Vsebina:	stran
Petrol tudi na Hrvaškem	3
Podpisali so novo pogodbo	4
Petrol in ICEC	4
Iz naših enot	5
V pravem trenutku na pravem mestu	6
Svetle in temne strani	7
S Protonom v Brazilijo	S
ORSP	10
Večino izdelkov so izvozili v države EU	10
Ekološka sanacija	11
Obvladovanje kakovosti	11
Svet delavcev mora biti most	12
Po prvem delovnem sestanku	13
Z novim znanjem bomo kos spremembam	14
Uspešna prodaja na bencinskih servisih	15
Predstavljamo knjigo	15
Varnost in preprečevanje napadov na bencinske servise	16
Naš dobavitelj je dobil certifikat ISO 9001	17
Naši sodelavci razmišljajo o izboljševanju dela	18
Tri področja uspešnosti	19
Brez izobraževanja ni CEOKA	20
Vsako izobraževanje ni pravo izobraževanje	21
Miren dvig in nežen pristanek	22
Novice iz tujine	22
Prišli-odšli	23
Časopis izdaja Petrol, slovenska naftna družba, d. d.
Ureja uredniški odbor:
Marinka Biček Rajko Muljavec Darinka Pavlič Štefan Prša
Jelka Žmuc Kušar (urednica)
Oblikovanje:
Petrol marketing Katarina Kovačič
Tehnična ureditev:
Janez Jerala
Naslov uredništva:
Petrol, Ljubljana, Dunajska 50
Vodstvo podjetja:
dipl. ing. Franc Premk, predsednik začasne uprave dipl. prav. Janez Lotrič, član začasne uprave ekon. Janez Umek, član začasne uprave
Nadzorni odbor:
dr. Miran Mejak (predsednik) mag. Uroš Korže dipl. ekon. Uroš Slavinec mag. Vojmir Urlep Andrej Gerjevič
dipl. ekon. Barbara Jama-Živalič dipl. ing. Mateja Juvane Ciril Pirš
Kateri se bo višje povzpel?
namesto uvodnika
Zaposleni so sicer že pred nekaj meseci izvolili svoje predstavnike za svet delavcev, ki pa je začel delati šele potem, ko smo formalno postali delniška družba
- zaenkrat predvsem v svojem krogu, prek njega posega še nekoliko negotovo, iskaje. Končno gre za povsem novo delo, ki ga nihče ne pozna povsem natančno
- teoretično v večji meri, v praksi pa je veliko vprašanj, na katera bo potrebno najti odgovor. Toda člani novega organa se večinoma zavedajo svoje odgovornosti in so se pripravljeni spoprijeti z dolžnostjo. Svet delavcev res lahko sodeluje samo pri reševanju statusnih in kadrovskih vprašanj, pri nekaterih drugih zadevah, kjer zakon posebej zahteva njegovo soglasje, ima pravico, da je obveščen o posameznih vprašanjih, ima pa tudi možnost, da zadrži izvršitev posameznih odločitev vodstva, če ni spoštovalo obveze, da obvesti ali se posvetuje s svetom delavcev. Kaj to pomeni? Da bo potrebno precej dobre volje na obeh straneh, če bomo hoteli, da bo sodelovanje uspešno in cilji doseženi. Uprava ne sme dobiti občutka, da jo hočejo delavski zastopniki nadzorovati, brskati po njenih papirjih, da bi odkrili nepravilnosti, da hočejo kjerkoli presegati svoje pristojnosti. Svet delavcev pa ne sme misliti, da uprava pred njim kaj skriva, da ga hoče ukaniti, da ravna proti koristim zaposlenih. Res je, če uprava ne želi poslušati sveta delavcev, se lahko skrije za izgovor, da bi upoštevanje njegovih zahtev škodilo poslovni odločitvi, za katero je samo ona odgovorna. In svet delavcev nima mehanizmov, s katerimi bi proti volji managementa uveljavil svoje zahteve - razen tam, kjer zakon predpisuje, da svet delavcev soodloča. Toda to so skrajnosti,
ki ne bi nobeni strani koristile. Že delitev na dve strani, na »mi« in »oni« bi škodila končnemu cilju, uspehu družbe, torej tako zaposlenim kakor lastnikom. Svet delavcev se mora zavedati, da bo le s premišljenim sodelovanjem pripomogel k tistemu, kar hoče doseči, management pa ne bi ravnal modro, če bi odbijal sodelavce in si iz njih delal nasprotnike. Končno pa tudi ne pravijo kar tako, da je zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju zakon za dobro misleče.
J. Kušar
Petrol tudi na Hrvaškem
Na pepelnično sredo, 12. februarja, smo končno tudi uradno odprli vrata novega podjetja Petrol Trgovina, d.o.o. na Reki, ki ima svoj sedež v majhnem industrijskem naselju nad mestom, na Martinkovcu 143b.
Slavnostna govornika na svečani prireditvi sta bila predsednik začasne uprave Petrola Franc Premk in gradonačelnik (pozor, to ni župan) mesta Reke Slavko Linič, ki je bil nekdaj zaposlen v Ini in tudi dobro pozna Petrol. Oba sta poudarila dolgoletno povezanost Ljubljane in Reke ter še posebej povezanost Petrola z Inino hrvaško rafinerijo. Zbrani pa smo lahko zaznali veliko mero optimizma ob tem pomembnem poslovnem dogodku z obeh strani. Svečanosti se je skupaj z vodstvom Petrola in našimi poslovnimi partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Hercegovine udeležil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Matija Malešič, pa tudi
visoki predstavniki hrvaškega gospodarskega in političnega življenja -poleg gradonačelnika Liniča še župan primorsko-goranske županije dr. Josip Roje, predstavnik vlade za županijo Zlatko Pavelič, podpredsednik gospodarske zbornice Reka Šime Čoza, pa Franjo Šoda iz Ine v Zagrebu, novi direktor Interine dr. Željko Vrbanovič, Mladen Batory iz reške rafinerije in številni drugi. Pred časom smo že poročali o ustanovitvi in registraciji podjetja na Reki, vendar ne bo odveč, če zdaj napišem še nekaj o motivih, ki so nas pripeljali na ta trg in o načrtih podjetja. Ideja, da Petrol aktivneje poseže v dogajanje na hrvaškem trgu, ni nova. V Petrolu smo jo v
zadnjem dobrem letu in pol uresničevali preko gospodarske družbe Ukrina, d.o.o., z Reke, ki je bila v tem obdobju glavni distributer za izvožene naftne derivate iz Slovenije in Hrvaške. Z odkupom stoodstotnega deleža družbe in registracijo Petrola Trgovine d.o.o. Reka konec decembra lani pa smo v Petrolu lahko začeli
Predsednik začasne uprave Petrola dipl. ing. Franc Premk odpira naše novo podjetje na Hrvaškem in pozdravlja goste pred vhodom v poslovno zgradbo na Reki
uresničevati zastavljene poslovne načrte na tem trgu. Trenutno je poslovanje našega podjetja na Reki omejeno le na veletrgovino z gorivi, ki jih dobavljamo iz skladišča Koper in rafinerije Lendava, vendar bo v prihodnje prednostna naloga podjetja
Najprej je na vrsti simbolično rezanje traku...
Podpisali so novo letno pogodbo
Ker v Sloveniji nimamo lastne surove nafte, obenem pa so naše možnosti za njeno predelavo omejene, smo odvisni od nakupa v tujini, kjer trgujemo z raznimi naftnimi družbami. Med njimi je madžarska državna družba Mol, s katero že več let uspešno sodelujemo tako pri preskrbi s surovo nafto kakor pri nabavi naftnih derivatov, oboje pa poteka na osnovi letnih pogodb. Za letošnje nakupe oziroma dobave sta jo pred nekaj dnevi v Ljubljani podpisala prva moža obeh družb, dr. Laszlo Pal in dipl. ing. Franc Premk. Pogodbene količine pa so nekaj višje od lanskih.
Petrol in ICEC
Papirnica v Krškem je bila vedno naš pomemben kupec mazuta. Kakor je znano, je po težavah, v katere je zašla, podjetje kupil češki koncern Icec, ki vlaga velike napore, da bi proizvodnjo spravil na tehnološki obseg, to se pravi, da bi izkoriščal celotno kapaciteto. Vzdrževanje proizvodnje tako velikega podjetja zahteva precejšna likvidna sredstva. Jasno je, da ima Icec, ki je moral precej odšteti za nakup podjetja, določene težave z zagotavljanjem obratnih sredstev, ki so potrebna za nemoten potek proizvodnje. V Petrolu smo se odločili, da bomo ne glede na spremembo lastništva še naprej aktivno sodelovali s krško papirnico oziroma da bomo sodelovanje v obojestranskem interesu še razširili. V poslu sodelujeta NT sektor nabave in prodaje črnega blaga in ZT sektor za kemijo in splošno trgovino. Dogovorili smo se, da bo NT sektor nabave in prodaje črnega blaga za 90 dni kreditiral Icec z dobavami mazuta,
Icec bo kredit vračal iz prilivov za papir, ki ga bo izvozil prek ZT sektorja za kemijo in splošno trgovino.. Posel je stekel januarja. Do zdaj so izvozili papir v vrednosti dva milijona dolarjev, še enkrat toliko izvoza pa pripravljajo. To naj bi zadostovalo za redne dobave mazuta do sredine aprila. Upamo, da bomo tako v Petrolu kakor v Icecu iz tega prvega posla izvlekli pozitivne izkušnje in da bomo s tako obliko sodelovanja nadaljevali.
M. Vuk
tudi trgovanje z izdelki lastne blagovne znamke, motornim oljem Proton, hladilnimi tekočinami Antifriz, avtomotivi in avtoko-zmetiko. Velike možnosti za razvoj veletrgovine na Hrvaškem so se pokazale zlasti v zadnjih dveh letih, ko se je pojavilo veliko zasebnih bencinskih servisov. Hrvaška je postala za nas tudi most in odskočna deska za prodor naprej, v Hercegovino, kjer se kot močan dobavitelj
goriv pojavljamo od vsega začetka poslovanja. Podjetje Petrol Trgovina na Reki vidi možnost za nadaljnji razvoj tudi v pridobivanju novih dodatnih virov naftnih derivatov, predvsem na Madžarskem, obenem pa želi prek hrvaških pristanišč vzpostaviti optimalne transportne povezave. Ko bodo uspešno zaključene začetne faze v razvoju družbe in če bodo politične in gospodarske razmere ugodne, se bomo v Petrolu odločali tudi o morebitnih kapitalskih vlaganjih v maloprodajno mrežo na Hrvaškem. Podjetje Petrol Trgovina, d.o.o.,
Reka vodita predsednica uprave Ksenija Pirš ki je v Petrolovi
potem blagoslov novega podjetja
zunanji trgovini namestnica direktorja sektorja za energente, in član uprave Jožo Kalem. V podjetju je zaposlenih 6 delavcev, ki opravljajo finančne, transportne in administracijske posle. Do konca leta naj bi njihovo število povečali vsaj še za delavca, ki bo odgovoren za prodajo motornih olj, avtomotivov in avtokozmetike. Naj bi novo podjetje uspešno poslovalo ter s trdnimi in odločnimi koraki stopilo na načrtovano pot, je v imenu gostov in zaposlenih zaželel tudi eden posebnih gostov, župnik Petar Zeba.
D. Pavlič
Član uprave Jožo Kalem pa je že sredi resnega dela
Iz naših enot
Premajhni prodajni pulti
O Iz leta v leto se veselimo povečanega prometa z blagom dodatne ponudbe.
Na nekaterih servisih se je celo že podvojil. Zdaj, ko ima večina servisov »omege«, izstavljajo račune za vsa goriva in tudi za kosovno blago. Pri povečanem prometu in delu pa so na nekaterih bencinskih servisih nastala ozka grla. Zlasti pride to do izraza v prometnih konicah. Na nekaterih bencinskih servisih smo uspeli na pult nekako stisniti dve blagajni, to je dve tipkovnici, dva monitorja in dva tiskalnika računov, tako da ob prometnih konicah dva delata za blagajno. Če pa ima večji bencinski servis eno samo blagajno, neredko pride do neprijetnosti. Prodajalec je stranki že blokiral del blaga, a ima odprt račun, ker se je stranka še enkrat začela ozirati po policah in dopolnjuje svoj nakup, ostale stranke, ki stojijo v vrsti, pa želijo čim prej plačati samo gorivo in so vse bolj živčne. Zaradi gneče pred blagajno, se nervoze naleze tudi prodajalec, in rado se zgodi, da ravno v tej gneči zmanjka še računskega traku, ki ga mora prodajalec čim hitreje zamenjati. Glede na to, da smemo pričakovati povečevanje prodaje tudi v prihodnje, je morda rešitev v projektiranju sestavljenega tipskega pulta, ki bi ga lahko širili v levo ali desno krilo z dodajanjem novega elementa blagajniškega pulta.
A.	Gerjevič
Kurilno olje bližje kupcem
e
Januarja smo v TOE Celje začeli razvažati kurilno olje EL v avtocisternah z bencinskega servisa Slovenske Konjice. To je prvi bencinski servis v naši teritorialni enoti, s katerega smo uspeli okoliškim kupcem približati dobavo kurilnega olja. V ta namen smo ga opremili s sodobnim agregatom na spodnje polnjenje avtocisterne z zaprtim sistemom. Način je ekološko nesporen in okolju prijazen. Prvi rezultati prodaje so dokaj vzpodbudni, saj je bencinski servis v Slovenskih Konjicah letos januarja prodal kar dvakrat več kurilnega olja kakor v lanskem decembru, februarja pa je decembrsko prodajo celo potrojil. Prepričan sem, da bomo dokaj visoko vrednost investicije opravičili z dobro
prodajo, posebej pomembno pa je onemogočiti nadaljnji prodor konkurence, ki je na tem področju izredno dejavna. Prav njena prisotnost pa nas sili v razmišljanje in v širši razvoz kurilnega olja preko bencinskih servisov. Za obvladovanje konkurence pri prodaji kurilnega olja bi morali usposobiti še nekaj bencinskih servisov, zlasti v Mozirju, Podčetrtku, Radečah in še kje. In ker so na seznamu objektov, ki jih bomo letos posodobili in rekonstruirali, pričakujemo, da bomo zastavljene cilje tudi realizirali. Seveda pa opravljanje nove naloge ne poteka samo od sebe, ampak je povezano s precejšnjimi tehničnimi in organizacijskimi problemi. Zlasti moramo izpopolniti informacijski poslovni sistem za uporabo ustreznega programa prek PC. Res je, vsaka sprememba ali novost prinaša tudi obilico problemov, vendar menim, da smo za njihovo razreševanje zadolženi in odgovorni, mar ne!
