katere so v Avstriji stoletja sem prenašali, ne marajo več trpeti. Posl. A da mek pravi, da bi ne bilo Častno za češki narod, ko bi s poslancem Bendlom polemiziral o patrijotizmu. Ali bo Nemcem svinčeni podplati še tako nadležni, kakor o svojem času ? Govorilo se je o baje nepatrijotičnih demonstracijah za časa Sent Jurija ob južni železnici na Štajarskem, treba je bilo ogledati se malo okrog sebe, in prikazalo se mu je v sinji daliavi starodavno zidovje Celjskega gradu in ne daleč od]ujega zgodovinski znamenita vas Teharje. Na teb tleh je mnogo gradiva, tu počivajo stari spomini, tu je zakopan star slovenski zaklad, ki ga je treba le vzdigniti, tu je nekaj, kar je dajalo nekdaj ponos starodavnim Teharčanoui. V prijazno .as Teharsko zahajal je rad Celjski grof Urb, da bi si utrgal na vrtu Teharskega župana Pen-garja najlepšo rožo vseh rož, njega hčer, zalo Marjetico. Vaški lantje ujameje grofa in on: »Urb, Celjski grof in OrtenburSki, Zagorski knez, hrvaški ban, Slavonski ban in dalmatinski, Da Vas povzdignem v pleinski stani" oplemenitil je Teharčane. Ta motiv izbral si je skladatelj, razpravljal ga je libretist, ki je sam bil na lici meBta tega zgodovinskega dejanja. Skladatelj in libretist bila sta ves čas v ozki zvezi; skoro sta dokončala delo, in tako je nastala lirična opera v treh dejanjih: »Teharski plemiči". Dr. Benjamina Ipavca lirična opera »Teharski plemiči" je sedmo dramatično glasbeno delo v Slovencih. In s tem je mnogo rečeno. V prvi vrati vidimo, kako malo se je do danes storilo na Praške razstave in tožilo, da se je svirala ruska himna in da so nekaterniki nosili bele ruBke čepice. Gasla „Svoji k svojim" se niBO Čehi prvi poprijeti; osvojili so si je šele pozneje in sicer v obrambo. Nemci so prvi začeli sistematično preganjati Čehe; bojkotovanje čeških trgovcev in obrtnikov je navadna reč. V Libercah so Nemci pri vsaki priliki pobili okna češke besede, samo jedenkrat so za premembo skozi okna streljali. Govornik razpravlja potem o šolskih razmerah na Češkem, trdeč in dokazujoč da bi Nemci radi uničili vse češke šole v tistih okrajih, kjer imajo večino. Češke manjšine v nemških krajih se neusmiljeno preganjajo, naučni minister pa tega preganjanja na šolskem polji ne trpi samo, ampak celo podpira in pospešuje. So-sebno žalostne so šolske razmere v Libercah, kjer sta učitelja na češki šoli nemška nacijonalca, ki še dobro Češki ne znata, ter z vsemi sredstvi delujeta zoper šolo, na kateri učita. Še žalostneje pa bo šolske razmere na Mnravi in v Šleziji, kjer deluje agresivni in politični Schulverein. Posl. dr. Vašatv ae čudi, da je Plener predlagal debato o ministrovem odgovoru. Levica je tedaj najbrž pozabila, da je dižavna stranka ; to se ji večkrat primeri. DaneB je takšna, jutri drugačna ; kakor vlada, ravno tako se v (Me. Levica je predlagala debato, pase je skoro nič ne udeležuje. Govornik razpravlja potem o uzrokih razpusta Liberškega občinskega sveta in pravi, da je afere glede* reda kriva le vlada, ker ;e županu preskrbela odlikovanje, ko je vender vedela za tiste nekorektnosti, na katere se je tudi grof Taafte skliceval. Skoda, da grof Taatie ni čital tu tistih hujskajočih govorov, o katerih je govoril; najbrž se ni hotel Nemcem zameriti. Glede uniforem hotel je post. Prade dopovedati nam, da so posnete baje po saškem, prav za prav pa po ruBkem kroju. O tem pač ni resno govoriti. Konstatirano pa bodi, da so se „pickelbaube" naročile v Vratislavi in da se od pruskih vojaških šlemov razlikujejo jedino le po monogramu Vsa Liberška uprava odlikovala se je po silnem sovraštvu zoper Čehe. Naroda češkega to ne bo ugonobilo, grofa Taatfea že zapuščajo moči; od dne do dne slabi (Posl Lueger: No, ta je precej našem dramatično glasbenem polju, in komur so znane glatbene razmere naše, ne bode se temu ni čudil. Pač čudo bi bilo, ako bi bilo drugače. Kolikor nam je znano, zložil je Kamniški orgljavec Jakob Zupan okoli leta 1780. prvo slovensko opero „Belin", kateri je Bpisal libreto Damascen. Več o tej operi ne vemo. Mei leti 1770—1780 prepevale so se v starem deželnem gledališču Ljubljanskem tudi Bloveuto-št' v vzamemo našega rojaka Davorina Jeuka opereto „Vračara ili Baba Hrkatt, ki je imela v Belem Gradu sijajen uspeh leta 1882., in ako še navedemo opero .Teharski plemiči", našteli smo vsa glaBbeuodramatična dela slovenska. Koliko glasbeno vrednost imajo rečena dela, o trden!), moralno je] že opravil, zatone čas, da se spomni zadnje miniaterske dolžnosti.| '^j Posl. Morr# pravi; da je gensko liberalnT* list v Libercah prouzroiil- razpust, ker jq denun-r ciral žu|>ana, ko ni nos»l Tfdu^, ko • ga je pa nosil,r. rogali so se mu drugi. YT takih razmerah, hi moraj! vsak premisliti, ali kas« sprejeti >kak*v red ali ne., Uniforme nositi« to je'.postala v Avstriji ueka strast,, tako da se mora človsk Miti, »ko- sreča-koga-ne-uu i formiranega. Uradnikom amo dov»lili poiimilijjana.