fefo XXIII. TRGOVSKI LIST Številka 39. B R\3WVJI%1 LIJ I w 1119 ■ si s™ Plača ln toži se v Ljubljani Časopis srn trgovino, Industrllo, obrt In danarnlitvo nlcl v Ljubljani st. 11.953, l?haia Tsnk p«*«*««** »znata „^3 ta Llubllana. petek 5. aprila 1940 Cenaposampinl i*ca VtSfl«* številki din ■ W Več varčevanja! Znova moramo ponoviti že večkrat poudarjeno zahtevo, da se mora v naši javni upravi, državni ko samoupravni, bolj varčevati, ker naše narodno gospodarstvo še zdaleka ni tako močno, da bi moglo zmagovati vedno nova in vedno težja bremena. Po objhvi dvanajstin treba to zahtevo znova in e vsem poudarkom ponoviti. Z novimi dvanajstinami se državni izdatki samo za prve štiri mesece zvišujejo za več ko 800 milijonov din. Nihče ni zaradi izrednih časov pričakoval, da bi bil novi proračun manjši, prav tako pa tudi ni nihče mislil, da se bo zvišal v tej meri. Kljub velikanskemu zvišanju pa vendar ne bo nihče ugovarjal temu zvišanju, če bi se ves povišek uporabil le za narodno obrambo. Kajti vsak državljan se zaveda, da je za narodno obrambo vsaka žrtev upravičena, ker kaj nam pomaga vse premoženje, če bi pa izgubili svojo neodvisnost in svobodo. Primeri okoli nas pač le preveč nazorno govore, da je tisti, ki je izgubil državno samostojnost, izgubil vse in da v tem primeru niti zasebno premoženje ni več zavarovano. Za narodno obrambo so zato tudi naj-večja jrtVe potrebne in nujne. Toda od poviška 800 milijonov din gre za vojni proračun le nekaj nad 315 milijonov din, skoraj pol milijarde din pa gre v druge namene. Nekateri teh izdatkov bodo sicer indirektno tudi v korist naši obrambni moči, toda še vedno je novih izdatkov preveč. Upoštevati je vendar treba, da bo morala velikanska večina davkoplačevalcev zaradi novih davčnih bremen omejiti svoje izdatke, zlasti še, ker se nalagajo ta bremena v času, ko draginja raste, kupna moč dinarja pa pada. Če se od davkoplačevalcev kljub temu zahtevajo nove žrtve, potem jim je treba tudi dokazati, da so te res potrebne. Treba jim je razložiti in jih prepričati, da državni izdatki res ne morejo biti manjši, da se je varčevalo, kolikor je to sploh mogoče. Takšnega dokaza pa ni bilo in veliki oficialni komentar k novim dvanajstinam ni mogel dali davkoplačevalcem tega prepričanja. To pa je napačno, a ta napaka se more še vedno popraviti in zato jo tudi naglašamo. Tudi še sedaj se more razložili davkoplačevalcem, zakaj je bilo tako veliko zvišanje proračuna potrebno. Seveda pa ne zadostuje le slaboten izgovor na izredne čase, ki itak predvsem tepejo davkoplačevalce, temveč je treba vse to dokazati čislo konkretno. Velika psihološka napaka bi bila, če se tej zahtevi ne bo ustreglo. Zaradi težkega stanja gospodarstva moramo vztrajati na tem, da se brez izjeme črtajo vsi izdatki, ki niso neobhodno potrebni. Treba upoštevati tudi to, da morejo izredni časi zahtevati od nas še večje finančne napore. Kako bomo mogli zmagati te, če se bomo že sedaj popolnoma izčrpali? Zahteva po večjem varčevanju ne izvira jz nobenega malkontentstva, iz 110- ne politične špekulacije, temveč je realna zahteva objektivne presoje našega gospodarskega stanja. Zato je tembolj upravičena. Pa tudi iz državijansko-vzgojnih razlogov je potrebno, da država kaže največje varčevanje v vseh izdatkih, razen onih za narodno obrambo, še bo morala država apelirati na pomoč svojih držav- Dr. Henrik Steska: Naše ustavno Po sporazumu, ki je bil po dolgotrajnih pogajanjih dosežen med kraljevsko vlado in reprezentantom lirvatskega naroda ter odobren po kraljevskem namestništvu, je kraljevsko namestništvo na temelju čl. 116. naše ustave iz 1.1931. izdalo dne 26. avgusta 1939. uredbo o banovini Hrvatski. Čeprav je ta uredba le začasna in se z njo še ni izpremenila ustava, je vendar ta uredba bistveno izpremenila državnopravni značaj naše države in to tembolj, ker ne le zunanjepolitični položaj, marveč sjdoh j)otreba mirnega, kolikor moč zadovoljivega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev in podviga gospodarskega življenja v Jugoslaviji nujno zahtevata, da se sporazum 7. vso doslednostjo izvede, da-je da se po njegovi popolni izvedbi v hrvatskem ozemlju načela te nove ureditve oživotvorijo tudi na slovenskem in na srbskem ozemlju in da se nato z novo ustavo sporazum brez okrnitve in dokončno potrdi. Le po tej poti pri-dcmo do ustaljene, tudi navzven sj /štovanje vzbujajoče in že misel sovražnih akcij proti nam izključujoče Jugoslavije. Izprememba državnopravnega značaja Jugoslavije pa je tem globlja, ker mora biti obseg kompetenc, pripadajočih Hrvatski, zajamčen s posebno določbo bodoče jugoslovanske ustave, po kateri se položaj Ilrvatske ne bo mogel izpremeniti brez pristanka te banovine, isto bo moralo veljati pač tudi za ostale avtonomne dele Jugoslavije. Nanovo formirana banovina Hrvatska ima znake lastne državnosti v okviru nadrejene skupne jugoslovanske države. Naša država je že sedaj glede Ilrvatske prenehala biti edinstvena država ter se prelevila v sestavljeno državo, ki bolj ustreza dosedanjemu zgodovinskemu razvoju Hrvatov in ne nasprotuje upravičenim srbskim težnjam. Hrvatska ima v vseh stvareh, ki niso skupna državna zadeva, svojo lastno zakonodajo, svojo lastno upravno in svojo lastno sodno oblast. Vse kaže, da bo naša država v bodoče sestavljena iz treh dežel, namreč iz banovine Slovenije, iz banovine Ilrvatske in iz banovine Srbije, ter da bo odnos Slovenije in Srbije do celokupne jugoslovanske države enak držav-nopravnemu odnosu banovine llr-vatske do naše države. Muslimanski živelj v Jugoslaviji bo bržkone na drug način zaščiten, namesto teritorialne avtonomije, ki bi nikakor ne mogla zajeti ozemlja z nadpolovično muslimansko večino in obenem z več od polovice vseh v Jugoslaviji ži- ljanov in zato je v njenem naj-večjem interesu, da vsi državljani čim bolj varčujejo, da zbirajo čim večje rezerve. Država, ki sama ne daje dobrega zgleda, tudi ne utore od drugih zahtevati varčevanja. Zaradi države same zahtevamo, da naša javna uprava bolj varčuje in zato tudi upamo, da bo našla ta naša zahteva pravi odmev in da se bo dala našemu davkoplačevalcu zavest, da se bodo njegove težke žrtve dobro in koristno uporabile. To zavest pa mora davkoplačevalec imeti, če naj bo uspešen apel na njegovo požrtvovalnost. večili muslimanov, imajo pripadniki islama že sedaj v vsej državi nekakšno personalno avtonomijo na verskem temelju. Je nekaj tesnejšega kulturnega spoja med muslimani srbsko-hrvatskega jezika, pa muslimani albanskega in turškega jezika v južnih krajinah in njih vseli posebni položaj v Jugoslaviji je z mednarodno pogodbo kakor tudi z našo ustavo izrečno zajamčen. Izvojevali so si že izdatno avtonomijo islamske verske edinice tudi v zunanjepravnih verskih odnosih (ustroj verske edinice, versko-karitativno inversko-prosvetno delovanje) in v njihovih rodbinskih in dednih zadevah sodijo posebna državna šeriatska sodišča. Ta posebni položaj muslimanov se z ustanovitvijo treh avtonomnih banovin ne bo izpre-menil, ker so vso verske zadeve še nadalje pridržane državi in bode banovinska uprava opravljala take posle k večjemu v prenesenem delokrogu, a tudi šeriatska sodišča bodo ostala skupna državna institucija. Ze v edinstveni državi nastanejo včasi nesoglasja ined ustavnimi določbami, ki so temelj za vso državno ureditev, in navadnimi zakoni. Zakonodavec se ne drži vedno mej, ki mu jih predpiše ustava, V sestavljeni državi je možnost takih kršitev še večja. Utegne se dogajati, da državna oblast ne spoštuje razmejitve med državno in deželno oblastjo in si lasti pravice, ki po temeljnih določbah o ureditvi sestavljene države pripadajo poediniin avtonomnim deželam te države, a tudi marsikatera krepkejša avtonomna dežela skuša okrniti kompetenco skupne državne oblasti. Treba je torej pravne institucijo, ki povsem nepristransko presoja ustavnost delovanja državne in deželne oblasti in ki si že s svojo avtoriteto izsili upoštevanje svojih