225. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 30. septembra.
XX;'. tto, 1889.
Izhaja vsak dan *ve«er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro - oge r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniStvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove\ da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
,j pol leta........6   ,,   50 ,,
„  Četrt leta........3   „   30 „
u  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
9  četrt leta........4   „   — „
a  jeden mesec.......I   „  40 „
W0F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „8lov. Naroda".
Toliko nadlog trka raznim stanovom na vrata, da se jih le s težkim naporom otresajo v tej borbi za vsakdanji kruh. Res bi že zaradi tega treba bilo, da bi vsaj glede rabe materinskega jezika nobene skrbi, sitnosti in zaprek več ne imeli. Dokler ni bilo §. 19, lehko se jo bilo uradom in šolam izgovarjati, da stari običaji ne dopuščajo, gojiti drugi jezik, marveč rabiti po stari rabi opravičeno nemščino. Odkar je pa stopil dokaj jasni §. 19. v življenje in moč, ne more ao človek dovolj načuditi, kako se more pri javnih in cesarskih uradih še toliko nemščine mej slovenskim ljudstvom rabiti. Tukaj vidim v čisto slovenskem kraji in okraji razglas višje sodnije jedino le v nemškem jeziku, ondu berem dopis e. kr. okrajnega glavarstva na slovensko občino jedino le v nemščini. Danes dobim vabilo od šolske gosposke le v nemščini, včeraj me je povabil  urad in hoče z menoj zapisnik v nem-
ščini sestaviti. Kmalu potem berem razglas deželne vlade le v nemščini, ali drugo povabilo c. kr. urada zopet le v nemščini. Tukaj vidim c. kr. uradnika, ki piše v imenu korporacije, sestavljene iz Slovencev le v nemščini višjemu uradu in jednakovrstni gosposki. Cerkveni in Župnijski uradi pišejo ti skoro le v nemščini; privatne osebe delajo uloge dostikrat le v nemščini, pričakujoč ugodnejše rešitve na nemško pisano ulogo. Takih in jednakih slučajev naštel bi človek v jednem kraji na stotine, v jed-nem okraji na tisoče; v celi deželi je na milijone skoro tacih slučajev, kjer se brez potrebe piše v tujem, mesto v domačem slovenskem jeziku. Zakaj to? Ker §. 19. nihče vero-jeti neče, ker pred §. 19. nihče spoštovanja nema, ker je to tisti, skoro jedini §, na katerega se uradnikom menda ni treba ozirati.
V zadevi rabe jezikov na Slovenskem je menda dano večine uradom vse na prosto voljo. Mi vidimo, da nekateri c. kr. uradi rabijo nekaj slovenščine, vsaj nasproti strankam, drugi je rabijo malo, tretji skoro nič ne in nekateri pišejo kar naprej lepo po nemški, tako po nemški, kakor bi bili kje v sredini nemške dežele. Pri vseh uradih ie pa brez izjeme tako-zvano notranje poslovanje nemško. S §. 19. se niti to do pičice ne ujema. Notranje poslovanje ne ostane »notranje". Mnogo, kar se spiše z namenom, da ostane doma, v protokolih in aktih doma, v pisarni, v arhivu, mora večkrat na dan, roma v druge urade ali pride stranki v roko. će tudi v istini v mnogih slučajih ne pride „v svet", izda se pa izpisek, prepisek stranki. Kako se pa more to s pravnim čutom ujemati, če je originalno pismo v aktih nemško, prepis, izvod ali kaj tacega jo po Bloveuski. V obče je krivo nemškega uradnega jezika to, da še uimamo izvršilnih zakonov k §. 19., ali pa to, da nismo dobili od osrednje vlade ukaza, ki bi se glasil: Uradi naj kar od kraja vse svoje zadeve pišejo v jeziku, ki se govori v dotičnem okraji. Potlej izgine do čisto uradni nemški jezik, ki je n. pr. na Kranjskem na svojem mestu jedino le v Kočevskem sodnem okraju za ondotne Nemce in v Ljubljani za nemški del prebivalstva.