C. Pirš
Utemeljeno pričakovanje?
Mudi v koprski teritorialni enoti smo zaskrbljeni za uspeh, če se bo uresničila napoved, da bodo v severnih predelih Italije aprila pocenili benci-ne. Zato smo bili še toliko bolj veseli sporočila, da je DARS oddal lokaciji Dane I in II ob avtocesti proti Sežani Petrolu. To pomeni, da bosta objekta, ki naj bi ju še letos začeli graditi, prišla v našo teritorialno enoto. Pričakujemo, da bo promet na njiju dober, saj bosta ob avtocesti v Italijo (in iz nje) zadnji (oziroma prvi) bencinski servis, kar pomeni, da se bodo na njiju ustavljali slovenski potniki, ki bodo pred (in po) prestopom meje želeli napolniti rezervoar svojega avtomobila	J. T.
Tudi v Kranju zaprli trgovino z avtomaterialom
Tudi v Kranju bomo zaprli trgovino z avto materialom in pred kratkim smo že objavili razpisne pogoje za najem. Po drugih teritorialnih enotah so podobne trgovine zaprli že pred časom, zadnja pa je na vrsti gorenjska. Trgovine z avtomaterialom so nam v
preteklosti ustvarjale precejšen delež dobička, in pri prodaji gum, izpušnih loncev in podobnega nam je le malokdo konkuriral. Toda časi in trgovske poti so se spremenili in naše trgovine z avtomaterialom so izgubile svoj pomen, saj le malokdo pri svojem jeklenem konjičku doma kaj postori in smo večinoma gostje pooblaščenih servisov, ki popravijo vse potrebno. Zato je sledil neizbežen padec prometa in sklep o zaprtju takih trgovin. Naša prodajalna je na zelo lepi lokaciji (Labore), zato smo se odločili, da jo oddamo v najem najboljšemu ponudniku, vsi zaposleni v trgovini pa bodo v prihodnje delali na bencinskih servisih. Poslovna odločitev je nedvomno pravilna, ostaja pa grenkoba v srcu, saj se umikamo s področja, kjer smo bili nekoč zelo uspešni.
G. Vončina
Zaprli bencinski servis ob Tivolski cesti v Ljubljani
R| Čeprav so letos precej MEH zategnili investicijski pas, bomo bencinski servis ob Tivolski cesti v Ljubljani vendarle obnovili. Uredili bomo rezervoarje in povečali prodajni prostor. Posebej je potrebno omeniti še novo streho, kajti stara je bila postavljena tako, da se je na njej nabirala voda, kar je povzročalo stalne nevšečnosti. Celotna prenova bencinskega servisa bo stala 100 milijonov tolarjev, trajala pa naj bi dva meseca.
S. T.
Tudi v Petrolu se poslužujemo sodobnih pripomočkov, kadar hočemo kupcem kaj sporočiti. Zeppelin, ki se je sredi februarja na Viču v Ljubljani dvignil v zrak, naj bi opozoril na prenovljen sodobni bencinski servis Vič III, pa na našo blagovno znamko, ter s tem pripomogel k pospeševanju prodaje.
je Mama!	Bolj	kakovostno	delo
1 '  IDa ifi tudi moč. so snoznali
m
Da je tudi moč, so spoznali številni italijanski avtoprevozniki in špediterji. Največ
zanimanja zanjo je pri potencialnih uporabnikih na goriškem področju, vse več informacij o take vrste poslovanju zahtevajo tudi podjetja s področja Vidma in Pordenona. Doslej smo sklenili enajst takih pogodb, gre pa za srednja podjetja, katerih vozni park obsega od 5 do 15 vlečnih vozil. Največji problem predstavlja zavarovanje plačil kot osnova za pogodbo in pridobitev kartice Magna, pozneje pa v več primerih finančna nedisciplina. Potrebna je stalna kontrola zapadlih plačil, opozarjanje, dogovarjanje in še kaj. Tako pri sklepanju pogodb kakor pri izterjavi vedno poskušamo ohraniti zadostno mero prilagodljivosti do kupca in trga, obenem pa zmanjšati rizik za naše poslovanje.
I. Pipan
V pravem trenutku na pravem mestu
Srečanje z lastniki traktorjev
Strokovna revija Kmetovalec je že tretjič pripravila izbor SLOVENSKEGA TRAKTORJA LETA, za katerega so glasovali njeni bralci. Za prvo mesto se je bil ogorčen boj, saj vse do zadnjega dne zmagovalec ni bil znan. Končno je postal zmagovalec leta 1997 SAME DORADO 70, ki ga pri nas zastopa AM Cosmos. Očitno se je najnovejši Same slovenskemu kmetu priljubil z nekaterimi tehničnimi rešitvami, svoje pa je prispevala tudi ugodna cena, saj zlasti v začetku lanskega leta lira ni bila trdna. Na priljubljenost traktorjev Same v Sloveniji kaže tudi to, da se je njihova prodaja kljub recesiji na trgu traktorjev skoraj podvojila. Na drugo mesto se je uvrstil lanski zmagovalec Zetor 4340, na tretje pa MF 382. Zmagovalca so razglasili na javni prireditvi v restavraciji Bellevue na Legnu pri Slovenj Gradcu, pokrovitelj pa je bil Petrol, ki je prireditev izkoristil tudi v komercialne namene. V Sloveniji je namreč 140 do 150 tisoč traktorjev in vsi potrebujejo motorna in hidravlična olja, prireditev pa je dobra priložnost za srečanje in pogovor z njihovimi lastniki. Naši sodelavci so jim neposredno predstavili celotno paleto olj, ki jih imamo na voljo, pri čemer so dali največji poudarek Petrolovi blagovni znamki Proton. Navezali so trdnejše stike z mnogimi serviserji kmetijske mehanizacije in z uvozniki. Poleg tega so se srečali s predstavniki ustanov, ki so povezane s kmetijstvom in zanj zadolžene, s pristojnim ministrstvom in upravo RS za pospeševanje kmetijstva.
V avtopralnici na Viču III so namestili dodatno napravo za pranje pod visokim pritiskom in s toplo vodo, ki ji dodajo čistilo. Preden avto zapelje na trak, prodajalec z njo obrizga težje dostopna mesta, vozilo pa veliko bolj blesti, ko se na drugi strani pripelje iz »čistilnice«.
Prav dobro se ujemajo - proton in traktorji
Na obisku v Ferolu
Svetle in tem
Ko je pred 5 leti postal prvi najemnik Petrolovega bencinskega servisa, je pri nas zaoral ledino. Hotel je poslovati tako uspešno - in še uspešneje - kakor dotlej, ko je bil še redno zaposlen poslovodja. Imel je veliko načrtov, ki jih je zagrizeno uresničeval. Promet na bencinskem servisu se je dvigal, najpogostejši kupci pa so bili Avstrijci. Kmalu je iz bencinskega servisa nastalo pravo družinsko podjetje, v katerem je najprej delala hči, nato še sin, na njegovem čelu pa je stal nekdaj najboljši poslovodja mariborske teritorialne enote JOŽE FERK.
Prvi najemnik Petrolovega bencinskega servisa Jože Ferk
Že od vsega začetka se je zavedal, da bo avtocesta proti Mariboru vzela njegovemu bencinskemu servisu promet, in računal, da ga bo za dve tretjini manj. Zato tudi ni najemal novih ljudi, čeprav je včasih delo presegalo moči zaposlenih. »V Ljubljani« so sicer menili, da s svojimi napovedmi pretirava, da ne bo tako hudo, a veliko se ni zmotil. Ko so bile vrste avstrijskih vozil pred črpalkami krajše, so se spet začeli ustavljati slovenski vozniki, vendar le v majhni meri nadomestijo izpad. Avstrijci sicer še prihajajo, vendar jih je veliko manj, ker raje zavijejo na druge servise na naši strani meje, kamor se pripeljejo neposredno in z njih lahko spet zavijejo naravnost proti meji. S Ferola morajo namreč speljati na avtocesto, s katere ne morejo vse do Pesnice, kar pomeni, da morajo prevoziti okrog 20 km več, plačati cestnino, pa še več
Izbira je vabljiva, vendar se prodaja nikakor
časa izgubijo. Zmanjšal se je tudi nočni promet, ker imajo tudi na drugi strani ceste odprto neprekinjeno.
Izhod vidi Ferk v izvozni cesti, za katero se že dolgo pogajajo. Prvo vlogo so oddali pri Darsu pred 5 leti, vendar se ni nič zgodilo. Zdaj se je vključil tudi Petrol, projekti so v glavnem pripravljeni, in kar je tudi pomembno - občina se s projektom strinja. Že od vsega začetka se na bencinskem servisu trudijo, da bi povečali prodajo ostalega blaga, vendar kljub vsemu zavzemanju in trudu ne uspejo tako, kakor si želijo. Najpogosteje je kriva cena, na katero Avstrijci zelo pazijo (končno tudi prihajajo k nam kupovat zato, da bi kaj prihranili). Nekaj časa je šlo zelo dobro v promet na primer bučno olje.
Toda ko je proizvajalec dvignil ceno, je bilo konec. Zdaj tega blaga sploh nimajo več v trgovini.
Dobro so prodajali tudi vipavsko vino.
A z novo embalažo je prišla nova cena, zanimanje je pa odšlo. Sicer so tudi štajerska vina Dolge vrste sodijo predraga, in nič
drugače ni z žganimi pijačami. Tako prodajo največ sladkarij, sladoleda in brezalkoholnih pijač. Slovenski potniki sežejo po sendvičih in morda bolj slučajno po nekaterih drugih artiklih. Pogosto so predvsem z babicami prihajali tudi otroci, ki so le redko odšli z bencinskega servisa brez igrače. V zadnjem času otrok preprosto ni več -očitno je zaradi njihovih večnih želja bencin postal za babice predrag. In da najštevilnejši kupci, Avstrijci, niso pri nas nikdar množično kupovali nadomestnih ne poveča	delov	za
vozila, najbrž ni potrebno omenjati. Seveda pa za uspešno prodajo ni dovolj, da so vrata bencinskega servisa odprta in police polne. Potreben je pravi kader, ki pozna posel in se prijazno obnaša do kupcev. Stalne stranke pa zahtevajo še nekaj dodatne pozornosti. Ferk jo je ob novem letu izkazal na primer tistim voznikom avtobusov, ki se pri njem redno ustavljajo. Izročil jim je majhna darila - ničesar dragocenega, vendar nekaj takega, ob čemer je obdarovanec čutil, da je namenjeno njemu osebno. In kdor živi z delom, pozna svoje stranke ter ve, kaj koga posebej zanima. Domače stranke bi mogli pritegniti s kartico Magna, če bi njenim lastnikom ponudili ugodnosti,
v preteklost. Tudi v prihodnost?
ki jih imajo imetniki naše kartice. A to bi bilo možno le, če bi bil računalnik povezan s Petrolom, kar doslej ni bil. Toda zdaj je stari računalnik, ki ga je najemnik sam kupil pred 5 leti, povsem dotrajan in s Petrolom potekajo razgovori o novem, ki bi ga dalo naše podjetje in tudi povezalo s svojo centralo. Potem bi se odprla nova možnost za prodajo. Za bralca bo izzvenela vsa pripoved morda nekoliko črno, »stari maček« Ferk ne gleda tako. Če je hotel uspešno poslovati takrat, ko je bil še redno zaposlen v Petrolu, je moral prav tako posvetiti delu vse dneve, napeti vse moči in poiskati vsako najmanjšo možnost. Nič ni prišlo samo od sebe. Zdaj je razlika v tem, da je bolj samostojen, da dela »zase«, in čeprav je včasih tako utrujen, da komaj stoji in bi se najraje za nekaj časa kam skril, je poln načrtov, se veseli uspehov ter z zaupanjem gleda v prihodnost.	J.	K.
S Protonom
Na kratko sem napovedala srečanje avtomehanikov, serviserjev in petroiovcev na drugi konvenciji Proton že v prejšnji številki. Današnji prispevek je zato v večji meri le fotoreportaža dogodka, ki je februarja vnesel v hotel Špik veliko veselja, humorja in plesa, pa tudi resnih razgovorov. Očitno je tudi, da postaja prvovrsten družabni dogodek. Najboljšega protonovca za leto 1996 smo na letošnji konvenciji poslali v dvoje na ogled pustnega karnevala v Rio de Janeiro.
Ne glede na lahkotno obarvan uvodnik pa konvencija z avtomehaniki temelji na trdih poslovnih usmeritvah, dolgoročno načrtovani strategiji za sodelovanje Petrola z avtomehaniki, ki so za nas najpomembnejša ciljna skupina v tržnem komuniciranju za blagovno znamko Proton. Mehaniki posredujejo laikom svoje
Protonovi avtomehaniki so do zadnjega sedeža napolnili glavni del restavracije v Špiku. Predstavljamo vam del množice 230 udeležencev konvencije
Dobitnik prve nagrade Zdravko Sirk iz podjetja Tagros Koper, preden je videl Rio
mromouA NOVIH DIMENZIJ
Že lani med najboljšimi - Marjan Siemen-šek iz Dravograda, zmagovalec iz TOE Celje. Razgovor pozorno posluša direktor Komerciale Jože Štebih
Proton je mirno lahko tudi v ženskih rokah. Najboljši iz TOE Brežice Pan Jan iz Trebnjega in nagrajenka Jelka Šalehar
v Brazilijo
Konvencija Proton postaja vse bolj pomemben del našega poslovanja z mazivi
pr«ton
mromom
mmoiMoizti
P*»TON
/aminom • mmumitiu
Petrolove hostese v novih uradnih oblačilih
Proton Racing Team se na ogled postavi
Znan medijski par iča in Matevž sta stresala šale predvsem na svoj račun. Ob njunih zakonskih prepirih so naše domače težave prav neznatne.
Samba in drugi latinski ritmi.