izrekov. Ze v sporazumu je v točki 6. določeno, da se bo za rešitev sporov o pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zakonov ustanovilo ustavno sedišče. Ta določba se je tudi. sprejela v uredbo o banovini Hrvatski. l’o čl. 13. in 14. te temeljne uredbe se ustroj in postoj>ek ustavnega sodišča predpišeta s kraljevo uredbo in je to sodišče pristojno: a) za presojo ustavnosti zakonov, b) za spore o pristojnosti med državo in banovino in c) za odločanje ob nesoglasju med državno in banovinsko oblastjo, kadar sme država o kaki stvari sicer izdajati zakone in dajati banovini obča navodila za uporabo takih zakonov, a le-te izvršuje banovina po svojih organih. V Jugoslaviji bo torej za reševanje ustavnih sporov pristojno posebno ustavno sodišče. Dosedaj nismo imeli take pravne institucije, ki bi jamčila za ustavnost zakonov, marveč zakonodavec je že s tem, da je zakon izdal, enostran-sko^ potrdil skladnost zakona z ustavo. Sedaj pa nujno potrebujemo povsem objektivne institucije, ko naj imajo banovinski zakoni enako, čeprav teritorialno omejeno veljavo kakor državni zakoni in ko se pristojnost in sploh pravni položaj banovine ne bo smel izpremeniti brez pristanka banovine. Ne gre torej le za ustavnost zakonov sploh, marveč pretežno za ohranitev ustavno določene razmejitve med državo in avtonomnimi banovinami. Ustavnemu sodstvu je, kar že ime samo pove, vobče namen, jamčiti ustavnost državnega delovanja. V državah, y katerih vsaj v normalnih časih prevladuje zakonodajna oblast nad upravno in sodno oblastjo, se to jamstvo nanaša v prvi vrsti na ustavnost zakonov. Zakon mora nastati na način, kakor to predpisuje ustava: v ustavi predvideni zakonodajni faktorji morajo sodelovati pri izdaji zakona in ves postopek pri nastanku zakona mora soglašati z ustavnimi predpisi. Poleg te zgolj formalne skladnosti zakona z ustavo, pa se morajo zakoni tudi po svoji vsebini ujemati z ustavo. Ako je ustava sama neko vprašanje v celoti ali pa deloma v glavnih obrisih rešila, zakon ne sme te stvari urejati drugače, nego je določeno z ustavo. Tudi se z zakonom ne smejo urediti vprašanja, ki jih je listava prepustila upravi ali sodstvu. Pogosteje pa nastanejo spori med rednim sodstvom na eni strani in upravo oziroma upravnim sodstvom na drugi strani. Kolikor že ustava sama tema dvema funkcijama pristojnost določa, je reševanje teh sporov še ustavno sodstvo, toda ustavno sodišče je isto tako posebno primerno, da take spore rešuje tudi v onih primerih, v katerih ne gre za vprašanje ustavnosti, marveč zgolj za vprašanje skladnosti z navadnimi zakoni, saj po večini šele navadni zakoni določajo, katera vprašanja spadajo v področje uprave in katera naj odločajo redna sodišča. Vendar tudi reševanje teh konfliktov navadno prištevamo k ustavnemu sodstvu, ker je način razmejitve uprave (z vštetim upravnim sodstvom) in rednega sodstva eden izmed osnovnih znakov notranjega ustroja države. Tudi uredbe, ki jih upravna ali samoupravna oblastva izdajajo, včasi nasprotujejo ustavi ali pa zakonom. Take neskladnosti more odpraviti pogosto že nadrejeno upravno oblastvo, ako je in je tudi uverjeno o nepravilnosti. Dalje smejo upravna in redna sodišča pri sojenju o konkretnih sporih ocenjevati ustavnost in zakonitost uredb in posameznih njihovih določb, toda s tem se neustavna ali nezakonita uredba se nikakor ne razveljavi, sodišče le nepravilnih določb v njej v konkretnem primeru ne upošteva, bolj učinkovito pa je, ako sme sodišče uredbo v celoti ali glede posameznih določb v njej zaradi neustavnosti ali nezakonitosti razveljaviti. Ne bi pa bilo umestno, ako bi vsako sodišče imelo takšno oblast ter je za- tak posel najpripravnejše pač ustavno sodišče. Kadar ustavno sodišče ne rešuje le ustavnih sjiorov, marveč sploh vse spore glede kompetence med upravno in sodno oblastjo, najsi se razmejitev opira tudi le na navadne zakone, potem je tako sodišče postalo tudi še izrazito kon-fliktno sodišče in opravlja torej posle, ki niso vedno izrazito ustavno sodstvo. Kolikor pa je ustavno sodstvo pristojno, da razveljavi ne le neposredno protiustavne, marveč sploh vse protizakonite uredbe, toliko šega že v oni krog po- Združenje trgovcev v Ljubljani ima 59. redno letno skupščin*1 v ponedeljek dne 8. aprila 1940. ob 19. uri v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27. j Dnevni red: 1. Poročilo uprave. 2. Računski zaključek za 1.1939. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za leto 1940. 5. Poročilo odbora za zgradnjo »Zavetišča«, 6. Poročilo o delu društva »Trgovski dom«. 7. Poročilo šolskega odbora. 8. Poročilo o prometnih prilikah' na glavnem blagovnem kolodvoru. 9. Predlog za spremembo pravil § 23. in 29. 10. Volitev: a) predsednika, dveh' podpredsednikov, 17 odbornikov, 10 namestnikov, b) 4 članov in 4 namestnikov v nadzorni odbor, c) 6 članov in 6 namestnikov v častni odbor, č) 14 delegatov za zvezno skupščino, d) 10 članov in 6 namestnikov v odbor za zgradnjo »Zavetišča«. 11. Samostojni predlogi. 12. Slučajnosti. Če ob 19. uri ne bo navzočnih' zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda 1 uro kasneje, to jc ob 20. uri. Ker ob 19. uri ni pričakovati zadostne udeležbe, se otvori skupščina točno ob 20. uri. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 5 dni pred skupščino. Sklepni račun za leto 1939. inC proračun za leto 1940. sta med uradnimi urami vsakemu članu f pisarni združenja na vpogled. Uprava. slov, ki ga kolikor toliko more opravljati tudi upravno sodstvo poslednje stopnje. Ustava države bi se mogla kršiti tudi izven kompetenčnih sporovi s konkretnimi akti upravnih in sodnih oblastev, zlasti s tem, da oblastva kršijo politične, državljanom že v ustavi zajamčene pravice. Kolikor to store upravna oblastva, tam bolj prikladno o takem sporu odločajo končnoveljavno upravna sodišča. To velja seveda le za primer, da je po državnem ustroju upravno sodstvo pristojno za razsojanje upravnih sporov sploh (n. pr. v Jugoslaviji) in se njega kompetenca ne razteza zgolj na nekatere taksativno naštete vrste sporov. Če kršijo sodišča ustavne politične pravice, potem pa vobče morejo itak višja sodišča' od pomoči. Posebna važna politična pravica državljanov je njihova volivna pravica v zakonodajno telo (parlament). Z ustavno določbo so predpisani vsaj obči pogoji za pravico glasovanja in za volivnost kakor tudi načela volivnega opravila. Odločanje o kršitvah glede tegai pripade ali v celoti upravnim im sodnim oblaslvom (le-tem takoj že na prvi stopnji ali šele v instanč-nem teku) ali pa deloma zakonodajnemu telesu samemu. Zavisi odi najrazličnejših okolščin, kateri sistem je bolj priporočljiv in ali naj ustavno sodišče ali kako drugo 90-dišče (n. pr. upravno ali redno sodišče) odloča o kršitvi volivne pravice in o nepravilnosti voliter v parlament, a zlasti, ali naj parlament kljub svoji neposredni prizadetosti sodi o izidu teh volitev. Občni Združenja v Brežicah j V posebno težavnih razmerah (deluje Združenje trgovcev v Bre-liicah, ker tu se še zlasti čutijo jvse težave, ki tarejo podeželskega Hrgovca. Solidarnost trgovcev bi ■morala biti v tem okraju še po-«ebno močna, kajti le v najkrepkejšem složnem delovanju si more trgovski stan priboriti svoje pravice ter doseči polno upoštevanje svojih žalitev in potreb. Zato bi bilo pričakovati, da bo občni zbor združenja v Brežicah res dobro obiskan, zlasti, ker združenje pod vodstvom svojega agilnega predsednika Vidmarja dobro deluje in uspešno brani interese svojih č lanov. Obžalovati je zato tre- ba, če je bil obisk na občnem zboru samo primeroma dober, ker vtrovalci počastili današnjih časili bi morata biti ude- J ležba na vsakem občnem zboru trgovskega združenja naravnost izredno dobra. Združenje trgovcev v Brežicah je imelo svoj občni zbor v j>elek dne 29. marca v gostilni Vidmar. Občni zbor je ob pol treh popoldne otvoril predsednik Ivan Vidmar, pozdravil vse navzočne, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI, predsednika