Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 13. januarja 1963 Leto XIX. - Št. 11 (5386) * » 1 ■ j. t , • . m m Sli Zelo potreben zakon ik pred koncem starega leta smo v našem dnevni-I ku objavili rimsko vest, ki smo ji dali velik poudarek, katero pa je skoraj ves ostali tisk, na žalost, skoraj ignoriral. Toda zadeva je za nas Slovence v Italiji tako važna, da se moramo nanjo povrniti. Dne 26. decembra lani je namreč skupina socialističnih Poslancev predložila poslanski zbornici zakonski predlog za «dopolnitev kazenske zaščite etničnih in verskih manjšin». V poročilu, ki so ga socialistični poslanci zakonskemu predlogu priložiti, so poudarili potrebo, ki je v preteklosti prišla že večkrat do izraza, da se določbe italijanskega kazenskega zakona, ki zadevajo etnične in verske manjšine, Prilagodijo novi demokratični stvarnosti v državi, pred-vsem pa členu 3 republiške u-stave, na podlagi katerega i-hiajo vsi državljani «enako •družbeno dostojanstvo in so enakopravni pred zakonom, ne Slede na spol, pleme, jezik, Politično prepričanje in osebne ter družbene razmere.» Že tedaj smo v našem dnevniku poudarili, da gre pri tem zakonskem predlogu za to, da se odpravi obstoječa sedanja diskriminacija v kazenskem zakonu, ki sodno preganja na Podlagi člena 137 tistega italijanskega državljana, ki se Pred sodiščem poslužuje svo- DANES Iz VVasliingtona je prispela spodbudna novica, da se bodo jutri popoldne obnovili v New Yorku sovjetsko-ameriški razgovori o prepovedi jedrskih poskusov in o razorožitvi. V diplomatskih krofih poudarjajo, da je sedaj mogoče znatno, napredovati glede za-dévrfèga sporazuma. V tem smislu je namreč obvestil Kuznjecov poslanike vzhodnoevropskih držav. Ameriška vlada pa uradno Zatrjuje, da bi jutrišnji razgovori mogli biti koristni, in izraža upa-hje, da bodo omogočili napredovanje pri pripravah za obnovitev fazorozitvene konference prihodnji mesec v Ženevi. Manj optimistične pa so novice o možnosti rešitve nemškega in berlinskega vprašanja, kajti celo Rusk je včeraj izjavil, da so te «možnosti zelo omejene,» čeprav •— tako je dodal — «berlinsko Vprašanje ni nerešljivo.» Trdi se ‘Udi, da namerava pri tem de tiaulle «posredovati». Sele danes se je zvedelo, kam Je predvčerajšnjim izginil Cornee. in res ni šel nikamor drugam kot v Severno Rodezijo in se baje Včeraj vrnil z letalom zopet v Ka-tango, ki jo je zapustil, ker se je baje bal, da bo aretiran, ko je zvedel, da je z letalom prispe-*a skupina 60 častnikov kongoške Vojske. V New Yorku pa je skupina 32 afriških držav sporočila Ji Tantu glede njegovega kongo-•kega načrta soglasno podporo. Medtem pa vlada vedno večje Zanimanje za kongres Enotne socialistične stranke v vzhodnem "Mlinu, kjer bo prišlo do važnih **jav v zvezi z ideološkim spo-5pm s Kitajsko, ker bo vodil delegacijo kitajske KP Vu Hsju voan, ki je bil že na kongresih komunističnih partij Bolgarije, madžarske in CSSR. Kakor je znajo, se bosta kongresa udeležila •Udi Hruščov in Gomulka. , V Novem Delhiju pa se je Ne-Jru sestal s tremi delegacijami konference v Colombu v zvezi z ''Silvijo spora s Kitajsko. Predsednica cejlonske vlade je izjavijo, da je vsak dan bolj optimistična, Nehru pa nič. jega materinega jezika, čeprav obvlada italijanščino, katere se je po zakonu moral naučiti v šoli. V poročilu pa so socialistični poslanci poudarili, da je diskriminacija v kazenskem zakonu v tem, ker sodno preganja samo primere žalitve katoliške veroizpovedi, medtem ko povsem ignorira primere žalitve nekatoliških veroizpovedi. Nadalje se v poročilu zahteva tudi, da parlament odobri čimprej zakon proti genocidu, ki vključuje sodno preganjanje primerov hujskanja k plemenski mržnji in proti veri hkrati pa tudi preganjanje pojavov rasistične propagande in poveličevanje rasizma. Spričo vseh teh ugotovitev so socialistični poslanci predlagali, da se v tem smislu dodata k členu 264 kazenskega zakona še člen 264 bis, in člen 264 ter. V členu 264 bis, v katerem je govora o kršitvah načela enakopravnosti državljanov ne glede na spol, pleme, jezik, vero, politično prepričanje itd., se predlaga za take primere, zaporna kazen od enega do pet let; v primeru pa, da tako dejanje zagreši javni funkcionar, naj se kazen zviša. V členu 264 ter pa se za javne žalitve neke skupnosti iz verskih, etničnih ali plemenskih razlogov predlaga kazen od šest mesecev do dveh let zapora. Hkrati so socialistični poslanci predložili, da se člen 406 kazenskega zakona razveljavi in zamenja z novim členom, ki bi določal, da se kazni predvidene za primere žalitve katoliške vere, raztegnejo tudi na primere žalitve vseh drugih nekatoliških veroizpovedi. Končno so socialistični ’ poslanci predložili, da hi sedanji člen 615, ki predvideva kazni za dejanja proti javnemu redu, zamenjali z novim členom, ki bi se glasil: «Kdor javno hujska k nepokorščini zoper zakone javnega reda ali k mržnji proti posameznikom a-li skupnostim na podlagi razlike glede plemena, veroizpovedi, narodnosti ali porekla, se kaznuje z zaporno kaznijo od šest mesecev do pet let». Na področju, kjer živimo Slovenci, in kjer v povojnih letih ni bilo primerov, pri katerih bi prišle v poštev sankcije zaradi žalitve pripadnikov nekatoliških veroizpovedi, so zlasti važne predložene sankcije zaradi primerov kršitve enakopravnosti državljanov samo zaradi tega ker je njihov materinski jezik različen od italijanskega, t. j. slovenski, ter primerov hujskanja na mržnjo proti posameznikom ali skupnostim zaradi razlike narodnosti in porekla. Mislimo, da nam ni potrebno naštevati datumov, ko je prišlo do kršitve enakopravnosti državljanov in hujskanja k mržnji zlasti na tržaškem področju. Omenimo naj le naj hujši primer: predlanske februarske rasistične protislovenske demonstracije. In prav zaradi pomanjkanja sankcij v kazenskem zakonu se je lahko zgodilo, da je sodišče tako milo obsodilo ali pa popolnoma oprostilo tiste, ki so organizirali in se tudi osebno rasističnih protislovenskih demonstracij udeležili. To se je zgodilo kljub temu, da velja za Tržaško ozemlje člen 3 posebnega statuta londonskega memoranduma, ki izrecno poudarja, da bo kaznovan tisti, ki hujska nenarodnostno mržnjo. Seveda pred sodiščem ta člen ni prišel do veljave, ker se je tržaško kazensko sodišče že večkrat sklicevalo na dejstvo, da londonski memorandum v parlamentu še ni ratificiran. Zaradi vsega tega vnovič poudarjamo, da se ne le strinjamo s socialističnim zakonskim predlogom, temveč da ga tudi pozdravljamo in želimo, da bi bil čimprej v parlamentu izglasovan. želimo tudi, pridružujoč se socialističnim poslancem, da bi parlament hkrati čimprej odobril zakon proti genocidu, ki vključuje sodno preganjanje primerov hujska» nja k plemenski mržnji in preganjanje pojavov rasistične propagande in poveličevanja rasizma. Vendar pa moramo iz tolikih primerov kršitve enakopravnosti v smislu člena 3 republiške ustave povedati, da bi bilo nujno, da bi se k predlaganemu zakonskemu o-snutku dodal še predlog, naj se razveljavi tudi člen 137 zakona o kazenskem pravdnem postopku, ki — kot smo že zgoraj poudarili — določa kazenski pregon tistega italijanskega državljana, ki se pred sodiščem poslužuje neitalijan-skega (t. j. slovenskega) jezika j n ki hkrati italijanščino obvlada, čeprav se s tem poslužuje enakopravnosti, ki mu jo jamči člen 3 ustave. Kljub temu, da je bilo več primerov, ko je pripadnik Slovenske narodnostne skupine pred tržaškim kazenskim sediščem zahteval od sodnikov, naj vprašanje te, tako očitne kršitve člena 3 ustave z izvajanjem člena 137 zakona, o kaz. pravdnem postopku so sodniki v vseh primerih- take zahteve zavrnili. Isto velja tudi glede člena 122 zakona o civilnem pravdnem postopku, ki sicer ne določa kazenskega preganjanja v primeru uporabe neitalijan-skega jezika, vendarle pa pripadniku neitalijanske narodnosti pred sodiščem onemogoča uporabo njegovega materinskega jezika. Zaradi tega mislimo, da bi bilo prav, če bi se to naše mnenje in upravičena zahteva in z njo v zvezi tudi predlog, upošteval med parlamentarno razpravo o socialističnem zakonskem predlogu. To svoje mnenje pa je nujno in povsem upravičeno spremeniti v zahtevo spričo dejstva, da ne člen 137 ne člen 122 ne veljata več za avtonomni deželi Trentino-Gornje Poadižje in Do lino Aoste, kjer sta odpravljena z ustavnima zakonoma o deželnih statutih obeh dežel. Ni namreč nikakršnega razloga — kot smo v našem dnevniku že večkrat dokazali — da bi se s slovensko narodno skupnostjo v Italiji moralo še nadalje ravnati slabše kot s francosko ali nemško. S. R. Dva mlada slovenska tržaška slikarja sta vzbudila v teh dneh v našem mestu vsesplošno zanimanje za svoje slikarske razstave. Predčerajšnjim je zaključil svojo razstavo v Pasaži Rossoni dvaindvajsetletni ROBERT FAGANEL (zgoraj), istega dne pa je bila v galeriji «La Cavana» otvoritev dO' slej najbolj originalnih in svoje vrstnih del prav tako dvalndvaj setletnega KLAVDIJA PALČIČA Afirmacija dveh tako mladih na ših likovnih umetnikov je vsekakor dogodek izredne važnosti, saj se z njim ne morejo pohvaliti ni ti mnogo, mnogo večji narodi kot je naš in «večje manjšine», kot je naša. Zlasti Klavdij Palčič, ki ga zadnje čase srečujemo na vseh tovrstnih najpomembnejših prireditvah v Trstu se lahko že pohvali z nekaterimi laskavimi nagradami in se je, tudi zaradi tega, na otvoritvi zbralo nenavadno mnogo najuglednejših tržaških slikarjev in kulturnikov obeh narodnosti. Tudi mladi Faganel je tokrat v kritikah svoje zadnje razstave žel zelo ugodne ocene, čeprav zbuja manj pozornosti, ker je njegova umetnost manj «modernistična» ter v bolj izrazitem iskanju svojstvenega izraza. «Od lani je to njegova že četrta osebna razstava in vsaka pomeni več kot le korak naprej v njegovem slikarskem zasvojil», je zapisal kritik v našem dnevniku, ki je oba umetnika takole primerjal: «Ako je mladi Palčič učinkovito podvzel ustvarjanje z izmaličeno pločevino, ki jo izvirno šiva na obarvana platna, ki vzbujajo našo pozornost, je pa Faganelova pot do umetniškega priznanja težavnejša, ker so široki začetek te poti pred njim že trdo steptali nešteti impresionistično in ekspresionistično ustvarjajoči likovniki...» S. t. m. so se sestali predstavniki strank vladne večine, da bi premagali nesoglasje, ki je nastalo nad KD in PSI glede uveljavljenja deželne ureditve in odobritve deželnih zakonov do konca sedanje zakonodajne dobe ter glede upravnega sveta ENEL (nacionalizirane električne industrije). KD sg pri tem ni sklicevala le na okoliščino, da je sedaj p remalo časa na razpolago, da bi parlament mogel odobriti deželne , zakone do konca sedanje zakonodajne dobe in da je treba odobritev teh za. konov preložiti na prihodnjo zakonodajno dobo, razen finančnega zakona, glede katerega KD ni. ma nobenega političnega ugovora, da ga ne bi odobrili že v sedanji zakonodajni dobi, ampak se J« sklicevala predvsem na pomanjkanje «politične stabilnosti» m «demokratične varnosti». Tudi kljub naporom socialdemokratov in republikancev niso mogli dose-či sporazuma, ker so socialisti vztrajali na tem ,da mora parlament razpravljati o vseh deželnih zakonih in jih odobriti, kakor so se bili dogovorili pred sestavo vlade levega centra. Glede ENEL pa so dosegli sporazum, za katerega pa se še ne ve, kakšen je , V skupnem sporočilu o tem se. Stanku, kjer je bilo zabeleženo gornje stališče KD, je bila tudi izjava PSD/ in PRI da ne bosta sodelovala po volitvah o nobeni vladi, ki se ne bi obvezala, da bo uveljavila deželno ureditev, oziroma ki ne bi odobrila še drugih deželnih zakonov, ki jih sedanji parlament ne bo odobrit. Predstavniki PSI so si pridržali pravico, da sporoče zaključke sestanka vodstvenim organom svoje stranke, ki bodo določili dokončno stališče PSI do tega umika KD glede odobritve deželnih zakonov že v tej zakonodajni dobi. V svojem poročilu centralnemu odboru stranke o zaključkih sestanka med tajniki štirih strank vladne večine je Nenni najprej podčrtal, da je KD napravila korak nazaj, kar zadeva obvezo o odobritvi deželnih zakonov v se. danji zakonodajni dobi; to pomeni, da je KD odkrito prekrffla*ši>d-razum, na podlagi katerega se jt sestavila vlada levega centra ,pri tem pa se zatekla k izpovflru, da za to odobritev manjkaj9 pogoj i «politične stabilnosti» in «de. mokratične varnosti», kar je za socialiste povsem nesprejemljivo. Nenni je dejal, da se delavska stranka ne sme zatekati v oportunizem in transformizem in da mora v takšnem položaju, kakršen je nastal po umiku KD glede deželne ureditve, povedati resnico; i» resnica pomeni; «izgubili smo bitko za uveljavljanje deželne ureditve v sedanji zakonodajni dobi». Kljub temu pa je dosedanja politika levega centra pozitivna, in pogrešno bi bilo, če bi PSI za. radi tega, ker se je KD umaknila pod pritiskom desničarskih krogov, odrekel podporo vladi in njenemu predsedniku, ki je izpolnil svojo dolžnost ,in s tem povzročil vladno krizo ki bi pomagala de». (Nadaljevanje na 2. strani) ■mi,.Hlinili......im...mn...mu..............um. .................... Jutri obnovitev razgovorov ZDA-SZ o atomih O tem so se sporazumeli med obiskom Kuznjecova v Washingtonu - Dean Rusk o Ber-linu - Bonn odklanja intervencijo OZN - Možnost de Gaullovega potovanja v Moskvo ■WASHINGTON, 12. — Ameriški državni departma je javil, da se bodo v ponedeljek popoldne začeli v New Yorku sovjetsko-ameriški razgovori o prepovedi jedrskih poizkusov. Uradno »... IN TAKO BOMO DOSEGLI PREJ RAZOROŽITEV!» sporočilo ameriškega državnega departmaja s tem v zvezi pravi: «Na podlagi razgovorov med predstavniki ZDA in SZ se misli, da bi novi razgovori v ZDA o prepovedi jedrskih poizkusov in o razorožitvi mogli biti koristni. Sovjetska zveza in ZDA predsedujejo konferenci osemnajstih v Ženevi. Upa se, da bodo razgovori med predstavniki obeh vlad omogočili napredovanje pri pripravah za obnovitev konference prihodnji mesec v Ženevi. Razgovori se bodo začeli v ponedeljek 14. januarja v New Yorku. ZDA bo zastopal ravnatelj agencije za nadzorstvo nad oboroževanjem William Foster, Sovjetsko zvezo pa bosta zastopala njen delegat v OZN Fedoren-ko in predsednik sovjetske delegacije na razorožitveni konferenci Carapkin.» Predstavnik državnega dapart-maja je izjavil, da so se o novih razgovorih sporazumeli med obiskom Kuznjecova v Washingtonu, čeprav sta obe vladi imeli že prej stike s tem v zvezi. V washingtonsklh krogih ugotavljajo, da je spodbuda za te razgovore prišla iz Moskve in so jo v ZDA sprejeli. S tem v zvezi ugotavljajo v Washingtonu naslednje: 1. Verjetno je, da so ta- ko SZ kakor ZDA,uvidele, da je «koristnost» jedrskih poizkusov vedno manjša, razen če ne pride do novih važnih znanstvenih odkritij. 2. V zadnjem času je Sovjetska zveza med privatnimi razgovori omenila, da je napredek mogoč: sovjetski predlog, naj bi poverili nadzorstvo nad eksplozijami avtomatskim črnim škatlam», se tolmači kot dobra volja Sovjetske zveze. 3. Dejstvo, da je SZ iskala razgovore v New Yorku, bi utegnilo pomeniti, da je pripravljena menjati svoje stališče glede nadzorstva na kraju samem. V diplomatskih krogih v Washingtonu pravijo, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov obvestil poslanike vzhodnoevropskih držav, da je mnenja, da je sedaj mogoče znat- no napredovati glede sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov. To je Kuznjecov sporočil omenjenim poslanikom, ko jim je poročal o svojem razgovoru s Ken-nedyjem. Prav tako je v zadnjem času znova v ospredju berlinsko vprašanje. S tem v zvezi je ameriški državni tajnik Dean Rusk v intervjuju za reviji «Time» in «Life» izjavil, da se bodo ZDA in Sovjetska zveza letos znova pogajale o berlinskem vprašanju. «Jasno je, je izjavil Rusk, da gre za eno najresnejših vprašanj, ki vsebuje največje nevarnosti za Zahod. Prezgodaj je, da bi že sedaj predvidevali način teh razgovorov. Hoteli bi, da bi se v Nemčiji in v Srednjj Evropi položaj tako ustalil, da bi omogočil trajen mir na tem delu sveta.» Na vprašanje, kaj misli o nedavnih obtožbah Hruščova proti A-denauerju, je Rusk izjavil: «Zdi se, da v nekaterih moskovskih krogih mislijo, da je berlinsko vprašanje samo v interesu zvezne republike in da ostale zavezniške države odražajo le njeno politiko. Sovjetski voditelji pa morajo razumeti, da je zahodni Berlin življenjskega interesa za vse nas, še posebej da imajo ZDA važne interese v zahodnem Berlinu in da smo o teh vprašanjih združeni in zavezniki.» Dalje je Rusk izjavil: «Res je, da Je možnost kompromisa o nemškem in berlinskem vprašanju zelo omejena,» dodal pa je, da berlinsko vprašanje ni nerešljivo. Končno je izjavil, da bo Zahod nadaljeval napore, da bi se ta vprašanja rešila, ne da bi kdo od prizadetih utrpel kako škodo. Tajnik za Informacije v zahod-nonemškl vladi von Hase je danes izjavil, da bonska vlada ni naklonjena posredovanju Združenih narodov v Berlinu. Dodal je, da bi nadomestitev zahodnih čet iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiHiiiiiiHiMHimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Samo v južni Dalmaciji ni snega Temperatura v Dubrovniku: 14 stopinj nad ničlo! BEOGRAD, 12. — Jugoslavijo je danes po nekaj lepih dneh škoro povsem pokrila snežna o-deja. Razen v južnem delu Dalmacije, je skoro povsod padel sneg, a temperatura padla pod ničlo. Danes zjutraj je tudi na severni jadranski obali zapadel sneg, kar je nenavadno za te kraje v tej dobi. Jadranska magistrala je zaprta med Reko in Splitom zaradi poledice. Na osta- lih cestah se promet opravlja le s težavo. Na Jadranu je danes pihala burja s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Temperature so se gibale od plus 14 v Dubrovniku do minus 10 v severnih krajih. s četami OZN prejudicirala položaj Zahoda v tem mestu. Pripomnil je, da bi lahko upoštevali dejavnost Združenih narodov v Berlinu na drugih sektorjih, toda v nobenem primeru ne bi mogla OZN nadomestiti navzočnosti zahodnih držav. V diplomatskih krogih v Parizu se zatrjuje, da razmišlja de Gallile o diplomatski pobudi, da ne bi bil izločen iz sovjetsko-ameri-ških razgovorov. V tem smislu tolmačijo besede, ki jih Je izrekel Pompidou na razgovorih s časnikarji. Pompidou je izjavil, da ima namen «oditi v neko tujo prestolnico», in je pripomnil: «Naj vas ne skrbi, boste prvi obveščeni, tu v Parizu; razen če ne bom, odšel daleč proti Vzhodu, in če bom v drugem pasu, ter bo kaka bližja prestolnica prej obveščena.» Iz tega sklepajo, da namerava de Gaulle poslati svojega :■ predsednika vlade v Moskvo, da bi skušal pripraviti sestanek fned Hruščovom in de Gaullom. Popoldanski list «Paris Presse» piše danes, da namerava Pompidou začeti svoja potovanja v tujino spomladi in da bo šel verjetno na Poljsko «in morda tudi v druge države Vzhoda». S tem v zvezi se v Parizu pripominja, da bo de Gaulle morda v ponedeljek povedal kaj več na svoji tiskovni konferenci, razen če ne bo na zadevna vprašanja obgovoril z nejasnimi odgovori, ki so zanj značilni. PSI BO DANES ODLOČIL O SVOJEM STALIŠČU DO VLADE Večina soglaša s stališčem Nennija Levica zahteva umik iz vladne večine Nekateri govorniki levice so zahtevali sklicanje izrednega kongresa, če bo obveljalo stališče vodstva PSI-Saragat meni, da bodo premostili «nesoglasje» med KD in PSI v teku prihodnje zakonodajne dobe RIM, 12. — Na zasedanju centralnega odbora socialistične stranke se je danes začela diskusija o poročilu Nennija, ki se bo nadaljevala Jutri dopoldne. V diskusijo so posegli: Pertini, De Pascalis, Basso, Vittorelli, Libertini, Codignola, Bertoldi, Gio-litti, Valori, Mancini in Pieraccini. Mancini je posegel v diskusijo samo zato, ker je Valori zatrjeval, da mora večina sklicati izreden kongres stranke, če noče povzročiti vladne krize ; predlagal je odložitev diskusije na------------7-——; _ye Beograjsko podjetje dobavilo Mantovi kompletno tovarno vezanih plošč Itelijcnski delavci se bodo specializirali v Beogradu aupi jenim načrtom. V ponedeljek bo Piccioni prišel v Bruselj, kjer bo skupno z mini- vodstvo stranke, ki se bo sestalo v ponedeljek. Zato ne morem iz- take pobude.» Senat je odobril soglasno ukrep o amnestiji in znižanju kazni, ki zanima okrog 800.000 oseb. Na podlagi tega ukrepa bodo izpustili 'Z zaporov 2.000 oseb (v zaporih jo sedaj 35.000 kaznjencev). Ukrep mora odobriti se poslanska zbornica. Jutrišnja številka glasila PSDI «La Giustizia» objavlja uvodnik, v katerem Saragat pripominja med drugim, da je Nenni v svojem poročilu «uveljavil svojo pravico odgovora KD, ne da bi načel vprašanje o sedani večini, oziroma via-di». V nadaljevanju izraža mnenje, da «nesoglasje» med KD in PSI ni nepremostljivo in da ga bodo premagali v prihodnji zakonodajni dobi Rešitev tega «nesoglasja» bo po mnenju Saragata olajšala izjava socialdemokratov, da ne bodo sodelovali v nobeni vladi, ki se ne bi obvezala, da bo izglasovala še tiste deželne zakone, ki jih ne bi odobrili v teku sedanje zakonodajne dobe. strom za industrijo Colombom za stopal Italijo na tamkajšnjih pogajanjih. Ljubljanska Opera na poti skozi Trst Včeraj so skozi naše mesto potovali solisti ljubljanske Opere, ki bodo prihodnji teden gostovali v Reagiu Emilii, Modeni in Bologni. Solisti so potovali s posebnim avtobusom turističnega podjetja «Kompas» in so prekoračili mejo na obmejnem bloku Fernetiči. V drugem avtobusu pa so bili tehnični uslužbenci ljubljanske O. pere, ki pa so se morali na Fernetičih ustaviti nekaj ur. Kamion s kulisami namreč ni imel v redu carinskih dokumentov, zaradi česar je prišlo do nepredvidenega zastoja. Danes bo skozi naše mesto šlo še pet avtobusov s člani ljubljanske Opere, in sicer zbor, orkester ter balet. (Nadaljevanje s 1. strani) niči, da se ponovno polasti oblastnih pozicij, « katerih so jo pregnali pred letom dni. Pogrešno pa bi bilo tudi zato ,ker bi s tem pre-prečili odobritev tudi tistih socialnih ukrepov, ki so pred parlat-mentom, da ne govorimo o avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki jo mora odobriti v drugem čitanju še senat (kar bo opravil do 24. t.m.). Ce bi socialisti povzročili krizo vlade, bi šel po vodi tudi ta zakon, in tako bi bilo treba vse začeti znova (bogve kdaj/). Po tem umiku KD je postal brez. predmeten tudi sporazum, za vso prihodnjo dobo, ki ga je PSI pred-ločil KD v oktobru lanskega leta, ko se je začela ofenziva dorotej-cev proti deželni ureditvi. Nenni j« spričo sedanjega položaja poudaril potrebo, da PSI okrepi svojo moč in politično težo v parlamentu, da bi tako onemogočili vsakršno manevriranje KD in jo prisilili na jasno odločitev: ali na levo, ali na desno. PSI bo nadaljeval bitko za uveljavljenje deželne u-reditve ,ker je deželna uredite« nujen pogoj za prehod na politiko gospodarskega načrtovanja, ki je prav tako nujen pogoj spričo neodložljivih vprašanj italijanskega gospodarskega in socialnega življenja. V tej bitki hrabri PSI tudi obveza PSDI in PRI, da ne lllllilllUHIIIIIIIUmillllltlllllllllllnilllHllIllllllllllllltllllHHIItlltinilllllllltllIMMIIHIHIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMMIHIIIIIIIIIIIIUUnfI, „„„„ nlini, ||||, ... ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI CONFINDUSTRIE 18. t.m. nova stavka kovinar j ev Sledile bodo druge akcije pritiska v posameznih pokrajinah MILAN, 12. Danes so se v davi na tiskovni konferenci, da je ■...... ■ ••> ' stopil v stik s številnimi sovjet- strokovnih zvez FIOM-CGIL, FIM. skimi intelektualci z namenom, BEOGRAD, 12. — Beograjska tovarna orodnih strojev «Ivo Lola Ribar» bo ta mesec dobavila itali-Janškemu podetju «SILLA» iz Mantove kompletno tovarno za proizvodnjo vezanih plošč z zmogljivostjo 160.000 ton na leto. Beograjsko podjet.e bo opravilo vsa dela in poskrbelo tudi za specializacijo italijanskih delavcev v Jugoslaviji. Prodaja kompletnih naprav v vrednosti 200 milijonov lir Italiji, ki ima zelo razvito industrijo, po konkurenčni borbi s številnimi renomiranimi inozemskimi tovarnami, je dokaz slovesa in solidnosti jugoslovanske tovarne, Vi je do. slej izdelala podobne naprave za 14 jugoslovanskih tovarn. TURIN, 12 — Na cesti Turin-Sa-vona sta pri avtomobilskem incidentu izgubili življenje dve osebi, ena pa je bila hudo ranjena. Kekkonen obišče Jugoslavijo v maju BEOGRAD, 12. — Predsednik republike maršal Tito je avgusta lani povabil predsednika republike Finske Keikonena in njegovo soprogo na uraden obisk v Jugoslavijo. Predsednik Kekkonen je vabilo sprejel in bo s soprogo uradno obiskal Jugoslavijo od 5. do 7. maja, zatem pa se bo nekaj dni zadržal na zasebnem obisku v Jugoslaviji. Napovedani obisk predsednika Finske v Jugoslaviji bo prispeval ne le k nadaljnji krepitvi prijateljskih jugoslovan-sko-finskih odnosov, temveč tudi k politiki miroljubne koeksistence med državami z različnim j družbenim sistemom. I J v.— f. v. čila pričetek in način stavkovne borbe po razbitju pogajanj za sklenitev nove pogodbe. Se pred tem sestankom so se ločeno sestali izvršni odbori omenjenih strokovnih zvez in opredelili svoje stališče, Po sestanku so izdale strokovne zveze poročilo, v katerem najprej ugotavljajo, da so kovinarji zaradi nepopustljivosti Confindustrie zopet prisiljeni stopiti v borbo. Nato poudarjajo, da je glavni smoter j,e nove faze borbe kovinarjev sklenitev nove delovne pogodbe za vso stroko. Da bi to dosegle, so sindikalne organizacije sklenile: 1. Kovinarji bodo začeli stavkati 18 t.m. popoldne z vsedržavno Stavko, ki bo trajala štiri ure. 2. Od 27. januarja dalje bodo pokrajinski sindikati določili oblike sindikalne akcije, s katerimi bodo stalno pritiskali na delodajalce. Te stavke bodo razčlenjene po posameznih krajih in podjetjih in bodo trajale najmanj 12 ur na teden. 3. V veljavi ostanejo vsi sklepi, ki se tičejo prekinitve izrednega in prazniškega dela. 4. Neposredni smoter tega sindikalnega pritiska bo dosega sporazumov po podjetjih, ki bodo prerasli pogoje, katere postavlja Confindustria. Na ta način se bodo uresničile zahteve delavcev. 5. Da se doseže ta smoter, smejo pokrajinski sindikati tudi zaostriti borbo po posameznih podjetjih in morebitne stavke tudi podaljšati. 6. Sindikati poudarjajo, da bodo spoštovali sporazume, sklenjene v vsedržavnem obsegu in v posameznih podjetjih ter pozivajo delavce, ki so zaposleni v njih, naj pokažejo svojo solidarnost z ostalimi delavci, s tem da jih podprejo s prispevanjem enodnevnega zaslužka. Sindikalne organizacije pozivajo delavce vseh podjetij, naj se ne dajo izzivati delodajalcem in naj ne sprejemajo nobenih ponudb za sklepanje pogodb izven sindikatov. Sartre predlaga mednarodno skupnost pisateljev MOSKVA, 12. —.Jean Paul Sartre, ki je že dva tedna na obisku v Sovjetski zvezi, je izjavil Minister Piccioni ob prihodu na letališče v 1'Vmkfurtu da bi eventualno ustanovili novo mednarodno «skupnost pisateljev. Francoski pisatelj je izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori s sovjetskimi pisatelji. Dodal je, da bi združenje, za katero je dal pobudo, bilo strogo nepolitično in bi moralo združevati literaturo in ideologije kolikor mogoče različnih dežel, od Kitajske do ZDA. Sartre je pripomnil, da bi evropska skupnost pisateljev, ki ima sedež v Italiji, lahko služila kot «jedro» nove organizacije. Dodal je, da namerava ob svojem povratku v Pariz, govoriti o teh svojih načrtih s predstavniki UNE SCO. Dalje je Sartre izjavil, da se od članov nove mednarodne organizacije ne bo zahtevalo, naj se odpovedo svojim idejam. Nasprotno: naj bi jih primerjali. • Razorožiti kulturo pomeni že neko obliko razorožitve», je izjavil Sartre in izrazil željo, naj ideje ne bi predstavljale terena za «hladno vojno». Dalje je izrazil zadovoljstvo zaradi sedanjih razgovorov s sovjetskimi intelektualci glede abstraktne umetnosti, «formalizma» in kulta osebnosti. Dejal je, da so te diskusije pokazale moč intelektualnega živ- ljenja v Sovjetski zvezi. Na koncu je Sartre izjavil, da je njegovo potovanje v SZ privatno, in je dodal, da razpolaga v SZ z avtorskimi pravicami, ki izhajajo iz predstav njegove komedije «La p... respectueuse». Dva rudarja mrtva v rudniku pirita GROSSETO, 12. — V rudniku pirita v Raviju pri Grossetu je prišlo do nesreče, ker se je utrgal plaz zaradi eksplozije pri minira, nju. Plaz, ki je bil velik okrog 7 kubičnih metrov, je zasul dva rudarja. Čeprav so ju takoj začeli odkopavati, ju do poznega popoldneva še niso izkopali. Skoraj gotovo je, da sta oba mrtva. V Kongu se stvari naglo razpletajo, vendar pa ni moč še reči, da se bo stanje kaj kmalu normaliziralo. To pa predvsem zaradi tega, ker je U Tant pri svoji akci. ji prisiljen iz dneva v dan iskati izhoda iz težav, ki mu jih pripravlja ne le Combe, temveč tudi zahodne velesile, predvsem Anglija in Belgija, ki krčevito branita Combeja in ves njegov aparat v Katangi, in tudi ZDA, ki pravijo, da mora Combe «imeti važno vlogo v Kongu». Combe je prejšnji teden fe dalje grozil, da bo začel požigati deželo in dal uničiti številne industrijske »n druge objekte. Njegovi žandarji so porušili številne mostove in mnogo elektrarn. Ker je še dalje pozival na uničevanje in htijfkal proti OZN, je tajnik OZN dal ukaz poveljstvu v Elisabethvillu, naj poskrbi, da se Combeju prepreči izvajanje njegovega zločinskega načrta. Poveljstvo je odredilo za Combeja hišni zapor, ki se je medtem ....... Izginilo je 20 milijonov dolarjev iz blagajne katanške banke Čombe se je iz Rodezije vrnil v Katango • Čete OZN so prispele v Saksnio VARŠAVA, 12. — Govori se, da bosta Hruščov ln Podgoml verjetno odpotovala že nocoj iz Poljske v vzhodni Berlin, kjer se bo 15. t. m. začel kongres vzhodnonemške komunistične stranke. Gomulka pa bo baje odpotoval Jutri zvečer. Iz Beograda poročajo, da je danes prispel tjakaj prvi tajnik CK KP Bolgarije Todor Živkov, ki potuje na kongres v vzhodni Berlin. bosta sodelovali v nobeni vladi po volitvah, ki se ne bi obvezala, da bo poskrbela za odobritev še pre. stalih deželnih zakonov že takoj na začetku prihodnje zakonodajne dobe. Novi stiki med SZ in ZDA Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vasilij Kuznjecov je imel te dni v Washingtonu več razgovorov z ameriškimi voditelji. Najprej se je sestal s predsednikom Kennedyjem, zatem z državnim tajnikom Deanom Ruskem in končno z ravnateljem a-gencije ameriške vlade za nadzorstvo nad oboroževanjem in za razoroževanje Fosterom. Po mnenju političnih opazovalcev skušata ZDA in SZ ustvariti vtis, da se je ozračje v odnosih med obema velesilama precej izboljšalo in da so obnovljeni neposredni stiki, ki so bili pretrgani zaradi napetosti na karibskem področju. Po razgovoru Kuznjecova s Kennedyjem je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da spada ta razgovor v okvir «novega obdobja, ki se začenja». Razen tega so se ZDA in SZ sporazumele, da se delo razorožitvene konference v Ženevi, ki bi se moralo nadaljevati 15. t. m., odloži na 12. februarja, «zato da bodo prizadete vlade imele možnost boljše priprave». Prav v zvezi z odložitvijo ženevske konference se v Washingtonu poudarja, da bo ostalo Washingtonu in Moskvi s tem nekoliko vel časa za nadaljnja pogajanja. Razen tega se mnogo govori o možnosti novih pogajanj o Berlinu. S tem v zvezi je predstavnik ameriške vlade iz javil, da je ameriški cilj sicer še vedno združitev Nemčije, toda sedaj tak spo. razum ni mogoč. Zaradi tega so ZDA pripravljene iskati začasen sporazum, «ki bi vseboval jamstva za zahodne pravice v Berlinu». Dodal je, da bi morala sicer dati sovjetska vlada pobudo za nova pogajanja, toda ZDA «ne bodo gledale na protokol» in bodo sporočile morebitne nove ideje. Combe ELISABETHVILLE, 12. — Combe, ki je včeraj odpotoval iz Eli-sabethvilla, je prišel danes v Ndolo v Severni Rodeziji. Na tiskovni konferenci v Ndoli je izjavil, da je prišel tjakaj, «da se sestane z nekaterimi ministri». Dodal je, da se bo nato vrnil z avtomobilom v Elisabethville. Dejal je tudi, da bo eventualno šel v ponedeljek v Kolvezi, kjer je še zadnja postojanka v rokah njegovih žandarjev. Na vsa druga vprašanja pa je Combe odklonil odgovor. Popoldne je Combe odpotoval iz Ndole z letalom. Domnevajo, da je bil namenjen v Katango, in sicer v Kolvezi. Pred odhodom iz Elisabethvilla je imel Combe dolg razgovor z belgijskim in britanskim konzulom. Oba trdita, da sta mu prigovarjala, naj vzpostavi svobodo komunikacij s Kolvezijem. Combe je odpotoval kmalu zatem, ko je nepričakovano prišla v Elisabethville z letalom skupina šestdesetih častnikov kongoške vojske. Predvidevajo, da bodo v kratkem prišli z letalom v Elisabethville še drugi vojaški oddelki kongoške vojske. Angleški in belgijski konzul trdita, da je Combe pred odhodom izjavil, da odhaja, ker da se boji, da bo aretiran. V Washingtonu so v poučenih krogih sporočili, da je iz blagajne Inll znesek v 0 milijo larjev. Ta denar v katanških ln kon- katanške banke izginil znesel vrednosti od 10 do 20 milijonov do- goških frankih bi utegnil povzročiti inflacijo v Kongu, če ga ne bodo našli. Začeli so že preiskavo. Nekateri trdijo, da Je znesek verjetno v Kolveziju. Drugi pa poudarjajo, da Je Combe, ko je pred dnevi zapustil Elisabethville, «imel izredno številno prtljago». Oddelki čet OZN so davi zasedli Sakanio ob rodezijski meji. Med napredovanjem niso naleteli na odpor, in prebivalstvo mesta jih je ugodno sprejelo. V New Yorku Je skupina 32 dr-v OZN igu. 2 siali delegacijo sedmih članov k U žav afriške skupine v OZN razpravljala sinoči o Kongu. Zatem so po- Tantu, ki mu Je sporočila soglasno podporo te skupine. Predstavnik skupine Je izjavil, da U Tant upa v bližnjo ugodno rešitev kon-goškega vprašanja. V severni Katangi je prišlo danes do srditega spopada med Combeje-vimi žandarji in kongoško vojsko. Družba «Union Minière» je javila, da bo «zaradi pomanjkanja Intervencije odgovornih oblasti» začela oskrbovati z živili prebivalce na področjih, kjer običajno deluje. Za to bodo poskrbela letala in tovornjaki, ki bodo prevažali vsak dan 50 ton živil iz Severne Rodezije v Katango. Sedem vojakov mrtvih v strmoglavnem helikopterju SAIGON, 12. — Sinoči je izgubi, lo življenje sedem ameriških vojakov, ki so se vozili v helikopterju okrog 70 kilometrov jugozahodno od Saigona. Helikopter je letel o-krog 800 metrov visoko skupno z drugima dvema ter je nenadoma strmoglavil. Vzroki nesreče še niso pojasnjeni. Govori se o «mehanični okvari». Vsi trije helikopter, ji so sodelovali v operacijah proti vietnamskim partizanom. Trenutno so iskali neko izgubljeno vojaško letalo, ki so ga partizani sestrelili. Hkrati se je zvedelo, da je 8. januarja prišlo do hujšega spopada med partizani in vladnimi četami, ki so imele tri mrtve in 17 ranjenih. Iz rleke druge partizanske zasede pa so pobili osem južnoviet-namskih vojakov. .....................»........ Nov mrzel val s snegom V Moskvi 27 pod ničlo, na Švedskem pa 30 - Nov sneg tudi v severni Italiji Davi je znova začelo snežiti v vsej tridentinski pokrajini. V nekaterih krajih se je nakopičilo za meter snega. Promet je po vseh cestah zelo težaven. Tudi na Južnem Tirolskem divjajo snežni viharji, tako v Alpah, kakor tudi v nižini. Temperatura je povsod močno padla. Danes je snežilo v Benetkah, kjer so zaradi poledice, ki je zatem nastala, morali ukiniti promet z gondolami. Po treh letih je danes snežilo tudi v Grade-žu, toda ni bilo hudega mraza. Ribiški čolni so ostali v pristanišču, ker je morje zelo razburkano. Slabo vreme je zajelo tudi vso pokrajino Ferrara, kjer je pritisnil hud mraz. Padlo je precej snega, pomešanega z dežjem, zaradi česar je nastala poledica. Popoldne je začelo snežiti tudi v Milanu. V kraju Ostiglia v pokrajini Mantove pa je reka Tartaro prestopila bregove in poplavila polja. Mrzel val in slabo vreme sta zajela številne kraje Evrope. Iz Moskve poročajo, da je bilo danes 27 stppinj pod ničlo. Mraz je zajel številna področja Sovjetske zveze. V Stockholmu in v srednji Švedski je bilo danes 30 pod ničlo. Na Nizozemskem je tudi zelo mrzlo. Južni del države je pokrit z debelo plastjo snega. Tu so spuščali iz letal krmo za ptice. Tudi v Belgiji so zabeležili na nekaterih krajih 28 stopinj bod ničlo. Ob izlivu reke Schelde kar mrgoli pelikanov in rac, ki so prispele iz Laponije in severne Rusije, v upanju, da najdejo zmernejšo temperaturo. V Franclji se je mrzel val raztegnil tudi na jugovzhodna pod- ročja, ki do sedaj niso bila prizadeta. V Biarritzu, kjer je pred nekaj dnevi bilo 17 nad ničlo, je danes pet pod ničlo. Najbolj prizadeta je Normandija, kjer piha ob obali zelo mrzel veter, in temperatura je padla na 15 pod ničlo. Na več krajih je tudi snežilo. Po vsej Francij, je danes temperatura znova občutno padla. V Pa rižu Je bilo davi 11 stopinj pod ničlo, v Strassbourgu 13 pod ničlo. Severna obala ima videz severnega tečaja. Pred Dunkerqueom se kopičijo bloki ledu na morju. Kanali na severu so popolnoma zamrznjeni ln promet s splavi Je prekinjen. Nad 1.500 splavov je od pretekle noči blokiranih v raznih kanalih. Nad tristo splavov je natovorjenih s premogom, namenjenim pariškemu področju. Predvidevajo, da bo mraz trajal še nekaj časa. Meteorološki zavod napoveduje, da bo v začetku prihodnjega tedna temperatura še padla. Ob vzhodni angleški obali je ob izlivu reke Humber petrolejska ladja «Esso Glasgow» trčila ob obalni čoln, ki se je potopil. Nesreča se je dogodila zaradi snežnega viharja. Posadka čolna se je rešila. Iz Granade v Španiji poročajo, da je nad 700 ciganskih družin zapustilo podzemeljske jame blizu Granade zaradi velikih nalivov na več krajih južne Španije. V Cadixu se je porušilo več stanovanj. Do sedaj ni bilo človeških žrtev. Iz Sao Paula v Braziliji poročajo, da je zaradi velikih nalivov v zadnjih oseminštiridesetih urah na tem področju prišlo do velikih poplav, pri čemer so zgubile življenje štiri osebe, več sto pa jih je ostalo brez strehe. vrnil pod zaščito Anglije in Belgije v Elisabethville. Toda An. glija in Belgija sta dvignili velik hrup in protestirali pri U Tantu. Belgijski in angleški konzul sta Combeja prepričala, da je izjavil, da ne bo izvajal svojega načrta o požgani deželi in da bo sodeloval z OZN. Combe je celo ponudil, da potuje pred četami OZN v Mokambo in Sakanio. Poveljstvo OZN je zaradi tega ukinilo hišni zapor, in v četrtek zjutraj je Combe odpotoval proti Mokambu, za njim pa je šla vojaška kolona OZN. Spotoma se je Combe ustav. Ijal in prepričeval svoje žandarje, naj ne ovirajo napredovanje OZN. V Mokambu se je Combe posvetoval s svojimi ministri in vojaškimi voditelji in se je nato vrnil v Elisabethville. Cete OZN so začele napredovati tudi proti Kolveziju. Osrednja kongoška vlada je poudarila, da bo Combe osebno odgovoren za vsa nadaljnja uniče. nja, in da ga bodo v takem primeru postavili pred sodišče. Razen tega je kongoška vlada ostro protestirala pri angleški in belgijski vladi zaradi sodelovanja njunih konzulov v Elisabethvillu s Combe jem. Zahtevala je njun takojšnji odpoklic, ker ves čas sodelujeta z voditeljem uporniške pokrajine ter ignorirata osrednjo vlado. Kongoška vlada je objavila tudi načrt v šestih točkah o ponovni priključitvi odcepljene Katan-ge h Kongu. Vlada je poslala v Elisabethville odposlanstvo, ki je začasno prevzelo upravo nad Katango. Kuba ZDA tn ZSSR so zahtevale, naj Organizacija združenih narodov zapre knjigo karibske krize in izloči to vprašanje z dnevnega reda Varnostnega sveta. To se je zgodilo s pismom, ki sta ga sinoči stalni predstavnik ZDA v OZN Adlai Stevenson in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Vasilij Kuznjecov poslala generalnemu sekretarju OZN U Tantu. Tako se je končalo zadnje obdobje akcij, ki so potekale na sedežu OZN. Konec so pričakovali že nekaj tednov, odkar je postalo jasno, da kljub vrsti stikov na visoki ravni, kjer je treba omeniti predvsem srečanja predsednika Kennedyja in razgovore podpredsednika sovjetske vlade Afikojana, ne bo mogoče doseči kompromisnega obrazca za dve najpomembnejši vprašanji. Prvič, ni bilo mogoče uresničiti nadzorstva nad odstranitvijo sovjetskega raketnega orožja s Kube, kar so terjale ZDA, in drugič, ZDA niso dale zagotovil, da ne bodo izvedle invazije na Kubo. Omenjena zagotovita so ZDA nenehno povezovale z nadzorstvom na kubanskem ozemlju, ki ga je Castro zavrnil že ob začetku krize. Sovjetska zveza in ZDA opozarjajo v skupnem pismu na dejstvo da se je svet izognil vojni, in izražajo upanje, da bo prišlo do popuščanja napetosti tudi pri drugih vprašanjih. Objavili so tudi pismo Fidela Castra JO Tantu. Castro v njem ostro pòuddrjà nesoglasji med KSi-bo in ZDA. Pismo govori tudi o razlikah med Kubo in ZSSR pri reševanju karibskega problema. Na sedežu OZN so pričakovali tak rezultat, vendar opazovalci poudarjajo, da je zadnji skupni u. krep ZSSR in ZDA pozitiven po vsebini in po pomenu. Značilno je tudi to, da velja zcdnin beseda tajniku U Tantu, čigar dejav. nost je ob popolni poapori nevezanih držav zelo prispevala k reševanju svetovnega miru in k začetku pogajanj. Stalni kubanski predstavnik v OZN, veleposlanik Carlos, je poslal U Tantu lastno pismo. V njem pravi, da Kuba ni zadovoljna z odgovorom, ki ga vsebuje skupni zaključni dokument Kuz-njecob-Stevenson. V Washingtonu menijo, da se bo po zaključku sovjetsko-ame-riških pogajanj v New Yorku težišče kubanskega vprašanja zdaj znova premaknilo v Organizacijo ameriških držav. V ameriški prestolnici poudarjajo, da bodo na zasedanju Sveta GAD, do katerega bo prišlo v prihodnjih nekaj dneh, obvestili predstavnike latinskoameriških držav o zaključku sovjetsko-ameriških pogajanj o Kubi v OZN. Goularlova zmaga V začetku januarja je bil v Braziliji referendum, na katerem so se voliva z veliko večino izrekli za obnovitev predsedniškega režima, t. j., da predsednik Goulart znova dobi široka pooblastila, ki so mu bila odvzeta med krizo avgusta IStil, ko so na pritisk vojske uvedli parlamentarni režim. Kakor je znano, je tedaj predsednik Quadros, ki je ostal