Tilen in Alenka sta za popotnico v Brazilijo ogrela vse, ne samo nagrajenca.
mnenje, in so strokovnjaki, ki jim zaupamo vzdrževanje svojih jeklenih konjičkov. Prav od mehanika je odvisno, ali bo v motorju našega avtomobila Proton ali kakšno drugo motorno olje. Avtomehanik mora biti zato dobro seznanjen s kakovostjo olja, vanjo mora seveda brezpogojno zaupati, od dobavitelja olja pa sme pričakovati dobro poslovno sodelovanje in ugodne komercialne pogoje, ki mu omogočajo konkurenčnost pri pridobivanju strank. Ne nazadnje pričakuje nekaj propagandnega materiala, kakšno skupno naložbo, pa tudi taka srečanja, ki dodatno krepijo pripadnost blagovni znamki in tesneje povezujejo tudi partnerje med seboj.
Lani, na prvi konvenciji, je bilo na seznamu Protonovih avtomehanikov 182 imen, letos že 233. Tudi količina prodanega Protona je ustrezno večja. Pa dovolj podatkov, poglejmo raje, kaj se je dogajalo v Špiku.
D. Pavlič
Ljubljana, marec 1997
Nafta Lendava
PETROL
Mateja BOŽIČ
Splošno o planiranju in nadzoru
Vsako planiranje je namenjeno prihodnosti, ne glede na časovni okvir, ki ga zajema. Predstavlja predvidevanje prihodnosti, kjer aktivno planiranje pomeni vnaprej določen potek akcij, s katerimi podjetje doseže zastavljene cilje. Dober plan je potreben,
* da vemo, katere dejavnosti moramo izpeljati
* da vemo, kdaj moramo z aktivnostmi začeti in kdaj jih zaključiti
* zaradi lažje koordinacije dela
* za uspešno prilagajanje situacijam v okolju
* za organizirano izvajanje nalog in doseganje ciljev
* za merjenje izvrševanja nalog.
Plane je potrebno nenehno spremljati v vseh fazah njihovega uresničevanja. To pomeni, da vzpostavimo sistem povratnih informacij, ki v določenih časovnih terminih daje pregledno sliko planiranih in realiziranih dejavnosti. Pri nadzoru mora biti vnaprej opredeljen način za
* spremljanje izvrševanja plana
* poročanje, kdaj, komu in v kakšni obliki je potrebno izdelati poročilo
* dogovarjanje in odločanje, če realizacija ni zadovoljiva.
Tudi osnovo za planiranje in nadzor v podjetju sestavlja več dejavnikov:
* decentralizirana organizacijska struktura
* ravni managementa
* ravni odločanja in odgovornosti
* vsebina planiranja in nadzora ter ravni usklajevanja
* organizacija planiranja in nadzora.
Rezultati nadzora dajo informacije, ki so bistvenega pomena za nadaljnje zamiš-Ijanje prihodnosti. Nenehno je potrebno odkrivati in odstranjevati težave, ki se pojavljajo. Pravočasno izpeljano planiranje v podjetju in sprejeti plani poslovanja kot rezultat planiranja so osnova za nadzor. Planiranje se začne od zgoraj navzdol, nadzor od spodaj navzgor. Manager poslovne funkcije najprej opravi nadzor znotraj poslovne funkcije, za katero je odgovoren. Nato sledi nadzor poslovnega procesa in poslovanja podjetja. Le tako dosežemo možnost za celovit nadzor nad uspešnostjo poslovanja. To v praksi pomeni, da manager poslovnih procesov na svojem kolegiju pregleda poslovanje, sodelujejo pa managerji poslovnih funkcij, ki so tudi sodelovali pri planiranju. S tem je zagotovljena povezanost med planiranjem in nadzorom na vseh ravneh odločanja. Jedro vsakega nadzora predstavlja poslovno informacijski sistem. Računalniške aplikacije pokrivajo posamezne funkcije poslovnega sistema in sodobno zasnovan informacijski sistem, ki temelji na spremljanju stroškov, poslovnih procesov in drugih učinkov. Čim višja je raven odločanja pri nadzoru, tem bolj sintetične morajo biti informacije. To je tudi bistvo managerskega informacijskega sistema, ki mora odločitvene ravni oskrbovati z ustreznimi informacijami./ Procesiranje podatkov v informacije za odločanje, tako znotraj računalniškega modela za potrebe planiranja, kakor tudi za potrebe nadzora, je možno le na osnovi široke baze podatkov. Zahtevnost nadzora nad poslovanjem je tudi v tem, da so različne kvantitativne informacije za sprejemanje odločitev dostopne po ravneh. Analogno z ugotavljanjem uspešnosti delovanja managerjev poslovnih funkcij gre na vseh višjih ravneh organizacije za ugotavljanje uspešnosti delovanja managerjev podjetja. Delo vodilnega managementa (uprave) nadzirata nadzorni svet in skupščina. Uspešnost poslovanja na ravni podjetja pregledajo enkrat na leto, na nižjih ravneh pa običajno sproti ocenjujejo delo. Oblikovanje in uresničevanje strategije sta enako pomembni fazi v procesu strateškega managementa. Pri oblikovanju strategije je pomemben njen izbor, pri uresničitvi pa pretvorba strateških ciljev in strategije v akcijo. Ko spremljamo uresničevanje strategije, moramo
nadzorovati celotno oblikovanje in uresničevanje strategije. Ob tem se je potrebno vprašati, ali poteka gibanje v začrtani smeri in ali izpolnjujemo zastavljene obveznosti. Podjetje mora strategije pripraviti pravočasno in aktivirati ustrezne projekte za nadaljnje poslovanje, ki tako postanejo pripomoček pri odkrivanju problemov in njihovem reševanju. Pri uresničevanju strategije predstavlja kritično fazo spremljanje strateških ciljev in strategij v izvedbo. Uspešna formulacija strategije ne zagotavlja uspešne uresničitve, ki predstavlja transformacijo formulirane strategije v dejanje. Rezultat planiranja je izbira in razvoj strategij, ki bodo zagotavljale doseganje planiranih ciljev. Ti izhajajo iz vizije in poslanstva podjetja. Prednosti podjetja je potrebno razviti v konkurenčne prednosti, in jih tudi uresničevati, da ne ostanejo neizkoriščen potencial do konkurence. Za uspešno organizacijo velja, da organizacijska struktura sledi strategiji. Struktura v sodobnih organizacijah teži k odpravi togih hierarhičnih organizacijskih struktur, k jasni odgovornosti posameznikov in skupin. Nadzor v uspešnih organizacijah ni več instrument vodstva, ampak predstavlja sredstvo za lastno usmerjanje delovanja posameznikov in skupin. _________________  *__________
Nafta Lendava prejela najvišjo oceno za dobave petrokemijskih izdelkov
Večino izdelkov
O R S P
M"	„vi'*-	,	i®1;.
odraziti tudi na
metanola), ki ima 43 članov iz Evrope, Azije in Amerike.
Poslej bo imel« več možnosti 2 povezovanje, več informacij in pregleda, kaj se dogaja na mednarodnem trgu metanola, kar se bo ob ugodnih cenovnih gibanjih na mednarodnem skem trgu moralo prihodnjih poslovnih rezultatih. Jo je še toliko bolj pomembno, ker vzdrževanje in remonti petrokemijskih procesnih naprav zahtevajo določena finančna vlaganja. Nadzorni svet je januarja odobril nakup sinteznega katalizatorja za tovarno metanola. Zaradi razmer na trgu metanola bi ga zamenjali konec aprila in opravili redni letni remont tovarne, ki naj bi trajal 3 tedne.
Š. Prša
so izvozili v EU
Čeprav tovarna metanola v Nafti Lendava lani zaradi obnove 2 meseca ni obratovala, so letni proizvodni plan sektorja Petrokemija uresničili v enakem obsegu kakor leta 1995. Izvozili so 76 odstotkov svojih proizvodov, od tega kar 81 odstotkov v EU. Take izvozne rezultate je bilo možno pričakovati le ob kvalitetnem delu, doslednem nadzoru stroškov in konkurenčnosti. Za kvalitetno delo prejemajo tudi pohvale in priznanja. Nedavno je kupec petrokemijskih izdelkov Isovolta iz Avstrije Nafto Lendava obvestil, da ji je za kvaliteto blaga, točnost dobav, ustreznost dokumentov o stanju blaga, fleksibilnost in komunikacije v letu 1996 dodelil v skladu s standardom ISO najvišjo oceno. Nafta Lendava je letošnjega januarja postala članica IMPCA (mednarodnega združenja proizvajalcev in porabnikov
Za ohranitev raziskav
Ekološka sanacija rudarskih objektov v Sloveniji
V severovzhodnem delu Slovenije je okrog 230 vrtin ter drugih rudarskih objektov in naprav. Zgrajeni so bili v času petdesetletnih raziskav in pridobivanja nafte in plina. Večine objektov in naprav ne uporabljajo več in so nevarni za okolje, zato bi jih morali čim prej ekološko tehnološko sanirati. Nadzorni svet Nafte Lendava je decembra lani že predlagal, naj bi takoj pripravili elaborat za sanacijo. Sanacija rudarskih objektov bo zahtevala določena finančna vlaganja in v ta namen bo potrebno po vzoru zapiranja rudnikov sprejeti v državnem zboru zakon o sanaciji rudarskih objektov v severovzhodni Sloveniji. Z vloženimi sredstvi bomo dosegli dvojni učinek. Elaborat o ekološki sanaciji bo prav gotovo pokazal, da vseh rudarskih objektov in naprav ne bo potrebno odstraniti in uničiti. Določene objekte in vrtine bo možno po remontu še naprej koristno uporabljati. S tem pa se odpirajo široke možnosti za izkoriščanje geotermalne vode v razne namene. Vrtine in podzemeljski prostor bi lahko uporabljali tudi za skladišče zemeljskega plina in še kaj. Vsekakor pa se v Sloveniji ne bi smeli nepremišljeno odločiti za ukinitev raziskav nahajališč ogljikovodikov. Po oceni strokovnjakov Nafte Lendava in tujih strokovnjakov se v slovenskem podzemlju skrivajo ekonomsko zanimive zaloge. Nadaljnje raziskave pa bi bile smotrne tudi zato, da bi ugotovili, kakšna druga surovinska bogastva se skrivajo v zemeljski skorji. Za delo in tuja sovlaganja pa bi bilo potrebno sprejeti ustrezno zakonodajo. Za nadaljnje raziskave se zavzema tudi slovenski nacionalni naftni svet, ki je o njih organiziral kolokvij z naslovom Raziskave nahajališč nafte in plina v Sloveniji. Poleg članov sveta so se ga udeležili tudi ugledni predstavniki številnih državnih in strokovnih ustanov. Ocenili so, da raziskav ne kaže ukiniti, ampak predlog integralnega programa za raziskave (nafta, plin, voda) gospodarsko utemeljiti, predstaviti parlamentu in v državi zagotoviti potrebna finančna sredstva za raziskave.
Š. Prša
Obvladovanje kakovosti s pomočjo statističnih metod v sektorju rafinerije
Pod tem naslovom je Nafta Lendava sodelovala na simpoziju Pomurskega društva za kakovost v Murski Soboti. Mislim, da je prav, če o tej zanimivi in aktualni temi spregovorimo tudi v našem internem časopisu in prikažemo rezultate statističnih analiz za leto 1996.
Ko govorimo o statističnih metodah, vsi najprej pomislimo na Gaussovo krivuljo porazdelitve, na razne vrste vzorčevanja, sigmo in tako dalje. Vendar zadeva še zdaleč ni tako enostavna. Namen take ali drugačne statistike je predvsem v tem, da bi izboljšali kakovost izdelka, storitev oziroma nekega outputa in tako odpravili vse sistemske vplive in druge vzroke, ki delujejo na kakovost outputa. Tako smo ob razmišljanju o statističnih metodah ter o sposobnosti in stabilnosti procesa prišli do zaključka, da ni smiselno, če bi statistiko vodili tehnologi, kar se pogosto dogaja, pač pa jo je potrebno izvajati na samem procesu, torej tam, kjer lahko daje rezultate. Programirali smo aplikacijo v posebnem računalniškem programu, ki teče pod operacijskim sistemom DOS. Aplikacija je v slovenskem jeziku enostavna, tako da jo procesni delavci brez težav uporabljajo. Njihova naloga je, da vnesejo rezultate kemijskih analiz oziroma procesne parametre in da preverjajo statistične karte. Vse ostalo naredi aplikacija sama in sicer
* daje možnost za vodenje procesa na osnovi definiranih tolerančnih mej z opozorili, ki se izpisujejo na osnovi vnesenih podatkov
* izračunava vse statistične parametre kot Cp in Cpk indekse, sigmo in drugo
* riše karte. Aplikacijo trenutno uporabljajo v enotah Predelava (na procesu), Topila (na procesu), Energetika in Kontrola kakovosti.
Diagram gibanja C Pic, CP in odstotkov nad oz. pod tolerančnimi mejami za leto 1996
y*o.<
+ 1,0483
1.6
y * 0.0435x ♦ 0,8015
■ povprečni CP
0.6
0.4
0.2
2
1
3
4
5
6
7
8
9
10
12
11
Primer kaže rezultate mesečnega spremljanja Cp in Cpk indeksov v letu 1996 za surove izdelke v OE Predelava. Vrednost Cp in Cpk indeksov mora biti več kakor 1,33, da je proces stabilen in sposoben. Z drugimi besedami to pomeni, da je proces sposoben proizvajati izdelke v kakovosti, ki je pogojena s tehničnimi aplikacijami. Kakor vidimo iz diagrama, imata linearizaciji obeh krivulj pozitiven trend. Vidimo počasen prehod v območje, ko bomo lahko zatrdili, da so procesi v sektorju Rafinerija sposobni in stabilni. Na osnovi povprečnih vrednosti Cp in Cpk za prvo in drugo polovico leta 1996 (povprečna vrednost Cp v prvi polovici - 0,996, povprečna vrednost Cp v drugi polovici = 1,172, povprečna vrednost Cpk v prvi polovici - 1,303, povprečna vrednost Cpk v drugi polovici = 1,567) vidimo, da je bila kakovost surovih izdelkov v drugi polovici leta boljša za okrog 18 odstotkov. Lepo so vidni skoki pri vrednosti indeksov v drugi polovici leta. Vzroka sta seveda v vgradnji mešal v surovinske rezervoarje in namestitvi nove avtomatike na procesu T-3. Nenazadnje pa je potrebno omeniti tudi odgovornejše in vestnejše vodenje procesov. Rezultati potrjujejo dejstvo, da investiciji nista bili zgrešeni in da vodenje statističnih metod in prizadevanje na tem področju nista zaman
R. Žerjav
Ljubljana, marec 1997
Svet delavcev	m
Nova lastninska zakonodaja vnaša novosti v delo in postavlja nove organe. Ob tem pa ostaja marsikatero vprašanje odprto - kako ravnati v posameznih situacijah, kako se odločati O tem razmišlja tudi današnji sogovornik, predsednik sveta delavcev Andrej GERJEVIČ.