njenega trgovskega odseka Albina Smrkolja, zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika dr. Pustiška ter zastopnika pomočniškega zbora Franca Venišnika. V iskreno občutenih besedah se je spominjal umrlih članov Hermana Šulerja iz Bizeljskega ter ge. Jožefe Pinterič. Spomin obeh so zbo- Ivan Ban, Brežice, Leo Mlinarič, Sla ra v as-Bizel jsko, Rudolf Schmidt, Brežice, Jakob Dernač, Artiče, in Franc Trupej, Sevnica. Namestniki: Anton Bibič, Globoko, Josip Vrtačnik, Globoko, Anton Verstovšek, Bizeljsko, Anton Božičnik, Vel. Kamen, Josip Kostevc, Pišece. Nadzorni odbor: Adolf De Costa, Brežice, Ludvik Kržišnik, Uajlien- Predsednik Ivan Vidmar je nato podal svoje predsedniško j poročilo, iz katerega posnemamo: Težko je bilo preteklo leto, da 'bo ostalo le malokateremu v dobrem spominu. V posebno slabem pa ga bo obranil podeželski trgovec, kajti vse stiske, ki so sploh mogoče, so zadele to leto podeželskega trgovca. Najtežje čase pa je preživljal, ko je po izbruhu vojne zagrabila ljudi vojn* psihoza, da so popolnoma izgubili razsodnost. Kar je v teh dnevih krize preživljal podeželski trgovec, sploh ni mogoče opisati. Tvrdke, pri katerih je kupoval desetletja, so mu naenkrat odpovedale kredit, ljudje pa so začeli kopičiti blago in zahtevali od trgovca, da jim prodaja blago, ki ga niti sam ni mogel dobili. To je povzročilo pomanjkanje Budi Čornoga, Zdole, in Milan Cimperšek, Sevnica. Častni •dbor; dr. Vladimir Brglez, F rane Trupej, Sevnica. Mato Presker, llajhenburg, Ivan Ver stovšek, ZupeJevec, in Ivan Vehovar, Koprivnica. Zastopnika za Zvezi ne skupščina: Ivan Vidmar, Brežice, in Peter Solina, Sevnica. Namestnika: Josip Verstovšek, Brežice, in Blaž J čriček, ilajhen-burg. Po volitvah se je razvila daljša debata o nekaterih vprašanjih, ki se zlasti razburjala prebivalstvo. Tu je treba v prvi vrsti omeniti l/l V. /-1 v | burg, Milan Žagar, Brežice. Na-1 pomanjkanje petroleja, ki je po mestniki: Rupert Škerbce, Videm, j vzročilo mnogo nezadovoljstva. Na- dalje se je razpravljalo o cenah sladkorja ter o zavarovanju trg. pomočnikov. V imenu Zveze trg. združenj je nato pozdravil občni zbor tajnik dr, Pustišek ter tudi sporočil pozdrave poslovno zadržanega predsednika Staneta Vidmarja. V lepem in temeljitem govoru je nato opisal delo Zveze ter njene intervencije zaradi za kupo proda je soli, pomanjkanja petroleja in bencina itd. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Ko je še čestital predsednik trg. odseka Albin Smrkolj novi upravi iu ji želel čim več uspeha, je zaključil predsednik Ivan Vidmar občni zbor. Letna skup Združenja v Radovljici ciji vedno izkazovale. (Odobrava nje.) V imenu Zbornice je nato pozdravil občni zbor predsednik njenega trg. odseka Albin Smrkelj, Poročal je o akcijah Zbornice ter se dotaknil v svojem poročilu vseh aktualnih gospodarskih vprašanj. Zlasti je pojasnjeval stališče zbornice glede nove davčne reformo ter njeno prizadevanje, da se omilijo vsaj najtežje trdote te reforme. Poročal je tudi o protestu trgovcev proti previsoki določitvi minimalnih plač za trg. pomočnike. Zbornica je vedno z vso odločnostjo podpirala zahteve trgovstva ter branila njegove interese. Zato se naj vsak z vsem zaupanjem obrača na zbornico. Na koncu svojega z odobravanjem sprejetega govora je Din. »v jo I”'"'--J----j j-v. blaga, posledica tega ga je bil dvig j apPBral ne vse zborovalce, da so cen. Nekateri so nato dolžili trgov- bolj složni, ker bodo s tein ca, da je on kriv draginje, čeprav f indž najprej dosegli pozitivne je bil sam od nje težko prizadet. Morda se je res pripetilo, da je kak trgovec skušal izkoristiti čase, toda to so bili le izjemni primeri, za katere ni mogoče dolžiti vseh trgovcev. Da so to bile res samo izjeme, so dokazali tudi protid.a-ginjski odbori, ki so zaceli delovati po razglasitvi uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije. V Brežicah in okolici ni bilo niti enega primera, da bi oblast nastopila proti kateremu trgovcu, ker hi se pregrešil proti določbam proti-ilragiujske uredbe. Bač najtepsi dokaz o solidnosti in reelnosti našega trgovstva! Nikakor ne zadovoljuje sedanja protidraginjska uredba, ker je premalo jasna in ker se ne ve, če so odločilne nabavne ali dnevne cene, kakšen sme biti dobiček itd. Položaj trgovca se je še poslabšal zaradi novih davčnih bremen. Nič čudnega ni, če so vedno bolj •pogostna poročila, da so začeli iligovci svoje obrate odjavljati. Brežiški okraj še prav posebno itrpi zaradi krošnjarske nadlege. Odločno zahtevamo, da se legalna frgovina vendar enkrat pred krošnjarji zaščiti in da se napravi tej nadlogi konec. Ponovno se je že ugotovilo, da prodajajo krošnjarji tudi ukradeno blago. ?.e samo to je zadoslen razlog, da se krbšnjar-stvo zatre. Težaven je položaj trgovca in vedno težja je njegova borba za obstanek. Zato je tem bolj potrebno, da so trgovci složni, da so dobro organizirani, ker samo stan, ki je dobro organiziran, si tudi more pridobiti veljavo v javnosti. Zato dela vsak zaveden trgovec za svojo stanovsko organizacijo in zanjo tudi žrtvuje. Prav tako je potrebno, da je vsak trgovec naročen na svoje stanovsko glasilo, na »Trgovski list«, ki prinaša najrazličnejše podatke o našem in tujem gospodarstvu. Preden končam svoje skromno poročilo, smatram za dolžnost, da «e zahvalim Zbornici za TOI in Zvezi trg. združenj za vso podporo, ki sla mu jo obe ugledni korpora- uspehe. Po odobritvi zapisnika zadnjega ol)čnega zbora je podal tajnik tajniško poročilo. Združenje je stelo ob koncu 1. 1939. 150 članov. Trgovin z mešanim blagom je bilo 100, lesnih trgovin 11, z usnjem (5, s sadjem 5, z deželnimi pridelki 5 itd., na novo je bilo prijavljenih 5. odjavljenih pa 7 trgovin. Člani združenja so zaposlovali (D pomočnikov, 1<’> pomočnic, (58 vajencev in 19 vajenk. Odjavljenih je bilo 20 pomočnikov, 7 pomočnic, 17 vajencev pa je bilo oproščenih. Na »Trgovski liste je naročenih 100 članov. Združenje je sodelovalo pri vseh akcijah, ki so bile v korist trgovstvu. Blagajniško poročilo je podal Jo V nedeljo 31. marca je imelo združenje trgovcev za radovljiški srez svoj občni zbor na Bledu. Občni zbor je bil prav dobro obiskan, kar dokazuje, da se je začelo trgovstvo zavedati velike važnosti stanovskih sestankov, pri katerih ima priliko povedali svoje težnje in pripomoči s svojimi mislimi in predlogi k poboljšanju trgovskega stanu. Skupščino je otvoril predsednik združenja g. Savnik, ki je pozdravil vse došle člane in izrazil veselje, da so se v tako velikem številu odzvali vabilu. Pozdravil je nadalje tudi došlega zastopnika sreskega načelstva podnačelnika Rejo, zborničnega svetnika in predsednika trg. odseka zbornice g. Albina Smrkolja, predsednika lesnega odseka pri zvezi 1' rami Škrbca in zastopnika zveze Fa hiauija. Spominjal se je umrlih članov Ivana Pretucrja, Zvonka Turnška in gospe Ane Burja. Njih spomin so zborovalei počastili. Zalom je poročal tajnik Hočevar o delovanju združenja v preteklem letu. Združenje šteje 403 člane iu enega častnega člana. V preteklem letu je bilo odjavljenih 4.) trgovin zaradi slabili uspehov. Ta velik padec jasno dokazuje, da je možnost za obstoj trgovine manjša. Preteklo leto je bilo posebno burno v političnem oziru. Posledice svetovnih dogodkov je občutilo v največji nteri tudi trgovstvo. Izvozne omejitve vseh držav iu oslabljen pomorski promet so povzročili občutno pomanjkanje raznih surovin, najbolj volne in bombaža, katerega potrebuje tekstilna industrija. Zaradi tega so se znatno zvišale cene oblam nega i ... 1 znatno zvisfltc ccuc r> sip Verstovšek Združenje je ime- nabava kolonialnega lo 20.951 dm izdatkov ter 19.146 1 k zato je tud. dinarjev dohodkov. Primanjkljaj ■ narasla. Vse te dinarjev dohodkov. Primanjkljaj l ^ ^ cena narasla. Vse te se je kril iz rezerve združenja. ^ si)ravile Jrgovino v težko stanje, ker se ne more zadostno dinarjev. V imenu „ j zalagati s potrebnim blagom in nadzorstva je poročal 1 ,o ge manjSa zaslužek. Zelo tez- .. I otltj/ oo mu.. | —- Josip .