osamljen na politični pozorni«, podal ostavko. Njegov ustavni naslednik Goulart je pred prevzemom oblasti imel ostro borbo s konservativnimi silami, predvsem z veleposestniki, katerim je z večino v kongresu uspelo uvesti parlamentarni sistem. Goulart je prevzel oblast z znatno zmanjšanimi predsedniškimi pooblastili in s predsedniškimi pri. stojnostmi, ki so praktično bile le formalne. Toda Goulart je znova začel borbo, da se v Braziliji povrne predsedniški reZim. To pa predvsem zaradi lega, da bi s tem ustvaril pogoje za uresničenje najnujnejših političnih, socialnih in gospodarskih retorm, katerim se konservativci v parlamentu upirajo. V zvezi s tem je predsednik vlade lam avgusta zahteval v kongresu, naj vrhovno volilno sodišče pooblasti razpis referenduma, na katerem naj bi se volivci izjavili, ali hočejo ukinitev parlamentarnega režima. Pozitiven izid referenduma in Goulartovo zmago sla torej za ključno dejanje rele vrste doga janj v političnem življenju Brazilije v zadnjih sedemnajstih mesecih. Konservativne sile so z izidom referenduma doživele hud udarec. Zato je pričakovati, da bodo veleposestniki nadaljevali akcijo, da zavirajo družbeni razvo) današnje Brazilije Goulart, ki ga podpirajo narod na burioazija tn nekatere druge sile, kakor so sindikati, zveza kmetov, študentovske organizacije in dr., bo vsekakor imel možnost nadaljevati izvajanje programa o reformah. Njegov program določa predvsem reformo družbene m gospodarske strukture v deželi• Pri tem je poglavitna težava, s katero bo imel Goulart opravka, inflacija, ki je gospodarsko P«' ralizirala Brazilijo. Na vidnem mestu sta napovedani agrarna m davčna reforma, ki bosta spodkopali moč veleposestnikov. Vprašanje je, ali bo narodna buržoazi-ja hotela omejiti tuje dobičke, ah bo podpirala razmah industrializacije in ali bo dovolj odločna prt vodenju samostojne zunanje politike. Sedanja vlada bo morala podati ostavko pred kongresom. Imenovan bo nov predsednik vlade, dokler kongres ne odobri izida re. ferenduma. Zatem bodo vodstvo «lode znova zaupali neposredno predsedniku Goulartu, Domnevajo» da bi v skladu s sedanjo prakso lahko to storili v začetku aprila. SZ-Kitajska V ponedeljek se bo začel * vzhodnem Berlinu kongres vzhodnonemške komunistične stranke, za katerega vlada veliko zanimanje. Vztrajno se govori, da bodo na tem zasedanju verjetno padli kaki novi predlogi glede Berlina. Razen tega pa bodo na kongresu verjetno obravnavali ideološki spor med SZ in Kitajsko. Najavljen je že prihod HrUr ščova, Gomulke, Cedenbala i* drugih voditeljev. Kongresu bo prisostvovala tudi jugoslovanska delegacija, ki jo bosta sestavljalo Veljko Vlahovič in Lidija Sent-jure. Hruščov je prišel prejšnji teden nepričakovano v Varšavo, kjet je imel dolga posvetovanja z Go-mulko. , Medtem ‘pa se polemika med Moskvo in Pekingom vedno boli zaostruje. Pri tem se množijo j članki v glasilih drugih komuni- • stičnih strank, ki povečini podpirajo stališče Hruščova. Velik ode j mev je imel članek, ki ga je prej«- ! nji teden objavila moskovska j «Pravda», in ki ga je ponatisnil j tisk vseh vzhodnoevropskih držav. s Članek ima naslov «Okrepimo ( enotnost komunističnega gibanja j v imenu zmage miru in sociali? j ma». List v članku najostreje kri- j tizira pozicije dogmatikov v so- , dobnem mednarodnem komunisti- j nem gibanju in poziva, da je treba odpraviti nesoglasja s kolek- J *-------------------vornib i tivmm proučevanjem vprašanj, z namenom, da bi okrej t pili enotnost komunističnega g1' J banja. List izraza mnenje, da albanski voditelji najodkriteje izraža}0 dogmatska in razbijaška gledišč* v mednarodnem komunističnem, gibanju, ter očita komunistični partiji Kitajske, da je s tribun« XXII. kongresa KP Sovjetske zveze in kongresov komunističnih i" delavskih partij Bolgarije, Madžarske, Italije in Češkoslovaške nastopila proti kritiki albanskih voditeljev ter skušala zvaliti odg°' vornost za nesoglasja na drug« komunistične partije. «Pravda» poudarja, da ima sppfi ki je nastal v delavskem in K o*: munističnem gibanju, pricipielen značaj[ in da se predvsem nanaša, na vprašanja vojne in miru. KO poudarja, da se danes postavlja vprašanje miroljubna koeksistenca ali uničevalna vojna, list izraža mnenje, da morajo komunisti 0 tem vprašanju zavzeti izključn« stališče miroljubne koeksistenc«-Ce albanski voditelji ne smatrala miroljubne koeksistence za spio«' no usmeritev svoie politike, p0" meni, da je njihova splošna umiritev — vojna. Ce le to tako, čem se potem razlikuje tretiranlf. vprašanja zmage komunizma o*1 , kapitalizma od stališč avanturistic-niii imperialističnih krogov, s‘ sprašuje «Pravda» m popolnoma odklanja stališča dogmatikov, nuklearna vojna «ni strašna». je atomska bomba «papirnat zm°l* in da miroljubna koeksistenc0 menda predstavlja odstnpane boja za razknnkuvanje imperi lizma. List zlasti ostro kritizira stališče, ki so ga zavzeli dogmatik v karibski krizi, ter jih obtožuj6’ da so v tem času v bistvu P06 magali imperialističnim provole torjem, da bi zapletli v spor Sc. vjetsko zvezo in ZDA, in da zdol-ko je najhujša kriza mimo, trdijo, da je Sovjetska zveza «kap,‘ tulirala pred imperializmom» '' celo ubrala pot. «drugega Miinch1' na», «Vsakdo, ki objektivno aua' lizira rezultate, prebredene krh1 na Karibskem morju,» piše «Prav' da», «vidi, da v obdolžttvah doji' malikov m zrnca resnice in 0 je njihovo besedičenje v bistri1 usmerjeno v provociranje vojn« List očita dogmatikom, da * prizadevajo napačno usmeriti W munistične partije zgolj na obe roženo pot boia za oblast v v*« primerih in pod vsemi prggji. ' I njihovem je možno za vse čase ]. ; za vse dežele naHi recept soC’° v stične revolucije tn ga vsiliti dt°' gim partijam. Dogmatiki razode' ‘ vajo napihnjenost., ko se jiostuF I Ijajo v vlogo učitelja vseh kom*1’ nističmh partij — «učitelja, ki / ločen od stvarnosti m ki raz*" dogmutskih shem m sposoben H1’ česar poučevati». . «Pravda» zaključuje, da je bij" linija KP SZ začrtana na X*' in XXII. kongresu tn da je urrn«fj jena v združevanje vseh sodri'', stičnih sil, v okrepitev enotna*’ med vsemi brats' iim partijami,', v združevanje vseh sil pr< fiiijjj I perialistične fronte: «Pravda» P , ? udarja, da je ta smer tudi osnO1 j na v stališču KP Sovjetske zr«*. ; glede razvoja odnosov s sod0’ j stično Jugoslavijo, m *ned di’* | gim pravi: «Tisti, ki trdi, da « | v Jugoslaviji «restavrirati kii/ii«*. ližem», da so tam zavzeli ilari-nantne položaje «novi bnržonz" elementi», tisti zavistno govori P*-resnico, noče analizirati dejstev 1 pojavov, ampak jih zamenjuje izmišljotinami prizadevajoč st riniti iz vrst borcev za locirili?«' ljudstvo cele države. Komunist’, na partila Sovjetske zveze odk1 to govori, da so v odnosih z Z* zo komunistov Jugoslavije še * soglasja v vrsti tdeolnš’-ib ud1,-šanj. Toda zbliževanje Jugosld'-le z državo, ki ustvarja komu’L zem, lahko nesporno pripori0' k hitrejšemu odpravljanju n««, plaši? v vrsti ideoloških vpr°š<11'.j Ali ustreza konsolidacija socri‘. stičnih sil interesom komunist’ nega gibanja? Brezpogojno — % Komunistična partija ZSSR I" . tezi vprav k združevanju, ne k razcepljanju socialističnih drž0 in vseh komunističnih partij■» i ^ ^ ~ ^ ^ c, n ~ ~ ^ ^ 0*04»0*0*0*0«0*0«0*0*0*0*<0«<>*0*<>4»0*0«0«0*0»0« Vse se je pričelo z rodovnikom. V prostih urah imam prijetno razvedrilo z raziskovanjem •vojih prednikov. Kaj pa naj tudi počne sedemdesetletna babica drugega; — boste rekli. Ampak iej svoji strasti se moram zahvaliti za najbolj razburljive ure 'J svojem življenju. Pri sestavljanju rodovnika svoje družine sem namreč spoznala Geralda Foxa — in odkrila sled nekega umora. Devet generacij nazaj sem ime-a ie natanko sestavljen rodov-n'k. Očetje, matere, bratje, sestre, •trici. tete in vsi drugi sorodniki *° bil; natanko popisani. Pravkar Sem prispela do mačehe svoje Praprababice — Euphemije Bar-ber. D njej nisem skoraj ničesar ve-e a- Ko se je moj prednik John bderson leta 1797 oženil z uPhemijo, je bila ona vdova in imela 39 let. Skupaj sta pre-1VeIa samo dve leti, nato pa je °“n Anderson umrl. Vdova je Prodala njegovo farmo in se od-,elila neznano kam. Morda boste dejali, da se je *'od za Euphemijo pač izgubila. °da v Ameriki imamo celo vr-*to strokovnih časopisov, v ka-|er'h lahko objavite oglas, da “Oete podatke o tem ali drugem Predniku. Ce kdo najde tega Prednika v svojem rodovniku, r* pošlje sporočilo. Takšen oglas Sem objavila tudi jaz. Nikoli nisem prejela toliko pi-Sein kot tedaj. Nekdo se je ogla-ai* celo po telefonu. To je bil Gerald Fox. . ~~ Zdi se mi, — je dejal, — da Euphemija, za katero se zani-Pr^e, identična s tisto Euphemi-^°> ki se je leta 1791 poročila z ^eorgeom Barberjem v Savanni. ■°*sq moji davni predniki. ~~ Kakšno imenitno obvestilo, S°spod Fox! — sem se mu zahvaljevala. ~~ Nič posebnega! — je odgo-v°Hl skromno. — Svoj rodovnik 5eb> že zaključil. Imam dvanajst Seneracij. Dalje menda ne bom ^el. Veste, cerkvene knjige pred *et®m 1800 so zelo poškodova-»•e:.. 'tt;ij)a, da! — sem zajecljala, sem zmedena. Dvanajst ge-®6raeij! Jaz pa sem bila ponosna ®a svojih devet... " Morda bi se lahko kdaj se-— je predlagal. — Rad bi Vi(rel material o Euphemiji. Povabila sem ga, naj me ob-naslednjega dne popoldne. Priznati moram, da sem se ve-*elila obiska. Odkar je pred debrai leti umrl moj mož, živim °Satbljeno. Prinesel je s seboj svoj rodov-** bii je imenitno urejen in ezan v usnje. Pokazal mi je po-j8tke o Euphemiji. Baker. Rodi-,* Se je leta 1765 v Salernu, leta pa se je poročila z Geor-Barberjem. George je bil °vit trgovec in je dve leti po °roki umrl. Po moževi smrti se j* Preselila v Virginijo, kjer se Poročila z mojim prednikom tf°hn( da sem vsa druga pisma, jih prejela na svoj oglas, ^ Pila neodprta v predal. Sefti S6m itnela nek°č prosto uro, skui)Ilr^e*a ta pisma odpirati. Od Pan Pisem se jih je šest nJSal° n» Euphemijo. Tista sem JPrei odprla. Euphemija poročila s Thomasom Nortonom, tedanjim županom v Dovillu. Norton je umrl leta 1809 za neko želodčno boleznijo. Četrto pismo: Euphemija se je poročila leta 1811 z Riderjem Jonasom, mlinarjem iz New Hamp-shira. Se istega leta je Jonas umrl za neko želodčno boleznijo. Vdova je prodala imetje in se odselila. Peto pismo: leta 1813 se je poročila v Južni Indiani s farmarjem Edwardom Hopkinsom. Leta 1816 je Hopkins zbolel za neko želodčno boleznijo in umrl. Vdova je prodala farmo in se odselila. Sesto pismo; leta 1819 se je poročila v Kansas Cityju s trgovcem Henryjem Tacherjem. Tacher je umrl 1. 1812 za neko želodčno boleznijo. Vdova je prodala imetje m se odselila. Dejstva so bila jasna kot dan: Euphemija Barber je zastrupila vse svoje može, vseh osem. Vse njene žrtve so bili bogati vdovci, ki so živeli osamljeni in jih je premagala njena očarljivost. Gerald... Ko sem se spomnila nanj, sem nenadoma začutila slabost. Moj sum je naraščal. Sklenila sem, da bom vso zadevo temeljito raziskala. Gerald mi je rekel, da je bil ugleden poslovni človek v Oldbennyju. To sem vsaj lahko preverila. Obrnila sem se na nekega svojega starega prijatelja, ki je živel v tem mestu, vendar se ni mogel spomniti tega imena. V vseh. imenikih imena Gerald Fox ni našel. To se pravi, da je Gerald goljuf in morilec. Njegova taktika je bila jasna: svoje žrtve je iskal po oglasih našega strokovnega časopisa. Med lovci na prednike je mnogo vdov. Kaj naj storjtn? Ali lahko v sedemdesetem letu stopim pred svoje otroke in jim priznam, da seni v svojem sedemdesetem letu postala žrtev goljuf? in morilca vdov? Ali lahko pokličem policijo? Bila sem prepričana o Geraldovi krivdi, toda to ne zacjostuje, Dokazov nisen^i imela nobenih. : ih:., tako sva se poročila. ' Poročila? Seveda. Žajcaj ne? Zato, ker me Gerald hoče ubiti? Seveda me hoče. Ampak mene ni tako lahko spraviti s sveta. Predvsem mora moja smrt. imeti videz naTavne smrti ali vsaj nezgode. Razen tega pa imam prednost. Vem, kaj mi pripravlja, on pa ne ve, da jaz to vem. Kaj pa lahko izgubim? V sedemdesetem letu lahko človek vsak dan umre — tako ali drugače; Preden sem spoznala Geralda, je bil dan enak dnevu: enoličen, prazen, dolgočasen. Zdaj je moje življenje drugačno. Spremenilo se je v vznemirljivo igro mačke z mišjo. Razen tega imam zelo pozornega in nežnega soproga. Gerald mora biti pozoren in nežen. Ne more si dovoliti, da bi se prepiral z menoj — kajti jaz se lahko ločim. Razen tega bi sosedje pričeli govoriti, da me mož trpinči, to bi pa bilo zanj zelo nevarno — če bi jaz kdaj umrla. Seveda ne morem dovoliti, da bi mi on pripravljal zajtrk. Bilo bi čisto preprosto, če bi mi lahko vsul nekaj jkapljic v kavo... Ne, jasno sem mu povedala, da sem gospodinja stare šole in da je kuhinja moje kraljestvo. Tudi na izlete ne hodim z njim. Prav tako se skoraj nikoli ne povzpnem v ptvo nadstropje najine vile — človek lahko pade skozi okno, če ni dovolj previ- den. Geraldu sem rekla, da je za takšno babico, kot sem jaz, vzpenjanje po stopnicah prenaporno. Ni mu preostajalo nič drugega, kot da se mi je sladko nasmehnil. Medtem sem si zadala novo nalogo, o kateri Gerald seveda nič ne ve. Naskrivaj poizvedujem, s kom je bil Gerald oženjen. Doslej sem odkrila pet žena. Vse so bile vdove in vse so po enem ali idveh letih zakona z Geraldom naglo umrle. Svoja odkritja sem spravila na varno mesto. Izročila sem jih svojemu odvetniku. Ce se mi bo kaj pripetilo, bo odprl zapečateno pismo. Kakšno, presenečenje bo to za odvetnika! In šele za Geralda! Iwiii i j mm 41 Razen bežno se ob letošnjem Jadranskem koledarju nismo u-stavili,' Sedaj ta koledar že ni več tako nov, vendar pa rie bi bilo prav, da ne bi ob njem ip o njem kaj spregovorili. Med redkimi knjigami, ki pri nas izidejo, je Jadranski koledar navadno najbolj tehtna knjiga, vsekakor knjiga, v katero je vloženega največ dela. Temu delu pa je treba priznati, da je opravljeno resno in s čutom odgovornosti. Tako predstavlja koledar vsako leto pomembeh zbornik, katerega važnost in u-porabnost ne preneha s koncem leta. Ker je z večino člankov Zasidran na našem področju, bo vedno ohranil tudi svojo dokumentarno vrednost in kdor bo hotel proučevati katerokoli vprašanja naših krajev in naše manjšine, se bo moral vedno vračati tudi k Jadranskemu koledarju. Prav ob vsakoletnem koledarju pa se tudi poraja vprašanje, ali so moči, uporabljene za koledar, tudi dovolj izčrpane. Mar ne bi bilo mogoče marsikaterega ^sodelavcu pridobiti tudi med letom?.' Najbrž bi bilo teh — in še drugih — sodelavcev kar dovolj, da bi lahko izhajala tudi med letom primerna revija. O tem vprašanju bi bilo treba razmisliti z voljo in pripravljenostjo na dejanje. Neizmernih količin moči pri nas nimamo, toda puščati vnemar še tisto, kar je, pa gotovo ni smotrno. Seveda ne more biti bodrilno gledati na to vprašanje zgolj z ekonomske plati, ki se pokaže vedno močno zaviralna. Uredniku Jadranskega koledarja Jožetu Korenu je uspelo tudi to pot zbrati kakih štirideset sodelavcev (kar gotovo ni majhna stvar), ki so s svojimi prispevki posegli v različna področja. Predaleč bi nas vedlo, če bi se hoteli ustavljati ob vsakem prispevku posebej. Jasno je, da je hotel koledar zajeti nekater# vprašanja sedanjosti, katerih važnost pa se ne izčrpa v sedanjem trenutku, temveč so osnova za prihodnost. Pri tem mislimo zlasti na uvodni članek Borisa Raceta. Vrsta člankov je posvečenih domači in svetovni politiki, gospodarstvu in sindikalnim vprašanjem, pri čemer so avtorji svoje naloge obdelovali nekateri retrospektivno drugi pa z nakazovanjem razvoja. Več sestavkov je posvečenih dokumentaciji dogajanja pri nas v preteklem letu. Poleg strokovnih sestavkov, ki pa vedno o-hranijo primerno poljudnost, je v knjigi tudi več prispevkov, ki s svojo privlačno zanimivostjo poučujejo. Kar precejšnje je tudi število imen avtorjev literarnih prispevkov in prepričani smo, da se bo njih število mogoče že prihodnje leto še povečalo. O-prema koledarja — naslovna stran, lepe vinjete, številne fotografije in druge reprodukcije — dela knjigo še bolj privlačno. Jadranski koledar, ki gre s knjigami Prešernove družbe vsako leto v velikem številu izvodov med naše ljudi, je vreden lepega sprejema in vztrajnega branja. IIIIMIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIHMIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllmillliiiiiiiiiitlllllllllllilllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillimillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IZ ODGOVOROV NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA Nekaj vesti o letošnjem delu na prosvetnem področju . o Se kar precej dejavnosti in optimizma v Barkovljah, manj pa v Križu in Bazovici Obrnili smo se na nekatera prosvetna društva, da bi kaj zvedeli o njihovem letošnjem dosedanjem delu kakor tudi o delu, ki ga nameravajo opraviti v bližnji prihodnosti. Zanimalo nas je in želeli smo odgovora tudi o tem, kakšna je sploh volja in pripravljenost prebivalstva na področju društva za prosvetno delo. Radi bi tudi vedeli kaj o mladini v tej zvezi. Računajoč z vsakovrstnimi težavami pri prosvetnem delu, smo se zanimali, kako jè s pomočjo prosvetnim društvom ,pri njihovem delu. -Vprašali'smo tudi po prostorih in ..pa- .po. .••‘r vsaj kolikor toliko uresničljivih — željah društev v tem pogledu. Dobili smo .nekaj odgovorov: iz Barkovelj, Križa in Bazovice. Barko vije Barkovljanom je treba priznati, da je pri njih še kar nekaj živahnosti. Sicer so skromni in pravijo, da letos še niso mnogo napravili. Vendar so imeli več predavanj; najbolj zanimivi sta bili predavanji Marid Magajne in prof. Borisa Pahorja. Mario Magajna je po svojem letošnjem potovanju na svetovni mladinski festival na Finskem, napravil, predavanje ob uporabi svojih številnih posnetkov. Se bolj zanimivo za nas, zamejske Slovence — pravijo Barkovljani — pa je bilo predavanje o Josipu Godini-Vrdelskem (ki ga je Boris Pahor ponovil tudi v Gregorčičevi dvorani, op. ur.). Ko je gostoval pri nas Koroški akademski oktet, se je ustavil tudi v Barkovljah ter občinstvu nudil urico užitka ob lepem petju. Barkovljani skušajo okoli svojega društva zbrati domačine tudi s prirejanjem športnih nastopov in skupnih izletov. En izlet so že imeli in tudi športnih srečanj je že bilo nekaj.. Folklorna skupina deluje in kaže, da bo od njenega delovanja v kratkem kaj videti. Ker se Je posrečilo ustvariti v prosvetnem društvu neko središče, kamor ljudje radi prihajajo, je treba še naprej skrbeti, da se bodo prireditve vrstile z ne prevelikimi presledki. Izkazalo se je, da ljudje prihajajo na predavanja, ni pa prav lahko vedno dobiti človeka, ki bi rad prišel predavat in ki bi njegovo predavanje tudi bilo zanimivo. Toda Barkovljani so pre^ pričani, da jim bo tudi to uspelo. Sicer pa občinstvo tudi vedno rado sprejme goste, ki pridejo pet, in tako je v načrtu, da ko društvo povabilo'v goste pevski zbor s Prosekà-Kontpyela, Seveda se pri tem porodT Vprašanje: mar se ne bi lahko v ^afkovljah obnovil pevski Zbor? In ne bi bilo mogoče ustvariti majhno dramsko skupino? Pravijo, da je mladina -voljna a premalo izkušena; V .Barkovljah imajo lepe društvene prostore, ki pa za. večje-prireditve niso: Mehijo' pa, da bi lahko imeli v svojih prostorih filmske predstave in si zato; želijo’, da bi si SPZ nabaVilh kinoprojektor, s 'katerim bi s;e'primernimi filmi predy ajdi i v prosvetnih "društvih -na Tržaškem, Goriškem in Slovenski Benečiji. Na velikem vrtu, ki je Barkovljanom na razpolagb, bi pa lahko poleti napravili tudi kako prireditev na prostem; mogoče bi lahko nastopilo tudi gledališče. Križ ■ Poročila iz Križa sp manj tfik-iveseljjva. V vasi je' bila. dokaj bogata prosvetna tradicija, toda vsi poskusi, da bi se ta tradicija nadaljevala, so se i y zadnjem obdobju ponesrečili. Vse pobude so se- zataknile, kolikor niso bile že v samem začetku slamnat plamen. Po mnenju Križanov je vzrok za to v absolutnem pomanjkanju agilnih, mladih in požrtvovalnih moči. Vse se je porazgubilo. yčasih je bilo tistih dvajset do trideset delovnih članov, ki so, vsak na svojem področju, potiskali naprej razne odseke. Odmrla je drama, hirati in ugašati je začel pevski zbor, razpršil se je orkester in končno je tudi izginilo veselje do društvenih prirmUtev, pa čeprav bi bile te v manjšem obsegu in nezahtevne. Se plesi več ne privabljajo... Sicer kakih petnajst do dvajset članov redno obiskujejo knjž-nico in še toliko jih je, ki pridejo le priložnostno po kako knjigo. Kadar pride gledališče, so na predstavi skoraj vedno isti stalni obiskovalci, medtem ko je mladina skoraj odsotna. Pevci so se po odhodu pevovodje pri- družili zboru, ki ga vodi Franček Žerjal. Vsekakor bi lahko bilo več delovanja, če upoštevamo, da društvo razpolaga z ustreznimi prostori. Mladino še kolikor toliko privgbi šport — namizni tanin, streljanje, odbojka. Škoda pa je, da ni mogoče zbrati študirajoče mladine; razcepljena je po raznih ideologijah in posledica tega je, da je delo