Predsednik sveta delavcev Andrej Gerjevič
Iz samoupravljanja smo prešli v soupravljanje, z delavskih svetov na svete delavcev. Kako si predstavljate soupravljanje?
Najprej gre samo za analizo besed. Samoupravljanje naj bi pomenilo, da delavec sam odloča, pri soupravljanju si predstavljam, da pove svoje mnenje, da ne odloča sam, ampak se mora podrediti, upoštevati mnenje drugih, kar pa je v bistvu počel tudi v samoupravljanju. Razumljivo je, da v olastninjeni družbi odloča lastnik oziroma da ima glavno besedo. Kdo bi pa investiral kapital v družbo, v kateri bi glavno besedo imeli zaposleni.
Razlika v lastnini je res popolna. Če je bilo nekoč vse od vseh (in do nikogar), so zdaj lastniki znani. Ali pričakujete, da bodo ljudje kot solastniki, kot delničarji imeli drugačen odnos do lastnine, in s tem tudi do dela?
Tukaj se bodo srečevali z dvojnostjo. Tipična primer je sodelavec Petrola, ki je »kapitalist«, ker ima nekaj delnic, hkrati je tudi uslužbenec. Zdaj mora sam s seboj razčistiti - kot delničar bi rad čim višjo dividendo, ki pa jo je možno doseči, če so stroški čim bolj nizki, kot zaposleni bi rad čim višjo plačo. In v tem je dvojna vloga. Večinoma so naši sodelavci tako majhni delničarji, da glede plače bolj razmišljajo kot uslužbenci. Interesi pa so zelo različni. Z leti se bo število delničarjev seveda zmanjšalo, a s tem, da jih bo po številu manj, bodo večji kot delničarji. Ti bodo pa že bolj razmišljali kot pravi lastniki. Lastniška struktura se bo prav gotovo
spremenila v smeri zmanjševanja števila delničarjev oziroma večje koncentracije.
Ponekod so zaposleni že doumeli, za kaj gre, in gledajo drug drugemu pod prste ter pazijo, kako skrbijo za njihovo lastnino.
Gotovo pride do sprememb. Nekateri so že zdaj zelo vestno gospodarili, in tudi v prihodnje ne bodo imeli s tem težav. Drugi pa doslej niso imeli pravega odnosa do lastnine, in ga morda tudi zdaj ne bodo imeli. Gotovo pa se bo raven soodgovornosti povišala, ker bodo sčasoma začutili, da je del njihovega. Biti lastnik nekaj delnic je za večino nekaj imaginarnega, in odnos do lastnine zbledi. Pod lastništvom si večina predstavlja nekaj fizičnega, v materialni obliki. Pri najemnih bencinskih servisih pa že opažam razliko, najemnik bolj pazi na stroške, telefon, elektriko, pa tudi na stroške za delo oziroma storitve. Na primer najemnik ne zaposli snažilke, ne najame vrtnarja za ureditev zelenic.
Ta že bolj čuti, da del njegovega pridobiva ali izgublja.
Da, in odnos se boljša. Ni pa zagotovila, da je zasebna lastnina ključ do uspeha. Na Zahodu so večinoma zasebna podjetja, pa tudi propadajo. Res se poviša interes. In do privatizacije je moralo priti, če bomo hoteli ostalim konkurirati. Ne moremo ostati zunaj sistema in delati po svojih pravilih.
Kot predsednik sveta delavcev boste morali sodelovati z upravo, po drugi strani bodo potrebni stalni stiki s sodelavci. Kako gledate na to?
Počutim se kakor med dvema ognjema. Obstajata dve strani, zadeva delavskih organov pa je, ali bodo oba bregova zbliževali ali razdvajali. Bistveno je, da ne bodo antagonistični organi, ampak da bodo obe strani zbliževali. Poglabljati prepad ni prava pot. Kar zadeva mene osebno, se počutim pri oblikovanju stališč ali odločitev, po eni strani se zavedam, da je moja dolžnost zagovarjati stališča delavcev, po drugi strani pa moram sprejemati kompromise. Ob tem se sprašujem, ali še zadovoljujem
interese delavcev, ali zanemarjam ta interes v korist višjega interesa podjetja. Včasih se je verjetno potrebno odločiti za interes podjetja. Zaposleni morda kratkoročno gledajo, a zanje je bistveno, da podjetje dobro posluje, da imajo redne plače, da si izplačajo kakšno dividendo. Če pa je podjetje v slabem položaju, je lahko soupravljanje teoretično še tako obsežno, a ni nič od njega. Končno pa vsi živimo od zaslužka, zato tudi hodimo v službo. In to je bistvo.
Zato se je včasih potrebno podrediti interesom podjetja. Mislim, da je to višji cilj. Zaposlenim pa je zadevo potrebno prikazati na pravi način.
Kako si predstavljate sodelovanje z upravo? Boste počakali, da vas pokličejo in povedo svoje namene oziroma se z vami pogovarjajo? Ali boste tudi sami iskali stik in prišli z željami, predlogi, zahtevami delavcev?
Pobude, mnenja, predlogi lahko prihajajo z obeh strani, in svet delavcev mora biti most, prek katerega bi to prenašali. Ni možno organizirati javnih zborov, ker bi bilo neracionalno.
Se nameravate vi in ostali člani veliko srečevati z ljudmi? V čem vidite smisel sodelovanja?
Kaj pomeni iti med ljudi, je relativno. Petrol je razpršen po vsej Sloveniji, kar se pravi, da bi moral iti na vse bencinske servise. A od tega najbrž ne bi bilo nič.
Stik pa morate imeti.
Stik je potrebno imeti, a ne samo jaz, tudi ostali. Vsak član zastopa svojo enoto in mora zbirati mnenja ali predloge. Imamo pa različna delovna mesta, nekateri imajo veliko stikov, drugi manj. Nekdo dela v pisarni in komunicira s 3, 4 ljudmi iz sosednjih pisarn, jaz na primer imam na skrbi 35 bencinskih servisov in bom lažje imel stik s terenom. Pa tudi sicer bo nekdo lažje razumel težave zaposlenih, drugi težje.
Ali vas sodelavci že kaj sprašujejo, jim morate veliko razlagati? Končno vedo, da ste predsednik sveta delavcev.
Če sem odkrit, do zdaj ni bilo
PETROL
marec 1997
tehnika & razvoj
Olja za avtomatske menjalnike -ATF
Olja za avtomatske menjalnike so ena najbolj zahtevnih in kompleksnih maziv, ki se uporabljajo pri vozilih. Tržišče za ATF olja je zelo dinamično in raznoliko, saj so proizvajalci teh olj postavljeni pred stalno nove zahteve, ki jih postavljajo proizvajalci opreme.
Še posebej je mogoče to trditi za ameriški trg. Da bi odkrili vse možnosti uporabe, ki jih nudijo ta olja, je seveda potrebno poznati vse njihove zmogljivosti, obenem pa tudi dobro poznati zahteve različnih naprav, kjer se ta uporabljajo.
Pregled in zgodovina trga
Nobeno področje maziv ni tehnično bolj kompleksno, dinamično in raznovrstno kot prav področje uporabe ATF olj. Osnovni profil zahtev, posebno v ZDA, so postavili
Osebna vozila 49%
Slika 1: Svetovna poraba mazil za vozila
proizvajalci avtomobilske opreme s svojimi specifikacijami. Z razvojem avtomatskih prenosnikov moči, so proizvajalci ATF olj, te zahteve vključili med zahtevane lastnosti teh olj. Novi proizvodi, ki so bili razviti zato, da bi zadovoljili te nove in nove zahteve, pa niso v popolnosti spremenili prejšnjih formulacij, ampak so jih pravzaprav nadgrajevale. Pri opisovanju posameznih ATF olj, se tako redno navajajo specifikacije različnih proizvajalcev, ki jim določen proizvod ustreza. ATF olja lahko razdelimo v dva razreda. Prvega tvorijo olja za prvo polnjenje pri proizvajalcu naprave, drugega pa tekočine za servisne polnitve po večjih popravilih oz. za dolivanje manjkajočih količin olj, ki se izgubi zaradi netesnosti menjalnika.
Čeprav je povpraševanje po ATF oljih v svetu precej veliko (750000 mt), pa to Slika 2: Uporaba ATF tekočin v ZDA
Komercialna vozila 21%
Uporaba v drugih napravah 11%
Servo volani 2%
Prva polnitev 17%
motorji
"<£6%
diferenci
votaktni
Traktorji
Menjalniki in 5,6%
Ladijski
motorji
2,0%
Železnica 1,
Komercialna vozila (diesel) 35,4%
Plinski motorji 1,1%
Osebna vozila 40,2%
vendarle predstavlja relativno majhen del celotnega povpraševanja po mazivih (slika 1).
Nadaljnja osnovna značilnost trga ATF olj je, da se njihova uporaba širi in da se, razen v avtomatskih menjalnikih osebnih vozil, lahko uporabljajo tudi v prenosnikih moči komer-
Dexron®-IIE ali III Mercon® Allison C-4
cije, ki so jih predpisovale, že dolgo presežene. Rezultat tega je veliko število ATF olj. En razlog za to so tudi visoki stroški, ki so povezani s spremembo na tržišču (stroški tiskanja nalepk, plačilo licenc, kjer je to potrebno, itd.). Pomembno vlogo pri tem igra tudi uporaba ATF olj v
Dexron®-IID
Nadaljnji trendi razvoja vozil
Ford tip F
Tekočine za servo volane
Slika 3: Struktura prodaje ATF olj
cialnih vozil, ročnih menjalnikih, servo volanih in veliko drugih področjih v industriji. Glede na raziskavo trga<1) je po avtorjevi oceni razdelitev uporabe ATF tekočin po posameznih področjih taka, kot jo prikazuje slika 2.
Na trgu ZDA, pa tudi drugod po svetu, so najpomembnejše odobritve nekaterih proizvajalcev. Med te gotovo spadajo: General Motors Corporation, Ford Motor Company in Allison Transmission Division (del GM). Pomembne so tudi odobritve nekaterih evropskih proizvajalcev (npr. Mercedes Benz). Večina, med katerimi so tudi vsi japonski proizvajalci vozil, nima svojih specifikacij in odobritev za ATF olja. Ti jih po svoji servisni mreži ponujajo pod svojimi blagovnimi znamkami. Ustreznost več specifikacijam naenkrat seveda zmanjšuje število proizvodov na zalogi in tveganje uporabe neustreznega olja. Specifikacije za ATF se razvijajo kot odgovor na spremembe pri tehnologiji prenosnikov moči, veliko pa na njihov razvoj vplivajo tudi informacije, ki so posledica izkušenj pri uporabi teh olj. Spremembe pri specifikacijah so lahko v obliki strožjih kriterijev pri obstoječih testih, lahko pa se vpeljujejo popolnoma novi testi.
Zelo zanimiva je stopnja sprememb na trgu v zadnjih sedmih letih. Stare ATF tehnologije tako še vedno ostajajo na trgu, čeprav so specifika-
drugih strojnih napravah in ne samo v avtomatskih prenosnikih. V nekaterih primerih pa se starejše formulacije ATF celo bolje obnesejo. Na sliki 3 je prikazana struktura prodaje v ZDA po različnih specifikacijah.
Glede na majhen delež ATF olj v celotni paleti maziv je jasno, da je približno enak delež tudi pri sredstvih za njihovo propagando. To dejstvo omejuje predstavitev zmogljivosti proizvoda na enostavno navajanje odobritev, ki jih posamezen proizvod izpolnjuje. To seveda otežkoča razločevanje zmogljivosti posameznih konkurenčnih proizvodov. Tehnična zapletenost in splošno slabo poznavanje delovanja prenosnikov moči to še dodatno otežuje. Tako golo opisovanje določenih ATF olj tako tudi ne razkriva velikega napredka, ki je bil narejen pri baznih oljih, kot tudi pri uporabljenih dodatkih.
Evropski trg
Na evropskem tržišču ATF olj je stanje nekoliko drugačno. Seznam odobritev je samo osnova. Bolj pa so poudarjene nekatere lastnosti olj, kot so predvsem odlična zaščita proti visokim temperaturam, zaščita proti obrabi ipd. Tudi sama sestava uporabnikov ATF olj v Evropi se razlikuje od tistih v ZDA. V Evropi predstavljajo dve tretjini servisnih polnitev ATF olj komercialna vozila'21.
Da bi povečali zmogljivost vozil, izboljšali njihovo kakovost in s tem zadovoljili kupce, nova vozila in prenosnike moči nenehno razvijajo in izboljšujejo. S tem se seveda postavljajo nove zahteve tudi proizvajalcem ATF olj.
Eden najpomembnejših ciljev oz. izzivov pri razvoju novih vozil danes je zmanjšanje porabe goriva. Ena od rešitev pri tem je uporaba elektronskega nadzora delovanja celotnega sklopa motorja in prenosa moči. Z zamenjavo mehanskih komponent z elektronskimi lahko proizvajalci izboljšajo zmogljivosti vozila v širokem območju zunanjih pogojev, povečajo izkoristek energije in prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja okolja (manjša poraba goriva)'31.
Da bi zmanjšali porabo goriva, načrtujejo vedno bolj aerodinamične oblike avtomobilskih karoserij. Poleg tega postaja prostor za motor zaradi vgrajevanja raznih naprav, ki naj bi prispevale k ugodnejši ekološki naravnanosti motorja, vedno bolj natrpan. Vpliv teh sprememb je zmanjšan pretok zraka skozi motorni prostor, posledica tega pa so višje temperature menjalnika. Po drugi strani, pa že sami konstruktorji motorjev te konstruirajo tako, da so temperature v motorjih višje, saj s tem dosežejo ekološko ugodnejše rezultate. Rezultat vsega tega so občutno višje temperaturne zahteve na oljih za prenosnike moči.
Naloge, ki jih izpolnjujejo ATF tekočine
Konstrukcijske spremembe vozil in prenosnikov moči so bistveno vplivale na vrsto nalog, ki jih mora izpolnjevati ATF olje.
