etcv. 28 — Leto V. PTUJ, 11. julija 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO 11« UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - iU.bhON 8T. 15« ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PTUJ SIbV. 643-903334 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOZt ROKOPISOV NE V&ACAMO n f TISKA MARIBORSKA HSKARNA Cena din 8.— Letošnji partizanski pohodi imajo predvsem politični pomen Ptuj. 8. julija (VJ). Včeraj Je iz- delal ptujski okrajni štab partizanske patrulje po diskusiji s polkovnikom JLA tov. Efenkom in majorjem .TLA tov. Pepelkom podrobni načrt vodstva partizanskih patrulj, ki bodo v dnevih 14.. 15. in 16. Julija t. 1. prenesle skozi partizanske vasi okraja bojno zastavo v počastitev »Dneva vstaje« 22. Julija V diskusiji o lanskoletni patrulji njenih težavah, izkušnjah in uspehih je bilo poudarjeno, da mora biti le- to.^n.^a patrulja manifestacija visoke patriotične zavesti in medsebojne po- vezanosti med vsemi delovnimi ljud- mi v okraju, ki so se v času NOV ude- ležili vstaje ali Jo podpirali v zaledju ter rušili nasilje okupatorja nad našim narodom. Ob pohodu partizanske pa- trulje morajo občutiti vse partizanske družine in ostalo ljudstvo v okraju ne- pozabno vrednost njihovega patriotič- nega zadržanja v času NOV in v letih po osvoboditvi. Na vaseh in naseljih med Središčem in Stopercami Je veliko število delovnih družin, ki so se v času NOV nesebično borile za osvoboditev, po osvoboditvi pa so ostale na svojih domovih, pose- stvih in vinogradih in se tudi tam bo- rile za socializem v naši domovini. Ne- malo Je primerov, da 60 ostale po osvo- boditvi prepuščene same sebi in živele ločeno od borcev NOV, s katerimi so bile v času borbe povezane na življe- nje in smrt. Ob letošnjem partizanskem pohodu bodo obiskane take družine, na vaških mJtingih pri bo ljudstvo naselij in va- si korporativno proslavilo praznik vsta- Je kot velik praznik našega ljudstva Več podjetij v Ptuju in okolici Je ob- ljubilo dati manjša spominska darila, katerih bi naj bile deležne partizanske družine. V štabe patrulj so bili na včerajšnjem sestanku odrejeni partizanski borci iz krajev, skozi katere bo tekla patrulja, člani ZB NOV ter rezervni oficirji JLA Na določenih zbirališčih po vaseh in naseljih bo patruljo pričakovalo zbra- no članstvo vseh množičnih organiza- cij, ki se bo udeležilo mitinga s kraj- šim sporedom. Patrulja bo tekla 14. Julija z meje Ljutomer—Ptuj proti Ormožu. Po ak- ciji in mitingu v Ormožu bo nadalje- vala pot preko Osluševcev v Zavrč. Po mitingu v Zavrču bo nadaljevala po- hod proti Cirkulanam, od tam čez Okič v Leskovec, nato po mitingu v Podleh- nik, potem proti Majšperku, kjer bo zopet miting, od tam preko Stoperc proti Rogatcu, kjer bo na meji okraja Ptuj—Celje bojna zastava predana pa- trulji iz celjskega okraja. Glede na kratek čas za priprave, imajo krajevne zveze ZB NOV, okrajni štab in štabi patrulj mnogo dela, da bo dosežen cilj letošnje štafete in da bo po tej štafeti oživljen spomin na ne- davna leta NOV ter pripravljenost vse- ga ljudstva na obrambo pred vsakim sovražnikom, ki bi v bodočnosti prej ali slej poskušal ogrožati svobodo in neodvisnost naših narodov. Novi način resrutacije zaliteva od reorutov več samozavesti Ptuj, 8. julija (TV). V ponedeljek, 14. julija t. 1., začne z delom regrutna komisija v Ptuju, ki bo po spremenje- nih principih regrutiranja letos pre- gledala regrute letnika 1933, ki bodo v Jeseni 1953 poklicani v JLA. Spremembe v regrutiranju pomenijo za JLA in za regrute tako odbiro ka- di'a, ki bo odgovarjala zahtevam so- dobne, z moderno tehniko in sredstvi opremljene armade. Temeljitejši pre- gledi regrutov 19-letnikov bodo trajali 3—4-krat več časa kot preje, ko Je pregledala komisija dnevno stotine re- grutov, neupoštevajoč sodobnih metod za preglede regrutov. Druga letošnja regrutacija 19-letnikov, rojenih leta 1933, ki bo začela 14. Julija, bo trajala skoraj do konca meseca. Ta rok daje komisiji vse možnosti, da bo res de- tajlno in vestno pregledala regrute in da jih bo glede na njihove fizične, du- ševne, inteligenčne, strokovne in druge sposobnosti opredelila v odgovarjajoče formacije, službe in specialnosti v JLA Regrutno komisijo bo zato sestavljal najsposobnejši kader, ki bo sigurno opravil naloge v duhu novih sprememb Psihometrični pregled vseh regrutov pomeni prav tako novost, saj je znano, da so bili preje tako pregledani le kan- didati za aviatiko in padobrance, če- prav imajo tudi ostale panoge JLA raz- novrstno novo tehniko, ki zahteva zra- ven strokovnih sposobnosti tudi fizične in predvsem duševne kondicije. S temeljitim pregledom in pravilno razporeditvijo regrutov bo olajšano delo kadru JLA za dosego kvalitetnej- šega teoretičnega in praktičnega dela z regruti, saj bo imel pred seboj kader, ki ima za dotično specialnost veselje in sposobnosti, zaradi česar bo tudi laže in solidnejše zmagoval učni načrt in učni program. Nove zahteve po psihičnih spo- sobnostih pa ne smejo iti sedaj na škodo fizičnih, ker je n.pr. pri pa- dobrancih ravno tako odločilen zdrav in močan živčni sistem, zdravo in močno srce, pljuča in ostali organi kot pri planinski artileriji višina in moč borca. Inteligenčna stopnja re- gruta pa mora nujno vplivati na nje- govo razporeditev v formacije, kjer se pri študiju in praksi zahteva večja iz- obraženost, računanje, risanje itd., kot je to potrebno pri telegrafistih, meril- cih pri planinski in protiavionski arti- leriji in drugod. Poklic in stroka ter končani kursi so prav tako faktorji, ki jih je treba upoštevati pri razpore- ditvah regrutov, saj jim Je potrebna največkrat le dopolnitev z vojnim zna- njem, da v JLA vestno in točno izvršu- jejo naloge. Zraven tega pa zahtevajo nove spremembe od regrutne komisije upoštevanje moralne in politič- ne kvalite regrutov. Uspeh v naj- važnejših specialnostih lahko zagoto- vijo le moralno in politično trdni ka- dri, ki nudijo vse zagotovilo, da bodo zanesljivo izvrševali svoje naloge. Od- govornost za to oceno odpade na pred- stavnika oblasti kot člana komisije. Pa tudi želje regrutov so važne za re- grutno komisijo, saj Je želja in veselje regrutov za določeno stroko tudi zago- tovilo za uspešno uposobitev za njo. Zraven fizičnih in duševnih sposob- nosti bo torej regrutna komisija upo- števala tudi šolske kvalifikacije, zapo- slitev ob regrutaciji, družbeni položaj, moralno politično kvaliteto ter zeljo in veselje za razne stroke v vojski. Previdna in vestna izbira regrutov za sodobno armado bo tudi osnovno merilo pri delu ptujske regrutne ko- misije. Glede na vse prednje faktorje, ki bodo odločilni pri razporejanju in oce- nitvi vsakega regruta posebej, Je treba glede na minule izkušnje, uspehe in nepravilnosti ob regrutacijah opozoriti vsakega regruta in tudi vse ob- činske funkcionarje, ki bodo prišli z regruti, da zahteva lik zdravega, raz- umnega, moralno in politično krepkega regruta trezno obnašanje ob prihodu in odhodu z regrutacije kot pred ko- misijo samo, da bo vidna sprememba tudi pri regrutih, da so zavrgli prej- šnjo tradicijo pijančevanja na dan re- grutacije in vse, kar je s tem v zvezi in da hočejo predstavljati lik mladega, novega, treznega in samozavestnega regruta socialistične domovine. Komandirji centrov predvojaske vzgoje nedvomno ne bodo dovolili, da bi nedostojni pojavi ob regrutacijah sramotili prizadevanje njihovega dela in uspehov. S prli^šbaini se ne bodo rešili davčne obveznosti Ptuj, 7. julija. Nekaj dni po kon- čanih Javnih razpravah so začele de- ževati pritožbe v vložišče ljudskega odbora, ki so jih vlagali obrtniki proti odmeri dohodnine in davka na promet za leto 1951. Poglejmo si malo njihovo vsebino in predvsem okoliščine, ki so vplivale na to množično vlaganje pri- tožb. 2e vsa leta obstajajo predpisi, naj bi vsi obrtniki privatnega sektorja konec gospodarskega leta prijavili pro- met in čisti dohodek, ki so ga dosegli v preteklem letu. Tem predpisom vsi obrtniki zadostijo s tem, da vložijo v določenem roku davčne prijave, v tej naglici pa Jih večina pozabi, da Je po- trebno prijaviti promet in čisti doho- dek, ki so ga dosegli skozi vse leto. Vsakdo, ki pregleduje tako prikazane številke dohodkov, nehote dobi vtis, da so to prijave o dohodkih, ki so jih dosegli posamezniki v enem četrtletju in se vpraša, kako bi se bilo možno preživeti skupno z družino s temi do- hodki. Več let so finančni organi in davčne komisije pri sestavi davčnih predlo- gov te važne podatke upoštevali, zato so bile osnove tako nizko ocenjene, da obrtniki niso smatrali potrebe za vlaganje pritožb. V letu 1951 so fi- nančni organi zbirali potrebne podatke o doseženem prometu posameznih obrt- nikov, zato 60 lahko sestavili pravilne kalkulacije, na podlagi katerih je bilo omogočeno davčni komisiji pravilne j še ocenjevanje prometa in čistega dohod- ka. Razen tega so bili tudi na raz- polago pravilno sestavljeni obračunski listi za dohodke iz kmetijskih virov, ki so jih sestavile krajevne davčne ko- misije. Na podlagi skrbno zbranih po- datkov in točnih kalkulacij je bilo možno za leto 1951 izvršiti dobro od- mero za obrtniška gospodarstva, ki je bila za to leto prvič pravilna, ker se je približala dejansko ustvarjenim dohodkom. Ker se legalni obrtniki že dalje časa pritožujejo zaradi škodljivega delova- nja raznih šušmarjev, so finančni or- gani zbrali tudi precel podatkov o de- lu teh zajedavcev in so bili za leto 1951 tudi obdavčeni. Navedene okolnosti so torej dale po- vod, da 60 obrtniki tako pohiteli s pri- tožbami, v katerih skušajo ponovno utemeljiti da so nelogične, smešno nizke številke v njihovih prijavah pra- vilne in navajajo, da bodo primorani zaradi visoke obdavčitve obrt odjaviti Največ pritožb se Je nagnetlo od stra- ni podeželskih obrtnikov. Vzroke za to je lahko najti. Podeželska obrtnike smo vsa leta podcenjevali in smatrali, da dosegajo nizke dohodke od obrtne de- javnosti, ker se pečajo tudi s kmetij- stvom. To naziranje pa je bilo napač- no, ■ ker Je ugotovljeno, da za svoje proizvode zaračunavajo iste cene ali celo višje kot v mestu, tlazen tega pa so bili dohodki iz kmetijstva šablon- sko ocenjeni, brez sestave obračunskih listov, kar Je dovedlo do zelo nizke obdavčitve v prejšnjih letih. Dokazovanje obrtnikov privatnega sektorja, da se onemogoča njih delo- vanje. Je neumestno. Primerjajmo, ka- ko visoke prispevke daje skupnosti so- cialistični sektor obrtništva. V osmih frizerskih obratih privatnega sektorja je zaposlenih 23 ljudi. Navedeni obrati so v tem letu dali skupnosti 66.423 di- narjev v obliki dohodniue in davka na promet, ki je že itak vkalkuliran v cene uslug in ga dejansko plačajo stranke. Med njimi se skriva tudi zgledni mojster Znidarič, ki vsa leta po osvoboditvi ni plačal nobenih dav- kov in nastane vprašanje, zakaj že končno ne zapre tako vzorno urejenega brivskega obrata? V novoustanovljenem frizerskem pod- jetju mestnega odbora pa je zaposlenih 6 ljudi. Kljub začetnim težkočam Je to podjetje do konca junija t. 1. od- vedlo skupnosti preko 113.000 dinarjev družbenega prispevka. Razen tega, da je osem privatnih frizerjev odvedlo skupnosti tako »visok prispevek«, je šest delodajalcev izigravalo Uredbo