onemogočeno. Bazovica V Bazovici se delo omejuje na pevski i zbor. Nameravali so nastopiti na .Venturinijev! proslavi, ; a prav tedaj je več pevcev obo- lelo in tako so morali sodelovanje odpovedati. Zimski mraz pa onemogoča tudi pevske vaje. S slovenskim prosvetnim društvom «Bazovica» na Reki si Ba-zovci dopisujejo za organizacijo večje prireditve v Lipici, Zelja Rečanov je namreč, da bi prišli na Reko, in Bazovci so se rade volje odzvali na sodelovanje. Prav bi pa bilo, če bi na prireditvi v Lipici nastopilo še kako prosvetno društvo. Žalostni pa so Bazovci, ker nimajo na razpolago niti najmanjšega prostora, kjer bi se sestajali, imeli seje in sestanke. Lasten društveni prostor bi tudi moralno vplival na pevce in vse domačine. V tem pogledu prosijo pomoči: sami — pravijo — si ne znajo in ne morejo pomagati. NADA GABOROVIČ Kali prihodnosti da čim k*0') uie je dušilo v grlu. Na dalje sem jih brala, ko* b°'i *°UCU e ’hizo . m sedela omamljena za Beisi v g*av' m) 3e šumelo. p* Va v pismih so bila jasna. Do SV° p*sm°) leta 1800, dve leti Uy , r*’i Johna Andersona, se je gy z ern'ja poročila v Harrisbur-tiyj ^udrewom Catbettom, boga-je lv)uskim trgovcem. Andrew 00 leta 1801 za neko želodč-Bje °^eznijo. Vdova je prodala j^°v° imetje in se odselila. Poro-?0 pismo: leta se je Sa C1 a v Louisvillu z vdovcem farmUelom Nicholsonom, bogatim Nicholson je leta 1807 Vd ie 2a. ueko želodčno boleznijo. .Va ie prodala njegovo imet- *retj se odselila. e Pismo: leta 1808 se je Nado Gaborovič smo kot pisateljico spoznali po njenem prvem ’rómanu «Jesen brez poletja», ki je izšel pred dobrim le-topi.V V tem, nekoliko sentimentalnem romanu,’ je pisateljica posegla v čas vojne in v njenem okviru prikazala ljubezensko zgodbo slovenske študentke, izgnanke in domačina iz Srbije. Zdaj je izšel nov roman iste pisateljice z naslovom «Kali prihodnosti». V opremi Ota Polaka je roman izdala založba Obzorja, ki je založila že prvi roman Gaborovičeve in pokazala s tem še eno pozornost do mladega pisateljskega rodu. V romanu «Kali prihodnosti» je pisateljica posegla v povojni čas in prikazala ljubezensko doživetje slovenske študentke in grškega poročnika, ki sta se neposredno po vojni srečala na mladinski progi v Bosni. Mlada človeka sta se srečala nepričakovano, v množici mladih ljudi. Zaradi dekletovega občutka, ki je posledica sadističnega mučenja med vojno in zaradi fantove brezidejnosti, posledice preteklosti, njuna ljubezen ni zaživela na mah, temveč je trajalo nekaj časa, da sta mlada človeka razbila pregrado nezaupanja, se zbližala in zaživela v vroči ljubezni. Tej je postala naklonjena celo .......................................imnillim.......................mu......... «Dajmo živeti tudi drugim» (Zbirka črtic in novel Ferda Godine) Sproščenih knjig sl vedno želimo, pa čeprav gledamo v njih podobo svojega obraza, ki ni vedno najlepša. In če najnovejša knjiga Ferda Godine (zbirka črtic in novel «Dajmo živeti tudi drugim», ki je te dni izšla pri Državni založbi Slovenije) ni humoristična niti ne izrazito satirična, je vsaj sproščena knjiga. Vsekakor pa knjiga, po kateri se nam, ko jo odložimo, razprostre po obrazu smehljaj, včasih sicer tudi malce trpek, vendar pa še vedno smehljaj. Zato bo ta knjiga Ferda Godine, ki se predstavlja slovenskim bralcem z docela novo zvrstjo svoje proze, naletela gotovo na več kot topel sprejem. Ferdo Godina je po knjižni izdaji svojega filmskega scenarija «Družinski tednik» v kratkem razdobju izdal novo knjigo, kar je vsekakor spodbudno. In čeprav je nova knjiga zbirka novel in črtic, ki niso zajete iz običajnega Godinovega prekmurskega sveta, je vendar Godina z njimi u- spel. Morda zato, ker je v njih včasih skoraj osebno prizadet, predvsem pa zato, ker je močno aktualen. Prav aktualnost pa je najbolj značilna komponenta teh Godinovih novel in črtic. Drug moment, ki je značilen za to knjigo, je družbena kritičnost. Godina sicer ni humorist, niti ni pravi satirik, vendar je znal v teh svojih zgodbah družbeno kritiko ustrezno izoblikovati. Najboljši je tam, kjer z rahlo osebno prizadetostjo in z rahlim posmehom resnobno izpoveduje svoja spoznanja o današnjem svetu, naši družbi in njenih slabostih. Pisatelj pri tem ne ostaja na površju temveč sega globlje, tako da dobiva njegova ironija včasih tragičen posmeh in zgodbe bralca tudi pretresejo, čeprav se konec koncev ob njih le nasmehne. Morda vsaj zato, ker nekdó piše o napakah in slabostih o katerih sicer vemo, pa prevečkrat o njih molčimo. Seveda pa so tudi take, pri katerih o-stane bralec s sproščenim nasme- hom neprizadet, češ saj ne g“re za kake posebno velike napake in slabosti. Godinove zgodbe iz-zvene včasih morda celo preveč aktualno, kar za literarna dela včasih ni najboljše, ker so skoraj blizu agitke. To velja na primer za zgodbo o odstavljenem direktorju. Zato pa so druge zgodbe, čeprav tudi aktualne, več kot primeren odsev današnjega časa in po svoji žgoči bodičavosti presegajo vse, kar Je bilo podobnega zapisanega v zadnjih letih. Pri vsem tem pa je vendar omeniti, da pisatelj v njih ne zdrsne z literarnih tal, čeprav bi utegnila biti ta nevarnost kaj blizu. Zato imajo te Godinove zgodbe — vsaj večinoma — ne samo svojo aktualno, idejno moralno vrednost, pogojeno v duhu današnjega časa, temveč vendarle tudi svojo estetsko vrednoto. Godina je v tej knjigi dvanajstih črtic in novel bodeč na vse strani in posega v različna področja naše družbene stvarnosti. V eni posega v literaturo, v drugi govori o gledališču, v tretji spet o podjetjih in direktorjih. Včasih posega nazaj v spomine na svojo mladost, v partizansko tematiko in preskoči nato spet na kritiko razmer po naših podjetjih in pisarnah. Motivno je torej zbirka razgibana, čeprav je vsebinsko ubrana na enoten ton in je problemsko zaokrožena. Godinovo pripovedovanje je živo, plastično, polno dialogov, pobliskov duha, satire in rahlega humorja, včasih tudi z moralnim jedrom, vseskozi pa tako, da s stvarno in duhovito kritiko posega v jedro nekaterih aktualnih problemov naše družbene stvarnosti. Čeprav je zaradi aktualnosti nevarnost, da take in podobne knjige kmalu izgube svojo vrednost, se za Godinovo knjigo ni bati. Zaradi svojih vrednot bo kot odmev razmer svojega časa ohranila svojo vrednost. Danes pa bo slovenskim bralcem vsekakor prikupno branje. Sl. Ru. njuna okolica, ki sprva ni preveč prijazno gledala na njuno doživetje, Toda ko je grškemu poročniku njegov polkovnik, ki je bil sprva tudi nasproten tej zvezi, predlagal, da bi ostal v Jugoslaviji, nastane v romanu prelom. Poročnik se odloči, da se vrne v domovino svojega očeta, kjer je še vedno potreben v boju za napredne ideje. Tako se mlada človeka razideta, potem ko je ljubezen oba prerodila, notranje očistila in poplemenitila. Taka je kratka vsebina tega romana, v okviru katerega je pisateljica prikazala ne samo ljubezensko doživetje dveh mladih ljudi, obremenjenih s posledicami vojne, temveč dala tudi pristno podobo življenja na eni izmed prvih mladinskih akcij, na mladinski progi Brčko-Banoviči. In nobenega dvoma ni, da je ta prikaz pisateljici uspel in da predstavlja njen roman doslej najboljši in umetniško najbolj dozorel tekst iz življenja v mladinskih delovnih brigadah. V ostalem pa se pri tem romanu ponavljajo iste slabosti, kot so bile ugotovljene pri prvem tekstu Gaborovičeve. Pisateljica se v opisih večkrat ponavlja, tako da vzbuja branje vtis neke neizčiščenosti. Večkrat pa tudi ohlapnosti teksta, ker pisateljica zajema snov bolj široko kakor bi ji bilo treba. Strožja disciplina pri kompoziciji in krajšanje bi pripomoglo k str-njenju romana in s tem tudi k učinkovitosti teksta, ker kaže, da je za snov, ki jo obravnava, knjiga preobsežna in da je pisateljici zmanjkalo izrazne moči. Ni pa seveda nobenega dvoma, da se je pisateljica lotila zanimive snovi in docela originalno obdelala problem in da je kljub prej navedenim slabostim napisala roman, ki ga vendarle odlikuje^ vrsta odličnih prizorov in iz katerega diha pravo vzdušje življenja na mladinski delovni akciji, predvsem pa ljubezensko doživetje dveh, v vojni psihično prizadetih mladih bitij. Prav tako je pisateljici poleg glavnih dveh u-spel prikaz drugih oseb, tako da roman «Kali prihodnosti» kaže vsestranski napredek mlade pisateljice. Ko bo pisateljica svoje pisanje kompozicijsko utrdila, ni nobenega dvoma, da bo z močnim pripovednim talentom napisala še kvalitetna dela. Roman «Kali prihodnosti», zlasti pa nekatera poglavja iz njega, z vsemi efektnimi in pristno doživetimi ter prikazanmi prizori, so porok za to. Takrat bo pisateljica s svojimi deli tudi pri širšem krogu bralcev lahko dosegla pomembnejši uspeh, Z resnih in bolj veselih nastopov v naši okolici To SO Kontoveici. Naštudirali so (v režiji Staneta Raztresena) «Prisego opolnoči» Marice Romanove. Po lepem uspehu doma bodo danes nastopili na Opčinah Pokojni učitelj Julijan Colautti je pripravil mladinski orke- ster v Trebčah. Upajmo, da bo deloval naprej V Roljuncu ima Drago Žerjal glasbeno skupino z godbeniki, ženskim seksi ctoni in moškim tercetom (na oboli spodnjih slikah). V kratkem bodo obiskali razne dvorane v okolici. Ždimo jim veliko uspeha, puslušalcem pa zabave in užitka Prosvetna društva in razne skupine naj poskrbe, da bomo lahko objavljali čim več takih slik BORNEO - ČUDOVITI OTOK NA EKVATORJU VOZILO ZA MESTO ELEKTRONSKI VŽIG a bila «Urbania» za vožnjo po mestu s Videmčani «o dokaj podjetni. \ Utjio se lotijo posla, kjerkoli se “ pokažeta potreba in možnost zaslužka. Današnja avtomobilistična gostota je že dosegla tako stopnjo, da je vož.nja po mestu skorajda nemogoča. Eno izmed rešitev tega problema predstavlja mestno vozilo. O takem avtomobilu, ki bi ustregel le prometu po mestnih ulicah, smo že govorili, ko smo poročali o enakem problemu francoske prestolnice. Zdaj se k temu povrnemo. Priložnost za to nam nudijo prav Videmčani, ki so izdelali prototipe podobnega mestnega vozila, katerega proizvodnja bo stekla že v pomladi prihodnjega leta. Tovarna Pakart, ki že nekaj let izdeluje izključno šasije gokartov, mini-bikesov m vodnih kartov, bo v kratkem skušala prodreti na italijansko tržišče z malim osebnim vozilom, izrecno zgrajenim za mestni promet, Ce upoštevamo prometne tež-koče večine velikih italijanskih mest, ima pobuda celo vrsto a-dutov za popolni uspeh. Ista ideja dobiva vedno več pristašev tudi v drugih državah; baje tudi nekatere ameriške avtomobilske tovarne reflektirajo na proizvodnjo tako imenovanih «town-cars». Videmska «Urbania», to naj bi bilo ime vozila, se odlikuje po celi vrsti originalnih rešitev. Kljub svojim majhnim meram (dolžina 177 cm, širina 127 cm, višina pa 180), bosta sedeža razmeroma primerna in voznik bo imel dovolj prostora za udobno krmarjenje. Šasija bo jeklena, vzmetenje bo tvoril sistem torzijskih drogov, Štiritaktni motor bo zmogel 5 KM, vozilo bo tehtalo 150 kilogramov. Nastavljena sklopka bo avtomatična. Dostop v vozilo bosta olajšala gibljiva sedeža, streho bomo po potrebi ' la, ko delno odprli. Čeljustne zavore bodo delovale na vseh kolesih, Kromirana cev bo nadomeščala odbijače, podobne Renault RL-4, le da bodo delno branili karoserijo tudi stransko ter bodo pritrjeni na šasijo z gumijastimi elementi. Dvobarvna karoserija bo zgrajena iz fi-berglassa. Premer volana, iz lesa in aluminija bo znašal 36 cm. Glavna novost pa predstavljajo brez dvoma vrata. Nastavljene so na tračnicah, premikajo se longitudinalno, tako jih moremo odpreti, ne da bi ovirali promet ali da nam bi druga vozila bila v napoto. Videmski avtomobil ima torej vse pogoje, da si pridobi velik krog odjemalcev, le nekaj nas skrbi: «Koliko bo stal?»- Dirkalna vozila, katerih motorji zmorejo IO, 11 ali celo 12 tisoč obratov na minuto, zahtevajo najpopolnejši vžigalni sistem. Tradicionalni sistemi pa ne zmorejo tako velikega števila isker. Magnet ne presega 500 na sekundo, prekinjevalec pa se o-meji na 400 in napetost toka v sekundarni tuljavi pade pod 15 tisoč voltov. Sodobna vozila pa zahtevajo celih 44.000 tisoč isker na minuto, kar pomeni 733 na sekundo. Elektronski vžig sistema Lucas je kolavdiran za 1000 isker na sekundo z napetostjo približno 22.000 voltov. Običajni sistem bi zahteval dva prekinje-valca, zmožna vsak 366 isker, vendar napetost ne bi presegala 16.000 voltov. Tehniki se rešijo iz zagate s tem, da nastavljajo več dodelil-cev, vendar to ima tudi veliko senčnih strani, držati se morajo zahtevnih tolerančnih meja, hiperbolično raste in okvare so na dnevnem redu. Elektronski sistem 6e naslanja na prednosti polprevodnih materialov, ki v kratkem času (v petdesettisnčin-ki sekunde) menjajo pod vplivom električnega polja svojo karakteristiko in iz prevodnikov postanejo izolatorji. Elektronski del sistema sestoji iz kocke, brez gibljivih delcev, ki ima še povrh prednost, da je kondenzator odveč. Med zadnjo vojno: 500 rupij za slavo Amerlkanca sovražnikovo loba- Lakomnost po bogastvu je gnala osvajalce - Burna zgodovina - Notranjost ni še raziskana - Ogromna džungla, redke rastline in neznane živali Evropa je zvedela za otok Borneo takrat, ko ga je na svojem jadranju okoli sveta, «odkril» Portugalec Antonio Pigafeta. To je bilo leta 1521. V tisti dobi so Spanci, Portugalci, Benečani, Angleži in morda še kateri, naravnost tekmovali med seboj, kateri bo prvi «odkril» nove dežele onstran oceana, o katerih je šel glas, da so silno bogate, da je tam zlata kar na kupe in da ga je treba samo naložiti na ladje in odpeljati. Tovarna Gorki je pred kratkim postavila na trg svoje vozilo zadnjega modela «Volga», Avtomobil, ki nosi ime «Universal» je v resnici station-vagon s petimi vrati, v njem je prostora za štiri potnike in 175 kg prtljage ali za dve osebi in 400 kilogramov tovora, Delavnice Gorki izdelujejo razne verzija modela Volga, ker ta vozila gredo tudi na tuja tržišča od Skandinavije do Afrike in Azije. NOVOTARIJE IN PRIVLAČNOSTI Vincenzo Lancia je prvi opremil leta 1922 svoja vozila s prosto nihajočimi vzmetmi. Hidro* pnevmatsko vpetje «DS 19» se je večini zdelo le publicitama poteza. Zdaj, ko je preteklo sedem let, sta se tega sistema oprijeli Mercedes in BMC. Nihče ni zaupal pogonu na sprednjih kolesih, Andre Citroen se je bojeval s svojimi posmehovalci kot Don Kihot z mlini, danes je ta pogonski sistem zadnja privlačnost. Oprijele so se ga vse tovarne, celo Lancia in Renault, ki je bila njen najresnejši in vztrajnejši nasprotnik, £pgon n* sprednjih kolesih zavzema in bo zavzel vedno širši krog. Tako se zgodi z raznimi novotarijami. Premislimo le na diskaste zavore. Pojavile so se leta 1953 na znani štiriindvajseturni dirki v Le Mans, danes se z njimi ponašajo celo popularna vozila «R 8». Zdaj smo na poti popolne avtomatizacije pogonskega sistema, menjalnika in sklopke, pred nami je uvedba fotocelic za u-pravljanje svetlobnih znakov. V bodoče bomo vozili mnogo bolj varno, ker so proizvajalci in cestni graditelji končno le uvideli, da je tako nemogoče nadaljevati in so posvetili mnogo skrbi za rešitev problemov s tem v zvezi. Cena vozila koleba danes okrpg 1000 lir na kg. Ce na eni strani zaradi stopnjevanja konkurence in Izboljšanja produktivne tehnike teži k znižanju, so na drugi strani davčne obremenitve, ki ovirajo to težnjo z vedno novimi FISKALNE KONJSKE SILE GoitovP ste že listali brošure z opisi raznih avtomobilov in Citali tam označene karakteristike. Tisti, ki se na avtomobile manj spoznate ste verjetno menili, da gre za napako, ko je bila storilnost motorja najprej označena le s konjskimi močmi nato je pa drugo število govorilo o fiskalni konjski moči Letno takso na vozilo se v Italiji določa na osnovi tako-zvane «fiskalne storilnosti». Na podlagi obstoječih zakonov se fiskalno storilnost izvačuna po stari in povsem anahronistični formuli; KM = 0.06782 x V 0,6541 x n kjer je V delovna prostornina valja ter n njihovo število. Kot vidimo ta sistem ne odgovarja realni zmogljivosti sedanjih vozil, tako n. pr. Giulietta SZ, ki zmore nad 220 km na uro plača manjšo takso nego mnoga druga vozila, ki še z daleka ne prekašajo 130 km/h Ko je Antonio Pigafeta ugledal kopno zemljo, o kateri ni do tedaj nihče nič vedel, je usmeril svojo jadrnico vzdolž obale. Kmalu so mornarji ra-gledali veliko in sijajno mesto. Vse je pričalo o velikanskem bogastvu. In res! Ko so se izkrcali, so najprej izvedeli, da se to mesto imenuje Bru-nei. Kraljeva palača se je vsa lesketala v samem zlatu m tudi v njej je bilo vsepovsod mnogo dragocenosti, zlatih o-kraskov, srebrnih podstavkov in dragih kamnov. 25.000 družin, ki so prebivale v tem mestu, je živelo v velikem blagostanju. Mesto Brunei obstaja še dandanes, le da je komaj senca nekdanjega, čeprav je prestolnica sultanata Brunei, in je britanski protektorat. Razume se, da se zgodovina Bornea ni zače a šele takrat, ko je položil nanj svojo nogo Portugalec Pigafeta. Takrat se je pravzaprav končala. In vendar niso bili Portugalci, pozneje tudi Holandci in Angleži, prvi, ki jih je zaskomi-nalo po tem lepem in bogatem otoku. Ze njegov položaj sam je tak, da so obenj zadevali celo tisti, ki najprej niti niso imeli namena prisvajati si ga in izkoriščati njegovo bogastvo. Severno od Bornea se razprostira orjaška Kitajska, ki je pravcata zaloga ljudstva, pripravljenega za izselitev kamorkoli. In kaj bi se čudili, ko izvemo, da so se na Borneu naselili prvi Kitajci že leta 618 naše dobe, in sicer na severnovz-hodnem delu otoka, kjer je današnja pokrajina Saravak. Vendar pa ni kitajska kultura kaj bolj vplivala na razvoj in razmere na Borneu. Najbolj se občuti indijski vpliv, ki je prihajal preko Malaje, Sumatre in Jave, in sicer dve sto let preden so prišli na otok prvi Kitajci. Ve se, da je ta indijski vpliv trajal domala 600 let, nekako do leta 1.000. Raziskovalci so namreč nedavno odkrili na vzhodnem koncu otoka v neki veliki podzemeljski jami pravo skladišče kamnitih kipov v naravni velikosti. Po tem, kakor so bili ti kipi zloženi v jami, je bilo na prvi pogled jasno, da jih je tja nekdo skril, ko je moral v veliki naglici pobegniti. A ponje se ni nikdar več vrnil. Učenjaki domnevajo, da je bilo tisto skrivališče iz zadnjih bojev indo-javanskega kraljestva Madžapahita, ki mu je bil prav Borneo zadnje pribežališče pred islamom, ki je prodiral iz Malaje. BORNEO JE RAZISKAN KAJ MALO Borneo ima torej svojo zgodovino, in še prav burno. 'Toda, kljub številnim osvajalcem in zavojevalcem, ki so gospodarili na otoku in ga izkoriščali, se pravzaprav o njem zelo malo ve. To sicer ne velja za o- balo, ker je tjakaj lahko priti. Toda v notranjost dežele, v osrčje otoka je le redko kdo zašel. Morda je že oblika otoka taka, da tako potovanje otežko-ča. Vsekakor! Predvsem je treba vedeli, da Borneo nima podolgovate oblike, temveč je skoro prav toliko dolg kot je širok. 1.100 km; 1.400 km. To so ogromne razdalje. In brez cest in železnic. Morda poreče kdo, da razdalja pravega raziskovalca ne bi smela ovirati. Res! A pri Borneu je vsekakor drugače. Borneo leži prav na ekvatorju, ki teče natanko čez njegovo sredino. Je torej pravo tropsko področje. Poleg tega pa je tu tudi najbolj deževno področje na svetu. 