Prenosniki moči, ki imajo elektronsko kontrolo, imajo manjše odprtine pri ventilih. Ker se mora olje skozi te majhne odprtine dobro pretakati tudi. pri zagonu v hladnem vremenu, mora imeti ustrezno nizko viskoznost pri nizkih temperaturah. Brez izboljšanega indeksa viskoznosti, ki zagotavlja dober pretok tekočine pri nizkih temperaturah, in obenem ustreznega mazanja sklopke pri visokih temperaturah lahko prihaja do nepravilnega delovanja in resnih poškodb menjalnika. ATF olje, tudi ob vedno višjih temperaturah obratovanja, ne sme bistveno spremeniti svojih uporabnih lastnosti, saj opravlja celo vrsto pomembnih nalog za pravilno delova-
Uporaba ATF v drugih napravah
nje menjalnika - prenaša moč od motorja na pogonska kolesa, deluje kot hidravlični medij pri regulacijskih ventilih, zagotavlja ustrezno trenje pri sklopki, maže zobnike, ležaje in vodila, preprečuje penjenje in korozijo komponent, zagotavlja dobro tesnjenje in prenos toplote s tornih površin. V kolikor pride zaradi previ-
prestavljanje, se skozi celo življenjsko dobo olja ne smejo spreminjati. Zadnje specifikacije ATF olj GM Dexron(-lll(4) in Ford Mercon( (5) vsebujejo zahteve, ki v kar največji meri odražajo najnovejše trende in zahteve proizvajalcev tovrstnih naprav.
Tržišče
temperaturah, pa tudi stabilnost delovanja skozi celo dobo uporabe. Uporabniki, ki vozijo v težjih pogojih (velike obremenitve, pretežno mestna vožnja, vroče klimatske razmere itd.), naj bi skrajšali rok menjave tekočine. Tako lahko bistveno podaljšajo življenjsko dobo prenosnika moči.
V zadnjem času so vedno pogostejši avtomatski menjalniki z drsečo sklopko pretvornika vrtilnega momenta (CSTCC menjalniki), ki omogočajo modulirano zaporo pretvornika že pri zelo majhnih hitrostih (- 25km/h). Če ATF olje in torni materiali niso ustrezno izbrani, pride pri vklapljanju sklopke pretvornika vrtilnega momenta do vibracij oz. sunkovitega zdrsa-vanja. Voznik čuti to, kot da bi vozil po grbinah, čeprav je cesta popolnoma gladka. S časom se problem povečuje in je vozilo potrebno servisnega popravila. Ker zadnje specifikacije ne vključujejo zahtev po preprečevanju tega pojava sunkovitega zdrsavanja, se trudijo proizvajalci razviti ATF olja, ki bi popravila oz. odpravila take težave.
Glede na to, da postajajo vozila in prenosniki moči tehnično vedno bolj zapleteni, se vse bolj potrjuje
dejstvo, da predstavljajo maziva v vozilu funkcionalni del konstrukcije vozila. Med
celo nasprotujoče.
mazivi pa so ATF tekočine tehnološko najbolj kompleksne, saj morajo izpolnjevati celo vrsto nalog, ki so si v nekaterih zahtevah
šokih temperatur do razgradnje olja, morajo nastali oksidacijski produkti ostati suspendirani v tekočini in se ne smejo usedati na površine, saj zaradi majhnih toleranc lahko onemogočijo pretok skozi ventile. Povečana viskoznost olja, zaradi suspendiranih delcev, pa seveda poveča možnost napačnega delovanja prenosnika.
Daljša življenjska doba avtomobila postavlja dodatne zahteve za kakovost ATF olj. Ne sme priti do prevelike obrabe zobnikov, vodil in ležajev, pa tudi torne lastnosti prenosa moči, ki so potrebne za pravilno
Kljub temu, da je avtomatski menjalnik eden najdražjih delov vozila in za katerega popravilo danes plačamo povprečno 150.000 SIT, mu mnogi uporabniki posvečajo premalo pozornosti pri vzdrževanju. Poleg tega, da je potrebna redna menjava ATF tekočine, je seveda najbolj pomembno, da so uporabljena ATF olja kakovostna, saj le tako lahko zagotovimo pravilno delovanje prenosnika moči.
ATF oljem, ki ustrezajo najnovejšim specifikacijam, so pomembno izboljšali nizkotemperaturne lastnosti, odpornost proti razgradnji pri visokih
Medtem ko nekatere raziskave (slika 2) kažejo, da v drugih napravah uporabijo 11 % vseh prodanih količin ATF olj, pa nekaj prodajalcev maziv trdi, da je take uporabe skoraj 50 %. Glavni del prevzamejo pri tem hidravlične naprave in vijačni kompresorji. Pri teh napravah lastnosti ATF olj ponujajo veliko možnost dokazovanja svojih sposobnosti. Nekateri proizvajalci so se odločili za uporabo ATF olj v svojih napravah prav zaradi visokih zmogljivosti, ki jih ta olja imajo. Ob dobrih mazalnih lastnostih imajo ATF tekočine odlične nizkotemperaturne lastnosti. To lahko
izkoristimo pri nekaterih hidravličnih napravah, ki morajo delovati pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Tako kot pri prenosnikih moči, pa je tudi pri hidravliki zelo pomembna odpornost proti razgradnji pri visokih temperaturah, kar je seveda tudi ena od odlik ATF olj. Še ena od lastnosti, ki jih s pridom uporabimo v hidravličnih napravah, je odpornost proti penjenju. Hidravlične naprave so zelo
občutljive na pojav penjenja, saj stisljivost zračnih mehurčkov povzroči nepravilno delovanje hidravličnega sistema, poleg tega pa pride ob razpadu zračnega mehurčka do pretrganja mazalnega filma in s tem do večje obrabe hidravlične črpalke. Vse naštete lastnosti so pomembne tudi pri uporabi olja v vijačnih kompresorjih in seveda tudi v drugih napravah.
ATF matic DX III je visokokakovostno olje za avtomatske menjalnike osebnih in tovornih vozil. Izdelano je po najsodobnejši tehnologiji, izbrana kombinacija visokorafiniranega baznega olja in dodatkov pa zagotavljajo brezhibno delovanje in vsestransko zaščito sistemov in sklopov, v katerih se to olje uporablja. Uporabljamo ga lahko tudi v vseh drugih strojih in napravah, kjer je predpisana uporaba tovrstnega olja. Primerno je tudi za hidravlične sisteme z vgrajenimi Vickers in Denison (HF-0) črpalkami, kot tudi za hidravlične volane vozil, kjer je predpisano olje tipa Dexron II ali III.
ATF matic DX III izpolnjuje naslednje mednarodne specifikacije in zahteve:
General Motors Dexron III F-30174 (in Dexron II )E Allison C4-17931493 Ford Mercon M 940127 (M2C-138CJ, M2C-166H in M2C-194A;
CD4E (Ford Mondeo)
Caterpillar TO-2
Denison HF-OASTM D 2822 Podrobnejše informacije o olju ATF matic DX III je mogoče dobiti v tehnični službi Petrola.
Zaključek
Izkazalo se je, da so možnosti uporabe ATF olj, zaradi svojih zmogljivosti, veliko širše, kot je kazalo ob začetku razvoja. Danes ponujajo možnost razvoja novih konstrukcijskih rešitev, te pa seveda terjajo tudi nadaljnji razvoj ATF olj. V kolikor se bodo izkoristile vse možnosti, ki jih ponuja trg maziv, je pričakovati, da se bo povpraševanje po ATF oljih prav gotovo še povečalo.
Literatura:
1.	Kline: »Non Transmission Applicati-
Petrol ATF matic DX III
Petrol je pred kratkim asorti-man svojih proizvodov razširil z novim oljem za avtomatske menjalnike ATF matic DX III.
Gre za ATF olje, izdelano v skladu z najnovejšimi zahtevami pomembnejših svetovnih specifikacij s tega področja.
ons for Automatic Transmission Fluids in the United
States«,
October 29, 1990
2. R. Fevvkes and R.G.
Copes: »ATFs Contribution to The Design of Future Automatic Transmissions« CEC May 1993, CEC/93/TL 05
3. Povvertrain Quarterly: »Electronics Take Control«, General Motors Povvertrain Group, Spring 1994
4. General Motors Corp.: »DEXRON-lll Automatic Transmission Fluid Specifi-cation GM-6297M«
First Edition, 1993
5. Ford Motor Company: »A Specification for MERCON Automatic Transmission Fluid«, 1992
Po reviji »Petroleum and Coal«, Vol. 38, No. 2 / Jager Boris
3 ''858852 000872
/
vprašanj. Problem je v tem, da je podjetje tako razpršeno in vprašanja bomo najbrž najlažje rešili, če bomo imeli v našem časopisu stalno rubriko, v kateri bi našla mesto tudi vprašanja, lahko anonimna, vendar resna. Časopis pride na vsako enoto in ljudje ga berejo, zato bodo tukaj morda najbolj čutili, da imajo stik.
Kako vidite prihodnost sveta delavcev, recimo v naslednjih 3, 5 letih?
Veliko bo odvisno od naše pobude, pa od tega, ali bo naša zakonodaja zdržala. Združenje delodajalcev močno pritiska, pravijo, da je zakonodaja preveč na strani delojemalcev. Verjetno bodo zahtevali, da se raven, obseg pravic zmanjša.
Sam menim, da je tisto, kar zakon daje, potrebno izkoristiti, uveljaviti.
Ne vem, zakaj bi se odrekli nečemu, kar nam pripada
Delo je vsekakor povsem novo. Kje boste v | prihodnje dobivali nasvete in pomoč?
Sodelujemo s študijskim centrom za industrijsko demokracijo in mislim, da bomo tudi v prihodnje, saj nam nudijo pomoč na področju izobraževanja in svetovanja in ta strokovna pomoč bo na voljo vsem članom sveta delavcev. Pogosto gre za vprašanja iz pravne stroke in ne bi bilo dopustno, da bi bila raven participacije v podjetju omejena z ravnijo znanja ali neznanja predsednika. Zato menim, da mora biti izobraževanje omogočeno vsem članom. V okviru centra smo že oblikovali Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij, na posvetih si izmenjujejo informacije in s tem dobimo približno orientacijo, kje smo oziroma kaj smo že naredili, česa še ne, pa tudi kaj smo naredili narobe. To združenje je nekakšen kompas, ki nas usmerja, da ne bi pluli po povsem svoji poti. Izšla je že druga številka časopisa Industrijska demokracija, pod naslovom pa je zapisano Naš cilj je podjetje, v katerem bodo vsi zaposleni razmišljali o lastnini. Torej imajo lastniki, uprava in delavci skupen cilj, to je USPEŠNO PODJETJE, v katerem lastniki uresničujejo svoje interese v zvezi z lastništvom, zaposleni pa svoje interese v zvezi z delom.
J. K.
O delu sveta delavcev
Po prvem delovnem sestanku
Svet se je po ustanovni seji tokrat prvič sestal na delovnem sestanku, osrednjo pozornost pa je namenil izobraževanju članov o vsebini in pripravi dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Dnevni red seje je bil namenjen predvsem obveščanju sveta o vprašanjih, ki so opredeljena že v samem zakonu in se nanašajo na oceno poslovanja in smernice plana.
To oceno ste lahko
plač, je pokazala razprava ob koncu seje, ko so tako člani kakor predsednik sindikata delavcev opozorili na anomalije sedanjega sistema za n izračunavanje vrednosti točke. Čeprav so plače
%
S
-4, ^ \	1&	.	'•%
februar 19
razm«ll"'>ko,'aS’
z.apoS
katerem
ttv/ivv
”	fi	druženje	2
OOAVCEJ
•Jaštvozapo*
lenih
klavskega
<5!'£££**
in vse, kar je povezano s podjetniško kolektivno pogodbo, v domeni sindikata, je predsednik sveta Andrej Gerjevič le dovolil to razpravo, kajti v praksi se največkrat dogaja, da delavci nimajo nobene možnosti za izražanje svojega mnenja, kaj šele, da bi opozorili na morebitne
nepravilnosti, ki
cetovi«}*6 scz
,X VSEBINE
ParfeipacVjS^0d*'0Vn°
Delavski d*jjjjj0r ijela
Beremo
Vproioma-o^ovo-
1AVN^5a032
prebrali že v prejšnji številki, zato je tokrat ne ponavljam. Informacija o reorganizaciji podjetja pa je bila še precej splošna in skromna, brez konkretnih rešitev. Svet je še imenoval komisijo za pripravo osnutka participacijskega dogovora in potrdil predstavnike delavcev v nadzornem svetu, ki so bili predlagani že na prvi seji. Da je na terenu najbolj prisotno vprašanje
se v tolikšnem obsegu najrazličnejših opravil prav lahko pojavijo. Postavljeno je bilo vprašanje o kriterijih za ocenjevanje uspešnosti pri obračunu plač in po seji posredovano upravi podjetja ter zahteva po čim prejšnji pripravi predlogi podjetniške kolektivne pogodbe, da bi se lahko začela pogajanja med sindikatom kot predstavnikom delavcev in upravo kot delodajalcem. Člani sveta so prejeli še predlog poslovnika o delu sveta, o čemer bodo odločali na prihodnji seji.
Povezovanje	s
Svet delavcev Petrola je vključen v združenje svetov slovenskih podjetij, ki deluje v sklopu študijskega centra za industrijsko demokracijo -Studia Participatis iz Kranja. Združenje je na drugem posvetu v januarju razpravljalo o možnostih za hitrejše uveljavljanje sistema finančne participacije zaposlenih tudi v naših podjetjih po vzoru naprednih podjetij v svetu. Ker je bilo na tem posvetu kar nekaj zanimivih ugotovitev, jih povzemam iz časopisa Industrijska demokracija štev. 2, februar 1997.