-goIdinarjev,. naložili pa «mo jiUtr Mljthi uniforme in to stane jeden milijon goldinarjev. Ge se to zahteva od častnika, bodi, če se pa to zahteva od grbastega uradnika, je neumno. Redarji so v Libercah tudi v prejšnji uniformi storili svojo dolžnost. V Avstriji je res težko vladati, a če bi se ozirali na putrebe ljudstva, ne bi v državnem zboru izgubili po nepotrebnem toliko dragega časa. Kakor vodi vsaka pot v Rim, tako vodi pri Cehih vsaka pot k državnemu pravu. Priporočam vladi, naj se drži prepolnega govora in uaj kaj stori, kar bo ljudstvu v korist. Posl. dr. Lueger pravi, da v Avstriji ni za Nemce in za Čehe nikake pravice, ampak samo za Žide. /idie so uzrok narodnostnemu prepiru. Posl. Bendel je tožil, da se v ustavi zajamčena | svoboda ni razvila. Kdo pa je tega kriv? Dokler so bili nemški liberalci na krmilu, niso ničesar storili. Njih nasledniki tudi ne. Zdaj so bili Nemoi spet na krmilu. (t > h u - k 11 c i mej levičarii). Ne pozabite, da grof Kueaburg še vedno ni odstopil. Tudi to pot niste storili ničesar. Ali pač, storili ste nekaj za saniranje Lloyda in Dunavske parobrodne družbe, a za svobodo v Avstriji niste storili ničesar. Hvaležno pritrjam- posl Bendlu, ki je rekel, da v konfiska-cijBki prakai ni ne iskre pravnega čustva videti. Da sem to jaz rekel, bilo bi to grdo obrekovanje. Potr jam tudi, da bo je govorilo o kroni. Veseli me, da so levičarji nasprotniki deouncijacif, ali tisti Liberški list, ki je denunciral, ie glasilo levičarske stranke. Tudi zadnja interpelacija posl. Sommaruge ni nič ko navadna denunciiacija. Govorilo se je o nekdanjem brezpravnem stanju naroda in predpra-vicah fevdalne gospode. Jaz sem v tem oziru njegovega mnenja, ker ne verujem v prirojeno viteštvo, a svetujem mu, naj svoje mnenje pove grofom in baronom v lastni stranki. Jaz sem navaden ple-bejec. Dandanes gospodarijo tisti vitezi, ki so si prigoljuisli svoje viteštvo, tako, kakor nekdaj fevdalni godpodje. Občinski svet Liberški je vlada razpustila radi terorizma, s katerim je pobijal druga mnenja. Ali ne velja to tudi za občinski svet Dunajski? Nikjer ni hujše straukarske vlade, kakor ua Dunaji, kjer se v obč. svetu zakon in pravica teptata v pravem pomenu beseda. Ali ni Dunajski župan v koutliktu z vlado radi naredeb o koleri? Ali se mu je radi tega kaj zgodilo? Vlada se na Dunaji ni upala storiti kaj energičnega, ali v Libercah je bila koj druga. In kar se tiče redu, bilo je uprav pobalinsko Burovo, da bo je tožilo »Prosim, Veli čaustvo, župau ne rosi redu". Govornik pravi, da Bta se krščanski vladi avstrijska in nemška brez- t-m se je izrekla kritika jako povoljno, io meni nikakor ni do tega ocenjevati jih s kritičnega stališča Jaz imam pred očmi kulturni uiomeut, na kateri polagam, kakor se to sploh dela v začetku prvih pojavov, vso važnost. Rečene spevoigre poBtale so v dobi narodnega probujeuja nagega in so mnogo doprinesle k temu, da se je utrjeval narodni pouos, zakaj z utrditvijo narodnega, ponosa rase in povečuje se veljava slovenake narodnosti. g ^ Mnogo let in urnem reči, predolgo je to bilo, ni se storilo nič na dramatično-glaBbenem polju slovenskem. Zdi so mi, kakor da bi ne bilo več one volje, katere je potreba za ustvaritev večjih del. Priznajem, da so bile gledališke razmere Ido venske v Ljubljani temu dokaj krive. Dramatično društvo, kateremu je namen Rojiti poleg drame tudi opero, ni imelo niti odra za uprizoritev večjih glasbenih del. Danes se je vse to predrugačiloTn na bolje obrnilo. Danes imumo krasno novo deželuo gledališče in imumo tudi druge pogoje, ki bo potrebni aa uego opere. Da je temu res tako, pokazala bode jutrušuja predstava prve slovenske opere »Teharski plemiči* s katero se bode predstavil goBp. dr. Benjamin Ipavec našemu občinstvu kot velezaslužeu skladatelj slovenski. V tem trenutku prave slovenske slave pozdravljamo srčno fikiadateim in pozdravljamo prvo slovensko 0 i'or(jj Anton Trutenjak. pogojne podvrgli prostozidarjem in kapitalistom, da pa imata dovolj poguma brcati tiste, ki bo zvesti kakor psi. V čegavem .intrtreso pa-je bjl raz^a*' t.ffrtlrškega občinskega sveti'? Ta naredba sf nfc i*v ai> niti radi Oahov nkj radi i dffa. i<8ft. v L i ti b 11 a n i, 9.' decembra. Situvacija. Levičarji se menda res pripravljajo za opozicijo. V sredo je bil groi Kuenburg v avdijenci pri cesarju in splošno se pričakuje, da bd uradni list vsaj do nedelje oficijelno naznanil njega odstop. Kuenburg je končal kratko svojo ministersko dobo. Grof Taafle misli baje poklicati mesto Kuenburga znanega grofa Wurmbranda v ministerstvo kot zastopnika levičarjev, a Wurmbrand ni posebno v čistih pri levičarskih poglavarjih in zato tudi ni verojetno, da bi prišel v ministerstvo. Skoro gotovo pa je, da se bo število ministrov v kratkem zopet