5 do 6 metrov padavin letno! Zato je tudi džungla na Borneu, poleg one v Braziliji, najgostejša in zaradi tega najmanj prehodna. In džungla se razteza po vsem otoku, od ene obale do druge. Celo najvišje gore so poraščene z njo. V takih okoliščinah je drugod edino mogoče potovanje po rekah, ki jih je po navadi v džunglah na pretek. Tudi bor-nejska džungla je kar prepre-žena z njimi. A kdor bi se odloči! za potovanje po njih, bi ne prišel daleč. Ne samo, da so bornejske reke polne nevarnih brzic in slapov. Po taki reki čoln ne pride daleč. Vrhu tega pa je na Borneu skoro vedno dež. Ne dež. Naliv! Nastane ta-korekoč iz jasnega. In v hipu postanejo reke pravcati hudourniki in gorje kanuju, ki ga tako neurje zaloti. Raztrešči se ob skale kot igračka. In take so vse reke in rečice na Borneu. Brez izjeme. A kljub vsem tem oviram in nevarnostim se je nekaterim redkim posameznikom vendarle posrečilo premagati nevarne brzice irj priti nekoliko dalj v notranjost tega otoka. Prvi je menda bil Francoz Charles MU1-ler, Napoleonov sodobnik. Vendar pa se nič ne Ve, kaj je tam videl in dognal. Nekaj več se ve o uspehu francoske odprgve, ki je pred nekaj leti prodrla na doslej popolnoma neznano o-zemlje v osrčju Bornea. Takole opisuje «potovanje» te ekspedicije nje član Rajmund de Cent: «Komaj smo se vlekli, korak za korakom, po blatu, po katerem kar mrgoli orjaških rdečih in črnih mravelj. Ah smo zares še na naši Zemlji? Ni li to kak neznan planet? Kdo bi to vedel. Trdna tla po naših livadah so tako daleč. A tu ni nič trdnega. Vse je g’bliivo. Nikjer nobenega varnega kotička, da bi se mogel človek vsaj nekoliko oddahniti. Vsepovsod same pasti. Komaj nekaj minut je, ko smo zavili v džunglo, in že so se nas lotile pijavke. Ta golazen živi jPilsc : med listi nizkih rastlin in v hipu smo jih bili vsi polni. Zlezle so nam za srajco, za hlačnice, povsod. In postajajo vedno večje in večje. Kar videti je, kako rastejo. Vsako sekundo. Jeli smo jih trgati s telesa. A vsak boj proti njim je brez haska. Komaj človek odtrga s sebe le največje, da ga ne ovirajo pri hoji. Preveč jih je, da bi se jih mogli vseh iznebiti. A kri teče, teče, ter se nikakor noče strditi....» majo dandanes skoro v vseh živalskih vrtovih, in ga tudi še vedno tako nazivajo: orangutan. LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE SO TUDI NA VSAKEM KORAKU KAJ NOVEGA Morda se zdi smoter, ki ga človek doseže po velikem trudu in neizmernih težavah, toliko vreden prav zaradi težav, ki jih je imel na poti do njega. Toda tisto, kar pogumne in drzne raziskovalce čaka na Borneu, ni le obilno, temveč tudi precej vredno. Vplivu od zunaj, bodisi bo-taniškemu, zoološkemu, etnografskemu — so bili izpostavljeni prav zaradi take razsežnosti Bornea, samo njegovi obmorski predeli. Medtem je o-stalo v notranjosti otoka, posebno v njegovem osrčju in na planinah, vse kot je bilo pred davnimi davnimi časi. Tam Je moč videti i živali i rastline, kakršnih ni nikjer na svetu. Kje drugje so še gore, ki dosežejo tudi 4.000 metrov, a so obenem v vročem ekvatorskem podnebju in s tako obilnimi padavinami! Švedski raziskovalec Erik Mie-berg je nekajkrat dosegel centralni masiv Bornea. Celo na goro Murad je splezal, tam, kjer «jokajo vsi demoni nebes». Više kot se je Mieberg s tovariši vzpenjal, bolj nenavadna, čudovita, skoro nadnaravna, je postajala priroda. Prepadi, tudi do več sto metrov globoki, prek katerih se pride po naravnih mostovih, ki so nastali pravzaprav samo zaradi gosto zaraščenih rastlin. Ogrodje takemu mostu so vedno velike ovijalke, katerih se je sprijelo blato, ki se je strdilo, a vse to je pozneje prerasel gost in močan mah. Človek stopa po takem mostu in sliši, kako več sto metrov globoko pod njim buči nevidna reka. Vse odprave, ki so prodrle nekoliko globlje v bornejsko džunglo, so prinesle od tam cele zbirke zelo redkih rastlin in privedle včasih popolnoma neznane živali. In koliko je še obojega v tisti neprijazni džungli, česar še ni videl še noben človek. Le po pripovedkah, ki so znane med domačini, je moč soditi, da je tam zares še mnogo čudnega in nenavadnega. Raziskovalcem se n. pr. še vedno ni posrečilo dognati, koliko je resnice na tem, ko pripovedujejo domačini o nekakšnem orjaškem bitju, ki se giblje kot človek, in živi v bornejski džungli. Govore, da je ta orjak visok najmanj 6 metrov. Nekoč so bornejski domačini prav tako pripovedovali o še nekem drugem gozdnem možu, a jim ni tega nihče verjel. A ko so mnogo let pozneje nazadnje le ujeli enega teh «gozdnih mož», so spoznali, da tisto pripovedovanje le ni bila samo pravljica. «Gozdnega moža» i- Vsekakor so še bolj zanimivi ljudje, ki žive že od nekdaj v tistem pragozdu. Včasih pa je spoznavanje in proučevanje človeka tudi nevarno. Pleme Dajak je bilo svetu še pred tridesetimi leti popolnoma neznano. Saj niso nikogar pustili tako blizu, da bi mogel o njih kaj povedati. Kdor pa je morda le prišel tja, se ni več vrnil med svet. Ve se, da so Dajaki verski fanatiki in da prirejajo iz verskih razlogov «lov na človeške glave». Zato se tudi venomer vojskujejo, bodisi drug z drugim ali pa s tujimi plemeni. Francoski razsikovalec Pierre Ivanoff piše o tem; «Žrtvovati odrezano in preparirano sovražnikovo glavo bogovom je obveznost bodisi posameznika kot tudi vsega plemena skupno. Taka obveza velja v zahvalo v srečnih okoliščinah, kot so: obilen pridelek, dober lov ali bogat ribolov, ali za prošjo v primerih nesreče, kot so, izbruh epidemije, velika lakota, nesreča pri lovu.... Mladi Dajak ne more prej postati dober vojščak, in se tudi ne more oženiti, dokler si ne pridobi vsaj eno njo....» Med zadnjo svetovno vojno se je Japoncem posrečilo Da-jake iz bornejske džungle pridobiti na svojo stran, da so nenehno zasledovali in iskali zavezniške vojake, ki so se skrivali v džungli, in jih pobijali, nato so jim prinašali njih odrezane glave. Za vsako tako glave so jim Japonci plačali 500 rupij. Toda kasneje se je to Japoncem še presneto opletalo. Ko so namreč nazadnje zavezniki le pregnali Japonce z Bornea in ga sami zasedli, so se Dajaki obrnili proti njim in po- tem ravno tako vneto ali pa morda še bolj, iskali japonske vojake, da so jim rezali glave. Amerikanci jim sicer niso za te japonske glave nič plačevali, vendar pa so si z japonskimi lobanjami kopičili zbirko sovražnikovih glav, ki so jih ra- bili pri verskih obredih. Dajaki so se po zadnji vojni precej civilizirali. Menda so popolnoma opustili vojskovanje med svojimi plemeni, niso torej nič več samo vojščaki kot nekoč in niti niso več nomadi. V notranjosti Bornea pa Dajaki niso edini prebivalci. Na raz-sežnem ozemlju tega otoka je še mnogo raznih plemen, ki še niso videla belega človeka. Ti žive še vedno tako primitivno, kot so živeli v dobi, preden so se naselili na Borneu Kitajci. A poleg teh divjih plemen, so na Borneu še Kitajci, Indijci, Malajci, Portugalci in Holandci. Holandci, ki so dolgo vrsto let gospodarili na otoku, niso pravzaprav nikoli obvladali dežele dalj kot zgolj na obali. Sicer pa jim za to tudi ni bilo kaj prida mar, saj jim je šlo edinole za to, da izčrpajo in nagrabijo čim več mogoče vsega, kar bi jim prineslo dobiček. ^533*333333« i z g 9 s 6 7 8 9 10 71 n t 19 ■' -èiij. 15 % 1? ? W~ f 19 IČT 3T“ 23. ¥ 59 is ž & I w~ f 2i W~ io t g 31 j 32. g w~ m 39 VODORAVNO: 1. Mož, ki ga kuže križanka; 10. preprosto o-rožje; 13. živinozdravnik; 14. ampak, marveč, temveč; 15. prebivalec iz okolice; 16, naprezanje, težave; 17. prihodnji čas pomočnika; 18. ribiška priprava; 19. rodna hiša; 20. znak za prvino renij; 21. zadržan, preprečevanj 23. ne splošen, špecialen; 25. dve črki iz besede radio; 26. glavni števnik; 27. žival s krasnim repom; 28. del telesa (dvojina), termini; 29. učitelj etike (naravoslovje); 31. neokreten, ne- spreten; 33. mutast; 34. ena od republik FLRJ. NAVPIČNO; 1. Prost, osvobojen; 2. zdravilne; 3. najmanjši delci snovi; 4. delec; 5. očrtan, opisan; 6. prebivalec Like; 7. prav tak; 8. časovna doba; 9. 100 kv. m; 10. zal, čeden: H-čik; kos lesa, ki je deloma zgorel; 12. del rastline; 14. naklf pen, narejen zanalašč; 16. del obraza; 19. dovajanje; 22. pregovor; 23. deli dinarja; 24. nakazila; 27. kdor peče kruh; 30. dve črki iz besede mir; 31. predlog! 32. predlog. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne jezite se! Draga oseba bo z iskrenim izrazom svoje ljubezni popravila krivico, ki vam jo je morda storila z nenamerno potezo nevljudnosti. Upoštevati morate živčno napetost in vsakdanje skrbi. Pazite na svoje zdravje. Veljaven od 13. do 19. januarja H Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Ne zaupajte preveč tistim, ki bi hoteli navezati z vami tesnejše stike z laskavami pohvalami ln pokloni. Spletke ln spori na delovnem mestu naj vas ne vznemirjajo. Nekoliko se boste morali še žrtvovati, pa boste dosegli svoj cilj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izredna pri-I ložnost za zabavo in 1 razvedrilo, ki ste sl ga želeli, v prijetni'družbi, čeprav bo zraven oseba, ki vam ne bo všeč. Poklicno delo vas ne bo mikalo, a ga ne smete zanemarjati. Važno sporočilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Simpatija I do neke osebe, ki I ste jo pred kratkim spoznali, se bo o-krepila, toda ne smete sl Se vezati rok. V poklicnem delu nobene spremembe, razen važnega razgovora na katerega se morate dobro pripra- viti. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Razni dogodki bodo utrdili dobro mnenje, ki ga imate o dragi osebi. Redno poklicno delo vam bo dopustilo, da boste lahko uredili tudi svoje zasebne zadeve. Vabilo na zabavo v prijetni družbi. Bodite previdni, če vozite avto. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Preti vam nevarnost, da se boste sprli z drago osebo, ker boste preveč nestrpni in nervozni. Skrbite za svoje zdravje, sicer boste občutili posledice. Uspeh v poklicnem delu. Pri poizvedovanju o neki osebi bodite zelo previdni. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Vse stvari se ne bodo razvijale tako, kot sl boste sami želeli, toda vesela novica bo prišla ob pravem času. Možnost spora z delovnimi tovariši. Bodite nekoliko potrpežljivi, pa se bo vse uredilo. Izogibajte se diskusij. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Srečali boste čudne osebe, ki bodo pritegnile vašo pozornost in vas vabile v svojo družbo. Bodite zelo previdni ln preudarni, sicer bi se grenko kesali. V poklicnem delu zapreka, ki pa jo boste prav gotovo premagali. Doma prijetno vzdušje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V srčnih zadevah bo zadostovala le mala vljudna poteza, lepa misel, pu boste premagali dušje. zadnjo c ijetno oviro ln doseglf svoj cilj. sporočilo. V poklici RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Prijeten lju-I bezenskl sestanek in I intimni pogovori z o-sebo, ki vas Ima rada. V poklicnem delu boste dosegli priznanje in se boste lahko malo oddahnili. Izogibajte se spora v družini. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21.11.) Ne jezite se na osebe, s katerimi Imate o-pravka. Potrudite se, da jih boste spoznali ln razumeli. V poklicnem delu nobene novosti, pregledati ln spremeniti pa boste morali nekatere svoje načrte. Priložnost za zabavo. Prijetno sporočilo. V poklicnem delu boste naleteli na malenkostne ovire, ki jih boste premagali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spoznali boste neko zelo zanimivo osebo. Preživeli boste nekaj lepih uric v prijetni družbi. Lepe perspektive za poklicno delo in koristne pobude. Pri uresničenju svojih načrtov boste naleteli na ovire ln spletk« nasprotnikov. , TEDEN NA KMETIJSKEM NADZORNIŠTVU OD JUTRI DO KONCA JANUARJA sindikalnem obzorju se «Pet zbirajo črni oblaki, ki so poštah grozeči še toliko bolj pogajanj med ko-^ barskimi sindikati in Confinai..®.10 y Rimu. Industrijci o-v aj0 sindikatom nepopustljivo f"? v resnici pa sindikati niso zahtevaj od njih nič več kot iptf6 Priznala kovinarjem pod-niPT z državno udeležbo. Od- tUdi ,rS?bitja P0gajanJ je bil v Trstu takojšen in v zna-n„..sPlošnega ogorčenja kovi- niStv« >Tasebnih Podjetij- Tajce iV°- Nove delavske zborni-ročii6 lzdalo v zvezi s tem poli.,,:1.0- v katerem obsoja rav-tavr6 Contindustrie in zago-v {Ja kovinarjem podporo d? b strok .v ta namen je tu-- sklicalo sestanek vseh sin- dikatov industrijskih delavcev, ostru v torek. Pričakuje sé za-ša t • Porbe, medtem pa so niio1 kovinarska podjetja skle-za * sP°razum s sindikati. Gre Podjetja, ki zaposlujejo tpH n° 210 delavcev. V tem ®Qnu so stavkali tudi električ-dpi Var.iioi v Sv. Marku in pa v, avci podjetja Durissini, ker ski ' ,je ni hotelo spoštovati s jenJenega sporazuma, še po-Vft,5° velik odmev med prebi-u lstyom pa je imela dvodnev-stavka vseh zdravnikov v jjjl k in v soboto. Stavka je ‘a naperjena proti zakonske-(j U odloku s katerim hoče via-k? določati minimalne prejem-r ” zdravnikom, ko gre za spo-e nied njimi in zavarovalnimi Ustanovami. v it torek zvečer je odpotovala d :rego tržaška gospodarska *e?acija pod vodstvom pred-' ,u~Pika tržaške trgovinske Bi^*lce' dr;-,Paidašsija. Dele-Ja bo v Pragi podpisala ,no-jPbgodbo s češkoslovaškim -, Ujetjem «Cehofracht» za niš?1 skozi tržaško prista- ' ‘sFe, ki proti- koncu lanske-j ‘leta ni bil zadovoljiv, ker ijn 'Češkoslovaška preusmerila sknv n del svojega , prometa k31; druga pristanišča, med Trimi tudi skozi.. Reko, kjer /p.lem dosegel njen tranzit sir„ 00 ton medtem ko je šlo Kozl, Trst samo 370.000 tom,’ ,VeUko delavsko-industrijsko krajinska uprava, občina v Tržiču, trgovinska zbornica in IRI. Tudi občinski svet v Tržiču se je izrekel v tem smislu. V obeh primerih so glasovali proti taki ureditvi industrijske cone in proti vključitvi pristanišča Portorosega vanjo, socialisti in komunisti, ki so predlagali ureditev cone v o-bliki konzorcija, v katerem naj bi bili enakovredni člani tudi občinske uprave tistih občin, ki mejijo na ozemlje trži-ške občine. Njihov predlog pa je bil odbit. Sklep pokrajinske uprave glede industrije cone ie že odobril tudi upravni odbor na goriški prefekturi ter je s tem postal polnomočen. Veliko zanimanje je bilo med goriško športno publiko tudi za mednarodno srečanje v košarki, pri katerem se je goriška ekipa pomerila z gosti iz Beograda. Zmagali so gostje, ki so bili precej močnejši, z rezultatom 99 proti 79. Udeležba občinstva na tekmi .ie bila zelo zadovoljiva in tudi obnašanje ie bilo novseu športno. Med občinstvom je bilo precej ljudi iz Nove Gorice, ki so pač navijali za goste. Med Beograjčani je, bil najuspešnejši dva metra "visoki Korač, ki je sam napravil 41 košev, med Goričani pa Nanut s 27 koši. Zaradi suše prizadetim kmetovalcem bodo razdelili bone za nakup krmil Živinorejci bodo dobili za vsako glavo živine po stot močnih krmil s 50 odst. popusta, drugi kmetovalci pa umetna gnojila z enakim popustom Kot smo že včeraj na kratko poročali, se bo jutri začelo razdeljevanje bonov za nakup močnih krmil in u-metnih gnojil po znižanih cenah za one kmetovalce in živinorejce, ki so prijavili škodo zaradi lanske suše. Na Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu smo se pozanimal^ kako je s to zadevo ter zvedeli naslednje: Škodo zaradi lanske suše je prijavilo približno 1450 kmetovalcev, med katerimi je velika večina živinorejcev. Odbor za pomoč kmetovalcem je imel na razpolago nekaj manj kot 15 milijonov lir ter je pooblastil Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, da nudi pomoč tako, da razdeli bone za močna krmila živinorejcem in bone za umetna PROSEK atahe, ;ki bi morajo biti včeraj „_.*TStu s splavitvijo moderne ~ » a. o v uiuuciiic f.pjhiške čezoceanske ladje «O-/. 4hic», je bilo zaradi slabega V,.; je ““»ui siuuega biib ena odloženo. Pač pa je fe? v tej zvezi tiskovna kon- he; t;enca, na kateri so pristoj- °sebn°sti v' podrobnostih ?4jtazale in °brazi°žiie nov° invj°’ W jo zaradi njenih odlik -^hujejo tudi «ladja bodočno- uovimi odloki vladnega ki*‘®rjunega komisarja sta dva, E(jZaslužita posebno pozornost. gajjj1 Se nanaša na delno reor-Ski acij° centra za gospodaril razvoj, ki ga bo odslej vo- ra2šapravni svet, drugi pa na sitega tev zaveljskega industrij-tofifa P^stanišča na nova pod- bodn dolinske občine, kateri lijon T ta narnen odvzeli 1 mi-v kvadratnih metrov. VegaPt^akovsmju zasedanj no-v t °hčinskega sveta, še je i?v0H tednu sestal na novo kate-o 1 občinski odbor, na sa^g®11? je župan razdelil po-stlla odbornikom poobla-stgi d ostalih občin se je se-Slnt, 0 mitjski občinski svet. je turr nsk° kulturno življenje Vi«! V f.Pm tnHnil rrohalniiilA r*ekajM^Q tednu zabeležilo 6èvj ^rek priredil . čer» Vorani «Gradnikov ski klub v Gregorči-ve- letniJl Počastitev pesnikove 80-e ,v umetnostni galeriji *La žvef stav. zVečeSavana» Pa je v četrtek odprl svojo osebno raz- bieniJP^adi Klavdij Palčič. O-v«nskr!° naJ še, da naše Slo-Ljub^^SledaHšče gostuje v Čer n t.?1 ln da je v petek zve-levKif^oPilo na ljubljanski te-s kr»J, Pirandellovo «čepico Valčki». htejn-p^je otvoritve novega biejn)®8. Prehoda za maloob-jeia, -Promet v Ul. Sv. Gabri-PpvL 1 bi edini neposredno rico Gorico z Novo Go-v ošnta^Prislo ta teden zopet ki sevov6' Trgovci in obrtni-Se haPredela Gorice so Samo\eJ1Cal1 čakati in živeti hja. »o» °bliub in pričakova-st0jn„ so poslali na, prl-Jtihiu bbl®*ti v Gorici ih v *0.0 ^Posebno vlogo z več kot ruijjl^Ptsi, v kateri navajajo jteditvpP^trebo’ da Pride do da bra,8 J;e?a mejnega preho-0(j nadaljnjega odlašanja. Pohovif®a ®i. namreč obetajo di v te^P^ziyitev trgovine tu- J« bii^^ mestnem predelu, ki ta J}ove razmejitve le- dtvorit... najbolj prizadet. 5S« wtepit5Si ■&”&££ ?e ha-?>?ePla mestoma, kar bi ko bi 1 a,i? zlasti ob nedeljah, h°d^ L‘^ko izkoristili ta pre-ti KrnmKde.^ske sPrehode pro-Ih&H-r,ku in obratno, je pr^i ljsl^a cona v Tržiču Po dvoK j t,azo uresničevanja jihskedolgih sejah pokra-°dobrifa sveta> ki je z večino katerhL predloženi statut, s ih Prw„!® areja industrijska delniškp ? šku cona v obliki čaru**0 družbe. Glavni delni-ki bodo obdržali naj- hianj odst. delnic, so po- Trpgična smrt našega mladega učitelja Cdlaiittija je. vse,, vaščane hudo prizadela. Vsa mladina, še posebno pa ona iz 5. razreda, kjer je učil, bo tega dobrega vzgojitelja zelo pogrešala. A svojo. dbhjoto je izražal tudi z, ljubeznijo do nas — slovenskega ljudstva. Koliko bi nam ta ideal-,ni delavec še dal! Spet se oglašamo s svojimi bplj redkimi, zato pa malo bolj obsežnimi, novicami' Omenimo najprej . težave, ki jih Prosek ' kot; •. avto-prometno vozlišče vedno bolj občuti. Ta zadeva-,:bo delotha, ijbia-žena, ko bollo ■ odštraiijli" Lttkševo poslopje in cesto razširili. Tako bo odpadla 'nevarna ìtesea mqd to in nasproti stoječimi itavbà-..............., . i ... .....i. Ni potrebno naglašati vloge, ki jo Prosek ima kot predmestna vrata in ki ju meščani vedno bolj cenijo. Né tako občinska u-prava. Drži prispodoba, da je mesto (center) deblo, ki požre največ sokov, njegova neposredna bližina veje, širša okolica vejice. Izkušnje potrjujejo, da smo mi za občino celo suha veja. Pot, voda in luč so danes osnovna potreba najbolj zakotne vasi. Vaške vasi so kolkibrt.oliko popravljene, a kotanj na poti proti železniški postaji ne manjka. Pogrešamo raz. svetljavo. Stara vas je tako slabo razsvetljena, da sc na tem ne spotikajo le domačini, pač pa tudi tujci. Kmalu bo pod streho nova moderna cvetličarna, ki se baje gradi z državnimi sredstvi. Več kot toliko nam ni znano. Prosek raste, a le v novi četrti — na Vej-ni ali okrog razglednega stolpa — tam, kjer naglo raste z raznimi podporami naselje, ki ne trpi ničesar našega in se baje ne sme slišati slovenska beseda. V stari vasi, kjer smo stisnjeni drug k drugemu, ne moremo dograjevati, pač pa si skušamo svoje domove čimbolj udobno urediti. Mnogo ne moremo v to vlagati, ker zaslužek pride in gre za sprotne potrebe. Brezposelnosti sicer ni, a to še ne pomeni, da raste blagostanje, delovni ljudje smo le posredniki za večanje dohodkov pridobitnih krogov večjega kalibra. Naša železniška postaja je vedno bolj živahna. Večkrat je tako močan dovoz goveje živine, konj, prašičev, perutnine in raznovrstnega mesa, da je postaja z vagoni nabita. Carinama (za celoten uvoz čez tržaške bloke) ima dovolj posla, tajco tudi razkla-dalci blaga, a najbolj hvaležnega so menda deležni uvozniki. Ce niso bili naši gostinci preveč zadovoljni z božičnimi, pa so bili toliko bolj z novoletnimi prazniki. Kulturna prireditev v kontovelski dvorani nas je zabavala in spravila v dobro voljo. Pa smo rekli: Naša mladina je res dosti vredna, in vidi se, da ima še veliko rezervo zmožnosti. Ce jih bo izkoristila — in upamo, da to bo — bomo deležni še večjega užitka. Tudi oba naša kina sta dobro obiskana, ne le od domačinov, ampak jih poseča tudi mladina iz sosednih in bolj oddaljenih vasi. Cim boljši filmi, tem boljše za mladino! Zanimala nas je akcija za zvišanje cene mleka, čeprav je pri nas živinoreja tako padla, da bodo gospodarstva to občutila mnogo kasneje kot pa sedaj. Vino gre počasi v kupčijo, cena se vrti med 160 — 180 lir za liter. Kaže, da ga gre letos mnogo skozi osmiške pipe. gnojila ostalim kmetovalcem, pri čemer pa so večino sredstev nakazali prav za nakup močnih krmil. Na našem področju je kakih 1.100 hlevov, škodo zaradi suše pa je prijavilo približno 950 živinorejcev. Poleg tega je prijavilo škodo še 500 kmetovalcev, ki nimajo živine, a so utrpeli škodo predvsem v vinogradih in na drugih kulturah. Na osnovi prijav in pooblastil odbora za pomoč kmetom je Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo razdelilo celotni znesek tako, da odpade 11 milijonov lir za pomoč živinorejcem, in nekaj manj kot 4 milijone lir za pomoč ostalim kmetovalcem. Tako bodo po računih nadzomi-štva dobili živinorejci 6,6 odst. pomoči na račun celotne škode, ostali kmetovalci pa 2,2 odstotka. Tu je treba omeniti, da tisti, ki so prijavili škodo zaradi izgube sena, a nimajo svoje živine, ne bodo prejeli nobene odškodnine, ker se je cena pridelanemu senu močno dvignila in nadomestila sedanjo odškodnino. Živinorejci bodo prejeli bone za nakup močnih krmil tako, da bodo lahko kupili za vsako žival v hlevu po en stot močnih krmil s 50 odst. popusta. To pomeni, da bodo morali plačati za vsak stot 3.100 lir namesto 6.200 lir, kolikor stane stot tovrstnih krmil. Podobno velja za umetna gnojila, ki stanejo 3.400 lir za stot, a jih bodo kmetovalci plačali le po 1.700 iir. Te zneske bo treba plačati ob dvigu krmil oziroma gnojil v skladišču Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v silosu za postajo, če kmetovalec nima denarja ali ne more sedaj plačati potrebne vsote, mu bo konzorcij nudil kredit na brezobrestno kmečko menico, vendar le pod pogojem, da denar vrne do letošnje jeseni. V takih primerih pa mora krmila dvigniti sam gospodar kmečke posesti, ki mora menico osebno podpisati. Kmetijsko nadzorništvo bo razdeljevalo bone za močna krmila in umetna gnojila v sobi št. 3 svojih uradov v Ul. Ghega 6/1, in sicer tako, da bo vsak dan v času od 14. do 31. januarja prišlo na vrsto po približno 100 kmetovalcev in živinorejcev. Zato je bil sestavljen vrstni red vasi, katerih vaščani naj pridejo po bone po naslednjem urniku : ni - Lonjer - Prosek - Kon-tovel - Konkonel - Grljan-Barkovlje - Padriče - Trebče - Opčine. 