Udeležba zaposlenih v dobičku podjetja je tako kakor celoten splet vprašanj o sodelovanju delavcev pri upravljanju še zelo nedodelana kategorija sodobnega managementa. Tudi zakonodaja je zelo nedorečena, saj tega niti izrecno ne navaja niti ne prepoveduje, je pa za to dana možnost. Udeležba zaposlenih v dobičku podjetja nima nobene povezave s plačnim sistemom, ki ga ureja kolektivna pogodba, čeprav ima tudi udeležba v dobičku izrazito motivacijsko vlogo in povečuje interes zaposlenih za doseganje poslovnih rezultatov, kar kažejo izkušnje razvitih tržnih ekonomij. Temeljni obliki finančne udeležbe sta udeležba zaposlenih v dobičku (profit sharing) in udeležba zaposlenih v prihranku pri stroških (gain sharing). Glede uresničevanja te kategorije udeležbe zaposlenih sta se v svetu uveljavila predvsem naslednja 2 sistema: gotovinski sistem (cash based profit sharing) in delniški sistem (share based profit sharing). V okviru teh 2 sistemov sta možna še 2 podsistema: sistem takojšnjega izplačila in sistem zadržanega izplačila (obliko-
vanje posebnih skladov znotraj in zunaj podjetja). Naš zakon o gospodarskih družbah omenja »udeležbo delavcev v dobičku, ki jim jo družba zagotavlja« v določbah 318., 320. in 331. člena, kar pomeni, da vsa potrebna pravna podlaga za uvajanje finančne udeležbe zaposlenih obstaja tudi v našem sistemu. Treba je le opredeliti to možnost v statutu posamezne družbe na podlagi določbe zakona o gospodarskih družbah. Žal nekateri managerji poznajo iz tega konteksta le določbo, ki posebej omogoča udeležbo v dobičku članom uprave in so jo vnesli v svoje statute. Zaradi nepoznavanja pravega poslovnega bistva udeležbe v dobičku (finančne participacije) in zaradi odpora nekaterih zunanjih lastnikov (predvsem institucionalnih skladov) proti čemurkoli, kar bi posegalo v njihov dobiček, čeprav gre v bistvu za dolgoročno naložbo, bo združenje svetov delavcev začelo z načrtnimi aktivnostmi na vseh ravneh (od državne do podjetniške) za hitrejšo uveljavitev tudi te kategorije v naši praksi. Prve usmeritve za delo so že sprejete.
Časopis Industrijska demokracija prejemajo vsi člani sveta in predsedniki sindikatov kot delovni pripomoček in za hitrejše spoznavanje novosti, ki jih prinaša sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij in nenazadnje za izmenjavo mnenj in posnemanje dobrih, že preverjenih odločitev pri opredeljevanju konkretnega dela sveta delavcev v praksi. Druga številka je namenjena problematiki instituta delavskega direktorja v naši teoriji in praksi. Zanimivo branje.
B. Pečko
Vi sprašujete -mi odgovarjamo
Kdaj smem prodati delnico, da bom še dobil dividendo?
Dividendo bodo izplačali vsem, ki bodo 25. marca vpisani v KDD kot lastniki delnic.
Zakaj je cena delnic z oznako B, C, G različna?
Delnice z oznako B so iz notranje
razdelitve in dve leti niso prenosljive. Delnice z oznako C in G bi morale sicer imeti enako ceno, vendar so odkupovalci pri delnicah z oznako C previdni, ker se bojijo, da so zastavljene.
Kolikšna je dejanska vrednost delnic? Vrednost delnic je odvisna od prodaje in povpraševanja. Če je zanimanje zanjo večje, je cena višja in obratno. In če veliko lastnikov prodaja določeno delnico, njena cena tudi pade.
Osnovno vodilo dobrega trgovca je zadovoljstvo kupca. Tudi v Petrolu je tako. Kot dobri in hkrati vodilni trgovci na področju, ki diši po nafti, smo usposabljanje prodajnega kadra vedno uvrščali med prednostne naloge. Pravno sistemske spremembe, lastninjenje in spremenjene tržne razmere gospodarjenja so zahtevale tudi spremenjen način razmišljanja, obnašanja in vodenja. Izobraževanje in uspodabljanje prodajnega kadra ni moglo več po utečenih tirnicah, in tudi k nam je pljusknil val metod dela, ki so se v tujini že uveljavile, ko udeleženci izobraževalnega procesa niso le poslušalci, ampak so aktivno vključeni v praktične prikaze določenih situacij ter z izvrševanjem individualnih in skupinskih nalog do neke mere tudi soustvarjajo celoten program. Dobra 3 leta bo že od tedaj, ko se je direktor Organizacije trgovine Igor Mravlja udeležil ene od novih oblik usposabljanja (delavnice) za uspešno prodajo in takoj spoznal, da bi tako znanje potrebovali vsi, ki so v Petrolu kakorkoli povezani s prodajo. Še pred 2 letoma so take delavnice v celoti izpeljale zunanje ustanove, lani pa je zaživel lasten Petrolov program za usposabljanje delavcev s področja prodaje. Poleg tega so za delavce na bencinskih servisih organizirani še uvajalni seminarji, menjalniško poslovanje, prekvalifikacija in skrajšan program jezikovnega izobraževanja. Na splošno pomeni leto 1996 pravi mejnik v izobraževanju in usposabljanju, saj je bil prvič oblikovan skupni program po strokovnih področjih in ciljnih skupinah, v proces izobraževanja pa je bil vključen vsak tretji petrolovec. Dobršen del nastaja tudi po zaslugi programa za celovito obvladovanje kakovosti, ki še vedno intenzivno poteka, levji delež pa vendarle ostaja v domeni prodaje.
Pri vsebinski zasnovi izobraževalnega programa za področje prodaje so sodelovali naši strokovnjaki, dolgoletni petrolovci z bogatimi izkušnjami iz organizacije trgovine, komerciale, informatike, požarne varnosti in varstva pri delu, ki so hkrati tudi predavatelji. Za organizacijski del je zadolžen oddelek za izobraževanje v kadrovskem sektorju, za ustrezne delovne pogoje pa poskrbijo v hotelu Špik, kjer se odvija večji del poslovnih in razvedrilnih dogodkov, povezanih s Petrolom.
Nadaljevanje na str. 15
Z novim znanje kos spremembam
Med udeleženci delavnice
Uspešna prodaja na bencinskem servisu
Prve dni februarja si je v Špiku nabiralo znanje 17 petrolovcev iz kranjske, ljubljanske, mariborske in celjske teritorialne enote. Prav v teh dneh sem bila v Špiku zaradi druge delovne obveznosti, a ob pogledu na znane obraze z bencinskih servisov sem kar prisedla. »Pred predavanji ponavadi posedimo tukaj, v dnevnem baru ob kavi ali osvežilni pijači,« je mojo radovednost potešil Alojz
Baraga z Loma, ko sem prvi trenutek tišine premagala z vprašanjem: »Kaj pa vi tukaj?« In že smo bili sredi zanimivega pogovora o pomenu usposabljanja za njihovo delo. Jože Gregor iz Murske Sobote je bil s tako obliko izobraževanja izredno zadovoljen. »Po 25 letih sem prvič na taki delavnici in izvedel sem resnično veliko novega, kar bom lahko že jutri praktično preskusil pri svojem delu na bencinskem servisu,« je poudaril in želel, da to zapišem. »Tudi mi, starejši petrolovci smo šli skozi tečaje za prodajalce, potem so na nas kar nekako pozabili. Spremembe so se pa vrstile. Posodabljanje bencinskih servisov, širitev ponudbe dopolnilnega programa in vedno zahtev-
nejši kupci narekujejo spremembe in tudi nove prodajne veščine,« je
še povedal in tudi nekaj njegovih kolegov je s prikimavanjem kazalo, da se z njim strinjajo. Prav razveseljivo je bilo slišati, da si naši prodajalci želijo novo znanje. Hkrati pridobivajo prijatelje, izmenjujejo izkušnje in mnenja ter se kar mimogrede marsičesa naučijo. Povedali so mi še, da so radi prisluhnili predavanjem, ki so jih snovalci programa označili kot »tehnično znanje«. Poleg novosti o tehničnih napravah, prodajnih
postopkih, informacijski tehnologiji, blagovnih znamkah in urejenosti bencinskega servisa so jih pritegnile tudi psihološke teme. Kar dva dni so odkrivali, kako lahko posameznik pripomore k uspehu bencinskega servisa, kako ustvarjati uspeh Petrola kot celote, kako bolje razumeti kupce in izboljšati komuniciranje z njimi. Spoznavali so, kako oblikovati pozitiven odnos do kupca in tudi sami ugotavljali prednosti pozitivnega mišljenja. Tehnike prodaje so utrjevali s praktičnim delom in prav tu slišijo predavatelji marsikaj novega in nemalokrat prisluhnejo problemom in stiskam, ki pestijo prodajalce ob vedno večjih obremenitvah.
B.	Pečko
Nova knjiga
Bertram
Steiner:	K
To ni čisto običajna monografija o deželi Koroški. Gre za zbirko prav posebnih zgodb, ki jih je avtor slišal od svojih rojakov, jih zabeležil in dodal svojstven literarni pečat. Izjemne fotografije, ki se tematsko navezujejo na zgodbe, pa knjigo naredijo za pravo umetnino.
Steiner je po rodu Korošec, sicer pa je živel in poučeval v Bretanji, kjer so keltske legende in pripovedke še zelo žive. Prav tako je s Koroško: avtor odkriva plast za plastjo v posebnosti dežele kralja Matjaža prek pripovedi vaških posebnežev in umetnikov, ki še danes ustvarjajo na Koroškem. Veliko ljudi je zapustilo to deželo, saj niso zdržali pod težo »ošabnega stoletja«, prekopavanja preteklosti, z nacionalizmom prežetih gostilniških kvant in nagajanja »pobov« (tako avtor imenuje tipične Korošce). Koroška je skozi zgodovino bila v domeni žensk: »Političnega jezika z bevskajočim bahanjem, neresnega prerivanja narodnih skupin, stalnih mimohodov, risanja mej in postavljanja spomenikov, s čimer se dedci izogibajo postati odrasli, so se že davno privadile. Zanje, mogočnice, se od kamene dobe ni nič spremenilo.«
(stran 39) Mistični svet hribov in dolin z vilinskimi bitji, boginjami, Žalik ženami in rituali je prisoten samo še v stvaritvah koroških umetnikov, vsi ostali pa se prvinskosti te dežele bojijo in drugače misleče obsodijo za »krivoverce« (to so »tisti, ki kvarijo zabavo« - »pob potrebuje pozabo, sicer ne more biti tako vesel, kot se od njega pričakuje« - stran 110). Avtor s tem označi vse, ki ne cenijo zakladnice etnološkega blaga in živijo z oploti zamejeno preprosto življenje. Ali drugače: »Koroška je eden od svetov, in vsakdo mora sam zase določiti, ali mu bo segal do bližnje gostilne ali pa prek zemlje in nebesnega oboka.«
(stran 128). V Steinerjevih zgodbah se preteklost staplja s sedanjostjo in sanje z resničnostjo. Če zaradi obremenjenosti z vsakdanjmi problemi ne najdete pravega časa za branje, je na voljo veliko fotografij, ki povedo skoraj vse.	A.	Lovše
Po predavanju pa še kakšno rečemo
Varnost in preprečevanje napadov na bencinske servise kot poslovni strošek
Napadi na bencinske črpalke povzročijo britanski naftni industriji za 50 milijonov funtov škode na leto. Na tisoč zaposlenih na bencinskih črpalkah so štirje napadeni. Ropom in drugim nasilnim kaznivim dejanjem so bolj izpostavljene tiste črpalke, ki so v zasebni lasti in kjer prodajajo tudi alkoholne pijače. Rope je sicer težko predvideti, vendar so bencinske črpalke, ki so jih v preteklosti že oropali, kar trikrat bolj izpostavljene ropom kakor črpalke, ki še niso bile oropane. Med storilci kaznivih dejanj na bencinskih črpalkah je kar petina mladoletnih, četrtina od teh pa je mlajša od 14 let. Glede na vse večjo priljubljenost bencinskih črpalk med roparji ni presenetljivo, da naftna industrija več vlaga tudi v varnost bencinskih črpalk. Tako je za varnostno opremo odrinila 106 funtov, za zavarovanje denarja pa kar 922 funtov na milijon funtov izkupička. Delavce pa poskušajo z raznimi metodami izobraževanja pripraviti na srečanje z roparjem, pa tudi z najrazličnejšimi goljufi, ki poskušajo plačevati s ponarejenimi in ukradenimi plačilnimi karticami ter čeki.
Stane TRATAR
Sintalovo budno oko vse zabeleži
Kako je v Sloveniji, kako v našem podjetju?
Slabe gospodarske razmere, konfliktnost interesov in premalo denarja, ne le za preživetje, temveč tudi za preventivne ukrepe, tudi pri nas odpirajo vprašanje varnosti kot poslovnega stroška. Kazniva dejanja s premoženjskim motivom so čedalje pogostejša, storilci bolj drzni in nasilni.
Take družbene razmere in sodobno pojmovanje varnosti tudi v naše podjetje vnaša nov val varnostne filozofije, ki temelji na pravočasnem preprečevanju škodljivih pojavov.
sESTl
Kamera spremlja tudi dogajanje ob blagajni
Velja prepričanje, da moramo ustvarjati pogoje, v katerih se bodo zmanjšale priložnosti za škodljive pojave (video nadzor, alarmna vrata...), hkrati pa odpravljati njihove posledice, še preden nastanejo. Če škodljivega pojava zaradi preventivne dejavnosti ni, še ni rečeno, da varnost preveč, ali nič ne stane. Ima svojo ceno, vendar jo težko postavimo, saj ne vemo, kakšen škodljiv pojav smo preprečili. Za varnost lahko porabimo veliko denarja (v razvitem svetu je merilo za investiranje v varnost 3-odstotni letni dobiček), pa škodljivega pojava kljub temu nismo preprečili, ali pa nič ne vložimo, a škodljivega pojava sploh ne bo. Varnostno preventivni ukrepi so uspešni takrat, kadar je razlika vsote stroškov in vsote izgub zaradi škodljivih pojavov minimalna. Visoka stopnja varnosti pomeni visoke stroške in visoko varnostno zavest, če varnosti ni, pa morebitne nevzdržne izgube.
In v teritorialni enoti Ljubljana?
V TOE Ljubljana smo varnosti vedno posvečali veliko pozornosti. V času družbene samozaščite s pomočjo upokojenih delavcev organov za notranje zadeve in Varnosti. S sistemskim in organiziranim pristopom do varovanja oseb in premoženja pa smo na naših bencinskih servisih začeli spomladi 1991. Takrat smo varnostne naloge zaupali podjetju za varovanje Sintal. Začeli smo s fizičnim in tehničnim varovanjem bencinskih servisov. Zakonodaja s tega področja je bila še slabo razvita. Šele z osamosvojitvijo
Slovenije in ustanovitvijo zbornice RS za zasebno varovanje so bili sprejeti prvi zakoni in predpisi s tega področja. V naslednjih letih smo razvili in posodobili sistem varovanja proti vlomu in ropu na bencinskih servisih, prevoz in spremstvo vrednostnih papirjev, servisiranje gasilnih aparatov in protipožarni sistem, v zadnjem obdobju pa tudi sistem video nadzora za preprečevanje kraj in varovanje pred ropi s prenosom slike v dežurni center s takojšnjo intervencijo. In koliko smo zapravili? V letu 1996 0,36 odstotka od celotnega izkupička ali 3600 tolarjev na milijon tolarjev izkupička.
Video naprave stalno beležijo dogajanje
Čeprav je gorivo v Sloveniji razmeroma poceni, je nekaterim voznikom strošek zanj odveč, in preprosto odpeljejo z bencinskega servisa, ne da bi plačali. Zaradi naraščanja števila pobegov smo se odločili, da bomo razvili sistem video nadzora, s katerim naj bi to preprečili. Pozorni kupci lahko na naših servisih opazijo napis, ki opozarja, da je objekt varovan z video sistemom za nadzor. V zadnjih 3 mesecih lani smo na 5 bencinskih servisih ugotovili približno 100 pobegov. Njihovo število pada, ker se vse več kupcev zaveda, da video sistem stalno deluje. Dogajanje na varovanem objektu namreč 24 ur na dan spremljajo najmanj 4 video kamere. Nameščene so tako, da omogočajo splošen pregled nad varovanim območjem in nad plačevanjem pri blagajni. Zgodi se, da nekdo sicer
pregon na predlog oškodovanega bencinskega servisa. Ugotavljamo, da je video nadzor učinkovit, saj se je v zadnjem obdobju večje število pobeglih voznikov vrnilo in
poravnalo
neplačane
račune.
Brez skrbi, takoj se bo spet posvetil monitorju	Pričakujemo,
plača tisto, kar je kupil v prodajnem prostoru, »pozabi« pa na gorivo.
Ena od kamer podrobneje zaznava avtomobile, ki odpeljejo s servisa.
Če voznik pobegne, zaposleni na servisu sporočijo Sintalovim varnost-
nikom čas, ko se je to zgodilo, ti pa si na posnetku ogledajo ravnanje pobeglega, tip vozila in registrsko tablico. Skupaj sestavijo zapisnik o pobegu in ga opremijo s posnetki, ter ga predložijo policiji, ki identificira pobeglega.
Na podlagi tega uvede kazenski
da bo v prihodnje še manj pobegov (nameravamo tudi zaračunavati stroške za iskanje, ki niso majhni!). Ljubljančani video nadzor na bencinskih servisih že poznajo, kar potrjuje podatek, da je več kakor polovica pobeglih voznikov iz drugih krajev Slovenije, pa tudi tujci so med njimi. Kako pomembna je višja raven varnostnega pristopa in da je varnost bencinskega servisa širšega pomena, se nam je takoj - in še posebej obrestovalo poleti 1991, ko so se na servisih na Celjskem, v Trebnjem in hrvaški Rupi zgodili kruti ropi z umori (storilec se je ustavil na več bencinskih servisih TOE Ljubljana). Tudi med slovensko osamosvojitveno vojno ter takoj po njej nam je višja raven varnosti močno koristila. Po šestih letih sodelovanja smo s storitvami podjetja za varovanje Sintal zadovoljni in bomo z njim nadaljevali. Seveda pa tudi brez uspešnega sodelovanja s policijo ne bo šlo! Naslednji korak, ki ga bomo morali narediti, je, da bomo spremenili poslovni odnos z zavarovalnico (znižanje in popusti pri zavarovanju opisanih rizikov škodljivih pojavov!).
Naš dobavitelj je dobil certifikat
ISO 9001
Od sredine februarja se podjetje Kirni lahko pohvali s certifikatom ISO 9001. Smisel standardov iz družine ISO 9000 je v odgovornosti, ki je razdeljena med dejavniki v proizvodnem in poslovnem procesu. ISO 9001 dobijo podjetja in dejavnosti, katerih izdelki in celotni poslovni proces ustrezajo
strogim merilom, ki veljajo v razvitem svetu. Družinskemu podjetju Kirni pa pomeni tudi preglednost, doslednost, natančnost, jasno organizacijo, nedvoumno in ustrezno opredeljene odgovornosti in pristojnosti, motivacijo zaposlenih, povečanje učinkovitosti in zniževanje stroškov.
Solastnik in direktor Kimija Ivo Imperl prevzema priznanje	Petrol	budno	spremlja	delo	svojih	dobaviteljev
Ljubljana, marec 1997
Petrolov inovacijski sistem
Naši sodelavci razmišljajo o
izboljševanju
V Petrolu smo decembra lani uvedli nov inovacijski sistem, ki je v skladu s standardi ISO 9001. Predlagali so ga v sektorju tehnične službe in kontrole kakovosti, njegovo uvedbo pa vodi Matjaž Janežič. Za izvajanje procesa je odgovoren Igor Rogelj iz sektorja za razvoj in strateško planiranje (SRSP). Zaposleni lahko inovacijo predlagajo SRSP na podlagi izpolnjenega obrazca, ki ga dobijo pri Igorju Roglju.
V sektorju za razvoj in strateško planiranje sestavimo projektni team, ki prispelo inovacijo klasificira in po potrebi dopolni. Sestavljajo ga sodelavci iz SRSP oziroma drugi člani s strokovnega področja inovacije, ki skupaj z njenim avtorjem zamisel natančno preučijo in izdelajo načrt za njeno izvedbo. Dopolnjeno zamisel predstavijo komisiji za inovacije, ki jo na pobudo SRSP sestavljajo sodelavci s strokovnega področja inovacije. Komisija osnutek oceni in če je potrebno, predlaga spremembe poslovnega načrta.
Če je inovacija zanimiva in predstavlja izboljšanje poslovanja oziroma izboljšanje Petrolovega finančnega rezultata,
§
'O t*
		Neuporabne
	—	inovacije
		L, j-rr^T-
\\ F
Nezrele
inovacije
Komisija za inovacije
Vodstvo podjetja
Tim za izvedbo inovacije
komisija skupaj z avtorjem inovacije zamisel na podlagi poslovnega načrta predstavi vodstvu, ki ima končno besedo. Ko je izvedba inovacije zaključena in njeni rezultati znani, odgovorni za inovacijski sistem zahteva poročilo o izvedbi poslovnega načrta ter skliče komisijo za nagrade. Komisija obravnava in nagrajuje vsako inovacijo posebej, na koncu leta pa podeli nagrado »Petrolov inovator leta«. Od uvedbe novega inovacijskega sistema smo prejeli že tri inovacije. Prvo je predlagal Marjan Vrankar iz OE Vzdrževanje in v njej predstavlja dušilec valovanja v rezervoarjih na bencinskih servisih. Med polnjenjem rezervoarjev je zaradi mešanja usedlin in goriva bencinski servis zaprt. Predlagani dušilec naj bi preprečil valovanje do te mere, da bi bencinski servisi med polnjenjem rezervoarjev lahko nemoteno poslovali in kupci ne bi odhajali na druge servise. Trenutno obravnava inovacijo komisija, ki si je januarja ogledala polnjenje rezervoarjev z vdelanim dušilcem valovanja in opravila merjenje z odvzemom vzorcev goriva med polnjenjem. Analiza vzorcev v Petrolovem laboratoriju je pokazala, da se usedline ne mešajo z gorivom. Da bi zagotovili spoštovanje standardov o kvaliteti motornih goriv pri uporabi dušilca in zadostili predpisom o požarni varnosti, bomo dokončno merjenje opravili nekje sredi marca. Rezultate bomo natančno preučili, vzorce za merjenje analizirali v Petrolovem laboratoriju v Zalogu ter na podlagi pozitivnih rezultatov pripravili predlog za uvedbo dušilcev valovanja na bencinskih servisih, ki so najbolj izpostavljeni konkurenci. O uvedbi inovacije bo dokončno odločalo vodstvo Petrola.
Kreiranje in posredovanje inovacij (vsi zaposleni)
Statistična obdelava podatkov po vsebini in statusu inovacije (STSKK-SZK)
Zbiranje, arhiviranje in obdelava inovacij (SRSP in projektni timi)
Odločitev
(Vodstvo in komisija za inovacije)
Komisija za nagrade
Kontmuirana finančna in/ali
materialna motivacja
Izvedba (izvedbeni timi)
Ocenjevanje (Vodstveni delavci in strokovnjaki podjetja)
Gen. direktor ali
ožje vodstvo
Kadrovska
služba
Nagrajevanje (Generalni direktor in kadrovska služba)
T
aktivnosti
informacije
nagrajevanje
O inovaciji govorimo takrat, ko je ideja za izboljšanje procesa, storitve ali proizvoda izdelana do te mere, da je razviden okvirni postopek za njeno izvedbo in so vidni približni končni cilji. Inovacija mora biti zapisana, njen avtor pa jo mora podpisati.
Drugi dve inovaciji je predlagal Gorazd Renko iz OE Komerciala. Njegovi zamisli nista klasični inovaciji, temveč dajeta možnost za izboljšanje poslovanja. Komisije še nismo sklicali, ker sta predloga še v fazi klasifikacije. Prvi se nanaša na povezavo Petrolove plačilne kartice s člansko kartico AMZS.
Druga zamisel predlaga uvedbo brezplačne telefonske linije (080) za Petrolove kupce, po kateri bi posredovali informacije o Petrolovi ponudbi na vseh naših prodajnih mestih.
I. Rogelj
Prihodnjič: Organizacijski predpis za celoten proces
* * #
Tri področj uspešnosti
V prejšnji številki smo povabili bralce, naj poiščejo svoje mesto v enem od obeh predstavljenih nogometnih moštev, tokrat si pri Clausu Moellerju sposojamo razmišljanje o treh področjih uspešnosti v podjetju.
V nogometu je pomembno mobilizirati energijo vseh igralcev za doseganje zadetkov in obrambo lastnih vrat. V podjetju pa je pomembno mobilizirati energijo vseh zaposlenih za razvijanje podjetja in njegovega moštva na treh ključnih področjih uspešnosti v podjetju.
Produktivnost
Odnosi
Kakovost
Moeller imenuje ta področja »evergreene« podjetja, saj nikoli ne zastarajo. Če bi vprašali delničarje, bi verjetno odgovorili z »vselej« na naslednja vprašanja:
* Kako dolgo boste zainteresirani za zagotavljanje produktivnosti, učinkovitosti in profitabilnosti na vseh ravneh svojega podjetja?
* Kako dolgo boste zainteresirani za dobre notranje in zunanje odnose v podjetju ter za to, da vsak deluje po svojih najboljših močeh?
* Kako dolgo boste zainteresirani za kakovost izdelkov in storitev svojega podjetja ter za izpolnjevanje zahtev in pričakovanj trga?
Ta področja bi morala predstavljati stalni del ciljev. Ostaja-
jo namreč skoraj vedno ista. Seveda pa je potrebno spreminjati načine za doseganje ciljev. Za izpolnjevanje zahtev, s katerimi se sooča podjetje, je potrebno odkrivati vedno boljše metode in pripomočke za zviševanje produktivnosti, izboljševanje odnosov in razvijanje kakovosti. Ti trije dejavniki ne potrebujejo nobenih posebnih imen niti kampanje, dovolj je, da so naraven del vsakodnevnega življenja v podjetju in v vsakem oddelku.
Ni potrebno, da bi podjetje posamezno leto razglasilo za leto produktivnosti, leto odnosov ali leto kakovosti -
* vsako	leto	je	leto	produktivnosti
* vsako	leto	je	leto	odnosov
* vsako	leto	je	leto	kakovosti.
• •
Q
Brez izobraževanja ni
CEOKA
Služba za zagotavljanje kakovosti in kadrovsko socialna služba sta organizirali enodnevni seminar za top management Petrola z naslovom TOP MANAGEMENT IN SISTEM KAKOVOSTI ter ZAHTEVE STANDARDOV ISO 9000 IN CERTIFICIRANJE. Predavala sta ugledna predstavnika slovenskega gibanja za kakovost, dipl. ing. Štefan Ošlaj, direktor službe za zagotavljanje kakovosti poslovanja v Muri in mag. Zoran Lekič, direktor BVQI v Ljubljani
Gosta se lahko pohvalita z vrsto uspehov podjetij, iz katerih prihajata. Mura je eno največjih slovenskih podjetij s 6300 zaposlenimi, ki aktivno sodeluje tudi pri reševanju številnih socialnih in družbenih problemov v celotni prekmurski regiji. Danes ima 8 specializiranih obratov in tovarn, predela 11 milijonov m2 tkanin in proizvede 4 milijone oblačil in dodatkov na leto. Izvaža v 20 držav sveta, delež izvoza dosega 90 odstotkov, od tega gre v Nemčijo 80 odstotkov.