pomnožilo. Češki minister-rojak bo v kratkem stopil na prazno mesto Pražakovo. Kakor se čuje, designiran je za to grof Palffv, češki veleposestnik in somišljenik kneza Schvrarzenberga. Posebnega ni od tega moža nič pričakovati, še manj. kakor so Nemci pričakovali od Kuenburga. — Kakor rečeno, mislijo levičarji resno na opozicijo in iščejo somišljenikov mej največiimi svojimi sovražniki, mej M'adočehi. V parlamentarnih krogih se resno misli, da se vršo pogajanja levičarjev in MladoČehov o vkupnem delovanju. Oficijelno glasilo kluba levičarjev, „Deutsche Zeitung", tudi priznava, da se v narodnem in državnopravnom oziru sicer ne zlaga z Miadočehi, a tudi z grofom H>henwartom ne; v drugih točkah programa pa levičarji lahko soglašajo z Miadočehi, ker so ti ne samo narodna, ampak tudi liberalna in prava demokratiška stranka, katera je prišla do veljave v narodu, ker je poštena in se je emancipirala upliva aristokracije in klerikalcev. Hrvatski deželni »bor. Jutri, dne 10. t. m., se zopet snide hrvatski deželni zbor v novo zasedanje. Ker je prvo zasedanje po novih volitvah trajalo samo nekoliko dnij, imeli bodo poslanci obilo dela. V prvi vrsti bo rešiti deželni proračun za leto 1893, vrh tega pa še zakon o reorganizaciji deželnega muzeja in nekatere druge važnejše predloge. Civilni zakon fMt Ogerskem. Katoliški duhovniki pripravljajo velikansko agitacijo zoper civilui zakon, ki ga namerava uvesti vlada Vodilni list katoliške stranke priporoča, naj se zbere jeden milijon podjiiBov na iiosebno peticijo, v kateri se prosi cesar, da naj ne potrdi dotične postave o civilnem zakonu. Ta ideja padla je na rodovitna tla. Madiarski velikaši konservativnega kroja so jo odobrili iu Že začeli agitacijo, pri čemur jih duhovščina izdatno podpira. Peticija bo na vsak način naredila velik efekt, Če že ne bo imela drugega usjieha, in vladi delala obilo sitnostij. Hitnija 4n Bolgarska. Bolgarska vlada naročila je v Italiji dve veliki moderno uarejeni bojni ladiji, kateri misli nastaniti v luki v Vami in v Burgasu. Kei glasom Pariške pogodbe ne smejo v Črno morje druge vojne ladije, nego rmke in turške, prosila je bolgarska vlada turškega sultana, naj ji dovoli, da nodeta bolgarski ladiji veslali po Čruem morji b — turško zastavo. Na Ruskem je ta pojiustnust turške vlade uaredila prav neugoden utis, kar jo po sebi umevno. Italijanska zbornica, V italijanskem parlamentu začela se je v sredo debata o proračunu ministerstva vnanjih rečij. Vsi govorniki bavili so se posebno s trojno zvezo. Brin, minister vnanjih rečij, branil in zagovarjal je to zvezo jako srečno, da je celo utolažil srditega na * protuika Avstrije, Tržaškega irredeutovcu Barzilaia. Vzlic temu srečnemu nastopu Brina misli minister-ski predsednik Giolitti odvzeti Brinu portfelj vnanjih re$; tor, osiiiertu^njegaj p.oklicatj.^janca v kabinet, v katerem bi $rjn ostal kot minister mornarice. v V- Špnnaipm tcriiab . j ruB Izgredi v Mtdr,idu. in v nekaterih drugih mestih so prouzroči^ ,ministersko krizo, katere na-vatb^vsemk jjfltf'a^taidu.' dvornjjb krogov' ni bilo m^ zadržal^ ,M.$H#; p^ds^aik^anovas del Kraljica j^e. vzprejela ostavko in po-''^ftlP®^*^«.*?"0^* Sagasto, tanj Dopisi. Is l>|iil»l|Mite 9. decembra 1892. [Izv. dop.] (Društveni večer Slovenskega učiteljskega društva.) Prvi društveni večer »Slovenskega učiteljskega društva" obnesel se je prav dobro, bodisi glede predavanja in zabave in. tudi glede udeležbe. Prisotnih je bilo 40 društvenikov in gostov. Ta ogeoiana udeležba nam dokazuje, kako potrebni so taki večeri in prav hvaležni smo gospodu nadzorniku Levcu, ki je prvi sprožil misel, da ae društveno življenje med mestnim učiteljstvom nekoliko bolj oživi. To se je gosp. nadzorniku, katerega mestni učitelji zaradi njegove odkrite prijaznosti, taktnega in nepristranskega postopanja z učiteljstvom zelo spoštujemo, v polni meri posrečilo. Pa tudi učiteljstvu deželne prestolnice bodo taki večeri, na katerih se bodemo pogovarjali o stanovskih stvareh in težnjah, v čast in korist. Pa le po slogi, po edinosti moremo uspešno rešiti to* nalogo. Ako bodemo složni, bodo shodi našega-društva cepili nam marljivost in ljubezen do svo« jega poklica. Iz tega neprenehanega upliva izrastla bode plemenita cvetka: delavnost za dobro ime in ugled našega stanu v šoli in zunaj šole. Večkratno združevanje budilo bode nas iz dušnega spanja in postavilo nam v srce zvestega stražnika, čegar geslo se bode po naših prsih razlegalo s presunljivim klicem: „Delaj!" Pri tacih društvenih shodih se misel z mislijo sprijemlje in srce se ogreva pri prijatelju svojem. Pri teh društvenih večerih učili se bodemo drug od druzega ter drug z drugim in pokazali bodemo, da napredujemo. Kdor se pa ne mara družiti s svojimi tovariši, kdor nobene druge misli od svoje višje ne ceni, kdor torej misli, da je bolj učen, kakor tovariši