Zdaj pa vidimo, da je v točki uradnega jezika nekako „brezvladje".   Ne rečem, da  je slovensko
uradovanje s strankami prepovedano. Nijeden uradnik se  zdaj   ne graja,  ako slovenski  stranki slovenski odlok pošlje. Grajan pa tudi ni, ako jej nemški odlok pošlje, ker ga hode slovenska stranka, ta pohlevna  ovca, ravno tako   vsprejela kakor nemškega in morebiti dala nanj tudi nemški odgovor. Naši uradniki pišejo pač zdaj, kakor vedo in znajo ali kakor hočejo.   Pripeti bo, da predstojnik urada včasih zavrne poročevalca, če hoče slovenski strauki nemški odlok doposlati.   Toda  taki   slučaji  so le bele vrane. Da pa slovenščiue nezmožni poročevalec na občine slovenske sestavlja le nemške razglase, nad tem se pa n. pr. vsi okrajni glavarji ne spodtikajo, kajti pravijo, občine so jim podložni organi in morajo sprejemati tudi v nemščini pisane razglase. Ne vprašajo takrat, če občinski tajnik zna prestavljati, če ima časa dovolj za to. Će okrajno glavarstvo ne ume italijanščine, madjarščine, pošlje dotično pismo v Ljubljano deželni vladi v prestavo. Komu naj pa občina malo umljivo nemščino pošlje?   Le mal prostorček je odločen slovenščini še po naših uradih. Bog ne daj še, da bi se slovenščina v notranje poslovanje utihotapila!   O se je že prigodilo, da je neki urad pisal v slovenskem jeziku višjemu uradu, a je bil takoj zavrnjen, češ v notranjem poslovanji ni  treba rabiti slovenščine.   Nekateri uradniki to tako  točno  izpolnjujejo,  da se trudijo, da od slovenskih strunk došle uloge na nemški prevajajo, da ne bi došle na višje mesto v tem barbaričnem jeziku.   Koliko slučajev bi se  pri raznih uradih še moglo navesti, da bi se bolj, ako bi treba bilo, dokazalo, da ni  še resuobe glede rabe slovenskega jezika.   Pripetilo se je n. pr. da se je odločnemu slovenskemu zavodu pisalo od urada iz slovenskega kraja kar le po nemški, ali pa, da se je na pošti k slovenskemu imenu na pismu zahtevala še nemška prestava itd.   Dandanes trebamo le dobre in resne volje, pa se bode pisalo vse pa slovenski, treba je le uradnikom naročiti: slovenski   pišite. Dokler pa ne dojde uradnikom to naročilo, naj vsaj domoljubni Slovenci nemških odlokov ne vsprejemajo.   V prvi vrsti naj pa sami na e. kr. urade slovensko pišejo. Kar je naprednih uradov, ti jim bodo tudi ustregli. K takim  naprednim uradom spada c. kr. poštuo-hra-nilui urad v Beči. Ta ima mej svojimi uradniki tudi izobražene  Slovence.   Piši  na  ta urad kratko ali
LISTEK
Blodne duše.
Roman.
ČeSki spisal Vacslav BeneS- Tfebizaky, preložil I. Gornik. 3DrT.T.e"l <a.ei.
I.
'Daljo.)
Srbeški Kialiček majal je nad to novico še vedno neverojetno z glavo. Na zadnjem semnji v Slanem slišal je vender prav gotovo, da je tukajšni puščavnik ležal pri božjem grobu nad mestom nekaj dnij mrtev. Ko so ga našli, začenjal je baje že gnjiti. Ni mu hotelo iti iz misli, da bi bil to on. A čez jedno uro prepričal se je o resnici čudovite novice.
Puščavnik prišel je Srbeč v Pozdeii*ani in z narodom Hfešiškim. Imel je res daljšo brado in belejšo kakor sneg. Le habit njegov bil je nekako slab, raztrgan, in cokljo na noge privezane z vrvicami in nabasaue s slamo ropotale so sumljvo, kakor ne bi hotele več služiti nogam starega moža.
V Sibči bilo je že itak vse po konci in jedva
se jo četa upornikov prikazala pri prvi kočici stoječi na desno ob poti v Hfešice, pridrlo je vse sredi vasi. Možje skinjali so kapice pred puščavni-kom, s sosedi podajali so si roke, žene pa so ostale z otroki dalje, ne upajoč se približati otcu Jaro-limu, o katerem so mislili povsod, kjer so ga poznali, da je v resnici svetnik, in da ne bo pozabil Podlescev.