o socialnem zavarovanju. Izmed osem zaposlenih pomočnikov je prijavljenih šest dnevničarjev, za katere plačujejo nižji procent socialnega prispevka. Jasno je, da so to res »dnevničarji«, ker so dejansko vsak dan zaposleni v obratih. Podobno razmerje glede pri- spevka skupnosti je ugotovljeno pri gostinskih obratih. Pri enakem pro- metu Je gostilničar socialističnega sek- torja od vedel skupnosti čez 500.000 di- narjev, dočim ima privatni gostilničar predpisanega davka le 316.000 din. Navedeni primeri nazorno kažejo, kakšna »krivica« se godi privatnim obrt- nikom glede davčnih dajatev in bo moralo to okolnost upoštevati tudi Mi- nistrstvo za finance pri reševanju pri- tožb. NaroGolksm m braicem Iz raznili strani prejemamo dopise, ki niso za objavo v časopisju, Icer ob- ravnavajo vprašanja, ki jih je mogoče rešiti tudi brez opore na javno mne- nje, na drugi strani pa je premalo do- pisov, ki bi obravnavali probleme, na- našajoče se na vso vas, naselje ali ob- činsko področje. Če o teh problemih neradi pišejo funkcionarji oblasti in množičnih organizacij, naj Jih opišejo naši naročniki in bralci ter naj obenem pojasnijo, kako si zamišljajo rešitev raznih vprašanj. Potem ne boste za. man poslušali diskusij o problemih drugod, temveč tudi o problemih h vaše neposredne bližine. Tednik v vsako hišo in iz vsake hiše dopis v tednik naj bo parola naše med- sebojne povezave! Če vam ne gre od rok pisanje, se ob priliki oglasite v uredništvu, kjer se bomo o vaših problemih pogovorili in tudi razpisali, če bo treba. Diskusija, predlogi in poročila za časopis ves nič ne stanejo. Uredništvo . Priprave za fluorografsko akcijo končane — 9 dni pregledovanja! v pičlem mesecu je ptujski okraj kon- čal s pripravami za potujoči rentgenski pregled ljudi. Občinski ljudski odbori so formirali svoje štabe in vaške aktive, popisovali so prebivalstvo v tistih krajih, kjer občine nimajo urejene prijavno-odjavne kartoteke, po bazah so spisali sezname pregledancev in pozivnih kartic, s ka- terimi so vaški aktivi obvestili prebi- valce o kraju in času pregledov. Spisali so pregledne kartončke s tušem. Osebni podatki kakor podatki o zaposlitvi, po- klicu in bivanju so pisani v cca. 180.000 naslovih. Ogromno delo so kljub temu pravočasno in vestno izvršile občine Lovrenc. Zavrč, Grajena. Središče in mesto Ptuj. Opozarjamo na nevestno delo občine Ormož, Desternik in Zetale, ker niso obvestili ljudi o predavanjih, 14 dni pozneje sestavili sezname, niso raznosili pozi\Tiic in plakatov itd. Po- sebno slabo organizacijo dela ima Ro- goznica. Rentgenski pregledi so začeli s 1. ju- lijem in je do 9. julija že pregledanili nekaj nad 10.000 ljudi obeh spolov v st.arosti od 15. let naprej. Pregledi so točno po razporedu in določenem času (razpored v »Ptujskem tedniku«, dne 28. junija 1952, št. 25). Ljudje prihajajo na pregledna mesta (fluorografske baze) in čakajo zbrani pol ure pred javljenim časom. Strogo disciplinirani se postav- ljajo v vrsto in po opravljenem pregle- du mirno odhajajo. Slikanje osebe traja samo 25 sekund. Ljudstvo je spoznalo in je prepričano, da je pri odkritju jetike rentgenski apa- rat edino zanesljivo sredstvo. Zadovolj- ni so, ker jim je oblast ponudila potu- joči rentgenski aparat, kjer se brezplač- no pregledujejo To hvaležnost vračajo s tem, da je do danes udeležba stood- stotna na vseh pregledanih bazah razen v Ptuju na bazi Sp. Breg, kamor ni prišlo samo 10 ljudi od 282 povablje- nih. Po \mM mM u lieie m nor smo se lotile novih nalog Ptuj, 8. Julija (JK). Borba za so- cialistične odnose med ljudmi, za novo socialistično družbo se vrši na najraz- ličnejših popriščih našega gospodarske- ga in družbenega udejstvovanja. Za čim uspešnejše izvrševanje mnogo- vrstnih nujnih nalog skrbijo v smislu naše ljudske demokracije razne orga- nisacije, ki stremijo za istim ciljem, vršijo pa vsaka svoje posebne naloge Razni »Tedni« tekom leta služijo po- živitvi dela. Tedaj polagajo organiza- cije obračun pred javnostjo, obenem pa odkrivajo nove oblike dela in se po- glabljajo v razne probleme, ki Jih po- tem rešujejo v svojem nadaljnjem udeistvovanju. Msd drugimi imamo vsako leto tudi Teden matere in otroka, ki Je bil letos od 1.—8. junija. Skrb za mater in otro- k.a v naši novi stvarnosti ni samo kam- panjska naloga in ne samo stvar po- samezne orgcmizacije, temveč skupna Kkrb vse naše javnosti. Tu ne gre to- liko za trenutno gmotno pomoč posa- meznim osebam, četudi Je tudi to za S5}dai še potrebno — pač pa za tako ureditev življenjskih pogojev, ki bodo s-ares za stalno ščitili ženo-mater in omogočali zdrav razvoj naših otrok v ljudi novega kova. Če po takem kriteriju premotrimo Uspehe Tedna matere in otroka v na- šem okraju, bomo iz nepopolnih poro- čil lahko videli, v koliko smo v tem času dosegli svoj namen in čemu mo- raino pri nadaljnjem delu posvetiti Večjo pažnjo. Poročilo je poslalo samo 18 raznih organizacij, šol in ustanov, kar je vse- kakor premalo in zato to zaključno po- ročilo ne bo obsegalo vsega dela. Razveseljivo Je dejstvo, da so v ve- čini krajev sodelovale vse organiza- cije skupno s šolami in oblastnimi fo- rumi. Tam so tudi najlepši uspehi Edino v dveh poročilih izrecno ome- rijajo, da množične organizacije niso sodelovale. Tako pravi poročilo iz Dor- Ravo, da je šola kljub odtegovanju AF2 organizacije izvedla s pionirji dne 3. Junija proslavo Tedna matere in otroka s predavanjem o družinski Vzgoji in s pestrim kulturnim spore- dom. Dalje: v Podvincih in Spuhlji fnnožične organizacijo niso hotele so- delovati. Take pojave m.oramo vse- kakor grajati, da se drugo leto ne bi Več dogajali. P6 poslanih poročilih so bile aka- demije v Ptuju, Središču, Dornavi, Markovcih in na Desterniku. V Vrtcu v Ptuju so organizirali za starše na- stop otrok, otvorili lutkovno gledališče In dali dve predstavi. Tudi lutkarski krožek ptujskih pionirjev Je dal v tem ^ednu dve predstavi, AFŽ pa Je orga- l^^izirala za šolske in predšolske otro- ke zabavno prireditev s šaljivim ribo- lovom. Na Bregu so pripravili pogosti- ^^v otrok, pra^f^tako tudi v Rogoznici Novi vasi Nekatere šole so nanra- ^ile izlete za deco. tako Breg, Ptuj, ^avTč in Ptujska gora. Po vseh šolah so bila vzgojna pre- davanja — večinoma o pomenu pra- vilne, sodobne družinske vzgoje — pravtako so to organizirale tudi žene ali OF po terenih. V Ptuju je bilo v okviru Ljudske univerze zelo globoko zajeto predavanje prof. ŠiUha iz Ma- ribora: »Naše družine in otroci«, ki pa Je bilo žal preslabo obiskano. Mnogo Je bilo tudi zdravstvenih predavanj v zvezi s pripravami za fluorografsko akcijo v okraju Obiskovalke po terenih so obiskale otroke, zlasti otroke-sirote in otroke žrtev fašističnega terorja ter poročale o stanju socialno in vzgojno ogroženih otrok. Mnogi odbori so izvolili nove agilnejše obiskovalke. Socialno skrb- stvo Je izvedlo sejo skrbniškega sveta, omogočilo zdravniške preglede 190 otrok pod skrbništvom in pod nadzor- stvom skrbništva, obiskalo vse občin- ske ljudske odbore v svrho revizije podpor; s pomočjo organizacije AFŽ so ljudski odbori občin izmenjali ne- delavne obiskovalke in izbrali 27 no- vih, skrbniški svetovalci in obiskoval- ke so obiskali otroke in ugotovili sta- nje socialno ogroženih družin. Proti- tuberkulozna sekcija je organizirala pregled sedmih družin, obdarovala eno tuberkulozno mater in z uspehom in- tervenirala za izboljšanje gmotnih raz- mer za družino s tremi tuberkuloznimi otroki Rdeči križ je propagiral zdrav- stvena predavanja, ustanovil tri zdrav- stvene aktive, opremil dve postaji za prvo pomoč s sanitetnim materialom in določil tri socialno šibke otroke za zdravstveno kolonijo v Savudrijo na stroške Rdečega križa. Zdravstvo je uredilo propagandno izložbeno okno, organiziralo zdravstvena predavanja, obdarovanje pet najzaslužnejših mater ter pripravilo vse za otvoritev 13 po- svetovalnic. Mladina je organizirala tekmovanja po centrih in vršila pri- prave za okrajni mladinski festival. V Ormožu so pripravili spevoigro Kres- niček. Isto igro so zelo lepo uprizorili tudi otroci iz Vičave na novootvorje- nem igrišču z zglednim sodelovanjem OF in AFŽ Posebno hvale in posne- manja vredna je otvoritev igrišča v Vičavi. otroškega vrtca in stalnega odra na Bregu, ker so to ustanove, ki bodo trajno vršile svojo vzgojno na- logo. Tudi v Otroškem vrtcu v Ptuju so uredili igrišče. Učiteljstvo Je organi- ziralo aktive LLS v Središču. Obrežu, Salovcih in Godenincih, izvedlo voUtve v občinski komitet LMS ter pomagalo pri mladinskem festivalu. Priredili so tudi razstavo šolskih in obrtniških Iz- delkov. Leno se je postavila tudi orga- nizacija AFŽ v Strnišču z obdarit\-iJo otrok in izletom za žene Sekcija Mati in dete Je organizirala lepo urejeno izložbo o taborjenju. Gotovo je imelo delo v Tednu ma- tere in otroka precej uspeha, ki bo ro- dilo prave posledice šele tedaj, če ga bodo povsod nadaljevali, in sicer v stalru povezavi vseh organizacij. Zato bi bilo zelo koristno, če bi se v vsa- kem kraju enkrat mesečno ali vsaj po potrebi sestajali zastopniki OF, AFŽ, mladine, šole, RK, ZB in ostalih orga- nizacij, da se posvetujejo, kaj bi bilo treba v konkretnih primerih napraviti in urediti za zaščito naših mater in za zdrav duševni in telesni razvoj naših otrok in mladine Kdor je agilnejši, naj prevzame iniciativo. To bi bil neke vrste odbor v smislu Društva prijate- ljev mladine, ki so ga v Ptuju pri- pravljali, pa še ne izvedli. Upajmo, da se bo to vendarle v kratkem izvršilo ker je nujno potrebno. Stran 2 ►PTUJSKI TEDNI K< Ptuj. 11. julija 1952 O sklepanju delovnih posodb v privatnem sektorju Predpisi o plačah, ki so cjoslfj ve- ljale za delavce in uslužbence v držav- nih gospodarskih podjetjih, so se Lsto- časno uporabljali tudi za delavce in nameščence, zaposlene pri zasebnih delodajalcih. V novem gospodarskem in (jnan- čnem sistemu pa delavci in uslužbenci kot neposredni proizvajalci v .