njegovi, tak ne napreduje, temveč zaostaje — seveda ne v svojih očeh, ampak v očeh druzih, ki ga previdijo bolj, kakor on druge. Vsa čast torej našim častitim koleginjam z mestne slovenske dekliške šole, ki so se odzvale vabilu na prvi društveni večer polnoštevilno ter pokazale, da se zavedajo svojega poklica. — »Večer" je otvoril z prijaznimi besedami predsednik društva gosp. A. Žumer, izražajoč svoje veselje nad tako ogromno udeležbo ter poudarjajoč važnost društvenih večerov. Gospod prof. Leveč nam je prav temeljito razložil razpis c. kr. dež. šolskega svčta, ki določuje, kdo na Kranjskem plačuj troške za šolske stavbe in za stvarne potrebščine, gosp. učitelj A. Kecelj nam je pa v prav lepi obliki naslikal »moč ljubezni". Gospod A. Žumer nam je pokazal Janskega najnovejše podobe za nazorni nauk, o katerih smo se prepričali, da prekosu v vsakem obziru vse druge podobe te vrste. Vsi trije gg. poročevalci želi so občno pohvalo in odobravanje. Ker bode strokovni list »Učit. Tovariš" vsa ta ven in ven premišljena in izvrstna predavanja objavil, zato to delo tukaj opustim. Čitatelje „Učiteljskoga Tovariša" pa opozarjam na to objavljanje, ker bode izvestno vsacega zanimalo. — K sklepu nam je naslikal gosp. prof. Leveč v prav lepih besedah pokojnega dr. Fr. viteza Močnika kot pedagoga in Slovenca ter povabil vse prisotne, da zakličejo: Slava njegovemu spominu ! S tem bilo je predavanje končano in potem smo se pa še precej časa v prijateljskih pogovorih, med kojimi tudi ni manjkalo napitnic in ubranega petja, med sabo zabavali. — Prihodnji „večer" bode dne 5. januvarja; predavala bodeta gg. nadučitelj Fr. Trošt: »Ižanci in leto 1848," in učitelj J. Dimnik: »Ob metodiki pouka v čitanji". — Iz obvliie l*ol|ake, 8 decembra. [Izv. dop.] (Občinska volitev v Polju.) Vender smo po dolgem čakauju doživeli srečno čsb, da se je sklicala občinska volitev, iu sicer je odločen za to ponedeljek 12. t. m. Radovedno gledamo, kaj nam donese torej ponedeljek. Sila nerad in težko se loči g. župan od svojega sedeža, to nam spri- Čuje le to, da je županoval celih 8 let, brez da bi bil razpisal volitev; ko ,smo ga pa le vedno nadlegovali ter hoteli imeti vpljtev, računal jo je g lupan vender, a kako. Zapisnik voJilcev sestavljen je, bil takov da bo bili županu, nasprotni voljlci deloma izpuščeni, deloma napačno upiaani,. dasiravoo ni dvomiti, da g župan pozna vse svoje občane po imenu ter po obrazu, ker je ,že tako dolgo župan. Proti takemu zapisniku pritožili so se nekateri napačno upisani volilci pri županstvu, katero je njih prošnjo seveda odbilo, na kar bo se volilci pritožili pri slavnemu okrajnemu glavarstvu v Ljubljani. Rešitev te pritožbe dobili so volilci 29. oktobra t. 1. Sedaj pa ss je moral na vsak način določiti dan volitve. Gospod župan se zvija kot slepec, ko se mu stopi na rep. Ne upa si najti sedaj milosti pri svojih..eoobčanih-volilcih, ker so se ga že večinoma vsi naveličali, zatekel se je k tukajšnjemu nemškemu tovarniškemu vodstvu,, katerega pošteno ravnanje nasproti delavcem v tovarni je sploh znano. Ta se uresničuje stari pregovor: „jedne vrste tiči skupaj letajo". Sedaj se yidi.se le naš g, župan v pravi luči. Čuje bo tudi, da hoče v odbor dobiti nekega uradnika iz tovarne, kateri je pred več leti jako surovo postopal proti pokojnemu č. g. Franu Levičniku,, kateri je bil tisti čas tukajšnji župnik., Upamo pa, da bodo vender naši previdnejši, možje toliko pametni, da bodo spoznali sedaj v tako odločilnem dnevu, kdo da je njih prijatelj ali sovražnik. Tovarniško vodstvo je že namignilo Svojim delavcem in voznikom v tej zadevi, a vendar je upati, da zmaga poštena stvar. Seveda, stopiti bo treba odločno dne 12. t. m. na volišče. Četudi je kraj. volitve jako neprijeten, kajti županova mala soba je j>r,etestia za veliko število volilcev občine Poljske, vender se je nadejati velike udeležbe. It tega ozira bilo bi pač pripravneje, da bi se vršila volitev v tukajšnji šoli, posebno sedaj v mrzlem zimskem času, toda upamo, da tudi ta zapreka ne bode pomagala, da bi se ne iznebili našega gospoda Straha. Bog in sreča! Domače stvari. — (Voditelju deželne vlade).g. baronu Heinu poklouil se je včeraj1 odbor, kranjske podružnice društva avstrijskih živinozdravuikov. — (Slovenska predstava.) Jutri soboto 10. t. m. bode dvaindvajseta »lo venska predstava v deželnem gledališči. Pela se bode prvikrat dr. Ipavčeva lirična opera »Teharski plemiči", na katero je s tolikim zanimanjem že čakalo Ljubljansko občinstvo. Popolni gledališki list prijavimo na drugem meBtu. — (Gospod dr. Benjamin Ipavec) prišel je včeraj iz Gradca v Ljubljano ob Vi u» 2 popolu-due in se je ko| vdeležil prve orkestrove skušnje svoje opere »Teharski plemiči" v deželnem gledališču. Skladatelj ostane nekaj dni v Ljubljani in bode prisostoval pri jutrujšnji operni predstavi. — (Slovensko