Kočica otca Jaroliaia stala je nekdaj za zdanjo cerkvico svete Trojice, katera na grebenu za Pozd-nem na milje daleč gleda z belim, jasnim očesom v okolico. Ko jo je zadnjič prvikrat posetil, ni je skoro spoznal. Streho odnesli so adventni vetri, križ z zvoncem bil je pred puščavnico zvrnjen, in na klecalu sicer tudi v hudi zimi pokritem z mehkim mahom bita je triprstna skorja leda.
Pozdravljeni, oče Jaroinn! — Molili smo že za vas!"
„Molili? — Dobro ste delali, mili ljudje. In zato vas je Bog uslišal in me poslal mej vas. — Kristus vas poplačaj molitve za ubogega človeka, za starca, ki je v grehih spočet, v grehih potoval po vsem svetu in ki je vse, kar je delal, delal za božjo ljubezen, da bi našel v poslednjih dueh odpu-
ščen je, da bi mogel svojo dušo jedenkrat napojiti iz studenca večne milosti . . ."
„Imeli smo vas že za mrtvega!"
„Za mrtvega ? — Bog, podolžitelj dnij človeških in minljivega življenja okratitelj vsemogočni, ni še zaprl knjige mojih računov. Dal mi je let, da bi se maščeval na zasmehovalcib svete vere njegove, da bi bil po njegovi volji plačevnlec pravičen vsakemu, kdor je služabnike božje zasmehoval, kdor jih izganja iž njihovih bivališč, kakor iz dupelj zver, kdor jih preganja, da omedlevajo, kdor jim ne privošči oddihljaja, kdor ravna ž njimi kakor z zločinci . . . Jaz pa bom to voljo božjo izpolnil, jaz jo bom izvršil v tukajšnjem kraji proti komurkoli, potem stoprav uležem se k počitku lahkemu. Tam na vrhu pod križem pri moji koči v senci stoletih smrek hočem pričakovati slavnega ustajenja ..."
„Seveda mej nami, oče Jarolim, da bodo za vas naših otrok otroci molili, da se bodo vas naših vnukov vnuki spominjali!"
„Kočica moja je že na polu razrušena, kakor bi ondu petdeset let ne bilo človeške duše ..."
„Pomoremo vam jo postaviti! Okrasili vam jo bomo, oče Jarolfme, kakor cerkvico."
dolgo čisto slovensko ulogo, dobil boš takoj od njega v lepi slovenščini pisan odgovor. In glejte, kar je pri tem uradu, bilo bi lahko pri vseh uradih, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Gradei, Celovci, Trstu in na Dunaji samem. Slovencev je dosta, oni znajo poleg sfovenskega jezika tudi druge jezike, ki se v teh mestih rabijo. Dajte jim službe ondu, s tem se izpelje po § 19. zajamčena jednak opra v-nost.
Politični razgled.
iVotfraaiJc tležele.
V Ljubljani, 30. septembra.
Poslednji čas je bilo vtč sprememb mej višjim uradništvom, posebno v vodstvu deželnih vlad in namestništev. Sedaj se govori, da pojdeta v pokoj doIciijtMtvMtriJMlti in štajeraki namestnik. Prvi je nekda že najel stanovanje v Gradci, kjer bode užival pokojnino svojo. Te spremembe gotovo neso brez posebnega pomena. Morda se baš zaradi bližajočih se državnozborskih volitev vodstva deželnih vlad izroča vajo novim in krepkejim rokam.
Dne 6. oktobra snidejo se nemški poslanci češkega deželnega zbora v Pragi, da se posve tujejo, ali bo naj še nadalje drže abstinenčne politike. Prejšnji dan bode pa eksekutivni odbor imel sejo. Dvojiti skoro ni, da se izreko za nadaljevanje pasivne politike. Cehi pa baje hočejo razveljaviti v deželnem zboru njih volitve, ako ne pridejo v določenem času, ko jih bode pozval deželni vrhovni maršal. Tako bodo prihodnje leto zopet volitve v nemških okrajih.
ViiaiUc države.
Konečni izid ni* huk i H volilcev še ni znan. Toliko je gotovo, da so radikalci dobili sijajno ve čino. Do sobote zvečer je bil znan izid 118 volitev. Voljenih je bilo 94 radikalcev in le 23 liberalcev. Naprednjaki glasovali so povsod za radikalce. — V Belgrajskem okrožji dobili so radikalci 5284, liberalci po 1G99 glasov, torej so voljeni vsi štirje radikalni kandidatje. V Bahaškem okraji dobili so radikalci 8975, liberalci 2008 glasov. Voljeni torej
4 radikalci in 1 liberalec, v Pažarevskem okrožji dobili so rudikalci 11 380, liberalci pa le 1902 glasa. Voljenih 5 radikalcev in 1 liberalec. V Knja-ževškera okraji zmagali so radikalci z vsemi šestimi kandidati.
Avtonomijo zemstev bodo v It tisi ji precej prikrajšali, kakor je pričakovati. Car je že potrdil dotični načrt ministra notranjih zadev in se bode kmalu predložil državnemu sovetu, da o njem izreče mnenje svoje. — Državni sovet bode morda ugovarjal, toda na njegov ugovor se najbrž ne bodo ozirali.
Berolinski listi se jako jeze na Rusijo in dokazujejo, da KiiMiji Venuija nema za ničesa biti hvaležna. Tako trdi „Vossieche Zeitung", da je ruska politika prouzročila ponižanje Prusije pri Olumuci. Rusija je od nekdaj nasprotovala zjedi-nenju Nemčije, katero je imenoval car Nikolaj zalego revolucije. Leta 1848 so je ruski poslanik grof Brandenburg izjavil, da Prusija nema pravice postaviti se Nemčiji na čelo in bi to bilo tudi proti njenim koristim, ki le zahtevajo, da je pruski upliv na severu Nemčije tako velik, da preprečuje revolucijo. Ruski diplomat je celo pretil z ruskim posredovanjem.
Časopisu „Time8u se poroča iz Carigrada, da hoče Turčija vojno silo v miru pomanjšati na 100.000 mož. Sedaj  ima v miru 250.000 vojakov.
5 takim pomanjšanjem vojske prištedila bi na leto 2 milijona funtov. Nam se vest o pomanšanji vojske ne zdi prav verojetna. Sedanji čas je preveč kritičen, da bi se državniki turški za  kaj tacega odločili.
„Križ je podrt, zvonec odtrgan!"
„Stešemo vam novi križ in nov zvonec vam damo uliti, ne skrbite, oče Jarolim. In zopet bo-dete mej nami, kakor mej otroki!"
„A preje morate z manoj izvršiti božjo voljo do zadnje črke. Preje morate z manoj na zasmehovalce imena božjega".
„Na gospodo, oče Jarolim"
BDa na gospodo, da se bodo vender spomnili, da na nebu vlada Bog vsemogočen, trojedin in da ima na zemlji še za-se ljudstvo, vse ljudstvo, da Bog odločuje in kaznuje, da ne gleda na osobo, da se bodo spomnili, da so ljudske zlobe le nekaj časa, on sam pa jedin na vekov veke —u
„AmenB, pristavili so kakor iz jednega grla žene in možje.
V četrt ure pa je zrastla tolpa, katero je vodil otec Jarolfm, za dobrih trideset glav. Koder so šli, povsod so se jim pridruževali, da jih je bilo iz treh gospoščin v tem kraji kar temi. Žene in otroci dihali so doma prosteje, ker bo njihove može in otce varoval vsega zlega mož, ki je slul, kjer so ga poznali, kot svetnik.
Iz Kornouza  pobegnili so vsi  gospodje. V
Turčija baš potrebujo že v miru precejšnje vojske, da zabrani, da kje ne bukne kak ustanek, saj je dovolj znano, da njeni podložniki posebno kristi-janski neso nič kaj zadovoljni.
Boulauger seje proti sodelavcu lista „Gaulois" izjavil, da še vedno upa, da doseže namen svoj. Sedaj je njegova stranka zares poražena, toda vsaka vojna ima več bitev. Boulan^er se nadeja, da bode pri ožjih volitvah za zbornico francosko voljenih 60 pristašev njegovih. Mej republičani se bode v zbornici kmalu pokazal razpor, dočim bode manjšina složno postopala. Kmalu po razstavi pokazala se bode velika beda v deželi. Rouvier res zna dokazati, da je Francija s 6')0 milijoni letnega primanjkljaja cvetoča dežela, toda davkoplačevalci se bodo pa vender jedenkrat naveličali. Nevolja bode v deželi vedno večja in čez pol leta bodo glasneje; klicali: „Vive Boulanger!" nego sedaj.
Od nemškega državnega zbora zahteval« se bodo večje svote za pomnožen^ vojaške sile, da Nemčija ne zaostane za Francozi. Vojsko mislijo pomnožiti za 33 infanterijskih batalijonov in k temu primerno število druzih vojaških čet. Pomnožiti ho čejo baje posebno topništvo, ki je Blabše od francoskega. — Nemškega cesarja bode v Atene spremljal tajnik vnanjih zadev grof Herbert Bismarck. Zaradi tega se sme sklepati, da to potovanje ne bode brez političnega pomena zlasti, ker misli cesar pohoditi Carigrad, kamor ga bode državnega kan-celarja sin pač tudi spremljal.
Dopisi.
Iz Idrije 29. septembra. [Izv. dop.] Dno 22. septembra imeli smo zopet po dolgem odnosu dramatično predstavo, pri koji smo se izvrstno zabavali. Dolgo smo Čakali, misleč, da bode kdo kaj omenil; ker je pa preteklo že skoro teden dnij brez kakega dopisa, zadoščajo naj te vrstice blagim čitateljem.
Predstavljala se je igra „Revček Andrejček" in reči smemo, da so vse g. igralke in g. igralci prav dobro rešili svoje uloge. Razen gospe Borštnik-Zvonarjeve in g. Borštnika, kojih izvrstno igro smo zopet imeli priliko opazovati in razen domačih gg. diletantinj in diletantov, ki so svojoj ulogi vedno povsem kos, razveselil nas je posebno g. B., ki je imajoč ulogo Zmikovt Matije, igral prvikrat, a vender tako izborno, da smo se kar čudili. To ti je komik, da ne najdeš kmalu tacega. Igral je kaj živo, in zdelo se nam je, kakor da bi sami sedeli okoli mize pri Jekleuu, in poslušali njegove dovtipe. Sploh nam pri vsej predstavi ni manjkalo razvedrila, in smeh a tudi ploskanje se je pridno vrstilo.
Nekaj druzega pa je, kar bi radi omenili tem potom. Dasi ravno je trajala igra do jednajste ure, vender smo opazili, da se je v prevodu mnogo izpustilo, in baš radi tega smo pogrešali tako potrebne zveze.
Pazljivi poslušalec skoro osupne, ko najeden-krat (sredi igre) nastopi Zvitorog (g. M.) v dialogu z Jeklenovo hčerjo Franico, ('g. B.Z.) in že le tu se spozna, do je on zalezoval D minovo (g. T.) ženo, Ano (gspe. S.) sestro Franičino. Zveza je tu nejasna kakor tudi nastop Jeklenov (g. V.), ko hoče odvesti Ano njenemu možu radi nezvestobe domov. Nejasne so potem tudi one krepke besede, s katerimi zavrne Jeklena Domen, kajti poslušalec ne ve in tudi ne more soditi, jeli Aua nedolžna ali ne? A vse to bi moral človek že preje razsoditi 1 Uloge sploh bi se morale drugače razdeliti.   Kaj   velikokrat nastopi
knežjem gradiči ni ostala živa duša. A otec Jarolim ognil se je z ljudstvom v stran v gozdove.
Nad črnimi borovci dvignil se je sem ter tija rudeč oblak — dim zapaljene lovske hiše ali pristave. Še više pa pod nebom krožile so ujede, za-smehljivo krokajoč nad pustošenjem v Podlesji. Na večer istega dne pa se krvave zarje neso hotele raz-pliniti, temveč rastle so bolj in bolj in razprostirale se širje in širje, da so oči od nenavadne rudečine mežikale. Nekje daleč goreli so brezdvojbeno gospodski dvori. Metijar Rozhoda ui niti golim stenam odpustil. Ker ni mogel dobiti gospode v roko, maščeval se je na njihovih stanovanjih.
Otec Jarolim obstal je najedenkrat na čelu tolpe, položil je roko na čelo in se potem obruil k seljakom.
„DfeviĆ imamo Že na desno ... Da bi se mu izognili, ni možno! Do Kounova moramo priti! Tam bo glavna sila. Dospeti moramo do njih še daues. Podvizajmo se! To že itak slutijo, da jim gremo na pomoč. Svetijo nam na pot!"
Otec Jarolim korakal je v istem hipu zopet po gozdni poti, do polovice zameteni in vsled nedavnega mraza zamrli. Seljakom v kožuhih in kuč-
Jeklen, Andrejček (g. B) pogosto tudi hlapec Pavel (g. Vd.), mej tem ko imajo Ana, Zvitorog, Nosan (g. G.) in drugi kaj kratke uloge, osobito pa Jerica, ki nastopi samo v pričetku, tako, da človek pri dolgej predstavi skoro nanjo — pozabi.
Slovenski prevod se je mnogo okrajšal, a pri tem se ni pomislilo, da pri dobrej igri ne sme biti nobena reč nepotrebna, zatorej se tudi igra krajšati ne more.
Toliko bodi v opombo, ne da bi hoteli grajati gg. diletantinje in diletante, kajti tega neso krivi saini. Nasprotno smo kaj hvaležni kakor gospej Zvonarjev! in g. Borštniku za prijazen poset, tako tudi domačim gospicam in gospodom, ki se tako trudijo in nam s tem napravijo marsikako veselo uro.
Ifl llru&iee, pošta Podgrad pri Ilir. Bistrici, 29. septembra. [Izv. dop.] Meseca julija tega leta obiskala nas je velika nesreča. Treščilo je v našo dekanijsko cerkev, napravilo mnogo škode in razrušilo močno oba altarja. Tudi ni še naša cerkev imela do sedaj nobenega velikega altarja, zato nam je iskrena želja, ga prej ko mogoče zgraditi. Vsa čast gre našemu prečastitemu gospodu dekanu Antonu Rogaču, ki z neumornim pogumom deluje in žrtvuje vse, da bi le pripravil cerkev v prejšnje stanje in vender jedenkrat postavil veliki altar. Obrnil se je že zaradi tega do znanega Ljubljanskega kamnoseka, ki je napravil v čisto gotiškem slogu načrt in bi tudi za prav nizko ceno prevzel to delo. Toda cerkev naša je revna in nema nobenega premoženja, farmani pa vsled elementarnih nezgod sami v veliki revščini ne morejo pri najboljši volji posebno letos nič k uresničenju.te zgradbe pripomoči. Obračamo se torej do milosrčnih naših sokristijanov ter prosimo v tej potrebščini dobrovoljnih milodarov za zgradbo velikega altarja v naši hiši Božji.   Bog povrni vsak mal dar tisočero.*)
*) Slovenske Isto prosimo, da blagovoljno ponatisnejo ta <i<>j)M.
Pisma iz Pariza.
(Piše A. BezonSek.) XIX.
22. avgusta. (Bastilja. Glavno pokopališče.)
Ko čujemo ime „bastilja", vzbujajo se nam precej spomini groznih dogodb iz francoske zgodovine. Onim, ki imajo bolj živo domišljijo, ne brž ko ne koža ježi pri teh spominih. Stopivšemu na mesto, (sedanji „place de la bastille"), kjer je stala nekdaj utrjena ječa Burbonov, bilo mu je nekako tesno pri srci, isto tako mojemu prijatelju Z. ki mo je spremljal. Oba sva molčala; molčanje ob takej priložnosti tudi kaj znači. Še pisati me ni volja o teh čuvstvih, rajše se zanimam s f-tkti, ti-kajočimi se zgodoviuo te redke stavbe.
Na bastiljncm trgu je komaj še poznati v tlaku črta, kjer je stalo obzidje te" nesrečne ječe. O njenoj napravi in notranjej uredbi tudi no bi znali mnogo, ako ne bi bil ob času revolucije, kadar je bila razrušena, neki Palloy napravil relifnih posnetkov izklesanih iz samih karaeuov te trdnjave (razvaline), katere so potem poslali v razne muzeje po deželi.   Takov  model  je videti  tudi v muzeju
mah ni bilo ugodno. Na licih prikazovale so se jim velike potno kaplje. A misel, da gredo na gospodo, da se bodo maščevali za vse, kar so od njih pretrpeli V86 življenje, krepila jih je bolj nego bi kdo mislil. Korakali so tiho, skoro brez besede, le včasih je drug drugemu kaj povedal, a takoj bilo je zopet slišati le škripanje njihovih obuval v snegu.
