- Posamezna številka Din 1*—.	Poštnina	plaCanu	r	gotovini.
ŠTEV. 1$).	V	LJUBLJANI,	v	četrtek,	dne	19.	februarja	1925.	LETO	II.
izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO Uf UPRAVNIftTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po taiifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.688.
Napredna javnost in učiteljstvo.
Ko se je v Sloveniji pričel boj med liberalci in klerikalci in polagoma obvladal vse naše politično življenje, so napredni krogi spoznali, da »•rajo bitko izgubiti, če se jim ne po-<r#či ustvariti protiutež proti uplivu duhovščine na kmetsko ljudstvo.
Bodimo odkritosrčni in priznajmo, d* se je tedaj porodilo zanimanje za uHteljstvo. iver nihče drug' kakor učiteljstvo ni moglo biti protiutež uplivu duhovščine. In tako je bilo učiteljstvo nakrat potegnjeno v dnevno politično b*rbo in preneslo v tej borbi najtežje žrtve.
Mirno lahko rečemo, da so bili naj-I olj idealni in najbolj požrtvovalni pristaši liberalne stranke samo na d#želi. In med njimi so zavzeli prvo meato — učitelji. Od svoje stanovske pripadnosti so imeli po ogromni večini ‘amo izgubo. Otežkočili so si položaj med ljudstvom in izstavili se tožkemu preganjanju, ki je bilo zlasti silno za časa Lampetove dobe. V obrambi proti tedanjemu nasilju je učiteljstvo še bolj zašlo v političen boj in se ostro opredelilo na dva tabora. Tudi ta cepitev ni bila učiteljstvu v korist.
Napredna javnost se požrtvovalnosti učiteljstva ni dovoljno oddolžila in zdi se nam, da se še danes pravilno ne presoja položaj učiteljstva. In zato si dovoljujemo par odkritih besedi, P* naj si nakopljemo še toliko zamer.
Nikakor ni v interesu naroda, da se vidi v učiteljstvu v prvi vrsti protiutež proti vplivu duhovščine. Ne, prva naloga učiteljstva je, da je narodni vzgojitelj in zato dostikrat učitelj z ozirom na nase razdrapane politične razmere sploh ne bi smel stopiti v dnevno politiko. ^Nikakor nočemo s tem reči, da se ne bi smel učitelj udejstvovati v politiki, temveč samo konstatiramo dejstvo, da more v nekaterih krajih politično delo ovirati učitelja pri njegovem vzgojnem. To slednje pa je najvažnejše, ki ne sme trpeti v nobenem slučaju škode.
tega stališča je tudi prva dolž-1	_ lavT,osti, da učitelja kolikor mo-
ti- . Vspo?°bi za delo med narodom.
tem, oziru ni nikdar storjeno preveč. I red vsem pa je troba učitelja gmotno zasigurati in skrbeti, dn se njegovo znanje čim bolj razširi in storiti vse, da se učitelj ne pode-želii. Tudi to se namreč dogaja. Treba kratkomalo skrbeti, da je učitelj vedno na višku svoje naloge in da ga okolica nikdar ne potegne k sebi navzdol.
('e smo odkriti, potem moramo priznati tudi to, dn je ravno v tem oziru napredna javnost zelo malo storila. Skoraj vsi učitelji so si pomagali in si morajo pomagati še danes kot samouki. In tudi svoje gospodarske organizacije so si morali zgraditi sami, včasih celo v boju z napredno javnostjo.
Je bila od nekdaj kardinalna napaka napredne javnosti, da ni videla v učiteljstvu toliko narodnega vzgojitelj«, kakor pa najprimernejšega strankarskega agitatorja na deželi. Iri vse k«ao, <ia ta popolnoma napačen nazor še ni izgini) do danes.
Delovni program vlade odobren,
SEJA KRONSKEGA SVETA.
Beograd. 19. februarja. Točno ob pol petih popoldne se je pričela včeraj pod predsedstvom kralja seja ministrskega sveta. Kakor smo že včeraj preudarjali, je bila seja odločilne važnosti za nadaljnji politični razvoj. Po včerajšnji seji je jasno, da ostane dosedanji kurz v svojem bistvu neizpre-menjen.
Seje kronskega sveta so se udeležili vsi ministri razen ministrov Gri-sogcna in Staniča.
Najprej je podal Pašič obširno politično poročilo in poudaril, da ima sedanja vlada trdno večino v skupščini. Zato more izvesti tudi svoj
delovni program.
V	prvi vrsti je treba rešiti proračun za leto 1925 in 1926. Radi kratko odmerjenega časa pa si bo treba pomagati z dvanajstinami. Izenačenje zakonov in finančne administracije se bo skušalo čim preje izvesti. Nato je
naštel ministrski predsednik vse za- { koue, ki bi se imeli rešiti še letos.
1 zgleda, da bodo sigurno rešeni stanovanjski, invalidni, tiskovni in zbo-rovalni zakon.
Po govoru Pačiča se je razvila debata, v katero je posegel tudi kralj. Končno je bil odobren program vlade.
MNENJE OPOZICIJE.
Opozicija je mnenja, da je še prerano govoriti o definitivnem razčiščenju situacije. Na seji kronskega sveta je bil določen samo delovni program vlade, ne pa tudi njena politika. Ta bo utrjena šele tedaj, ko bodo vse stranke preciziralo svoje stališče in ko bo zavladalo med strankami pomirjen je. Tedaj se bo šele videlo, če je dosegljiv kak sporazum med obema skupinama ali pa se bo nadaljeval dosedanji oster boj. V tem zmislu se je izjavilo tudi nekaj ministrov.
Seja Glavnegf odbora demokratske stranke.
Beograd, 19. februarja. Danes ob
10. se sestane glavni odbor demokratske stranke k seji. Na sinočnji seji centralnega odbora so izčrpno razpravljali o politični situaciji in o stanju demokratske stranke po volitvah. Centralni odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da demokratska stranka kljub vsemu terorju in nasilju ni nič izgubila, marveč se v Srbiji zelo oja-
DR. SMODLAKA POZVAN V BEOGRAD.
Beograd. iy. februarja. Naš posla-nik pri Vatikanu dr. Smodlaka je nujno pozvan v Beograd, da prejme potrebno instrukcije za pogajanja z Vatikanom glede sklenitve konkordata. Politični krogi trdijo, da je prihod dr. Smodlake, ki je v zelo dobrih odnoša-jih z dvorom, v zvezi z notranjo politično situacijo in to tem bolj, ker v prihodnjih dneh pričakujejo tudi prihoda našeg poslanika v Berlinu, Balu gd žica.
TUDI HRVATSKI GLAS PREPOVEDAN. •
Osjek. 19. februarja. Policija je prepovedala izhajanje lista Hrvatski
Sedai nameravajo izdati nov list Hrvatska Zorn,.
čila. To dejstvo dokazuje, da se je ideja sporazuma v Srbiji že dobro ukoreninila. Davidovič ni imel nobenega političnega govora in je izjavil, da pred 7. marcem sploh noče očrtati svoje in stališče opozicijonalnega bloka napram vladi. Davidpvič je govorit na seji samo o čisto strankinih zadevah.
Amerika ne prizna sovjetov.
Washiiigloa, 17. februarja. Oficijel-no se sporoča, da vlada Zedinjenih držav ne namerava priznati sovjetske vlade. Predsednik Coolidge je izjavil, da so vse vesti o ameriškem priznanj ii sovjetov brez podlage. Njemu ni znana nobena okoliščina, ki bi mogla povzročiti priznanje sovjetov.
TUDI BELGIJA NE PRIZNA SOVJETOV.
Pariz, 19. februarja. Iz Bruslja poročajo, da je odbor senata za zunanje zadeve sklenil, da .je vzpostava diplomatskih odnošajev med Belgijo in Rusijo nemogoča.
INTERVENCIJE DR. POLICA ZA INTERNIRANE CIGANE HRSS.
Beograd, 19. februarja. Včeraj se je mudil v Beogradu dr. Polič, da intervenira glede dr. Mačeka in njegovih tovarišev, ki se še vedno nahajajo v zaporu. Dr. Polič je čakal od 10. do 13., pa ni bil sprejet pri notranjem ministru. Popoldne pa g. Polic sploh ni bil v ministrstvu. Kakor doznava-inc, bo dr. Polič ostal še danes v Beogradu. V zvezi s tem se je razširila s strani vladnih krogov vest, da bo vlada poskusila preko svojih emisarjev preti preko dr. Poliča v kontakt z Radičem. Ni pa verjetno, da bi to mnenje odgovarjalo resnici.
PO DOGODKIH V NINCICEVEM.
Beograd. 19. februarja. Včeraj je preiskovalna komisija v Ninčičevem j zaslišala številne priče in zaprla 45
Nemcev, ki bodo izročeni sodišču v Vel. BeČkereku.