gledališče.) Zajčeva opereta »Mesečnica" je sicer prav čeduo glasbeno delo, ali privlačne sile nima več. To je bilo Videti tudi v sredo, kajti gledališče je bilo le slabo obiskano vzlic temu, da se je pred opereto igrala nova veseloigra v jednem dejanji »Starinarica". — Od operetnih močij je pohvalno omeniti tako dame gospo Gerbičevo in gospodični Daneševo in N igri novo, kakor gospoda Perdana. — MSta-rinarica" je precej navadna igrica, kakeršuih je v vseh dramatičnih literaturah v izobilji. Predstavljala se je jako dobro, posebno je omeuiti gospo Borštnikovo in marljivo napredujočo gospodičnu Slavčevo. Gospod Borštnik je ustvaril pravi tip zaljubljenega mladiča. Gospoda Sršen inThal-mainer sta ugajala, kakor tudi gospodični Ko-zjakova iu Pavškova. — (»Matica Slovenska") ima v soboto 17. dud decembra 1892. leta ob 5. uri popoludue v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7 XCU1. odborovo skupščino. Dnevni red: 1.) Potrjeuje zapisnika o XCII. odborovi seji. 2.) Naznanila pred-aedništva. 3.) Poročilo gospodarskega odseka (hišue zadeve, Knezova zapuščina, itd.). 4.) Poročilo književnega odseka (društvene in založne knjige itd.) 5.) Poročilo tajnikove 6.) Posameznosti. — (čitalnica Ljubljanska.) Prihodnjo nedeljo, 11. dan decembra, bo bodo razkazovale či-talniškim društveuikom v društvenih prostorih ob osmih zvečer megleue podobe. Zbirka podob je zelo bogata in raznovrstna. Nadejati se je torej od strani občinstva velikega zanimanja in mnogobrojne udeležbe, b kateri najprijaznejše vabi odbor. — (Jour fixe ) Danes zvečer ob 8. uri prično se zopet običajni »jour fizj' v klubovi sobi hotela »pri Slonu". — (Zaradi ekstempore-a o glavarju Mac Nevinu) v zadnji predstavi dr. Vošnjakove veseloigre »Svoji k svojim" bil- je obsojen igralec »Dram. društva" g. Anton Danilo ua globo petih goldinarjev. -...•^».(Pevskega društva .Ljubljana") občni zbor vršil se bode, ne kakor smo že poročali, v soboto, nego v nedeljo dne, 11. t. m. pri »Virantu", pričenši ob 7. uri zvečer, kamor se vsi p. n. članj uljudno vabijo. Preložitev sklenila se je zaradi sobotne slovenske predstave. — (Dolenjaka železnica.) Generalno nadzorstvo avstrijskih železnic je podjetniku G. pl Geconiju in dr. dovolilo, da sme pri zgradbi Dolenjske železnice na progi Grosuplje—Novo mesto— Straža za prepeljavanje materijala provizorično mej kilometrom 76 in 77 rabiti lokomotive. — (Misterijozna dogodba.) Minolo soboto umrl je nanagloma, kakor smo že naznanili, krojač Matija Poje. Niegovi znanci, ki so ga natančneje poznali, trdili bo, da je imel pokojnik več premoženja, naloženega v hranilnici. Ker ni imel rajnik svojih ljudi] v Ljubljani, pričel je za mesec dicember na vrsti stoječi notar kot sodni komisar takoj preiskavo njegove zapuščine, in vse, kar je treba, da se ista zakonito zavaruje. Ta sodni komisar ni našel vkljub več ur trajajočem preiskovanju hranilnih knjižic in lozov, o katerih so pokojnikovi znanci govorili, pač pa kratek zaznamek njegovih bramlničnih knjižic in sreček. To se mu je zdelo jako sumno, in obvestil je o tem nemudoma kranjsko hranilnico in tukajšnjo menjalnico. In kaj se sedaj zgodi ? Tri dni pozneje dobi sodni komiBar vse hranilne kniižice in srečke v vrednosti do 9000 gld., po pošti v navadnem, uereknmasdi-ranem. pismu z njegovim naslovom in printavkoin »Sehnften*. Kdo je bil misterijjzni pošiljatelj, tega doslej še nihče ne ve. Ta slučaj bo gotovo marši-, koga zanimal, zategadelj ga beležimo. — (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Premeščeni so: g. M, Ter ček, kapelan in beneficijat pri sv. Petru v Ljubljani za administratorja in kapelana v Šmartiu pod Šmarno goro; ua njegovo mesto pride g. M. B u lovec iz Semiča; v Semi6 pride g. M. Novak, kapelan v Črnomlji, v Š nartin pri Litui g. J. Pele iz Št. Buperta, v Vinico g. M. Horvat iz Šmartina pri Litiji, v Lozice pride za administratorja g A 11 o v-s k i, kapelan iz Mirne, na njegovo mesto gosp. A. Šini d iz Leskovca, v Leakovec pa g. F. Krum-pester iz Prečne. — (Visoka starost.) Iz Vipave se nam piše. Dne 6. t. m. umrl je najstarejši starček v Vipavi v 96 letu. Opravljal je do zadnjih dni domača dela in prej tudi na polji. Živel je zmerno in le ob domači kmečki hrani. — (Družba s*;. Cirila in Metoda.) — V št. Vidu nad Ljubljano ustanovila ss je zeuska podružnica, ki bode takoj pričela delovati. — Podružnica za Ljutomer in okolico družbe sv. Cirila iu Metoda ima v nedeljo dne 11. decembra ob l/»7 uri zvečer v gostilni gosp. Ivana Vavpotiča svoj I. občni zbor. Na dnevnem redu je volitev stalnega odbora in vzprejem novih udov. Po končanem shodu se prične zabavni večer, pri katerem sodelujeta iz posebne prijaznosti pevski zbor Ljutomerske čitalnice in zbor Cvenskih tamburašev. Govori se prolog: „Pozdrav podružnici", zložil B. Flegerič in predstavlja se: »Zakonska sol. Šaloigra v jednem dejaniu b|>iaal M Prelog. K obilni udeležbi vabi odbor. — Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredi dne 10. t. m. v restavraciji »Zum goldenen Loweu" v Mariahiifer-gasBe avoje letno zborovanje. Na dnevnem redu je poročilo starega odbora iu volitev novega. Pri zabavnem delu sodelovali bodo pevci in tamburaši akademičnega društva „Triglav". — (K jezikovni ravnopravnosti.) Poroča se nam iz Ljutomera: M. S u v llijaševcih vročil se je nemšk plačilen nalog okrožne oblasti v Sarajevem. Na drugi strani tiskana hrvatska golica bila je ueizpolnjena. Ker S. nemškega jezika ni zmožen, branil se je sprejeti nemški plačilni nalog. Vsled tega pozvan je bil h c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomer iu tam so mu je povedalo — da ni ti c k r. okrajno glavarstvo niti c. kr. davkarija nista obvezana, prelagati mu nemške ukaze in da naj stori z nerazumljivim pisanjem kar mu drago Vsled toga pojasnila poslal je M. S. tiati plačilni nalog naravnost c. kr. finančnemu ministarstvu s prošnjo, da naj He mu na slovenski jezik preložiti blagovoli. Na to prošnjo dobiti je prosilec l od c. kr. okrajnega fioaaonega ravnateljstva v Mariboru doslovno sledeči slovenski odlok«; „ Tej r prošnji se vsled ukaza c. kr. finančnega mini-stertftva z dne 21. avgusta 1892, Št. 28958 z ozirosa na postavno razlago c. kr. glavarja v Ljutomera < ne more ustreči". — Res je sicer, da je okrožna oblast Sarajevska v zadnji rt instanci podrejen-* skupnemu, ne pa tostranskemu finančnemu ministerstvu, a navzlic temu mislimo, da bi nobeden izrosj nar prošenih uradov ne bil prekoračil svoje kompetenee, ako bi bil ugodil skromni želji slovenske stranke, ter ji prevel nerazumljivi plačilni nalog iz »nem-škega" Sarajeva. Ako pa že tega niso hoteli storiti, tedaj naj bi se bilo prosilca vbsj opozorilu, kam se ima -obrniti s svojo pritožbo zoper Sarajevsko oblast« To je naše mneoje. (..| — (Os** h na vest) Infulirani stolni dekan LabodBkega stolnega kapiMna, gosp. prelat Iguaoi}-Orožen imenovan je stolnim prostom pri omenjenem kapitemu. — (Nov Železniški most )NameBtu lesenega mostu preko Mure pri Ljubnem na južni železnici postavil se je nov železen most. / • izgotovljen most se je umestil v poldrugi uri na svoj prostor, tako da promet ni bil prav, nič pretrgan, n — (Mrtvo našli bo) minuli teden v goreči postelji kočanco Marijo K urnik v Širjah pri Zidanem mostu. Sumi bo, da je namenom, usmrtiti se, sama zažgala posteljo. m—(Zdravo mesto) so Breze v Št. Vi-škem okrali na Koroškem. V vnem mestnem okraji, ki šteje kakih 4000 prebivalcev, ni umrl od dne 18 oktobra do 3. decembra, torej celih 48 dni nihče, niti v zasebnih hišah, niti v tamošnjih bolnicah ali oskrbovalnicah. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) priredi, kakor smo že poročali, v soboto 10. decembra ob 8. uri zvečer v dvorani Ko-nacherjevi svoj prvi koncert vtem obdobji. Mej drugimi sodelujete dve umetnici: gospica Marina pl. Gvozdanovič (Hrvatica) in Mila pl. Vi-lovska-Oth (Stefanovič), j>rva je konservato-ristka in bode Zaje pl. „Lastavieam" in »Hajd u kolo" pela. Druga igra ua goslih C hoji in Sa-r asa te „Nocturne", Nešverovo »Ukolebavko" in H. VV i e u i a w s k i j e v : Dudziarz. Mešani zbor poje letos dve slovenski skladbi Ant. Ned-veda: »Naša zvezda" m Vijoličin vonj; dalje tri češke zbore »Ty naše hodinv" „Stary za-bradnik" in „Nebuevei bo". Na vsporedu so dalje; VVerbickijev maloruski zbor »Kro aa hamb, Bori 3a hsm'b", Horejskov srbski zbor: Zadnja draga, češki zbor „Pomilovani", Moniuszkov poljski zbor »Kozak", in češki zbor »liozloučeui* : Na koncu poje zbor Zajčevo krasno »More" a spremljevanjem c. in kr. vojaške godbe. V II. delu je koucert vojaške godbe. — Dunajske Slovence bode menda tudi ta koncert zelo zanimal. — (Umrl je) v Lubozicah na Češkem gosp. Anton Tscbinkel seu., uajstareji sin Avgusta Tschiukla v starosti 81 let. Pokojni bil je već let načelnik firme „Avgusta Tschiukla sinovi." w Dane« ,,Jour-fixe14, Kazne vesti. * (O nepotrebnosti nemškega »Senu I-vereiua") piše „Salzburger-Chrouik": Sto iu sedem in dvajset podružnic tega društva moralo je društveno vodstvo razpustiti, ker se niso mogle vzdr-žavati, a še večje je število tacih, ki ne delujejo več rediio in pravilno. Značilno je to, da se taka brezbrizuost za društvene namene kaže najbolj v čisto nemških krajih. * (Nova vatikanska knjižnica,) katero je osnoval papež Lev XIII odprla se je te dni in je odslej pod vodstvom knjižničarja, kardinala Ca-pectletara vsakomur pristopna. Knjižnica imenuje se po ustanovitelju »bibliotheka Leonina" iu obsega večinoma knjige In rokopise, katere je podaril papež. * (Turški častniki v H u s i j i.) Kakor se poroča iz Peterburga, prišli bo nedavno tja tri turški kou|iški častniki, da prouče orgauizacuo, taktiko in druge uredbe pri kazakih. Začasno so ti častniki prideljeui otomauskemu velejioslauištvu, pozne|e pa se bodo baje uvrstili v kazačke polke. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 9. decembra. .Jutri ali v nedeljo naznani uradna „Wiener Zeitung" odstop Kuenburga. Dunaj 9. decembra. Te dni se vrše pod predsedstvom cesarja velika vojaška posvetovanja, h katerim je nadvojvoda Albrecht nalašč prišel iz Arka. LVOV 9. decembra. „Dziennik polski" poroča o tajnih pogajanjih Jaworskega in Ple-nerja ter pravi, da bo odstop Kuenburga brez pomena za vladni sistem Pariz 9. decembra. Novo ministerstvo predstavilo se je vladi. Ribot čital primerno deklaracijo, s katero se izjavlja, da stoji vlada na tistem stališči, kakor prejšnja. Zbornica izrekla vladi s 306 proti 104 glasom zaupanje. Pariz 9. decembra. Razni listi naznanjajo, da ima grof de Pariš skoro vse panamske listine v rokah in da jih misli uporabiti, da bi kompromitiral institucijo republike pred narodom. Listnica uredništva. Iphi genija v Olimpu: Vašo rezko a jako umestno filipiko zoper neko vrsto ubogih zakonskih mož sum prejeli ter jo bomo prihodnji toden (za jutri imamo odinetijen nek drug, neodložen listek) vestno uporabili. Vaš inkognito respektujeuio, ako tako želite! Najudaiiejši poklon! Nova opera! štev 22. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 499. V soboto, dne 10. decembra 1892. Teharski plemiči. Lirična opera v treh dejanjih. Spisal A. Funtek. Uglasbil dr. B. Ipavec. Kapelnik gosp. Fran Gerblć. Režiser gosp. Josip Nolli. OSOBE: Grof Urh celjski — — — Pengar, župan teharski — Marjetica, njega hči — — Ivan, nje ženin — — — Jerica — — — — — — Romar — — — — — — Valentin, Ivanov prijatelj Glasnik grofa celjskega — Prvi \ — Drugi j kmetski fant — Tretji I — Grofov birifi — — — — Fantje, dekleta, starejSine, grofovo, Dejanje se vrSi — gospod Josip Nolli. — gospod Marcel Fedyczkowski. — gospica Lujiza Daneseva. — gospod Josip PavSek. — gospa Milka Gorbićeva. — gospod Fran Perdan. — gospod Fran Trnovski. — gOHpod Anton VerovSek. — gospod Anton Tekalčev. — gospod Jisip Rus. — gospod Ivan Orožen. — gospod Anton Savski, viteški sluge, biriči, spremstvo na Teharjih sredi 15. stoletja. Začetek točno ob V,8. uri, konec ob 10. uri zvečer. Driuiiatieno društvo. Pri predstavi svira godim slavnega domaČega pespolka bar. Kuhn It 17. TJ*s toj2xa.irs.a: Parterni sedeži I. do IU. vrste 90 kr. IV. do VIII. 70 kr. IX. do XI. vrste 0 kr. in III. vrste 60 kr. — Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože kr. — Parterna stojišča BO kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Prihodnja predstava hode v nedeljo dne 18. decembra. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. Umrli so ▼ IJ h l> I Jan I: 6. decembra: Anton Krnger, prisiljenec, 36'/, leta, Poljanski nasip it. 50, jetlka. — Marija Stibll, gostije, 78 let, Krakovski aaeip fit. 12, krvavenje možgan. V d e* e Ini bol ui ci: 6. decembra: Uršula Cimerman, delavčeva lena, 56 let, grila. — Marija Zaje, gostija, 60 let, marasmus. Meteorologično poročilo. 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. dec. 7. zjutraj 2. popol. 9 zvečer 729 0 mm. 730 3 mm. 732 4 m*. — 80» C 12° C — 3 8" C si. jzh.l d. jas. si. zah.j jasno si. zah. megla 0 00». S. dec. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 7354 mm. 7362 mu. 737-6 mm. —12 2° C — 5 2° C — 9 4° C bresv. si. zah. si. zah. megla jasno jasno 000aa. Srednja temperatur« —1'9° in —89°, aa 0-0° in 8"60 POd IUK lUH'llIll dne 9 decembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta .... gld. 97 90 - gld. 9780 Srebrna renta..... „ 97 60 97 35 116 15 „ 116 20 'V a marčna renta ... „ 100*60 100 60 Akcije narodne banke . , Kreditne akcije . . , 979 — — 980 — Sli 75 _ ■ 312*20 120-— 12015 Srebro..... „ —•_ _ _•_ Napol..... . , , 957 957«/. C. kr. cekini....., 5 66 _ 5-68 Nemške marke . , . . . 58-97«/, 5905 4"/« državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 141 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 188 • 35 , Ogerska zlata renta 4'7, . . . 113 . 85 , 100 „ 55 , Dunava reg. srečke :">'' . . . 100 gld. 1*6 • n Zemlj. obč. avstr. 4«/«0/o zlati zast. listi . . 118 n 25 , 100 gld. 193 . 25 , Rndolfove srečke...... 10 „ 28 . 50 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 . 150 • n Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v..... •241 n m Pri I nun Steni iz Gradca. rmci i 8. decembra. Vitez nI. Ssetb, PernhofFer, Dr. Ipavic* - Pl. PelZcl, I , iM.T KliXMII, < '• 1 1 ii/Militi It Trsta. — Grader, Berger, Pollak z D* naj a — K rana iz Trbovelj. — BOhm iz Budimpešte. — Handler iz Beljaka. Lorenz \i Prage. — Goe.ker iz Tržiča. Pri n«nei: E^li, Rubin, Stiene, Eronstoin, n.