Škerl iz Sevnice. Predlaga, G ge obgoti pomanjkanje prtrole- da se izreče upravi združenja raz- poseW v gorskih krajih, kjer resnica s pohval«. (Soglasno spre-1................. jeto.) ni elektrike. Prebivalstvo očita trgovcem, da petroleja nočejo pro- i uit p'-” «» Soglasno je bil tudi sprejet pro-1 (ja) j_ ker čakajo na višje cene, to-ičun v višini 20.700 din. Sklenje- j ,ja jrg0VCj niso krivi, račun v visim iQa trgovci niso krivi, marveč pe- no je bilo, da se »korporacijske tTolcjski kartcli, ki petrolej zadr-pristojbine zvišaj«, in sicer: za j kujejo. Vse le neugodnosti ovirajo trgovine z mešanim blagom od J ra2voj trgovine. V radovljiškem 1000 na 2000 din, za lesne trgovine J oliTaju pa so ge lokalne razmere od 750 na 1500, sadne od 500 na I pov/roCile veliko poslabšanje. 1000, trgovine z mlekom in jajc Lanska tujska sezija je bila že od 250 na 500 din. Člani z davčno I koncem avK„sta končana, ker so osnovo nad 300 din plačajo kot 1 vgi !etoviggarji nenadoma zapustili letni prispevek 5%, vsi drugi pa I?e ]etovižke kraje. po 20 din. Oprostnina in vpisnina j Kreditiranje blaga je prestalo, vajencev ostaneta neizpremenjeni. jtreba ]e bjJo novo blago naprej Za odjavo ali prijavo pomočnikov 1 p,agaU in „ teni fi0 prišli trgovci in pomočnic se plača 25 din. |v pTavo stisko. Premožnejši sloji Sledile so Jso zaradi nastale vojne pokupili volitve J zaloge, novo blago pa je bilo z« Ipodraženo, tako da so tudi detaj-ter je bila soglasno izvoljena na-1 morali pro-družili protestom trg. org«««**« " Tudi uredba « ,ninim*--k^" čal. tog. naslovljencev m koristna, ne za trgovce ne za nameščence. Oskrba, ki jo dajejo trgovci na debeli svojim nameščencem, je pre nizko odmerjena, tako da podeželski trgovec ne premore plače din 600’—, ki jo mora izplačali na mesec. Posledica bo, da se bodo trg. nameščenci polagoma odpuščali in bodo ostali brez dela. Množijo se pritožbe proti »uput-nicam«, katere ne služijo svojemu namenu, temveč preskrbovanju raznih zadrug s cenejšim blagom, da konkurirajo trgovcem. Že lan sko leto so se uputnie« zaradi pro- testov ukinile, letos pa so se zopet pričele izdajati. Združenje je protestiralo proli odvzemu prodaje živinske soli de-tajlistoni, monopolska uprava pa proteste ni upoštevala, temveč dala samoprodajo založnikom soli. Tudi proti maksimiranju cen sladkorju smo brzojavno protestirali in s pomočjo trg. organizacij dosegli, da se je maksimiranje opustilo. Združenje izreka davčnim odbornikom g. Zupanu, Savniku, Zoretu in Kovačiču za uspešno delovanje svojo zahvalo, istotako tudi članom reklamacijskega odbora g. zbor. svetniku Smrkolju in Gorenjcu. Zastopniki trgovske zbornice in 7.veze trg. združenj g. Smrkolj, Škrbec in Fabiani so pojasnili splošni trgovski položaj ler informirali članstvo o raznih zadevah, za kar smo jim zelo hvaležni. Posebno odobravanje je našel govor zastopnika sreskega načelstva g. podnačelnika Kcjc, ki nam e v pogledu krošnjarstva iu šu-šmarstva pojasnil kazensko poslovanje upravne oblasti, omenil preskrbo prebivalstva s petrolejem in prosil vse trgovce, da v svojih lokalih ob prilikah pobijajo razne vznemirjajoče novice, ki begajo prebivalstvo iu škodujejo naši državi. Njegov govor je bil s hvaležnostjo poslušan. Letni računski zaključek, ki je pokazal dohodkov din 59.(599 53 in izdatkov din 54.538’80, je bil soglasno sprejet, istolako proračun, ki predvideva din 39.800"— dohodkov in ravno toliko izdatkov. Poslovanje je bilo pregledano po nadzornih članih ter popolnoma v redu najdeno, zato je predlagal g. Čulcr upravi razrešnico, ki je bila tudi soglasno sprejeta. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Kovačič, ki je predlagal, naj združenje poskuša s pomočjo zveze in zbornice posredovati pri ministrstvu za trgovino, da preneha »Kasta« prodajati blag« P»«l ceno, ker morajo imeti trgovci tudi nekako zaščito pred velekapitalom, ki hoče uničit' mnoge družine na Jesenicah ut okolici. G. vsi nadomestni deli Trgovci popust! SPLOŠnn TRGOVSKA rt. z o. z. LJUBLJANA Tyrieva cesta 33 Starki z Bleda je pozival članstvo na tovariško sodelovanje, naj ne bo prizadevanje trgovca svojega tovariša uničiti, temveč pomagati, kjer se da. Tajnik g. Hočevar je loplo priporočal naše stanovsko glasilo »Trg. list«, ker ima izvrstne članke in vse informacije trgovskega značaja, zato zasluži, da je vsak član naročen vsaj na sobotno izda- jo. ki vel ja samo din 60'— na leto. List se naroča pri združenju. Naznanja dalje, da je združenje podarilo za zimsko pomoč revnim obmejnim otrokom na severni meji din 1000'— podpore, katere je dalo zvezi, ki je nabirala prispevke. Zveza je nabrala pri trgovcih v Sloveniji nad din 10(1 tisoč, ki so bili jmrabljeni za obleke in obutev. S tem je trgovstvo poka- zalo, da ima srce na pravem mestu in da niso trgovci izkoriščevalci, kakor jih nekateri prebivalci slikajo. Oblačilnega blaga združenje ni moglo nabrati po trgovinah, ker trgovci itak v veliki meri darujejo za naše revne obmejne otroke. To končani debati se je predsednik Savnik zahvalil za udeležbo ter zaključil uspeli občni zbor. Občni zbor Združenja^ za sreze Celje, Gor. grad in fmar prav upoštevanja vredno vsoto. Ni dovolj, da člani list sprejemajo in čitajo, potrebno je »udi, da naročnino v redu plačujejo. »Trgovski list« ni uobcno strankarsko glasilo in radi tega ne sprejema nobenih strankarskih podpor, odvisen je Občni zbor celjskega okoliškega združenja, ki je bil 28. marca v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, je bil tudi letos izredno dobro ohiskau ter bil prava manifestacija zavednega slovenskega trgovstva za pravice slovenske trgovine in slovenskega gospodarstva. Občni zbor je otvoril agilni predsednik združenja Ludovik Košir, ki je najprej ugotovil, da je bil občui zbor pravilno sklican, da je sklepčen, nakar je pozdravil vse zborovalce ter imenoma: zastopnika mestne policije komisarja Velkavrha, predsednika Zveze trgovskih združenj Staneta Vidmarja, zastopnike zbornice predsednika trg. odseka Albina Smrkolja, zbornična svetnika Fa-zarinca in Cukalo ter prisotnega zastopnika lesnega odseka Zveze inž. Zupančiča. Nato je podal svoje predsedniško poročilo. Porotno predsednika Koširia Ze petič stopam pred Vas, da vam poročam o delovanju združenja. Tudi podeželske trgovce so zadele posledice vojne vihre, ki nikomur ne prizanaša in snio tako prišli v izredno težaven položaj, da se moramo obupno boriti za naš obstanek. Splošna draginja, predvsem pa skok cen, posebno kolonialnemu blagu, je nas našel povsem nepripravljene. Podeželski trgovec nima na razpolago toliko kapitala, da bi lahko nabavil večje množine raznega blaga in radi tega se na podeželju že občuti pomanjkanje raznih nujno potrebnih predmetov, Že itak težavni položaj je poostrila še zahteva naših dobaviteljev, da plačujemo naročeno blago v naprej. Podeželski trgovec ne more ukiniti kredita svojim odjemalcem, temveč mora še nadalje kreditirati tudi blago, ki ga sam plačuje v naprej in pri katerem nima skoraj nikakega dobička. Vse te velike težave podeželskega trgovca so znane tudi oblastem, vendar moram z obžalovanjem ugotoviti, da ne najdemo pri njih nikakega razumevanja z« naše težnje. Omenjam tukaj vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, na katerem smo dobili trgovci od najvišjih predstavnikov naše vlade mnogo obljub, vendar uiti ena od teh dosedaj ni bila izpolnjena. Kakor hrani zdravnik bolnika zadnje ure z umetno hrano in injekcijami, tako hoče tudi vlada hraniti trgovstvo samo z obljubami. Podeželski trgovec je 100 odstotno soliden in realen. Ce pa je on sam tak, zahteva enako solidnost in realnost tudi od drugih in zato hoče, da za obljubami pridejo tudi dejanja. Konec treba napraviti krošnjarski nadlogi Navzlic kolikor toliko ugodni bmeljski seziji v preteklem letu, se podeželski trgovci ne morejo pohvaliti z dobrimi kupčijami. Cele kolone