K ISTA GJOKIC OD SODISCA IZPUŠČEN.
j Beograd, 19. februarja. Okrožno so- , | d išče v Sarajevu je včeraj izpustilo na j j svobodo bivšega zemljoradniškega i poslanca Hista Gjokiča, ki so ga ob- > lasti zaprle deset dni pred volitvami, i
ŠTEVILNI ATENTATI NA BOLGARSKEM.
ja. 19. februarja. Komunistični poslanec Strašimirov je bil ubit na ulici pred nekim hotelom. Padel je kot žrtev makedonstvujočih kot re-vanš za ubojstvo Mileva. V Plovdivu je bil ubit šef javne varnosti. Morilci so neznani. Mislijo, da so bili pri umoru udeleženi makedonstvujoči.
MAKSIMOVIČ GRK NA DOPUST.
Beograd, 11). februarja. Kakor do-znavajo politični krogi, namerava \ notranji minister Maksimovič odpotovati v Kraguje^ic na kratek oddih. Po sinočnji seji vlade je Mate Drinko-vič odpotoval v Zagreb.
Ali bi bilo drugače mogoče, da se celo Učiteljski tovariš pritožuje, da uplivajo na učiteljska imenovanja in premeščanja učiteljski krogi? Samo ta fakt pove vse in samo to dejstvo opravičuje naše besede.
V	interesu naroda je, da vidi napredna javnost v učiteljstvu v prvi vrsti narodnega vzgojitelja in strankarskega agitatorja šele tedaj, kadar ne more to niti najmanje škodovati njegovi prvi nalogi.
Ce pa bi it' hoteli, da je učitelj na deželi napreden agitator, potem si dovoljujemo tudi to krivoversko mnenje, da bo njegovo delo neprimerno bolj uspešno, če bo korakal s kmetskim ljudstvom, če bo agitiral za 8KS kakor po če je agitator za SDS. >fi
vpliv duhovščine tako velik samo vsled njenega verskega stališča, temveč predvsem vsled njenega dela za
kmetsko ljudstvo. Nima nobenega smisla, to tajiti.
Ponavljamo: Napredna javnost je dokazala svoje nepojmovanje učiteljskega vprašanja, če vidi v učiteljstvu v prvi vrsti strankarskega agitatorju. Prevažen za razvoj naroda je učiteljski stan, da bi smel biti predmet strankarske špekulacije.
In da to ne postane, zato bi morala zlasti skrbeti učiteljska organizacija sama.
Iz ljubezni do stvari smo napisali teh par skromnih vrstic in zato upamo, da ne bodo naše besede sprejete le s slabo voljo.
NOVE ARETACIJE KOMUNISTOV V BEOGRADU.
Beograd, 19. februarja. V zvezi z odkritjem tajne komunistične tiskarne so bili aretirani novinar Miša Pi-jade, apotekar Pašič in bivša profesorica na gimnaziji Cvetkovič, ki je zelo podpirala komunistične žrtve. Na njenem domu je policija našla nebroj priznanic njene pomoči.
PISMO FRANCOSKIH KARDINAIjOV HERRIOTIJ.
Pariš. 18. februarja. Francoski kardinali so poslali ministrskemu predsedniku Herriotu pismo, v katerem pravijo, da je bil vsled znanega sklepa francoske zbornice narušen verski mir. llerriot je odgovoril, cla je ukinitev poslaništva pri Vatikanu samo čisto politično vprašanje in da bo francoska vlada kljub vsem napadom se naprej spoštovala cerkev.
ANGLEŠKI KRALJ ZBOLEL.
1/ondon, 18. februarja. Angleški kralj se je močno prehladil in dobil pljučnico. Angleški prestolonaslednik jr bil nujno poklican v London.
Načelna ločitev.
Mladinsko časopisje poziva na »na-protlno trunto*, oos, \»e te napredne siraru.e, širujd, irai-cije so prežete na-prounega	dui^a,	so ene dr-
žavne isli, L ei pa jiii različna taktika, ločijo jili u^ebna nasprotstva, zavist in ambicioznost poedincev.
Preiskujmo, je li te premise prave, tla u».'raj oni do edino 'zveličavnega logi:negi:	ie;.a: -nadredna Jronta«.
kes jt, i rogrami 'sea ieh strani, glede pojmovanja nacionalizma in državne misli ne Lažejo bistvenih razlik. Programa ni še izpremenila Jugoslovenska demokratska stranka in tudi Samostojna demokratska stranka ne. Vsaj na papirju ne. Zgrajen na demokratskih načelih je ves posvečen resničnemu narodnemu napredku, na kulturnem in gospodarskem p lju; ne zanemarja niti socialnega vprašanja.
Toda, kako je v praksi. Zakaj stranke ne smeš presojati po njenem pisanem programu, nego kako ta program izvršuje. Kakor ne vidiš Človeka po tabli desetih božjih zapovedi, ki jo ima obešeno nad svojimi vrati, nego po tem, kako v resnici živi.
Edinstvo države — dobro, edinstvo političnega naroda te države — dobro, monarhija — do tu vse dobro. 2e pa se ločijo pota v naziranju glede administrativne in notranje uprave naše dr-ave, glede spoštovanja plemenskih individualnosti, kakor jih je ustvarila tisočletna zgodovina in ki so dejanski danes še skladna z. gospodarsko in kulturno individualnostjo bodisi plemen, l>odisi gotovih teritorijalnih delov naše države.
Zdravemu razumu vstrezajoči koncept trre za tem, da je ujedinjeuje tudi v teh smereh prepustiti narodnemu razvoju, ki ga je z naravnimi in kulturnimi sredstvi pospeševati, nikakor pa ne forsi-ratL Vsaka sila sproži reakcijo, ki nas d zaželjenega cilja bolj oddaljuje, nego nas približuje. Naturam si expellas fur-ca ... Resničnosti tega izreka so nazorno pritrdile razmere v naši državi. Danes smo od ujedinjenja bolj oddaljeni nego smo bili pred šestimi leti. Po čigavi zaslugi?
Cim liberalnejše uravnamo tek ua-i avnoga razvoja, tem prej dosežemo svoj smoter, tem prej pride spoznanje koristi in potrebe celokupnosti vsega našega naroda. Nič ne pomaga, treba je računati z neko prehodno dobo. Kaj za to, e traja sto let, ki pomeujajo še manj ko nič v tisočletnem narodnem življenju. Vrediti in ustaliti razmere v tej prehodni dobi je naloga resnične drž. modrosti. Samo onega moremo pripozjiati za pa-
triota in državnika, ki doume to svojo naio^v' ler je sposoben rešiti ta na videz tako komplicirani, v resnici pa tako cno.ii.av ni pjobiom. Ni ga lažjega pro-b.eo.a od unega, ki mu narava sama nudi svojo pomoč.
Dočim pii leži rešitev problema v medsebojnem pošlonem sporazumu, mu !~topi nasproti drugi koncept, čigar pro-gramatične »meri so m cela kontrerue onim prvega koncepta. Koncept sile, nadvlade, šablone, Prokrustove postelje. Koncept Pribičevičev in njegovih učencev mladinov.
Dva koncepta — dve politiki. Ni jih mogoče združili na en program, niti ni mogoče njenih pripadnikov spraviti pod en i streho. Je mogoče, da velik del SDS odobrava politiko sporazuma in da se priznava prvemu konceptu, toda SDS si’ji danes pod duševnim vodstvom odločnih nasprotnikov tega koncepta. Umevno, ker od nesporazuma zavisi njihova politična eksistenca. Dokler je oni del SDS vjetnik nasrečnega njenega sedanjega vodstva, toliko časa je SDS iz-li/čena iz enotne napredne fronte. Ker enotnost fronte zahteva za predpogoj enotnost politike.
Še večja pa je razlika med SDS, odnosno njenim vodstvom in ostalimi na-prednimi strankami v pojmovanju bistva naprednosti, torej prav glede one načelni* teze, ki naj tvori vez med vsemi temi strankami. Naprednost v protiklerikalnem smislu je za današnje čase preozek in zastarel pojem. Za državo nam gre, za njene potrebe in koristi ter za one celotnega naroda. Ne pa za kako provinci-jalno lokalno politiko z obzorjem z vaškega zvonika. In v tej državi ne pome-iij-i klerikalizem nič in ne bo nikdar nič [•■.'.'menjal.
S kršenjem demokratskih načel programa JDS so mladini zavrgli tudi naprednost. V logični posledici. Ker niso sposobni, da bi si s kulturnimi sredstvi znali pridobiti voljo večine naroda, a ker se na drugi strani hočejo za vsako ceno vzdržati mi oblasti, jim pride prav vsako sredstvo, pošteno in nepošteno. Nasilje, terorizem, partizanstvo, korupcija, kupovanje duš, vsužnjeuje ^lolitič-oega prepričanja, maščevalnost - to je inventar političnega programa današnje SDS. Na celi črti reakcij ona most na mesto svobodomiselnosti in resnične kulturne naprednosti. Take stranke ni več šteti med napredne stranke.