-lman. Rtlbuian, SepHrd z Dunaja. — Lewitzky, Kijih, Novak Iz Kamnika. — Painuior, Strudbot' iz Trata. — Balfur i/. Maribora. — Iglic Is Kranju. — VVelieudn \e. Pruge. Pri •>•*%jirnU»-ui dtorn : Mrazek /. Dunaja. — Benigher iz Trsta. Nujno se iščejo: Gospodinj« (ki je lahko tudi za boljšo kuharico); bi« Mina v jako lino hišo, 10—12 gld., lahka trajna služba; 2 kuharici na gostilne«. 10—14 gld.; kuhrari«s> k dvema osebama, jako dobra služba, 8 — 10 gld-; dekle ■a vsako delo; toen) ; dalje deklra k presičem na neko graščino. — Več v posredovalnici fm i, na Bregu it. 6. (1333) Učenec čvrst, pošten, za špecerijsko prodajalnico vapre|me se takoj« tudi če se je že kje učil ali prodajal. Pride naj osebno. — Več pove upravništvo „Slov. Naroda". (1334-1) Več strugarskih klopij se po ceni proda (1330--3) v Selenburgovih ulicah št. 4, 2. dvorišče, na desno. Tinktura za želodec katero prireja (59—13) lekarnar Gabrijel Plceoll lekarna „Pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Ta tinktura za želodec je sredstvo, ki lahno, vender zdatno krepča opravila prebavnih organov in po-ispešuju odprt život. Dr. H ager, doktor filozofijo in medicine itd. itd. v Krunkobrodu n. O. in prof. K napi tac. h, laprlseteni a 'ded kemik v Ljubljani, ata to tinkturo za želodec kemično analizo valit in soglasno našla, da ni drastično sredstvo. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 atoklenic in več. Zahojček z 12 steklenicami stane gld. 1 36; s 24 gld. 2CO; s 36 gld. 3 84; 8 44 gld. 42t»; fif) steklenic tehta 5 kg h poštno težo in velja gld. 5*26; 110 stoklenic gld. 1030. Poštnino plaća vedno naročnik. 1 steklenica stMue IU kr. MAG GI pomnoži izredno nkus juhe. 45 kr. pri J. Bamsollnl-Ja. Ma^aTil zabela : za Juhe Dobiva ee v steklenicah po (1099) Rudarsk mer čin dva plezalca prvi z akademijsko naobrazbo, slednja z absolvo-vano rudarsko šolo, (1328—2) vzprejmejo se takoj za rudokop na ru-javi premog v Siveriću v Dalmaciji. Ponudbe, kojim je pridejati spričevala ali njih prepise in v kojih se je izkazati o dosedanjem službovanji in povedati zahtev glede plače, vzprejema do konca decembra t. 1. rudarski ravnatelj Jo«. Hofmanii, v Gradci, Geidorfplatz Nr. 2. »=-r=l:-*-iJ=-T-J=-T=I=T^^ „ kašlfu in nahoda, osobito dece, proti zašli se* ji nju, bolesnim v vratu« selodeu iu mehurja U priporoča se najbolje 1 koroški rimski vrelec. Naravno prisrten. natočen. I (Najfinejša namizna voda. (i2.o-4> LZaloga v Ljubljani pri IVI. E. Siipan-ii. Ceniki se pošiljajo zastonj in frankovani. Na večja zaloga šivalnih strojev JAN. J AX Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Niske cene. — Ugodno plaoevan|e nn obroke. — Stari strofi se sainf-njuvnjo. — Popravki se izdelajo hitro, dobro In (2) eeneno. (130«) Važen aviso gospodom oštirjem in hotelierjem! V novo sulagallsce izključno pristnih ita- lljausklh vin Mihaela Simone v Biscaglio (pokrajina Bari) v novi hiši gospoda Hassollul-|a v Vodniatn pri KJublJnnl dospela so nova vina, in sicer: bela, uinskatna, sladka in trpka, ernn« sladka in trpka. (1322—:i) Kakovost in cena klubujo vsaki konkurenci! ♦ ♦ : KARL TILL Ljubljana, Špitiilskc ulice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronovc barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, konipendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-'1024) čenje pisal, zeleni volk tekoč. II. (14) Kdor hoče uživati dobrot |edlno prave — ne na pol Ht-ž^aut! in paokus imajoče Kneipp-ove sladne kave ,1Hj kupi Ic^ono v rudeelh stiriogeljnatih zavo'ih * »ruto v OIz z varstvunimH znamkama slika in ponev. — ('<• se primeša Olz-eva kava kije priznano najboljši in mjizdatnejši priuiesek navadni kavi, ilntu ae idravs, oeaiena in hranilna kavlua pijaca, ki daleko presega bobovo kavo, ki nima redi lne vn-d no Nt i. Srat»je Bregenz, od preč. g. župnika Kneipp-a jedino pooblaščena tovarna za Kneipp-ovo eladno (9B7—8) kavo v Avutro-Ogeraki. Dobiva se v vseh boljših trgovinah s kolonijalnim blagom. Izdaiatalj is odtrovnrsi urednik: .losi p Nolli. L. Luser-jev obliž za turiste. (jiotovo in hitro upi vajoče sredstvu proti hur|!m €»cesona. *ul |rsi na podplatih, petah iu drugim trdim v^^S praskom Dobiva v lekar nah Veliko priznalnih pisum je na na ogled v glavni razposiljalniei : L. Schwenk-a lekarna (524) Meidllng-DunaJ. ' ^ v y Pristen samo, če imata navod in ^SsV ^ obliž varstveno znamko in podpis, Aj^^Sk^r ki Je tu *raveni tor°J nttJ 80 PRZ' Nr S in manj VTsdns ponaredke. Pristnega imajo v ■ jub-l|anl J. Swo'boda. I j. pl. Trnkoczjr, G. Piocoli, L. (JrtM':i-l; v Kudolfbveau S. pl. Sladovič, P. Haika; v Kamniku J. Močnik; v « vl«»v«i A. Egger, W. Thurmvvald, J. Birnha-oher; v Breiak A. Aieh-inger; v Trgn ^ia Koroškem) 0. Menner; v Hel|aku F. S dud z, Dr. E. kumpf; v Gori«! G. B. Pontoni; v WoIIn-liergu A. liutli; v Kra-njl K. Siivnik; v Ihsd-goni C. E Andrien; v Idrl|i Josip Warto; v Kadovlilci A. Roblok; V CelJI J. Kupferaohmid. IjiHiutna in tisk -Narodne Tu* arne« na MnnVE