18.in 19. januar: Greta - Rojan - Rocol - Koštalunga -Rovte - S .M .M. sp. - S.M.M zg. - Katinara - Skedenj -vsa repentaborska občina. 21.in 22. januar: Vsa devinsko - nabrežinska občina. 23. in 24. januar: Vsa zgoni-ska občina. 25. in 26. januar: Dolina Boršt - Zabrežec - Ricma-nje - Boljunec. 28.in29. januar: Prebeneg - Mačkovlje - Log - Podbolju-nec - Pesek - Gročana -Draga - Botač - Kroglje -Dom j o - Jezero. 30.in31. januar: Stramar in vsa miljska občina. Kmetovalci, ki ne bi dvignili bone v teh dneh, jih lahko dvignejo tudi v nasled- njih dneh, vendar v popoldanskih urah, po 30. januarju pa v dopoldanskih urah. Izdajanje bonov se bo zaključilo 9. februarja letos, če do takrat ne bi bili izdani vsi boni, bo kmetijsko nadzorništvo razpisalo Se naknadno dodeljevanje krmil in gnojil. OSLAVJE Občinska uprava iz Gorice je pred kratkim določila nadaljnjih 180 milijonov lir stroškov za okrepitev ulične razsvetljave. Med dru. gim bodo postavili še nekaj neonskih žarnic na ovinkih na cesti, ki pelje na Oslavje, toda samo do kostnice. V zgornjem delu vasi pa bomo ostali še nadalje z dosedanjo pomanjkljivo cestno razsvetljavo. Da je pomanjkljiva se občuti zlasti v zimskem času, v megli in deževnem vremenu, ko je vidljivost še manjša. Dvojčki v Prebenegu Pri Zerjulovih v Prebenegu št. 40 so v sredo zvečer zabeležili vesel dogodek. Tri leta stara «Mora» je povrgla dve teleti, ki ju vidimo na naši sliki skupaj z materjo in zadovoljnim gospodarjem .............................................................................................................................................................................................................................................I|■■■llllllllllllll■|ll|||■ Umetna gnojila in rastline 14. in 15. januar: Bazovica-Gropada - Križ. 16. in 17. januar : Vrdelca - Ba. Pri gnojenju z osnovnimi dušičnimi, fosfornimi in kalijevimi gnojili dosežemo vidne uspehe pri hektarskih pridelkih. Kmetijska znanost pa je s poskusi v zadnjih letih dognala, da samo gnojenje za intenzivno in kakovostno pridelovanje posebnih rastlin ne zadostuje. Dodatno gnojenje z drugimi hranilnimi snovmi je nujno potrebno. Pri različnih rastlinah je oblika osnovnih gnojil pomembna. K njim, pa moramo dodati še druge spodbudne hranilne snovi, ki so v različnih zemljah zastopane v najmanjših količjnah ali jih pa sploh ni več. Krompir je hvaležen, če mu gnojimo z amonsulfatom, super-fosfatom in kalijevim sulfatom. Navadna kalijeva sol, ki vsebuje klor, ni primerna za gnojenje krompirišč, zlasti ne za gnojenje semenskega krompirja. Temu moramo dodajati še magnezij (patentni kalij) in bor (trenabor). Pri trajnejših rastlinah, ki iz leta v leto rastejo na isti zemlji (sadno drevje, vinska trta, hmelj), opazimo sčasoma motnje v rasti, kar pomeni, da rastlina nima na razpolago vsega, kar rabi za zdrav razvoj in obilen rod. Zato moramo skrbeti za polnovredno gnojenje in gnojiti dodatno še z drugimi gnojili in s tem v zvezi zahtevati od domačih tovarn gnojil, da zboljšajo svojo proizvodnjo mešanih gnojil z dodajanjem spodbudnih snovi, ki vsebujejo magnezij, mangan, bor, železo, baker, žveplo, cink in dru. ge snovi, potrebne rastlinam v različnem razmerju. V Zahodni Nemčiji so- na primer v prometu različna zrnata gnojila raznih barv. Tako že na prvi pogled vidimo, kakšno je tisto gnojilo, za katero rastlino ustreza glede na vsebino osnovnih in dodatnih hra. nilnih snovi. Na sadnem drevju, na vinski trti, hmelju pa tudi na poljščinah opazimo razne pojave, ki kažejo na pomanjkanje posameznih hranilnih snovi v zemlji. Pomanjkanje dušika povzroča slabo rast in drobno listje z limonasto rumeno, zeleno barvo. Pravilno zeleno bar. vo izgubljajo zlasti starj,, listi,, Spreminjanje listne barve napreduje od spodaj proti vrhu. Ce primanjkuje fosfora, se zelena barva lista spreminja v rdečkasto vijoličasto barvo med razvojem, ki pa pozneje izgine. Osta, nejo pa dolgi poganjki brez listja. Listje odpade od spodaj navzgor. Pomanjkanje fosfora pri večletnih rastlinah povzroči slabo zasnovo popkov, ki se slabo ali sploh ne razvijajo. Kadar fosfora močno primanjkuje, nastopi nekroza (list. je na robu odmira). Ko primanjkuje kalija, se listje suši od roba navznoter. Jeseni pa odpada od vr. a navzdol. Listje se rahlo zavija, končni popki odmirajo (pri sadnem drevju). Tri breskvah opazimo, da se listje guba. Popki se razvijajo zelo slabo in so zelo redki. Pomanjkanje apna se kaže z odmiranjem listov ob srednjem ožilju m sušenjem vršičkov. Kadar primanjkuje magnezija, se na listih napravijo belorume-ne, ostro zarisane pege med oži- .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................•■■■■■■■ 1.../v ii? Slika nam vsaj v glavnih obrisih kaže del dolinske občine, ki ga je vladni generami komisar z odlokom št. 33 objavljenem v št. 1 Uradnega vestnika z dne 2. januarja letos proglasil za področje, na katero se je razširila pristojnost industrijskega pristanišča. S tem bodo prizadeti kmetje prej ali slej prišli ob svojo zemljo ln kmečka posest sc bo zmanjšala na minimum. Kmetovalci so zelo zaskrbljeni, kako bo Ustanova Industrijskega pristanišča z njimi ravnala, ko ho šlo za odkup zemljišč, saj so dosedanje izkušnje pri sosedih vse prej kot spo ’judne. Pripomniti je treba, da je bila kmetom odvzeta najholl'a ravninska zemlja in to nič manj kot 945.000 kv. metrov. Prizadeti kmetovalci si lahko planimetričnl oris zemljišča, na katerem so tudi označene številke posameznih parcel, ogledajo v uradih ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu v Ul- del Teatra Humano 17 med uradnimi urami ljem. Ko rastlini manjka železa nastane klorotična (bledica pri trtah). Zaradi pomanjkanja bora nastane klorbza listja: le-to postaja nagrbančeno. Pri sadnem drevju odmirajo vršički, sadje je pegasto, rjavo-vijoličasto in krastavo. Pomanjkanje bora, železa in magnezija nastopa pri rastlinah, ki rastejo na zelo apneni zemlji. Tudi pomanjkanje cinka ima zelo' Slkbe' pWsWdice ! Za rastlino. Listje ostane majhno, drobno, ozko, zmečkano, nagubano in na vrhu klorotično. Vejice se kvarijo od spodaj navzgor. Ta vidna ocena je najcenejša in naj-hifrejša. Izurjeno oko strokovnja-ka-poznavalca lahko na kraju samem določi način gnojenja. V takih primerih moramo gnojiti s polnovrednimi gnojili, ki vsebujejo vse hranilne in rastlinam manjkajoče snovi. Gospodarsko pravilno je, če vza. mtmo vzorce ia analizo zemlje z vseh obdelovalnih zemljišč, ki nam ne dajejo zadovoljivih količinskih in kakovostnih pridelkov pri uporabi najustreznejše agrotehnike. V vseh takih primerih lahko vidna ocena pomaga pri hitrem odločanju za odstranitev napak še med rastjo. Za naslednjo letino pa je nujno, da damo zemljo v analizo kmetijskemu zavodu, ki da potlej tudi navodila za gnojenje. Inž. JOSIP TERŽAN je vraščal v življenje in s svojim razvitim čutom dolžnosti spoznal, kam se mora kot slovenski učitelj uvrstiti. Šolski uči» telj-vzgojitelj je še mlad postal ljudski ucitelj-vzgojitelj. Je to» rej povsem razumljivo, če ga j« kot plemenitega učitelja ljubila šolska deca, kot vzornega mladeniča in prosvetnega delavca pa mladina in vse ljudstvo. Lepo j« ob njegovem grobu povedal naš mladinec Pipan: «V otrocih si gojiti slovensko besedo, vzgajal slovensko vest in srce. Kdor te j» srečal te je vzljubil... Hvala ti za vsak nasvet, zlasti za tvoj svetli zgled». In njegov sovaščan: «Bit si redek med redkimi, ki si razumel, kje je mesto slovenskega učitelja». Tako cenimo nake ljudske delavce in vse one, ki se za naš narod kakorkoli žrtvujejo. Ha.bolje bomo ohranili v spominu lik tega vzornega slovenskega učitelja, če bomo sledili njegovim idealom. STANDREI VRH Ulico Tabaj v Standrežu, po kateri naj bi v prihodnjih letih u-smerili večino tovornega prometa, ki gre iz Vidma mimo Gorice pro. ti Trstu, že precej let ure.ujejo in asfaltirajo. Se ko je bil za župana dr. Bernardis, so razširili in uredili tisti del, ki gre od Stan. dreža do vašaega pokopališča. Totem je vse zopet za nekaj let zaspalo. Izgovarjali so se, da imajo težave z odkupom zemljišča, ki je potrebno za razširitev ceste. Na Vrhu smo z zadoščenjem vze-1 ^m^noč^o^odpUča^ šča po ceni, ki je na tem kraju li na znanje izjavo občinske uprave v Sovodnjah, da bo letos poskrbela za dokončanje vodovodne napeljave tudi po vasi .odnosno da se bo pobrigala, da bo podjetje dela čimprej zaključilo. Vaščani seveda pričakujejo, da jim bodo nudili za napeljavo vode po hišah take cene in plačilne pogoje, da -jih bodo zmogli vsi. Ker smo na Vrhu povečini delavci in mali kmetje, bo treba urediti plačevanje Straškov za napeljavo na obroke in te raztegniti na kolikor se da dolgo dobo. Ni še znano, če nam bodo ob tej priliki uredili tudi javno napajališče in javno pipo , Po vsej verjetnosti bodo namestili javno pipo .na vasi le začasno, dokler večina ne bo napeljala, vode. po hišah,.. Prav tako pričakujemo, da bo telefonska družba, š katero se je dogovorila občinska uprava, kaj kmalu postavila tudi na Vrhu javno telefonsko govorilnico, ka-tero zahtevamo in čakamo že vsa povojna leta. danes v veljavi. Zdi se, da so sedaj v tem pogledu toliko napredovali, da se ja občinski odbor odločil za asfaltiranje še enega koščka te ceste, in sicer od pokopališča do prehoda č§z železnico. Prav bi bilo seveda, da ,bi tudi za zadnji del ceste, od železnice do Tržaške ceste, ne bilo’ treba dolgo čakati ha ureditev, saj bo šele potem prišlo to delo do pravega Izraza in veljave. PODCORA M A VHIN JE Mladost pomeni rast, vzpon, načrte, dejavnost. Ce začutimo v njej vrline, ki pomenijo v vsakem primeru dragoceno vrednost, jo vzljubimo. Takšen lik je bil tako tragično preminuli Colautti, naš bivši učitelj. Danes je navadno tako, da učitelj pride in gre, ne da bi pustil za sebaj kako posebno sled. Tako je vedno in povsod, če se prosvetni delavec kakorkoli tvorno ne vraste v svoje okolje, oziroma če opravlja svojo nalogo le zaradi — službe. Pokojni Colautti je svoje poslanstvo razumel drugače. S svojim blagim srcem, mirnim značajem, preprostostjo in skromnostjo si je osvajal srca. S tem svojim, danes bolj redkim bogastvom, se December je za nami in mostiček v Stražicah ,ki bi naa moral po najkrajši poti povezovati • središčem Gorice, je ostal nedokončan. Domačini so prepričani, da tudi do pomladi dela ne bodo zaključena. Pač pa računajo, da ga bodo odprli za osebni promet vsaj mesec pred volitvami, ker naj bi to delo služilo kot volilna propaganda in naj bi pomagalo večinski stranki za lov na glasove pri nas. Mnogi so prepričani, da če bi ne bilo državnih volitev, bi r dograditvijo mostička še bolj zakasnili. BORŠT V četrtek smo spremili na zadnji poti Antonijo Petaros roj. Satu cin, ki je po dolgem trpljenju umrla v tržaški bolnišnici stara 79 let. Pokojnica je bila zavedna Slovenka, ki je z drugimi družinskimi člani okusila fašistične zapore. V velikem številu sme ja spremili na zadnji poti, čeprav vreme ni bilo naklonjeno. Naj počiva v miru, sorodnikom pa naša sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika. » Vreme včeraj: najvišja temperatura —1.9, rtajniija —3.7, o>b 19. uri —3; zračni u*k 1005.3 stanoviten, vlage t9 odst., veter severovzhodnik 33 kiti., s sunki £5 km, nebo oblačno, 6 cm snega, morje razburkano, temperatura morja 8.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 13. januarja Veronika Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 20.32 in zatone o-b 9.55 Jutri, PONEDELJEK, 14. januarja Srečko Učni uspehi v prvem tromesečju no slovenskih srednjih šoluh Kakor je znano, je bilo letos leta. Glede ocen ob koncu prve- ocenjevanje dijakov za prvo tromesečje zaključeno po božičnih praznikih zaradi stavke profesorjev. Tako so dijaki na slovenskih šolah prinesli pred dnevi domov ocene napisane na listkih ali v dijaških knjižicah, ker slovenske šole nimajo še na razpolago spričeval zaradi birokratskih zavlačevanj in malomarnosti pri tiskanju spričeval. Te dni smo se obrnili na ravnateljstva slovenskih srednjih šol, da bi zvedeli, kakšni so bili učni uspehi naših dijakov v prvem tromesečju letošnjega šolskega leta. Splošno je znano, da ocena za prvo tromesečje ni merodajna za popolno analizo stanja na šolah, vendar pa nam služi za nekakšno orientacijo. Zlasti v prvih razredih služi prvo tromesečje za medsebojno spoznavanje med učenci in profesorji, razen tega moramo upoštevati dejstvo, da Se posebno v prvem razredu gimnazije spremeni način pouka ali učenja. Zaradi tega ne smemo dajati pretirane teže ocenam prvega tromesečja zlasti v prvih razredih, vsekakor pa nam mora to služiti za opozorilo, da poiščemo in odstranimo negativne vzroke, če je negativnih ocen preveč. Za bežen pregled izida ocen v prvem tromesečju naj začnemo pri klasični gimnaziji in liceju ter znanstvenem liceju. Na teh šolah lahko ugotovimo razveseljivo dejstvo, da je v prvem letošnjem tromesečju sorazmerno več pozitivnih ocen v primeru z lanskim. Na klasični gimnaziji in liceju je namreč lani v prvem tromesečju imelo pozitivne ocene 33 odst. dijakov, letos pa 45 odst., na znanstvenem liceju lani 23 odstotkov, letos pa 30 odst. Vse torej kaže, da bo končni izid ob koncu letošnjega leta boljši kot lani. Pozanimali smo se, kateri predmeti delajo dijakom največje težave. Tako smo izvedeli, da imajo v I. razredu klasičnega liceja večje težave z italijanščino in matematiko, v tretjem razredu pa z zgodovino ; v prvem razredu znanstvenega liceja dela dijakom preglavice latinščina, v drugem matematika, v tretjem in četrtem latinščina in matematika v petem pa italijanščina in latinščina. Ce primerjamo podatke teh dveh šol s podatki drugih šol, lahko ugotovimo, da sta v letošnjem prvem tromesečju najbolj napredovali klasična kimnazija in licej ter znanstveni licej. Kakor smo že poročali, je letos na učiteljišču vpisanih precej več dijakov kot lani. Kot običajno pekateri dijaki začnejo v redu, drugi pa manj, ali celo slabo. Vsekakor je na učiteljišču letos onih, ki so šolsko leto začeli slabo, manj kot jih je bilo lani. Učni uspeh v prvem tromesečju je na splošno v primerjavi z lanskim prvim tromesečjem za malenkost slabši. Na učiteljišču dela marsikateremu težave latinščina, ki bi jo prav lahko izločili iz učnega programa v korist mnogo bolj koristnih predmetov za bodoče učitelje. V slovenščini pa pogostoma delajo težave pismene naloge, iz česar bi se dalo sklepati, da dijaki premalo berejo. Na trgovski akademiji je tudi stanje ob zaključku letošnjega prvega tromesečja za malenkost slabše od lanskega. Trpeli so sorazmerno vsi pjredmeti. Predvsem trpijo strokovni predmeti, ker imajo dijaki istočasno vaje, deloma pa tuji jeziki. Na uspeh v tej šoli je v prvem tromesečju kvarno vplivala nerednost pouka zaradi volitev, stavke šolnikov in številnih praznikov, lahko pa trdimo, da so številni prazniki v šolskem letu za vse šole škodljivi. Znano je, da je Italija na lestvici civiliziranih držav glede učnih dni na najnižji stopnji s povprečno 150 učnimi dnevi. Na nižji gimnaziji je v lanskem I. tromesečju imelo pozitivne ocene 27 odstotkov učencev, letos pa 23,5 odstotka, kar pomeni, da je letošnji uspeh za 3,5 odstotka slabši od lanskega. Običajno je najslabše s prvim razredom. Nekateri učenci se ne znajo še učiti, drugi pa vzamejo učenje na lahko. Razen tega se morajo dijaki, ki so prišli iz osnovne šole, navaditi profesorjem in načinu pouka, ki je v gimnaziji drugačen kot v osnovni šoli. V gimnaziji se morajo dijaki začeti učiti sami. Velik del učenja pade na učenca, zlasti glede nekaterih predmetov. Razen tega je opaziti, da so učenci, ki prihajajo iz osnovne šole v gimnazijo, vsako leto slabše pripravljeni. Prej so bili sprejemni izpiti za pstop v prvo gimnazijo, kar je bilo za učence že dogodek, ki so se ga bali in se nanj tudi pripravljali. Zdaj sprejemnih izpitov ni več in se lahko vsi učenci, ki so dovršili osnovno šolo, vpišejo v gimnazijo. Učni načrt v prvi gimnaziji pa je kljub temu ostal nespremenjen. Iz tega sledi, da se morajo u-čenči, ki pridejo iz osnovne šole v prvo gimnazijo, resno lotiti učenja že ob začetku šolskega ga tromesečja v prvem razredu gimnazije pa smo z raznih strani slišali številne pritožbe. Nekateri učitelji, ki so imeli učence v petem razredu osnovne šole in so jih napotili v gimnazijo zaradi lepih uspehov v osnovni šoli, so bili zdaj presenečeni, ko so videli, da marsikateri njihov bivši učenec ima zdaj kar več negativnih ocen. Ne morejo namreč razumeti, kako je mogoča taka razlika v nekaj mesecih. Nekateri starši in dijaki pa se pritožujejo zaradi kriterija nekaterih šolnikov pri ocenjevanju in zaradi načina podajanja snovi Tudi na strokovnih šolah je na splošno izid v prvem letošnjem tromesečju nekoliko slabši od lanskega, upati je pa, da se bo do konca leta stanje znatno zboljšalo. Dijaki v strokovnih šolah so zelo obremenjeni, ker imajo precej ur praktičnih vaj, na industrijski strokovni šoli v Rojanu pa so razredi zelo številni, kar dela težave zlasti pri praktičnih vajah. Vsem dijakom priporočamo, da se zdaj lotijo resnega učenja in ne zgubljajo dragocenih ur. Vsem staršem pa priporočamo, da sledijo učnim uspehom svojih o-trok, da so v stiku s profesorji in da pazijo na svoje otroke, da ne bi zanemarili šole. a. b. Rešen spor med varilci in ladjedelnico Sv. Marka Včeraj so rešili spor, ki je nastal ir »d električnimi varilci in ravnateljstvom ladjedelnice Sv. Marka. Predsinočnjim so se sestali na tržaškem sedežu Inter-sinda predstavniki CRDA in sindikatov ter se sporazumeli o kompromisni rešitvi za nočno imeno varilcev, včeraj pa so varilci na skupščini pooblastili sindikate, naj sklenejo dokončni sporazum. Zaključek stavke zdravnikov Včeraj opolnoči se je zaključila 48-urna stavka zdravnikov, ki je bila po vsej državi. Tudi včeraj je bila udeležba popolna, hkrati pa je bilo poskrbljeno za nujno pomoč in za oskrbo bolnikov v bolnišnicah. Kot predvčerajšnjim je delal tudi sprejemni oddelek, ki je imel sploh več dela kot po navadi zaradi številnih nezgod. S stavko so izrazili solidarnost tudi lekarnarji, ki so od 11. do 13. sprejemali samo nujne recepte. Odložena splavitev ladje «Oceanie» Zaradi slabega vremena in poledenelega splavišča so včeraj odložili splavitev ladje Oceanie v Tržiču. Prav tako so odložili po ložitev gredlja za novo petrolejsko cisterno. Novega datuma splavitve še niso določili. Prvi literarni večer slovenskih dijakov Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa prvi letošnji literarni večer dijakov slovenskih srednjih šol v Trstu. Mlade literate je predstavil ter pozdravil Jurij Kufersin. Na večeru so nastopili: Mara Debeljuh, Marinka Per-tot, Nadja Kriščak, Marko Kravos, Filip Fischer, Stojan Spetič, Vladimir Klanjšček in Sergij Verč. Citali so svoja dela, in sicer pesmi, črtice, novele in epigrame. Kljub slabemu vremenu smo opazili lepo število mladincev, ki so z velikim navdušenjem pozdravili vse nastopajoče ter jih nagradili z burnim ploskanjem. Naša mladina si želi še mnogo takih večerov, kar dokazuje lepi uspeh prvega. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I NENADEN SKOK V PRAVO SIBIRSKO ZIMO (ZA NASE POJME) Življenje v mestu in v okolici zamrlo zaradi snežnega meteža, ledu in burje Večina okoliških krajev brez avtobusnih zvez - Zamude vlakov - Popolnoma zastalo delo v pristanišču - Zaprti številni lokali in omejen promet Acegata ter taksijev - Celo v Portorožu sneži Prišla je zima, ne samo na koledarju. Bela odeja pokriva mesto in deželo, ceste so poledenele, mrzlo je in ipiha ostra burja. Pri nas smo se sicer skoraj že odvadili hudim zimam, saj smo zadnja leta i-meli kolikor toliko lepo vreme, ko so v drugih bolj južnih krajih i-meli mraz in polno snega, vendar pa se še spominjamo hudih zim, kakor je bila leta 1929, ali pa v isti dobi leta 1956. Takrat je bilo še hujše kot zdaj, saj je bilo več snega, sunki burje so dosegli kar 156 km na uro, termometer pa je 'kazal —13.6, medtem ko je bila včeraj najnižja temperatura v Trstu —3.7, sunki burje so dosegli 65 km na uro, zapadlo pa je 6 centimetrov snega. To so podatki za mesto, v okolici pa je bilo seveda drugače, saj je zapadlo več snega in termometer je v nekaterih krajih kazal tudi —8 stopinj. Ne bi mogli reči, da nas je ta mraz presenetil, saj se je prijavil z vizitko. Temperatura je polagoma padala, prihajale so vesti, da sneži v Postojni in nato do Opčin. V Trstu in bližnji okolici je predsinočnjim najprej deževalo, nato je temperatura še padla in ceste je pokrila poledica, v prvih jutranjih urah pa je začelo snežiti tudi po najnižjih predelih in v mestu. Popoldne se je vreme za malenkost zboljšalo, zvečer pa spet poslabšalo z močnejšo burjo in snežnim metežem, tako da so se mestne ulice že zgodaj spraznile, nekatere javne lokale pa so zaprli. Zaradi snega in poledice je bil zelo oviran promet. V pristanišče niso prišle, kot je bilo napovedano, ladje («Due Golfi», «Mauro Sante» in «iProbitas», morje je bilo Sneg m led sta povzročila največ preglavic avtomobilistom. Mnogim so morali priskočiti na pomoč gasilci, mnogi pa puščajo svoja vozila lepo pri miru na ulicah in hodijo raje peš razburkano, po.iačili so priveze, de- ni tržaški železniški postaji zmrz-lo v pristanišču pa je popolnoma [ nile kretnice. Tako je na pr. eks- zamrlo. Vlaki so imeli zamude, ne toliko zaradi snežnih metežev v zaledju, ampak zaradi tega, ker so na glav- .lilillIiiiiiliiiiiilllilliiiitiiiiitiiiiiliiiliiiililliiliiiiiiitlliiiiiiliillilitllitiiiiiiniiiiiimiHiliniiiniiaiHiOHHOooooiilllimiiiiniiillliilliiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii ŠTEVILNE NEZGODE ZARADI POLEDICE IN BURJE V splošno bolnišnico seje zateklo po pomoč nati sto ponesrečencev Na srečo ni bilo nobenega hujšega primera - Tudi gasilci so imeli mnogo dela ter so šli med drugim kar osemkrat na pomoč vozilom na trbiški cesti Sprejemni oddelek splošne bol-1 Giulio Zamarchi nišnice je včeraj delal s polno Guarnero paro. Stalno so na vhodna vrata bolnišnice prihajali ljudje, ki so se več ali manj ponesrečili. V mnogih primerih je šlo tudi za starejše ljudi, ki so jih mlajši podpirali. Velika večina ponesrečencev je ostala v bolnišnici. Nekaterim pa so nudili samo prvo pomoč ter bi zato lahko takoj odšli domov. Toda vsi se niso upali na plan zaradi poledice in močnih sunkov burje. Tako je na primer neka ženska, ki se je že v jutranjih urah pobila po desni strani čela tik nad očesom, čakala v veži sprejemnega oddelka ure in ure, da bi prišel ponjo kak taksi. Njeno čakanje pa je bilo brezupno. Telefonski zvonci na postajah taksijev so brneli brez uspeha, ker taksijev sploh ni bilo. Taksisti so baje v mnogih primerih ostali doma, ker so se bali poledice. Prazna postajališča taksijev smo opazili v Ul. Giacinto Gallina, na Trgu G.B. Vico ter v bližini Garibaldijevega trga. Sem pa tja je bila tudi kaka bela vrana, ki pa ni mogla reševati težkih problemov, ki so nastajali v mestnem prometu. Včeraj popoldne so do 18. ure sprejeli v splošno bolnišnico 49 oseb. V teh primerih gre v glavnem za lažje poškodbe. Na ortopedski oddelek so bili sprejeti naslednji ponesrečenci: Donato di Stazio, Bruno Dentesano, Antonietta Boruso, Gisella Vizzo, Vinicia De Bertoli, Pietro Fragiacomo, Giovanna Fofoletti, Anna Paulini, Roberto Mazzarri, Caterina Pierbergher, Angelo Ippolito, Agostino Copie, Nives Di Vittorio vd. Boritosi, Anna Mih-lic. Bruno Zacchigna, Pietro Rossi, Nicolò Vascotto, Eugenio Veglia, Regina Salonicchio, Leonilde Puccini, Simeone Gemone, Stefano Ghersini, Giuliana Kadar, Lucio Zamarian in Giuseppe Tri-sciuzzi. Na L kirurški oddelek so sprejeli samo Giovannija Famia, medtem ko je vrsta naslednjih ponesrečencev končala na 2. kirurškem oddelku; Gaetano Pazzario, Giuseppina Barnobi, Oliva Turco, Giustina Cernigoi, Irma Pittana, Federica Metlica, Giovanna Coroni-ca in Ivanka Grbec. Na otorinolaringoiatrskem oddelku pa ae bosta dorala zdraviti. Na nevrološki oddelek so bili sprejeti; Antonietta Spazzapan »incjcu. nmuuicua upattap «u, Nives Stella, Bianca Crevatin, Vittoria Coronica. Na očesnem oddelku pa se bosta morala zdraviti Maria Moretti ter Fabio Bandi. Končno so zdravniki nudili prvo pomoč naslednjim osebam: Mariji Galli, Luciji Delise, Guglielmini Pasih, Romildi Sessi, Antoniu Franca ter Giuseppu Orlandu. Na opazovalni oddelek pa so sprejeli Ezia Verdellija. Po 18. uri se je zvedelo, da so bili sprejeti na ortopedski oddelek še naslednji: Antonio Millo, Maria Chio, Nicolò Todoreska, E-lena Zorzetti, Anna Ferfilla, Ferruccio Schiavon, Emma Taber, An. tonia Parenzan, Bruna Rella, Aurelio Rotta, Giuseppe Favretto, Erminia Bertotti por. De Marchi, Cristina Cei, Giorgio Negovetti, Maria Keber, Elena 'Spongia. Na II. kirurški oddelek pa so sprejeli Vincenza Comuzzija in Ottona Stabile. Na opazovalni oddelek splošne bolnišnice so prišli: Lina Clemente, Fulvia fjovacco ter Matilde Scuor. Prve pomoči pa so bili deležni Liliana Feleppa, Marcella Fernetti, Eufemia Genuzzi, Giovanni Goìna, Alberto Medizzo, Antonio Donda, Ireneo Pasqualini, Maurizio Dorich, Antonia Musizza, Giuseppe Russo ter Mauro Salva-gno. Na nevrološki oddelek so končno sprejeli Itala Della Valle. Kasneje so nudili zdravniško pomoč in nato poslali domov naslednje osebe: Maria Ferro, Vittoria Gerbina, Maria Germanija, Natala Baroldija, Salvatora Ga-rinello in Emilio Berginz. Na ortopedski oddelek so sprejeli Um-berta Beilata, Pietra Selva in Giacoma Germanija, Na IL kirurški oddelek so sprejeli Silvana Peratija, Pierpaola Degrassija, Giovannija Macoveza, na stomatološki oddelek pa Fabia Mengas-sija. Rdeči križ je do 22. ure zvečer opravil 90 intervencij. Tudi gasilci so imeli precej o-pravka, posebno z vozili, ki so zdrsnila s ceste, ali pa so obstala sredi cest ter ovirala promet'. Do 18. ure so tržaški gasilci pohiteli osemkrat na trbiško cesto, ker je prav toliko vozil zašlo v Giordano i težave. Med temi je bil tudi te-I žak tovornik s prikolico, s katerim prevažajo avtomobile iz tovarne. Zaradi poledice je prikolica zdrsnila ter zadela-tob tovornik. Skoda na srečo ni velika. Gasilci so nadalje reševali en dVtb^V 'Ul. Navali th" enega v Ul. Broletto. V Ul. delle Milizie pa so morali odstraniti s ceste avto-cisterno, ki je obtičala sredi poti. Končno so v Ul. Cicerone pogasili požar, ki je nastal na nekem avtu zaradi kratkega stika. Poleg tega je bilo še več drugih posegov v primerih nevarnosti, da se zrušijo razne pritikline na stavbah. Bil pa je tudi primer, ko so jih poklicali na pomoč, ker je voda zalila prostore, k;er je peč za centralno kurjavo. To se je zgodilo v Drevoredu D’Annunzio 29, kjer je počila vodovodna cev. Stanje cest (OKROG 24. URE) prevozna brez prevozna neprevoz- TRST-OPCINE verig TRST-BAZOVICA — brez verig BAZOVICA-OPCINE -na tudi z verigami TRST-PROSEK — prevozna brez verig OPCINE-PROSEK — neprevozna zaradi zanvtov OPCINE-FERNETICI-SEZANA — prevozna brez verig OPČINE - REPENTABOR-VELIKI REPEN — prevozna z verigami Občina potrebuje odstranjevalce snega Županstvo poziva vse osebe, ki so voljne čistiti sneg po ulicah, naj se javijo na sektonju Mestne čistoče v Ulici dei Leo 5, da takoj začnejo z delom. Delavci bodo dobili 2000 lir dnevno brez kakršnih koli odtegljajev. Županstvo obvešča vse lastnike hiš, trgovce in lastnike javnih lokalov, da je po zakonu njihova dolž-" mprej očistijo nfkih do širi metrov. nost, da’ čimprej očistijo sneg ali led na pločnikih do ziti ,da ne ovirajo tramvajev ali po osebnih prehodov, županstvo o-pozarja, da bodo vsi tisti, ki ne bodo Izpolnili svojih obveznosti, kaznovani po zakonu. Anito Pizzoni bodo operirali v Trentu Iz Trenta se je zvedelo, da bo primarij kirurškega in ortopedskega oddelka pokrajinske bolnišnice prof. Bertola skušal nuditi vso zdravniško nego tržaški deklici Aniti Pizzoni, ki je od rojstva pohabljena na rokah in nogah. Za malo Tržačanko sta se pred časom zavzela neki milanski tednik in neki beneški dnevnik. Pizzonijevo bodo sprejeli v bolnišnico brezplačno. Kirurg profesor Bertola ji bo skušal popraviti s kirurškim posegom hibe na nogah in rokah. Pokriti bazen ponovno odprt rine dveh Sneg in led je treba spravljati na kupe ob strani ceste in je treba pa- Od jutri dalje bo pokriti bazen ponovno odprt. Od 14. januarja do 9. aprila bo bazen na razpolago občinstvu v torkih, četrtkih in sobotah od 13. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. V ostalih dneh, in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih pa bo bazen na razpolago Šolskemu skrbništvu, ki bo priredilo plavalni tečaj za dijake srednjih šol. Skok porodnice z okna bolnišnice Iz neznanih razlogov si je včeraj zjutraj nekaj po polnoči vzela življenje 34-letna Marcella Tom-masi por. Selva iz Istrske ulice št. 95. Zenska, ki je v četrtek povila fantka na porodniškem oddelku splošne bolnišnice, je včeraj ponoči skočila skozi okno na dvorišče. Padla je 15 m globoko, si zlomila zatilnik ter bila pri priči mrtva. Verjetno si je vzela življenje zaradih duševnih motenj, ki so nastopile v zvezi s porodom. Njen otrok je popolnoma zdrav. presni vlak za Pariz, ki bi moral odpotovati s tržaške postaje ob 9.52, odpotoval šele ob 12. uri. Skoraj vsi avtobusi so imeli večje ali manjše zamude, zaradi ne. varne vožnje pa niso odpeliali avtobusi v Ajdovščino, Štanjel, Sap-pado in Benetke, redno pa sta vozila jugoslovanska avtobusa na progi Trst-Ljubljana in Trst-Za-greb. Zaradi slabega vremena in poledice so bili precej prizadeti nekateri kraji na podeželju. V neka. tere vasi sploh niso prišli avtobusi, zaradi česar niso mogli delavci na delo v mesto, dijaki pa ne v šolo. Edina veza z nekaterimi vas. mi je bil včeraj le telefon. Tako so nam iz Prebenega sporočili, da so zaradi poledice odrezani od o-stalega sveta. V vas ni prišel avtobus, ljudje pa so se bali iz hiš. Tudi v Dolini in Boljuncu je bila poledica, avtobusi pa so neredno vozili in le nekateri domačini so odšli na delo v mesto. V Borštu je bila huda poledica, aneg in burja. Avtobusi, sploh niso vozili, y vds je privozil le en avto iz Trsta. Ta-ko niso iz Boršta šli včeraj v mesto delavci in dijaki, niti mlekarice. Bazovica ie imela kolikor toliko redno avtobusno vezo z mestom, avtobusi pa so bili natrpani. Na Kepentabru je zapadlo 10 cm snega, zaradi burje pa so bili tudi pol metra visoki zameti, poledice pa niso imeli, ker predsinočnjim ni deževalo, ampak je takoj začelo snežiti. Tako je bilo tudi po drugih vaseh od Bazovice do Nabrežine. V Velikem Pepnu je termometer kazal —6 stopinj, v Borštu —5, na Repentabru pa —7. Fo-ledica bo napravila nekaj škode na trtah in sadnem drevju v predelih od Doline do Boršta in tiicmanj. Zaradi poledice in burje je bilo po mestnih ulicah malo prometa. Kdor je le mogel, je ostal doma, šoferji so zelo previdno vozili, kljub temu pa je bilo precej ka-rambolov, vendar brez hujših posledic. Kot običa.no so imeli gasilci ponoči in podnevi polne roke dela, posebno z avtomobili, zlasti pa s tež rimi tovorniki, ki jih je na ledu zaneslo. Iz Kopra so nam sporočili, da je slabo vreme zajelo tudi istrsko o-balno področje. Snežilo je povsod, tudi v Portorožu, kar je redek primer. Ponekod je bila poledica, več snega in hu:5a poledica pa je bila od Črnega kala proti Kozini. Na cesti pri Črnem kalu je bilo zaradi poledenele ceste tudi’ več prometnih karambolov, vendar brez hudih posledic. Vsi avtobusi so imeli zaradi slabega vremena precejšnje zamude, prav tako pa niso prišli, kot običajno, avtomobilisti z italijanske strani. Cesta od Sežane proti Ljubljani je polna zametov zlasti pri Se-nadolah, kjer je obtičalo v snegu tudi več tržaških avtomobilov. Vreme se bo v prihodnjih dnen morda zboljšalo; če pa bo velika razlika v zračnem pritisku in tem. peraturi pri morju ter v zaledju, bomo imeli v prihodnjih dneh hudo burjo. Vsekakor je doba od polovice januarja do polovice februarja glede vremena na našem področju najslabša. Dijak si je zlomil gleženj v šoli Trinajstletni Fulvio Romani iz Sprehajališča sv. Andreja se je včeraj nekaj po 12. uri ponesrečil v državni srednji šoli na Elizejskih poljanah. Ko je šel po stopnicah, mu je nenadoma spodrsnilo ter je padel po stopnišču od prvega nadstropja do pritličja. Pri padcu si je verjetno zlomil desni glgženj. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Slovensko gledališče v Trstu Za danes najavljena predstava na Krmtovelu «Kadar se štorklja zabava» je odpovedana zaradi slabega vremena. Razna obvestila Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo odborovo sejo v ponedeljek 14. t.m. ob 20. uri na sedežu v UL Geppa 9. Skedenjsiki cerkveni pevski zbor pr redi v ponedeljek 14. t.m. oto 20.30 v škedemjski k!mo dvorani kulturni program z božičnimi pesmimi in enodejanko «Dva strela o božiču». Vabljeni! Zavarovalnica goveje živine v Bazovici vabi svoje člane na občni zbor, ki bo danes 13. t.m. ob 16. uri v stranski dvorani v gostilni «Na pošJi» (Prešel). Dr. Veronese Domenico sprejema zavarovance INAM vsak dan: v Dolini št. 40 od 14. do 16. ure, pri Domju št. 102 od 16.30 do do 19. ure. g r i. i Za mladino je s snegom prišlo tudi veselje, saj so v Trstu redke rime, ko sc je moč kar v ljudskem vrtu pošteno nakepati Občina je že včeraj sporočila, da nujno potrebuje odstranjevalce snega z mestnih ulic. Dela s kidanjem bo kar precej, posebno še, če bo še kaj melo Ljudska Prosvetno druS’Vo Slavko Škamperle priredi v društvenih prostorih 19. t.m. ob 20.30 družabni večer povezan s sestankom vseh članov pevskega zbora. Vljudno vabljeni, vsi člani in pevci. GLASBENA MATICA TRST V soboto, 19. januarja ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» VEČER ZABAVNIB IN NARODNIH POPEVK Sodelujejo: kvintet bratov Avsenik duet Ema Prodnik in Franco Koren Napoveduje: Svetozar Guček PONOVITE'/ v nedeljo, 20. januarja ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu. Slovenski klub vabi na predavanje VILJEMA C E R N O J A «O življenju naših ljudi v Slovenski Benečiji», ki bo v torek, 15. t. m. ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani v Ù1. Geppa št. 9. Prosvetno društvo Prosek • Kontovel sporoča, da današnja predstava igre «Prisega opolnoči» na Opčinah odpade zaradi slabega vremena. PRI VAŠIH NAKUPIH ooišč te trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi. 1| (Barriera) nekaj korakov od avtoDusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, no- j Matico gavic m perila za ženske, moške in otroke po najmžjih cenah v Trstu. Ho. strežem boste v vašem leziku. Hri nakupu dobite primerno damo PHI MAGAZZINU FELICE — Trst Ulica Carducci 41 DOBITE: ženske moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnižjih cenab. BHUSINI CAHLO, Trst, Ul. Battisti 20. prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva. premog, plin, elektriko — trajno go-reče peči na premog In kerosene ter na plin in elektriko in televizorje. Olajšave prj plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. RAZNO OSEBJE — kuharico, pomožno kuharico, sobarico, Iščem za nov hotel-restavrant v Sovodnjah pri Gorici. Ponudbe na Casella Postale 459, Trieste, ISCEM VAJENCA od 15 let dalje, za pekarsko stroko (laboratorij). Telefonirati n-a št. 29938.. URADNICA S PRAKSO, z znanjem slovenščine. Italijanščine, srbohrvaščine in angleščine Išče zaposlitev. Naslov n« upravi lista. Nazionale 14.30 18.15 22.00 «Il gtorri« più lungo» Nastopa 44 svetova« znanih umetnikov. Arcobaleno 14.30 «I motorizzati». — Manfredi. Tograzzi, Valeri. Chiari- Fenice 14.C0 «La marcia su Roma»-Vittorio Gassmari, Ugo Tognazzi.. Excelsior 14.30 «I racconti del terrore». Technicolor. Vincent Priče, Peter Lorre. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «Julles e Jim». Jea.fl-ne Moreau. Prepovedano mladini'. Supercinema 14.00 «Marco Polo» Tech-nicolor. Rory Calhoum. Alabarda 14.30 «Fedra». Melina Met-couri, Anthony Ferkins, Raf Vallone. Filodrammatico 14.00 «Anni rugigerv ti». Nino Manfredi. Aurora 14.00 «Marcia o crepa». Cristallo 14.00 «Quelle due». A. Hepburn, S. Mac Laine. Prepovedano mladini. Capitol 15.00 «lil promontorio dell» paura». Gregory Peok, Robert Mi-" tchum. Prepovedano mladini. .< Garibaldi 15.00 «I due della legione»-Franco Franchi, Ciccio Ingrassi». Impero 15.00 «L’uomo che uccise liberty Valance». Massimo 14.30 «Panetto Villa». Tech-nicolor. Pedro Armeridariz. Moderno 14.00 «La voglia matta». Ugo Tognazzi Prepovedano mladini. | Zadnji dan. Astoria 15.00 «Revak lo schiavo -<8f Cartagine». Technicolor. Jack Pa-i lance. Astra 15,00 «I 4 cavalieri dell’Aipoca-1 llsse». Vittorio Veneto 14.45 «Cronaca fami- l Ilare». Technicolor. Marcello M*" ; stfoianni, Valerla Ciangottini. Abbazia 14.00 «L’isola misteriosa» " Barvni film. M. Craig. Marconi 15.00 «Senilità». Claudia Cai" : dinaie. Prepovedano .mladini. Ideale 14.30 «Un dollaro di onore»* ’ Technicolor. Darovi in prispevki V počastitev spomina predrage mame Angele Konič daruje hčerka Lab" ; ra 2000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujejo Josipi-na K0" j nič 2000 lir in družina Balbi 500 1" j za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Angel» t Konič daruje Marija Zajc 1000 lir a» Dijaško Matico. Ob 20. obletnici smrti pok. JožK* Udoviča daruje sestra Angela in dri’ S žina Gec 2000 lir za Dijaško Matico- j V počastitev spomina najinih staj- 1 šev — Evelina In Boris Pahor 409« lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Anto-nf | Bisca in pok. Angele Konič darujejjj Pavla Gombač in družina Bisca 20*1 lir za Dijaško Matico. I Namesto cvetja na grob pok. Ev i varda Furlana daruje Josipina Kju' ; der 500 li*r za Dijaško Matico. f Namesto cvetja na grob pok. An«*- , na Biščaka darujeta Angela Pečar 5W j in Josioina Kj-uder 500 lir za DijašK« SOŽALJE Svojemu dolgoletnemu sotrudni-ku Antonu Škrinjarju in njegovim sorodnikom izražata uprava in u-redništvo Primorskega dnevnika svoje globoko sožalje ob izgubi mame. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, $ j so z nami sočustvovali ob izgu« naše predrage ANGELE Iskrena zahvala darovalcem cve* ja in vsem, ki so na kateri KO način počastili njen spomin. DRUŽINE: KONIC, J ! MOHORČIČ in ZORZENfU Trst, 13.1.1963. A Zahvala Toplo se zahvaljujemo vsem, -, so z nami sočustvovali ob izgt1« našega očeta Anfana Bisca Posebna zahvala č. g. Miklavcih darovalcem cvetja ter vsem, ki s. na kateri koli način počastili sp; min pokojnika in ga spremili !1 zadnjo pot. DRUŽINA BISCA ! in ostali sorodniki Lonjer, 13.1.1963. ' ^1 Z A H VA L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kateri koli način izrazili sožalje ob izgubi naše drage mame, none in pranone MARIJE ŠKRINJAR roj. SEPIN Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo spremili na zadnjo pot. Mož Anton, sinova Vladimir in Tonin, hčerka Dora, snahi, zet, vnuki in pravnuki Sežana, 13. januarja 1963. or* Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji „^*e »»ročnike na naš list v Jugo-*‘*viji vljudno prosimo, da do JI. Jamarja 1953 nakažejo naročnino za le-JO 1963. Po možnosti vsaj za pol le. » vnaprej, da nam tako prihranijo 'lo In stroike. Posebnih položnic ne »orno pošiljali. Naročnina za dnevno Izdajo znaia: “«»ečno 425 din ali letno 5540 din. ■acati Je treba vedno najmanj dva n'Seca vnaprej, to Je «40 din. Naročnina za samo nedeljsko Izda-J®: mesečno 16« din ali letno 192« ®’n. Plačati Je treba vsaj tri mesece '■aprej, t0 Je 4*0 din. r-ist bomo pošiljali samo rednim Mafnikom. Kdor ne bo Imel plačane naročnine 1# dni pred rokom, mu bo. brez nadaljnjega obvestila usta-"U Pošiljanje lista. Naročnike, ki ne bi hoteli podalJSa-, naročnine, prosimo, da nas o tem ‘»knj obvestijo. Naročnino vplačajte po položnici “a «AD1T» — Državna založba Slov., J-Jubljana, tek. rač. pri Narodni ban. ** *t. 600-14-603-86. »ceraj-danes KOJSTVA, SMRTI IN POROK E 12. januarja 1963 se Je v Trstu 7 otrok, umrlo t»a Je 8 oseb. UM'RiU SO: 66-letina Edema Lamprecht P?,' Polili, 63-J«bni Vittorio Sartori, *tna Genoveffa Padna ant oo'r. Co-Jbitvi, 33-letna Marcella Tomasi por. Mva, 86-letna Luigia Piet robo n vd. ocarellt, 51-letna Zaifa Strlčca por. ?‘*nohl, 78-letni Ennio Wolfler, 87-eJna Alleili* Romaneldo vd. Valič. . OKLICU: trgovec Carmelo Penntsi p Šivilja Orfea Romagnoli, pleskar audio Lenarduzzi In železinlčarkž rervt a Cortlnl' trgovec Graziano Pe-Raffn in u41tel’Jica Maria Gabriello J"». delavec Giovanni Sardo in goril 'a Ain'rla Maria Truscbinger, u-»J?nilk Giorgio Quarto tn gospodinja j,*I'ia Angela Seifert, uradnik Enn o In.t ^ 1,n uradnica Luciana Lorenzi, "ttalater Damiano Pinto in gospodì-J* Immacolata Nlstlcò, pomorski ka-rf»tl Giorgio Depiero In trg. pomoč-j ?* Adriana Godina, uradnik Alfre-® saìm in trg. pomočnica Ariana Ho-»ja. univ .asist^nf dr. Sergio Parri-, Uo (n dijakinja Giuliana Llebman, ueskar Giuseppe Massarutto in ple-Ja Alva Bercia, delavec Aldo Anto-2 °.