Ne samo dve taktiki ali dve politiki — l'i 'ta dva svetova. Ločitev je načelna in zato ni mogoča enotna napredna* fronta v Sloveniji z vključitvijo današnje SDS.
Razorožitev Nemčije.
Glavna ovira za izpraznitev kolinske j cone je neiskrenost Nemčije, ki se je j zlasti v razorožitvenem vprašanju zelo pregrešila proti svojim obveznostim, Id tih jo * mirovnim dogovorom sprejela. Nemška vlada skuša te svoje pregrehe z objavljanjem statistike o uničenih topovih, strojnih puškah in drugem vojnem materialu zakriti, toda tozadevna prizadevanja Nemčije niso rodila pravega uspeha. Končno vedo tudi zavezniki, da je Nemčija razorožena in da ne more kar čez noč zgraditi moderne armade, ki bi bila kos zavezniški. Toda s tem se zavezniki ne morejo zadovoljiti, ker vlada v Nemčiji Se vedno stari šovinistični duh, ki je resna nevarnost za Frun-i ijo in s tem tudi za svetovni mir. Razorožitev Nemčije je izvršena v zinislu mirovne pogodbe šele tedaj, kadar bo j |K>našauje Nemčije tako. da je odstranje- j na vsaka nevarnost nove vojne.
Nepopolno izvedeua razorožitev Nemčije pa kaže slabo voljo Nemčija in zato je naravno, da tudi zavezniki ne morejo [H-eje j »okarati dobre volje za opustitev i zadnjih varnostnih ukrejmv in da ne morejo iz.prar.niti zasedenega ozemlja.
Te dni je izdala mednarodna kontrolna komisija svoje poročilo o stanju nemške razorožitve. Poročilu niso dodeljena konkretna dejutva, in sicer i/, v/rokov, ki jih je razložil v »Heview of ReviewB<' angleški general Morgan, bivši generalni intendant modzaveiniške vojaške komisije za Nemčijo. General Morgan pravi, da ne morejo zavezniki vseh obtožb, ki Id jih rnogll sicer v. nepobitnimi dokazi
podkrepiti. Javno razložiti. To pa vsled tega, 1 er nemški sodniki ne obsodijo niti enega, ki l>i skrival ali pomagal skrivali orožje, pač pa težko kaznujejo zaradi veleizdajstva vsakogar, ki je dal kontrolni komisiji podatke 0 skritem orožju ali napadalnih načrtih Nemčije. Kakor hitro bi zavezniki objavili le ,.n dokument, bi Nemci takoj zaslutili od koga so prejeli zavezniki informacije in tako bi bili tisti, ki so šli zaveznikom na roko, dejansko poplačani za svoj trud s tem, da bi jih zavezniki sami izročili nemškemu maščevanju.
Napačna je misel, da bi bili med onimi. ki gredo zavezniški kontrolni komisiji na roko, samo plačani agenti. Nasprotno je večina od njih socialistična ki vsled svojega političnega prepričanja hoče odstraniti vse ovire, ki preprečujejo sporazum med Nemčijo in Francijo. In da delujejo ti-pogumni možje resnično v dobro Nemčije, je evidentno. Cim preje bo izpraznjeno zasedeno ozemlje, tem preje bo Nemčija konsolidirana, tem matije bo plačevala vzdrževalnih stroškov za okupacijsko armado. Tako vidimo tudi v Nemčiji, da tisti, ki kaznujejo druge vsled veleizdajstva, sami ravno najbolj škodujejo Nemčiji. Šovinizem je pač vedno napačen in spravlja narode povsod 1 v nesrečo.
Obtoib« kontrolno komisij*.
Splitski poročevalec »Tribune« poroča, da vsebuje poročilo kontrolne komisije
o	pregrešklh Nemčije proti določbam
mirovnega dogovora o razorožitvi sledečo točke:
1. Zaloge nemške armade sp večje, kakor pa so potrebne za 100.000 mož bro-ječo armado.
‘2. Državna hramba, ki se ni nikdar uporabljala za vpostavo javnega miru m reda, raxpolaga čez večje oddelke in oborožitve, latkor pa so predvidene po mirovnem dogovoru.
Kavalenja ,ie nedopustno oborožena iudi s strojnimi puškami.
k Na univerzah obstoje posebni uradi za rekrutiranje za ustanovitev takozva-ue >Crne državne brambe«. Pod kaznijo veleizdaje je prepovedano te urade naznaniti. Tozadevno imajo zavezniki v rokah fotografije o teh tajnih zvezah in o seznamu njim pripadajočih članov.
5. V višini o odstotkov določeno dopolnitveno število je bilo /.natno prekoračeno.
G. Policija je prejemala orožje in m-strukcije vsakoletno takoj ob pričetku
manevrov in ni bila nikdar samo lokalna četa.	"■
7. Med policijo in državno hrambo obstoji določen dogovor o subvenciji is pri obeh je uveden isti službeni red.
8. Dokumenti o stanju nemške oborožitve nu dan sklenitve premirja ho kili najdeni od francoskih oficirjev is so nato izginili.
0. Vojno ministrstvo je naročilo civilnim oblastvom, da ta izdelujejo razne mobilizacijske načrte za različna bojišča.
10. Orožje se izdeluje v tovarnah, v katerih niso bili stroji za izdelovanje orožja popolnoma uničeni.
Poročevalec poudarja nato, da so bili mnogi delavci, ki so ta dejstva navedli kontr ini komisiji, takoj nato aretirani in v najkrajšem času kaznovani.
Zavezniki krepko pazijo, da bo Nemčija izvršila svoje obveznosti in če hoče Nemčija miren razvoj, potem se bo pač močni volji zaveznikov morala udati.
Politične vesti-
—	Kako mi agitirali samostojni demokrati? Zagrebška »Narodna Politika« objavlja proglas, ki so ga izdali samostojni demokrati tik pred volitvami. Ta proglas je tako značilen za samostojno ae-mokratsko moralo, da ga moramo vsaj
v	izvlečku seznaniti tudi z našimi bralci. Proglas se gla^: >Hrvatski seijački narod! bratje republikanci! Nasilna beograjska P P vlada podvzema vse mogoče, da bi udusita republikansko zavedn st med hrvatskim narodom. Uničila je pia-ve seljačke republikanske liste, katenh nosilca sta bila Šalamun in Matica. Da ne bi s svojimi glasovi služili krvnikom hrvatskega republikanskega naroda, odrejamo, da ostanete v znak protesta proti nasilju ... (Izpustili mi. Op. ur.) P. P. vlade vsi na dan volitev doma in da ne oddaste svojega glasu nikomur, ko ni prave hrvatske seljačke republikanske lisic. In konec se glasi: Vse kroglice samo za republiko! Ne ena kroglica v volilno skrinjico, ker so vse gosposke in batinaške. Zagreb, dne 5. februarja. Podpisana: Pavle Radič, nar. posl. in Rud. Hereeg, nar. posl. — Knaši mladinski listi sedaj ravno tako radi govore o fnlzifikatih, naj si vtaknejo ta falzifi-kat svojim bralcem za ogledalo, kjer se nahaja že njihov falzifikat z naslovom: Katoliški Slovenci!
eua. Hrvatski samostojni demokrati so agitirali na svoj način tudi med lirvatskimi klerikalci. V svojem čako-vačkom listu so pisali dne 4. februarja sledeče: Naš i (mladinska) stranka je za katoliško vero storila več ko vsi klerikalci skupaj. Mi demokratk smo na vsakem sestanku napadli Radiča, zato ker jo ou nasprotnik naše vere, ker je prodal Hrvate judeževi boljševiškl internacionali, ki je pogazila Kristusa, svetost zakona in ki so se pričeli klanjati Judežu ter širiti nepoštenje in nečistost. In tako farizejstvo imenujejo mladinski listi nnpn*dnost. Resnično, pri najboljši volji ne moremo sprejeti take -napred-nostk.
še o volilnih številkah, ('e bi vladal pri nas čisl proporc, potem bi dobili na podlagi oddanih glasov: -nacionalni blok 1:») mandatov, radieevci GO, davidovičevci :<7. Spaho 17, zemljo-radniki Ifi, Korošec 14, Nemci fi in črnogorski federalisti I. Ostale skupim* (dže-iniet, socialisti, Madžari in divjaki) IH. Nikjer pa se ni volilni r<>d pokazal tako krivičnim kakor v predkumanovski Srbiji. Tam so dobili zemljoradniki za več ko 50.000 glasov en mandat, samostojni demokrati pa za 20.000 glasov nobenega. C e torej hočejo doseči samostojni demokrati za sebe ugoden votiven red, potem morajo udariti radikale. Da pa ti ne l»o-do pristali na voliven red, ki bi jim bil neugoden, zato bo najbrže volilni red še naprej ugoden za radikale, Radiča in naše klerikalce.