-ociaU- stičnih podjetjih samostojno upravlja- jo podjetje, ki je občeljudaka oblast. Zato je tudi nov plačni sistem v so- cialističnih podjetjih tak, da delovni kolektivi sami neposredno določajo višino tarifnih postavk, ki so temelj za izračun zaslužka. Kolektivu je pred- pisana samo najvišja in najnižja veja; v tem okviru pa kolektiv sam določa, koliko nagrade dobi posamezni član kolektiva Sistem nagrajevanja si torej postavlja delovni kolektiv sam. Zaslužki delovnih kolektivov v sO" cialisiičnih podjetjih so del dosežene- ga dohodka podjetja; zato se tudi spre- minjajo — večajo ali manjšajo, ka- kršen je pač dohodek podjetja. Ko- lektivni zaslužek torej ni vnaprej do- ločen; postavljeni so samo kriteriji, po katerih se oblikuje kolektivni zaslu- žek. Plača kot cena r.a delovno silo, ki 10 delavec prodaja lastniku tovarne, najemnina za delovno silo ali mezda je izginila; pojavil se je nov pojem zaslužek kolektiva. Kolektiv neposred-. no in samostojno upravlja proizvod- njo; s tem pa ustvarja svoi zaslužek. Plačni sistem, ki velja v socialistič- nih podjetjih, zaradi tega v bodoče ne more več veljati tudi v zasebnih podjet- jih. Kajti zasebni delodajalec je go- spodar in dejanski upravitelj proizva- jalnih sredstev (strojev, orodja, mate- riala itd.), ne pa kolektiv. Zaradi tega so v zasebnem sektorju zaposleni de- lavci in nameščenci v najemnem (mezdnem) razmerju in prejemajo za svoje delo plačo — mezdo. Temu de- janskemu »stanju je prilagojen tudi novi plačni sistem v zasebnem sektor- ju. Ta sistem določa uredba o plače- vanju delavcev in nameščencev, zapo- slenih pri zasebnih delodajalcih (Urad- ni list FLRJ štev, 16 IGl iz leta 1952), ki je stopil v veljavo 1. aprila letos Doslej so bile plače predpisane v uredbi sami, odslej pa se določajo s kolektivno pogodbo. V tem je bistvena novost v novem plačnem sistemu v zasebnem sektorju. Plače v tern sek- torju morajo biti skladne z onimi v socialističnem; na drugi strani pa nI možno v zasebnem sektorju neposredno upravljati načina nagrajevanja, ki velja v socialističnem sektorju. Obema tema pogoiema ustrezamo lahko s kolektivno pogodbo. V tej pogodbi namreč plače ne smejo biti nižje, kakor so povprečne tarifne postavke v socialističnih obrt- nih obratih. Tako na primer ne sme biti v kolektivni pogodbi določena pla- ča za kvalificiranega delavca nižja ka- kor je povprečna tarifna postavka v državnih obrtnih obratih za kvalifici- ranega delavca. Isto velia glede visoko kvalificiranega in nekvalificiranega de- lavca oz glede višjega, srednjega in nižjega strokovnega in pomožnega uslužbenca Nadaljnja novost je v tem, da pri določanju plač soodločajo gindikati Kolektivno pogodbo namreč skleneta delodajalec ali »ktipina delodajalcev, člani okrajne komisije in sindikalna organizacija v imenu delavcev in na- meščencev, ki so zaposleni pri zaseb- nih delodajalcih. Kajti sindikat Je or- ganizacija delavcev in nameščencev. Novi gospodarski sistem daje sindika- tom važno vlogo v tarifni politiki. Kaj pa, če se sindikat in delodajalec ne mo' reta sporazumeti glede višine plač? V tem primeru določi plače posebna ar- bitraža. To arbitražo sestavljajo trije člani in trije namestniki; enega člana (namestnika) Imenuje sindikalna orga- nizacija, drugega prizadeti delodajalec, tretji član, ki Je obenem predsednik arbitražne komisije pa Je inSpektor de- la okrajnega ljudskega odbora. Ta ar- bitraža rešuje vse spore, ki nastanejo glede sklenitve ali izvajanja kolektiv- nih pogodb. Ce Je od* *ba te arbitraže v nasprotju z veljavnimi predpisi, Jo okrajni ljudski odbor lahko razveljavi. Okrajna komisija za pravilno skle- panje kolektivnih pogodb z zasebnimi delodajalci je na svoji zadnji seji do- končno proučila in sestavila osnutek kolektivne pogodbe V tej pogodbi mo- ra biti zapisano: 1. kakšna plača pripada za posamez- na delovna mesta oz. dela, ki jih de- lavci oz. nameščenci opravljajo; 2. za katera dela, ki se vrše ob po- sebnih pogojih (težko, zdravju škodlji- vo ali življenju nevarno delo) pripa- dajo posebni dodatki; 3. da pripada za nadurno delo, delo na dan tedenskega odmora in držav- nega praznika za 50%, za nočnp delo, ki ni v rednih izmenah pa za 12.50% povečana plača, predvidena v toČki prve pogodbe; 4. ali in kak.šne dajatve v naravi (stanovanje, hrana, obleka itd.) prejema delavec oziroma nameščenec, koliko so vredne te dajatve in kako se obraču- navajo: 5. kakšna plača pripada za čas, ko je bilo delo prekinjeno brez krivde de- lavca oz. nameščenca; 6. kako in kdaj se obračunavajo fn izplačalo plače in dodatki; 7. koliko ur znaša in kako je urejen delovni čas; 8. kako in kdaj preneha delovno raz- merje (odpoved, odpovedni rok, od- pust); 9. Spore v zvezi « pogodbo rešuje posebna arbitraža; 10. koliko časa traji In kako preneha kolektivna pogodba; 11. kdai in kako se kolektivna pogod- ba spreminja in dopolnjuje; 12. kdaj In kako se kolektivna pogod- ba podaljša. Razen tega. kar je zgoraj navedeno, lahko pogodbeni stranki, to je sindikat in delodajalec, v pogodbi zapišeta (sprej- meta) še druge obveznosti in pravice — samo. da niso v nasprotju z veljav- nimi predpisi. Plačevanje in sploh delovne odnose v zasebnem sektorju nadzirajo organi inšpekcije dela. Zasebni delodajalec, ki krši delovnopravne predpise ali ko- lektivno pogodbo se kaznuje z denar- no kaznijo do 10.000 din. Kolektivne pogodbe z zasebnimi de- lodajalci v našem okraju se bodo pri- čele sklepati s 15. julijem t. 1. Zasebne delodajalce, kakor njihove pomočnike, bo pismeno pozivala okralna obrtna zbornica. Potočnik A. Posekan e zaplenienegia gozda za Se^er evo ne b3 ostalo brez posledic Drstelja, 30. junija (Vlc). Pred dnevi )e bila na delu komisija, ki je ugotav- ljala škodo v državnem gozdu, nastalo po krivdi Sever Ivane iz Drstelje s posekom nad 20. m® raznega lesa, ker je zoper njo uvedeno kazensko posto- panje. Škode ni bilo mogoče zlahka ugotoviti, kar je Severjeva poskrbela, da se prikrijejo sledovi njenega pusto- šenja po gozdu in odgovornosti za svoje početje. Ugotovitve glede osumljene Sever- jeve so potrdile, da je živela tudi Se- verj€\'a v prepričanju, da so ji novi gospodarski pogoji vrnili pravico na zaplenjeni gozd, radi česar je začela s svojimi delavci podirati in odvažati les na svoj dom, Drevesa so podžagali tik pri zemlji, panje pa s+a zamaskirala go- .•^podinja in hlapček. Pomagala sta si pri tem z goveUm blatom, pepelom, zemljo, mahom in listjem Niti logar v gozdu ne bi mogel zlahka ugotoviti, kje so stala drevesa, ki so še pred nedav- nim rs«tla, čo ne bi bil posebej opo- zorjen na to, kako so zakriti sledovi. Osumljena Severjeva je poskusila srečo še pri komisiji. Mislila je, da bo- do člani komisije le »tako dobri«, da Ji ne bodo delali sitnosti z neugodnimi ugotovitvami, zato jim Je ponudila žganja in drugo, kakor se je pač vča- sih posrečilo poedincem zlesti iz zagate. Gospodinja Ivana se je zmotila. Komi- sija je opravila svoje delo kot se spo- dobi. Skoda je občutna in jo bo morala Severjeva poravnati, zraven tega pa bo sodišče izreklo še primemo vzgojno mero, da bo Severjeva prenehala pod- cenjevati zakone la odločbe ljudske oblasti. Vsem strelskim družinam ptujskega okraja v nedeljo, dne 13. julija 19S2, bo imela strelska organizacija našega okraja svoj letni občni zbor. Z ozirom na predhodno obvestilo, ki so Jih strelske družine že do sedaj spre- jele, prosimo, da do tega časa porav- najo vse svoje obveznosti napram okrajnemu strelskemu odboru ter do- stavijo dnevnike tekmovanj. Isti dan kot občni zbor strelske or- ganizacije bo tudi tekmovanje poedln- cev za naslov najboljšega strelca okra- ja. Vse strelske družine naj zaradi tega poleg delegata za občni zbor pošljejo še svojega najboljšega strelca na to tekmovanje. Zbirališče za delegate In tekmovalce je 13. julija 1952 ob 8. url pred okraj- nim komitejem KPS. — Upravni odbor. ★ P02AR je pred nedavnlin Izbruhnil na podstrešju stanovanja Jožefa Brevenika v Zgornjih Pleterjlh. Zgo- rel je Samo strop, ker so nemudoma posredovali domači gasilci. To je pono- ven opomin vsem lastnikom hjl, da je dimnilce treba dobro zavarovati. Naročnikom, razprodajalcem in bralcemf Glede na večkratno spreminjanje cene »Ptujskemu tedniku« sporočamo naročnikom, da znaša naročnina za I. polletje .....din 159.— za II. polletje pa ... . din 208.— celoletna naročnina skupaj din 367.— Da bomo mogli sproti poravnavati svoje obveznosti napram tiskarni, pro- simo naročnike-zamudnike, da nam ta- koj nakažejo zaostanke. Istočasno vabimo državna, zadružna in privatna podjetja, družine in zaseb- nike, naj oglašajo v »Ptujskem tedni- ku«. Razprodajalce pozivamo, da nam ta- koj nakažejo denar za prodane izvode, v kolikor še tega niso storili za prej- šnji mesec Uprava ; Dopisi uredništvu Crednifitvu v PTUJSKEGA TEDNIKA« Vaš list smo z vesel em sprejeli ter se Vam ob tej prilik, kot prv^o naj- topleje zahvaljujemo. Sedaj res vidimo, da ni bila zgolj obljuba, temveč, da ste držali besedo. Veseli nas, da imamo tako dobre in iskrene tovariSe. Vašo pozornost, naklonjenost in izpolnjeno obljubo bomo poplačali najdostojneje s tem, da bomo še krepke je zasadili lopa- te in krampe za veliko stvar nas vseh t. j. za Izgradnjo ceste Logatec—Vrhni- ka, ki Je del glavne vezi Maribor—Lju- bljana—Trst, Tudi kultumoprosvetno delo v naši edinici je zelo živahno. S tem hočem reči, da se pravtako zavedamo dane Vam obljube in to, da se bomo ogla- šali v nam priljubljeni Ptujski tednik. Pred kratkim smo Vam poslali dva članka po tov. Kolarlču. Upam, da ste članke prejeli. Mnogo več smo napisali OK LMS, kjer lahko dobite podrob- nej.še informacije v zvezi z na.§im bri. gadnim življenjem. Menda je odvef, če Vas spomnimo na zadnjo številko časo- pisa »Mladine«, kjer ste gotovo nagli nekaj, o čemer Vas ne bo ix>lrebno po- sebej obveščati. Torej tekmujemo! V številki, katero ste nam poslali, ."Nnio zaman brskali z očmi ter iskali kakršnokoli vest o naši brigadi. Upamo, da boste v prihodnji številki zato na* pisali kaj več. Gotovo Vas zanima naše življenje v brigadi. Bom pa kar začel. I. ptuj^a MDB sestoječa iz mladincev celega ptujskega okraja in to 170 po Številu, Je nastanjena v velikem gradu Gornje- ga Logatca. Grad je zelo lepo urejen in v celoti prenovljen. Pred nami je bi- la tu partijska šola CK KPS. S tem je menda dovolj povedano. Ptujska bri- gada je v gradu skupaj z brigado Sta- neta Rozmana. Ta je formirana iz raz- nih okrajev Slovenije. Skupaj nas je nekaj nad 300. Poleg fizičnega dela (dnevno 7 ur) imamo razne druge zato določene ure. Gojimo vse panoge fizkulture. kakor nogomet (imamo skoraj kompletno »Dravo«), odbojko, šah itd. Dalje smo si organizirali »Stenčas«, kjer se prav- tako učimo, pošalimo in podobno. Med ostalim imamo svoj pevski zbor pod vodstvom tov. Jožeta Petka In igralsko skupino z režiserjem tov. Francem Ko- laričem na čelu. No, pa kaj bi vam vse to razlagal na dolgo in Široko. Pobrs- kajte malce pa starem arhivu in naSli boste marsikaj o prejšnjih plodonos- nih mladinskih akcijah sirom naše do- movine. Ne samo to, da imamo mi vse to, kar so imeli mladinci v prejšnjih akcijah, temveč imamo še marsikaj več novega kar prej niso imeli, saj vendar gremo iz dneva v dan korak naprej k izgradnji novega človeka, med to spada v prvi vrsti vzgoja naše mladine. Tu bi lahko govorili o čuvanju pridobitev NOB, o ideolaškopoliiičnem delu, o raz- nih predavanjih Itd., itd. Preden končam, bi pripomnil šcT ne- kaj o naših željah. Zaželjeno bi bilo, če bi nam v bodoče dostavljali kar dva lista Ptujsrki tednik in sicer zato, da ga izobesimo na desko, za kar pa rabimo seveda dva lista. Opazili smo namreč, da je za list res veliko zanimanje (kai- kor že omenjeno) ter nam je vsem en sam Ust premalo. Na deski bo omogo- čeno, da naše glasilo čitajo tudi mla^ dinci iz drugih brigad, kar pa t^o ni bilo mogoče. Upam, da boste ustregli naši skromni želji. Mladinci in mla- dinke iz I. ptujske MDB vam bomo za- to res hvaležni. V zvezi z našim odhodom iz Ptuja bi imeli še nekaj. Vsem, ki so nam Izka- zali kakršnokoli pozornost oz. vsem ti- stim, ki so nas. podprli, bilo to mate- rialno ali moralno, bi se želeli dostojno zahvaliti preko našega lista. Predvsem smo se dolžni zahvaliti tajniku OLG Ptuj tov. Carli Borutu za njegove po- slovilne besede, ki so nam dale veliko moralno oporo, saj se nas je edino on spomnil, da ne pozabimo na OK LMS seveda. Napišite Ptujčanom, da se mla- dina zaveda svojih častnih nalog, ki stoje pred njo ter, da bomo čuvali pri- dobitve NOB, linijo naše slavne KPJ ia da bomo za vsako ceno izvršili naloge, ki jih pred nas postavlja ljudstvo, Par- tija in tovariš Tito. Tovariša tajnika OLO nam tovariškl pozdravite. Dalje smo dolžni zahvaliti se godbi na pihala SKUD »Jože Lacko«, ki je pravtako žrtvovala svoj prosti čas ter nam zaigrala par lepih komadov. Hva- ležni smo tudi Šiviljski zadrugi, ki nam je brezplačno uredila brigadno zastavo, kakor tudi dve četni zastavi, ki nas dnevno vodijo na delo za velikim ci- ljem, ki stoji pred nami. Predvsem pa smo dolžni izreči veliko zahvalo trgovskemu podjetju »Pre^r- ba«. ki nam je iz svoje sindikalne bla- gajne odstopilo 5000 dinarjev za najnuj- nejše potrebe naše brigade. Pravtako se zahvaljujemo za razumevanje MLO Ptuj. kateri nam je odstopil zadnje di- narje, ki jih je imel na razpolago. Pre- jeli smo namreč 1300 in še nekaj dinar- jev. Vsem skupaj obljubljamo, da bomo tastno zastopali mladino ptujskega okraja ter da bomo dali vse od sebe za čimprejšnjo izgradnjo socializma za boljšo in srečnejšo bodočnost nas vseh. Naša mladina hodi ponosno po poti. ki so nam jo zarisali ^aši prvoborci, med katerimi Je tudi naš rojak tovariš dr. Jožr Potrč, čigar ime nosi naša brigada Naj živi naža slavna KPJ! Naj živi naš ljubljeni maršal Tito! S tem geslom zakl:ti^a'em ter Vas vse prav tovartško pozdravljam v ime- nu celotne brigade Miško Vldovifi. Dr. Radšel FranJo, šef CAD. Maribor Misli o ptujskih novih dispanzerskih proslorih K velikemu uspehu, da imate v Ptuju nove dispanzerske prostore, v imenu CAD v Mariboru iskreno česti- tam. Mreža protituberkuloznih dispanzer- jev v Sloveniji Je sicer skoraj že po- polna, toda kdor razmere nekoliko na- tančneje pozna, ta tudi ve, v kakih prostorih in kakih razmerah ge dispan- zersko delo odvija. Osebje, ki Je stalno podvrženo nevarnosti infekcije po eni strani, po drugi strani pa okvaram za- radi rentgenskih žarkov, mora deUti v tesnih nehigienskih prostorih, rent- genologi v temi, tako da se pravzaprav ne smemo čuditi, da je za to delo le težko dobiti idealista, kateremu Je več splošni blagor kakor lastno ugodje. K temu pride pa še eno! Naši dispan- zerji so bili in so še prvi, ki vidijo v množičnosti en pogoj za uspeh svojega dela. Tak množičen obisk dispanzerja pa terja zopet popolnoma drugačen razpored prostorov, da ne rečem po- polnoma druge prostore kot Jih pozna ambulantno poliklinična služba in pri- vatna ordinacija. V dobri razporeditvi prostorov, v tekočem, nemotenem od- pravljanju in preiskovanju bolnikov oziroma obiskovalcev leži pogosto skrit ključ za razumevanje večjega ali manj- šega obiska naših dispanzerjev, leži tolmačenje, zakaj so bolnikom gotove ustanove pri srcu in jih radi obisku- jejo in priporočajo tudi drugim, zopet druge ustanove pa ravno zaradi tega trpijo na ugledu In priljubljenosti. Polno razumevanje potreb proti- tuberkulozne službe je ustvarilo v Ptuju dispanzer, ki Je lahko ponos ne samo okraja, temveč tudi cele LRS, da ne rečem cele FLRJ. Le malo je v državi dispanzerjev, kjer so prostori tako vzorno in koristno razdeljeni. Od registracije in sprejema bolnikov pre- ; ko čakalnice, slačilnic do vstopa na rentgen in ambulanto, vse Je na teko- i čem traku, vse Je predvideno tako, da se bo lahko zdravniška služba odvijala nemoteno, da bo lahko bolnik v naj- krajšem času opravil svoj obisk in se zopet vrnil v produkcijo. Položaj dispanzerjev se Je od prvih začetkov v stari Jugoslaviji pa do da- nes skoraj do temelja spremenil! Od privatne ustanove, ki Je bila odvisna od privatnih društev, brez vsake državne podpore, kjer se Je praktično skoraj vsako leto na novo začelo vprašanje nadaljnjega obstanka, pa do danes, ko Je dispanzer državna usta- nova, kateri Je poverjena ena od naj- važnejših zdravstvenih nalog: borba proti tuberkulozi. Naj nikogar ne moti, ako tisti »mlinarji«, ki hočijo napeljati vodo na svoj mlin, pravijo: »te in te bolezni Je več, umrljivost za to in to boleznijo je večja«! Kdor bo pazljivo vzel statistike v roke, bo videl, da vza- mejo vsi ti mlinarji cele velike sku- pine obolenj! Bolezni srca in žil, ali rakaste novotvorbe, nikjer pa ni ena sama bolezen, ki bi zahtevala še toliko smrtnih žrtev kot tuberkuloza. Pa ne samo to; ako bi vzeli starostni sestav mrliče v, potem bi šele videli, da Je tu- berkuloza tista bolezen, ki kosi v tistih letih — od pubertete do zrele moške dobe —, ko bi vsak poedinec šele začel vračati skupnosti to, kar Je od nje spre- jel, medtem ko je večina drugih obo- lenj takih, ki nastopajo pretežno v sta- rosti. Sicer bi bilo pa prav, ako bi imeli prav ti »mlinarji«! Saj bi nam s tem priznali, da je velik del naše naloge že rešen. Tako pa sami najboljše vemo, da še ni In da še dolgo ne bol Sodoben dispanzer Je in bi moral biti naša borbena edinica na terenu. Mnogokrat me kdo sprašuje, kaka je razlika med dispanzerjem in navadno ambulanto. Saj tudi dispanzer ne dela drugega kot da preiskuje bolnike. Da, še več, dispanzer preiskuje tudi zdra- ve. Vendar Je velika razlika, kajti ako dela dispanzer v pravem okolju, ako dela pravilno, potem si svoje obisko- valce do neke mere sam ali pa tudi preko zdravnikov naroči, dočim pa am- bulanta samo stihijsko čaka, kdo bo prišel. Tuberkuloza Je nalezljiva bo- lezen. Dočim Je za vse druge bolezni prešlo vsem zdravstvenim delavcem v kri, da Je treba nova in sveža obolenja iskati v okolici obolelega, pa so to za tuberkulozo dolgo časa pozabljali. In vendar ne veljajo tudi za tuberkulozo drugi principi. To okolico obolelega pa si mora dispanzer po svoji dispanzer- ski — patronažni — sestri pozvati na pregled. In to ne samo enkrat, temveč še nekaj let potem, ko Je vrelo infek- cije že usahnilo. Ako se giblje dispan- zersko delo v tem okolišu — kontaktu, — potem bo odkrilo ali vsa sveža obo- lenja, bolnike, ki jih Je naš na novo odkriti primer okužil, ali pa bo od- krilo tudi tistega, ki je bil izvor okuž- be našega bolnika. Vse to je odvisno od tega, kako dolgo Je živel nepoznan bolnik v tej okolici. Nevarnost, ki jo poznamo, praktič- no ni več nevarnost! Zato je pogosto že sama ugotovitev obolenja zadostna, da Je okolica opozorjena in s tem sen- zibilizirana, da je nastopil čas higien- skega režima, da so se možnosti za no- ve infekcije praktično zožile, ako sploh niso izključene. Vedno pa ni tako! Tam, kjer Je pomanjkljiva higienska vzgoja, tam. kjer o nalezljivosti tuberkuloze še dvomijo, ali tam, kjer vlada neke vrste znanstveni nihilizem, nas čaka pa še mnogo zdravstveno prosvetnega dela, da bo naše delo na terenu imelo poln uspeh. Delo dispanzerja je diagnostično. To Je del delavnosti, katerega javnost bolniki ter zdravniki še najbolj vidij^ in cenijo. Tu ni aciravnik — pri i^u, masovnem delu — mč drugega kol v^, iiko rešeto, ki rešeta bolne in zdrav^ Od ožine odprtin v tem rešetu — ^ večje ali manjše strokovne sposobno, sti preiskovalca — bo odvisno, ali so t? odprtine tesne dovolj, da ne bo paj^ skozi nje tudi kak bolnik. Kakršni koli so ti dispanzerski izvidi, po pra, vilu se porajajo tekom množičnej^5 dela in so piod našega iskrenega ha| tenja, najti in odkriti tuberkulozo. Delo dispanzerja pa je tudi kura] tivno. So dispanzerji na svetu, ki leg^j dela ne vršijo. Mi pa smatramo, da delo v smeri, narediti in obdržati biji, nika negativnega, izredne važno.sii z;^ uspeli našega dela. Zato so dolge Viiv^ bolnikov, ki prihajajo na dopoiniive zraka v naših dispanzerjih. Delo dispanzerja pa Je tudi preven^ tivno. Preventivno tedaj, kadar cepuao z BCG, preventivno tedaj, ko smo oq, krili odprto tuberkulozo, primer a^a. nirali in s tem okolico zaščitili pred infekcijo ali mogoče še važnejše, super. infekcijo. Preventivno tedaj, kadai smo s serijskimi pregledi ali fluorogra- fom asanirali cel kolektiv, pa naj 'oo, do to dečje jasli ali kak internat, ali pa živilska ali druga stroka, ki je v tesni povezanosti s skoraj celotniin prebivalstvom. Delo dispanzerja je epidemiološko, ko z zbiranjem podatkov o obolenjih, smrtih, zbiranju podatkov o tuoeiivU' linskem indeksu in tako dalje skuša dognati smer in tendenco širjenja obo- lenj in skuša najti mere, ki bi širjenje tuberkuloze ali omejile ali pieprečile. Metodika dispanzerskega dela je danes tako napredovala, da ni več no- bena redkost, da odkrijemo obolenje dejansko preje kot se dotični sploh za- veda, da je bolan. Dočim Je danes ta pojav bolj redek in še ni pravilo, pa Je naše stremljenje, da bi postal pra- vilo! Velja pa tudi tu pravilo: vse je odvisno od kadrov. Le strokovno viso- ko stoječi in zadostno številni kadri bodo v stanu, da vršijo vse te števil- ne naloge strokovno pravilno, v polni zavesti svoje odgovorne naloge. Ptujski okraj Je predstavljal v po- gledu tuberkuloze vedno trd oreh. Ta- ko Je bil leta 1921, ko Je znašalo po- vprečje umrljivosti za celo državo 26,1, celo nekoli.ko izpod državnega povprečja. V troletju 1921—1923 je znašala povprečna umrljivost za tuber- kulozo v siovemji 23,84, ftuj pu ■V«>'^ imel umrljivost 21,14. Toda kmalu po prvi svetovni vojni Je začela umrlji- vost za tuberkulozo padati prav po- vsod, samo ne v ptujskem okraju, kjer je znašala v troletju 1933—1935 celo nekaj več kot 14 let popreje, namreč 21,82. Za Slovenijo pa je znašal ta pro- cent tedaj samo še 16,17. Nimamo za- nesljivih tolmačenj, odkod ta pojav. Nekateri mislijo, da je bil ta pojav v zvezi z vinogradniško strukturo okra- ja. Na vsak način Je interesantno, da so imeli takrat leta 1935 Ptuj, Dolnja Lendava in Murska Sobota najvišjo umrljivost, vsi preko 20 ljudi na 10.009. Kake so bile razmere med okupacijo, ne vemo točno. Zanesljive podatke pa imamo za leta 1949 in 1950, dočim za leto 1951 podatki še niso zaključeni. Tudi v teh dveh letih Je bila umrlji- vost v Ptuju precej iznad slovenskega povprečja. Leta 1949 8,6 napram 7,6, leta 1950 8,5 napram 5,3; tudi tu vidi- mo, da že po teh podatkih umrljivost v ptujskem okraju nikakor ni šla vzporedno z umrljivostjo v LRS, temveč, da Je ostala na isti točki. Upravičeno pa lahko trdimo, da do ne- ke mere te še ugodne številke ne drži- jo. Kajti dispanzerska služba je prav V zadnjem letu odkrila celo vrsto pri' merov smrti za tuberkulozo, ki dispan- zerju do takrat niso bili znani in jih tako statistika ni mogla upoštevati Ako bi izvršili to korekturo, potem bi bil procent umrljivosti še znatno večji. Razen tega pa nam ravno izkušnje naše protituberkulozne službe v Ptujii kažejo ogromen procent na novo od- kritih tuberkuloz v že — na žalost neozdravljivem stadiju. To, kar je pr' nekaterih drugih dispanzerjih že red- kost, da odkrijejo bolnika šele v ne- ozdravljivem stadiju, je v Ptuju sko- raj pravilo. To nam kaže, da inven- tura bolnikov še ni končana, da čakaj'' dispanzer še težke naloge. Dispanzet sam, čeprav si bo tudi prizadeval vsem tem nalogam nikakor ne mor^ biti kos. Premagal Jih bo pa, ako bc našel med zdravniki polno razumeva- nje za svoje delo, ako se mu bo posre- čilo obdržati naklonjenost naše lJudsW oblasti, ako bo znal .svoje sile upora' biti tam, kjer bo lahko z najmanjšin^ delom dosegel največji efekt, in kon^ no, ako bo znal s poglobljenim zdrav- stveno pro^^vetnim delom pripravit' teren za svoje akcije. Otvoritev novih dispanzerskih pro- storov naj bo važen mejnik v doseg"^ cilja: tuberkulozo spoznati, zajeti i^^ pregnati. KMETIJSKE ZADRUGE Gorižnic« Muretinci, Moškanjci, Domava in P^ cinje so ustanovile podjetje »Center* ker le na ta način lahko nabavljajo va* gonske pošiljke. Omenjene zadraž^ skupaj prodajajo poljske ^'ridelke ^ skupaj kupujejo industrijske Izdeik^ Takšno medsebojno sodelovanje km^* tijskih zadrug ie vsekakor zdrav poj«^ ki ga lahko posnemajo tudi drugod- Ptuj. 11. julija 1952 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 ŠOLSKA RAZSTAVA V GORIŠNICl gedmo ioisko leto po osvoboditvi je j^inilo- Naše šole so v tem času poka- ^le velik napredek. Vsako leto se delo Izpopolnjuje, vsako leto poteka delo na pridobljenih izkušnjah prejSnjogd In prejšnjih let. Tako lahko rečemo, da so ^ naše šole že približale nivoju naše jole pred zadnjo vojno, ko je bilo naše ^Istvo na visoki ravni in se je kosalo J šolstvom v Avstriji in Češki, ki sta ^^eljale tedaj kot najbolj napredni dr- j jgvi v pogledu šolstva v Evropi. i Maši ljudje že kažejo boljši odnos do I joie, mnogo bolj se že zanimajo za nje- '| po delo in napredek. To so pokazali ob • priliki šolske razstave 29. junija s svo-j jjm obiskom, le več let prireja šolaj razstavo ob zaključku šolskega leta, a ' pobeno leto ni bilo toliko zanimanja ](akor je bilo letos. Preko 600 ljudi si je z zanimanjem ogledovalo izdelke, ki so jih učenci in dijaki napravili v teku tega šolskega leta. Okusno prirejena razstava je napravila na vsakogar naj- jjol'ši vtis. Čeravno je bil obisk naj- boljši ves čas po osvoboditvi, moramo ugotoviti, da je za tako velik šolski okoliš premajhen. Za take razstave bi se morali zanimati vsi, tudi tisti, ki ni- (Tiajo več svojih otrok v šoli. Mislim, da je vsak pošten in delaven človek po- jclican in soodgovoren za vzgojo naše jtjladine. da s svojimi nasveti in živ- Ijenskimi izkušnjami pomaga oblikovati bodočega človeka socialistične družbe. Razstava Je obsegala v glavnem sle- deče izdelke: Ženska ročna dela, kjer ie nazstavljalo 40 članov pionirskega iirožka in 50 del, ki so jih napravile pionirke iz raznih razredov. Tukaj so najbolj ugajali namizni prti, vezanje v narodnem vbodu z narodnimi motivi, ki jih je krasno izdelala Golob Irma iz 4 razreda. Iz pletenja pa je prikazala najboljše uspehe Obran Milena, dija kinja 3. razreda gimnazije. Posebno za- nimanje je vzbujal relief šole z dvo- riščem in okolico, Izdelan iz lesa in gli- ne, ki so ga izadelali učenci 3. razreda 05novne šole. Prav tako je vzbujal za- nimanje obiskovalcev model kmečke hiJe z dvori«fem, sadovnjakom In paš- nikom, vse r rajeno s plotom, ki ga je mojstrsko izdelal učenec 4. razreda osnovne šole Matjašič Jožef s sodelo- vanjem 5e treh sošolcev. Razstavljenih je bilo preko 100 izdelkov deških ročnih del, med katerimi si opazil vse mogoče predmete, ki jih rabimo v kmetijstvu, od motik, lopat, grabelj, plugov do vo- zov in raznih strojev. Mnogo izdelkov je bilo tudi Iz kvač- kanja, kjer se je posebno izkazala Vi- dovi? Edita učenka 4. razreda z okrog- lim prtičkom. Razstava le ljudem vsestransko uga- '/aJa .sat je bila tako pestra po razstav- l^jenih predmetih, da je pritegnila vsa- kogar, ki je prišel v razstavni prostor za dalje časa kakor je imel prvotno na- men. Učenci so ponosno hodili poleg svojih staršev in ostalih, da so jim raz- kazovali svoje delo in delo svojih so- šolcev, posebno tiati, ki jih dobro po- znajo. Šolsko leto je pri kraju. Naši učenci si bodo med počilplcami nabrali novih moči, da bo prihodnje SoUjko leto zaključeno s še večjimi uspehi kakor je bilo letoSnje. Razstavljeni so bili tudi pismeni in risarski izdelki učencev osnovne šole in nižje ginrmazije, katere so starši % za- nimanjem brali in tudi spoznali, da so med posameznimi učenci velike raalike po sposobnoiiti. Šolska razstava v Cirkulanah je bila zelo obiskana Cirkulane, 20. junija (T). Učitelj- stvo tukajšnje šolo je pripravilo v prostoru nižje gimnazije šolsko razsta- vo, ki Je dosegla svoj namen. Razstav- ljali so učenci in učenke iz osnovne šo- le ter dijaki in dijakinje iz nižje gim- nazije. Številni obiskovalci razstave so videli razne risarske izdelke, Izdelke moških in ženskih ročnih del. Presenečali so nekateri risarski izdelki, ki potrjujejo, da so tudi med haloškimi otroci nadar- jeni risarji. Glede na ta dela so starši dejali, da bi bilo treba take talentirane učence izšolati. Letošnja kot lanska razstava sta do- kazali s praktičnimi izdelki, da dečke veseli risanje, deklice pa ročna dela in da žanjejo pri tem delu tudi lepe uspehe. Večina obiskovalcev se je po- hvalno izrazila tudi glede učiteljstva, ki je s svojim trudom pripomoglo, da se mladi rod v Halozah teoretično In praktično usposablja za življenje. Opozorilo mlatilničariem iz ptuiskei^a okraja z odredbo Sveta za blagovni promet Vlade FLRJ (Ur. list FLRJ 34-52 z dne 27. VI. 1952) Je odrejeno pobiranje mla- tilniške merice od vseh pridelkov ži- taric in sicer 8% od namlačenih žitaric. Opozarjamo vse mlatilničarje na dolžnost izvajanja te odredbe. Merico poberejo mlatilničarjl takoj ob mlačvi in jo prodajo na najbližji KZ, ki jo plača po določenih cenah. Kjer pri mlačvi merica ni bila pobrana, jo je treba pobrati naknadno. Natančnejša navodila bodo dobili mlatilničarji na konferenci, ki bo v Ptuju, 12. "julija t. 1. Načelnik za gospodarstvo ljudskega odbora okr. Ptuj: Ko I ari č Miha, s. r. Sum ljudstva o Eiilho¥«ni itepostenfu je bil opravilen Zamušani, 8. julija (Vic). Pred dve- ma mesecema so bile na tukajš. KLO odkrite večje poneverbe denarja in bo- nov ter goljufije na škodo davkoplače- valcev in prejenmikov socialnih pod- por. Sum je padel na tajnika, evlden- tičarja in kurirja KLO Meiko Alojza, njegovega brata Ivana in Cuš Martina. Uvedena je preiskava, zadnjo besedo pa bo izreklo sodišče. Zakaj je padel sum na imenovane? Po zunanjem videzu nikdo ne bi sodU, da se za glavno besedo A. Meška in Ivana, ki sta jo imela na KLO, nekaj skriva. Izterjevanje davkov je bilo tu- di v Zamušanih. Kmetje so pliačevall, od- govorni uslužbenci KLO niso pisali na- kazil za prevzeti denar in na poverje- ništvu za finance niso knjižili vplačanih nakazil. Meškova plača in njegovi izdatki pa se ljudem niso zdeli medse- bojno skladni. Izdatki za gospodarstvo kot n, pr. za lovskega psa 12.000 din, nabava konja, pitanega prašiča, vina in drugo je sililo sovaščane k razmiš- ljanju; »Od kod vse to?« Bratu Ivanu je sledil še Alojz, Kjer se je dalo, tam pa Je začel. Pri socialnih podporah. Kdo bi si mogel misliti, da bi prikraj- šal Petek Marijo iz Tibolc za 2500 din podpore, Horvat Martina iz Tibolc za i 1100 din. Zvegla Marijo iz Tibolc 1500 din, Korpar Terezijo iz Prerada za 400 din, Bratuša Katarino iz Prerada za 1800 din in še nmoge druge. Nekaj jim je sam vzel, pri izplačevanju pa je še zahteval po 200 do 400 din za »popra- vilo mostu«. Ker so denar dajali soci- alno šibki, ni bilo Mešku treba »raz- burjati« radi prispevkov velikih po- sestnikov. Tudi pri induslrljiskih bonih se je dalo nekaj »nabrati*.. Kolikor je manjkalo, se je dalo spraviti še z zbirko lesa za most in si tudi tega »spo- soditi«. Kurir Martin Cu§ si je moral nekaj časa očitati, kam bo le prišel s svojim poštenjem, če si rl^ bo pomagal kot Meškova dva. Pijača, spori, prepiri, pro- sta štampiljka KLO in druge »malen- kosti« so mu kvarile živce, ljudem pa zaupanje v kurirja KLO. Preko 230.000 dinarjev na Škodo ljud- stva nI mala stvar. Lahko življenje ne more dolgo trajati. Sum, preiskava, za- slišanja, obtožba in končna sodba, to je pač pot, na katero so zašli Alojz Meško, Ivan in Martin Cuš. Vse bi se še lahko nemoteno nadalje- valo, če bi ne bilo te nagle komasacije občin. Upiranje ni pomagalo. Morali so se vdati in končno priznati, da so gre- šili. Na občini bodo drugi delali dalje in ljudstvo bo zopet gledalo, razmišljalo in ocenjevalo, kdo je zanj, kdo mu ko- risti In kdo škoduje. Tako so se znašli trije možje iz KLO ZamuSane v Ptuju, kjer čakajo na dan, ko bodo pred sodiščem slišali odločilne ' besede sodnikov: »V imenu ljudstva ,..« ^ Rojic Jože: K odprti diskusiji o ptujskem gledališču Pnčeh smo s prepotrebao diskioiijo o našem giedalUBeli dvor«. Tudi tum mladi junak žrtvuje svoje sile, da se dokop- lje do razreda meščanskih bogatinov. Vendar ne jemljemo tega in podobnih del mladini i« rok, ker vseeno vzbu^ jajo mnogo obCečloveških globokih 4u- stev in so v tem pogledu vzgojno po- zitivna. Prav tako je s »Pepelko« in v tem je opravičilo, da je bila postav- ljena na oder. Zadnja uprizoritev Schlllerjeve tra- gedije »Kovarstvo in ljubezen« je iz- brana iz zakladnice najboljilh svetov- no priznanih odrskih umetnin, o ka- teri se je, kakor je bilo že omenjeno, pohvalno izrazil tudi Engels. Mislim, da zasluži gledališče ob tej izbiri vse priznanje. Poleg tega je bil ta odrski komad odlično režlran in želeti bi bilo, da bi si Ptuj takega režiserja za stal- no pridobil. Posebej bi morali še razčleniti idej- no vrednost »Veselega večera«. Mimo- grede naj omenim, da je bila ta pred- stava prav zaradi tega, ker gledališče nima stalnega režiserja — opravičeno izpolnjena vrzel v letošnjem dramskem repertoarju. Ob zaključku ocene našega reper- toarja poudarjam, da ne le dela z družbeno problematiko, s posebnim vzgojnim' ciljem vzgajati novega socia- lističnega človeka, temveč vsa odrska dela, ki rešujejo obče moralna vpraša- nja — vplivajo pozitivno na vzgojo človeka v socialistični družbi. Vsak dober človek je socialistični družbi ko- risten. Najboljši značaji so tudi naj- boljši stebri v zgradbi naše Partije. Zato ne moremo odklanjati humanih odrskih del in izbirati samo ona, ki bi reševala le probleme stvarnosti. Poleg tega Je dobrih del z našo sodobno te- matiko bore malo. Pa tudi, če bi Jih bilo dovolj, bi ne mogli segati le po njih zaradi negativnega vpliva na pro- gramske umetnosti, kar je omenil že tov. Sprager. Sedaj pa razmotrimo še važno vpra- šanje, ali je v Ptuju potrebno poklic- no gledališče, z drugo besedo, ali je za Ptujčane dovolj manj kvalitetno odr- sko amatersko delo. Vsakomur, ki količkaj pozna nalo- ge igralca, Je Jasno, da le poklicno gledališče lahko daje dognane, prepri- čevalne umetniške stvaritve, in še to le z resnim in vztrajnim delom. Tako le poklicno gledališče osvaja publiko s svojimi uprizoritvami in Ji pravilno nakazuje moralna, socialna In druga v drami obravnavana vprašanja. Pred nedavnim sem govoril s pri- znano dobrim članom mariborskega gledališča in ga kaj nenavadno vpra- šal: »Recimo, da se mariborsko gleda- lišče spremeni v amatersko. Igralci do- bite lažje zaposlitve, in to le v času od 7. do 14 ure. Ali ni vaša odrska ru- tina že garancija, da bodo vaše upri- zoritve vseeno umetniško pozitivne?« Odgovoru mi je takole: »Glede na vaš posebni namen, ki sem ga uganil ob tem vprašanju, vam odgovarjam, da bi kvaliteta kljub največjemu trudu, ki bi ga vlagali v delo, tako upadla, da bi zdrknila s strani umetniške ravni na raven amaterskega podajanja. Saj nas še ob skrbnem vežbanju pri seda- njem poklicnem gledališču strokovna kritika včasih ožigosa.« Neuspehe amaiersiva je utemeljil s čisto psihofizičnimi sposobnostmi ob vežbanju v dopoldanskih urah in za- poslenosti igralca z učenjem vlog in strokovnim itudijem. Poglejmo vse na- še največje odrske umetnike! Le vztraj- no večletno odrsko delo je pospeševalo njihovo neprestano rast. Kako zeJo je tedaj potrebno gledališču žrtvovati več časa šele igralcu začetniku celo brez strokovne šolske izobrazbe! Večerne vaje amaterskih odrov nudijo igralcu vse premalo časa za stroUovno zpopol- nitev in rast. Po vsem tem je razum- ljivo, zakaj so take velike razUke v kvalitetnosti predstav amaterskih in poklicnih odrov. S tem pa nočem negirali vrednosti dela amaterskih odrov nasploh. Ven- dar je kulturnim središčem tako ve- likih in pomembnih okrajev, kakor je ptujski, potrebno poklicno gledališče. Geslo socializma Je, visoko dvigniti prapor kulture. Od tega ne smemo od- stopati z oportunističnimi ukrepi, ka- kršnih eden bi bil, če bi razpustili po- klicno gledališče v Ptuju. Glas dobre- ga rastočega poklicnega gledališča bo vabil v ta hram umetnosti vedno več obiskovalcev in globina del bo vzgajala obiskovalce. Kulturnost narodov in posarneznikov v veliki meri določa obisk kulturnih prireditev. Čim višje so te, tem bolj oplemenitijo občinstvo. Zato 80 stroški, ki jih država daje za kulturno-vzgojne ustanove, bogato po- plačani. če hočemo torej v Ptuju imeti do- bro gledališče, si moramo prizadevati za poklicno gledališče, ki je našemu mestu potrebno tudi iz nacionalnih vi- dikov. Menda ni med nami nobenega, ki bi ne vedel, kako vlogo je igrala slovenska beseda v Ptuju, predvsem od narodnega prebujenja dalje, to je zadnjih sto let. Pomembnost gledališča v Ptuju so dobro ocenili v stari Avstriji naši na- cionalni nasprotniki, ko so forsirali nemško poklicno gledališče za trohico svojih ljudi za potujčevanje Sloven- cev. Mariborska drama je nekaj let pred prvo svetovno vojno redno te- densko gostovala v času sezone v Ptu- ju. Nemci so tako Izrabljali gledališko umetnost v raznarodovalne namene. Zdi se ml, da se danes vse premalo zavedamo, da še niso izbrisani »vzgoj- ni« vplivi tistih časov in ne dobe oku- pacije in da stoji Ptuj kot mejnik ob severni meji. Kakor je včasih nemška beseda na ptujskem odru učila nemški in vabila k odpadništvu, tako naj danes sloven- ska beseda utrjuje narodno zavest, pa tudi smisel za lep jezik in pravilv>o izgovarjavo. Odprto je še vprašanje, ali je mož- no denarno zagotoviti obstoj našega poklicnega gledališča. Vsekakor bi morali skrbeti, da so osrednji igralci poklicni, in, kar Je po- sebno važno, za dobrega režiserja. Stalnega dobrega režiserja pa amater- sko gledališče zaenkrat ne more pri- dobiti, dokler ne bo rešeno finančno vprašanje. Dober režiser lahko zado- voljivo rešuje svoje zamisli le s po- klicnim ansamblom, ki se ves posveti pripravam in študiju za nameravano uprizoritev Zato pa odklanja angažma na amaterskih odrih. Tako vidimo, da bi se le z izboljšanjem pogojev za večji stalni ansambel lahko ustvarjala pod- laga za umetniško rast ptujskega gle- dališča. JAjNI DOKUMhNTI O ODNOSIH VATIKANA IN USTAŠKE NDH" Neda\Tio je Izšla v založbi D»-u- štva novinarjev Hrvatske knjiga [k »Tajni dokumenti o odnosih Vati- ^ kana in ustaške NDH«. Iz te, z raz- nimi dokumenti opremljene knjige povzamemo nekaj zgodovinskih dej- stev, ki kažejo sovražno politiko Vatikana do jugoslovanskih naro- dov in njegovo veliko odgovornost Za ustaške zločine. Papež Pij X. je bil leta 1950 razgla- i *en za blaženega. V dekretu o tej raz- , Slasitvi je rečeno: »V začetku evrop-! ske vojne, ki jo je hotel z vsemi sred- stvi onemogočiti, je zlomljen od bole- sti, bolj kakor od let, potem ko je spre- iel svete zakramente, dal dušo Bogu, 20. avgusta 1914«. Kdo je ta »blaženi«, je umrl »zlomljen od bolesti« zaradi ^čotka prve svetovne vojne, ki jo je hotel z vsemi sredstvi preprečiti? To ie človek, ki Je v zadnjih desetletjih še Posebno zaostril protijugoslovansko po- etiko Vatikana. Bil Je papež Trojne Zveze — Avstro-Ogrske, Nemčije in ^talije, ki ga je Avstro-Ogrska s svo- jim vetom spravi) Ma papeški prestol |n ki je v Avstro-Ogrskl videl katoli- ško pregrado proti vzhodnemu pravo- •lavju. le ko je bila Avstro-Ogrska na fobu propada, Jo je tkušal reševati, ^rati pa je z vsemi silami delal za to, bi Slovenci in Hrvatje pod Avstro- ^gi-sko ne prišli do svoje svobode. Nje- zasluga je tudi forsiranje pravega ^Hramontanskega klerikalizma na Hr- ^«^kem, ki je bil orožje avstrijskega in ^grškega zasužnjevanja Hrvatov. Prav ^ tega klerikalizma je pozneje izraslo ^di ustastvo. "Blaženi« Pij X., velik sovražnik •Slovanov, je hujskal Avstrijo, naj na- pade Srbijo. Avstro-Ogrska poslanik v; Vatikanu piše 24. Julija 1914: »... Nj^; gova Svetlost je večkrat izrazila svojej obžalovanje, ker Je Avstro-Ogrska iz-> pustila Iz rok možnost, da kaznuje 6VO-( jega nevarnega donavskega soseda (Sr-; bijo)...« 26. julija 1914 piše avstro-i ogrski poslanik: »Papež odobrava ostroj nastopanje Avstrije proti Srbiji«. In: kaj piše o tem »blaženem« Sforza: »Iz-^ mišljotina Je, da Je Papež Pij X. umrl^ od bolesti. Meni Je zaupal nJegoVj zdravnik Macchiafava — moj kolega 1%, senata — da je bolezen, od katere joii papež umrl, že davno spodjedala živ- ljenje starcu in da je preutrujenost zadnjih /.asedanj lahko samo pospešilai katastrofo, za katero Je Macchiafava že prej ugotovil, da je neizbežna in da! bo hitro nastopila « " To je bilo v stilu vatikanskega je-- zuitizma. Papež hujskač na vojno proti^ Srbiji, postane blažen zato, ker je »zi vsemi sredstvi hotel onemogočiti ev-j ropsko vojno«. Tedanji nadškofi in^ škofi Bauer, Jeglič In Stadler pa soj zvesto sledili njegovemu zgledu, pri- rejali so vojnohujskaške govore in^ blagoslavljali čete za pohod proti Sr-j biji. Pod vplivom nadškofa Stadlerja' so bili v Bosni in Hercegovini prire- jeni pravcati pogromi proti Srbom. Temelji Avstro-Ogrske so bili orna-j Jani. 2e ko je Jugoslavija nastala, je, vodil Vatikan politiko nekake sloven-; ske in hrvatske neodvisnosti v republl-; kanski formi. Kardinal Gasparri, vati-' kanski državni tajnik, je dajal o temi izjave listu »Petit Parisien«. Vatikanske' nakane niso uspele in papež šele 6.; novembra 1919. torej leto dni po usta- novitvi, prizna Jugoslavijo. Toda poli- j tika Vatikana proti jugoslovanskim^ narodom se nadaljuje, Vatikan potom svojega glasila »Osservatore Romano« hrabri Italijanske imperialiste Orlanda in Sonnina in poziva Wilsona, naj pri- tisne Jugoslavijo. Z vsemi sredstvi pod- pira italijanske težnje po osvojitvi Dal- macije in tudi pozneje na čelu dena- cionalizatorske politike v Julijski kra- jini. Skozi vso zgodovino stare Jugosla- vije se vleče rdeča nit vatikanske po- litike, ki stremi najprej za njenim onemogočenjem. pozneje pa za njenim razbitjem. Med obema vojnama Vatikan nada- ljuje s krepitvijo klerikalizma na Hr- vatskem. V svojih težnjah po razbitju Jugoslavije ubira skupna pota z itali- janskim fašizmom. Ze leta 1925 podeli papež Pij XI. blagoslov romarjem iz Hrvatske, kot blagoslov akcije za ru- šenje Jugoslavije. V sami Hrvatski pa postanejo duhovniki prav kmalu bi- stveno Jedro in osrednji vodilni ka- der ustaštva. Po marseillskem atentatu, ki ga je inspiriral italijanski fašizem, postane Pavelič gost vatikanskih ustanov. Od takrat datirajo tudi tesne zveze med Paveličem In Vatikanom. Zločinec Pa- velič je leta 1937 v Rimu izdal knjigo »Strahote zablod«, v kateri piše, da Hrvatje ne morejo ostati v državi, ki teži za tem, da »spremeni tisočletno orientacijo hrvaških katolikov in da prekine pradavne zveze Hrvatov s Sveto stolico« Medtem ko Mussoli- ni pripravlja načrt o razbijanju Jugo- 5la\'ije, načrt, ki se v bistvu ujema z načrti Vatikana, pa papež leta 1939 po- deljuje blagoslov romarjem iz Hrvat- ske, ki so ustaško orientirani in ki so mu prinesli pismo »predstavnikov i ljudstva«, v katerem govore o težnji Hrvatske po neodvisnosti in vdanosti Vatikanu. To je le nekaj drobcev iz vatikan- ske politike proti Jugoslaviji, med obema vojnama, politike, ki jo je za- črtal že papež Leon XIII., ki Je ozna- čil Hrvatsko kot predzidje krščanstva. To politiko je mogoče označiti tudi 8 težnjo Vatikana po ustanovitvi nekake katoliške države, ki bi bila seveda orožje v njegovih rokah. Zato že papež Pij X govori o Srbiji kot »kužni bo- lezni, ki po malem razjeda avstro- ogrsko monarhijo«. Zato hoče Vatikan razbitje Jugoslavije In zato tudi na- pise Steplnac v svoj dnevnik: »Ce bi imeli večjo svobodo In dovoM delav- cev (duhovnikov), bi bila Srbija v dvajsetih letih katoliška.« V vsej go- nji proti Jugoslaviji preveva Vatikan močna protijugoslovanska mržnja, pre- žeta z verskim motivom. Stepinčev za- pisek v dnevniku pa Je toliko bolj za- nimiv zaradi množičnega prekrščevanja in ubijanja pravoslavnih v NDH. Vatikansko politiko je na Hrvatskem ure.sničeval katoliški kler. Ne samo, da so bili katoliški duhovniki Jedro ustaškega gibanja, marveč je tudi ka- toliški tisk zvesto služil istim name- nom. Službeni organ zagrebške nad- škofije »Katoliški list« je še pred na- padom na Jugoslavijo poveličeval Hit- lerjevo delo »Meln Kampf«. Ust »Hrvatska straža« pa je celo napisal, da bi nemška okupacija Jugoslavije med Hrvati »lepo odjeknila«. Tesna po- vezanost katoliškega klera z ustaškim gibanjem se je najlepše pokazala že prve dni NDH. Dne 11. aprila 1941 Je ustaška oblast izdala preko radia Za- greb vsemu ljudstvu navodilo, naj se obrača na svoje župne urade, kjer da bo od svojih duhovnikov dobilo na- vodila za nadaljnje delo. 2e drugi dan NDH je zagrebški škof Stepinac obis- kal Kvaternika in 16. aprila, takoj po prihodu v Zagreb tudi Paveliča. Vse- mu svojemu duhovništvu pa je poslal spomenico, »da se odzove pozivu za vzvišeno delo, za očuvanje in napre- dek NDH«. Zveze zagrebškega episko- pata — eksponenta Vatikana in UEtaške NDH so bile več kot pristne. Ustaški duhovnik dr. Dragotin Krom- ber Je lahko tokrat mirno zapisal: »To- da brez kakršne koli primerjave pou- darjamo, da smo mi, katoliški duhov- niki, v velikanski večini pripadali tisti garnituri, ki Je pripravila prihod sa- mostojne Hrvatske.« Zveze med ustaši, oziroma Paveli- čem in Vatikanom, so bile zelo tesne že pred nastankom NDH. Takoj prve dni po nastanku NDH Je Stepinac po- hitel na pomoč Paveliču pri upostav- IJanju diplomatske zveze med Vatika- nom in NDH. Konec aprila 1941 Je po- toval skozi Zagreb auditor nunciature — diplomatski funkcionar Vatikana v Beogradu — preko katerega prosi Ste- pinac Vatikan, da prizna de facto NDH. V dveh tednih je že prispel odgovor Vatikana in Pavelič je poslal papežu latinsko pismo v stilu srednjeveških papeških vazalov. Nekaj dni za tem pa Je odšel Pavelič v velikem sprem- stvu ministrov, generalov Itd. v Rim. Papež Pij XII. Je sprejel najprej voj- vodo Spoletskega, kateremu je dal su- gestijo, naj sprejme hrvatsko krono, in mu zato dal svoj blagoslov in še Isti dan Je sprejel tudi Paveliča z njego- vim spremstvom Čeprav Je bil Pave- ličev sprejem pri papežu zabeležen kot privaten, ga je papež v resnici sprejel kot šefa države. Papež Je s prisrčnimi besedami razdeljeval blago- slove Paveliču In njegovemu sprem- stvu — druščini navadnih razbojnikov. Glavni ustaški list »Hrvatski narod« Je ob tej priliki zapisal: »Dobri pozna- valci vatikanskih običajev poudarjajo, da se ni nikoli dogodilo, da bi v ne- deljo In pri tem že pozno zvečer spre- jel «v. Oče koga v veliko avdienco. In zato to gesto Njegove svetosti pa- peža Pija XII. tolmačijo kot izraz po- sebne pozornosti do hrvatskega na- roda.« (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIKc Ptuj, 11. julija 19S2 Zlata sredina Nekateri ljudje radi živijo v »zlati sredini«, čeprav včasih proti svoji volji, vendar z občutkom, da je tako bolje. Vedno pa tudi ne. Recimo v nedeljo, 6. julija t. 1., se je z avtobusom odpeljalo iz Ptuja v Rogaško Slatino na otvoritev spome- nika padlim borcem NOV več skupin izletnikov. V sredi poti — na Strmcu je avtobus ene skupine odpovedal Šele v Strmcu se je ugotovilo, da je bil med izletniki samo en »sredinec« in to šofer avtobusa, ki je moral ostati z avtom vred v sredi poti, vsi ostali pa so peš nadaljevali pot proti Rogatcu. Cestni ovinek v Podvincih Pri cestnem ovinku v Podvincih bi morala Ivana Horvat podreti hišo, ker je tam cesta nepregledna in je prišlo že večkrat do avtomobilskih karambo- lov. V petek, 4. julija t. L, je bila na licu mesta v Podvincih zaradi tega komi- sija. Ivana Horvat je bila zelo razbur- jena in nevoljna. Pogajanja za podrtje dela hiše niso uspela. Na vprašanje enega izmed članov komisije, kako bi se dalo najlaže po- magati, da ne bi bilo pri tej Horvatovl hiši nepreglednega ovinka, je Ivana odgovorila: »Najboljše, da zamenjam hišo z enim Izmed članov komisije, potem pa se karamboli pri moji hiši ne bodo več dogajali.« Na »birih« je najboljše za neplavalce Na »birih« je sedaj novo ptujsko ko- pališče, kjer se kopa mlado in odraslo. Ko kdo vpraša kopalce, za koliko so sedaj na boljšem od kopanja v prej- šnjem mestnem kopališču, radi odgo-.j vorljo: »Tukaj je primerneje za neplavalce] kot je bilo v kopališču, ker je voda pomešana tudi z umazanijo iz klavnice, ne pa samo iz vojašnice, zaporov In hišnih kanalov, zato se je mogoče za- radi večje gostote vode na »birih« la/ naučiti plavati. I „Coprnije" bivšega fratra Segula Jožeta iz Pobrežja Ptuj, 8. julija (LP). V času, ko je v okraju velika fluorografska akcija, te- kom katere je bilo že doslej pregleda- nih in slikanih nad 7000 oseb iz Ptuja iin Haloz, je treba spregovoriti nekoliko besed o posameznikih, ki poskušajo za ceno lahkega življenja zadrževati v zmoti in zaostalosti nepoučene delovne ljudi s podeželja, zlasti ko gre za vpra- šainje njihovega zdravja ali ugotavlja- nja stvari, ki spadajo pod delokrog raznih domačih in svetovnih humanih ustanov. Mimo lahkovemežev, ki še danes ve- rujejo v copmije, bi se tokrat ustavili pri lahkovernežih, ki še danes verujejo v »pendianje« in v ^znanost«, ki jo štu- dira in razširja Segula Jože iz Pobrež- ja štev. 138 že skozi najmanj 10 let. S »pendlanjem« bi naj Segula Jože »znanstveno« ugotavljal že v času voj- ne, kje se nahaja ta ali oni oče ali sin, kako je z njim, ali je zdrav ali bolan itd. Na isti način naj bi Segula Jože ugotavljal, kako je kdo bolan, na kak- šni bolezni in kako bo z njegovim zdravljenjem. Med tem , ko hodijo na- predni in razsodni ljudje na preglede in po nasvete k zdravnikom, v bolnice, ambulante itd. zato, ker so jih neštete lastne izkušnje in izkušnje sovaščanov prepričale, da je to edino zagotovilo pomoči mladim in odraslim bolnikom, se še najdejo žal ponekod posamezni- ki, ki jemljejo neizkušenim ljudem za- upanje v vse to, prikazujoč jim, da ima- jo oni nekaj boljšega, zanesljivejšega, cenejšega in celo »znanstvenega«. Kdor- koli je iskal med vojno in po osvobo- ditvi pomoči pri Rdečem križu, je ve- del, da ima Rdeči križ v svojih vrstah po vsem svetu milijone in milijone članov, ki so si nadeli nalogo pomagati človeštvu v voini in miru z materialno pomočjo in informacijami in ki so tudi opravili ogromno nalogo. Marsikatera žena In mati, brat ali sestra je dobila zanesljive podatke o svojcih in to na poglagi uradnih ugotovitev in števil- nih poizvedb. In Segula Jože bi naj s svojim »pendlanjem« nudil nekaj bolj- šega kot ta največja svetovna organi- zacija? Bralce bo gotovo zanimalo, s kakim postopkom je utemeljeval Segula pri- učeno »znanost pendlanja«. Vzame sliko človeka, glede katerega ^ želi ugotavljati potrebne podatke. Sli- ko je zračil tri dni, da bi z nje zginili vsi prstni odtisi. Nato je vzel čisti pa-, pir, ki ga še ni imel »nihče« v roki. Nanj je položil sliko. Nato je vzel čisto nit sukanca, ki je tudi še ni imel nihče v roki. Na njo je obesil stekleno krog- Ijico »pendelj«,ki jo je tudi očistil, kot da bi je še ne imel nihče v roki. Nato si je »temeljito« umil roke in jih zbrisal z obrisačo, v katero se tudi ni brisal nihče drug razen Segule. Po umitju rok se ni dotaknil ničesar drugega, temveč je vzel v roke nit s krogljico, jo napel nad sliko in nihal s krogljico nad sliko. Krogom ali drugim oblikam nihanja kroglice nad sliko pripisoval »znan- stveno vrednost« nihanja in na podlagi teh oblik ugotavljal usodo človeka. Slične »copmije« je uganjal z ljudmi. Take preiskave je delal tudi za patra Simona, Ašiča Jožeta in Stične, ki mu je pošiljal naročila za vernike iz svoje okolice In ga tudi sam prosil julija 1950, ko je bil bolan, naj bi mu na osnovi fotografije sp>oročll, na čem bo- leha. Segula Jože ga je potem »po- troštal«, da ni nič hudega. Te učenosti se je baje Segula Jože naučil od patra Vilibalda Rehbergerja, vikarja, ki je bil v času okupacije pri Vidu župnik, kamor je prišel Segula v službo za .jmežnarja. Po svojih raznih živi jonskih izkušnjah, ki jih je dobil Segula v predparilksi Jugoslaviji, med okupacijo in po osvoboditvi v raznih službah v selezijanskem zavodu v Ra- kovniku pri Ljubljani, v kapucinskem samostanu v Celju, župnišču pri Vidu in v samostanu v Stični, živi Segula Jože sedaj v Pobrežju, tam dela rožne vence in jih prodaja ter »pendlja« in poskuša živeti na lahek način, izrablja- joč nepoučenost ljudi, ki mislijo, da se je »gospod« naučil po svetu marsičesa in ga je treba sedaj poslušati. Velika fluorografska akcija v ptuj- skem okraju bo pomenila za ljudstvo zokotnih in oddaljenih vasi veliko pre- lomnico zaupania v ljudske zdravstve- ne ustanove in bo razpršila v nič razne »copmije«, v katere so verjeli posamez- niki, preden so zagledali potujoče rent- genske naprave, novo čudo, ki služi človeštvu v borbi proti bolezni in zao- stalosti. NAbA VAS ist slovenskega kmetijskega zadružništva v začetku junija je izšla 1. številka nove, okusno opremljene in zanimive revije »Naša vas«. Izdaja jo Republiška zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani, in sicer dvakrat mesečno. Prva številka nakazuje predvsem ne- kaj misli inž. Jožeta Levstika ob izobli- kovanju enotnega kmetijskega zadruž- ništva. Prav tako je vzbudil veliko po- zornost članek Zivka Bemota k vpra- šanju reorganizacije kmečko-delovnega radružništva. Oba članka sta osvetlila kritično dosedanji nekak zadružni for- malizem ter preveliko kopiranje sovjet- f.kih kolhozov ter se izjasnila za naše domače oblike in vsebino kinetijskega zadružnega pokreta. Zato sta oba član- ka naletela na veliko zanimanje med za- družniki ter dala pobude Za mnoge ko- ristne diskusije, ki bodo vsekakor pri- spevale k nadaljnjemu razvoju vseh oblik zadružnega sodelovanja kmeto- valcev. Uvodni članek v 2. številki »Naše vasi« nas seznanja z dvema težavama, ki se pojavljata pred sodobnim kmetij- stvom ter nam nakazuje dve poti iz teh težav in to pot pritrgovanja ali pa diTjgo pot, ki pelje v iznajdljivost in vsestransko izboljšanje kmetovanja. V nadaljnjih člankih nas avtorji sezna- njajo s problemi gnojenja, poletnega škropljenja itd. Članek o živinoreji je posveten državnemu posestvu na Po- novičah ter plemenskim sejmom v Ve- likih Laščah, v Murski Soboti, v Kra- nju, Šentjurju pri Celju, Ajdovščini in v Ormožu. Zanimiva sta tudi članka ■ o pomenu zadružnega mlekarstva ter o povečanju dohodkov od prašičereje. Članki o mehanizaciji kmetijstva govo- re o strojnih odsekih kmetijskih za- drug, o motikarju, krožni motiki ali rovatorju, o pravilnem gospodarjenju z lesom v gozdu in na žagi. Tretja številka »Naše vasi«, ki je ravnokar izšla, je posvečena kmetijskim vprašanjem severnih predelov Slove- nije. Tako so trije uvodni članki po- svečeni 80-letnici Vinarske in sadjarske šole v Mariboru (inž. Ivo Zupančič), njenemu izobraževanju kmetijskih teh- nikov (inž. Vilko Stem) in eolskemu posestvu. V nadaljnjih člankih So obdelana vprašanja branjanja krompirja, ko začne poganjati iz zemlje, krmljenja prašičev z mlado deteljo in skrbi za boljšo ka- kovost mleka. Mnoge težko prizadete bosta zlasti zanimala članka »Kaj naj stori dober kmečki gospodar po toči?« ter »Kako bomo obdelali PO toči poškodovani vL nograd?« Naši napredni vinogradniki in sad- jarji bodo našli prav mnogo zanlnii- vih in koristnih novih pobud v člankih »Nove oblike zadružništva v s.^djar stvu«. »Pcmlajujmo če5n|e poleti«. »V*, soka vzgoja trt in teras«, »Pcfiisiiiia. nje vinogradniških strojev v Sloveniji«, »Ali imajo vinogradniški traktorji In priključni stroji prihodnost v sloven. skem vinogradništvu« (inž. Tone Ma- rolt), »V razvoju slovenskega vinograd- ništva se z mehanizacijo začenja novo obdobje« (inž. Miran Veselic). Članek »Nova sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev« navaja niz teh novih sredstev, njihov razvoj, nastanek, sestavo ter načine uporabe ter bo zelo mnogo koristil vsem, ki hočejo smotrno uporabljati ta sredstva v borbi za večjo donosnost našega kmetijstva. Kmetijski magazin v Ljubljani nas razen tega se- znanja še z vsem blagom, ki je po- trebno v kmetijski proizvodnji ter je pri nas na razpolago. Pri tem navaja tudi informativne grosistične cene. »Naša vas« je po svoji zanimivi vse- bini ter okusni opremi vzbudila povsod veliko zanimanje ter nas dostojno re- prezentira tudi v inozemstvu. 2eleti bi bilo samo, da nadaljuje s svojim pionirskim delom ter tudi v bo- doče tako uspešno izpolnjuje vrzel, ki smo jo čutili v domačejti kmetijsko strokovnem tisku. Vse z<'idruge, vsi na- predni kmetovalci in vsi dioigi zainte- resirani krogi bi pa »Naši vasi« morali : nuditi vso potrebno moralno in ma- . terialno pomoč. * ] »Našo vas- dobite v vseh zadružnih , trgovinah in trafikah. Sgl j GOSPODINJSTVO Nekaj misli o varčnosti in sestavi jedilnika. Najtežja naloga sodobne gospodinje je nedvomno varčevanje. Niso varčne tiste gospodinje, ki kuhajo nezadostno hrano, zaradi Cesar izpostavljajo svoje družinske člane raznim boleznim. Zato bodi glavni namen gospodinje, da spravi v sklad proračun življenjskih potrebščin z dohodki. V to svrho je nujno potrebno, da napravi že konec meseca proračun za naslednji mesec, ki naj temelji na dosedanjih izkuš- njah. Vsakodnevno knjiženje vseh iz- datkov naj vodi vsaka gospodinja, kajti le na podlagi lastne izkušnje bo ve- dela, koliko sme porabiti na dan. Se- veda je treba tudi natančno vedeti, v katerem letnem času so posamezna ži- vila najboljša in najcenejša. Kolikor ji dovoljujejo razmere, naj kupuje sad- je in zelenjavo za vkuhavanje. Če je ugodna sadna letina, naj gospodinja ne pozabi vložiti vsaj nekaj kozarcev sadja, s katerim bo lahko postregla po- zimi bolnikom in otrokom. Zelo pripo- ročljive so borovnice, ki so poceni, vsebujejo mnogo železa in vitaminov, so zdravilne in se dobro ohranijo. Varčnost obstoji torej predvsem v Iz- biri primernih jedilnikov ter v modro- sti in preudarnosti pri nakupovanju življenjskih potrebščin, nikakor pa ne v pritrgovanju pri prehrani. Vsaka go- spodinja naj se zaveda, da je domače ognjišče žarišče družinske sreče in da sta v njeni oblasti ne le dobra volja, temveč tudi zdravje moža in otrok. Danes je zdravje prvo, na kar se je treba največ ozirati. Važna podlaga pri varčevanju je pravilna sestava jedilnika. Ta naj bo kar najraznovrstnejši, in sicer tako, da gospodinja izbira in upošteva zlasti jedila, ki imajo mnogo hranilne vred- nosti. — Glavni dnevni obrok mora biti najobilnejši. Najpreprostejši obed naj sestoji iz juhe (ki sicer nima mno- go hranilnih vrednosti ki pa vzbudi tek), po možnosti mesa in dveh prikuh. Zelenjava, bodisi kuhana ali surova; naj ne manjka pri nobenem obedu. Vsak dan ali vsaj večkrat na teden naj bo sadje in po dvakrat na teden moč- nata jed. Mnogo bolj zaleže kosilo, ki obsega več različnih obrokov v manj- ših količinah, kakor pa ena sama jed v večji množini. Sveže, nekuhane rast- line (paradižniki, redkvice, orehi, sad- je) so jako krepka in zdrava hrana, ki daje moč, zdravje, odpornost in varuje pred mnogimi boleznimi (revmatizem, protin, skleroza — zlasti je znana od- pornost surove prehrane proti raku). Kompot iz borovnic. Borovnice pre- beremo, operemo in dobro odcedimo. Ko so popolnoma suhe, jih devamo z leseno ali srebrno žlico v dobro umite kozarce, tako da menjavamo debe- lejšo plast borovnic s tanjšo plastjo sladkorja do vrha. Na vrhu mora biti sladkor, kozarec pa naj ne bo prepoln. Kozarec zavežemo s pergamentnim pa- pirjem in postavimo na sonce za dva do tri tedne. Na 1 kg borovnic damo približno četrt kilograma sladkorja. Borovničev odcedek. Borovnice do- bro prebei-emo in jih postavimo za 5 dni na hladno. Nato jih zmečkamo, ožmemo skozi prt in zopet pustimo 2 dni, da se sok očisti. Potem ga pre- cedimo skozi prt, ga stehtamo, dodamo na 1 liter soka pol kilograma sladkor- ja, kuhamo 10 minut, med kuhanjem pobiramo pene, z nekoliko ohlajenim sokom napolnimo steklenice, jih za- mašimo z novimi prekuhanimi zama- ški in hranimo na hladnem. Ta sok je izvrstno zdravilo proti črevesnim bo- leznim zlasti pri otrocih. Prav dobra in aromatična marelična marmelada. Dobro zrele mehke mare- lice operemo in zrežemo z lupinami vred na listke. (Sadje režimo izključno le z rjevarnim nožem). Narezane ma- relice nadevamo s sladkorjem v pla- steh v glinasto, porcelanasto ali emaj- lirano posodo, ki pa mora biti neokru- šena. Na 1 kg marelic vzamemo 30 do 50dkg sladkorja. Posodo pokrijemo m jo pustimo na hladnem čez noč. Drugi dan kuhamo marelice pol ure na do- brem ognju, pri tem pa večkrat pre- mešamo s kuhalnico, ki jo uporablja- mo le za kuhanje sadja. Nekoliko ohla- jeno marmelado nadevamo v dobro oprane kozarce, takoj zavežemo s per- gamentnim papirjem in segrevamo (steriliziramo) pri 75—80° C 10—15 mi- nut. Š?ORT Tt-DI POVRATNA NOGOMETNA TEKMA PTUJSKEGA DERBYJ.% SE JE KONČALA Z ZMAGO DRAVE Drava : Aluminij 3:2 (3:0) Ptuj, 6. julija (-Ik). V današnji po- vratni prvenstveni nogometni tekmi ptujskega derbyja je ptujska Drava zaigrala zares dobro samo prvi polčas. Teren je bil odličen za igro, ki jo je dobro In objektivno vodil tov. Boži- čev iz Maribora. Gledalcev je bilo nad tisoč. Takoj v začetku prvega polčasa je Drava pritisnila in po hitrih kombi- nacijah je Sirec II. v 13. minuti po- vedel Dravo v vodstvo. Nekaj minut nato je novi srednji napadalec Drave, Milenkovič, povišal rezultat na 2:0. Aluminijeve vrste so bile razbite, ta- ko, da je trenutno slabost Izrabil Ladl- nek, ki je dal zadnji gol za Dravo — 3:0. Izgledalo je, da bo Aluminij doži- vel prvič dvoštevilčnl rezultat, ko je sodnik odžvlžgal. V drugem polčasu se je situacija ne- verjetno spremenila. Drava se je zave- dala svoje zmage, zato je popustila. Aluminij pa je hotel na vsak način rezultat znižati, če že ne izenačiti tako, da bi naslednjih 15 minut skoraj po- stalo usodnih za Dravo. Aluminij je dosegel dva gola in s tem zmanjšal razliko na 3:2 Sedaj je ponovno pri- tisnila Drava, vendar se je Aluminij dobro branil in tudi sam večkrat na- padel, obe moštvi sta igrali zelo ostro, vendar je tekma še nadalje potekala falr. Rezultat se ni spremenil do konca. Moštvo Drave je danes igralo do- bro samo prvi polčas. Obramba je bila vseskozi dobra. Pohvaliti pa moramo \^e tri nove igralce, predvsem Milen- koviča, ki je edini poživljal napad in dajal mnogo posla vratarju Aluminija — Tropu. Dravina obramba je poka- zala vse svoje zmožnosti zadnjih pet- najst minut, ko je Aluminij na vsak način hotel izenačiti. Branik (pion.) : Drava (pion.) 3:0 Maribor. 6. julija (-ik). V današ- nji povratni prvenstveni nogometni tekmi pionirjev MNP so močno oslab- ljeni pionirji Iz Ptuja podlegli tehnično boljšim Mariborčanom z rezultatom 3:0, kljub temu, da so prvi polčas bili enakovreden nasprotnik. Odgovor na vprašanje bralcev Vprašanje: Ali je možna ustanovitev združenja mlinarjev kot samostojne organizacije? Odgovor: Ustanovitev »združenja mli- narjev« kot samostojne organizacije je možna, če tako združenje pospešuje napredek obrti in če zdmževanje služi k nekemu določenemu cilju kot n. pr.: pobijanju šušmarstva, preskrbovanje z materialom, skrb za dvig strokovnega kadra itd. Ustanavljanje združenj je prostovolj- no. Ustanovnikl, ki nameravajo ustano- viti »zdmženje«, morajo predloUci Okrajnemu ljudskemu odboru v potrdi- tev načrt svojih pravil. Ce je načrt pravilno potrjen i dano dovoljenje za ustanovitev združenja, skličejo ustano- vitelji ustanovni občni zbor, ki sprej- me zadružna pravila in izvoli upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor mo- ra predlagati registracijo pri Okrajnem ljudftkem odboru — odedelek za gospo- darstvo, uprava za dohodke (prej po- verjeništvo za finance). Rojstva, poroke in smrti v JUNIJU 195>3. JURŠINCI Rojstva: 2 dečka in 3 deklice. Poroke: Belec Franc iz Dragoviča in Kovačič Elizabeta iz Dragoviča, Vičar Vinko iz Rotmana in Kokol Terezija iz Grlinc. Umrli so: Novak Anton iz Gabeml- ka, star 18 mesecev; Kokol Andreg, preužitkar iz Hlaponc, etar 76 let; Maj- cen Gabrijela iz Botkovc, stara 52 let; Kekec Marija iz Braclova, stara 64 let, kmetici. DESTERNIK Rojstva: 5 fantov in 3 deklice. Smrti: Rajšp Terezija iz Trnovske vasi št. 32 umrla v 79. letu starosti. Benko Terezija, roj. Fleišman, iz Biša št. 30, je umrla v 78. letu starosti. Omulec Franc iz Vitomarc 73 je umrl v 75. letu starosti. Lovrenčič Franc iz Drbetincev št. 65 je umrl v 81. letu. Zakonsko zvezo sta sklenila Draksler Pavel in Malek Marija, oba kmetovalca iz Jiršovc Dramski tečaj Okrajno gledališče v Ptuju prireja v mesecu juliju t. 1. vsak petek od 20. (8.) do 23. (11.) ure v prostorih Okrajnega gledališča v Ptuju dramski tečaj. Na istem se bo obravnavalo: 1. o gledališču na sploh, 2. o igralcu in njegovem ustvarjanju (študij vloge), 3. o osnovah Igralstva (tehnika di- hanja, dikcija, govor, jezik, mimika, pavza, gesta, drža, hoja, kostum, re- kvizit Itd.), 4. o režiji, 5. o zgodovini gledališča (kratek pre- gled). Predaval bo priznani režiser Peter M a I e C , ki je študiral igralsko umet- nost na največjih evropskih gledali- ških odrih in pri velikih gledaliških mojstrih kot n pr na Dunaju, Pragi, Berlinu in drugje. Na tečaj so vabljeni vsi, ki jim je pri srcu gledališka umetnost, posebej še vodie oz. režiserji dramskih skupin iz okraja. Začetek tečaja v petek. 11. t. m., ob 20. uri v Olcrainem giodaližču v Ptuju Uprava Okr. gledališča Ptuj Prostovoljno gasilsko društvo Mo&kaoj^^^ priredi V NEDELJO, 20. JULIJA Ij,, V MOSKANJCIH VELIKO TOMbOuC Glavni dobitki: 1. Motorno kolo 2. Spalnica 3. Moško kolo 4. Moško kolo 5. Telica 6. Dvobrazdni plug 7. Obračalni enobrazdni plug 9. Blago za moško obleko 10. Blago za žensko obleko 11. Vreča moke 12. Sodček vina 13. Dva prm drv 14 Plug okopalnlk 15 Moški čevlj. 16 Voz drv ter nad 800 lepih praktičnih dobitkov Cena tombolskih kart je 30 din PRICETEK OB 14. URI V primeru slabega vremena se tombol preloži na naslednjo nedeljo. Za dobri haloško kapljico In jedila je preskrb Ijeno! — Ne zamudite sreče SRE(2A VAS ČAKA! PO TOMBOLI LJUDSKO RAJANJ] — IGRA GODBA NA PIHALA O dbo! Z/\HVALA Zahvaljujemo se sorodnikom, prijj tel jem In znancem, ki so nam kakoi koli pomagali v prizadevanju, da b; ozdravel iz težke bolezni naš nepozabs Mar Jože Ptuia in ki so z nami sočustvovali ob njegov smrti ter ga spremili na zadnji poti m pokopališče v Rogoznici in ga obložili z venci ter šopki. Istočasno se zahva ljujemo tov. Ljubotu Viherju za posIo- vilni govor ob odprtem grobu kailcc tudi ZB NOV in Sindikatu zdravstve nih delavcev ter uslužbencem Rešilni postaje v Ptuju za poslednji pozdrav Prisrčno zahvalo izrekamo primariji ptujske bolnišnice tov. dr. Piskemikii ki mu je v dolgi težki bolezni lajšal trp Ijenje kakor tudi medicinskemu i; strežnemu osebju internega oddelka Žalujoči ostali MALI OGLASI Upokojenec, sam, brez dmžine, star 6 let, zdrav, z večjo pokojnino, želi ku piti malo zidano hišico z malim vino- gradom nekje v Halozah, nedaleč od prometa in po možnosti z elektriki zavoljo radioaparata. Ce ni na pr06.^1 se omenjeno vzame tudi v najenj Lastnica si lahko pridr.^i dasmrtm stanovanje kot plačilo za postrežbo Ponudbe na upravo Ptujskega tedni- ka pod »Upokojenec«. Radioaprat v dobrem stanju 5-f 1, pro* dam. Naslov v upravi. Na stopnicah MLO ali v Lackovi ulld se Je dne 9. julija 1952 izgubila denar- nica s 500 din in 200 boni ter osebiu izkaznica in uslužbenska legitimacija za popust na železnici na ime Trčal! Matilda, učiteljica Rače. Najditelja prosim, da legitimaciji vme na gornji naslov, denar in bone pa naj obdrži za nagrado. Dvosobno stanovanje v Ptuju zamenjan za enosobno. Naslov v upravi lista NAJDENO JE: srebrna ura (na cest proti Racam) in par usnjenih rokf vlc. Vprašati v upravi lista. KUPIM hišo z vrtom. Vpra:šati v upr* vi lista. 2 KRAVI vzamem v rejo. Naslov ' upravi lista. NAJDEN je novi beli čevelj. Vprašat v upravi lista. Cene na ptujskem trgu 9. julija 1952 za kilogram, liter ali komad Privatniki: Jedilne buče 20, breskV 40—50, čebula zelena 30—40, češenj 50 češnje 18—20, črnice 20, fižol v stročj' 50—60, grah 40, grah luščen 60, hmi^^ 30—40, jabolka 30—40, jajca 7—8, krom pir novi 30, koleraba 20, kumare 40 koruza 20, maslo surovo 300—350, mle ko 20, marelice 40—50, maline 40, petef šil) 40, pesa rdeča 20, piščanci 120—1''^ ribizelj 25, solata endiv. 30, smctan- 100—120, sir 50—70, solata v glavah 2C Rožnik Ptuj: Fižol v stročju 35, hr^ ške 25, marelice 30, krompir novi 2' kaša ajdova 90, kaša ječmena 45, kašj prosena 50, pšenica 35, ajda 35, Fižol ' 43, fižol III. 35, riž 25, kumare 30. Mestna ekonomija: Ječmena kaša 4^' ječmena kaša II. 40, med 230, jajce ^ mleko 18, čebula 40, česen 50, solata ^ kumare 40, česen 50, solata 20, kolera ba 18, fižol v stročju 60, zelje 30, kro^ pir novi 30. Državno posestvo Domava: Mleko 1^ čebula 30, česen 30, fižol star 30, p^^ niča 30, koleraba 20, grah 25. zelje 2'' karfijola 35, kumare 30. Ekonomija Stmišče: Zel'e 25 kui^* re 25. ^