*bi In šivilja Giuliana Zegier, in-mr Piergiorgio Stefani in gospodinj Maria Derenzlni', študent Liv.o . Stiamo In gospodinja Maria Marini, aduiik Ettore Dellse in trg. pomoč-w,Ca Angela Fontanot, stražar Sergio -«bozzi in pletilja Marisa Desinan, r favni funkcionar Primo Flapp tn cunovodklnja Marisa Slokar, pomoril ha.ak.ar Già. franco Blsanl In Si-'ja Alcea Tiburzio, industrijski iz-^Wenec Claudio Giannini in kozmetl-Luciana Abrami, mesar Franco ]«■ 9 In uradnica Adriana Rosso, de-n,Vec Antamo Giustineich in gospodl-v™ Laura Mikulitih, uradnik Romano .j':*1 In Eospodlfija Silvia Marasso, «lavec Vittorio Hablan in šivilja E.1--A ^'PPan, deiavec Carlo Ruttar in t .»vka Diana Scarainella, hotelski Jmìik Giancarlo Presunti In uradnica sdamarla Verami, uradnik Ferruccio ~f°deUari In gospodinja Marisa Pu-delavec Mario Bortolin in gospodiča Biagina Tosolim, izvoznik Josef bffmann in gospodinja Rosalia Ja--??'c. varilec Claudio Buffulinl in go-Codilnja Mirica Vltkovlc, delavec Ma-Negro In gospodinja Rosalia Glu- NOCNA SLUŽBA LEKARN -A>la Redenzione, Trg Garibaldi 5; "lussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerji3’ .Trs sv. Frr.nč ška 1; Ravasini, Libertà 6; Al Galeno, Ul. S. Cl-‘n < > i > * > * > Plašči od 9.900 lir dalje Plašči od 8.500 lir dalje Olilfke » 9.600 » » Obleke » 2.500 » » Hlače » 1.900 7) )) Tail'eurs » 4.700 » » < > Jopiči » 4.900 » » Srajce » 950 » » Krila » 1.000 » » i > < . ZA OTROKE i > * • < > Plašči od 4.900 lir dalje 4 ► i • 4 1 . > ***♦♦♦♦♦«»»♦♦♦♦♦«♦♦»♦♦♦♦♦« Obleke » 3.800 » » ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«■♦♦♦♦♦♦♦♦♦v Jopiči » 2.900 » » j Hlače » 580 » » Trieste Dežni 'z najlona za moške in žensko od 3.200 lir GORIZIA CORSO ITALIA 7 dalje CORSO VERDI 92 ST. MAVER IN NJEGOVI PROBLEM! Zakaj v kamnolomu še vedno niso začeli na Sabotinu z delom? Material je dober in lahko bi zaposlili vse krajevne brezposelne ■ Kaj pravi občina, ki jo zgradila do kamnoloma cesto V zvezi z industrializacijo se mnogo govori in piše 6 ffovih industrijskih in obrtnih podjetjih, ki naj prispevajo k dyigu življenjske ravni in k še večji .od-' pravi brezposelnosti na Goriškem.• Tako so imeli zelo dolge in;'ii*] vahne razprave o ustanovitvi;'in ureditvi industrijske cone v Tr-; žiču, pri trgovinski zborfilei v1 Gorici pa So imenovali poseben odbor, ki naj poskrbi za nadaljnji razvoj industrije na tem področju. Istočasno ko se teži za ustanavljanjem novih podjetij pa še cesto zanemarjajo že obstoječa podjetja, odnosno taka, ki imajo vse pogoje za uspevanje. Med taka podjetja spada tudi kamnolom na Sabotinu nad $t. Mavrom. Ta kamnolom je že deloval in med obema vojnama je bilo v njem stalno zaposlenih 15 do 20 delavcev, ki so kopali in obdelovali zelo kvaliteten kamen in marmor, po katerem je bilo vedno povpraševanje. S pobočja so ga spravljali v vas v bližini župnišča in od tod v mesto. Po drugi svetovni vojni je biio govora o obnovitvi dela v tem kamnolomu irt tudi občinski svet v Gorici je pred leti večkrat obravnaval to vprašanje. Med drugim je občina prevzela izgrad. njo kakih 500 metrov ceste do kamnoloma, ker je del stare ee-ste, presekala nova državna meja. Takrat so' se dogovorili z last; nikom kamnoloma, d,a bo ta zopet začel z delomj ko bo Urejena pot za odvoz materiala. Fot je že lep čas dograjena, venda)' pa delo v kamnolomu še vedaci počiva. Lansko leto je gospodar. Ki je' iz Trsta, j? deloim ; 'V pa se do sedaj Fač pa so prišli medtem še dru- pokrajinske uprave: Pokrajinska uprava; prošnja za državni prispevek, ki bo omogočil dokončno ureditev goriške umobolnice; občina Gorica: gradnja kanalizacije v ul. Catterini, Svetogor. «ki, Caprin, Porta, Nievo, Puccini, Duše, Cipriani, Don Bosco, 20. septembra in v podaljšku Ul. Roma. Skoro BO milijard hranilnih vlog Ob koncu preteklega septembra je bilo na Goriškem po uradnih podatkih skoro 30 milijard lir hra. nilnih vlog. Pri poštni hranilnici so imeli ob tistem času 4519 milijonov hranilnih vlog, od tega 2687 milijonov samo v poštnih bonih. Pokrajinska podružnica Italijan. ske državne banke pa je sporočila, da so znašale hranilne vloge pri bankah na področju naše pokrajine nekaj nad 25 milijard lir, kar znaša za dve milijardi več kot ob koncu lanskega junija. SEJA POKRAJINSKIM SVITA V soboto bodo razpravljali o problemih goriškega kmetijstva s» le šest mesecev čakajo na razpravo resolucije in interpelacije o tem problemu V nedeljo, 20. januarja gostuje prvič v prosvetni dvorani v Gorici instrumentalni ln vokalni ansambel bratov A VSE NIK Pričetek ob 17. uri. Sedeži po 400 lir, stojišča po 300 lir. PRAVOČASNO si priskrbite vstopnice, ki so v prodaji samo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1, tel. 24-95 teiklega ;mese«a 'oktobra ha Gcfri-škem iè vedno 4196 brezposelnih, ki so bili vpisani na listi urada za a, obljubil, da.,bodQ,ldal°’ °d teW ,je bUo 36 brezposel kratkem zhčefe, kaS. flihi na področju knrgtijstVa,,.2001, v daj še nV' i/re.wiiilo* j Tli v prevozništvu, 504 v tr'govini, 131 pri raznih storilno, jji . interesenti, ki .bi radi zqpe|, uradnikov ^in 937 navad ........... PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE V Se vedno 4196 brezposelnih na seznamu urada za delo Od teh jih je skoro polovica v indù-slriji in 937 nestrokovne delovne sile Po podatkih vestnika trgovinske I je tudi čez dan ostala pod ničlo, zbornice smo imeli ob koncu pre- Pod večer pa je nastopila pole , iniv i uociH i, A* .ut XiiVTL 4UUUV ■ ct,» Jr j* jžfsčt M, is; ** a. rezervi. V istem mesecu so sprejeli v vsej Zato bi bilo prav, če H nbčih*' SokWinI^a delo JUl oseb, od te- ska uprava, ki je bila že pr^j;, v dogovoru glede ceste, malci’ po-gledala, kako je ^ to zadevcj, ker je V3ak« hadaìjnj.e odlašanje y škodo goriškemu gos^odVrst.vu. Material, iz sabotmaKega...kamnoloma je dober in ga : ji’• dovolj,' da bi tam • zaposlili' tudi precej več delavcev kot jih ,je bilo pred zadnjo vojno. Tudi • delehtaa sila bi se dobila na mestu v St. Mavru ,i;n- drugih bjižnjih vaSah; ;kar bi nedvomno izboljšalo življenjske pogoje domačega prébivalstva. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Sestal se je pokrajinski upravni odbor, ki je med drugim odobril naslednje predloge občinskih ‘in ga 252 v Gorici. V istem mesecu je Ilo ltik dèlóm \l tujifto 10 ljudi, in sicer 4 v Zah. Nemčijo, eden v Argentino ter pet v Švico, Sneg in mraz tudi na Goriškem Ko so goriški meičani včeraj zjutraj pogledali skozi okno *0 ugotovili, da si je mesto nadelo sveio sneino odejo, ki je sicer le za nekaj centimetrov pokrila strehe in obcestne predele, vendar je bilo dovolj, da je mesto dobilo značaj zimske pokrajine. Preko dneva je od časa do časa zopet po malem naletavalo, «mn-dar so ostale ulice skoro brez snega in tudi burja je mestu prizanesla. Temperatura, ki je ponoči padla na 3 stopinje pod ničlo, dica, ki je znatno ovirala avtomobilski promet in so morali avtomobili voziti zelo počasi m pre vidno, da bi «e prišlo de ne- sreč. i Se hujše je bilo zunaj mesta. V Solkanu je ves dan p’hula močna burja. da so ljudje šli. »g cesto le v nujnih primerih* V Tržiču so sunki bune dosegli preko 100 km na tiro in so zaradi nje morali odlc&iH splavitev nove ladje za nedoločen čas. Tudi v Gradeiu so včeraj dobili sneg, ki ga niso videli že ne- V višjih legah nad 500 m ja )t preko dneva nametalo precej sutga >n bodo aanttejmucjir.i lahko izbirali svoja smučišča. Cepljenje živine na Vrhu Jutri bo občinski živlnozdrav-nik dr. Vida iz Gorice nadaljeval s cepljenjem živine proti slinavki na Vrhu ter s tem zaključil cepljenje v sovodenjski občini. Kot znano je cepljenje obvezno in ga bodo začeli zjutraj ob 8. uri. Potrebno cepivo daje na razpolago država, živinorejci pa bodo plačali živinozdravniku po 200 lir od glave ter še po 50 lir za njegovega pomočnika. g '///////A Z '///////%, ra* Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 11.15: «Trije kamniti nosovi», pravljica; NEDELJA, 13. JANUARJA 1963 II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Program za ženske; 10.00; Mimogrede zabeleženo; 10,35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 12.10: Plo- 12.00: Slovenska nabožna pesem: tedna; 13.40: Glasbena revija, 12.30: Glasba po željah; 13.00: 14.30: Teden aktualnosti; 16.15: Od- Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po mevi na prireditve; 17.00: Glasba željah; 14.45: Kvartet «Večernica»; sp0rt; 19.50: Srečanje med nolo.00: Ciganski orkester; 15.20: tami; 2035. Sama glasba. 210o; Benny Goodman; 15.40: Jam Sessioni 16,00: Popoldanski koncert; 17.00: Klnoklub; 17,30: plesna čajanka ; 18,30: Poklici m ratvefdri-la; 18.45: Slovenski narodni motivi; 19.00: Maria Paris In Giacomo Rondinella; 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Operetna glasba; 20.00: Sport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: «O ljudskem lutkar-stvu»; 21.30: 'Sodobna simfonična Ja rev,J-glasba; 22.00: Nedelja v športu: 22.10: Plesna glasba; 23,00: Poli-fonska vokalna glasba. Trst 9.30: Kmetijska oddaja; 12.00: Plošče; 12.15; Danes na športnih Igriščih; 14.00: «El campanon». Športna nedelja; 21.35: Glasba na Elizejskih poljanah. III. program 17.05: Monteverdijeve skladbe; 17.25: Brucknerjeva drama «Past»; 19.00: Benda: Koncert za violino ,in orkester; 19.30: Wagnerjeva o- Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddajat 15.30: V evrovlziji: Smučarske medna- rodne tekme v VVengenu; 17.15: Program za najmlaJSe; 18.30: Detektivka «Nezaželen alibi»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.05: Petnajst minut s Giusy Raspanl Dandolo; 20.20: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Ba-chellijev roman «Mllrt na Padu»; 22.25: Plccard ln njegova globinska ladja — prvo nadaljevanje; 22.55: Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Mojsijev nacionalni plesni ansambel; 21.50: «Ritmi v prlsta- Pokrajinski predsednik dr, Chientarolli je za soboto 15. t.m. ob 15. uri sklical pokrajinske svetovalce na ponovno sejo. Kot je bilo sklenjeno že na zadnji seji prejšnji ponedeljek, naj bi razpravljali predvsem o prpblemili goriškega kmetijstva. O tem vprašanju so bile vložene julija lansko leto štiri interpelacije in resolucije Dve od teh (prvo je predložil Macof (KD), drugo pa Marizza, Bergomas ih Selli (KPI), govorita o pomoči kmetom, ki so hili prizadejani po toči lani dne 27. junija. Papais in Bergomas (KPI)> sta predložila resolucijo o izvajanju desetletnega načrta za gradnjo stanovanj za kmetijske delavce, Ber-gomas (KPI) pa še interpelacijo o kmetijskih problemih v zvezi ■» državnim zborovanjem pokrajinskih odbornikov za kmetijstvo. Ker je poteklo že šest mesecev. odkar so bile predložene te interpelacije in resolucije, se je medtem marsikaj spremenilo in zato se bo debata o kmetijstvu na sobotni seji gotovid poglobila m razširila ter bo zavzela večji del seje. Kmetijstvo' naHireč predstavlja še vedno eno temeljnih nostavk gospodarstva naše pokrajine in mu moramo posvetiti mnogo več pozornosti kot v zadnjih letih. Na dnevnem redu je še nekaj drugih točk, med drugimi resolucije o položaju v podjetju OET v Tržiču, interpelacija o delovanju notranje uprave v pokrajinski umobolnici, dalje odobritev pokrajinskega proračuna za 1963 in odobritev štipendij za dijake v" kmetijstvu, Vendar je skoro gotovo, da bo nekaj od teh točk ponovno odloženih na eno prihodnjih se^. Žrtve proinetnilL nezgod Zaradi poledice na cestah je prišlo' včeraj na- ulicah ih cestah, do 'številnih ' nežgod^-ipri f-katerih je bilo več ljudi laže ali huje ranjenih. Ob' 9.30 so pripeljali v civilno polnišnice v Gorici z avtom Zelenega križa 29-letnega Francesca Zanardija iz Ul. Duca d'Aosta 21 v Gorici, ki se je ponesrečil v Ul. Brigata Re v Ločniku. Zdravniki so mu ugotovili udarec na prsnem kešu 14» nano naubradi ter so ga pridržali na zdravljenju. Ob 16.15 pa. so klicali ayto Zelenega križa v' Gradiško, kjer je dvema avtomobiloma. Pri tem sta bil ranjena 25-letna Laura Tossi in pa 54-letni Edilio Ci-din iz Fngliana. Oba so odpeljali v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so ju pridržali na zdravljenju. Tossi ima udarec na lobanji, pretres možganov in praske na obrazu. Cidin pa rano sencu in druge lažje poškodbe. Ob 14 30 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico tudi 67-letno Angelo Nanut iz Standreža. ki je padla na cesti ter se pri tem opraskata po obrazu. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov. Zanardi Francesco bo ostal 20 dni v bolnišnici, Ediilo Cidin 15 dni, Angela Nanut 'z Standreža, Ul. Sabotino 14 pa 10 dni. Saje so se vnele v Pevml Sinoči okrog 18, ure so poklicali goriške gasilce v Pevmo, kjer so se vnele saje v dimniku r stanovanju Uršule Misigoj v Pev-mi št. 48. Po enournem delu so gasilci dllstranili nevarnost požara in tudi škoda je bila le neznatna. Hiša je last grofice Cl*-ricini. Padec po stopnicah in s kolesa Včeraj oxrng 16. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 11-letno Anno Gracco iz Gorice, Ul. To-riani 8. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je deklica udarila v lobanjo in si pretresla možgane doma pri padcu po stopnicah. Pridržali so jo za 8 dni na zdravljenju. Se bolj jo je izkupil 29-letni Romano Partemcchio iz Gorice, Ul. Brigata Pavia 29, ki si je zlomil desno nogo, ko je padel s kolesa. V bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ob 14. uri pa so pripeljali v bolnišnico 9-letno Slavio Gregori, ki se je pri padcu na domu ranila v lasišče. Ker pa udarec ni bil hud, so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov. Okrevala bo v 7 dneh. V Pierisu je prišel pod avto Včeraj zjutraj okrog 7.30 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 35-letnega Giuseppa Centazza iz San Lorenzo di Fiumicello. Blizu Pierisa ga je povozil neki av- 1 to ter mu je zlomil desno nogo, , v-.c-u.ciw, . v gležnju in ga ranil na isti nogi. prišlo na ulici 7 in IM rubini EXTRA PLATT LUX 62 (A) 'f šest let, ki sem jih preživel v vojski, od tega dve leti na fronti, je zapustilo na meni neizbrisne sledove. Nisem postal nestrpen v pomenkih in tudi ljubeznivega videza Moskovčana nisem izgubil. V meni je prišlo do popolnoma drugačne spremembe. V vojsko sem odšel kot o semnajstleten mladenič in to je bilo devetintridesetega leta: bil sem brezskrben, nisem kadil, v življenju sem videl s ar mo svetle barve, starejših, zamišljenih ljudi, ki so hodili mimo mene v oguljenih plaščih, pa sploh nisem opažal. Takrat še nisem resno premišljeval o svojem položaju v življenju, verjetno zaradi tega, ker sem bil mlad, samozavesten in nisem videl meje časa, ki nam je dan v uporabo. Ugajala mi je vojaška uniforma. Z veseljem sem jo o-blekel. ves navdušen sem o-kamenel v vrsti rekrutov. Polkovna šola je iz mene naredila kratkobesednega in resnega vodnika. Vedel sem, da bo vojna in da sovražnik nekje pripravlja orožje in bil sem pripravljen, pričakati ga. Ko smo že tukaj, bi lahko omenil, kako sem junija ena-inštiridesetega leta pri prvem napadu Junkersov skočil s svojimi tovariši ven — v spodnjih hlačah in s čelado — ter zdirjal preko ravnega polja, prekritega s kamilicami, da bi si rešil glavo. Toda potem v oranžni svetlobi ugašajočih raket sem ubil s puško in prebodel z bajonetom v vijugastih strelskih jarkih nekaj hitlerjevcev. Kasne- je sem se še mnogokrat znašel v takšnih situacijah. Včasih so padali poleg mene tovariši, ki so jih ranili šrapneli. Predolgo — dve leti — sem gledal mrliče, ležal poleg njih, jih zakopaval in sedaj prizori mirnega pogreba in zvoki ža-lostink v meni ne vzbujajo obupa in panike. Ne prizadevam si več, da bi mislil o čem drugem in s tem pozabil na smrt, kot je to bilo prej. Toda niti to ni vse. Nekaj se je v meni zgodilo v tej vojni: devetintridesetega leta nisem verjel moškim solzam, ponosen sem bil nase, ker ni kanila iz mojih zrelih oči niti solzica. Med vojno neke zime, me je poklical k sebi komandant bataljona Firsov in me v bunkerju, potem ko je vse ostale odslovil, grajal in obtožil, da sem strahopetec. Štiri noči me ni bilo od nikoder z mojim odredom in nisem mu pripeljal živega fašista .enega tistih, katerih tanki glasovi so pozno ponoči prodirali celo do sem, v njegov bunker. Opravičeval sem se. Hitler-jevci so postajali previdni, štiri smo ujeli prejšnji teden, se- daj se ne dajo več uloviti živi. — Se začenjaš bati, vodnik? — spregovori kombat. — Rad bi dočakal konec vojne? — Namenoma ni omenjal mojih zaslug. — Torej, odločil si se, da boš ostal živ Ne, ne, če se bomo tako vojskovali, ne bova dočakala konca ne ti ne jaz. Poglej, kako se je treba vojskovati, — in kombat je pogledal proti vhodu, — kot starejši vodnik Badin. — Da, tovariš kapetan! — Badin je stopil v bunker. — Nisem te klical. Pojdi! In Badin Je Izginil. — Dovolite, da pridem jutri, —sem rekel in pri tem stal «mimo». Kombat je obrnil svetilko proti meni in me začel pazljivo ogledovati, kot da sem šele vstopil. Potem je obrnil svetilko proti sebi in rekel: — Sedi, — Dal mi je zemljevid. — Danes se boš do zore priplazil naprej in proučil vse možnosti v tem kvadratu. Jaz sem si pa medtem brisal solze z desnim in levim rokavom. * * * Ko so mi v bolnici rezali ranjeno stegno — globoko in po- čez — in polagali vanj gumijaste cevi, so bile moje oči suhe. Dan kasneje, ko sem se poslavljal od svojega prijatelja Miše Nogotova, ki sta ga ranili dve krogli v prsi, ko so ga odnašali na nosilih in ko je — odhajal je od mene za vedno v nekakšno daljno posebno bolnico — obrnil k meni svoj rumeni obraz, zavrtel svoje temne, izgubljene oči in površno pokimal z glavo, — tedaj sem zamižal in vzdihnil. Leto dni kasneje, v drugi bolnici, na Poljskem, mi je dala bolničarka knjižico Jeseni-novih pesmi. Prebiral sem ga prvič, prebiral sem ga vsej sobi in opazil sem, da ga težko berem. «Ane Snegine» nisem mogel prebrati do konca. Prebral sem: «Nekoč smo jih šestnajst imeli in prav pri teh vratih dekle je v lahni obleki beli mi rekla tak nežno ,Ne’» — in če so me fantje še tako prosili, nisem prebiral dalje in se pokril z odejo preko glave. Spomnil sem se doživetij Iz svojega življenja, ki se še dandanes ni končalo. Moskva! še v vagonu sem sl pripel Red slave in obe medalji «Za hrabrost» ter medalji za Koe-nigsberg in Leningrad, nato pa pohitel z avtomobilom po simpatični Krasnoprudni ulici. Ko sem sedel poleg šoferja, sem nenadoma dojel: pretesno mi je v prsih in nikoli ne bo v njih dovolj prostora za vso mojo ljubezen do Moskve, do tega neznanega človeka, do živijenja, do mira, zaradi katerega smo prelili toliko krvi. Tako sem se smehljal vso pot in tako sem širokosrčno gostil šoferja s cigaretami, da se mu je končno, staremu Moskovčanu, izvil prepreden in Izkrivljen smehljaj. V daljini, sredi zelenila So-kolnikov, se je pokazala moja petnadstropnica in v prsih sem začutil ■ ostro bolečino. «Tja,» — sem rekel šoferju in s široko odprtimi očmi začel gledati predse — če ne bi zagledal na ulici mamo ali, morda, ob vhodu ali na dvorišču ali pri vratih? — in bolečina je postajala vedno močnejša. In ta bolečina kot da je bila odrezana, ko sem jo vso objokano stisnil k sebi po šestih samotnih letih, osivelo, v skrbno zakrpani obleki. Z mize je vzela denarnico, sešito iz belega platna, in začela s prsti tipati bankovce za tri rublje in en rubelj. Spomnil sem, se, da mi hoče kupiti slaščice. Medtem ko je, vsa ožarjena in podrhtevajoča z eno veko, razporejala ta denar na ori-bani deski mize, sem odprl svoj kovček. Potegnil sem na dan vrečice z moko, rižem in sladkorjem, obrok demobilizi-ranca — in poleg tega, darila poveljstva. Izvlekel sem žaket za mamo in krilo iz črne česane volne in ji vrgel na njeno posteljo. Potem sem segel po kos blaga za plašč, odvil nekaj svile in na vrh postavil par čevljev. Uro kasneje je bila mama že oblečena, skoraj tako kot devetintridesetega leta, in jaz sem slavnostno, bilo je poletje, naložil kuhinjsko peč in vrgel v ogenj vse te stare cunje. Vojna je bila končana! Med kosilom me je mati vprašala, kaj je še na dnu kovčka. — Nič posebnega, razen malenkosti. Nisem ji povedal, kaj je bilo tam in za koga sem to prine- sel. O takih stvareh se mat«' ram sploh ne pripoveduje. I*1 jaz sem bil sin edinec. Jedel sem malo, ne tako, K0' si je želela, in medtem ko serij vstajal od mize, sem ji rekel' «Vrnem se čez pol ure,» — i*! odšel v brivnico. S skrajnih11 napori sem dočakal, da je pri’ šla vrsta tudi name, toda m0" je olepševanje se je zavlekl«1 ker sem hotel stopiti pred hJ® z resnim predlogom, če je ost«' la zvesta. Zato je bilo potreb* no, da bi sosedje in mati vl' delj, da je prišel ženin s frori' te, z zaslutami in mlad. Tod* če je že kdo pri njej, tedaj naj odlikovanja in vodnišfc« epolete, bleščeči gumbi in fri’ l zura še bolj svetijo in skrijejo pred njo tisto, kar tedaj rij' njo ne bo več potrebno, da vedela. Iz brivnice sem zdirjal v ri1«' tro. Niso mi zadoščale P** mične stopnice, ki so me PJJJ časi vlekle proti mojemu rari' čaranju, — stekel sem po tre*/ živih stopnicah in trenut«*-kasneje sem prvič po šestJri letih brzel s podzemno železrij' co skozi predor, ki je prepevaj (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 tir — Vnaprej: l«tna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljublj»1^ Stritarieva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi- 'kigovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst .