82. Številka. II llubljaii, i Ktik, 11. aprila 1113. XHl lata. i .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — po! leta...... • . 12*— četrt leta •••••• 9 6*— na mesec •' • " • • • . _ 2*— v upravniStvu prejeman: celo leto....,.< K 22 — pol leta....... . H* - četrt leta* •••••• . 5*50 na mesec •••••• . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo! Knaflova ulica st. 5 (v pritiičju levo,) telefon st 34. Izhafa vsak dan zvečer izvzemal nedelje la praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl L t d\, to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —~_ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telelon St. ti. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ....... K 25'— pol leta • ••••• m 13'—— Četrt leta «••••• • 6*50 na mesec •••••• s 2*80 celo leto ... . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: eelo leto ....... K 35,— Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlsf vo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefen st 85. flrbanaš&a pobpatimija. Dunaj 10. aprila. Pred par dnevi se je vršilo na Dunaju zanimivo zborovanje. Visoka naša aristokracija, birokracija in generaliteta so si dale pri grofu Har-rachu rendezvous v silno važni politični zadevi. Ko bi morali ugibati, kaj da je povzročilo ta shod izvoljencev bogastva, vpliva in moči, bi nam bilo teško. Toliko Je pri nas politične nesreče, nedostatkov in pregrehe, toliko socijalnega, gospodarskega in narodnega zla. da bi ne vedeli povedati, kateri pereči in nujni avstrijski zadevi bi naj posvetil aeropag pleme-nitnikov svojo pozornost in zastavil silo svojega velikanskega vpliva ter moč svoje brezmejne patrijotične požrtvovalnosti. Poročila o zborovanju teh odličnjakov pa nam pravijo, da so knezi, grofi in baroni, generali in sekcijski šefi ustanavljali v svoji patrijotični navdušenosti — društvo za pospeševanje Albanite. Sprejemali so resolucijo, v kateri izrekajo viteškim Arnavtoni svoje bratske simpatije in s pomočjo nekaterih paradnih Zidov, ki so trepetali ponosa, da smejo s Schvvarzen-bergi, Dietrichsteini in \Vindisch-graetzi sedeti pri isti mizi, so organizirali »gospodarski odsek«, ki bo podpiral menda potrebne narodne albanske voditelje in junake, kakršen jc prosluli Derviš Hima, ki je skupno z našim starim znancem baronom Chlumeckvm igral spirituala najnovejših arbanaških bratov. V dolgih dobah trpljenja slovanskih narodov, v časih politične in gospodarske depresije, ob priliki, ko je na pogubno škodo države zavladalo na Hrvaškem Cuvajevo trinoštvo, se stebri« države niso zganili, knezi Schvvarzenbergi in grofi liarrachi se niso nikdar udeležili kakega zborovanja, da bi bili izrekli svoje bratske simpatije zatiranemu narodu. Le ranjeni albanski orel je omehčal njihova patrijotična srca in z veseljem zapišejo svoja imena pod nakaznice, katere bodo izstavili židovski, v gospodarski odsek« povabljeni bankirji in borzijanci. Ko je resrečna jugoslovanska raja, kri od krvi milijo- nov avstrijskih državljanov trpeia neznosne muke pod turškim jarmom in arnavtskim roparstvom, takrat se Windischgraetzi niso čutili brate makedonskih revolucionarjev, plemenito srce se je vzpenjalo marveč ogorčenosti nad nesramnimi bancia-mi komitejev in upornikov. Arbana-ški upor pa občudujejo, čutijo se sorodne z banditi arnavtskih gora, ki so tekom okupacije vršili vse čine zahrbtnega in zločinskega upora proti zmagujoči armadi osvoboievalcev. Občudujejo Esad pašo, ki je kot turški oficir prelomil zapriseženo zvestobo svoji zastavi, umoril svojega vojaškega predstojnika Riza pašo ter izdal svojo turško domovino, razobe-šivsi na skadrski trdnjavi arnavtsko zastavo*. . . Bivši vojni minister Schonaich ploska činom, ki jih mora smatrati vsak oficir za najgrŠa in najnečastnejša dejanja . . . Aristokratično zborovanje v Harrachovi palači nam kaže, da je politična zaslepljenost gotovih krogov dospela na vrhunec. Za vsako ceno proti slovanskim balkanskim državam in do brezumne skrajnosti za Albanijo, tak je sedaj princip, s pomočjo katerega upajo naši oficijal-ni politiki in državniki uvesti novo ero avstrijske politike na Balkanu. Za ceno penetration pacifique v Albaniji, o kateri sanjajo ti politiki, so pripravljeni naši patrijotje žrtvovati vse dosedanje zveze in stike s slovanskimi balkanskimi državami. Niti primera z golobom in vrabcem tukaj ne velja, kajti da bo goloba snedla Italija, to vemo že naprej, naši gospodarski stiki n. pr. s Srbijo pa niso — vrabec. S politiko, kakor jo nadaljujejo ti krogi, pridemo do sklede, kjer bodo kosti in ničesar drugega. Vedno jasnejše postaja, kako malo utemeljena je bila ideja, da je ustanovitev avtonomne Albanije vitalni interes baš avstrijske monarhije. Velikanska kopica argumentov, ki so jih nanizali naši oficijalni politiki, se je razblinila v prazen nič in ostalo je le še saj nekoliko podprto načelo, da je avtonomna Albanija Avstriji potrebna kot protiutež proti prejakim slovanskim balkanskim državam, zlasii proti Srbiji. Dunajski list >Die Zeit« pa se je danes spravil uspešno tudi na ta argument ter ga pobil s historičnim dokazom, da se narodnostna država, kakršna je Avstrija, ne more zavarovati proti mogočim nevarnostim, grozečim ji od narodnih držav, s politiko protiuteži, temveč le čim večjega približevanja in prijateljstva. Mi lahko pristavimo, da je pri dejanskih razmerah ideja protiuteži tudi brez ozira na historične in politične protidokaze neizvedljiva, kajti avtonomna Albanija, kakor so jo ustvarile velesile, se le scvrknila v državico, s katere po-inočjosene bodo dale uresničiti sanje naših velikoalbanskih politikov. Edino pametno in trezno bi bilo torej, da se končno obrnemo zopet v smer, katera nam obeta boljše sadove, kakor pa ponesrečene albanske špekulacije. Zborovanje naših aristo-kratov nam žal dokazuje, da hočemo postati bratje Arnavtov in ne prijatelji Srbov in Bolgarov . . . Pri tej priliki naj se na kratko dotaknemo tudi več ali manj osebnega spora, ki se je pojavil v zadnjem času med dvema slovenskima bodočima profesorjema. O sporu bi ne kazalo pisati, da se ga ni polastilo tudi nemško časopisje, ki se trudi angažirati del naprednih Slovencev za albansko vprašanje v smislu oficijal-ne dunajske politike. Predvsem je pač primerno, konstatirati, da je slovenska javnost tozadevna dr. Ro-stoharjeva izvajanja v »Napredni Misli« in kar jim je sledilo v listu »Union«, z redko solidarnostjo odklonila. Okoliščine, v katerih se je vršila polemika, niso niti pripustile, da se zavrnejo Rostoharjeva izvajanja o vitalnem pomenu avtonomne Albanije za Avstrijo s popolnoma stvarnega stališča. Da bi nam Srbija kot jadranski sosed zaprla Adrijo. uničila Trst ter nas pognala v nemško vazalstvo, je trditev, ki se da opravičiti le z neznanjem dejanskega položaja in političnih razmer, kajti nikdo ni zahteval od Avstrije, da si da od Srbov zapreti izhode iz Jadranskega morja in vprašanje Valone bi se bilo rešilo tudi brez avtonomne Albanije. Končno pa, kdo garantira Avstriji, da ji baš s pomočjo Albanije ostane Adrija odprta? Ali vemo že naprej, da bo albanska politika tako avstrijska, kakor so besede iz našega dispozicij-skega fonda dotiranih tržaških kon-gresistov? Ni marveč verjetnejše, da nas bo albanska Valona kmalu bolj skrbela, kakor bi nas srbski Drač, ker bo Italija imela v Albaniji doka) lažje delo, kakor pa bi ga imela v Srbiji. Seveda, ako bi znala naša politika gojiti med Avstrijo in Srbijo zavest prijateljstva in sorodstva! Avtonomna Albanija je torej vitalnega pomena le za zgrešeno dosedanjo avstrijsko politiko napram slovanskim balkanskim državam. Dr. Rostohar je ostal med nami edini Albanec in menda tudi edini, ki verjame gorostasnosti svojih kon-kluzij, katere potapljajo avstrijsko Slovanstvo v nemškem morju, ako se ne postavi ob bok dunajskim državnikom in torej tudi njihovim najnovejšim zaveznikom, aristokratičnim bratom arnavtskega plemena. Kadar pride spoznanje, takrat bo morda prepozno.Ze svoj čas smo izrazili bojazen, da se trudi naše diplomacija v potu svojega obraza za tuje, nam škodljive interese. Bomo videli, ali ostanejo naši Schwarzenbergi tudi takrat svojim albanskim pobratimom verni, kadar se bodo Ismail Ke-mali, Derviš Hime, Feik beji e tutti quanti vozili mesto na Dunaj — v Rim. _ Bermanstvo in Slovanstvo. Govor nemškega državnega kancelarja o bodočem boju med Ger-manstvom in Slovanstvom, je v avstrijsko mislečih krogih na Dunaju napravil jako mučen vtisk. Ogromna večina nemškega časopisja pač ni črhnila niti besedice o tej napovedi, a to samo kaže, da je dunajskemu časopisju avstrijski interes zadnja briga in nacijonalni boj prva stvar. — Oglasila pa se je veloficijozna »Information« in ta ugovarja odločno nemškemu kancelarju, češ, da je storil Avstriji skrajno slabo uslugo. List pravi: Bethmann - Iiollweg je govoril o možnosti boja med Slovanstvom in Germanstvom. Kako se je moglo kaj takega zgoditi! Kaka čustva je g. Bethmann - Hollweg razdražil! Pro-klamiral je strašno eventualnost ostrega nasprotja med Germanstvom in Slovanstvom in na panslavistično gibanje odgovoril z inavguriranjem pangermanskega gibanja! G. Bethmann - liolhveg je avstro - ogrski monarhiji, v kateri živi razen Nem- LISTEK. Crtica v dialogu. (Dalje.) Mara: Liza, bog s tabo! Kaj vendar počneš? Sedi in govori! Kdo, praviš, da se vrne? L i z a: Kdo? Ali nisi razumela? Moj mož, moj dobri, zlati mož! Oh! (sklene roke in se zamisli predse). Metod: Da, tetka! Moj očka! In ostane vedno pri nas! In meni bo kupil sabljo in konjiča! Mara (maje z glavo in strmi predse). Liza (se smeje): Oh, kasna si ti! Ali ti ie zmrznila vsa dobra volja? Ali si se pozabila smejati? Ali pa mi mogoče celo zavidaš mojo srečo? Mara (pogleda jo osupla)): Srečo naj ti zavidam? Oh, naj ti pride v vas, velika do nebes, draga moja! Samo veselila se bom s teboj! Liza: A zakaj se ne veseliš, zakaj ne rajaš? Sladka moja draga! Metod: Tetka, veš, in očka mi bo tudi kupil nov plašček in knjigo s podobami, vse, kakor ima Sedlarjev Andrej. Mara: To je lepo. Metod, ali poznaš svojega očka? Metod: Ne poznam ga, ali mamica pravi, da je dober gospod, in da ima zlato verižico. Liza (se smehlja): Da, Metod! Mara: Kako praviš, da je bilo? Pisal ti je? Ernest? Liza: Glej, tu je pismo! >^Ljuba in mila« mi pravi! Ah, moj prekrasni, moj dobri mož, kako sem ti hvaležna! Nocoj ima priti, zato sem povabila tebe in Hano na majhno večerjo, da se bomo skupaj ž njim veselile. Mara: Zato si me povabila? Liza, Liza, vem, zakaj si me povabila! Ti se ga bojiš! Liza: Oh, da si upaš tako govoriti! Pred možem naj bi me bilo strah! Lepa je ta, ha - ha - ha! Ali slišiš, Metod, kaj govori tetka? Metod: Slišim, a se *udi meni tako zdi. Liza: Tudi tebi? Sinko, ali se ne bojiš? (Se šiloma zasmeje in si začne brisati oči.) Ne bom tajila, da mi je nekako tesno, in sladka groza me obhaja, ali to je le vsled pričakovanja, pomisli, kako dolgo se že nisva videla! Mara: Res, koliko je že, kai ne živita skupaj? Liza: Koliko? Takoj ti povem! Dve, tri, tri, o Božiču so bila štiri leta! Uh, cela večnost! Samo tega ne razumem, kako sem mogla živeti brez njega, ki je tako dober. Mara (maje z glavo, se smehlja): No, da bi bil tvoj mož svetnik, tega ravno ne moreš trditi. Liza (ji skoči v besedo): Svetnik, svetnik! Zakaj bi moral biti ravno svetnik! Ali bil je dober in krasen mož, samo jaz nisem znala ravnati ž njim. Mara: Nikar, moja draga! Saj mi je znano, koliko si trpela, kako je pil, se vlačil z vlačugami, kako te je pretepal. . Liza: Ni res, ne govori tako, saj pred otrokom ne! Veš, jaz sem bila kriva, da je bil takšen! Nisem ga poznala, nisem mu pustila nič razvedrila in zabave, zato si jo je vzel sam. V obupu se je spozabil, oh, jaz — neumnica. Mara: Ne, ne, ti si bila dobra. Liza (ji znova preseka besedo): Saj vem, kako je bilo! Zdaj sem se izmodrila, in nič več nočem biti jaz vzrok njegovi nevolji. Pomisli, štiri leta — sama z otrokom! Koliko skrbi in dela! Mara: Grdo je s teboj napravil! Liza: Ne delaj mu krivice! Ah, saj je tako krasen! Ne govoriva o tem, kaj ne, Metod? Poglej, kako je tožen