Varnostno vprašanj«. Konservativna >i,4orning Post« zagovarja v svojem uvodniku mnenje, da je Anglija v zmoti, . če misli, da se varnostno vprašanje t.Če I samo Franclje. Dejanske meje angleško
i	država so nn Renu. fe Je ogrožena /vnsllia, potem so ogrožene tudi vse an-i, • — ' olonlje. Franclja Angliji ne moro •	*f" nevarna. Največjega pomena
VndlJ ra !o. <1a se od one strani Rena grozeča nevarnost ne ponovi več. List apelira nato na angleške domini-
jone, da spoznajo potrebo posebnega garancijskega pakta za nedotakljivost Francije in Belgije, zakaj ta pakt je tudi v interesu Anglije. Ta uvodnik potrjuje pravilnost vesti, da so angleški vojaški krogi uverjeni, da se ne sme presojati varnostnega vprašanja vedno s stališča Francije, temveč tudi Anglije.
Fašizem nepopustljiv. Glavni tajnik fašistovske stranke, znani Farinacci, je imel v svojem v« livnem okraju v Cre-moni velik političen govor. Med orugim je dejal Farinacci: Moje odločno stališče po umoru Matteottija je dalo koristen plod. Ko je vse polno občinskih zastopstev izrazilo svoje obžalovanje nad umorom, se je branila samo moja Cremona prioružiti se koru jokajočih. Ce bi tedaj storila vlada, pa tudi stranka, isto, potem ne bi dozivea mrtvaškega plesa okoli ubitega. Danes upajo naši sovražniki na Matteottijev proces. Dobro. Važnost polagamo na to, da postane ta proces obtožba opozicije. Fašizem se Matteottije-vega procesa tako malo boji, da ga bo naredil za izhodišče svoje volilne parole. Vsi fašisti se morajo združiti na njegovem programu: poštenost, nesebičnost in pospeševanje strokovnih organizacij. Poleg tega pa stran z oportunisti in boj proti vsem krivim prijateljem. Palice pa se ne sme odložiti in prvo povelje ostane slej ko prej: disciplina. — Končno je izjavil Farinacci, da ni pričakovati volitev pred avgustom prihodnjega Uta.
Nemško - rumunski spor zavz«ma vedno ostrejše mere. Rumunska vjadn zahteva, da plača Nemčija rekvizicijske bankovce, ki so jih izdali Nemci za č,«sa njihove okupacije zn rekvirirano živino, živila in drugo. Nemška vlada pa ru-munsko zahtevo odločno odklanja, ker ni Nemčija po versajskem dogovoru dolžna, da bi te bankovce plačala. Zavezniki so svoječasno rumunsko zahtevo enako odklonili in zato smatra nemška vlada, da Ima prosto roke,^e bi Humunijn pri cida z represalijami. Rumunska vlada pa enako noče popustiti in je sklenila, da se popiše vse imotjo nemških državljanov v Kumuniji. Vse to imetje bo zaplenjeno. Verjetno je tudi, da pride o o preloma diplomatskih stikov med Nem čijo in Rumunijo. Pričakuj« so tudi, da l*o liumumja nemške državljane Izgnala. i’a tudi Nemci ne mislijo držati rok kri-/om. Po Bukarešti se širijo voatt, da pripravljajo nemške banke ostro kampanjo proti rumunskemu leju, katerega hočejo na v-«!; način zrušiti, Rumunska vlada naumiava uvesti protiakcijo. Po«led<ca lega nasprotja bo Mkoda na obeh straneh, dočim bi bit sporazum za otx< stranki v korist. Pa z. nemei s<‘ menda v resnici te/.KO dogovarja.
Stika it Italije. V Sarno so se imele vršiti občinske volitve. Samo je znana demokratska trdnjava, ki je zvesto n« strnili poslanca Ameudota. Milo je zato jasno, da bi fašisti pri volitvah propadli. Fašisti so nato demokratom zagrozili, du jim bodo požgali tiskarno tn vw njihove lokale, č<* ne prekličejo avoje liste. Demokratom končno ni ničesar drugega preostalo, ko da so se faSislovskomu nasilju uklonili In nato je bila proglasu« fašistovska llata kot Izvoljena.
Odkrita nemška »pljonai* ua P*Ij pkeru. Te dni je bil v Varšavi aretiran ruski grof Toll, ki je Idi sumljiv špljo-naže v korist Nemčije. Pobija jo grof*
že dolgo opazovala. Grof je živel zelo razsipno. Bil je podpredsednik ruske Monarhistično organizacije. Pri preiska-
vi	na stanovanju grofa Tolla je našla policija mnogo obtežilnega materiala, ki je jasno dokazal, da je bil grof nemški špi-joft. Pred vojno je bil grof Toll uradnik z* posebno službo pri ruskepi generalnem guvernerju v Varšavi. Kot sokrivci grofa Tolla so bili aretirani knez Avalov, baron Triesenhausen in več oficirjev Denjbiinove armade.
Govorice o odstopu Herriota. Londonski li iti poročajo, da je položaj Herriota vsled padca francoskega franka zelo oslabljen. Računa se celo z njegovim odstopom. Herriotovo nasledstvo bi prevzel kabinet Caillaux - Loucher. Vesti londonskih listov je treba sprejeti z vso rezervo.
— Iluska komunistična stranka šteje’ po zadnjih statističnih podatkih 25.922 krajevnih organizacij s 099.689 člani. Od teh je pravih članov samo 369.936, uo-čio* so vsi ostali samo kandidati na članstvo stranke. Ženskih članov šteje komunistična stranka 73.328.
— Na Ruskem streljajo na brezposelno. Leningraški poročevalec berlinskega »ltulja« javlja k zadnjim pouličnim bojem v lieningradu: Pišem pod vtisom krvavega spopada brezposelnih z milico in četami . rzavne policije. Brezposelni so hoteli spričo dejstva, da raste brezposelnost od dne do dne ter se nahajajo Ibrezposelni delavci v strašni bedi, predložiti Zinovjevu peticijo, da organizira zasilna dela. Neoborožena množica pa je bila sprejela na osebno povelje Zinovje-v* s salvami. Bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci, med katerimi je tudi (»nogo žensk. Ubitih pa je bilo v vsem baje 30 brezposelnih.
Drobne vesti.
N« predlog Nemčije se ustanovi v Sofiji nemško - bolgarska trgovinska Zbornica, ki naj že itak živahni trgovinske stike med Nemčijo in Bolgarsko še poglobi.
Dr. Luther jo na shodu v Kbnigsbergu izjavil, da se v kratkem prično rusko-nemška gospodarska pogajanja.
Oboroževanje traja dalje Po vesteh angleških listov je zgradila Anglija 16 bojnih ladij, Amerika 11, Japonska 25, Francija 32 m Italija 16. Rezultat wnshiugtouske razorožit vene konference je torej popolnoma negativen.
Bolgarskem bo proglašena proti komunistom obznana.
Mestni »vet v Kutnihori je sklenil, da vzida Ha rojstni hiši Gabrielo Proisaov«« spominsko plo&So.
Ds krvavih pobojev mod pristan iAk im i de-
iHVCi jo prišlo v Rigi. Na obeh straneh je več
mrtvih. V mestu vlada silno razburjenje.
Predsednik Ccke v Kutaisu na Kavkazu, krvoločni Kučukidze, jo bil od neznanih atentatorjev ubit. Kučukidze je izvršil samo n zadnjih treh mesecih lastnoročno 122 smrt nih obsodb.
Mednarodno konferenco o > uIuti namera 'ate sklicati Anglija in Amerika. Konferenca » »e vršila v jeseni in bi bile na njo po zvaue vse države.
VeRke skupne insnevre misli inioti letoš "}e,. POletjo ameriška vojska in brodovje v *>l«tni Havajskih otokov. Načrt manevrov te osvojitev Havajskih otokov, ki jih brani . 'ojska.
Nasprotja v angleški delavski stranki •i.vontng Stnndartr poroča, da je levičarsko tUr«u	I’nrty	zelo nezadovoljno s poli-
” Mac Donalda, ki da je premalo razredna
■nssollui je obolel nn influenci, kakor pra-oolitu«,U> P°ro^9o. Bolezen pa je v resnici ni t	8onat je namreč proti njegovi voj-
vnici!	I*0 kateri bi se število italijanske
, "»e aia° nn soo.rKK) mož in bi bila f» '»očnejs m^ca H #vojiini 300.000 možmi
^nuiška kontrola nad nemškim oho bo najbrie razširila tudi na
Dr»k» TJ""' Hl> "shajajo v tujini.
"‘O bili mo ? I® izgnala 200 komunistov, ki UJ‘ <l«iavljani.
Prosveta.
Htlen uajstnrejših francoskih pianistov Mnrvel Cianipi priredi v petek, dno
:7. ». m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani koncert z jako zanimivim sporedom, ki ga tvorijo predvsem frau- | fouki komponisti Dobussy, Franck, Ra-'ol, I aort* in tudi ('hopjn. Natančnejšo ''•»javimo v prihodnjih dneh.
Filharmonična družba priredi svoja 'j'* nndaljnn koncerta dne 10. marca in •0. aprila t. I v Filharmonični dvorani. •‘Uharmonična družba prosi vsa društva 'n korporacije, katera bi eventualno ho-*6ta prirediti v teh dneh knk koncert *b podobno prirpdltev, da se otirajo na 'a dva datuma.
Dnevne vesti.
i i
— Vivant setjuentes! V priznanje za svojo neustrašeno borbo za resnično de- i mokracijo in naprednost je poslal ne- i imenovan obrtnik iz. Štajerske za naš tiskovni sklad 100 dinarjev. Iskrena hvala mu! Da bi našel mnogo posnemovalcev! !
— Malo več zmernosti in takta! Vče- ■ rajšriji »Slovenski Narod« je napisal na • naslov urednikov Slovenca« krepke iz- i raze: »brezvestna žurnalistika. lopovski ' žurnalisti,« ali ni proti takim ljudem j (sc. opozicionalni uredniki in zlasti »Slovenčevir) na mestu žandarjev kolec, ti zlobni, nestrpni, nekavalirski ured-niki, ki se ponižajo do prostaških ciganov« in slično. Gospodje pri »Slovenskem Narodu-:, ali ste v resnici tako brez : kulture, da ne čutite, kako ponižate sebe, | ko uporabljate take izraze? In ali ne ču- j tite, da s takim pisanjem ne delate re- 1 klame za novinarski stan? Surovost se ne ubija s tem, da se zagreši nova surovost in čas bi bil, da bi tudi v slo- ; venski žurnalistiki postal ton malo bolj zmeren in kulturen!
— Sami sebe citirajo. »Slovenski Narod' citira »Jutro«, »Tabore bo citiral »Slovenski Narode, »Nova Doba« pa »Taborr. In tako bo dokaz zaključen in gospodje se bodo našli v bratski slogi. Ampak hvaležni bi bili gospodom, da bi nam pokazali moža, ki na lastne citate caj da.
— Poglavje o falzifikatih. Včerajšnji -Slovenski Narod je imel celo vrsto brzojavk ali telefonogramov iz Berlina in Bukarešte. Vse te brzojavke je označil kot izvirne. Po vsej pravici, ker so v resnici tako izvirne, da ne morejo biti bolj. Prepisane so bile namreč iz drugih listov.
— Nagrade se bodo delile. Gospod profesor Presl poživlja vse radikale, ki so volili »Narodni' blok, da se zglase v tajništvu njegove radikalne skupine, da bo »mogla stranka ščititi svoje člane.
Ali so gospodje res tako nerodni, da ne znajo stvari povedati malo po ovinkih. Malo več okusa menda vseeno ne bi škodovalo!
Ker pravi mladinsko časopisje, da ni vladalo med volilnim bojem nasilje nad tiskom, opozarjamo mladinske novinarje, da si prečitajo resolucijo Jugo-slovenskega Novinarskega Udruženja na naslov notranjega ministra. Svoji strokovni organizaciji bodo mladinski novinarji menda vendarle verovali.
Kaj se razburjate! Včerajšnje -Jut- ! ris piše, (la je bil še leta 1022 dr. Trum- ! liič odločen nasprotnik Radiča. Vsi na- j dalje vemo da je med vojno dr. Trumbič svoj patriotizem več ko dokazal. Kako j torej, da je postal sedaj dr. Trumbič na- i krat prijatelj Radiča? Na to vprašanje j naj odgovore oni. ki so s svojo trmoglavo politiko pritirali celo dr. Trumbiča v ; opozicijo. .Samo mimogrede bi pa še pri- j pomnili. Poznamo dosti ljudi, ki so bili še leta 1921 i dločni nasprotniki dr. Zec- \ javove politike in ki so danes navdušeni ; zanjo. Toda dvomili bi, da bi bili nji- j Iiovi motivi manj Čisti. Naredite torej j najprej red v svojih vrstah.
Komu v korist? Milutin Pavlovič iz Srbije se je pred 20 leti poročil s svo- j jo Spusonijo, Ker pu je bil zakon brez« | otrok, je Milutin vedno manj ljubil svojo j ženo in končno pripeljal na dom neko da jo zopet vzame nazaj, ker pa so bile vse njene prošnje zaman, se je končno ttdala v svojo usodo. Seznanila se je z zidarskim pomočnikom Radovanom Teo-dorovičem in »e končno preselila k njemu. Dobila je z njim otroka in živela z njim šest let srečno in zadovoljno. Ravno tako pa je živel srečno in zadovoljno s svojo ljubico Milutin in oba para sta veljala kot zakonska para. Sedaj se je hotela Spasenijn s svojim zidarjem poročiti in slu je na duhovno sodišče, dtt se loči njen prvi zakon. Tam so pa to odklonili in sedaj zahteva sodišče, da se mora Spasenijn vrniti k svojemu prvemu možu. Ta se je dolgo branil, končno pa se je moral udati, noče pu niti slišati o otroku Spasenlje. Zakonu bo torej sta-doščeno, dva para pa bosta nesrečna. Akodu torej na vse plati!
Mednarodna bunka v Zagrebu nam sporoča, da jo bila naša vest, češ, da je bila Mednarodna banka v Zagrebu kaznovana na 6 milij« nov dinarjev glolje. zaradi napačne bilance, vsled česnr, da je utrpela država veliko Škodo, popolnoma neosnovann. Mednarodna latnka v
Zagrebu ni imela prav nobenega konflikta z državnimi organi, še manj, da bi bila kaznovana. Kaznovano je bilo neko j zagrebško tekstilno podjetje. Prosimo, da vzamejo naši bralci to na znanje.
— Županieeva »Samouprava« je prenehala izhajati. List je bil tako brez- i pomemben, da bi ga z nekrologom preveč počastili.
— Iz državne službe. Komisar Gvidi n Gulič je imenovan za ravnatelja urada za pospeševanje obrti v Ljubljani. Za sodnika v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta imenovana avskullanta dr. Franjo Kalin in dr. Aleš Peršin. Ravnatelj dvorazredne trgovsae Šole v Mariboru Matej Dolenc je pomaknjen v 5. skupino prve kategorije.
Iz železniške službe. Imenovani so: France Blažon za načelnika postaje Št. Lovrenc na Pohorju, France Beze za skladiščnega šefa postaje Zidani most, France Žumer za šefa postaje Slatina-Radenci.
Akademski aer. klub »Njiva« priredi
20.	januarja t. 1., v petek ob 20. uri v dvorani Kmetijske družbe« (Turjaški trg) predavanje dr. N. Preobraženskija: >0 ruski junaški pesmi-. Vabljeno je vse cenjeno občinstvo.
—	Vsem somišljenikom, bratom in sestram!
Iz raznih krajev, ki so še danes inficirani s strr:m avstrijskim nemčurskim duhom se obračajo na Mariborski O. O. naše organizacije s prošnjo, naj bi jim ustanovili javne krožnice. Po raznih podstrešjih, omarah in policah se praši nebroj neizrabljenih knjig, ki bi lahko vršile ob meji veliko delo nacionalnega preporoda. Zbirajte te knjiee, žrtvujte morda tudi svoje duplikate ali one, k' jih ne rabite in pošljite jih na naslov: M. O. Orinna. Kulturna sekcija. Knjižnični odsek. Maribor »Narodni dom«. Bratje in sestre v nonemčurienih krajih vam bodo s hvaležnostjo poplačali to naklonjenost in požrtvovalnost! Na delo za naše knjižnice!
Občni zbor »Zveze blneajničnih zdravnikov za Slovenijo« bo 26. februarja ob pol 4. uri popoldne v Hotelu Union (v Rožcali) z običajnim dnevnim redom.
Konec ljubezni v Rusiji Moskovski uče-ni ik dr. Pavel Telesin, dober poznavalec razmer v Sovjetski Rusiji, je priobčil te dni jat o interesanten članek o pojmovanju med-srbojneffa razmerja obeh spolov. Predvsem ugotavlja, da je ljubezen v starem smislu, kakor jo opisujejo zaoadnoevropski pesniki, iz Rusiie izginila. >Ta simptom piše. je veleresen pojav, in kaže na tendenco razvoja snolnecra življenja ne samo v sovjetski Rusiji, netro tudi v zapadni Evropi. — Prav-tako, kakor bi bil na moskovskih cestah Človek, ki tv letal okrog v cilindru in fraku, nemogoča prikazen, pustna šema, pravtako s*> smatra zaljubljenost v pretirano sentimentalnem smislu, kakor živi še v malih nemških mestih, za bolezen. Pisanje Ijubav-nih nesmi in podoknice, vse to je Rusiji izumrlo. Mladina, posebno dijaki in delavci, sc odvračajo zavedoma od »zaljubljenosti« in izjavljajo, da ljubezen ni tako važna, kakor se ie mislilo popreje. temveč, da jo mora smatrati praktični človek kot postransko stvar. Trezno in odkrito občujeta spola med oboj, toda brez sentimentalnosti. Mladi mož ne napravi dekletu, ki jo želi za ženo, nika-kptTit zanosa polnega ljubezenskega razkritju. temveč vpraša približno takolo: »Kaj pa. če b> dobili midva otroke?« »Pripomi-"inm . niše Telesi«, da mi je znano sto in sto takih stufaiev med moskovsko mladino. Temu nasproti pa nisem mogel zabeležiti niti enega slučaja, v katerem bi imelo romantično sunjarenje Se kak pomen. Tudi o -vuivvini ljubezni nočejo v Rusiji nič več vedeti Komunistični poskusi v tem oziru so dovedli do nnjslahSih izkušenj. V vsej Ruski.' pravi pisatelj, ki ie. verujoč v svetost i ideje, vreži vela nekai let revolucionarnega č's'i pod narolo svobodne ljubezni, je nastal velik moralen maček. Svobodni ljubezni je sledila se mnogo bolj ozkosrčna reforma zakona. kakor in imamo v Evropi.« Družinska vez, se ji i razkrojila, temveč prej utrdila in tudi o gospodarski ravnoprnvnosfi žene ni govora.
tatvino kokosi Albin Vernik je prijavil na policiji, da so mu bile ukradene iz zaklenjenega kokošnjaka na vrtu njegovega stanovanja Mranilnična ulica S. tri kokoši in <•« petelin v skupni vrednosti 200 Din. \ ornik trdi, da ni zadela samo njega nesreča, temveč da so bile istočasno ukradene tudi Jz v sosednjem vrtu nahajajočega se kokošnjak n. ki je last Martina Zamernika, dve kokoši in on domač zajec. Storilec neznan.
PriM i d,, tj (p rjuho ukradla Marija Ortln-ta). stanujoča v barakah nn Friškovcu je naznanila im poli-fii. da ii je bila dne 17 t. m. ob 12 20, medtem ko je prala ter se odstranila 7" nekoliko časa pa vrl, ukradena mokra rini,.. Tatvine dolži neke svoie sosede M. F Vsled te obdolžit ve je nnnravila policija pri M K. hišno preiskavo. Ta preiskava ie ostala brez. uspeha. Pri M K pollcijn mokre riuhe ni našla in M K. trdi, da Oriinta lovi ni ničesar ukradla, da Orflntnlovi sploh r< bilo ničesar ukradeno, marveč si ie tatvino izmislila in ohdolžUn njo iz maščevanja radi starega sovraštva Poškodba tuje lastnine. Gostilničar Frnncč Perne, Most« 7, Je prijavil na policiji, dn mu je Pavel C, kovinski strugar, polomil In izruval rampo zn konje prej hišo. Pavel C. je dejanje priznal, inienovul tovariše, kt so mu pri dolu pomagali ter izjavil, da je šlo le za šalo in da je pripravljen poravnati vso škodo-
Gospodarstvo.
Gospodarstvo in finance v 1.1924.
(Iz letnega poročila Izvozne banke v Beogradu.)
Ker zastopa Izvozna banka večino beograjskio izvozničarjev in ker je njeno mnenje značilno za naziranje tamošnjih trgovskih krogov, objavljamo izvleček o zadnjem njenem občnem zboru, ki j« razpravljal tudi o našem gospodarskem in finaucielnem razvoju v pretekle* letu. (Pripominjamo, da se s tako enostranskim presojanjem gospodarskih prilik ne moremo strinjati.)
Izvozna banka razpolaga z delniško glavnico cd 30 milijonov in 24 milijoni rezerv in je skoraj ves srbski izvoz pod njenim uplivom. Tako je v preteklem letu izvozila za lasten račun in račun njenih komitentov 2839 vagonov blaga, med drugim 1116 vag. pšenice, 1218 koruze, 197 moke, 183 6uhih sliv in 60 vagonov fižola.
Splošno gospodarstvo je po mnenja banke, bodisi v industrijskem, trgovskem ali poljedelskem pogledu, v letu 19z4 zelo napredovalo, vendar je po mnenju banke število trgovcev preveliko, ki da radi previsokih režijskih stroškov kljub konkurenci povzročajo dviganje blagovnih cen.. Tum napada banka trgovce, da delajo previsoke dobičke. (Vidi se, da Izvozna banka z dosedanjimi ^obički še ni zadovoljna in da bi hotela imeti monopol za izvoz.)
Devizna trgovina, ki je v zvezi z izvoznim poslom, je bila v preteklem letu povsem obična in so dobički zelo malenkostni ter se vedno zmanjšujejo. Ta kupčija se zato ne bi smela obdačiti Špekulacije ni bilo, ker izvozniki niso špekulanti. (Ne bo čisto res!) Temu nasprotno pa dolži banka uvozničarje, da špekulirajo, da ne krijejo pravočasno svojih potreb po tujih devizah ter da špekulirajo na daljni padec deviz.
V	vprašanju porasta dinarja zastopa banka mnenje, da Narodna banka ne sme oajati državi nikakih kreditov. Tudi ni potrebno spravljati naša zunanja vprašanja v zvezo s političnimi, temveč se morajo upotrebiti ostrejša sredstva za zboljšanje dinarja. Naša vaiuta je bolna na inflaciji, ki se jo zdravi z deflacijo, toda ozdravila bo šele tedaj, kadar se država oddolži pri Narodni banki. S tem misli banka dokazati ničevost teorije denarnih teoretikov, ki pravijo, da se valuta, ki je izgubila več kot 50% svoje kurzne vrednosti ne more več dvigniti do predvojne paritete in poudarja ne-osnovanost predloga o devalvaciji v razmerju 1 : 15 ali 1 : 16.
Državne intervencije na borzah v letu 1924 so pomenile boj proti popravku dinarja (!), če država ne more pomagati dinarju, naj tudi ne moti njegovega razvoja!! S pomočjo Narodne banke naj bi vlada delovala na to, da se kovinska pouioga našega dinarja poveča.
Denarna kriza se je v prošlent letu ublažila! Bančne vloge so se v letu 1924 znatno povečale ravno vsled visokih obresti.
Višina obrestne mere vodilnih bank je bila za kredite 18 odstotkov, nuni tem. ko je znašala drugod od 20—25 odstot-
kov: t*V0Kna ba»]‘» K' nudila kredite afiliranim zavodom po 16%, po 17% so dobila kredit večja podjetja in po 18% posamezniki. Znižanji' obrestno mere se bo izvedlo z ozdravljenjem dinarja in no z umetnimi poskusi s strani narodno banke.
Za vloge se je plačevalo zelo visoke obresti, ki so se gibalo med 10—20%. Mali zavodi so plačevali 7—8%, med lem, ko so velika podjetja nudila 14 do 10%. Banka imenuje la pojav kot zelo nezdrav, posebno se, ker je bila večina bank ilikvtdna. Vrednostni papirji so v svoji ceni padli in nekatere lmnke so plačevale obresti, ki so bile večje od dividende. kar je imelo za posledico, da so se delnice |>rodajale in se je denar naložil v bankah. Tudi vrednosti immohi-lij so padale in bodo radi velikih ponudil padale tudi še nadalje.
UTVBIJANRKA ItORZA
■In« 18- februarja 192»
Vrednot«*: 2H% dri. renta za vojno Škodo den 1B0, 7% invest pon. Iz 1. 1921, bi. 66. f'oljska posojilnic« d, d. den. 200, bi. 211, Ljubljanska kreditna banka den 235, Mer-Uantilrm banka den.100, Prva hrvatakn fcte dionku den. 895, bi. 000, 31 n ven uka banka
bi. 7t, Stavbena d en. 280, bi. 200, Strojno j tovarne in livarne den. 136, bi. 147, Trbo- ' voljaka premogokopna družba den. 415,
Zdr*3one papirnice den. 100, bi. 11».
Produkta« borna.
Le* ut trg: Bouls hra*tovi 80, 90 mm od ;
2.60 aaprej fco nakladna postaja, denar 1180, bi*C* 1*250; madrieri 75X22S m a paralel, na M* rob pričeljni, fco Postojna, denar 600; krMkovi frizi od 4 do 9, od 25 do 60 fco Maja, denar 1360, blago 1380; kostanjevi le* fc* »aklad.ua postaja, 3 vag., denar 27, blago
21,	aalj. 27; bukova drva 1 « dolž. na pol • uka fco nakladna postaja deaar 10, bi. 20. I
SH«*i trg: Pšenica, doma*«, fco Ljubljana. : deaHJ 460, blago 490; otrobi, pieniini, drob-»i, t«o. vagon slavonaka postaja, blago 205; :
•trobi pšenični, drobni, jatasta vreia, b/n, j fc*. vagon Ljubljana, blago 240; koruia, nova, fpomptna, fco Klenak, blago 210; koruza, sova, februar, par. Ruma, denar 215; koru-/.a, sumi, promptna, fco Postojna, Iranu., bla-•* 2?0; koru »a, nova, dobavitev rfukee*. do siedio marec, fco. Postojna, tra*£, blago 280: keraaa, nova, dobavitev april, fco Postojna, tna**., blago 290: koruaa. »ova. dobavitev
fco Postojna, fran*., blago 295; koruza, nova, def„ umetno suže«a, loeo Ljubljana, blay* 240; oves, srbski, par. Ljubljana, bla-»* •85; oves, bački, rešeta*, fco. Ljubljana, blago 360; krompir, bel, fto. gor. postaja, blag« 155; krompir rdeikast, 3e«e*ski, fco. žtajomka postaja, blago 185; laneno seme. fc«. Ljubija*«, de*. 680; fižol koks, fco. Po-*t«jaa. tran*.. blago 510; fižol, ribničan, či-šče*. fco. Postojna. tvan*., deaar 340; fižol. | maadalon, iišien, fco. Po«toj*a. trans:.. blago ;
4<i$: slanimi, sl a »a. irodel*a. vagon Vukovar. blago 3ft.
ftORZE.
Bs**ra<l. 18. februarja. Teade*ca dalje j 6 v reta. Pariz 323 do 524; London 293.50 do j 294.20; Kewwrk 61.45 do 61.50; Milan 253.25 j do 3*3.40;. Berlin 14.75 do 14.80: Curih 118*2 I
Ja#k Londan:	(16.)
Borni doživljaji.
Roman južnega morja.
—	Pričel je torej s lem, da je odjadral v Južna morja — iskat bisere — iti bil je prepričan, da »e tam doli lahko na ta ali oni način obogati. ZJaati se je bavil l mislijo, da bi uredil plantaže ^ kokosovimi orehi ter trgoval ž njimi, pri tem pa iskal bisere in se pečal le z drugimi stvarmi, če se plantaže ne bi obnesle. Svojo jahto je zamenjal z« dvojademico Miele«: in odpluli smo. Skrbela sem zanj in pri tem študirala pomorsko vedo. Oče je bii kapitan. Imel je krmarja Danca, gospoda Krikaona in mešano moštvo Japoncev in Havajcev. VoaOi smo se gori in doli ob otokih Line, dokler mu to ni jelo presedati. Razmere so se namreč v tefa krajih neprestano spreminjale. Otoke so zaporedoma anektirale razne države, velike družbe so se medsebojno spodrivale, kupujoč zemljo in razne predpravice za ribolov in drugo.
Nato srno odpluli k otočju Marquesas- Krasni »o ti otoki, toda domačini so že skoro popolnoma iztrebljeni. Oče ni mogel tam opraviti ničesar, ker je a vedel, da so Franco*! upeljali izvozno, carino na kopro — obsojal je to početje kot srednjeveško — toda otočje mu je ugajalo. Bila je tam dolina, ki je obsegala petnajststo oralov na Nuka-hiva in imela prvovrsten pristan. Zaljubil se je vanjo ter jo kupil za tisoč dvesto čilskih dolarjev. Toda francoske takse so bile gorostasne (zato jp bila tudi zemlja tako poceni), najhujše od vsega pa je bilo to, da nismo mogli dobiti delavcev.
do 1186; Praga 18.30 do 18.35; Amsterdam 208.78 do 208.83.
Curih, 18. februarja. Beograd 8.43 do 8.47, Pariz 27.50, London 24.74, Newyork 5.1947, Milan 21.372, Berlin 1.237, Praga 15.44, Dunaj 0.00731. Budimpoita 0.00729.
X Oddaja pretovarjanja blaga v Bosanskem Broda v zakup se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 9. marca 1925. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
: Kaj mora vedeti vsako mlade dekle pred
poroko. Živel je na Holandskem skromen /«iložnik, nobeden od onih, katerim prepuščajo največji izmed velikih svoje duševne proizvode. Le z. največjo težavo se je držal nad vodo. Nekega dne pride končno vendar na dobro misel, ki ga je obogatila. Z denarjem, ki mu ga je bil posodil prijatelj, je in-seriral v več listih: »Pravkar izšlo: »Kaj tuora vsako mlado delile vedeti pred poroko . Lepo vezana knjiga s 150 stranmi. Cena 2.50 goldinarja.« Poštne nakaznice so začele deževati in deževale »o dneve in tedne neprenehoma. Cele košare knjig so morali vlačiti na pošto. Romale so v najoddaljenejše vasi Holandije. In kdor je knjigo naročil, je videl, ko jo je odprl, da to, kar mora vedeti vsako mlado dekle pred poroko, ni obstojalo v ničemur drugem, kakor v seriji kuharskih receptov.
: Zvesti zakonski mož. ■ Znaimer Tagblatt poroča o zgodbi, ki se zdi kakor opereta in, ki vzbuja mnogo veselja v mestu. Neki znajmski dami se je dozdevalo, da ima vzrok, da dvomi o zvestobi svojega soproga. Da ga razkrinka, se je obrnila na pomoč na njenemu soprogu nepoznano prijateljico iz Urna. s katero je skovala rafiniran bojni
načrt. BmČanka je poiskala s soprogom stik na ta način, da je pustila pred njim na eesti pasti svoj robec, ki ga ji je galantno pobral in izročil. Razvil se je med njima pogovor, tekom katerega ga je dama povabila na obisk v hotel. Poročeni mož je poklical nato policijskega stražnika, ki je tujko pozval, da ii:u sledi. Preuslužna prijateljica je morala prebiti par neprijetnih ur v policijskem zaporu, dokler se ji ni posrečilo priti iz luknje s pomočjo svoje znajimske prijateljice, ki je zadevo pojasnila.
: Ženska obtožena roparskega umora. Te
dni se je pričel pred budimpeštanskim kazenskim senatom proces zoper Bogumilo Oreskovics, ki je obtožena, da je umorila pred letom dni modistinjo Irmo Raffersberg, razkosala truplo, ga stlačila v košaro in hranila več dni v stanovanju. Pred preiskovalnim sodnikom je obtoženka umor priznala, pri glavni razpravi pa je trdila, da »e je Raf-fersbergdva zadušila s plinom. Ta izpovedba Oreskovicseve ni popolnoma neverjetna, zakaj izvedenci so pri obdukeiji ugotovili, da je umrla Raffersbergova vsled zastrupljenja s plinom. Obtoženka je priznala samo to, da je truplo Raffersbergove razkosala, ter ga oropala dragocenosti ter hranila v svojem stanovanju z namenom, da ga vrže v vodo ter tako izbriše sled. Sodišče obtoženki ne veruje ter jo je predsednik opetovano pozval, naj skesano prizna.
: Nova razkritja v Irebiški aferi. Prišlo je na dan, da so našli lansko leto v reki Igel človeške kosti. V petek so aretirali zopet pet oseb, tako, da znaša število aretirancev že ‘22. Veliko senzacijo je vzbudilo priznanje mladega Fejtyja. Iz njegovega priznanja se da posneti, da se je pečala trebišlta morilska banda s kupčijo s človeškim mesom. Stvar se bo dala natančno pojasniti šele, ko bodo strugo reke osušili in natančno preiskali. Trgovec s pasjim mesom Krnent je v noči po Dvorarsekovi aretaciji več ur kopal na svojem dvorišču in pri tem preklinjal. Sodišče
še vedno upa, da bo našlo na KmentovMi dvorišču striktne dokaze za umor poljskafa Žida in trgovino s človeškim mesom.