krošnjarjev so privrele v Savinjsko dolino in ti so odnesli ves zaslužek trgovcem. Krošnjarji so se vozili z avtomobili ter v vsakem prevažali blago v vrednosti do din 70.000— ter Podajali to z raznimi triki in z ^ in še višjim dobičkom. Oblast pa je vge t() početje mirno gledala in zavzela za naš trgovski slan. Podeželskim trgovcem v resnici ne bo preostajalo drugega, kakor da odjavijo svoje obrti, si oprtijo krošnje ter pričnejo z istim delom, kakor kroš-ujarji, ki so za podeželskega trgovca isto zlo kakor rdeči pajek za hmeljarja. Dokazano je bilo, da so bili nekateri krošnjarji v zvezi z zloglasnim roparjem Haretom in so od njega nakupovali blago in njega samega skrivali na svojih stanovanjih. Ponovno bo treba apelirati na oblasti, da se končno vendar le že odpravi krošnjarstvo. Finančni minister mora uvideti, da lahko država obstoji brez krošnjarjev, ne more pa obstojati brez trgovcev, ki so največji davkoplačevalci. Predsednik omenja še hmeljarsko zadrugo, ki se je ustanovila za eksport hmelja in z namenom, da zboljšuje nakupne cene hmelja. Preteklo leto pa se je pri tej zadrugi pokazalo isto, kakor pri drugih zadrugah, da je namreč nakupovala hmelj po istih cenah-kakor ostali izvozniki hmelja. Značilno pa je, da je nakupovala hmelj tudi od nečlanov ter jih potem pod pretnjo s tožim, silila, da bi ti kupljeni hmelj tudi oddali. Sedanji predstavniki zadruge so se svoječasno posebno ogrevali za to, da bi se izdajale za nakupovalce hmelja posebne legitimacije, da bi se tako zatrlo neupravičeno prekupčevanje s hmeljem. Legitimacije so se vpeljale, in sicer obvezno za vse hmeijske izvoznike, vendar pa zadruga, dasiravno je preteklo leto zaposlila večje število nakupovalcev, ni niti enemu ud teh preskrbela predpisane legitimacije. Zadruga bi sicer znala naprtiti razne dolžnosti in neprijetnosti drugim, sama svojih dolžnosti ne izvršuje. Nekateri člani zelo zavlačujejo plačil« prispevkov zn združenje. To se naj neha, ker morajo člani uvideti, du more združenje koristno delovati le takrat, če ima krite svoje izdatke. Kot predsedniku združenja mu je tudi bilo sporočeno, da dolgujejo člani na naročnini zn naše stanovsko glasilo »Trgovski list« torej popolnoma od naročnikov, katerih sveta dolžnost je, da naročnino, ki je itak malenkostna, r redu plačujejo. Apelira na dolžnike, da nemudoma poravnajo na naročnini dolžne zneske. Končno se zahvaljuje predsednik upravi in nadzornemu odboru združenja, ki sta ga podpirala v njegovem težavnem delovanju, kakor tudi gosp. tajniku Coklinu, za njegovo uspešno delovanje. Zastopnika Zbornice Smrkolja prosi, da sporoči Zbornici njegovo najtoplejšo zahvalo za vso pomoč, ki jo je Zbornica nudila združenju. Ravno tako izreka najlepšo zahvalo predsedniku Zveze Stanetu Vidmarju za vso veliko naklonjenost, ki jo združenje pri Zvezi uživa. Zahvaljuje se tudi vsem sreskim načelstvom v območju združenja za izkazano pomoč. (Izvajanja predsednika so bita sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem.) Zastopnik Zbornice Aibin Smrkoli Iskreno se zahvaljuje za pozdrave predsednika ter omenja, da preživlja trgovina v današnjih časih svojo živčno vojno. Slovenski trgovec je prežet z idealno ljubeznijo do naroda, svoje domovine in države, želi pa, da ostane v svoji trgovini svoj gospod in da se mu ujegove samostojnosti ne krči z raznimi samovoljnimi diktaturami. Novela zakona o neposrednih davkih je prinesla vse polno težkoč za trgovce. Trgovci se dobro zavedajo svojih državljanskih dolžnosti, vendar se ne sme Jok j>reveč napeti, ker bi imela od zloma predvsem največjo škodo država. Omenja, da je ravno naša Zbornica imela največ dela pri pripravljanju predlogov za omiljenje novih predpisov za pridobnino. Mnogo se sicer ni doseglo, imamo pa zavest, da smo vse storili, kar je bilo mogoče, da bi se ostrine zakona zgladile. Zbornica je mnogo intervenirala glede nameravanega uveljavljenja zakona o hmelju ter se ji je s pomočjo zborničnega svetnika Cukale posrečilo, da je vsaj ono točke, ki bi najteže prizadele samo trgovino, omilila. Omenil je tudi delovanje »Prizada«, ki bo kmalu prevzel že vso izvozno pa tudi uvozno trgovino, kar nikakor ni zdravo. Glede minimalnih mezd za trgovske nameščence se je Zbornica trudila, da bi dosegla, da bi nameravana uredba ustrezala tudi interesom delodajalca. Zal se niso zbornični predlogi v polnem obsegu upoštevali in tako je bila izdana uredba, ki škoduje tudi nameščencem po deželi. Končno opozarja zborovalce na t:>, da so vrata Zbornice vsakomur vedno odprta in bo tudi še vnaprej našel tukaj vso potrebno podporo in pomoč. (Odobravanje.) Predsednik Stane Vidmar se zahvaljuje predsedniku Koširju za tople pozdrave in so veseli, da ima priliko pozdraviti skupščino združenja, ki ni samo naše naj-večje podeželsko združenje, ampak je tudi zelo agilno. Zvezni odbor in predsedništvo imata vedno polne roke dela za vaše združenje. aT dela pa se ne opravljajo nevoljo, temveč z ljubeznijo, za skupne trgovske interese. Zavedajmo se, da se nam je dosedaj predobro godilo in radi tega nismo imeli smisla za organizacijo. Smo precej lahkomiselni, ker opravljamo dela za skupne interese v čudoviti naglici, ki pa ravno tukaj ni na pravem mestu. Ne smemo biti slepi za vse pojave, ki se dogajajo okoli nas, da ne pridemo pod kolesa časa. Zveza je bojevita in tudi trgovci morajo biti bojeviti. Sam poveljnik no opravi ničesar proti sovražniku, če nima za seboj skupne vojske in če ta ni piaviluo organizirana. Naše geslo mora biti: Eden za vse in vsi za enega! Sele, ko se bomo po tem geslu ravnali, lahko pričakujemo, da ne bomo z našimi predstavkami in prošnjami naleteli povsod na gluha ušesa. Slovenski trgovec ima še velike naloge, ki pa jih bo lahko izpeljal te po svojih stanovskih organizacijah. Gospod Vidmar omenja tudi. da dosedanje plače državnih nameščencev nikakor ne zadostujejo za kulturno življenje. Trgovci moramo z vso odločnostjo zahtevati, da se plače zvišajo, ker se le z zadostno plačo odvzame uradniku skrb za preživljanje in mu da veselje do dela. Posebno je reme-dure potrebno pokojninsko vprašanje državnih nameščencev. Pokojninske dajatve je treba ukiniti vsem onim, ki si pokojnine s svojim delom niso zaslužili, ostalim pa naj se zvišajo. Posebno pažnjo bomo morali za bodoče obrniti na bolezensko in starostno zavarovanje trgovcev. Ta- ka zavarovanja imajo skoraj že vsi stanovi, samo trgovci so še vedno prepuščeni usodi. Nato podrobno opisuje, kolikšno veljavo imajo združenja srbijan-skih trgovcev jiri državnih in cerkvenih oblastih. Vzrok temu pa je iskati predvsem v tem, ker se sr-bijanski trgovci zavedajo velike važnosti svojih stanovskih organizacij in se po tem tudi ravnajo. Slovenski trgovci smo ravno zaradi tega, ker ne upoštevamo lastnih otganizacij, zapravili naš ugled in nam pretijo še nove nevarnosti, če se ne bomo v tem pogledu temeljito poboljšali. (Dolgotrajna ploskanje.) K besedi se oglasi zastopnik' Osrednje lesne sekcije pri Zvezi inž. Zupančič Lesna trgovina je za naše gospodarstvo najbolj važna panoga trgovine. Z izvozom lesa pribav-ljamo državi nujno potrebna tuja plačilna sredstva, brez katerih no more obstojati niti ena država. Sedanja konjunktura v lesni trgovini je zelo nevarna, ker nima pravo podlage in visi v zraku. Zaradi tega se priporoča trgovcem skrajna opreznost pri sklepanju kupčij. Končno je opisal gospod inž. Zupančič še podrobno stanje lesno trgovine s posameznimi državami ter opozarjal na njih dobre in slabe strani. (Glasno odobravanje.) Zbornični svetnik Fazarinc izčrpno pojasnjuje prizadevanje Zbornice, da bi se uredba o minimalnih mezdah za trgovske nameščence uveljavila s takimi predpisi, da bi tudi podeželski trgovci ne bili preveč prizadeti. Ker, če trgovec bremen ne bo zmogel, bo primoran, del nameščencev odpustiti. Nadalje je poročal o novi določitvi nakupnih in prodajnih cen za sladkor, ki jo je izdala sladkorna centrala v Beogradu. Trgovci so bili