in nesrečen! — Ne, ne, sinko, saj ni res! Tvoj očka je dober in lep gospod. Metod: Ali je res, mamica? Bojim se ga! Liza: Nič se ne boj! Oj, to bo veselo, ko pride, to se bomo smejali in rajali! Haj - sa - sa, raj - sa - sa! Glej, Mara, miza je že pripravljena! Vince v kozarcih, in petelinček \* loncu! To bo pojedina! Tu boš sedela ti, tu na častnem sedežu — moj prekrasni, moj dobri mož, a tu — vis-a-vis — bo sedela Hana. Kako da je ni tako dolgo? Mara: Ura je že osem odbila, mogoče je ne bo. Liza: Ne, ne, mora priti! Skoči, Metod, in poglej na ulico, ali že gre Hana? Metod: Mene je strah nocoj. Liza: Strah! No, pa nama po-vej,kako znaš pesmico! Stopi naprej in se prikloni tetki, kot da je tvoj očka. Mara: Metod, nič naj te ne bo sram! Metod (vzdigne počasi glavo, stopi pred Lizo in se priklone): Očka mili, ti si lepa najina radost, oj, ostani, bodi vedno naš premili gost! Mara: Dobro, dobro, Metod! Jako lepo si se naučil! Liza: Kaj ne? Pameten ie naš sinko! Metod: Oh, potem dobim gotovo sabljo in konjička. (Trkanje na vrata, v hrušču nihče ne sliši.) .Liza: Seveda, dragec! In plašček tudi! Mara: V resnici zasluži. Metod (ploska in skače): Vse bom imel, kot Sedlarjev Andrej! (Vrata se odpro, vstopi Ernest tiho in oprezno.) cev tudi na milijone povsem lojalnih Slovanov, storil pravo medvedjo uslugo. Ali se je to namenoma zgodilo? Ali je bilo potrebno, vzeti zvezi med našo monarhijo in med Nemčijo čisti interesni značaj in razviti nevarne nacijonalne probleme, ki morajo v najostrejsi obliki motiti itak teške razmere v parlamentu, v delegaciji in celo v deželnih zborih? Pri vsem spoštovanju do kancelarja nemške države moramo to imenovati grob pregrešek zoper takt, ki zna nasprotje med Nemci in med Slovan! poostriti. Za monarhijo je sodelovanje Nemcev in Slovanov eksistenčni pogoj, ki se ga ni dotakniti, če ne nastane katastrofa. S tega stališča moramo odkrito in pošteno priznati in a največjim poudarkom izjaviti, da se, mora misel na konflikt med Germanstvom in Slovanstvom v politiki naše monarhije pobijati in zavreči. Na naše veliko obžalovanje je g. Bethmann - Hollweg ne samo napeljal vodo na mlin itak mnogoštevilnih nasprotnikov zveze z Nemčijo (dr. Kramara preigrani klavir!) in dal pan-slavistični agitaciji navidezno legitimno podlago, nego je zadel to, kaij pomeni za našo monarhijo notranje* utrjenost, red, mir, da. še več, obstanek in življenje. Ekspozeja g. kancelarja niso čitali samo na Dunaju, nego tudi v Pragi, v Lvovu, v Zagrebu in Sarajevu! Ali je na to mislil? Ali so balkanske homatije tudi hladne politike, med katere smo doslej šteli g. Bethmann - Holluega, pripravile ob mirnost in zmernost? Menda ne storimo slabo, če svetujemo grofu Berchtoldu, naj ne zamudi nobenega dne in naj kot poklicani zastopnik Avstro - Ogrske, torej tudi naših lojalnih Slovanov, izreče pametno, pomirjevalno in pojasnilno besedo. — Tako »Iinformation«. Grof Berchtold si pa zahtevano pametno, pomirjevalno in pojasnilno besedo lahko prihrani. Vem, da so dunajski oficijozm krogi razburjeni, ker jim je Bethmann - Hollwega odkritost štreno zmešala, a jeze se samo zaradi te odkritosrčnosti, ker je nemški kancelar to povedal, kar sicer tudi na Dui naju mislijo, pa se ne upajo priznati* nego zdaj z umevno nevoljo taje. 3. prizor. Prejšnji, Ernest (nekoliko zanemarjen lahkoživec, oduren, sirov.) Liza: Tak boš hodil, kot ba-ronček. Metod: Rajsasa — rajsasa! (Se hoče zavrteti, zagleda očko, za-kriči in se skrije k Lizi. S plahim glasom): Očka! Mara (ga zagleda): Jezes, je- zes! Liza (drhti, se stisne na stolu)S On jc! (Tiho in boječe): Ernest! (Vsi so plahi in osupli, brez besed.) Ernest (obdrži klobuk na gla^. vi, roke v žepih): Ali je to pozdrav?. (Jih motri ostro.) Prej so noreli kot maškare in zda} se ne gane nihče! Aj — ste se me prestrašili — slaba vest? Liza (prelaga osuplost): O rte, nikakor! (Vstane.) Metod, pozdravi očko! (Mu hiti nasproti.) Moj dragi mož! moj krasni, moj dragi! (Ga skn«, ša objeti, on jo potiska v stran.) Ernest: Ne maram nikakir^ laži! Nič! Nič, stran! Kai ste govo-. rili poprej, vse hočem vedeti, vse S Povej! Liza: Oi, predragi moi! Pričakovali smo te in se radovali. Ernest (se zoprno zasmeje)! Pričakovali in se radovali! (Dalja prihodnji«.) Stran 2. • .....■ i SLOVENSKI NAROD. 82 štev, Milanski šovinizem. Pod tem naslovom Jc priobčila včerajšnja »Die Zeit« ta - te znameniti članek: »V sedanjem času se širi v naših zgornjih regijonih nekak albanski šovinizem. C. kr. ali c. in kr. uradnik In patrilot je sicer k sreči prost šovinizma. Šovinizma ene izmed narodnosti, bivajočih v Avstro - Ogrski, ne more imeti, ker se Čuti vezanega, da ie kot avstrijski uradnik in patrijot v vseh narodnih stvareh objektiven, *li kakor nekateri pravijo, »brezspolen«, avstrijski šovinizem pa ne more obstojati, ker Avstrija m narodnost. Toda šovinizem mora biti. če ga drugi imajo, tudi mi neče-Dio svojega Šovinizma pogrešati. In našli so ga! Albanski šovinizem je isti, o katerem misli c. kr. in c. in kr. uradnik in patrijot, da si ga sme dovoliti. Albanija je mahoma postala za nas Častna točka in malik. Stari, izsušeni hemeroidnikl, osmrajeni aristokratski ignoranti so Albanijo napraviti za svojo srčno stvar. Po njihovem okusu se sme opsovati vsak v Avstro - Ogrski živeč, cvetoč in napredujoč narod, samo ne Albancev, ki žive že dvatisoč let, ne da bi se razvijali, ki so podjarmljeni od tujcev, ne da bi se osvobodili, samo o teh predpotopnih Albancih se ne sme izpregovriti nobena zla beseda. »Ničvreden je narod* itd. — nam pa bi moralo biti vse čast tujega na-roda.albanskega.za katerega naj žrtvujemo sto in sto milijonov našega denarja in stotisoče naših vojakov. Tisti, ki tako govore, niso nobeni sanjači — zato jim od prirode nedostaje toplote in fantazije. Pač pa se predstavljajo kot hladno računajoče realne politike. Albanija je, — pravijo ti politiki — življenjskega pomena za avstro - ogrsko monarhijo, ker je ta država, ki se ima šele ustanoviti, proti težje za privlačno moč, ki jo imajo neodvisne jugoslovanske države ob naših mejah na Jugoslovane, živeče v naši monarhiji. Ker so te jugoslovanske države.zlasti Srbija, postale vsled balkanske vojne močnejše, je albansko protitežje proti njim še po-trebnejše, kakor kdaj preje. Nekaj je na tej teoriji. Privlačna sila Srbije na naše Jugoslovane mora naraščati z vojaškimi in diplomatskimi uspehi Srbov in Črnogorcev. Samo ideja, da bi mogla Albanija proti temu tvoriti protitežje, je napačna. nredvsem že zategadelj, ker je Albanija veliko premajhna, da bi mogla tvoriti protitežje proti obema srbskima kraljevinama. Srbija in Črna gora sta v balkanski vojni toliko pridobili na prebivalstvu in ozemlju, kakor velika bo v najugodnejšem slučaju bodoča Alba-nija.Vrhutega je saj Srbija razmeroma dobro konsolidirana stara država s poljedelstvom, trgovino in obrtjo, z armado in z vsemi drugimi pripomočki moderne kulture, kakoi so releznice, ljudske, srednje in visoke šoie, poštni uradi, br/oiavne žice, ce-s.e, dočim nima usm::cnja vredna, uboga, zaostala Albanija prav ničesar od tega, nič, čisto nič, niti cest ne, da, niti abecede za svoj jezik. Z Albanijo pričeti konkurenco proti Srbiji, je blazno početje. Vsa jdeja protitežja je neumnost! Ker so Albanci narodni nasprotniki Srbov, zato naj se ž njimi zve-žemo, da s tem zmanjšamo privlačno silo obeh kraljevin na naše Jugoslovane! Če bi to bilo pametno, bi morali takoj spremeniti vso našo zunanjo politiko. Da bi oslabili privlačno moč Nemčije in Nemcev v Avstriji, ki je vsekakor večja, kakor privlačna sila Srbije na Jugoslovane, bi se morali zavezati s sovražnikom Nemčije,torej s Francijo, ter Nemčijo zasledovati z našo mržnjo. Da bi zmanjšali privlačno silo Romunske, nemara tudi večje kakor ona Srbije, bi morali tudi proti Romuniji nastopati z ognjem in mečem in iskati primernega protitežja. Naša zunanja politika, ki je, odgovarjajoč značaju narodnostne države, obenem tudi notranja politika, je v lepih časih ustavnih in drugih eksperimentov dejansko sledila temu stremljenju: spremljala je ustanovitev nemške države in nekaj časa tud! njen, zavidanja vreden razvoj z neprikritim strahom pred njeno privlačno silo ter celo iskala slovito »protitežje« v Franciji Končno pa so se naši državniki le prepričali, da mora edino prava politika narodnostne države, stremiti za tem, da pritegne Nemčijo nase in s tem prepreči, da le - ta pritegne na-i* naš« Nemce. Enako načelo se je v manjšem razmerju uveljavilo tudi napram Romunski. To načelo mora veljati tudi za Srbijo! Albanski šovinizem, ki sedaj straši v gotovih, večno nazadnjaških glavah, spominja na francoski šovinizem, ki se Je lotil po l. 1866. marsikaterega izmed avstrijskih patrijotov. Temu Šovinizmu se bodo prav tako nekega lepega dne smejali, potem pa pozabili nanj, kakor so pozabili na francoski šovinizem.« Vojna na Balkanu. Blokada črnogorske obali. Poveljnik mednarodnega bro-dovja pred črnogorsko obalo je izdal 10. t. m. sledečo obvestilo, da se prične blokada črnogorske obali: Izjavljam, da se prične blokada obali od pristanišča Bara do izliva reke Drina. Blokada se prične dne 10. aprila 1913 ob 8. zjutraj ter se razteza ob obali med 42° 6* in 41° 6' severne širine in obsega vsa pristanišča, zalive in izlive rek ter velja za ladje vseh držav. Vse ladje, ki se nahajajo v teh krajih smejo tekom 48 ur zapustiti te vode tedaj do 12. aprila ob 8. zjutraj. Lastnoročno dano na ladji King Edvard dne 10. aprila 1913. * Za Skader. Vesti o kompenzacijah Orni gori, če odstopi od Skadra, ne marajo utihniti in dobe vedno bolj konkretno obliko. Govori se celo že, da se je tudi konferenca veleposlanikov že bavila s tem vprašanjem. To vest sicer dunajski diplomati dementirajo, vendar je zelo verjetna. Gotovo pa je, da so se velesile s tem vprašanjem že bavile. Iz Rima piihaja vest, da naj dobi Črna gora. če se odreče Skadru, rodovitne pokrajine na desnem bregu reke Bojane in brezobrestno posojilo, s katerim naj se te pokrajine kultivirajo. Kralj Nikolaj pa zahteva poleg teh pokrajin tudi še Sv. Ivan in ni izključeno, da bo to pristanišče tudi dobil. Med tem je bilo obstreljevanje Skadra ustavljeno in zdi se, da se bo v par dneh tudi skadrska zadeva rešila. Solun in Silistrija. V dunajskih diplomatičnih krogih se govori, da se zavzemata Francoska in Rusija za to, da dobi Grška Solun, med tem ko se nagiba Angleška bolj k stališču trozveze, ki hoče dati Solun Bolgarski kot odškodnino, da prepusti Silistrijo Romunski. Anglija podpira to svoje naziranje s tem, da naglasa, da je Solun naravno pristanišče Makedonije. Iz Bukarešte pa prihajajo vesti, da se je konferenca veleposlanikov v Petrogradu zedinila, da naj pripade Silistrija Romunski, kljub temu pa, da se je trozveza zavzela za to, da naj dobi Romunska tudi kos crnomorske obali, pa se države trojnega sporazuma za to niso mogle odločiti. V Bukarešti so mnenja, da se bo Bolgarska brezpogojno uklonila zahtevam velesil in to tembolj, ker bo dobila drugod teritorijalne kompenzacije. Zopet laži in hujskanje. Takozvana »Albanische Korres-pondenz« si da baje iz Skoplja brzojavki, da Srbi v zavzetih albanskih pokrajinah strahovito divjajo proti Albancem. Vest ni samo popolnoma neverjetna, marveč nosi direktno pečat laži. Brzojavka pravi, da koljejo Srbi v Skoplju, Djakovici in Peči Albance, kakor živino in da so Srbi zlasti kruto nastopili v Kabašu pri Prizrenu. V Djakovici in Peči silijo mohamedance in katoličane, da prestopajo v pravoslavno cerkev. Pretepajo jih z mokrimi vrvmi tako dolgo, da so pripravljeni prestopiti in da obljubijo, da ne bodo nikomur pripovedovali, da so le prisiljeno prestopili. Srbi groze Albancem tudi, da jim bodo pomorili otroke. Kljub temu pa Srbi Albancem ne dovolijo, da bi se izseslili. Štajersko. te dni pisati, kako se godi Slovencem debro v štajerski deželni službi, kako se jih protežira in kako naglo ter imenitno napredujejo! Poznamo take-le tožbe: Kadar se da Slovencu, kar :t krvavo zaslužil, še vpije Nemec, da se godi njemu krivica in da se Slovenca protežira! Obenem pa trde nemški listi, da je po zaslugi deželnega odbornika Robiča vse urad-ništvo na spodnještajerskih bolnišnicah poslovenjeno. Tako neresnično trditev pa moramo odločno zavrniti. Na Spodnjem Štajerskem imamo 5 bolnišnic, a samo na eni, ki bo prei-kotne najmanjša (v Slovenjgradcu), je Slovenec oskrbnik, na štirih pa Nemci in nemčurji. Od pisarniškega uradništva pa sta menda samo 2, reci in piši dva, ki se imata pogum kazati Slovenca, vse drugo pa je nemško in nemškutarsko, četudi morda nosi slovenska imena. Take so faktično razmere in tisti, ki bi se imeli pravico pritoževati, so Slovenci, ne pa Nemci! Pritoževati se nad preve-lliko energijo bolniškega referenta v štaj. deželnem odboru, g. Robiča, mrnda ne bo povoda. Ravno Nemci so lahko veseli, da jim tako prizanaša, kajti če bi bil vzel že davno železno metljo v roke, ne vemo, kako bi se godilo gotovim nemškim bolnišničnim oskrbnikom, o katerih so bile včasi v »Slov. Narodu« zanimive reči. Priporačali bi zato g. Robiču, naj bi si zaslužil sloves slovenizatorja in krutega zatiralca nemških bolnišničnih oskrbnikov na Sp. Štajerskem. Kajti tega žalostnega poguma vendar ne bodo imeli nemški deželni odborniki, da bi držali ljudi, ki ne razločujejo svojih interesov od deželnih. Nemškim kričačem smo prav hvaležni, da so te stvari spravili zopet enkrat na beli dan! Iz Laškega trga. V nedeljo se je vršil dopoldne v pivnici § 11. shod slovenskih interesentov pri falitnem »Spar- und Vorschusskassaverei-nu«. Zbralo se je okoli 250 ljudi, med njimi veliko vlagateljev in nekaj dolžnikov pri nemški posojilnici. Govoril je poslanec dr. Benkovič o dogodkih pri »Spar- und Vorschusskas-savereinu«. Izjavil je, da se naj najprej pritegne sedanje načelstvo in nadzorstvo, da poplača zagrešeno malverzacijo; šele, kar bi bilo pri teh neizterljivo, bi naj pokrila vlada na en ali drugi način vprid vlagateljem in drugim zadružnikom. V tem smislu se je sprejela in sklenila resolucija. Neki klerikalni posojilnični uradnik je pozival vlagatelje, naj bi raje v bodoče nalagali svoj denar pri klerikalnih posojilnicah. Domači kaplan Sagaj je privlekel na koncu iz žepa zaupnico klerikalnim deželnim poslancem zaradi — obstrukdje v Gradcu. A dvorana je bila pri glasovanju o tej zaupnici že prazna: ljudje so odšli, ker imajo očividno druge skrbi kot zaupnice za klerikalno de-želnozborsko obstrukcijo. Za take reči bi si bili gospodje lahko tudi izposodil drugo priliko. Cela prireditev je bila nekam medla in nismo bili z njo nič preveč zadovoljni Iz Žalca. (Južnoštajersko hmeljarsko društvo) priredi prihodnje nedelje poučna predavanja in sicer 13. aprila ob 3. uri popoldne pri Briznevcu na Vranskem, 20. aprila v braslovški šoli in 27. aprila pri K u m e r j u v Kaplji. Začetek povsod ob 3. uri popoldne. Razpravljalo se bo o velikem pomenu hmelj-ske statistike, o stalnem nadzorstvu hmeljnikov zaradi bolezni in škodljivcev ter o drugih zanimivih vprašanjih. Pridite! Iz Zetal pri Rogatcu nam pišejo: V nedeljo, dne 6. aprila je priredila slatinska podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe v ljudski šoli poučno predavanje. Govoril je strokovni učitelj na šentjurski kmetijski šoli agr. ing. Zidanšek o živinoreji in travništvu. Nekateri pristaši tukajšnjega kaplana Kranjca so se menda po naročilu na tem predavanju nalašč prav neotesano obnašali. Najbrž bi naj bila to demonstracija proti »liberalni« Štajerski kmetijski družbi. Reveži! G. Zida n š k u pa bodi izrečena za njegovo lepo in stvarno predavanje najlepša hvala. Ciril - Metodova podružnica na Vranskem je imela svoj občni zbor v nedeljo, 6. t. m. ob velikem številu svojih članov in članic. Občnega zbora se je udeležil v imenu glavne odbora tudi potovalni učitelj gosp. Beg. Iz poročila gdč. tajnice posnamemo, da je imela »Podružnica« v preteklem društvenem letu 4 pokrovitelje, 4 ustanovnike ter 51 letnikov. Podružnica je celo leto marljivo delovala. Priredila Je 7 gledaliških predstav: »Rokovnjače«, (trikraiD, »Bucek v strahu«, »Išče se odgoi-nik«, (mesto cvetličnega dneva) in »Deseti brat« (dvakrat). Omotni uspeh gledaliških predstav ni bil rav- Uradnlštvo na spodnještajerskih deželnih bolnišnicah. Iz Maribora nam pišejo: Poročali ste že, da je imenovan kanclist tukajšnje deželne bolnišnice g. Jožef Stegnar za oskrbnika deželne bolnišnice v Rotten-mannu na Zgornjem Štajerskem in da pride na njegovo mesto g. Golob iz Slovenjgrada. Kdor pozra razmere v štajerski deželni službi, ve, da se deželni odbor tema imenovanjema ni mogel izogniti, ker so bili dani J no velik radi velikih stroškov, ki so vsi predpogoji. A gotovim nemškim I Jih zahtevale posamezne igre. Tem listom ne da žilica miru in začeli so I večji pa je bil moralni uspeh. Vse predstave so bile dobro obiskane ter so se ljudstvu priljubile. Podružnica je imela 8 narodnih davkoplačevalcev k t K mesečno. Plačevali so sledeči gg.: Tv. Jakše, M. Jezovšek, Fr. Košenina, S. Meglic, Fr. Oset, Fr. Schaur, dr. F. Šerko, K. Schwent-ner. Podružnica je pridno razpečava-la narodni kolek, vpeljala računske listke v gostilni K. Košenina in Iv. Brinovc, šolska mladina pa je nabrala okrog 20.000 znamk. Nakupili smo tudi v jeseni 100 hijacintnih čebul, katere smo pozneje cvetoče dražje prodajali. Na Ciril - Metodov večer se je prižgal velik kres. Gostilna Turnšek v Prekopi pa je dobila diplomo. Slavna vranska Posojilnica nam je od dolga na odru odpisala 50 kron, za kar se ji prisrčno zahvaljujemo. Iz poročila blagajnika g. Fr. Oseta ml. je razvidno, da je razpe-čala Podružnica okrog 2000 narodnih kolkov, nad 2000 rač. listkov. Iz nabiralnikov se je dvignilo 122.31 K, drugih prispevkov pa je bilo 185 K 50 v. Vrh tega smo poslali upravni-Štvu »Slov. Naroda« kot čisti dobiček predstave, prirejene skupno s »Sokolom« mesto cvetličnega dneva v znesku 78 K 94 v. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor: Ivan Jakše, predsednik; Mela Jezovšek, tajnica; Fr. Oset ml., blagajnik; Bebica Jakše, dr. E. Šerko, K. Košenina. namestniki. Ta odbor smo razširili še za štiri odbornike ozir. odbornice: Zinka Vrabl, Minka Košenina, dr. A. Pernat, Fr. Košenina. Nato nam je slikal g. potovalni učitelj namene in uspehe C. M. družbe, kazal na nekatere žalostne kraje po Slovenskem ter nas bodril za vsestransko delo pri Podružnici. Predsednik Iv. Jakše se zahvali g. potov, učitelju, vsem zbranim za. lepo udeležbo in pozornost, kakor tudi vsem onim, ki so se na kakršenkoli način žrtvovali za društvo ter zaključi občni zbor s klicem na delo v prid slovenski domovini. Kozjansko učiteljsko društvo je na svojem občnem zboru dne 16. marca t. 1. izvolilo svojega bivšega večletnega predsednika, sedaj nad-učitelja na Gorici, g. Val. Pulko soglasno svojim častnim članom. Iz Spodnje Poliskave poročajo, da je tamošnji nemškutarski občinski odbor sklenil na predlog tovarnarja Steinklauberja resolucijo, v kateri se izreka za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in za nujnost ureditve učiteljskih plač. Kje ste, slovenske kmečke in trške občine? Iz Maribora. Dne 6. aprila je vprizorilo »Dramatično društvo« ljudsko igro »Naš župnik, gospod Jakob«. Številnim vabilom in reklami se je odzvalo razmeroma malo občinstva, tako da je dvorana zevala v številnih vrzelih. Iskati vzroke, zakaj se predstave tako slabo poseča-jo, ni naša naloga, Hasi bi radi primerno ocenili malomarnost in mlač-nost naših Slovencev. Pomagalo bi itak malo ali pa nič. — Diletantom se je predstava posrečila. Ljudska igra je bila, k: ne obsega težkih problemov, nekoliko tentenciozna, ki kaže prizore v župnišču in v krčmi v lahkih slikah, ob katerih se dobro zabavamo. Marsikaj je v igri komičnega, marsikaj ganljivega. Vsem na čelu je župnik, idealna postava dušnega pastirja, ljubečega svoje farane. Predolg je župnikov govor v gostilni, ko se užaljen poslavlja od kmetov; jako milo pa vpliva zadnji prizor, ko zadone nove orgle s spremstvom otroškega petja. — Tokrat so igrali vsi igralci brez izjeme dobro. Tako nas je popolnoma zadovoljila igra g. Pajnharta (župnika). G. Planinško-va, (župnikova sestra), je letos priznana vrla moč našega odra, ki naglo napreduje in vedno bolj ugaja. Gdč. Radoličeva (Pavlina) Je bila v svoji vlogi zelo ljubka in živahna. Anžeta je igral g. Weixl; po obči sodbi je pridejal svoji igri preveč komike, kar je motilo v resnih prizorih, n. pr. med govorom župnika s tovarniškim ravnateljem. Vse ostale vloge: ravnatelj (g. Šumenjak), tajnik SuhaČ (g. Kostenjak), komičen pismonoša (g. Roter), zakonski par gostilničarjev (g. IvanjšiČ in gdč. Vandova), pogorelka (gdč. Nerato-va), Trpine (g. Novak) itd. so bile v dobrih rokah. Napredek konstatiramo pri nastopih ljudstva, fantov, deklet in kmetov v krčmi. Bili so zelo živahni in naravni, kar štejemo zlasti režiserju g. Weixiu v dobro. Nastop otrok je vplival lepo, kakor vselej, le obžalovali smo, da so morali malčki tako dolgo Čakali na svoj nastop. Sicer mlademu redu ni bilo videti utrujenosti na licih. Začelo se je točno in mnogi so zamudili začetek. Prihodnja predstava bo 20. aprila: Rokovnjači. P. Iz Ptuja. V nedeljo, dne 6. t. m. vršil se je v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ob primeroma jako dobri udeležbi Izvoljene so bile v odbor podruž- nice za prihodnje društveno leto sledeče dame: Ga. Mirka dr. Fermev-ceva, kot predsednica; ga. Vida dr. Horvatova, kot podpredsednica; gdč. Emica Mahoričeva, kot tajnica; ga. Ida Sagadinova, kot blagajnica in gospodični Micika Kolarjeva in Mimica Šega, kot odbornici. Po končanem občnem zboru predaval je g. dr. Leo Brunčko o pangerma-nizmu, s katerim predavanjem je bilo navzoče občinstvo jako zadovoljno in bi bilo kar najbolj želeti, da bi se enaka predavanja kolikor mogoče mnogokrat vršila. Iz Ljutomera nam pišejo": Pri nas se pripravljamo na občinske volitve. Volilni imenik je že razpoložen od 4. t. m. naprej. Slovencem ni dala nemška večina v trškem občinskem odooru zastopstva niti v reklarnacij-ski, niti v volilni komisiji. Slovanska Čitalnica in Glasbeno društvo v Mariboru priredita v nedeljo, dne 13. aprila t. 1. koncert v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Spored: I. del: 1. F. Smetana: Overtura k operi »LibuŠa«. Veliki orkester. 2. L. v. Beethoven: Andante iz 5. simfonije. Veliki orkester. 3. F. Smetana: Uvodni zbor iz »Prodane neveste«. 4. F. Liadov: Vozle rečki. Ruska narodna. Mešan zbor. 5. Dr. A. Schwab: Še ena. Mešani zbor. 6. F. Smetana: Polka in sklepni zbor 1. dejanja iz »Prodane neveste«. 7. V. Parma: rantazija iz »Ksenije«. Veliki orkester. II. del: 8. A. Dvorak: Slovanski plesi št. 8. Veliki orkester. 9. P. I. Čajkovskv: Fantazija iz opere »Evgen Oniegin«. Vel. orkester. 10. F. Ferjančič: Tone solnce. Mešan zbor. 11. Dr. A. Sch\vab: Zlata kan-glica. 12. D. Jenko: Zbor ciganov. Mešana zbora s spremljevanjem orkestra. — Predprodaja vstopnic pri g. Vilko Weixlu, trgovcu v Mariboru, Zgornja Gospodska ulica št. 33, na dan koncerta od 5. do 3. ure v Čitalnici, zvtčer pri blagajni. Drobne novice. Iz Celja. »Narodni list« poroča, da so te dni v mestni policijski stražnici pretepali enega pijanca. Ne simpatiziramo s kakimi pijanimi kladami, vendar pa tudi ne bo umestno, da take l*udi kaki surov" policaji pretepajo. — Iz Brucka ob Muri poročajo, da je umrl v starosti 65 let dr. O*on Bohler star., eden izmed šefov svetovno znane železarske tvrdke Bohler in dr. —: Iz Ljutomera. Na oraz-redni okoliški deški šoli je spopolniti mesto učitelja. Drugi plačilni razred. Prošnje do 15. majnika. — Iz Peti* o v č poročajo, da so ukradli neznani uzmoviči posest-iiku Zupancu iz hleva mladega bika. Drugi dan je našla posestnica blizu svojega doma glavo, kožo in drob od svojega bika. Meso so pa odnesli tatovi seboj. — Iz Rimskih toplic poročajo, da so tatovi vdrli v vilo Dunajčana Sturrnvogla ter odnesli nekaj hišne oprave. Enega izmed tatičev so že ujeli. — VMarnbergu so ljudsko šolo že drugič zaradi škrlatice zaprli. Koroško. Pozor kolesarit! Sedaj se je pričela doba živahnega prometa s kolesi. To se pozna tudi na številnih tatvinah koles, katere puščajo nekateri lahkomiseljno v raznih vežah in celo na cesti pred vratmi. Samo predvčerajšnjem so ukradli neznani tatovi v Celovcu tri kolesa. Na policijo prihajajo skoro vsak dan ovadbe glede tatvine koles. Ubegli vojak. Od 7. stotnije 7. pešpolka v Celovcu je pobegnil in-fanterist V. Mavric, rodom Celov-čan. O pobeglem vojaku nimajo še nobene sledi. Sumijo, da je skrit kje v celovški okolici. Primorsko. Goriške deželnozborske volitve je razpisalo namestništvo na dneve 13, in 14. julija in 1. in 10. avgusta. Iz državnoželezniške službe. Asistent Karel K o m p je prestavljen iz Pazina v Herpelje - Kozino, uradniški aspirant M. Hočevar pa iz Pulja v Pazin. Stavka proti slovenskim delavcem? Skoraj neverjetno, pa baje je vendar res, da nameravajo vprizori-ti socijalni demokrati delavci v na-brežinskih kamnosekih stavko proti slovenskim delavcem, zaradi tega, ker so se ti naveličali tlačaniti mednarodni socijalni demokraciji, marveč so se oklenili, kar je edino pravilno, zveze slovenskih delavcev pod okriljem Narodne delavske organizacije. In ta demokracija se imenuje pri tem še »Jugoslovanska«. To je naravnost smešno, da nastopajo Jugoslovanski soc. demokrati (?) na tak način in da se poskušajo na tak nekolegijalen modus maščevati nad svojimi tovariši delavci Slovenci, sa- 82. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. a i ■ m ni .i.ii „wi.—, M< mo zato, ker ne marajo ostati v njihovi pravzaprav pravilno italijansko nemški organizaciji. Da bodo s tem nastopom dosegli ravno nasprotno, kar žele. je jasno. Krstni boter s sokohkim znakom. V cerkev v Tomaju so prinesli h krstu. Prišel je kaplan, da bi izvršil svoj posel. Naenkrat pa je ta mož zagledal, da ima boter sokolski 7nak. Kot bi ga pičil gad je skočil in zahteval, da naj boter sokolski znak, ki je po njegovem nadziranju znak svobodomiselnosti, odstrani, ker sicer ne krsti otroka. Botru se je zde-lo preneumno prerekati se s kaplanom, vtaknil je sokolski znak v žep n krstili so mladega — Cirila ... Stekel pes. Pes gostilničarja Andreja Figi v Gorici je stekel in po-padcl 121etno domačo Marijo in ne-\ega 14!etnega dečka. Oba ranjenca o poslali v Pasteurjev zavod na >>unaj. — V puljskem okraju se je npetilo v zadnjih dveh letih 27 slučajev pasje stekline. Novo ribjo tržnico ob Josipovem omolu v Trstu, ki je že skoro dogo« ovijena bodo otvorili slovesno kon-;em junija. - Generalna stavka na Reki. sled izprtja delavcev v ladjedelnici ! >anubius, ali taka oslarija se še ni kmalo pisala! Zatorej upamo, da je ni za-al kak deželni odbornik! Dobrota! Mi bo deželna banka morda štela •lijon v modrih bankovcih! Niti vi-;ria v denarju ne bo štela, ker gotova milijona danes ne spravi sku-■:. in naj se deželna banka z Lam-etom vred tisočkrat ob tla vrže! ^želna banka da samo svoje obliga-povprašajte pri »Allg. Ver-hrsbank , pa bodete izvedeli, kako ti titri danes v denar spravljajo! rorei neka? tiskanega, slučajno jniiarno varnega papirja, ki bode ežal v loterijskem posojilu do leta 20., da se ž njim pokrije dobiček estne občine, kojega bode omenjc-"2-a leta vlekla s svojega loterijske-i posojila! Fnmifjonsko posojilo dobila je torei občina ljubljanska sama pri sebi. In če naj se že kje o dobroti \ ori, skazala je mestna občina dobroto deželni banki, kateri je pripo-gla do stalnega letnega dohodka, i hi ga drugače ne imela. Ne pisa-torei o dobrotah, ki jih niste iz-/ali, in ki so dobrote pravzaprav večino v kranjskem deželnem oru, in to v času, ko kranjska de-a že več let nima definitivnega oračuna zaradi zanikrnosti in ne-isobnosti stranke, kateri brez oibe pripada tudi pisec »Sloven-ih budalosti o dobrotah, izkaza-po deželnem odboru ljubljanske-. mestu. Sicer ima pa »dobrotnik« elni odbor še vse v rokah. Naj pa kliče svoj sklep, ter naj ne da rrmularja občinskih obligacij pod kalni stroj — pa bo mirna Bosna! 4- Ljubljanski mestni proračun. elni odbornik podžupan dr. Tril-je v našem listu začel strogo . arno in objektivno pojasnjevati 'inje deželnih financ, kar je toliko nejše, ker upravlja deželni denar lerikalna stranka, plačuje ga pa na-dna manjšina v deželi. Dr. Trilier ni končal svojih člankov, pa že so erikalci zacvilili na ves glas in Slovenec« je po svoji navadi začel zmerjati kar se da. Ker ne more nič ametnega, nič tehtnega, nič stvar-iega navesti, zabavlja na mestno >podarstvo ljubljansko, češ, občina še definitivnega proračuna nima, in fnestno gospodarstvo je v takem neredu, da ga stranka ni v stanu ure- diti. Tako pisarjenje je samo neumno. Dežela kranjska h'\ si lahko gra-tulirala, če bi klerikalna večina v dež. odboru gospodarila tako previdno, štedljivo in pametno, kakor mestna občina. Res, letos mestna občina še nima definitivnega proračuna, a tudi dežela ga nima; dočim pa mestna občina zato še nima proračuna, ker ga ni mogla skleniti, ga dežela za to nima, ker ga ni hotela dobiti. Mestna občina je vedno delala z de-finitiv tirni proračuni, dežela pa že več let operira s provizoriji. Mestna občina ni mogla skleniti proračuna pravočasno, ker ni vedela s kakimi dohodki in izdaiki ji je treba računati; mestna občina ni vedela, kdaj bo država prevzela policijo in koliko uradnikov in stražnikov ostane občini, vse polno drugih težkih ^alog je Čakalo občino in ni se vedelo, kaj bodo veljale; treba je bilo urediti službeno pragmatiko, a ni bilo gotovo, koliko bo stroškov ž njo združenih. To in pa obilno delo v pragmatičnem odseku je bil vzrok, da mestna občina ni mogla skleniti pravočasno definitivnega proračuna. Sklenjen bo pa čez dva meseca. Nasprotno pa pri deželi morda tudi letos splch ne bo sklenjen provizorij. Imeli bi ga lahko, a klerikalci ga niso hoteli in so se ga bali, kakor so se bali proračunske razprave. Kranjski deželni zbor bi zdaj lahko zboroval; vlada je bila pripravljena ga sklicati, kakor je sklicala razne druge dež. zbore, v katerih je delazmožnost zagotovljena. Toda klerikalci niso hoteli, da bi bil sklican dež. zbor in so prosili vlado, naj se skliče dež. zbora. Prosili so. ker nočejo definitivnega provizorija in nečejo javnega razpravljanja o proračunu. No, doživeli smo pa tudi že, da je deželni zbor zboroval, pa so klerikalci z zvijačami nalašč preprečili, da ni mogel skleniti definitivnega provizorija. Naj torej »Slovenec« svoja očitanja o zanikrnosti in nezmožnosti le naslovi na deželni odbor, kajti ta zasluži ta očitanja v resnici! + Oficijelna politika nam vsak dan slovesno prisega, da hoče Avstrija na Balkanu varovati samo svoje legitimne življenjske interese sicer pa želi najboljšega prijateljstva s Srbijo. V preznačilnem kontrastu s tem pa je mišljenje in čustvovanje vojaških krogov. Iz vojaških listov je posneti, da nečejo vojaški krogi nič slišati o kakem prijateljstvu s Srbijo, nego mislijo samo na zavojevanje srbske kraljevine. Samo »Belgerad« jim šumi po glavi. Vojaške godbe so izkopale pozabljeno pesem o princu Evgenu, »der dem Kaiser \vollte kriegen Stadt und Festung Belgerad« in jo z očividno demonstrativnim namenom svirajo pri vsaki priliki; vojaški poet je zdaj za »Armee-Zeitung« skrpai pesemeo, v kateri pravi, da gre rad v smrt »Seh' ich nur unsere Fahnen wehen auf Belgerad«, v Dalmaciji in v Bosni pa so celo vojake silili, da so morali peti »Šumi Marica« pa s premenjenim tekstom: »marš, marš. Beograd je naš«. Vidi se, da bi vojaški krogi hudo radi napravili že tisto »Prucken <, da bi mogli »hinuber rucken«, a na srečo je svetovna konstelacija taka, da bo konec vsega tega splošen: Zaruck! + Obupani Nemci. Naša nesrečna zunanja politika povzroča sedaj hude skrbi tudi Nemcem. Za prazen nič je bilo vrženih v vodo toliko milijonov in milijonov, a te bo treba plačati, ne samo slovanskim, marveč tudi nemškim davkoplačevalcem. V denarnih vprašanjih pa so občutljivi tudi Nemci in naj si so preje še tako navdušeno kričali hura naši balkanski državi sovražni politiki. A ne samo finančna plat jim povzroča težke skrbi, marveč tudi razvoj odnošajev k nemški zaveznici. Tako-le tarna »Prager Tagblatt«: »Z bolestjo opazujejo Nemci, da je naša politika obremenila Nemčijo z milijardo za oboroženje in da visoki krogi v Nemčiji z vnemo delujejo na to, da se sklene intimen sporazum z Anglijo in Rusijo, dočim vidno pojema navdušenje za zvezo z Avstrijo . . . S težkimi skrbmi zremo na razvoj dogodkov, ko nam pada nada za nado. Kdaj bo konec te nesrečne politike?« »Prager Tagblatt« na to vprašanje ni odgovoril, dasi je odgovor pravlahek. Kdaj bo konec te politike? Da bo Avstrija omražena na vsem svetu in da bo krog in krog obdana od samih sovražnikov. In pri tem ne izključujemo niti Nemčije. Saj je nam še v živem spominu, da je eden izmed najuglednejših berolin-skih listov naravnost nasvetoval, naj se Nemčija sporazume z Rusijo in naj si ti državi enostavno razdelita Avstrijo. Če bi naši državniki imeli oči, da bi videli, in ušesa, da bi slišali, potem bi morda končno le uvideli, v kakšen propad tirajo nesrečno Avstrijo s svojo brezumno politiko. Toda ti možje so slepi in drve, kakor to očividno hočejo bogovi, v poguba + Germanizacijo hoče pospeševati, to je seveda vzpričo sedanjih avstrijskih razmer prirodna stvar, tudi naša slavna državna policija. Čemu pa je sicer ta policija, ako bi obenem ne skrbela za širjenje edino spasonosnega nemškega jezika ?! Zato je bil tudi takoj uveden nemški notranji in zunanji jezik. Slovenščino pri novi policiji sploh ne poznajo več. Niti pri zglaševalnem uradu! Če vprašaš, kje stanuje ta ali oni in plačaš predpisano pristojbino, dobiš odgovor na lističu: »Štefan Plevelj wohnt laut Meldung auf der Briihl.« Pa govorimo o enakopravnosti v Avstriji in o splošni veljavi slovenskega jezika v kronovini Kranjski! 4- Odlikovanje. Nadučitelj ljudske šole v Spodnjem Logatcu Josip T u r k, je bil odlikovan za svoje službovanje z naslovom ravnatelja. + Iz ljudskošolske službe. C. kr. mestni šolski svet je imenoval na mesto na dopustu se nahajajočega nad-učitelja Jakoba Dimnika dosedanjo volontarko na IV. mestni deški ljudski šoli Ano Likozarjevo za su-plentko na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Marije Kotnikove je bila imenovana za suplentinjo gdčna. Kornelija Č e r-m e 1 j na štirirazredni ljudski šoli v Raki. — Ustanovnega občnega zbora »Slovanskega kluba« ni bilo, ker je bil predsednil* pripravljalnega odbora g. Ivan Hribar vsled nujnih poslov zadržan prisostvovati zborovanju. Ustanovni občni zbor se skliče čez par tednov, ko se g. ravnatelj Hribar vrne z daljšega potovanja. — Predavanje. Jutri v soboto zvečer ob 8. predava v veliki dvorani Mestnega doma pisatelj g. Ivan Cankar o predmetu »Slovenci In Jugoslovani«. Z ozirom na aktualnost predmeta je želeti številne udeležbe. Vstop prost. — Okradeni bolgarski gostje. Pred par tedni so se mudili v Ljubljani trije Bolgari, ki so prišli semkaj, da uvedo intenzivnejšo akcijo za nabiranje prispevkov za bolgarski »Rdeči križ«. Na čegav nasvet, ne vemo. so se Bolgari obrnili samo na klerikalce in so dosledno ignorirali napredne kroge. Bolgare je popolnoma okupirala družba Štefe, Derma-stija in drugovi ter jim priredila pivski večer v unijonski kleti. Vkljub temu, da so v unijonski kleti razni klerikalni govorniki mnogo govorili o veliki klerikalni navdušenosti, vendar je ostala akcija gospoda G e o r -g e j e v a in njegove gospe soproge brezuspešna. Klerikalci se pač usti-jo, toda denar jim vendarle ne gre izpod palca in naj še hlinijo takšno navdušenost. Bolgarski gostje so odšli iz Ljubljane popolnoma razočarani. Da pa bodo imeii še lepše spomine na ljubljansko mesto, so bili vrhu tega v hotelu Union še okradeni. Tozadevna ovadba je že pri sodišču in kakor se govori, so tatove že tudi prijeli. — Trifolij. Polajnko, Sajevic, Polanjec, vsi trije pristni stebri S. L. S. in hudi sovražniki naprednjakov. Prvi je bil, kakor znano pri »Gospodarski zadrugi« in je poneveril 40.000 K, drugi je bil alkoholični uradnik pri antialkoholičnem društvu in jo je popihal v Ameriko tudi s stotaki, tretji, ta je pravo budalo, je bil uradnik v knezoškofijskem ordinarijatu, pa je odplovel za svojim, reete Lukatovim idealom, tudi v Ameriko, kjer bode lahko predstavljal sv. Jožefa. Ta je bil silno zmeren, tih kakor sv. Alojzij, a je nekam nosil buteljke najboljšega vina. — Zamenjana vest. K ti vče-rajšni notici se nam od druge strani poroča, da je uradnik »Svete vojske« Ivan Sajevic poneveril poleg društvenega denarja tudi nekaj stota-kov, katere so vposlali za vožnjo rimski romarji, ki bodo pa vzlic po-neverjenju videli Rim. Prevladuje pa mnenje, da se je Sajevic odpeljal čez veliko lužo ter, da je trud tukajš-ne policije sploh brezuspešen. Pri celi zadevi je značilno posebno to, da so imeli v »Sveti vojski« uradnika, ki je mnogo alkohola praktično umoril. — Drage gobe. Danes je prineslo na trg 8 žensk takozvane ma-vrohe, ki so jih prodajale venec (kakih 10 komadov) po 30 v. Nabrani so bili na Krimu. K nesreči na Vrhniki Piše se nam: Predvčerajšnem ste opozarjali, da naj posebno duhovščina deluje na to, da bi se preprečile enake nesreče. No, pa je ravno narobe. Spominjamo se še prav dobro, da je ravno na Vrhniki Honigmannov prednik deloval za streljanje nekako tako-le: »Godbe sedaj nimamo in kadar je kaka procesija, je vse tako tiho, kakor bi bil pogreb itd., skrbimo, da se bode ob takih prilikah vsa) streljalo.« In res. Mož je nabral pri faranih v to svrho precej denarja in z njim nakupil »kanončke« s kateri- mi so ie izbrani fantje smeli poveličevati razne cerkvene (v tem slučaju osebne) slavnosti. Če se že ob raznih prilikah po deželi mora streljati, tedaj naj imajo pri tem neuki kmetski fantje vsaj primerno nadzorstvo, pa bode precej nesreč preprečenih. Zatiški samostan je dobil novega opata; izvoljen je bil prijor v Mehreravu pater Bernard Widmann. Za novo železniško progo Novo mesto-Metlika naročila je železniška uprava pri avstrijskih tovarnah 12 lokomotiv (od teh 5 za brzovlake) za 1,055.000 K, nadalje 51 vagonov in sicer 20 za prevažanje oseb, 6 službenih in 25 vozov za blago v skupni ceni 905.000 K. Tovarne imajo naročene stroje in vozove železniški upravi izročiti v I. četrtletju 1. 1914. Grozen roparski umor pod Gorjanci. Iz Novega mesta se nam poroča: V četrtek popoldne se je po Novem mestu raznesla vest o strašnem zločinu, ki se je baje izvršil v Brusnicah, oziroma pri Tolstem Vrhu. Glasom teh vesti je neki lopov oropal neko žensko ter ji pri tem s sekiro presekal vrat. Žrtev tega dvojnega zločina je že umrla. Kaj in koliko je na tej vesti resnice, se ob tem trenotku ne da dognati. Toliko je gotovo, da se je zgodaj popoldne na lice mesta odpeljala sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika, dveh sodnih zdravnikov, zapisnikarja in baje tudi funkcijonarja drž. pravdništva. Iz Škocijana. Pred kratkim me je pripeljala pot tudi v Škocijan. Kraj sam in pa okolica se mi prav dopa-de, kakor tudi napredni duh, ki veje tod! Ne morem si pa kaj, da ne bi malce vendarle podrezal v ondotne razmere. Kakor so Škocjanci napredni bi bilo želeti, da se odpravi nesnaga izpred gnojišč, pri gg. Dulc in Dur java! In to ob glavni cesti! Da se ne cedi tod med in mleko (kot v obljubljeni deželi) je umevno. Jasno je tudi, da to tudi v olepšavo vasi ni, tembolj je pa iz zdravstvenin ozirov nedopustljivo, da gnojnica v poletnem času izpira prah! V Ljubljani imajo g. Štefeta, da skrbi za higijeno itd. po cestah — kje so pa škocjanski merodajni faktorji za to? Ne-umljivo se mi zdi, da tega tamošnja orožniška postaja ne naznani, saj jih vendar ta parfumirani vonj vsaki dan šegeče po nosu, ki sicer še pre-vestno opravlja svoj posel!? Sicer se oglašajo tudi domači nezadovolj-neži — a vsak se boji — zamere! Zato si dovoljujem jaz, z njihovim soglašenjem malo podrezati! Bo li tudi to brezuspešno — pokličite c. kr. okrajno glavarstvo na — pomoč, ker bilo bi škandal bi se to še nadalje dopustilo! Uvidela bosta tudi prizadeta, da so taka gnojišča nedopustna, in sama čimprej poskrbela, da se stvar brez hrupa uredi in primerno zagradi! Popravila na državni podkoren-ski cesti v radovljiškem okraju se bodo v kratkem pričela. — Ta dela so prevzeli v izvršitev in sicer: Popravo Kohlbarnovega mostu in napravo podzidka pri km 57 tesarski mojster Selland in zidarski mojster Andrej Cengle, oba iz Radovljice; popravila nekaterih lesenih mostov na tej cesti zgoranji Selland, nadalje popravo mostu črez Pišenco pa Jožef Košir iz Kranjske gore. Iz Tržiča. Dr. Karel baron Born, grajščak pri Sv. Katarini nad Tržičem napravil bode še letos ozkotirno električno železnico, katera bode izpeljana od njegove žage pri Sv. Katarini ob bregu Bistrice do kraja »Medvode« v njegovih gozdih. — Prevažal se bode !es iz gozdov k imenovani žagi, pa tudi druge stvari, kakor krma za živino. Proga bo dolga kakih 5—6 km, ter se je z delom pomalem že pričelo. Poštne razmere v Zagorju ob Savi. Kot napredek beležimo dejstvo, da se je ustanovila pred kratkim poštna nabiralnica v Kotredežu. Za nekatere vasi in za tiste ljudi, ki dobivajo le pisma, je to vsekakor pridobitev. Znatno poslabšanje in neverjetno otežkočenje pa pomeni poštna nabiralnica tistim, ki dobivajo ali denar ali blago, in vsem stanovalcem vasi Bukovje, Jazme, Prapreče in Orlek. Prvi morajo v Kotredež po poštnoprejemni list in od tod eno dobro uro daleč v Zagorje po denar ali blago, ki ga obdržijo tam na pošti. Drugim je pa sploh velikanski ovinek v Kotredež, oziroma nimajo v Zagorje nič dalje. Ne sme se pa po« zabiti, da morajo ljudje v Kotredež nalašč na pošto hodit, dočim so opravili to v Zagorju spotoma, ko so šli k maši, v prodajalno in v rudnik na delo. Vsekakor kaže, da bi se nekatere vasi iz okraja kotredežke nabiralnice izločile, ali pa da bi se dobivalo v Kotredežu tudi denar in blago, ali pa, da se prestavi nabiralnica na križporje prt CHenšku, oziroma Francka, ali pa da sme vsak udeleženec zahtevati, naj ostanak) vse njemu došle pošiijat- ve na glavni pošti v Zagorju, kamor jih bo hodil iskat. Upamo, da se sčasoma uredi tudi ta zadeva in upoštevamo, da je vsak začetek težak. Kinematograf »Ideal«. Danes Specialni večer z nadaljevanjem krasne učinkovite drame »Ljudje med ljudmi« III. del. Ostale točke sporeda so prvovrstni naravni in komični posnetki. — Jutri senzacijski orjaški film: »Življenje Jezusovo«. Ta velikanski film je bogat pretresu-jočih momentov in spoštovanje vzbujajoče lepote. Snov je tu na resnično poetični način obdelana in se na naravnost osupljiv način kaže mistika svetopisemskega opisovanja, ki obsega življenje in trpljenje našega Zveličarja. Film je 1700 metrov dolg in mojstrske fotografife in krasni, slikoviti prizori povzdigujejo splošni vtisk tega bajnega umotvora. Posnetek tega filma je bil zvezan z velikanskimi težkočami in je trajal celo leto. Nadkriljuje vse dosedaj pokazane enake filme. Zdravstveno s'anje mestne občine ljubljanske. Od 30. marca do 5. aprila je bilo novorojenih ^»mrtvorojenih 5; umrlo jih je 19 in sicer 11 domačinov in 8 tujcev. Med temi jih je umrlo za jetiko 5 (med temi 3 tujci), ostali pa za različnimi boleznimi. Za egiptovsko očesno boleznijo jih je obolelo 7 in sicer sami tujci. Slovenska Filharmonija koncert tira jutri, v soboto, v restavracijskih prostorih hotela »pri južnem kolodvoru« (Stelzer). Dirigira g. kapelnik C. M. Hrazdira. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta. Društveno naznanilo. Kegljaški klub »Venček« pričenja s kegljaškimi večeri v soboto 12. t. m. točno ob 8. zvečer v gostilni »Drašček«, Bohoričeva ulica 9. Novi člani dobrodošli! Književnost. — Božena Nemcova, Češke pravljice. Mariborski Sokol javlja, da daje šolskim vodstvom 30% popusta, če hočejo naročiti večje število izvodov za skupno čitanje ali za šolsko knjižnico, kakor priporoča g. Jos. Brinar to knjigo v Pedagoškem Letopisu 1912, str. 30. Ob skupnih naročilih se dobiva torej izvod po 70 vin., vezan po l K. Razne stvori. s * Umrl je na Dunaju profesor na živinozdravniški visoki šoli dvorni svetnik dr. Schindelka. * Vojak ropar. Iz Brna poročajo, da je pobegnil od tamošnjega pešpol-ka št. 3 pešec Ivan Mikulič, ki je izvršil roparski umor. * Stavka krojaških pomočnikov v Inomostu s« je pričela včeraj. — Stavkajo skoro vsi pomčniki. Stavka se je pričela zaradi zavrnjene zahteve pomočnikov za boljše plače. * Obsojen avstrijski nadporoč« nik - špijon. Iz Varšave poročajo, da je bil obsojen svoječasno v Bresti zaradi špijonaže aretiran avstrijski nadporočnik Walach na 6 let prisilnega dela. * Samomor v šolski dvorani. V Velikem Varadinu se je ustrelil v šoU ski dvorani s službeno puško goje-* nec tamošnje nonvedske kadetnice Bela Fabaj in sicer iz strahu, da g^ spode iz zavoda. * Družinska tragedija. Posestnik in bogat vinogradnik v Pinczehelc je napadel po kratkem in ostrem prepiru svojo ženo in hčerko s sekiro ter njo ubil. Nato se je na dvorišču obesil. * Oče in sin — ljubosumnost. Vi Henkenrodu na Brunšviškem je ustrelil kmet Schrader svojega očeta in nato samega sebe. Oba sta mrtva. Sin je izvršil umor in samomor, ker njegov, dasi že prileten oče nf pustil pri miru mlade žene svojega sina. * Obsojeni igralec. V znanem procesu proti hazardnim igralcem v Berolinu sta bila obsojena zloglasni Stallman zaradi hazardne in goljufive igre na eno leto, Kramer pa na 3i leta ječe. Tretji obtoženec Niemeia, bivši pruski častnik pa je bil opro-> ščen. * Nenadna smrt avstrijskega generala. Poveljnik temešvarske topni-carske brigade general Henrik JuhaČ je umrl nenadoma v častniški obe-! dilnici v Budimpešti. Prišel je v Bu* dimpešto, da bi se udeležil vojnih iger. Zadela ga je kap na možgane. Mož je bil mrtev, še predno je prišel zdravnik. * Samomor v Vatikanu. V pape« zevi palači v Vatikanu je skočil skozi okno 30 metrov visoko papežev kuhar J. Marinelli. Mož je obležal na I mestu mrtev. Častnik papeževe gar. de je izročil pri železnih vratih truplo samomorilca policijskemu komi* sarju, ki je naročil častniku, da s« i mora uvesti glede, samomora strogg Stran 4. SLOVENSKI N A R O O. 82 štev. preiskava, o katere uspehu nal poroča Vatikan policiji. * italijanska mornarica. Navdušenje za vojno brodovje je prav te dni obhajalo svoje velike praznike. Ampak vse to navdušenje ne more prikriti rastoče nezadovoljnosti med mornarskim moštvom. V poslednjih tednih se je puntalo na treh italijanskih bojnih ladjah. Pomorščaki na bojni ladji .Amalfi* so v tarenški luki pometali orožje v morje, da protestirajo proti krivičnostt Častnikov. Njim je sledilo v Benetkah moštvo križarke „Quarto", ki je dalo prav tako svoji nejevolji duška s tem, da je pometalo vse vojno orodje Čez krov. Moštvo je protestiralo proti preklicu velikonočnega dopusta, ki jim ga je vzelo mornariško ministrstvo „z ozirom na mednarodni položaj". NajresnejŠi pa je bil punt na krovu drednota .Dante" v marzeljskem pristanu. Nasproti uradnemu tajenju vzdržuje „Avanti" trditev, da je trajal punt polnih 24 ur in da je 200 mornarjev zapustilo ladjo, da protestirajo proti krivični strogosti nekega višjega častnika. Dezerterje so pregovorili ie s svečano obljubo, da se skliče enketa o obnašanju nepriljubljenega oficirja. * Obletnica nTitanicoveM nezgode. Tri amerikanske dame, ki so postale vsled strahotne nezgode ^Ti-tanica" v noči od 14. na 15. aprila 1912 vdove, bodo obletnico praznovale na prav nenavaden način. V nedeljo 13. aprila se bodo odpeljale s parnikom iz Bostona. V noči od 14. na 15. aprila natančno ob uri, ob kateri je lansko leto zadel „Titanicu v ledenik, bo priplul parnik na ono mesto in dame bodo v spomin svojim rajnim soprogom spustile v morje velikanske košare s cvetjem, da dnu košar bodo težki kamni, tako da bo res dospel dehteči pozdrav na dno morja, kjer počivajo ostanki velikanske ladje in ponesrečenci. Vdove bodo vzele s seboj tudi kaplana, ki bo opravil kratko službo božjo, preden da bodo pogreznile rože pa dno morja. Ko bo parnik počasi odplul, bodo zapele vdove, kaplan in mornarji pesem .Bližje, moj bog, k tebi", ki so jo tudi pred letom dni peli junaki na potapljajočem se par-niku. Tako spominjanje obletnice si je domislila ena od teh udov, gospa Fut-trelova, ki \ sakega 15. v mesecu potopi košaro cvetja v morje, kjer počiva njen mož, ki je bil znan in priznan amerikanski pisatelj in je rože ljubil nad vse. Telefonska in brzojavna poročila. Vojna na Balkanu. Ruski komunike o mednarodnem položaju. Pefrograd, 11. aprila. Rusko zunanje ministrstvo je priobčilo snoči političen komunike, ki vsebuje v obliki poročila težnje ruske zunanje politike v pretekli balkanski krizi ter važne konstatacije glede najaktualnejših balkanskih vprašani, zlasti da smatra Rusija za potrebno, da se Črna gora odpove Skadru. V bistvu se glasi komunike sledeče: Glavni cilj ruske vlade ie bil. da zasigura balkanskim zmagovalcem čim največjih uspehov njih zmagovitega o/ožja. Zapletena in težavna pogajanja so to res omogočila. Da se morejo uspehi Rusije z ozirom na balkanske države primerno označiti, si je treba pred vsem predočiti težavnost mednarodnega položaja. Lokalizacija balkanske vojne »e bila mogoča le pod sledečimi pogoji; 1. ) Da se velesile odrečejo tudi ioritorijalnim in drugim posebnim zahtevam. 2. ) Da se velesile vzdrže vsake separatistične akcije. 3. ) Postaviti je bilo pogoje, da se izvrši uspešna revizija po vojni ustvarjnega novega položaja in da se ta prilagodi interesom velesil. Izpolniti te pogoje je bilo mogoče še-le v evropskem koncertu, katerega sklepe je bila treba solidarič-no pripoznati. V teh okolščinah se je 6estala konferenca veleposlanikov, ki je rešila težko nalogo severnih in severovzhodnih mej Albanije. Med to določitvijo in interesi Srbije in črne gore so se naravno pojavila velika nasprotstva. Avstrija in Italija sta smatrali ohranitev statusa quo v Jadranskem morju za svoj življenski interes. Zato se je morala ustanoviti čim večja albanska provincija. Po dolgih pogajanjih se je posrečil kompromis. Rusija, ki je ohranila balkanskim državam Prizren, Peč, Djakovico in Dibro, je smatrala, da je treba Ska-der priznati Albaniji. To koncesijo Je storila Rusija v interesu ohranitve evropskega miru, Skader je pretežno albansko mesto. Kralj Nikolaj črnogorski ie delal proti svoji obveznosti proti Rusiji, ko le pričel vojno » Turčijo, ne da bi bil prej o tem obvestil Rusijo in dobil privoljenje za vojno. Vzlic temu je car velikodušno pomagal. Ko je bilo skidrsko vprašanje rešeno, ga je ruska vlada prijateljsko obvestila in opozorila na težko odgovornost, ki jo prevzame, če vztra* ja pri svojem odporu. Ti koraki Rusije na Cetinju so ostali brezuspešni. Jasno je bilo, da računa črnogorski kralj Nikolaj, da se bo Rusija vmešavala v njegov spor z velesilami in da bo nastala evropska vojna. Zato se Rusija ni mogla več ustavljati odredbam, ki so postale potrebne zaradi trdovratnosti Črnogorskega kralja. Ruska vlada upa, da se bo črna gora podvrgla volji Evrope, Evropa pa bo našla sredstva, da bo olajšala položaj Črnogorskega naroda. Ruska vlada si je svesta svoje najvišje odgovornosti, ki vsebuje tudi dolžnost, da se ne sme preliti niti kapljica ruske krvi, če tega ne zahtevajo neobhodni interesi domovine. Rusija kot slovanska velesila Je vedno pripravljena pomagati svojim bratom in se za nje žrtvovati. Ti pa se morajo zavedati svoje dolžnosti, da poslušajo Rusijo, brez kater** bi ne bili zasigurani zmagovalcem na Balkanu njih ponosni uspehi. Kralj Nikolaj akceptiral kompromis zaradi Skadra. Pariz 11. aprila. »Eccho de Pariz« poroča, da je kralj Nikolaj črnogorski akceptiral kompromisni predlog italijanskih in ruskih diplomatov. Odredil je, da se na] ustavijo operacije pred Skadrom. Dunaj, 11. aprila. »Bosnische Correspondenz« prinaša vest, da je kralj Nikolaj Črnogorski sprejel ponudbe velesil. Na Cetinju vlada velika nevolja. V pokrajinah Nikšič. Ko-lašin in Andrijevica se je že pojavil odpor. Belgrad, 11. aprila. Transport srbskih čet izpred Skadra se Je pričel. Rusija in Skader. Dunaj, 11. aprila. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da izda ruska vlada še danes poseben komunike, v katerem bo označila ruska vlada natančno svoje stališče napram vprašanju glede Skadra. Velike izgube Črnogorcev pred Skadrom. Dunaj, 11. aprila. Nemški listi prinašajo s Cetinja vesti, da so imeli Črnogorci v zadnjih bojih za Skader tako velike izgube samo vsled uso-depolne pomote. Srbska artilerija je streljala s severne strani na Skader z južne strani pa so naskakovali Črnogorci. Srbske kroglje so padale v vrste Črnogorcev, vsled česar so imeli ti velike izgube. Blokada črnogorske obali. Dunaj, 11. aprila. Današnji »Fremdenblatt« piše z ozirom na blokado črnogorske obali, da je treba poudariti, da efektivna blokada ne pomenja še nikakršne sovražnosti proti Črni gori. Pot od mirovne blokade do ostrejših sredstev pa je krajša, kakor pot od demonstracije do blokade. Kakor se v političnih krogih zatrjuje, je stavila Avstrija v Londonu predlog, da naj se razširi bloknda do Drača. Predlog je bil odklonjen. Črnogorska kraljeva jahta in blokada. Četi nje, 11. aprila. Črnogorska kraljeva jahta »Rumija« ki je vlekla tri jadrnice z moko za srbsko in črnogorsko vojsko proti izlivu Bojane je bila od 2 vojnih ladij blokadnega brodovja zadržana. Interviv z Radkom Dimitrijevom. Bukarešta, 11. aprila. Listi prinašajo senzacijonalni interviv z bolgarskim generalom, Radkom Dimitrijevom. General je izjavil, da je konferenca veleposlanikov v Petro-gradu definitivno prisodila Silistrijo Romunski. Rusija je s tem izrecno zadovoljna, ker si hoče ohraniti simpatije Romunske. Diplomacija tripe-lentente se trudi odtegniti Romunsko vplivu in pokroviteljstvu trozveze in jo približati trojni zvezi. Če se ruskim in francoskim diplomatom to posreči bi Bolgarska z veseljem odstopila Silistrijo in bi postalo vprašanje vojne aliance med Bolgarsko in Romunsko aktualno. Bolgarska je sedaj uresničila svoje narodne ideale v veliki med. Treba je Bolgarski samo še časa, da se okrepi in da potem obračuna še z ostalimi svojimi sovražniki. Rešiti je treba še več dvomljivih vprašanj v Makedoniji, pri čemer bi bilo za Bolgarsko prija-, teljstvo Romunske zelo važno* Vprašanja o Makedoniji se morajo rešiti če treba tudi s silo. Mir med Turčijo in Balkansko zvezo. Carigrad, 11. aprila. Veliki vezir je izjavil, da bodo mirovne preliminarne med Turčijo in Balkansko zvezo podpisane najkasneje v 3 do 4 dneh v Londonu. Ministrski svet je naročil liakki paši, da naj stopi z bol** garskimi delegati v Londonu v zvezo. Južnoalbanska meja. — Egejski otoki. Dunaj, 11. aprila. V grških diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da se bo bavila današnja konferenca veleposlanikov v Londonu z vprašanjem južnoalbanska meje. Med tem ko zahteva Grška mejo, ki na] bi prišla na Jadransko morje ob reki C hum ari, zahteva trozveza, da na) gre albanska meja do reke Calamas. Velesile so pripravljene koncidi-rati Grški skoraj vse Egejske otoke, med njimi tudi otoke Imbros, Lem-nos, Samotrake in Tenedos, ki leže pred vhodom v Dardanele. Ti otoki na] se samo nevtralizirajo. Italija je pripravljena odstopiti Grški 10 otokov od 12, ki jih je italija svoj čas zasedla. Samo otoka Rhodos In Stampalija naj bi ostala pod turško suvereniteto, dobila pa na] bi avtonomijo. Macedonska brigada. Solun, 11. aprila. V okupiranem ozemlju namerava ustanoviti Bolgarska posebno macedonsko brigado, katero bodo tvorili dorasli mladeniči. Brigada bo nastavljena v Kavali. Za izurjenje te nove brigade je določila bolgarska vlada 32 bolgarskih častnikov in 64 podčastnikov. Turki proti grškim podanikom. Frankobrod, 11. aprila. »Frankfurter Ztg.<' poroča iz Carigrada, da je zavladalo med grškim prebivalstvom v Smvrni velikansko razburjenje. Dva Grka so namreč obsodile turške oblasti po vojnem pravu na smrt. Grški patrijarh je posredoval pri turških oblastih, da bi obsojenca pomilostili. Toda njegovo posredovanje je ostalo brez uspeha. Pač pa so turške oblasti iz strahu pred grškimi naselniki odgodile izvršitev smrtne obsodbe. — Tudi iz Svrije prihajajo poročila o nasilstvih turških oblasti napram Grkom in o nevarnem gibanju številnih grških naselnikov proti turškim oblastim. Drugo poročilo iz Smvrne pravi, da so turške oblasti obsodile na smrt 4 Grke. Izvršitev obsodbe pa so preprečili Grki in so obsojence oprostili. Turška vlada je baje odposlala v Smvrno 18 bataljonov vojaštva. Grško brodovje. Carigrad, 11. aprila. Po mestu kroži vest, da je grško brodovje obstreljevalo pristanišče Adremit ob maloazijski obali. Po miru. Dunaj, 11. aprila. Po sklenjenem miru med Turčijo in balkanskimi državami bo treba direktno rešiti še več vprašanj posebno glede stališča ortodoksnih prebivalcev v ozemlju, ki ostane Turčiji in o stališču Turkov v okupiranem ozemlju balkanskih držav. Bolgarska 3n Romunska. Pariz, 11. aprila. Listi pišejo, da Je poslaniška reunija v Petrogradu svoje delo glede bolgarsko-romun-skega spora že končala in priznala Silistrijo Romunski, vendar pod pogojem, da se romunska vlada obveže varovati najstrožjo nevtralnost, Če bi prišlo med Bolgarsko in kako drugo državo do vojne. Sofijska vlada je ta sporazum že sprejela. Nova rudarska akademija. Krakov, 11. aprila. Ministrstvo za Javna dela namerava pričeti z zjradbo poslopja za novo rudarsko akademijo že letos. Obenem se bo sestavil že letos tudi komite, ki bo imel nalogo določiti učne moči na novi akademiji. Šiba v Dalmaciji. Zader, 11. aprila. Meseca decembra so v Dubrovniku priredili svečanost v proslavo srbskih in bolgarskih zmag na Balkanu. Na tej šlavnopti je čital sodni svetnik Ivo pl. Grisogono pesem »Na slavo sinov stare pesmi in očetov nove«, katero pesem je spesnil neki odlični hrvaški književnik in ki je bila že tiskana, ne da bi jo bila oblast zaplenila. Radi te recitacije je bila uvedena proti svetniku Grisogonu disciplinarna preiskava. Grisogono je bil obsojen na premestitev iz Dubrovnika, dočim je državni pravdnik zahteval, naj se sodnega svetnika kazensko upokoji zaradi velikega »greha«, ki ga je zakrivil z recitiranjam one pesmi. Papež« Rim, 11. aprila. Navzlic optimističnim oficijozniiri p6fočil0rfl 6 papeževem zdravju, se v mestu vzdržuje vest, da je njegovo stanje brezupno. Rušila m Maroko. Petrograd, 11. aprila. Ministrski svet je odpravil rusko poslaništvo v Maroku in ustanovil tam generalni konzulat. To se smatra za prvo priznanje francoske nadoblasti nad Marokom. Narodno knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Kako pišejo ženske Aleš iz Razora. tSS%^ Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 60 vin., s poŠto 20 vin. več. Ana Karenina^r^gM: stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s poŠto 30 v več. Bela krizantema. g»X.d™ broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več RaIi rniaVl Povesti. Spisal E. Gang. DCll i UJtt&l. cena broS. 2 K 50 vin., vez. 3 K, s pošto 20 vin. več Dam Hn« Roman iz Kristusovih časov. D Sli niir. spisal L. VVailace. Cena vez. 4 K 50 v, s po Ste 30 v več. Brpdkovski od?etnik. ™;. Češki spisal V. Beneš-Sumavskv. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s poŠto 20 vin. več. Cez trnje do sreče. Ršpis"i F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez- 2 K 20 vin., s poŠto 20 v več. Dvajset let pozneje. (N^]r Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. ftnena Tudi t sPisal !van Cankar. tlOSU a J U tli l Cena broš. 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Greh in smeh. jgf'Mgt niče. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Grof Monte Christo. A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K, s pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin., s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova nni tri ni Spisal Ivan Cankar. Cena JJJLdVILd. broš. 1 K 40 v,vez. 2 K, s poŠto 20 v več. Izlet v Carigrad. 80 v, s pošto 90 v. Francoski spisal M. Prevost. Cena 4 K, s pošto 20 vin. več. Knjiga za lahkomiselne lin M Spisal Ivan Cankar. Cena broš IJUlIl. 2 K 50 vin., vez, 3 K 50 vin. s pošto 20 v več. JTrali Motia? Zgodovinski roman. XII dij llldljdću spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. Libera nos a malo. VZŠ' roman. Spisat Vladimir Vesel. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s poŠto 20 v. Ljnbesen in junaštva strahopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Ljnbezen Rončanove ITI a« a Zgodovinski roman. Spisat moTCe Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, v*z. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Hali ljudje. 4 K, s pošto 20 v več. Mili lfffeHii Romar, za mladino in od-111 dll lUrii. rasle. Angleški spisal F. H. Burnett Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Moli tfitov Zgodovinski roman H. lUdla VSienkiewicza. Cena broš. 7 K, vez. 9 K 50 vin., s pošto 20 v več. Moti Roman. Ruski spisal Maksim Gorki. JU d II. Cena broš. 4 K, vez. 5 K, s pošto 20 vin. več. Min m Socijalen roman iz ljubljanskega 1111118. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2 K, s pošto 20 v več. Muhoborci. ffftSrl!ttW 50 vin., s pošto 20 v več. Najhujši sovražniki. Ipadoal Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- r>nd1ra Spisal Ante Beg. Cena 60 v, iUĐJkG* s pošto 70 v. r\Ii£i via Spisal A. Novačan. Cena lldĐd YdS. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s poŠto 20 v več. Nino Spisal Ivan Cankar Cena broš. H1U d« 2 K, vez, 3 K 50 vin, 8 pošto 20 vin. več. flH v ni* i Spisal Ivan Cankar. Cena U U ZUri. 3 K, s pošto 20 v več. fllivAii TlATl C t Angleški spisal Char-UllVĐr 1 W1SI. les Dickens. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 v, s pošto 30 v več. 0 dostojnosti, gff»ft??**, 80 vin. Opatov praporščak. zvtt roman. Spisal Pr. Remec. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, S pošto 20 v več. ■ Osnovni nauki o narodnom gospodarstvu. fš1 \ rin. Cena S K, s poŠto 3 K 20 v. a- Pol litra ti|t?ca.!ffig&. broš. 1 K 80 v, ves. 2 K 60 v, a pošto 20 v več. Pni Utrt Zgodovinski roman iz nemško-rUlUIII. francoske vojne. Spisal E. 2ola. Cena brol. 5 K 60 v, vez. G K 96 vin., s poŠto 30 vin več. Ponižani in razžaljeni Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Cena broš. 3 K, vez. 4 K 20 v, s pošto 20 v več. Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevanju poti za silo K —-40* II. in III, zvezek: Predpisi o Železniških in rud- niških knjigah K — 80. IV. in V. zvezek: Pristojbinske olajšave ob konverziji v knjižnih terjatev K — 80. VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zložbl zemljišč k 2—. XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro poljščine za Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro, Trst in Štajersko K —.80. XIII. in XIV. zvezek: Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih K -.80. XV. zvezek: Županstvom izročena opravila sodišč K --40. XVI. zvezek: Pristojbine o zapoščinah K —"80. Povesti dr. Iv. Tavčarja. Pet knjig. Cena broš. 13 K 50 vin., vez. 16 K 50 vin., s pošto 20 v več. Prava in neprava ljube- mqm Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena it V li- bro§. i k 60 v, vez. 2 K 50 vin , s pošto 20 v več. Prešernov album. 2 K 40 v, s pošto 2 K 60 vin. Qno VadlS? ^£0<*ov'nsk' roman H 0- vinski ftatlin Zgodovinski roman M. Sienkie-rUtVV. Wicaa. Cena brol 6 K 40 v, vez. i 8 K 40 v, s pošto 20 v več. Sienkiewicza. Cena vez 5 K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneških. zvg°d5 roman H. Sienkiewicza. Cena broš. 10 K, vez. 13 K, s pošto 20 v več. P.-3a£i o tli ali Ruski spisal Leonid liUCIil O LUD II Andrejev,pre!o2il Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več. Skušnjave Tomaža Kr- m&<7li3Tr£lra Spisal Sepetavec, 2 m&£ljdVblkd. zvezka. Cena broš. 2 K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več Slike in revolucije. g£S M. Arcibašev. Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Slovensko gledališče. \t A. Trstenjak. Cena 2 K, s pošto 20 v več. Slovensko-nemška meja na Koroškem.B^oA. 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več. Cfiniillivavm -pisal V. Knaflič. Cena dUirlJdllAGiU. 4 K, s pošto 30 v več. Stara đeViCa. Oblak!"CePnaabrJoš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 20 v več. Sirahovalci dveh kron. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 40 v več. Štiri ruske slike. 60 v, s pošto 20 v več. 60 v, vez. 1 K Vinjet Trije mušketirji. A. Dumas. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 80 v. s pošto 20 v več. TTiinvrioi Povest iz 18 stoletja. Spisal UUUVlbd. i. p. Tomič. Cena t K 60 v. s pošto 20 v več. TTfin in cink Poljudno znanstvena UliU lil Milil, razprava. Spisal dr. dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s poŠto 30 v. ITnilini Povest. Franco*^5 Andre UliUIIid« Thevvuet. Cen,- 90 v.s pošto 1 K. Ustoličenje koroških voj« irftft spisal Ante Beg. Cena 30 vin., VUII- s pošto 40 v. Vaška kronika. BS losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. 8Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 3 K60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. več- VnOTfatri Izbrani spisi Frana Erjavca. Udi a Vi* uredil dr. G. Sajovic. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 70 v, s pošto 20 v več. V študentovskih ulicah. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Volja in mofi.gSM2c#£ 3 K, s pošto 20 v več. 7a lri*i7fam Spisal Iv. Cankar. Cena £ld JU16GU1. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7finhlIllllQ Povest. Hrvatski spisal F. £ldUUiJUUd. Becič. Cena broš. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zadnji rodovine Benalja. Roman iz kranjske preteklosti. Spisa Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Zbirka citatov in aforiz- m a«? Uredii Slavko Klepec. Cena broš. UlUV. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem. S; roman H. Sienkiewicza. Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Josipa Jur- lt zvezkov. Cena vsakemu bilsA. zvezku brol 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. Zbrani spisi Janka Kers- nilra ^et knH- Ceija brfti. 25 K, lii&a. vez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrani spisi Frana Lev- fttflra Pet knjig. Cena broš. 21 K, vez. 27 K. s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline šentflor- Janclra Spisal Ivan Cankar. Cena OilO&e. broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 0 v več. Zločin in kazen. gS5a- Dostojevski. Cena broš 10 R 50 V, vez 13 K, s pošto 20 v vtč, 82 Stev. SLOVENSKI NAROD Stran 5. Izpred sodišča. Radeče. — Vzorna dušna pastirja. — Kaplan In fajmošter obsojena. Pri okrajnem sodišču v Radečah so vložili Ignacij F 1 a j s, posestnik iz Brezij, Ivan Majcen, posesnik, gostilničar in mesar v Šentjanžu, Al. B e c, posetnik na Kamencu, Franc Debevc. posestnik v Strašbergu, Nace K e b e r. posestnik na Gomili, AL P e č n i k, posetnik na Kamencu, in Ivan B e c, posestnik na Kamer-skem, tožbo proti Vinkotu Kavčiču, kaplanu v Šentjanžu, zaradi žaljenja časti. Dne 30. marca je pridigoval kaplan V. Kavčič v šentjanški cerkvi, da hočejo liberalci v Šentjanžu odpraviti iz šole križe in krščanski nauk, in je sploh zabavljal na naprednjake, kar je mogel. Mož ;.e popolnoma pozabil, da je na posvečenem mestu, katero mesto bi moralo biti vsaj njemu sveto, in da je to mesto samo za razlago božje besede, ne pa za politiziranje, posebno še tako na tak način, kakor zna kaplan Kavčič. Sploh je ta mož v zvezi z župnikom Ludevitom B a j c e m tako nasilen, da so se župljani končno le že nave-vičali njunih surovih napadov, in to ne samo raz prižnico, marveč tudi v šoli in pri raznih spraševanjih. Zgoraj omenjeni posestniki so vložili to-ie tožbo: Sodno znano je, da imamo šentjanški župljani večkrat prenašati različne napade od strani obtoženca. Ker bi radi dosegli, da bi obtoženec učil samo božjo besedo, t župljani pa postapal ljubeznivo, kakor to stori pravi dušni pastir m da bi se naselil v naši občini zopet mir, smo se podali mi zasebni obtožitelji v spremstvu še nekaterih drugih posestnikov dne 5. februarja t. 1. v deputaciji k škoiu Antonu Bonaventun Jegliču. Tam smo razložili svoje želje n zahteve. Kavčič se je vsled tega norčeval z župljanov in se je izrazil, da so šli retelini Kurenta pokopat v Ljubljano. Nekaj dni po 6. februarju je vprašal kaplan V. Kavčič javno v šoli sina Alojzija Beca, Franceta, kdaj Je prišel njegov cče iz Ljubljane. Fant mu je rekel, da ne ve, ker je že spal. Kaplan pa je nato rekel: Morali so pozno priti, ker so Kurenta pokopavali. Povej očetu, če se jim je dojadio, naj še drugo leto gredo. To se je zgodilo v šoli v pričo vseh otrok. Prvo nedeljo po Pepelnici je re-1 e! kaplan pri drugi maši raz lečo-: Tisti, ki so Šli v Ljubljano, so šli Škotu lagat in nazaj grede so v vlaku preklinjali in zabavljali čez Škota. Tega zasmehovanja seveda farani niso več prenašali in so nasilnega karana ovadili. Dne 6. aprila je ravno ta kaplan nridigoval raz lečo. da ga vabi posredovalni urad k razpravi, da bi se ram kregal z liberalnimi barabami. Prišlo je do razprave. Obtoženci so mu vse pod obtožbo stavljene točke do pičice dokazali in kaplan je '-vTivdo deloma priznal, deloma pa tajil. V začetku razprave je poskusil do dokaz resnice, da so župani ško-fa res nalagali. Toda, ko je uvidel. da 'e vse ligurjansko zavijanje ^ zaman, e stisnil mož rep med noge in prosil dpuščanja. Označil je vse očitke kot stvarno popolnoma neutemeljene in neresnične, ter s tem samega sebe stigrnatiziral za lažnjjvca. Plačal je -0 kron za uboge v Sent Janžu in pravdne stroške. Župljani so mu nato velikodušno odpustili, ker je mož morda zapeljan, drugič pa, ker so \-poštevaii dejstvo, da je precej vdan pijači, kar farani prav dobro vedo. Podobno obtožbo so dvignili men jeni župljani tudi proti župniku Ljudevitu Bajcu. Župnik je namroč ravno zaradi zgoraj navedene deputacije župljanov k škofu napadel pri velikonočnem spraševanju žene obtožencev in jih zasmehoval, češ, da so šli v Ljubljano Kurenta pokopat in drva žagat. Z nekaterimi deputati se ie mož pri posredovalnem uradu poravnal in plačal 10 in 20 kron. Z omenjenimi obtožitelji pa je župnik Baje poravnavo odklonil, nakar Je sledila tožba in obravnava. Župnik Baje je bil obsojen na sto kron in na povrnitev stroškov. Tako gospodje, le tako naprej! Tako bodete kmalu ljudstvo spametovali, da ne bo več kot slepa kura in ponižna ovca sledilo vašemu gospodstvu in vleklo v svojo škodo vaš klerikalni jarem. * Posilstvo. — Porota v Ljubnem. Pred porotnim sodiščem v Ljubnem na Zg. Štajerskem se je vršila v četrtek obravnava proti 231etnemu de-iavcu Ivanu Vovku iz Lesec na Kranjskem. — Ivan Vovk je bil uslužben nekaj časa v Donavicu, kjer je imel ljubavno razmerje s še ne 14 let staro hčerko svoje gospodinje. Razmerje Je imelo posledice. Vovk Je odšel na Nemško, plačeval pa Je za otroka po 60 kron na tri mesece. Ko se je vrnil v Avstrijo, so ga aretirali, uvedla se Je preiskava zaradi posilstva nezrele deklice, kateri je sledila porotna obravnava v Ljubnem. Vovk se Je zagovarjal, da mu Je dekle zagotavljalo, da je že 16 let staro, kar je on še bolj verjel, ker dekle res ni več obiskovalo šole. Porotniki so krivdo z 11 glasovi zanikali, nakar je bil Ivan Vovk oproščen. 6ospoDQF5tyc. — Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani je naznanilo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dobaviti 5400 neokovanih desk za postelje. Oddati jih bo do konca meseca avgusta t. 1. franko vojaško oskrbo-vališče in sicer Maribor 600, Celovec 2000, Ljubljana 150, Gorica 1700, Trst 150, Pulj 800. Ponudniki si morajo preskrbeti izpričevala o solidi-teti in dobavni zmožnosti. Pismene, s kolkom za 1 K kolekovane zapečatene ponudbe je poslati najkasneje do 23. aprila t. 1. ob 10. dopoldne neposredno c. in kr. IMendanci 3. voja v Gradcu. Ponudbi je priložiti v posebnem ovitku 5% vadij. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz dobavnega razpisa, ki se more v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani vpogledati. im v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom vljudno prosi, da ime« telji srečk omenjene loterije blagovolijo najkasneje do 15. t m. opoldne odposlali sknplček za prodane srečko ali pa dotlej vrniti neprodane srečke. » Kmečka pisarna narodno-napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 6. aprila: Marjana Šilar, občinska uboga, 65 let. — Fran Rudolf Peklaj, rejenec, 4 dni. — Fran Grom, posestnikov sin, 18 let. — Alojzij Oblak, sin posestnice, 17 let. Dne 8. aprila: Marija Zima, mestna uboga, 72 let. današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne-;. Nujno svarilo. Ali veste, da po kakovosti neprekosljlve Stollwer-ckove mlečne karamele zaradi njih splošne priljubljenosti pod premnogimi, celo enako zvenečimi imeni ponarejajo? Proti takim manjvrednim izdelkom se varujete tako, ako pazite na to-Ie: Stolhverckove mlečne karamele so pristne samo takrat, ako je na vsakem bonbonu ime Stoll-werck. Stollwerckove mlečne karamele se izdelujejo samo z najboljšim polnomastnim mlekom in so torej jako slastne in izredno redilne ter ne-utrpljive za turiste, športnike in na hripavosti trpeče. Meteorolosifjio noroflio. Viilna nad morjem 3M*2 Srednji zrafel tlak 72« mm aprila | čas opazovanja Stanje barometra v mm z* £Ž Vetrovi Nebo 10. •f 2. pop. 9. zv. 730/5 7290 10-4 55 Sl. jUff si. szah. oblačno del. jasno 11. 7.zj. 7273 4-5 brezvetr. Redno in pravilno čiščenje kože na glavi, o tem pač ni dvoma, je najboljši, najbolj naravni način, da si ohranimo lase zdrave in krepke. Ako za tako čiščenje rabimo kotranov preparat MPixavona, ne očistimo samo glave, nego tudi poživljajoče vplivamo na lasišče in rast las, kateri kotranov vpliv je znan že od nekdaj. Zares bi se bilo to izmivanje las s kotranom že zdavnaj vdomačilo, ako bi navadni kotran, ki smo ga doslej rabili v obliki gostega in tekočega katranove-ga mila, ne imelo dveh neprijetnih postranskih lastnosti. To je prvič neki dražeči učinek in pa mnogim neznosni ostri vonj. Obe ti lastnosti obsegajo gotove ses*»vine navadnega sirovega kotrana, ki pa so jih pri Pixavonu odstranili na patentiran po-žlahtnjevalni način, torej imamo pri tem preparatu opraviti s koncentriranim čistirft kotranovim učinkom, iz česar si tudi razlagamo naravnost presenetljive uspehe. Izrecno bodi poudarjeno, da je Pixavon edini brezbarvni in brezvonjavni kotranov preparat za negovanje las, ki se izdeluje iz zdravilnega igličastega kotrana, torej iz tistega kotrana, ki ga zdravilstvo edino priznava in da sedaj poleg Pixavona ni nobenega kotra-novega mila, ki bi tako polno obsegalo ves kotranov učinek, pa bilo vendar brez neprijetnih poslanskih učinkov surovega kotrana (zoprni vonj in dražljivost). Steklenica stane pol-tretjo krono in zadostuje na mesece. Dobiva se po vseh lekarnah, droge-rijah in parfumerijah. Vsi boljši moški in damski frizerji izmivajo lase s Pixavonom. 1014 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani*. Uradil karzi doaajske btrze 11. aprila 1913 ■al»lb«Bl om»IHt 4*7«, majeva renta ... t 4-2*7o srebrna renta .... 4°/, avstr. kronska renta . • 4«/9 ogr. „ . . 4°/» kranjsko deželno posojilo 4'/a k. o. čefike dež. banke . Srečke M J. 1*60 • ■■ » n 1864. . • ■ tfike ..... . zemel]ake I. izdaje . •» 11* »» • ogrske hlpotečne » . dan. komunalne , avstr. kreditne . . . ljubi lanske . . , . avstr. rdeč. križa , . ORf. n »t • • bazilika ..... tarfike...... oelnlo«. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne dru2be . . Juž.ie železnice , . • . . Državne Železnice .... Alpine-Montan . . . • . Češke sladkorne dražbe • • Zivnostenske banke. • • • Valut«. Cekini Marke Franki Lire . Rublji. MsHnka Koimerl roj. Molel naznanja v svojem in v imenu svojega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalosino vest, da je njen iskrenoljubljeni soprog, oziroma nepozabni dobri oče, brat, svak in stric, gospod 1311 Josip Košmerl tovarnar dr o ž danes ob 3/4 7. zjutraj v 40. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, poto-lažen s s veto ta j s tvi, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb dragega rajnika se vrši v nedeljo 13. aprila ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti Frančiškanska ulica št. 6. na pokopališče k Sv. Križu. Predragega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 11. aprila 1913. Prešernove prodaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonač v Ljubljani Cena sliki 5 kron. 372 Radi prezidava ae ceno proda a hrastova velna vrata 2 50 m visoka, 1*30 m široka s kame« iiitnim okvirom, dalje 12 m litoželezne masivne ograje s kamenitnim podstavkom. Poizve se Marijin trg Si. 2. Ljubljana. a umetniške/, in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Cf Prešernova ulica 7. Parma iflii bnr^rni ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališča in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar izšla v založbi arodne knjigarne. Lobi se jo v vseh knjigarnah tu m na slovanskem jugu. Oeatrnl BIs^ovo 82*95 8315 86 — 8620 8305 83 25 81-95 82-15 —•— 94-50 87 — 88-— 444 — 456 — 646 — 658 — 293- 305-— 278 — 290 — 25225 264-25 237-50 24750 475 — 467 — 476 - 488 — 63 50 69 50 52 — £6 — 31-25 35 25 27 75 3175 226-35 229-35 418 — 420 — 62175 622-75 509 — 510*— 11975 120 75 70790 708 90 1023-75 1024 75 360-50 362-50 " 266-25 267*25 11*41 11-46 117-90 11810 95*55 95*70 93 80 94- 25325 254-25 C. kr. avstrijske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. =—--Veljaven od I. maja 1912. _ Postaja; L|nbl]ans južni kolodvor. Cdhod. 6*52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan ž, Rudolf ovo, Stražo-Toplice. 9a09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3a32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz S sfeste, Celovec, 6- 3B zvčeer. Osebni vlalfna Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7- 44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, E!očevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10*00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, inomost, Solnograd. Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni viak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Viissingena, Monakovega, So In ograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 3-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzoviak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda« lnomosta, Beljaka. 1f"14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4- 20 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja 7*00 ZVečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran« zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9- 13 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce ,Tt biža, Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postala; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12f 7-18, (11 "00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6*42y 11-00, 2-41« 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih) C.kr. driavno-železniško ravnateljstva v Tfsts. Srednja včerajšnja temperatura 9 6', norm. 87°. Padavina v 24 urah 00 mm. Na sveto že povsod poznajo izborno razkužilo Ivsoform (orlg. steklenica 80 vin.) za umivanje rok in instrumentov, za vsakdanjo intimno damsko toaleto, dalje za vsake vrste odpravljanje duha, vendar vlada Se povsod nevednost o tem, da izdelujemo tudi izborno razkužilo za ustaB ki ji znanstveno preizkušeno in učinkuje točno in zanesljivo. — To razkužilo za usta Ivsoforms poprovo meto Poizkusite enkrat! se prodaja v 100 gramskih steklenicah po K1-80. Malo kapljic v steklenico mlačne vode da izborno ustno vodo. ki takoj odstrani disanje iz ust in konservira zobe. Silno izdatno, zatorej jako ceno. Ena steklenica zadostuje ob vsakdanji dvakratni rabi za okoli 3 mesece. Za grgranje pri nahodu, vratnem katarju, kašijanju, izborno preizkušen. Poučno in od odličnega zdravnika spisano brošuro o »Zdravju In desin-fekciji« Vam posije kemik HUBMANN, referent »Lysoformwerket Dunaj XX., Pe« traschgasse Stev. 4, takoj gratis in franko. 1 ^001 6752 Stran 6. SLOVENSKI NXROD. 82 štev. za pisarno aH manjšo trgovino se takoj odda1263 po xelo niski ceni ¥ Sodni nlloL Naslov pove upravniŠtvo »SL Naroda«. na najbolj prometnem kraju Kranjskega se odda z vsem pohištvom pod ugodnimi pogoji taliol v najem. Podrobnosti pri poštarju 1288 rfoo. Hladnika na Vranskem. Kupim tako] io rabljene kakor tudi zraven spadajoče pudle. Ponudbe do 18. t. m. na 1280 Anton Vodenik, Žalec. Odda se lepo ie Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne jSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z manjšajočimi se 12 vplačili. 99 - .»• vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« .•• » Baiervni fondi K 58,461.432*56 — Izplačan« odškodnina in kapitallje S 129,257.665*77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo. i V »a pojasnila dajat ————_ Generalna lasteiisho * Ljubljani so lastne! bančnej h* v Gosposki Dliti stev. 12. Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! MODERCl v vseh modernih oblikah, mo-derckij potrebščine za moderce TE {□j m i na m m m m m a rokavice, parfumeri j a, nogavice, moderne vlasnice, broške, igle za klobuke, paj-čolani, torbice itd. vse v največji izbiri Mlad močen fant želi vstopiti v složno kot vrtnarski učenec. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod šifro: ..Vrtnar", posta Badoa pri Sevnici, Dolenjsko. 1289 v modni trgovini za dame ; P. Magdić : Ljubljana, nasproti gl. pošte. obstoječe iz 3 sob, solnčnate verande, del vrta ter druge pritikline tak O j ali pozneje. Vpraša se Poljanska cesta vila Bergmann. Priporočljivo je strankam, kaiere si želijo izven sredine mesta ter na svežem zraku. 1293 Slamnike moderno nakitene, oblike, Kakor vse potrebščine za modistke predaja najceneje . Horvat Ljubljana, Stari trg Zl. Popravila točna in cena. Piana in neprava ijuttza Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več. Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje Jfarodna knjigarna v Ijubljani. Stev. 334 pr. 1292 Službo mlekarja. Na kranjski kmetijski doli na Grmu pri Novem mestu je izpraznjeno mesto mlekarja z letno plačo 900 K in prostim stanovanjem s potrebno kurjavo in svečava Mlekar mora biti izvežban v molži, v strežbi živine in v mlekarskih delih in mora v teh delih učence navajati. Ako je mlekar oženjen, dobi tudi žena primerno delo in zaslužek. Služba se odda po možnosti s i. majem t. 1. S krstnim in domovinskim listom, z zdravniškim in nravnostnim spričevalom ter z dokazili o praktičnem izvežban ju in o dosedanjem službovanju opremljene prošnje je vložiti ib H. aprila 191] pri ravnateljstva kranjske kmetijske iole na Grmu. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 10. aprila 1913. r Priporoča se ANTON ŠARC trgovina s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica S. 874 Za spomlad in poletje priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo 23 :: izgotovljenih oblek :: za gospode in dečke ter mične novosti v konfekciji za dame in deklice. Ceniki zastonj in franko. Ceniki zastonj in franko. Trgovski star 25 let, vojaščine prost, teli svojo službo premenitl. Prevzame tudi srednjo trgovino ali podružnico na račun Položi lahko kavcijo. Prijazni dopisi pod „1000" na uprav-ništ*'0 »Slovenskega Naroda« 1295 Urad z večmesečno poštno prakso 1296 išče službe expeditorja pri kakem poštnem uradu. Ponudbe se pošiljajo na uprv. »Slov. Naroda« pod .Ekspeditor*. Nastopi se lahko takoj. deželi! Redka prilika S Redka prilika S Prodajam vsakovrstne razglednice 500 kosov, sortiranih,.....K 12'— 500 » » boljše vrste » 18'— 500 9 » samo finejše » 25*— (Pri večjem odjemu še ceneje). Na željo pošiljam tadi na izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne želi imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalje priporočam vsakovrstni papir* otl-lemalne knjižice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. W Vsakovrstne tiskovine i vizitke, pisma, račune, kuverte itd. najceneje izvršuje 920 . l.PevalBk, Ljubljana 4 9 Židovska ulica št. 4, % za pirno zdravljenje in izvrstna namizna pijača. EM5KAVRELSKAS0L D»CIYIHAR$KI ZAVITEK M PRSNI X0PtU.CT6RANJl. iNH&ACIJt ua. OOBIM St PO LfHAPMH M06l*IJM • Ld. GCN ZAST K.SCHGPPCR DUNAJ V!»a Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani. Radi prevelike zaloge blaga 2O % popusta na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna. Angleško skladišče oblek •0. ^Btrnalvvii, JjjuUjana, Mestni trg 5. Avstr. amerlkan. :: zaloga čevljev :: Prešernova uL 52. "ali Čevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci n prekose vsako konkurenco. Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. 82 5104 886^^946 3Q 01