Tako je izvoz štirikrat večji od uvoza. Mura je začela uvajati sistem kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 leta 1992 in je v dveh letih in pol uspela dobiti 4 certifikate kakovosti za 4 svoje tovarne. Bureau Veritas Quality International (BVQI) je subsidiarna organizacija v sistemu Bureau Veritas, ki ima sedež v Parizu in zaposluje več kakor 6 tisoč ljudi v 500 predstavništvih v 133 državah sveta. BVQI ima sedež v Londonu in je bil ustanovljen za presojo sistemov za zagotavljanje kakovosti in izdajo certifikatov o ustreznosti z zahtevami ISO (serije 9000). BVQI je akreditiran v
Štefan Ošlaj iz Mure
številnih državah po vsem svetu in je do zdaj izdal več kakor 10 tisoč certifikatov v 60 državah, predvsem v Evropi, pa tudi na Japonskem, v Koreji, Singapuru, Indiji, Tajvanu, Avstraliji, ZDA, Kanadi, Braziliji in Argentini. V Sloveniji so doslej podelili certifikat kakovosti 95 podjetjem. Štefan Ošlaj je v svojem predavanju poudaril dejstvo, da svojih podjetij sploh ne poznamo, pri čemer je na primer Mura izkoristila uvajanje sistema kakovosti po ISO 9001 za združevanje 8 različnih sistemov, ki so pred tem obstajali v podjetju in pri tem izkoristila prednosti posameznih tovarn in obratov. Cilji, ki si jih zastavi podjetje, morajo biti taki, da jih lahko doseže z največjo možno aktivnostjo. Pri tem morajo sodelovati vsi zaposleni. Organizacija vodenja kakovosti poteka v Muri preko poslovodnega odbora za kakovost, ki obravnava rezultate, vezane na kakovost na krajša obdobja, ter prek odborov za kakovost v posameznih obratih, kjer vsak mesec obravnavajo probleme. Na ta način prenašajo problematiko kakovosti na celotno podjetje. Zelo velik poudarek posvečajo pregledom, ki jih opravi vodstvo in gradijo svoje obnašanje na osnovnih pravilih CEOKA (celovito obvladovanje kakovosti):
* kupec je kralj in tudi partner
* od zadovoljstva kupcev sta odvisni prihodnost Mure in socialna varnost zaposlenih
* naredi prvič dobro in vsakokrat dobro
* gašenje problemov moramo zamenjati s preprečevanjem napak
* kakovost, katere središče je človek, pomeni upoštevati vsakogar, vlagati v vsakogar in usposabljati vsakogar
* brez izobraževanja ni CEOKA
* za CEOKA je odgovorno najprej vodstvo, šele nato vsi ostali
Štefan Ošlaj je na seminarju spregovoril o celi vrsti dejavnikov v zvezi s sistemi kakovosti
* samokontrola v povezavi s filozofijo »nič napak«
Ljubljana, marec 1997
Zoran Lekič vodi BVQI
* korektivni ukrepi, ki predstavljajo tako imenovano »skrito tovarno«
* TOM kot stalen proces izboljšav ter uvajanje TOM
* povezava parametrov produktivnosti in odnosi med zaposlenimi ter kakovostjo proizvodov in storitev.
Zoran Lekič je najprej pojasnil 10 pravil, zaradi katerih je sistem ISO 9000 uspešen:
* v sistem so vključeni vsi sodelavci -tudi najnižja raven
* vsi postopki in kriteriji morajo biti smiselno in enostavno zapisani; zapleteni in težko razumljivi zapisi niso potrebni
* sistem kakovosti mora predstavljati evolucijo, ne revolucije
* ob vzpostavljanju dokumentacije si je potrebno prizadevati za izboljšave, ne le popisati obstoječega stanja
* definiran je cilj projekta - to pomeni, pridobiti certifikat kakovosti
* vključenost vodilnih v sistem kakovosti, saj morajo praktično vsak dan preverjati dosledno upoštevanje zapisanih pravil
* vse majhne spremembe in dopolnit-
Slovenska znanstvena fundacija
Vsako izobraževanje ni pravo izobraževanje
Za uspeh je potrebno kakovostno izobraževanje
ve vodijo v velike premike - gre za princip stalnega izboljševanja
* sistem ISO 9000 je dobra osnova za uvedbo kakršnihkoli novih pristopov pri organizaciji informacijske tehnologije
* z uvedbo sistema ISO 9000 in pridobitvijo certifikata smo korak pred konkurenco
* sistem je grajen dolgoročno in ga
sproti dopolnjujemo.
Zoran Lekič je podrobno predstavil celoten postopek za pridobitev certifikata kakovosti in ob koncu še okoljevarstvene standarde serije ISO 14000. Zanimivih je tudi 7 stopenj pri uvajanju standardov ISO 9000, ki se običajno
pojavljajo v vsakem podjetju, ki poskuša urediti svoje poslovanje v skladu s standardom ISO 9000:
* negiranje - odklonilno stališče
* uvajanje sistema kakovosti - vendar kot motnja pri vsakodnevnem delu
* delo pri projektu - vključevanje posameznikov, ob čemer se pojavlja godrnjanje, zakaj je to sploh potrebno
* aktivno vključevanje vseh zaposlenih, dopolnjevanje obstoječe dokumentacije, izdaja novih predpisov in navodil
* strah - zaradi mene bodo »padli na izpitu«
* certifikacijska presoja - razumevanje zahtev standarda, zavzetost vseh od direktorja do zadnjega delavca za izpolnitev zahtev standarda
* apatija - dosegli smo vse, kar je možno oziroma kar smo potrebovali; imamo certifikat!
M. Anželj
Opravičilo
V februarski številki časopisa je v članku »Tudi druge naftne družbe se reorganizirajo«, ki ga je napisala Mateja Juvanc-Božič, prišlo do neljube napake. Stavek »Če dajo bencinski servis v najem, plačajo najemniku 4 odstotke marže za gorivo...« bi se moral glasiti: »Najemnik plača Statoilu mesečno 4 odstotke marže od goriv, za objekt pa mesečno najemnino v višini 8,2 odstotka od prometa na bencinskem servisu«. Za napako se opravičujem.
J. Kušar
Med ustanovami, ki posvečajo pozornost kakovosti izobraževanja, je potrebno omeniti Slovensko znanstveno fundacijo (SZF). Svoje poslanstvo opravlja skoraj tri leta, med njenimi soustanovitelji pa je bil tudi Petrol.
SZF so ustanovili 14. maja 1994 na pobudo slovenske vlade. Poleg nje so med ustanovitelji tudi najpomembnejše slovenske raziskovalne, izobraževalne, gospodarske, denarne in medijske organizacije, ki se zavedajo, da Slovenija potrebuje ustanovo, ki bo zagotavljala moralno in materialno podporo razvoju znanosti v naši državi. Podpora je namenjena izvajalcem temeljnih in aplikativnih raziskav, izpopolnjevanju obstoječega in prihodnjega raziskovalnega kadra ter mednarodnemu znanstvenemu sodelovanju, zlasti z Evropsko znanstveno fundacijo. Podporo pomeni podeljevanje štipendij in denarne pomoči, ki jo kandidati dobijo za študij v Sloveniji ali v tujini:
* za študij v Sloveniji štipendijo za podiplomski študij ter denarno pomoč za zagovor magistrske oziroma doktorske naloge
* za študij v tujini za podoktorsko znanstveno izpopolnjevanje in dopolnilne štipendije za dodiplomski študij.
Na tak način želijo v fundaciji spodbujati kakovost izobraževanja v Sloveniji in omogočiti strokovnjakom bivanje v priznanih znanstvenih raziskovalnih ustanovah v tujini.
Kdor hože dobiti štipendijo se mora prijaviti na razpis, ki ga objavljajo v Uradnem listu, Glasniku SZF, prilogi Dela za znanost in - ker smo med razvitimi državami, tudi na internetu. Pa si oglejmo še pogoje za študij. Najprej za tiste, ki bi se želeli izobraževati v Sloveniji: višina štipendije je 70.000 tolarjev na mesec
- doba štipendiranja je od dveh do največ štirih let
- visoka izobrazba - kandidat med študijem ne sme biti v rednem delovnem razmerju
- povprečna ocena dodiplomskega študija mora biti najmanj 8
- starost kandidata ob začetku podiplomskega študija praviloma ne sme presegati 28 let
- program za vključevanje v raziskovalno delo s podpisom mentorja.
In pogoji za študij v tujini:
- višina štipendije 100.000 do 380.000 tolarjev na mesec, odvisno od države, v kateri kandidat študira; 70 do 80 odstotkov sredstev zagotovi Slovenska znanstvena fundacija, 20 do 30 odstotkov delodajalec
- doktorat znanosti
- starost praviloma do 35 let
- od zagovora doktorata praviloma ne smejo preteči več kakor tri leta
- bibliografija kandidata mora vsebovati znanstvena dela, objavljena v zadnjih treh letih v mednarodnih revijah.
Morda se bo pri pogojih za študij v Sloveniji kdo ustavil pri zahtevi, da kandidat ne sme biti med študijem v rednem delovnem razmerju. Po eni strani je to povsem logično, saj se nihče ne more s polnimi močmi istočasno posvečati dvema nalogama, po drugi strani pa vsako sodobno podjetje stremi za tem, da so njeni sodelavci čim bolj izobraženi, saj bodo le taki kos vse večjim zahtevam.
A. Peternel
Ljubljana, marec 1997
Miren	dvig
pristanek
V mednarodni festival za balone na topli zrak
Gasprom namerava odpreti severnoevropski trg
Ruski plinski koncern Gasprom, finski Neste in njun joint venture Gasum nameravajo ustanoviti skupno podjetje, ki naj bi gradilo plinovod v severni Evropi. S pomočjo tega projekta, ki naj bi bil zaključen do leta 2005, se bo povečal izvoz ruskega plina v severno Evropo. Poleg Finske naj bi Gasprom oskrboval tudi Švedsko.
Ruska proizvodnja surove nafte spet manjša
Državni komite za statistiko v Moskvi je sporočil, da je proizvodnja surove nafte ieta 1996 padla za 2 odstotka, medtem ko se je proizvodnja plina povečala za odstotek. To pomeni, da so pridobili 293 milijonov ton nafte in 575 m3 plina. Predelali so 26,6 milijona ton bencina, 46,8 milijona ton dieselskega goriva in 63,9 milijona ton težkega kurilnega oija.
Mašadov bo zavaroval transport nafte skozi Čečenijo
Predsednik Mašadov bo zavaroval transport azerbajdžanske nafte skozi Čečenijo do južnoruskega pristanišča Novorosisk. Namestnik ruskega ministra za energijo pa je sporočil, da bodo kmalu začeli popravljati cevovod skozi Čečenijo, ki je bil med vojno močno uničen. Delo naj bi bilo zaključeno marca ali aprila.
Ljubljana, marec 1997
Najprej nekaj o zgodovini balonarstva Prvi baloni so znani iz časa kitajskega cesarja Fo Kiena (leta 1306). Naročil je papirnate krogle, ki so jih napolnjene s toplim zrakom njegovi vojščaki držali visoko v zraku. Izumitelja prvega balona na topli zrak, ki se je visoko dvignil in lebdel v zraku, sta
Magna in Proton. Od petka do nedelje so štartali vsak dan enkrat, udeleženci pa so se pomerili med seboj hkrati še za pokal Triglav. Tokrat jim je tudi vreme šlo na roko in doživeli smo čudovit sončni vikend v Bohinju. Vendar najlepše ni vedno tudi najboljše, vsaj za letenje z balonom ne. V petek in soboto je bilo namreč skoraj popolno brezvetrje, tako da so baloni leteli predvsem v bohinjskem kotu, vzletali iz Savice, pristajali pa blizu Stare Fužine.
Nedelja je prinesla tudi nekaj vetra in najbolj pogumni so se dvignili prek tri tisoč metrov visoko ter pristali na Ljubljanskem barju. Festival so uspešno zaključili, udeleženci pa so obljubili, da se bodo prihodnje leto vrnili v Bohinj. In ob koncu, kakor pravi balonarski pozdrav, miren dvig in nežen pristanek!
Z. Gantar
Ali tekmujeta, kateri se bo višje povzpel?
bila brata Joseph in Etiene Montgofili-er iz Annonaya v Franciji. Zgodba pravi, da sta nekega dne opazovala srajco, ki so jo sušili v vetru, in zdelo se jima je, da bi lahko poletela, če ne bi bila pripeta na vrvi. Ta srajca je bila začetek odkritja, ki je v svetu proslavilo oba izumitelja. Prvi poskusi s papirnatimi baloni so se izjalovili, zato sta zamenjala material in leta 1783 predstavila someščanom novo napravo. Balon je imel premer 12 metrov in je že pri prvem letu brez posadke dosegel višino 2000 metrov. In kako je bilo letos v Bohinju?
Festival v Bohinju sodi med tako imenovane gorske tekme - prelete, ki od pilota zahtevajo vrhunsko znanje, opremo in psihofizično kondicijo. Med prijavljenimi ekipami so organizatorji v skladu s pravili tekmovanja izbrali 19, in sicer iz Avstrije, Luksemburga, Velike Britanije, ZDA, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Festival je organiziral balonarski klub
Zmajček iz Ljubljane, in ga lahko mirno
označimo kot vrhunski prispevek k promociji Slovenije v svetu. Sodeloval je tudi Petrol. Seveda sta se dogodka udeležili tudi obe posadki BK Zmajček, ki upravljata Petrolova balona
Prišli -
PRIŠLI
NAFTA LENDAVA Sektor strojegradnja
Bojan Cvetko, oblikovalec kovin, Edvard Bognar, instrumentalist, Boštjan Halas, elektrotehnik-elektronik pripravnik
ODŠLI
TRGOVINA Notranja trgovina
TOE Celje Jože Debelak, poslovodja, Anton Oglajner, prodajalec, Zvonimir Kajba, poslovodja, Hermina Gracer, snažilka, Anton Goričan, pomočnik poslovodje, pokoj, Elza Čater, snažilka, pokoj, Ljudmila Podvinšek, pomočnica poslovodje, pokoj, Marjana Kugovnik, prodajalka, Fehima Muhič, snažilka, Cvetka Blatnik, snažilka, Anton Moškon, pomočnik poslovodje, Jože Grobelnik, pomočnik skladiščnika maziv, pokoj, Greta Lotrič, višja referentka, pokoj
TOE Maribor
Julijana Lovrenčič, snažilka, pokoj
TOE Nova Gorica
Ciril Čuk, poslovodja SFF Andrej Stušek, samostojni referent za finansiranje tekočega poslovanja
NAFTA LENDAVA uprava družbe
Aleš Skušek, projektant
Sektor rafinerija
Štefan Vugrinec, odpremnik, invalid, pokoj
ZA VSAKO VOZILO ... ZA VSE ZAHTEVE.
Proton Top Sint	Proton	Garant	Proton	Avant
SAE 5W-40	SAE 10W-40	SAE 15W-40
popolnoma sintetično motorno olje	delno sintetično motorno olje	mineralno motorno olje
primemo za najzahtevnejše bencinske in dieselske motorje s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez	primerno za zelo zahtevne bencinske motorje s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez ter dieselske motorje osebnih in manjših dostavnih vozil	primerno za vse vrste bencinskih motorjev s turbinskim polnilnikom in katalizatorjem ali brez ter za dieselske motorje osebnih in manjših dostavnih vozil
zagotavlja lažji zagon motorja, manjšo porabo goriva in olja ter popolno zaščito pri vseh pogojih obratovanja	ščiti pred obrabo in korozijo ter vpliva na manjšo porabo goriva	zagotavlja vsestransko zaščito in brezhibno delovanje motorja v vseh razmerah
PETROL
PROTON	MOTORNA