: Viharna katastrofa v Avstriji. Orkanu
podoben vihar, ki je divjal te dni po Mii srednji Evropi in povzročil velikanska ftko do, ee je v Avstriji v torek polegel. Selo *e-daj je mogoče pregledati to ogromno škod«, dasi še vedno ne v polnem obsegu. Gotovo je samo to, da v Avstriji ž« mnogo lot pomnijo takega ciklonu sličnega viharja, ki je bil tako silen, da je ruval drevesa, prts-vraial vlake in podiral aidove. Za pri*adoto kraje pomeni vihar velikansko katastrof«. Iz raznih krajev Solnograškega prihajajo poročila o požarih, ki jih je povzročil vihar. Pogorelo je mnogo hiš, pogoreli so celi goodovi in tako dalje. Vse gasilstvo dežele je bil« » službi in delalo je v nekaterih krajih d* 2* gasilnih društev obenem. Samo škoda, Id A* jo napravili požari, znaša milijarde. Orkan je podrl tudi mnogo hiš ter povzročil ■**§• železniških nesreč, pri katerih je bil« luSi več človeških žrtev. Na telefonskih hi telegrafskih progah je napravil vihar lak* šk« do, da je bila zveza ne samo med posa*i«ai-rni kraji, temveč tudi med posaaiM»i*i zveznimi državami pretrgana. Tudi iz Bavarske in gornje Italije poročajo o veliMk »e srečah, ki jih je povzročil orkan.
Širite .Narod. Dnevnik*.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin, fflavai ia odgovorni urodnik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani
Domačini sploh niso hoteli delati, uradniki pa so menda sedeli cele noči in si izmišljali vedno nove zapreke, s katerimi so nas ovirali pri našem pod-jetjn. »
Po šestih mesecih se je oče tega naveličal. Položaj je postajal brezupen. Na Salomonske otoke pojdemo, je dejal, morda nam angleška vlada podeli kako ugodnost. Če pa tam ne bo nič primernega, pa odplujemo na Bismarckovo otočje. Stavim tudi, da Admiralski otoki dosedaj še niso civilizirani. Pripravili smo vse potrebno, pospravili in prenesli vse stvari na palubo in ukrcali novo moštvo, ki je obstojalo iz Marquesanov in 1 ahi-čanov. Baš smo hoteli odpluti na Tahiti, kjer bi morali teme]jit<vpopraviti ladijo ;Miele<, ko je moj ubogi oče zbolel	in umrl. —
— In vi ste	ostali popolnoma	sami?
•loana je pritrdila.
— Popolnoma sama. Imela nisem niti bratov niti sestra in vsi očetovi sorodniki so utonili, ko se je utrgal oblak na Kansasu. To se je zgodilo, ko je bil oče še majhen deček. Lahko bi se bila vrnila k Vonu. Tam me je vedno čakal dom. Toda čemu naj bi bila to storila? Razen tega sem poznala očetovo načrte in zavedla sem se, da jih moram jaz izvršiti. To so mi je zdela lepa naloga. In hotela sem jo izvesti na vsak način. In — sedaj sem tu.
— Poslušajte moj nasvet in ne hodite nikdar na Tahiti. To je	prekrasno mesto	in domačini	so
tam dobri, toda ti svetlokožci! Na	Tahiti	so	sami
lopovi. Tatovi, roparji in lažniki. Poštenih ljudi ne naštejete tam niti na prstih ene roke. Okoliščina, da sem žena, jim je njihovo početje šo olajšala. Oropali so me z najrazličnejšimi pretvezami in me
] nalagali brez pretvez in brez potrebe. Tudi go-j spoda Eriksona so mi pokvarili. Pridružil se je raz-| bojnikom in seveda je bilo vse v redu, kadar j«1 ' njihove zahtevke zvišal za tisoč odstotkov. Če so | me okradli za deset frankov, so si jih razdelili | I rije. Plačala sem račun za tisoč petsto frankov in j pri tem je zaslužil on petsto frankov. Vse to pa : sem izvedela seveda šele pozneje. Toda >Miele je bila stara ladija in popravila so bila nujno potrebna, jaz pa sem preplačala vse ne trikrat, tem I več sedemkrat.
Nikoli ne bom izvedela, koliko je pri teni zaslužil Erikson. Stanoval je v krasno opremljeni hiši na obrežju. Podjetniki ladjedelnice so mu jo prepustili brez najemnine. Dan na dan so prinašali v to hišo zelenjavo, ribe, meso in led in on ni pln-| čeval ničesar. Vse to je bil njegov delež, ki si mu ga plačevali razni trgovci. In ves ta čas mi jt-s solzami v očeh tožil, kako grdo dela z menoj vsa ta sodrga. Res je, nisem padla razbojnikom v roki1, toda bila sem na Tahiti-
Ko so se pričeli razbojniki goljufati med seboj, mi je padla mrena z- oči. Eden izmed goljufanih razbojnikov je prišel v temi k moni ter prinese! s seboj potrdila, račune in pobotnice. Vedela sem. da bi me pogubili, če bi hotela uporabiti zakon. Sodniki so bili prav tako podkupljivi, kakor vsi drugi. Zato sem ukrenila nekaj drugega. Sredi noči sem vdrla v Eriksonovo hišo. Imela sem pri sebi revolver, ki ga vidite tukaj in sem ga prisilila, da je ostal v postelji, medtem ko sem mu naštevala vse njegove prevare. Takrat sem odnesla h seboj tisoč devetsto in šo nekaj frankov.
(Dalje prih.)
MALI OGLASI
vs.tku naduijna beaedn
Cene oglasom do 20 bus> d Din 5*
50 para.
Išče se | Pisanja
.	,	i	aa	stroj prevzema na dom perfekt-
U»k«j meblovano mes «*	'!.’	laa	strojepiska proti nizkemu hono-
■i Dosteliama za dva solidna .......................      ....	,
ta
dvma posteljama ros*«**. Ponodbe na uprav« pod »H«ba«.
Ustii
Dokumente
kav*ii«. vrednostne. p*piri« i* dr*RO-
ceaoftti sprejema v »hrambo proti potrdilu GOSPODAE8K A P18ARNA .1 ni tka * ». *. v LJ*blj*ni, Wolfova nlisa i/U.
rarju. Ponudbe na upravo lista pod >Natančna<.
Kupi se
dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod »Kolo«.
Industrijska, obrtniško In trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo t. vknjižbo in z zastavo zalog hlarja, iščejo
posojila oi. družabnika ati kupca
Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družbo as o. *.
v L)ul)l|anl, Wolfovu ulic** 1. - tl.
Išče se
stanovanje v Ljubljani obstoječe i* 1 «ob« in kuhinje. Plača se od 300
]	1	VI	1	so	De	in	Kumnje.	i	ima
Dliak-sedmosolec , do 400 Din meaočn« najemnine. Po-
J _________________ I___n... „„	u.*q	nsi/1	>Tnkni<.
112« kakortnekoli popoldan*ke wip« slitv«. Ponudbe na upravo list* poit »Vnste* i* o*M*i»«*«.
Sprejme se
v iutrakeijo aiij«fia>aa*tje«. '•C v v »eh predmetih. Ponudbe a* upravo lisi« pod lifro: »Temeljit i* rove* dijak«.
Kupi se
UTRLA ŽA *a k*j[if«, dobro otuaajena, tudi ia mehkeg* lea*. Po-■udfce * *a ved bo cene aa »pravo lista pod: »TAJtlM*.
nudbe na upravo liata pod »Takoj«.
Inštrukcije
i* matematike in fiaiko daje mlad profesor. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika«.
Znanja žele
trije solidni, osameli mladi gospodje s tremi venelimi samostojnimi damami v starosti od '24 do 82 let v svrho druiabnoiU. KnsnejSa ženitev ni itkljuiena. CenJ. ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, ua upravo lista pod: »FrMU* i* po*»l«4, I., IL, IH«
bivši podnnrednik-odličnjak podoficirske ftole, vešč slovenMine, srbohrvaščine in nemščine, iftče primerne sluibe v pisarni, skladišču ali kot paanik itd. Ponudbe sprejema oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21.
Upokojenec
divM skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, i&Če mestu kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-innt ati kaj sličnega. Zahteve niške. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Vestcu<.
V plombiranih vrečah po SO kg r»xpoftll,ftt najceneje
Ia angl, kovaški premog la angleški koks
la angležki premog trgovin« s kurivom dom. Čebin, Ljubijnn«
Wol{ova ulica Štev. 1 /II.
SkladiSf<•: Mcfelkovo 19.
DOBAVLJA: Tse domaCe pramogc, drva In oglje naJqgodn«Jc.‘
Na irobao.	Na	teilk«.
knjižnica
,,Splošna
nudi sledeče naJrtoveJSe zvezke:
D. Feigel: Domače	humorističen	spis,	72	strani,
brošura...................  ‘	'	,.........
H. Murger: La Boh^me roman, 402 struni.....
A. Remec: Magda, tragedija. 85 strani......
Dr. F. G6atl: Misterij duše, poljudni pregled psihijatrije,
276 strani,..............................
Dr. A. Gosar: Socijalna ekonomija, 300 strani .	.
T. Zielinski: Antični in moderni »vet, 101 Btrani .
NAROČILA SPREJEMA:
ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana,
€€
10-	vez. Din	15'
35’	,* D	42 —
14'	- „ *	20
35	- „ -	42'
85-	— n it	95’
36'	“h n	45
Marijin trg St. S