brez povpraševanja postavljeni pred gotovo dejstvo in. dovoljen jim je tako majhen dobiček, da pomeni prodaja sladkorja za trgovca že efektivno izgubo. Zbornica je zato sklicala sestanek prizadetih trgovcev. Na sestanku je bilo predvsem sklenjeno, da se pošlje v Beograd posebna delegacija, ki bo skušala doseči, da se ukrep sladkorne centrale prekliče. (Preklic tega sklepa se je medtem v resnici dosegel. —> Op. ured.) Znano je, da so svoječasno tovarne sladkorja znižale cr-no sladkorja za 28 par pri kg. Povsod so bili te znižbe deležni tudi detajlisti, samo v Sloveniji so družbe, ki razpečavajo sladkor na debelo, porabile to znižbo le v svoj prid. Gospod Fazarinc opozarja, da je namen njegovih izvajanj edino ta, da povabi trgovce, dr se združijo in si tako pomagajo sami. (Odobravanje.) Predsednik Košir se je vsakemu govorniku jiosebej zahvalil za njegova izvajanja. Zapisnik zadnje skupščine se je nato odobril. Sledilo je poročilo tainika Coklina Poročilo tajnika Coklina je bilo skrbno sestavljeno in zelo obširno. Moremo ga zato podati le v zelo skrčenem izvlečku. Najprej je poročal o nameri no-vrlizacije zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Ujirava združenja je konstatirala, da podeželsko trgovstvo posebno trpi zaradi nelojalne konkurence pri prodaji špecerijskih predmetov, ki jih nekateri prodajajo pod lastno ceno. Ravno ta nelojalna konkurenca pa bi se zelo težko odpravila, če bi o njej odločate sodne ali upravne oblasti, ki najbrže ne bi imele smisla za težave trgovcev. Zato je uprava predlagala, da se pri zbornici ustanovi posebna komisija trgovcev-strokovnjukov, ki naj bi odločala o sporih zaradi nelojalno konkurence. Na ta način bi tudi bit ves postopek zelo poenostavljen. Ce bi imela ta komisija še pravico, da bi izrekala kazni, bi res mogli upati, da bi bilo te nelepe konkurence kmalu konec. Up—vi ni znano, če se bo ta predlog tudi upošteval. Združenje je protestiralo proti novim cenam soli, ker se niso upoštevali prevozni stroški. Zahtevali smo, da smejo trgovci papirnate vreče zaračunati, da se dobavlja zmleta morska sol, ker druge konsumenti ne marajo. Pritožili smo se tudi proti temu, du maloprodajalci ne smejo prodajati živinske soli. Ugovori, ki jih je navedla monopolska uprava, se ne morejo smatrati kot utemeljeni. Znižanje cen petroleja Posebno nezadovoljstvo je vzbudilo nenadno znižanje cene petroleja na 7 din za liter. Mnogi trgovci so imeli na zalogi petrolej, ki so ga plačali po 8 in 9 (ameriški) din za liter in so imeli zaradi tega težko izgube. Zveza trg. združenj je zahtevala, da se popišejo tudi zaloge maloprodajalcer. To pa so ni zgodilo. Vsa nesposobnost birokratov za pojmovanje nalog trgovine se je takrat pokazala. Najprej so določili detajlne prodajne cene, šele potem pa so se začeli pogajati za nabavo petroleja iz tujine." Posledica je bila, d. je petroleja zmanjkalo. Združenje je tudi zahtevalo, da se dovolijo domačim podjetjem iste ugodnosti, kakor jih imajo tuje bencinske tvrdke. Cene sladkorja. Pred prazniki so dobile finančne kortrole od prodajne centrale *a sladkor nalogo, da opozorijo trgovce, da so se določile nove nakupne in prodajne cene za sladko- Razlika med nakupno in prodajno ceno je bila določena na samo 50 par. Kako je ta kalkulacija nemogoča, dokazuje naslednji račun: Sladkor v kockah bi veljal detajlista 14 din, povprečni prevozni stroški 15 par, najmanj 2% kalo 28 par, skupno bi torej 1 kg veljal 14-43 din, da bi trgovcu ostalo samo 7 par. Da to ne zadostuje niti za režijske stroške, je več ko jasno. Za kristalni sladkor Be je določila cena na 13-85 din. Vprašamo gospode, ki so to odredili, koliko pa naj bi veljalo potem pol kilograma ali četrt kilograma sladkorja. Večinoma pa kupujejo stranke tudi te količine, še lepša pa je bila zahteva, da bi morali trgovci prodajati sladkor po novih cenah brez ozira na to, koliko sladkorja imajo še v zalogi po višjih starih cenah. Združenje je zaradi tega brzojavno protestiralo. Zbornica pa je sklicala posebno konferenco in nazadnje je bil° le doseženo, da so ostale stare cene. Tajnik je nato poročal o uredbi • minimalnih mezdah trg. pomočnikov ter v jasnih besedah osvetlil njene napake. Zelo srečna so bila izvajanja tajnika Coklina o krošnjarski nadlogi. Najprej je poročal, da je združenje zavrnilo načrt pravilnika o krošnjarstvu, ker je bil čisto neuporaben. Dosedanja praksa je dokazala, da more biti boj proti krošnjarstvu uspešen le, če sc vodi čim bolj konkretno. Združenje je zato naprosilo svoje zaupnike, da zberejo čim več konkretnih primerov o delu, trikih, zaslužkih in sleparijah krošnjarjev. Žalibog pa je bil odziv trgovcev slab. In vendar je jasno, da bi morali doseči pozitiven uspeli, če bi z več tisoč konkretnimi primeri dokazali oblastem, kako oderuško velike dobičke dosegajo krošnjarji, kako veliko blaga so prodali, za kakšne zneske so oškodovali podeželsko prebivalstvo itd. Samo na ta način bi se res nekaj doseglo proti krošnjarski nadlogi. Tajnik je nato poročal o proti-draginjski uredbi. Konstatiral je, da po njej ni bil obsojen niti en podeželski trgovec. Nato je poročal o uredbi o kontroli cen, ki je pomanjkljiva zlasti zato, ker so vojvodinski žitni špekulanti popolnoma varni pred njo. Upravičeno je tajnik obsodil, da se ne prisili tuje družbe, da bi dobavljale baker za izdelovanje modre galice po nižji ceni. Pri velikanskem dobičku, ki ga imajo te družbe, bi ge to pač moglo zgoditi. Zelo poučni so bili primeri, ki jih je navedel tajnik o načinu, kako se pri nas znižujejo cene. Iz teh primerov je bilo razvidno, da je konsument z znižanjem cene za gol, petrolej in sladkor prihranil na mesec 7 din, zaradi podražitve iivil pa moral plačati na mesec več za prebrano 145 din. Ko je tajnik poročal še o novi davčni noveli, je prešel na notranje delo združenja ter podal zlasti statistiko članstva. V 1.1939. je prijavilo obrt 34, odjavilo pa 47 trgovcev, da se je število članstva znižalo od 611 na 628 rednih članov ter 6 prostovoljnih. Trgovin z mešanim blagom je bilo 305, z lesom IGO, z deželnimi pridelki 54, z živino 28, javnih tehtnic 24, itd. Pomočnikov je bilo 96, za 19 manj ko 1. 1038., pomočnic pa 140, za 26 manj ko ob koncu 1. 1938. Vajencev in vajenk je bilo skupno 151. Tajniško poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Zaradi pomanjkanja petroleja se je razvila krajša debata, ki sta jo z izčrpnimi pojasnili zaključila predsednik Košir in zbor. svetnik Fnza-riuc. Tajnik je nato prečital računski zaključek za 1930., ki izkazuje 149.273 din dohodkov ter 87.535 din izdatkov, torej presežek 61.737 din. Čisto premoženje združenja je naraslo na 339.763 din. Zbor. svetnik Cukala je k temu lepemu denarnemu uspehu združenja izrekel toplo priznanje upravi in zlasti še predsedniku Koširju. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Vizovišck ter predlagal, da se izreče upravi zahvala za skrbno upravljanje premoženja združenja ter ji podeli absoluto-rij, čemur se je občni zbor pridružil z odobravanjem. Proračun predvideva 96.400 din izdatkov ter ravno toliko dohodkov. Proračun se soglasno odobri, soglasno se sprejmejo tudi naslednji predlogi uprave: Kakor lani, naj se k članarini 50 din pobira 6% doklada od davčne osnove za pridobnino. Člani, ki niso obdače-ni na območju združenja, plačujejo za vsakega poslovodjo 300, vsakega pomočnika in pomočnice 200 in vsakega vajenca in vajenke 500 din. Kdor prosi za obrt trgovine brez dokazov usposobljenosti in ga banska uprava odveže tega dokaza, plača za inkorporacijo din 2000. Za prijavo podružnice se pla- ča 600, za razširitev obilne pravice pa 400 din. Predsednik Košir je poročal o nakupu hiše gospe Pollandt v Celju za 292.500 din. Nakup hiše je občni zbor soglasno odobril. Občni zbor je prešel nato na samostojne predloge in slučajnosti. Sprejet je bil predlog g. Pusteka, da se občni zbor pridruži sklepu skupščine celjskega združenja, da se kramarski sejmi odpravijo. Krajša debata se je razvila po iniciativi g. Cukale zaradi nameravanega znižanja cene za sladkor ter premajhnega zaslužka, ki ga ima detajlist pri prodaji sladkorja. Po pojasnilih predsednika Koširja ter zb. sv. Fazarinca se je zadeva vsestransko pojasnila. Tudi »uputnice« so povzročile krajšo debato, ki jo je sprožil g. Vrata-nar in v katero so posegli tudi predsednik Košir in zb. sv. Smrkolj. Govorilo se je tudi o krošnjarstvu, tej največji nadlogi za podeželskega trgovca. Predsednik Košir je nato poročal o legitimacijah za nakupovalce. Združenje že izdaja te legitimacije za hmeljske, lesne in sadne nakupovalce. Potrebno pa je, da sklene občni zbor obvezno izdajanje legitimacij za vse panoge trgovine. Ce je nakupovalec stalni nameščenec trgovine, plača za legitimacijo 60 din, sicer pa 120 din. Legitimacije za hmeljske nakupovalce se izmenjajo vsako leto, druge pa vsako 3. leto. Vendar pa morajo biti vsako leto vidiranc od združenja proti pristojbini 20 dinarjev. Kršitve teh sklepov kaznuje uprava z denarnimi globami od 200 do 500 din. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. G. Goričar je poročal, da je banovina Ilrvatska uvedla, da mora biti ves les, ki se uvozi v banovino žigosan, in da mora imeti vsak prodajalec občinsko potrdilo, da je upravičen lastnik lesa. Potrebno bi bilo, da bi se izdajala ta potrdila le lastnikom gozda in upravičenim trgovcem. (Sprejeto.) Sklenjeno je še bilo, da se legitimacije za člane združenja ne uvedejo. Predsednik Zveze Stane Vidmar je nato v krepkih besedah apeliral na vse trgovce, da podpirajo »Trgovski list« in da delajo za njegov napredek. Vsak trgovec mora biti naročnik na naše stanovsko glasilo in potem bomo dosegli, da bo mogel »Trgovski list« izhajati tudi kot dnevnik, kar bi bilo odločilnega pomena za vse slovensko trgovstvo. Njegovemu apelu se je s toplimi besedami pridružil še predsednik Košir, ki je nato zaključil lepo uspeli občni zbor. Občni zbor Združenja trg. za sreza Slov. Gradec i Združenje trgovcev za okraja I Slovenji Gradec in Dravograd je imelo svojo letno skupščino dne 28. marca ob 10. dop. v dvorani Sokolskega doma. Čeprav je bila to jubilejna skupščina, namreč 20. redna, vendar ni bil obisk tako dober, kakor bi bilo želeti. Občni zbor je otvoril predsednik Rozman, konstatiral sklepčnost, pozdravil vse zborovalce ter imenoma sreskega podnačelnika Stadlerja, zastopnika Zbornice zbor. svetnika Rojnika in zvezne ga tajnika dr. Pustiška. Nato se je spominjal umrlih članov, katerih spomin so zborovalci primerno počastili. Predsednik Rozman je nato nadaljeval, da tudi današnji občni zbor dokazuje, da sc članstvo premalo zanima za svojo stanovsko organizacijo. Res je, da je nekaterim članom zaradi oddaljenosti težko priti na občni zbor, ven dar pa bi mogla biti udeležba večja. Nekateri menda mislijo, da se vse zgodi samo po sebi. Cene kmetijskih proizvodov se dvigajo same, lesne cene rastejo same, kupci iz tujine prihajajo tudi sami od sebe, sploh se vse kar samo zgodi. To mnenje je velika zmota. Naloga trgovskih organizacij je, da skrbe za dobro tarifno politiko, za ugodne trgovinske pogodbe, za hitre prometne zveze itd. Poleg tega morejo te organizacije tudi ščititi svoje člane. Res je sicer, da niso bile vedno upoštevane naše zahteve, toda s podporo ZLornice ter Zveze smo vendar marsikaj dosegli, marsikaj pa tudi preprečili. Dosegli pa bi še več, če bi vsi člani naše delo krepko podpirali. Nato je podal predsednik Rozman svoje predsedniško poročilo, iz katerega posnemamo: Poročilo predsednika Rozmana Zaradi ugodnih trgovinskih pogodb se je naš izvoz lesa in živine zelo dvignil. Les je dosegel dobre cene in kmetje, ki imajo zadosti lesa, l>odo mogli odplačati svoje dolgove. Komaj pa se je začela lesna trgovina dobro razvijati, se je že pojavil stari škodljivec — šušmarstvo. Zelo se mora obžalovati, da nekateri lesni trgovci ne izdajajo legitimacij za nakupovalce, čeprav so te obvezne, temveč raje kupujejo od šušmarjev ter zanje plačujejo prometni davek. Tako postopanje je silno škodljivo za vso lesno trgovino in se mora ostro obsoditi. V naših krajih je tudi več nakupovalcev tujih lirm iz Italije in Madžarske, ki tudi kupujejo les od šušmarjev. Tako so šušmarstvo kar naprej širi. Obžalovati se tudi mora, da se oblasti za šušmarje skoraj nič ne zanimajo. Predsednik Rozman je nalo opozoril na oma častno dolz-iKKt da t° anago izvojuje Kucelar Hitler ima zadnje dneve neprestane ^ um ve Gbringom ter ""g1?001 chitschem in Keitelom£ nmraT nih držav se poroča da V-sveti posvečeni nemškim pL?^ vam za odločilen nemški vo&ški udarec na zaveznike J lslu Poljska vlada v Franciji objavlja da so p prišli v roke načrti nemšlt’ vlade, kako se bo v prihodnjih fo rib letih izkoriščala Poljska. Kmetijska proizvodnja bo povečana porabila pa se bo le za nemško armado. Gozdovi na Poljskem bodo posekani brez ozira na zahteve racionalnega gozdnega gospodarstva. Proizvodnja surovin bo povečana, uporabljale pa se bodo le za nemško industrijo. Vse industrijske rastline Poljske se bodo uporabile za Nemčijo. Milijon Poljakov in Poljakinj bo moralo delati v Nemčiji proti minimalni plači. Hrane bodo dobivali le toliko, kolikor je neobhodno potrebno za njih življenje. Poljaki bodo smeli nositi le lesene čevlje. »New York Dailj' News« pišejo, da so dokumerfti nemške bele knjige potvorjeni, kar da se vidi iz tega, da so spisani v tako slabi poljščini, ki je ne bi mogel uporabljati noben poljski poslanik ter da so nemški prevajalci v svoji vnemi ustvarili poljske neologizme, ki se ne rabijo. Ameriški zun. minister Ilull je izjavil, da je ameriško zunanje ministrstvo v celoti odobrilo demanti veleposlanika Bullitta in da zato odklanja predloge, naj bi se o tej zadevi uvedla kakšna preiskava. 2eli, da se veleposlanik Bullit čim prej vrne na svoje službeno mesto v Parizu. (Bullitt je tudi že odpotoval v Pariz.) Pri določanju volivnih mož za predsedniške volitve so bili za demokratsko stranko v državi Wiscon-sin izvoljeni v razmerju 3:1 od mož, ki so za zopetno izvolitev Roosevelta za predsednika USA. V Newyorku je demokratska stranka izvolila za votivne može samo one, ki so za zopetno izvolitev Roosevelta. Sovjetska vlada je postavila pri sedanjih gospodarskih pogajanjih v Moskvi Finski nove zahteve, od katerih so nekatere čisto politične. Tako zahteva sovjetska vlada, da ne 5>me skleniti Finska nobene obrambne zveze z nordijskimi državami, da se mora meja proti Rusiji čisto demilitarizirati, da ne sme zgraditi Finska nobene nove Mannerheimove črte in da se mo- rajo v finskem tisku vsi napadi na Sovjetsko unijo takoj nehati. Sovjetske čete so zasedle mesto Sortavalo 48 ur prej, kakor bi ga po mirovni pogodbi smele zasesti. Ko so Finci zato protestirali, je odgovoril poveljujoči sovjetski oficir, da sicer obžaluje, da pa mora povelje izvršiti. Finci so se nato izselili, ne da bi mogli kaj odnesti iz mesta. V novem sovjetskem proračunu so proračunani vsi dohodki na 182 milijard rubljev. Od tega je določenih za državno obrambo le 57 milijard rubljev. 27 bivših franc, komunističnih poslancev je bilo obsojenih na 5 let ječe in izgubo častnih pravic za pet let, 9 poslancev, ki so bili sojeni v odsotnosti, so bili obsojeni na višje kazni. Spremembe in v carinski tarifi Ministrski svet je podpisal dne 30. marca t. 1. na predlog finančnega ministra in na podstavi čl. 15. predloga zakona o občni carinski tarifi naslednje spremembe: A. V uvozni carinski tarifi se povečajo ali znižajo maksimalne in minimalne postavke, tako da se zadevne točke in pripombe glasijo: 18, 2 Olupki lamon, pomaranč, ali suhi, tudi zdrobljeni od maksimalno 50, minimalno €0 amarjev.' Za številko 26. se vnaša urinom-ba: Na blago te številke (to fe za. kavni nadomestek) ▼ zavojih do vključno 1 kg skupne teže se plača carinski dodatek 20%. Surova kava din 150 in 150. ________ Kakao surov din 20 in 15. Za čaj se vnaša pripomba, da se plača 20% dodatek na zavojčke do 1 kg poleg min., in maks. din 300. Začimbe v zrnju, lupinah, oluščene itd.: vanilija, žafran in ža-franka din 1300 in din 1000, — Cimet, muškatov cvet, oreh in kar-damom din 700, din 500. — Poper, janež zv., kapra, majaron, lovorovo zrnje in listje idr. din 28'! din 200. Detelj no seme din 20 in 15. — Cvetje din 140 in 100. — Gomoljice in čebule cvetja din 50, din 40. Hmelj in lupulin din 150 in 100. Posušene in zdrobljene barvne rastline din 5 in 3. Rastlinje za industrijo in obrt, ne imenovano din 1,50 in 0,50. — eksotični rastlinski medicinski deli din 10 in 5, zdrobljeni din 35 in din 30. Rastlinski vosek din 15 in 10. — Jajca in rumenjaki din 25 in 20. Cebelni vosek din 10 in 5. Surovi loj din 3 in 1. — Ribje olje in mast, prečiščena in hidri-rana, spermacet 20 in 15. — Vse druge živalske tolšče din 3 in 1. — Ovčja volna din 3 in 2. — Dlaka domače in angorske ovce, kamelja, zajčja, jelenja, konjska žima in griva din 15 in 10. Kokoni prosto; odpadki svile neprodane din 10 in 5. Rogovi, parklji, kopita din 2 in 1. — Ščetine in bodice din 7 in 5. — Slonova in ribja kost, surova din 7 in din 5. čreva in suh želodec ali osoljen, neužiten, mehurji din 5 in 2. ________ Kri zaklanih živali, gnoj, odpadki, mrhovina din 2 in 1. 94 Pripomba: na cedrovino za svinčnike din 0,50 ob posebnih pogojih. — Kvebraho in drugi strojarski les ter lub v kosih din 1 in 0,50; zdrobljeno pa din 2,50 in din 1,50. — Valoneje, jezice, šiške idr, din 1 in 0,50. — Zir, divji kostanj, gozdni plodi din 1 in 0.50. Terpentin in druge smole, sto-raks, gumijev lak, šelak, mastiks idr. din 7 in din 5- — Lesni katran din 2 in 1. Ricinusovo olje din 70 in 50. — Laneno in konopljino olje idr. za industrijo din 40 in 30. Na sago: pripomba — 50% ni dodatek na zavojčke do 1 kg. Troske (droži), pivne in ne imenovane din 2 in 1. Konservirano mleko din 70 in 50. Samot in dinas maltordin 1 m o Prsti, žgflJic aJU plo-' «?'ldr. 4ta 5 in 1. - I idr. din 1 in 0,50. — Azbest-armant, krizolit in vlakna din 3 m z. 167 Pripomba: Izdelki iz ,vlak^? in volne od žlindre se carinijo kot tek leni Asfalt, katranove smole, naft-nine, kit din 1,50 in 1. — Katran iz premoga idr. din 1,50 in 1. — težka olja onava še vedno narašča. Pričakujejo, da bo danes dosegla svoj višek. Na Madžarskem je že začela padati. Tudi Sava je začela padati. Ljudje z vso naglico utrjejo nasipe in je upati, da bodo ti večinoma vzdržali. V Petrovgradu se je zaradi povodnji porušilo 50 hiš, nad 200 pa jih je pod vodo. Povodenj pri Novem Sadu zavzema vedno večji obseg. Cela predmestja Novega Sada so že pod vodo. Več sto hiš se je podrlo. Boje se, da bo vsak hip prodrla voda tudi v center mesta. Dve francoski razstavi, in sicer razstava moderne francoske grafike ter razstava francoske umetnosti v Jugoslaviji, bosta prirejeni te dni v Zagrebu. Prošnje za priznanje dobrovolj-stva se morejo vlagati še do konca septembra, vendar velja to samo za tiste, ki dosedaj še niso predložili svojih prošenj. Cena modre galice se je na predlog odbora za kontrolo cen maksimirala na 6-68 din za kg. Italijanska vlada je dovolila kredit 650 milijonov lir za zvišanje uradniških plač. Plače zasebnih nameščencev so bile v vsej Italiji 25, marca zvišane za 8 do 15 odstotkov. Iz Rima poročajo, da zaradi javnih del ni v Albaniji brezposelnosti. Grade se ceste, pričela so se osuševati močvirja in začela se bo graditi železnica iz Drača v Elba-san in Tirano. Zaradi teh del bo prišlo iz Italije 25.000 delavcev. Min, predsednik Pavel Reynaud je objavil članek, v katerem primerja položaj zaveznikov 1. 1915. s sedanjim položajem. L. 1915. so zavzeli Nemci *U Poljske, zasedli so Belgijo, imeli so vso Avstro-Ogrsko, na njeni strani sta bili Bolgarska in Turčija, zasedli so 11 depart-manov Francije, kjer je bila večina francoske kovinske in tekstilne industrije in 80% vsega premoga, Francozi so imeli takrat že skoraj pol milijona vojakov izgub. NI ae pa takrat niti blokada vodila tako sistematično ko danes, niti ni bila Zveza med Francijo in Anglijo tako tesna ko danes. Danes pa je položaj čisto drug. Ni sicer mogla Pred 300 leti se je pripisovalo t Rogaško slatino dosežena zdravljonja neki tajinstveni sili. Danes Francija dokončati svoje mobilizacije pred porazom Poljske, toda Maginotova črta je nedotakljiva! Britanska mornarica pa je s pomočjo francoske mornarice organizirala močno blokado. Povezanost Francije in Vel. Britanije je danes na višku. Nemci so izdelali nov tip Messer-schmitovih letal, ki so ga imenovali »Jaguar«. Novo letalo je dvomotorno in oboroženo z več lahkimi in težkimi strojnicami. Prva letala so se že z uspehom preizkusila v bojih nad Severnim morjem. Dosedaj je bilo potopljenih že 45 švedskih parnikov. Pri tem je izgubilo življenje 308 švedskih mornarjev. Nemška ladja »Mimi Horn«, ki je imela nad 4000 ton, se je sama potopila, ko je bila zaustavljena od angleških ladij. Zunanja trgovina Turški izvoz v Nemčijo je v prvih letošnjih mesecih zelo nazadoval. Dočim je šlo lani še 58% vsega turškega izvoza v Nemčijo, je šlo letos samo še 2%, delež Francije in Anglije pa se je istočasno dvignil od 6 na 28%. V Londonu se je ustanovila Angleška trg. družba za trgovino z jugovzhodno Evropo. Družba bo dobavljala tem državam vse njim potrebno blago, od njih pa kupovala vse blago, ki bi moglo koristiti Nemčiji. Sejmi 8. aprila: Ig, Vinica pri Črnomlju, Središče, Turnišče. 9. aprila: Kamnik, Polšnik, Št. Jurij pri Grosupljem, Ormož, Ljutomer, Maribor, Dolnja Lendava. 10. aprila: Celje, Ptuj, Trbovlje, Sevnica. 11. aprila: Turnišče. 12. aprila: Št. Jernej, Maribor. 13. aprila: Brežice, Celje, Trbovlje, Loka pri Zusmu. v barva, plesira In Ze v 24 urah itd. Škrobl to gvetlolika srajce, ovratnike ln manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Teleton St. 22-72. KN1IG0VEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr, z o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 ■* Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odi e m al n e knjižice, risalne bloke itd. V>Uj£tn TGKMl\\ \\1LIXSKIH BABU IX KEniČMH UPCLKQVI Celfs Priporoča svoje specijalne izdelke barva za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinslte barve ara obrtnišLe potrebe barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v pla* čilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za Čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kot opomin! .Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad^ izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Pozor trgovci! Predpasnike, kreton, klot in bele pisarniške halje, kakor tudi razno drugo konfekcijo izdeluje na debelo tvrdka F. L Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 29 Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MOSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica št. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VIL, Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-59 jo ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Ra zne kemične izdelke za goipo- dinislvo in obr! Zahtevajte cenike! t Avtomobili, motorna kolesa, kolesa — tekstilije, galanterija, pohištvo, kovčegi, taške, obutev — kovine, stroji, motorji, aparati, blagajne, štedilniki, hladilniki, kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila — elektrotehnika, optika, kovinska galanterija, šivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo — steklo, porcelan, keramika, * ročni izdelki, nakit, ure, kozmetika — papir, glasbila, knjige, radio-aparati, ne~ matografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama — prenrana, holne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki Od 13. do 22. aprila 1940 BEOGRAJSKI POMLADNI VELESEJEM in salon avtomobilov in motociklov Popust 50 % na železnicah in ladjah Pojasnila: Uprava Beogradskog sajma, Sajmište, pošt. pretinac538, telefoni: 28-526 in 28-802 zdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.