74. številka.
Ljubljana, v petek 30. marca.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogerBke dele le «a vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki  — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za .v t rt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već,  kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje m> od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., Će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravni&tvoje v Rudolfa Kirbifia hisi, ,.Gledališka stolba". Dprjavnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 ,,
„ četrt leta........3       30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
a  pol leta........8   „   — „
,  četrt leta........4   „   — „
a  jeden mesec.......I   ,,  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprtivnintvo „Sfor. Naroda"-
Iluzije.
Pod tem naslovom objavil je v Peterburgu izhajajoč „Den" sledeči članek o odnošajih mej Rusijo in Nemčijo:
Rusko časopisje se je poslednje dni skoro popolnem onemčilo. Neznansko proslavljajo novega nemškega cesarja, pričakujejo od „noveu nemške diplomacije velicih in bogatih milostij za Rusijo, govore ob osnovanji prejšnjih srčnih odnošajev mej Rusijo in Nemčijo itd.
Mi smo izrekli se takoj, ko smo dobili prvo brzojavko, da je nastopil novi nemSki cesar, v zmislu, da se smemo nadejati, dokler bode živel cesar Friderik, mini mej Rusijo in Nemčijo, miru osnovanoga na tradicijah BerolinBkega kongresa, kajti k temu silijo Nemčijo njeni lastni interesi. Če se pojavijo pri nas svoji Bismarcki, nekoliko pridobimo v nekrvavej diplomatiškej borbi, ki čaka
nas, če bode pa naša diplomacija še vedno upala na „srčne odnošaje" Nemčije z Rusijo, bodo pa rezultati drugačni.
Če natančneje ogledamo dela nove nemške vlade, če pazno prerešetamo celo vrsto vestij, mr-golečih po inozemskem časopisji, moramo še z večjo gotovostjo ponoviti povedano in s tem odločiti se od mnenja druzih ruskih listov : za novega cesarja nemškega bode se ohranil mir mej Rusijo in Nemčijo ; pričakovati pa ne moremo, da bi bil ta mir v korist Rusije, o obnovljenji prejšnjih „Brčnin odnošajev** mej Rusijo in Nemčijo ni niti sanjati, da, reči moramo, da tudi želeti nemarno povoda tega. Zmaguje naj politika realnih interesov.
V istini, čemu bi želeli obnovljenja prejšnjega „prijateljstva" mej Nemčijo in Rusijo ? Morda zaradi interesov mini? Če je mir ugoden Nemčiji, ohranila ga bode tudi brez prijateljstva, če pa jej ne ugaja, rušila ga bode tudi ,) prijateljstvu, ne ozirajoč se na kake osobne simpatije ali antipatije nemškega cesarja. Prav pravijo „Times", da „so prošli časi, ko sta vojna in mir bila igra vladarjev. Sedaj sta vojna in mir zavisna od drugih uzrokov, na katere nemajo osobna čuvstva vladarjev nikakega upliva.**
Če pogledamo v preteklost, vidimo, da so »srčni odnošaji" mej Rusijo in Nemčijo koristili samo poslednjej. Z rusko pomočjo postala je Nemčijo to, kar je — velika in močna država. Kaj je nam koristilo prijateljstvo ceaarja Viljema? Nič! Še manj kot nič! Ni odstranilo za slovanstvo škodljivega avstrijskega prisvojenja Bosne in Hercegovine, ni rešilo Rusije Berolinskega kongresa, in ravno tako ni pripomoglo, da bi Koburžana izgnali iz Bolgarije. Jasno je, da je „prisrčno prijateljstvo" z nemške strani bilo le platonično.
Iz tega sledi: za Nemčijo mir z Rusijo pri vzajemnem srčnem prijateljstvu prinaša le koristi, Rusiji pa ni prinašal koristij in jih ne bode. Rusiji more koristiti mir z Nemčijo, pa le brez srčnega prijateljstva in le pri jednakosti diplomatičnih sil.
In kje je vender podlaga za srčno zbližanje Rusije z Nemčijo? Dogodki poslednjih let streznili so nas dovolj od vseh ueuresničljivih nad v preslavno nemško zvezo in nikakor ne moremo želeti novih
prisrčnih odnošajev. Saj še prave podlage za zbližanje satno ni. Vnanji interesi Nemčije in Rusije si naravnost nasprotujejo. Rusiji je potrebna močna Francija, Nemčiji — oslabljena. Rusija išče sredstev, da utrdi svoj upliv na Vzhodu in da Balkanski poluotok da Slovanom. Nemčija je pa zamotala Turčijo v mreže svoje, in poriva Avstrijo na Balkan, da bi prisvojila njene nemške dežele; Rusija hoče okrepiti Slovane, in baš tega se Nemčija boji, ter je uevarno za nemško hegemonijo na zapadu. Kaj imata skupnega Nemčija in Rusija v vnanjib vprašanjih? Vse govori le za razjedinenje, ne pa za zbližanje.
In če pogledamo nova načela notranje politike, katere je razvil cesar Friderik v svojem re-skriptu, kaj najdemo skupnega mej liberalnimi namerami Friderika in temi »reformami", ki se pripravljajo pri nas? Očividno je torej, da ni pričakovati zbližanja.
Na kakej podlagi bi se pa moglo izvršiti to zbližanje? Morda na osobnih simpatijah cesarja Friderika k Rusiji? Kaj nam daje pravico misliti, da te simpatije segajo kaj dlie, nego sama želja, da Be ohrani mir, ki je toliko ugoden za Nemčijo ? Prejšnji nazori cesarja Friderika, kakor je znano, dajali so povod, bati se baš nasprotnega. Berolin-Bki kongres, ki se je vršil za njegovega regentstva ni razgnal, temveč le še povek?al take bojazai. Komur je poleg tega še znan vsemogočen upliv re-sarice Viktorije — hčere angleške kraljice, in njeni nazori o Rusiji in Rusih, ki se popoluem ujemajo z občnimi nazori angleških dvornih krogov, ta se gotovo n** bode udajal posebnim iluzijam glede simpatij cesarja Friderika.
Nekateri naši časnikarski politiki opirajo svoje trditve o simpatijah cesarja Friderika na antipatije njegove k Bismarcku in njega privržencem. Ta antipatija pa ima le osobni značaj in je njen izvor v dvornih intrigah poslednjega časa. Kar se tiče politike, se cesar in Bismarck ne strinjata o notranji politiki, a nobenega znamenja ni, da bi se ne ujemali n j i j i n i nazori o vnaujih vprašanjih. Brzojavke iz Berolina naravnost govore o celo gauljivem soglasji mej cesarjem in kancelarjem. Posredno potrjuje ta fnktum to, da cesarjev reskript jasno for-
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski  spisal  J.  S. T ur gen« v, preložil Ivan Gornik. XXIII.
(Dalje.)
— Fenička! dejal je z nekakim čudnim šepetom: ljubite, ljubite mojega brata! On je tako dober izvrsten človek! Ne bodite mu nezvesti za nikogar na svetu, ne poslušajte besed nikogar! Pomislite si, kaj morebiti strašneje, kakor ljubiti in ne ljubljen biti! Ne zavrzite nikedar mojega ubogega Nikolaja!
Očesi Fenička sta se posušili in strah jo je minil, — tako se je začudila. A kaj se je zgodilo z njo, ko je Pavel Petrovič, sam Pavel Petrovič pritisnil njeno roko na svoja usta, in pritiskal in pritiskal ne poljubuje jo le zdaj pa zdaj krčevito vzdihuje . . .
Stopnice so zaškripale pod brzimi koraki . . . Potisnil je Feničko od sebe ter položil glavo na blazinico Dveri so se odprle, in — vesel, svež in rudeč prikazal se je Nikolaj Petrovič. Mitja, ravno tako svež in vesel kakor otec skakal je v sami sraj-
čici na njegovih prsih, ter se opiral z golima nožicama ob velike gumbe njegove kmetske suknje.
Fenička skočila je k njemu in objemši z rokama njega in sina pritisnila glavo na njegovo ramo. Nikolaj Petrovič se je začudil: Fenička bojazljiva in skromna se mu nikedar ni laskala v prisotnosti tretje osobe.
— Kaj ti je? vprašal jo je in ozrši se na brata, izročil jej Mitjo, — Saj ti pač ni slaboje ? vprašal ga je, pristopivši k Pavlu Petroviču.
Ta pa si je zakril obraz z batistno rutico. — Ne . . . tako . . . nič . . . Nasprotno mnogo bolje mi je.
— To ni prav, da si šel na divan. Kam greš ? pristavil je Nikolaj Petrovič obračaje se k Fenički a ta zaprla je že dveri za saboj. — Prinesel sem ti pokazat svojega dečaka, bilo mu je dolgčas po strici. Čemu ga je odnesla? Vender, kaj ti je? Ali se je kaj mej vama dogodilo, ali kaj?
— Brat! rekel je veličastno Pavel Petrovič. Nikolaj Petrovič je zatrepetal. Postalo mu je
tesno, sam ni vedel zakaj.
— Brat, ponovil je Pavel Petrovič, — daj mi besedo, da mi izpolniš jedno prošnjo!
— Kako prošnjo? Govori!
— Jako važna je, od nje zavisi vsa po mojih mislih vsa sreča tvojega življenja. Ves čas sem dolgo premišljal o čem, kar ti hočem sedaj povedati . . . Brat, izpolni svojo dolžnost, dolžnost častnega in plemenitega človeka, končaj neumnost in nepravo razmerje, v kakeršuem si ti, ti, najboljši mej vsemi ljudmi!
— Kaj hočeš leči, Pavel?
— Oženi se s Feničko . . . Ona te ljubi, ona je — mati tvojega sina.
Nikolaj Petrovič umaknil se je za korak in sklenil roki. — Ti to govoriš, Pavel ? Ti, katerega Bem si vedno mislim največega protivnika takih zakonov! Ti to govoriš! Ali mari ne veš, da le iz spoštovanja do tebe neseni izpolnil tega, kar si ti tako pravično imenoval mojo dolžnost ?
— Škoda, da si me v tem slučaji tako spoštoval, rekel je z otožnim nasmehom Pavel Petrovič. — Misliti pričenjam, da je imel Bazarov pravo, ko mi je očital aristokratizem. Ne, ljubi brat, dovolj smo že delali in mislili na svetu : stari smo že in ohlajeni; čas je, da odložimo vso nečimernost. Res je, kakor praviš, začnimo — i/polnuvati svoj dolg, videl boš, da dobimo fe srečo po vrhu.
Nikolaj Petrovič objel je svojega brata.
muluje načela notranje politike, o vnanii politiki pa govori nejasno, z izrazi, ki ničesar ne povedo. Direktuo potrdilo je pa objavljenje znanih pisem Bismarcka in Kaln >ky ja, na kar se od nikoder in od nikoga ni ničesar oporekalo.
Kolikor moremo soditi iz skupnosti izvestij iz inozemstva in kar vemo o diplomatičnih spletkah poslednjega časa, se bode nemška vnanja politika spremenila v takem-le zmislu: Bismarck bi bil v zvezi z Avstrijo začel tudi vojno z Rusijo, pri Če mer bi pa bil utegnil biti in bi bil gotovo nazadnje tepen; novi cesar želi mir z Rusijo, ker je preverjen, da je mir ugodneji, nego vojna, ker bode mir Nemčiji, ne da bi sama kaj riskovala, prinesel celo vrsto ugodnostij, zlasti, ako se postavi na podlago „presrčnih simpatij", katere goje Nemci k Rusom. Bismarck se je laskal pred vsem Avstriji, nekoliko tudi Angliji v politiki. Simpatije novega cesarja, zlasti pa soproge njegove, veljajo v prvi vrsti Angliji, nekoliko tudi Avstriji. S tem se da pojasniti postopanje Nemčije proti Koburžanu. Dokler je Bismarck vladal svojevoljuo, podpirali so na vse kriplje Koburžana, ljubljenca Avstrije, in če so ga strašili, so delali to le z diplomatičnimi notami. Sedaj se je stvar spremenila. Koburžana izganjajo. Bismarck hoče sedaj, kakor poročajo brzojavke, siliti sultana, da preti ne Koburžana. Zakaj ? Morda Rusiji na ljubo V Ne, Zaradi tega, da očisti pot angleškemu ljubljencu — princu Batteuberžanu.
Mir se bode ohranil, Koburžana bodo pregnali, a kako korist bode od tega imela Rusija in kje so osnovane laske, s katerimi so prenapolujeni Peter-burški in Moskovski listi. <
Počakajte, gospoda, nikar ne gojite iluzij!
Politični razgled.
VotraiM«' <lcžclc.
\ Li ubijam 30. marca.
Pravosodni minister je vprašal najvišjo sodišči- zmatra h za umestuo, da bi se uvele pri njem tudi reške in poljske obravnave. Najvišje so dišče je baje odgovorilo, da bi bilo pravično, da se iabijo vsi avstrijski jeziki pri najvišjem sodišči, ne pa samo pu'jski in češki poleg nemščine.
„lllas Naroda" priporoča, da bi C'elii mnogobrojno poslali svoje izdelke v Pariško razstavo. Češki narod mora pokazati , da se ne boji nobene konkuienc.'. V Pragi se je že osnoval odbor za od-poSjijauje izdelkov v francosko razstavo. Omenjeni list se nadeja, da se bode za češki uarod na razstavi pripravil poseben oddelek.
% ii a nje države.
Predvčeraj se jo otvorila *rl»Hku skupščina. V radikalni klub se je dosedaj upisalo 132 poslancev, v liberalni pa 15 V verifikacijski odsek voljenih je 8 radikaieev m jeden liberalec. Odsek je izvolil Ranko Pasića svojim predsednikom.
Novih ruskih korakov v Carigradu ne podpirata več nemški in francoski zastopnik, najbrž ker se že naprej ve, da ne bodo uspešni. Ruski veleposlanik pa tudi pri vsakem nasvetu, ki ga da turški vladi o bolgarskem vprašanji , pristavi, pa je to le njegovo uSObno mnenje. Iz tega se da Bklepati, da v Rusiji ud diplomatičnih pogajanj sedaj ne pričakujejo dosti uspeha.
<Mršlii minister vuanjih zadev, Drogmus, odpotoval je na Dunaj, od koder poj de v Peterburg. To potovanje  ima morda kaj političnega pomena.
Grki bi zopet radi pridobili kaj turškega ozemlja.
Obrnili so se baje že do Francije, da bi sprožila vprašanje ob urejenji grško-turške meje Rusija se jim kaže prijazno in morda celo nagovarja, da naj zahtevajo kako odškodnino, ker se je na Balkanu razrušilo ravnotežje z zjedinenjem Bolgarije. Ruski veleposlanik Nelidov odpotuje v kratkem času za nekaj dnij v Atene, kier se bodo morda važne stvari dogovarjal z vladn. V Makedoniji vlada mej grškim prebivalstvom velika nevolja, posebno ker se bolgarski živelj vedno bolj širi in utrjuje ter grškega odriva. Ako Be v kratkem južni del Makedonije ne pridruži Grškej, se bode popolnem pobolgaril in bode za Grke izgubljen. Zaradi tega se Grki že pripravljajo, da se spuntajo. Od njih ustaje pa ne pričakujemo posebnega uspeha, ker so se Grki vselej za velike strahopetneže pokazali. Grki bodo kaj dobili, če jim bodo izposlovale velevlasti, z lastnim pogumom pa ne bodo ničesar dosegli. Pomisliti tudi treba, da je skoro po vsej Makedoniji bolgarski živelj v večini.
Dogodki v Bukureštu neso bili več podobni navadnim izredom, ampak ustaji. Znano je, da ru-niuiinka opozicija ni zadovoljna, da vlada tira protirusko in protifraneosko politiko. Mej rumun-skimi bojarji jih je mnogo, ki so se izobraževali v Parizu in torej simpatizujejo za Francijo. Tem ni prav, da se Rumunija brati z Nemčijo. Tudi za kralja ne marajo, ker je Nemec. Govori se pa tudi, da je ruski poslanik v Bukureštu opozicijo šuntal proti vladi. Ne ve se pa, če bode sedaj mir, če to ni začetek večje ustaje.
Ker je apelacijske sodišče oprostilo Wilsona zaradi njegovih sleparij z redi, ker frtuicoMki kazenski zakonik nema nobene določbe, po katere j bi se take sleparije kaznovati mogle, stavila sta v zbornici dva poslanca vsak svoj predlog, kako bi se take sleparije zabranile. Radikalci bodo, ko se bode razpravljalo o teh predlogih, hudo napadali zmerne republikance, ker so se baš za njih vladanja godile take sleparije. Pa tudi vladi bodo pri tej priliki marsikaj predbacivali« Posebno spoštljivo pa tudi o sodišči ne bodo govorili, ker je VVilsona osvobodilo. — General Boulanger se je v posebnem pismu zahvalil svojim volilcem, in pravi, da mu volilci neso dali glasov, da bi ga izvolili, ampak so le hoteli pokazati, da neso zadovoljni s sedanjimi razmerami, in da treba kaj storiti, da se obvaruje narodna čast in teritorijalna celokupnost. Koncem Boulanger izjavlja, da bi volitve ne prevzel, da naj pri ožji volitvi komu drugemu dajo glasove.
Čitatelji se še spominjajo, da smo poročali, da so Franeo/i streljali na H alijmiNko ladijo „Solferino". S francoske strani se sedaj taji, da bi se bilo streljalo na italijansko ladijo. Streljalo se je res, toda ne proti ladiji. Poročilo italijanskega pristaniškega poveljnika v Genevi trdi, da se prvikrat res ni merilo na italijansko ladijo, pač pa drugi pot, ko so že bili razobesili zastavo. Mogoče je pa, da Francozi zastave videli neso, ker so jo morda jaiira zakrivala. Italijanska vlada je zahtevala v Parizu pojasnila, če je francoski admiral videl italijansko zastavo. Če bode francoska vlada izjavila, da je ni videl, bode stvar poravnana, kajti bila je le zmota.
Nov nemški cesar želi baje, da se v pruskem ministerstvu bolj razvije kolegijalna sistema. Resortni minister ne bode več smel jednostranski reševati važnejših zadev, temveč bodo vsi ministri se o njih posvetovali in sklepali. Bismarck sam ni bil prijazen prejšne čase kolegijalni sistemi in je zategadel ni uvel v državni kanceliji, ne vemo torej, ali je on menjal svoje nazore, ali pa cesar Friderik proti njegovi volji ukazuje in odrejuje.
BelgijNkemu parlamentu se je predložila predloga zakona, da se bodo smeli kaznovati časnikarji, ki v listih črnijo in obrekujejo člane tujih vladarskih  rodbin.   Vlada  pravi   v utemeljevanji
predloge, da je tak zakon potreben, ker hi napadi na člane tujih vladarskih rodbin lahko škodovali dobrim odnosa jem Belgije z dotičnimi državami. Liberalci bodo pa v ^zbornici pobijali vladno predlogo, ker omejuje tiskovno svobodo.
Mpaiijnki zbornici vsprejeli sta zekon, da se uvedejo porotna sodiš a.
Ahenlnci dosedaj še neso napali 11 uliju -nov, da se je že večkrat poročalo, da se približujejo italijanskim postojankam v velicih množinah. Vselej se je pokazalo, da take vesti neso istinite. Navadno so le Italijani dobili kako napačno poročilo iz sovražnikove dežele. Italijani še toliko za gotovo ne vedo, kje je abesinska vojska. Nedavno so iz trdnjave Saati po noči opazili, da gredo Abesinci po vode k nekemu vodnjaku v obližji, začeli so streljati s topovi. Abesinci so se hitro umaknil. Drugi dan šli so Italijani gledat k studencu, toda neso opazili niti človeške stopinje, pač pa volovske in 16 mrtvih volov, katere so s streljanjem pobili. Voli, ki so se v obližji pasli, so bili prišli vodo pit in Italijani so je imeli za Abesince.
Dopisi.
X Dolenjskega 26. marca. [Izv. dop.] („Laibacher Schulzeitungi" v pouk.) Ljubljanski nemški generali brez armade že dlje časa kujejo politični kapital iz Liechtensteinovega predloga ter love kratkovidneže v svoje zaujke. Mej jednake krive proroke spada tudi znani uskok, urednik „Laibacher Schulze'tunge", ki se v jednomer zaganja v bolj trezno misleče slovenske učitelje, ter straši s starimi frazami, nabranimi iz Dunajskih židovskih časopisov pred versko šolo, da bi le zbegali in razdvojili slovenske učitelje. Ali narodni učitelji se posmehujejo temu umetnemu — ognju, dobro vedoč, da jedina konfesijonalna šola ne bode dosti razmer spremenila, ker je slovenski narod rimsko-katolišk. Radi verske šole torej nesmo protivni „Liechten-steinovemu predlogu", pač pa zavoljo tega, ker nema nobenih določb glede učnega jezika in ker se poteguje za duhovsko šolsko nadzorstvo, ki preti učiteljskoj samostojnosti. Tudi radi skrčenja učne tvari ne, šolskega obiskovanja in osnove privatnih šol imamo marsikake pedagogične pomislike. Vemo pa tudi, da sedanje šole še neso najpopolniše in morebiti bode ravno „Liecbtensteinov predlog" povod k zboljšanju ljudskega šolstva.
Dognana stvar je tudi, da omeujeui prodlog v sedanji obliki nikdar zakon postal ne bode. Porok za to so nam naši poslanci, ki so se že v tem zmisiu izrekli in tudi vlada, ki zahteva dvetretjiusko večino za temeljito preosnovo šolskih postav. Kaj pa še hoče po tem „Schulzeitungaa napraviti? Kdo jo posluša? Učitelji pač tega lista ne moremo zma-trati resnim v pedagogiškem in znanstvenem zmislu, dokler se ne poteguje za materini jezik kot jedini učni jezik v ljudski šoli. Vera in materini jezik sta jedino pravi podlagi vsake šole. To spoznati ni potreba dolgih modroslovnih študij, kajti to pove že slehernemu zdrava pamet.
Pustimo tedaj nemško-židovski hrup, kakor tudi „Liechtensteinov predlog" ter oklenimo se vsi zavedni Slovenci, duhovni in učitelji stališča »Ciril-Metodove" družbe. Vender bi bilo umestno, da bi ta družba v potolažitev razburjenih duhov nekoliko natančneje opisala tisto versko šolo, katero ima ona v mislih.   Taka izjava bi gotovo zopet zjedinila
— Popolnoma si mi odprl očesi! vskliknil je. J — Nisem vedno zaman trdil, da si ti gola dobrota in razumnost, sedaj pa vidim, da si ravno tako razumen kakor tudi velikodušen.
— Tiše, tiše, prekinil ga je Pavel Petrovič. Ne pozabi noge svojega razumnega brata, ki se je v petdesetem Ptu dvobojeval, kakor praporščak. Torej, stvar je končana: Fenička bo moja . . belle soeur.
— Dragi moj Pavel! A kaj bo rekel Arkadij ?
— Arkadi j? Veselil se bo, verjemi! Zakona sicer ni v njegovih principih, a ugalo bo to njegovemu čuvstvu za jednakost. In res, kaj nam hočejo kaste au dixneuvieine siecle?
— Ah, Pavel, Pavel, naj te še jedenkrat poljubim ! Ne boj se, storil bom previdno.
Brata sta s<; objela.
— Kako misliš, ali bi ne bilo prav, da jej takoj razkriješ svoj numeu ? vprašal je Pavel Petrovič.
— Čemu bi tako hitel? dejal je Nikolaj Petrovič. — Ali sta *e morebiti vidva kaj v tem pogovarjala?
— Midva pogovarjala? Quelle idee!
— No, prav dobro!   Pred vsem ozdravi, to
nam  ne  uide, treba je dobro premisliti in pre-udariti. . .
— Odločil si se vender?
— Gotovo sem se odločil in zahvaljujem se ti iz dna duše. Sedaj te moram ostaviti, oddahniti si moraš, vsak nemir ti škoduje . . . Govorila bo-deva še o tem Zaspi, duša moja, in Bog, ti daj zdravje!
»Zakaj sc mi tako zahvaljuje ?" pomislil je Pavel Petrovič, ko je ostal sam.
tKakor, da bi to ne bilo zaviselo od njega! Jaz pa pojdem, ko se on oženi kam daleč, v Dra-ždane ali Florencijo in bom ondu živel, dokler ne poginem."
Pavel Petrovič pomočil si je čelo z „eau de Cologne" in zatisnil očeBi. Obsevana od jarkega dnevnega svita, ležala je njegova lepa, upala glava ne beli blazinici, kakor glava mrtveca ... In on bil je tudi mrtvec . . .
XXV.
V Nikolskem, na vrtu, v senci visokega jasena sedela je na drveni klopici Katja z Arkadijem. Na zemlji poleg njiju pomestil se je Tiri z ono lepo ležo telesa, katero imenujejo lovci „rusačja leža". Arkadij in Katja sta molčala.   On držal je v roki
poluodprto knjigo, ona pa je jemala iz jerbasčka drobtinice belega kruha in jih metala mali tolpici vrabcev, ki so s svojstveno si plašno predrznostjo švigali in čivkali ob njenih nogah. Slab veter zibal se je po jasenovem listji polagoma črtaje sem ter tja po temni stezici in po žoltnem hrbtu Tilija bledo/late pramene svitlobe; jednakomerna senca oblivala je Arkadija in Katjo, le izredka zabliščala se je na njunih laseh jarka lisa. Oba sta molčala, a ravno v tem, kako sta molčala, kako sta sedela drug poleg drugega, kazalo se je zaupno soglasje: vsak od njiju vedel se je, kakor bi niti ne mislil o svojem sosedu, skrivoma pa se je radoval njegove bližine. Tudi njuna obraza izpremenila sta se od tedaj, kar smo jo zadnjikrat videli: Arkadij bil je videti mirueji, Katja živahneia, predrzneja.
— Ali se vara ne zdi, začel je Arkadij, — da Rusi jasen jako dobro imenujejo: nijedno drevo ni tako lahko in jasno prozorno na zraku, kakor to.
Katja privzdignila je glavo in rekla: „Dau, Arkadij pa si je mislil: „ ta me vsaj radi tega ne kara, da se pojetično izražam.
— Jaz ne ljubim Heineja, rekla je Katja pokazuje z očesoma na knjigo, kojo je Arkadij držal
razne Btranke, kar hi koristilo družbi in vsemu slovenskemu narodu !
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani dne 28. marca.
(.Konec.)
Po kratki debati, v katerej pojasnuje odbornik dr. BI e i w e i s-Trsteniški potrebo asfaltovanja ledenice in za to iz v ta namen izdanih troškov, vsprejmo se navedeni predlogi, na kar odbornik Fr. Ravnikar nadaljuje:
Slavni mestni zastop!
Finančni odsek poroča o dne 19. dec. 1887 predloženem budgetnem pregledu mestnega posojila za I. 1888 Bledeče:
Budget klavnice predlagan po mestnem magistratu znaša v dohodkih .   .   .   17931 gld. 80 kr. in v stroških     ....   .   .    10780  „   84 w
tedaj v prebitku.    .     7150 gld. 96 ki.
V posamičnih točkah dohodkov bi se znalo zlasti pri klavnici sem ter tja kaj zvikšati, a ob jednem drugod znižati, tako, da bi ne bilo bistvene razlike, zato so se postavke nespremenjene odobrile, pri stroških se je pridela petletnica nadzornika z 30 gld., zato se je pa odštelo pri potrebščini za plin za ravno toliko, tedaj se finančnemu odseku ni zdelo umestno) na končnem omenjenem prebitku kaj plemeniti.
Budget posojilnega zaklada ima v potrebščini za anuitetui obrok .   .   .   .   .   65000 gld. — kr. za 2°;0 odpis od inventara .   .      236 „   04 „ za razne drobne stroške .   .   .      220  „   — „ za nagrade uradnikov     .   .   .      250 „   — „ in za  5'/* °/0   obresti kreditni
banki v Trstu    .   .   .   .   .   27114 „   44 „ skupaj   .   .   .   92820 gld. 48 kr. katero številko lina učni odsek potrdi.
V pokritji je preko nastavka m magistrata pre-meniti, da se posojilo za vodovodne stroške 10826.37 goldinarjev iz mestnega zaklada v posojilno zaklado, in da se obratno obresti od bolnice za silo preneso na račun mestne občine. Račun vojašnice pa ostane še naprej v posojilnem zakladu, kakor na priliko klavnice in se interkalarne obresti 18957 gld. 9 kr. računijo samo s 10430 gld. 47 kr., ostanek 8526 gld. 62 kr. pa kot najemnina, katere se je namreč v tekočem letu nadejati. 5°/0 obresti posojilnice v Celji so se začetkom tega leta po pogodbi splačale, a ker jim je obrestovauje previsoko, se bo cela glavnica 10.000 gld. do 1. julija vrnila. Prebitka je pri mestnem posojilu koncem 1. 1888. previdje-nega 1860 gld. 65 kr. Budget podružnice kreditnega zavoda v Trstu ima stroškov in dohodkov 623.407 gld. 11 kr., saldo dohodkov znese 569.946 goldinarjev 80 kr., to je svota, katero bomo pievid-Ijivo koncem 1. 1888, ko bode vojušnica popolnem poplačana dolžni kreditni banki. Če ta saldo dohodkov odbijemo od kurzoe cene koncem 1887 naših kapitalov s 993.561 nam ostane še razpoložljivega kapitala 414.615 gld. za zidanje šole in za druge z rednimi dohodki mestnega zaklada nepokrite stroške, in znabiti tudi za vodovod, kateri kapital pa utegne po sedanjem in znabiti pozneje Še boljem kurzu znašati najmanj 450.000 gld. Če bi po naključji trebalo tekom leta nekaj te glavnice likvidirati,  znamo  zajemati  od  kreditne banke  še do
v rokah, — nI kadar se smeji nI kadar se joče: ljubim ga samo, kadar je zamišljen in otožen.
— Meni pa ugaja, kadar se smeji, opomnil je Arkadij.
— To so vam še stari sledovi vaše satiriške naravi . . . (Stari sledovi! pomislil je Arkadij, — ko bi Bazarov to slišal !) Le počakajte, izpreobrnili vas bomo!
— Kdo me bo izpreobrnil? Vi?
— Kdo? Sestra, Portiri j Platonič, s katerim se že več ne prepirate, in tetka, katero ste pred-čeranjem spremili v cerkev.
— Jaz nesem mogel odreči! Kar se pa tiče Ane Sergčjevne, pomnite pač, da je bila v mnogih stvareh jednih misli z Evgenijem.
— Sestra bila je tedaj pod njegovim uplivom, kakor vi.
— Kakor jaz! Ali se vara zdi, da sem se že oprostil njegovega upliva?
Katja je umolknila.
— Vem, nadaljeval je Arkadij, — on vam mUedar ni ugajal.
— Jaz ne morem soditi o njem
— Veste kaj, Katarin Sergčjevna? Vselej,
200.000 gld. gotovine, ali pa prodajati obligacijone s pač znatnimi izgubami, za katerih pokritje pa imamo reserve čez 27.000 gld., tako da se ni bati nikake ovire v kulantnem razvijanji amortizacijskega načrta. Račun o vojašničnem kapitalu izkaže 454 069 gld. 16 kr. v potrebščini in pokritji, spremeni selle konto 5% obresti, ki se ločijo, kakor Že gori omenjeno v  dodatek k obrestim in v stanovnino.
Finančni odsek torej predlaga:
Slavni mestni zastop naj blagovoli budget posojilnega zaklada za 1. 1888 v vseh postavkah z naznaČenimi števil ami odobriti, naročiti je mestnemu magistratu, da se v formalnem oziru omenjene poprave pri mestnem knjigovodstvu uvažujejo.
Ta budgetna razprava naj se v kolikor možno jasni obliki prijavi občinstvu po časnikih ali po posebnem tiskanem poročilu.
Predlogi se soglasno vsprejmo, kakor so bili stavljeni.
V stavbinskega odseka imenu poroča odbornik Hraskv o gradnji kanala od nove vojašnice do Ljubljanice. Kanal bode 589 m dolg in stal bode do 10.000 gld. (proračunjenih 14.000). Stavbinski odsek predlaga, da se glede tega kanala vsprejme ponudba stavbinske družbe kranjske po jednotnih cenah, s to premembo, da se kanal ne bode napeljal na Reseljevo cesto, ampak v Ljubljanico. Izkopano prodovje (schotter), kolikor ga bode treba za nasipanje dvorišč v vojašnici, odstopi se stavbinski družbi po 55 kr. kub. meter. Ko bi stav-binska družba kranjska umaknila svojo ponudbo, ima se razpisati natečaj.
Predlog se odobri. Kar se tiče znanega „Znamenja", o katerem je bil odbornik Valentinčič prouzročil debato, sklene se, da bode o tem v prihodnji seji poročal odsek za olepšavo mesta.
Na vrsto pride potem g. Terpotitza priziv zoper mestnega magistrata odlok. Poročevalec doktor Stare je prav temeljito razpravljal to zadevo ter čital vse dotične obširne akte. Stvar je ob kratkem taka : G. Terpotitz kupil je od g. Korna na Resljevi cesti jako drago stavišče, na katerem hoče zgraditi hišo, ki bi stala tik vrta pri novem učiteljišči. Ondu pa ima za vrtnim zidom mesto projektovano novo cesto mej Resljevo cesto in Pristavško ulico, 12 m široko.   Mesto torej nikakor ne more dopuščati, da bi se rečeni prostor zazidal,  marveč smelo   bi zahtevati, da se glede TerpotČevega, oziroma poprej Kornovega zemljišča predloži delitveni načrt. Uva-žujo vse okoliščine predlaga stavbinski odsek ; Ter-potčevemu prizivu naj se ustreže v toliko, da mu ni treba predlagati delitvenega načrta, magistratu pa se naroči, naj reši Trpotčevo prošnjo,  a s tem pristavkom, da mora mestni občiDi odstopiti toliko sveta, kolikor ga treba za napravo 12 m široke ceste ob vrtu učiteljišča.
Po odbora J. M u r n i k a nasvetu se seja za nekoliko minut pretrga in potem sklene: Prošnja Terpotčeva izroči se magistratu v primerno rešitev.
O prizivu upravništva c. kr. vojaške bolnice zoper mestnega magistrata odlok zaradi odvažanja fekalij {skozi dvorišče Frolichove hiše poroča v imenu policijskega odseka odbornik dr. Bleiweis-Trsteniški. Vojaška bolnica ima služnost, da sme skozi Frolichovo hišo odvažati fekalije.   Te služ-
kadar čujem ta odgovor, ne verujem mu ... Ni ga človeka, o kojem bi ne mogel vsak izmej nas soditi! To je prazen izgovor.
— No, torej vam povem, da je on . . . ne, da mi on ne ugaja, in jaz čutim, da je on meni tuj, da sem jaz njemu tuja ... da ste vi tudi njemu tuji.
— Kako to?
— Kako bi vam rekla? ... On je ujeda, mi dva sva pa ukročena.
— Tudi jaz sem ukročen? Katja je pokimala.
Arkadij popraskal se je za ušesom. — Poslu šajte, Katarina Sergčjevna; ali veste, da je to pravo za pravo razžaljivo?
— Ali bi morebiti bili vi radi ujeda?
— Ujeda ne, a močan, energišk.
— Tega se ne more hoteti . . . Glejte, vaš prijatelj tega tudi neče in vender je.
— Hm! Kako mislite, da je imel velik upliv na Ano Sergčjevno?
— Da. A njej nihče ne more dolgo zapovedovati, pristavila je Katja poluglasno.
— Zakaj mislite to? (Daljo prili.)
nosti poslužuje se v obilni meri, ter po tem potu izvaža nekda celo mrtvece. Vsled pritožbe gospe Fro h lic ho ve in dr. Gregoriča je magistrat to izvažanje z ozirom na razsajajočo epidemijo iz zdravstvenih ozirov ustavil, ko je že prej gospa Frbhliehova bila vrata zaprla. Vsled tega pričelo je vojaško upravništvo tožbo zaradi motenja posesti, ob jednem pa uložilo priziv. Poročevalec nasvetuje, da se priziv iz zdravstvenih ozirov in glede na to, da ima upravništvo Še dvoje vrat na razpolaganje, zavrže. Prične sw živahna debata, v katerej govorita odbornika dr. Stare ia dr. Tavčar v zmislu priziva. Dr. Tavčar razpravlja vprašanje z juridič-nega stališča, po katerem se obstoieča služnost ne more zanikaviti ter predlaga: Prizivu se ustreže, bolniškemu upravništvu pa naloži: da ne sme onesnaževati pota, po katerem vozi, da ima fekalije izvažati v dobro zaprtih sodih, to pa tekar po 10. uri zvečer.
Po repliki poročt-valca, ki je posebno nagla-šal, da je zdravje meščanov več vredno, nego komoditeta kakega zavoda, da se mora torej iz zdravstvenih ozirov stara navada opustiti in v poštev jemati mesta korist, obvelja z večino glasov policijskega odseka predlog, da se priziv zavrže.
V imenu odseka za olepšavo mesta poroča odbornik P o v še ter nasvetuje, da se začasna služba vrtarskega pomočnika odda Matiji Cerarju, ki je izmej vseh prosilcev najsposobnejši. Predlog obvelja in seja se zaključi.
Domače stvari.
Dr. Valentin Zarnik. t
lltts pri sklepu ilniašnjo številke došla umih je prchi/iia vest, da Je gosp. «lr. Valentin % ar ni k popolinliie ob 3. uri umrl. V njem izgubila je Slovenija najzveste|šega Nina, čegar delovanje In zasluge boileiuo jutri opisali v obširnem 1 nekrologu.
— (Spored jutršnjih procesij) je nastopni: Ob 3. uri popoludne v nunski cerkvi, ob Va4. uri pri frančiškanih, ob 4 uri v stolni cerkvi; ob VaO- uri pri sv. Petru; ob 5. uri v Trnovem; ob 6. uri pri sv. Jakobu: ob 1/a7. uri v bolnišni cerkvi na Dunajski cesti.
— (Cerkvena glasba.) Pri jutršnjera usta-jenji ob 4. uri popoludne v stolni cerkvi Ljubljanski se poje: Matutinuin; po trikratnem „Alelujau himna „Aurora coelum purpurat", zložil F. Witt; po procesiji „Te deum laudamus", zložil A. Foer-ster; „Regina coeli", zložil A. Leitner; in „Tan-tum ergo", zložil J. Ha nn i sen, s psalmom „Lau-dateu.
— (Vabilo na XXIII. redni veliki zbor „Matice Slovenske") v sredo 18. aprila 1888. leta ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. ja-nuvarja do 31. decembra 1887. leta. 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.) 4. Proračun za leto 1889.*) 5. Letno poročilo o od borovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887. leta do 1. aprila 1888. leta. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po §. 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: Gg. f Ein-spieler Andrej, dr. Jarc Auton, Kaspret Anton, Maj-ciger Ivan, Pleteršuik Maks, Šuklje Franc, Vilhar Ivan, Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žol-gar Mihael. V odboru pa še ostanejo: Gg. Cigale Matej, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Marn Josip, dr. Po-klukar Josip, dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Raič Anton, Robič Luka, Senekovič Andrej, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivan, Šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Vavrii Ivan, Vodušek Matej, Wiesthaler Franc in Zupančič Anton. Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12. dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo
*) Računski sklop in proračun sta gg. druStvenikom v druStveni pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje.
tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vender volilne listke poslali odboru z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare. 7. Samostojni predlog odborov: Redni veliki zbor naj sklene, da se ima §. 36 opravilnega reda, ki Be je doslej glasil: „Tajuikovo službo odbor po razpisu oddaje za tri leta", spremeniti in glasiti tako: „Tajnikovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§. 13. mat. pravil). Ako se je pa odbor po večletnem tajnikovem službovanji uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo". 8. Posamezni predlogi in nasveti. (Prav. §. 4. a.)
V Ljubljani dne 27. marca 1888. Predsednik: Odbornik in blagajnik:
Josip Mam. Ivan Vilhar.
— (Na Vrhniko) je deželni odbor vsled pritožbe narodnih odbornikov odposlal deželnega tajnika pregledat račune, ki jih ie predložil župan, katerih pa neče pripoznati veČina občinskega odbora.
— (G. Anton Foerster m 1.) sin občezna-nega našega skladatelja, dobil je v Lipskem konci prvega šolskega leta v konservatoriji častno darilo tako imenovano „Kammerrath Gottlob Frege'sche Pramie" — 141 mark. Večega pomena nego denar sam je pač čast, katero si je stekel mladi umetnik že prvo leto v tujem mestu. Tudi inače v domaČih koncertih Lipskega konservatorija odlikuje se naš domačin tako, da po pravici upamo, da bode i on na slavo slovanske j umetnosti.
— (Starčki,) katerim je knezoškof dr. Misija včeraj v stolni cerkvi noge umival, so: Pavel Zelnik 84 let, Matej Vrhovec 74, Janez Kopač 66, Anton Benedek 78, Josip Novak 71, Fran Brodnik 77, Matej Leveč 80, Jurij Vrbinec 66, Anton Faj-diga 75, Gašpar Jančar 80, Fran Vrhovšek 74, Boštijan Marinčič 81 let. Vsi vkupe imajo 906 let.
— (Popravek.) V včerajšnjem poročilu o mestnega posojila računskem zaključku urinila se je pomota. Posojilo to obrestuje se po 4,7%, to je po -1 gl«l. 70 kr., a ne, kakor je bilo napačno stavljeno, s 4 gld. 7 kr., kar bi bilo = 4 07%.
— (Lepe piruhe) priredila je knjigotržnica J. Giontinijeva vsem prijateljem naše leposlovne knjige. Založila in izdala je podnaslovom „Pesmi. Zložil Josip Cimperman" prelepo, 190 stranij obsežno knjigo, ki bode po bogati pesniški vsebini in fini vnanji obliki razveselila vsacega, kdor jo dobi v roke Gosp. Cimperman zavzel je že davno v našem pesniškem gaji odlično mesto, njegovi proizvodi odlikujejo se po krasnem jeziku, po zvršeni obliki in po pravem pesniškem zanosu. Najsilneje pa uplivajo na nas njegove poezije zaradi tega, ker njegova bol ni izmišljena, ni afektovana, temveč, žal, le prebritka resnica. A telesno trpljenje ni mu upognilo krepkega duha in kakor biserna školjka proizvaja pesen za pesnijo, vzbujajoč v nas radost na prelepih stihih, ob jednem pa najsrčneje sočutje za nesrečnega pesnika. Za njegovih poezij dostojno oceno, nedostaje nam danes ni časa ni prostora, storili pa bodemo to v kratkem. Najtopleje pa že danes priporočamo C i m p er m an o v e pesni občinstvu slovenskemu. Cena jim je: Nevezanim 1 gld. 20 kr., elegantno vezanim z zlato obrezo 2 gold., po pošti 10 kr. več.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 1 ženska, 1 otrok. Ozdravela: 1 ženska. Umrl: Nobeden.
— (Velika nesreča) zadela je vasi Vinico, Podklanec in Golek. Pogorelo je nad polovico hiš in škoda ceni se nad 200.000 gld.
— (Sentlenartski okrajni z a s t o p,) ki je sedaj v narodnih rokah, prevzel je tudi okrajno posojilnico v svojo upravo. S tem je konec dosedanjemu anormalnemu stanju.
— (V Braslovčah) snuje se bralno dru* '  štvo, za katero so se dne 4. t. m. že predložila
pravila v potrjen je.   Srečo dobro!
— (D u ho venske spremembe v Lava n-tinski škofiji.) Prestavijo se tile gg.i Andrej Fischer, provizor v Koprivnici, pride za kaplana v Šoštanj; Marko Tomažič, kaplan v Pilštanji, k sv. Rupertu v Slov. goricah; Anton Drozg, kaplan pri sv. Marku nižje Ptuja, v Št. Ilj v Slov. goricah; Anton Petek, kaplan pri sv. Martinu pri Slov. Gradci, v Luče; Vine. Ra uman, duhovnik na Paki, k sv. Ani v Slov. goricah; Fran Ifrastelj, kaplan v Laškem trgu, v Sevnico: in Jarnej Štabuc, kaplan v Vidmu, v Laški trg.
Telegrami „Slc venske mu Narodu":
Budimpešta 29. marca. V Kikindi uničil velik požar že 200 hiš. Požar še traje.
Liv Orno 29. marca. Zlodejci, ki so vrgli bombo, hoteli so le ljudi plašiti. Glavne tri kolovodje so že prijeli.
Sofija 30. marca. Izvestje Havasovo: Turčija postavila ob vzhodno-rumelijski meji vojašk kordon, zaradi česar bolgarska vlada od Porte zahteva pojasnil.
Pariz 30. marca. Boulanger izdal okrožnico na volilce v departementu „Norda rekoč: Kot minister sem dejal, da bi bil blazen, ko bi vojno hotel, a ko bi se na vojno ne pripravljal, bil bi malovrednež. Moje mišljenje ostalo je neizpremenjeno. Boulanger konstatuje nedelavnost parlamenta poudarjajoč, da so poslednji dogodki dokazali, da se je zbornica težnjam dežele odtujila. Jedina pomoč je v tem, da se zbornica razpusti, ustava pa pre-naredi.
Razne vesti.
* (Ruski klub) v Pešti začel je delovati. Za člane se je upisalo več duhovnikov, profesorjev, časnikarjev in drugih: Predsednik mu je Budenc. V klubu se predava ruski jezik. Razen tega imajo v Pešti stolico za ruski jezik, kakor smo že jeden-krat omenili. Po kavarnah imajo ruske liste, ki se pridno čitajo. Po gostem se čuje po ulicah in javnih prostorih ruski govor. — Ali mari ne bi bil že zadnji čas, da bi Slovenci osnovali kak klub ali društvo, v katerem bi se vadili druzih slovanskih jezikov in se seznanili z literaturami druzih slovanskih narodov, zlasti ruskega. To bi več koristilo vzajemnosti slovanski kakor še tako naudušeni go vori pri raznih slovesnih prilikah. Mari ni sramotno, da mnogi izobraženi Slovenci bolje poznajo francosko in angleško slovstvo nego rusko.
* (Dve ruski slovnici) izšli sta že v madjarščini, kakor poročajo Slovaške „Narodnie Novini". To je zopet dokaz, kako se Arpadovci zanimajo za ruski jezik.
Poslano.
Slavno uredništvo!
Glede na včerajšnje Vaše poročilo o poslednjem jour fixu „Sokola" prosimo Vas priobčiti, da se bode telovadno društvo „Sokol" ravnalo vedno po svojih pravilih, iz katerih je izključeno vsako politično delovanje.
V Ljubljani, dne 27. marca 1888.
Odbor „Sokola".
Za * milijo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so ju posebno uspešno Moll-ovo „Francosko Iga nje", Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga mzpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Du-naji, Tnehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (13 4)
„LJUBLJANSKI ZTOH"
MtoJI (lini—264)
II i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Si c>T-----7^-» £%.
agja —sag <»,pt—-.
I.lNtnica upravni*! vit: Gosp. A. II. v Železnikih: Naročnina znaša 4 gld. četrtletno, ne 3 gld. 30 kr.; prosimo Se 70 kr.
Tujci:
28. marca:
Pri Momi: Oaroggi z Dunaja. — Leskovic z Dunaja. — ITudovemik iz Radovljice. — Smereker iz Mann-heima.
Pri Halid : Kumpold, Oscher, Karies z Dunaja. — Geiringer iz Krnova. — Karap iz Budimpešte. — llipsich i/. Maiibora. — Korheek iz Celovca. — Miiller iz Pulja. — Crabner iz Postojine.
Pri avNtrijttkeiu c'et*ar|ii Erjavec iz Gorice.
Umrli so v JLJ ubija ni:
28. marca:   Maks Haig),   železničnega sprevodnika sin, f>'/i mesecev, Dunajska cesta št. 8, za krčem.
Meteorologieno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- | krina v mm.
I 3 t-rt S T. I &	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	T 3 1*5 mui. 722-2 mm. 726 1 nun.	13-4° C 16'8« C 8-8° C	si. j z. m. j z. si. j z.	obl. obl. jas.	3-90 mm., dežja. |
JDuLr^s-jslza- "borza.
dne 29. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld.   77 55     — gld.
Srebrna renta.....„     79-        — „
Zlata renta......„   10990    — „
60/„ marčna renta ....     „     923;»     — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   857-—     — „
Kreditne akcije.....                        ,   272-10    — ,
London........                                   „   12B-75    — .
Srebro........n     —-—     — n
Napol.........                                     „     10-03     — ,
C. kr. cekini   ....             ,       5-98     — „
NemSke marke.....                         „     62*30    — „
4/, državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 130 gld.
Državne srečke iz 1. 1864           100   „ 163 „
Ogerska zlata renta 4a/o   .....    9« „
Ogerska papirna renta 5°/0   •       ...     >-3 „
5"/» štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „
Dunava reg. srečke  5°/0       .     loG gld. 117 „
Zemlj. obč. avBtr. 4Vi°/o zlati zast- listi . 127 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice      — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      99 „
Kreditne srečke.....100 gld. 179 „
Rudolfove srečke.....II)   „      — „
Akcije anglo-avstr. banke  .   .   120   „ 102 „
Trammway-drnftt. velj. 170 gld. a  v. 212 „
danes
77-65
79-K0 109-70
92-40 858-— 273 12660
1002 5-98 62-227,
25 50 20 55
50
30 75
kr
slovenske pravilne pisavo zmožen, vsprejme se v no* tursko pisarne. Ponudbe pošljejo se naj ,,na notarsko pisarno v l.o/i." (229—2;
Služba.
Glavni zastop v Ljubljani vzajemno zavarovalnega društva „CONCORDLTA" takoj v službo vsprejme proti stalnej plači in proviziji sposobnega
akviziter j a.
Kadar bi ne potoval, imel bi v pisarni oura vilo. — Oglasiti se je ustno ali pismeno pri podpisanem glavnem zastopniku.
V Ljubljani, dne 29. sušca 1888.
Ignacij Valentinčič,
(242—2) slavni zastopnik.
Kočevsko okrajno glavarstvo.
Zemlj episno-z godo vinski spis
Spisala
Št. Tomšič in Fr. Ivan.
Ta res hvalevredna knjiga dohiti je pri gospodu Antonu I.upajuclu. učitelji v Ribnici, iti v Narodni TIskarni v LJubljani po 55 kr., s poŠto 5 kr. več.
Srednja temperatura 12*5°, za 6'1° nad normalom.
Največja prihruiijcnja v gospoiliiijBvu.
Daje najedeiikrut, no da bi se kaj
pridejalo,
izvrstno
mosno juho.
Najvišja oillikovnnja in zlatn kolajno.
Ko
V prodajalnicah koloni jalnega blaga in delika tes ter droguerijah
bc dobiva
Bouillon-Estract '»"»»J"1
iicprosojIjiTo ^ ,  *^jL zaradi
dolircia ukusa
in
nizke cene.
Marke: Extractum Pttrum, Aux Fines Herbes und Trilffel-Wilrze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnokotistne družbe.
• Osrednju uloga: VVien, L, Jasomirgottstrasse 6. •
Prodajajo: Peter Lasanik, K. L. Weneel, Scliussnig & Weber. — V Zagoiji: R. K. Miclielio, Ivan Miiller, Rudniška  bratovska  skladnim. — V  Litiji : Ivan Witjrgoiifk. (5)02—19)
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upirajoče pri vseh boleznih želodca.
NeprekoBijivo pri pomanjkanji bIubU ilo jodij, .»hibeiii želodci, smrdeči Bupi, napenjanji, kislora podiranji, koliki, žolodčovem kataru, zgagi, ako bo n ureja pesek in pšono ter an nabira preveč .Vjj\ sleza, pri zlatenici, gnjusu in bljuvanji, glavobolji (k izvira bolečina iz želodca), krči v želodci, zapiranji ali zabasunji, prcobloženji želodca z jedjo uli pijačo, glistah, boleznih rta vranici, na jetrih uli zlutcj žili. — Cena steklenici z navodilom, kako M rabi, Stt kr., vol. steklenici «« kr.
Glavno zalogo ima lekar lt \ ICO I. HltAI>T v Kroiiicrisžl (Moravsko) Marijacoljsko kapljico neio nikako tajno srod-■tvo. Njih Bostavino navedeno «o na navodu, kako SclluUmarko.        rui, ti, ki bc pridone vsakej steklenici.
■ Pristne v skoro vseh lekarnah. IBj
NV\ltll.<»' rrihtiin MarijaoelJBko kapljico bo mnogokrat nonarej-ijo in punnrmijo. - 1>» »«» pristne, .nora vsaka stekle-ponarejajo n  i K01.eiilo  viirslveno znamko in 8
"" ' wi„...  kal M     .h ki se'pridene vsakej steklenici, opom-
KTJJS«?SS "vod tiskan v tiskarni II. «.u.ek-« V Uro-
Priitne imajo: V ■.|»il.l.|iini : lekar Uahr. 1'iccoH, lekuJM
J Oki    eW:.r Karol P»bUni. - V RadOVlJiCll   l,l;„ Al.ksauder
u,Vm,u - V Iti.....U»i»m: lekiu Dominik u.//oh,   ekai Berg-
mann   - V /iiimnlku > »ekar .1. Močnik. - X Cruim.lJ11 Jan. Ulažek. l'  ' -
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
t