Otec Jarolim držal je v levici rožni venec in premikajoči se ustni njegovi Bvedočili sta o goreči molitvi puščavnikovi.
Rudeči žar na vsem zapadnem obzorji svetil jim je skoro preveč jasno na pot. Biseri v snegu, ki se po dnevi leskečejo v srebernem svitu včasih prehajajoč v pestro barvo, podobni so bili krvavim kapljam. Lesovi na okrog molčali so v globoki ti-hoti, kakor bi bili popolnoma izgubili svojo večne veke jednako besedo, kakor bi jim bile v temnih glavah do dobra izmrle zamišljene pesmi, polne globokih stokov, prodirajočih z neprimerjalnimi akordi na dno duše potnikom v tukajšnjih samotah. Vender vedeli so dobro, čemu se jim ni niti Yeja niti vejica v njihovih kronah ganila. Kako pesem bi tudi zapeli temu ljudstvu ? Zmagovalne niso mogli, vesele niso umeli in smrtne — niso hoteli.     (Dalje prih.)
# wC6ru»valet". Tudi na južnej strani Martovega polja je dober model baatilje zajedno z vrati in ulico sv. Antona (v razmeru 3:2) postavljen takil, kakor je bil pred 1. 1789
Bastiljo je začel staviti Karol V. I. 1369. V začetku ni bilo druzega nego utrjena vrata, potem je postal okrepljen grad z osmimi stolpi. Ti se bili zvezani z močnimi zidovi, tako visokimi, kot stolpi, t j. 23Va m. Zidovi pri stolpih bili so 2 metra debeli a drugi 3 metre. Oko'u zidovja bil je širok jarek, skoro zmirom brez vode; ter jo bil zopet obdan z obzidjem, 12 metrov visokim. Na južnej strani bila sta nad jarkom napravljena dva mo.->ta, katere so mogli vzdigovati, kedar jih neso potrebovali; jeden od teh je vodil do velikih, drug do postranskih manjih vrat.
Kdor je hotel priti v bastiljo. moral je iz ulice sv. Antona: 1. pod svodom orožnega magacina; 2. skoz tesno pot, ki je vodila do arzenala, imenovano „cour du pasaage"; 3. preko prvega podviž-nega mosta do vrat zvunanjega dvora, kjer je stanoval upravitelj (gouverneur) bastilje; 4. potem se jo še le prišlo po ovinkih do dvojnega podvižnega mosta, o katerem sem govoril malo poprej.
Notranjost tvrdnjave bila je razdeljena s povprečno stavbo, katero je postavil Ljudevit XV., na dva dvora. Prvi dvor je meril 33 m dolžine in 23 širine. Iz njega bil je pristop do šestih stolpov. Drugi dvor (cour des puits = dvor vodnjakov) bil je skoro za polovico manji. Od tukaj se je hodilo v druga dva stolpa. Vsaki od teh Btolpov je imel svoje ime; mej njimi se je imenoval jeden — „tour de Ia liberte". Grozna ironija! Stolpovi so imeli po pet nadstropij, vsako za ječe namenjeno. V naj-gornih, ki so bili neposredno pod ravnim krovom bila je po leti največa vročina, po zimi najhuji mraz; zato so se jih posebno bali. Imenovali so jih „ca-lottes". V obče pa so bile te ječe jako vlažne i u so imele samo jedno špranjasto okno z izgledom na jarek.
V bastilji bilo jo 50 sob za jetnike ; včasi so zapirali po dva in dva skupaj. 14. julija 1789., ko je narod prevzel bastiljo, našli so noter samo sedem jetuikov. A razpad te tvrdnjave ni dal povoda za osvobojenje, samo tega neznatnega broja, nego dnnesel svobodo tudi vsem onim, ki so bili brez obsodbe zaprti po drugih ječah cele države, in je storil konec svojevoljnemu vladanju. Nehalo je izdavanje zloglasnih „lettres de cachet", katere so dobivali od kraljev razni ljubimci in ljubovnice, da bo mogli po svoji volji zapirati nekatere jim neljubo osobe brez preiskave — in brez sodnijske razsodbe. Nekateri so ostali tam po nedolžnem do smrti. Zatorej se je ugnezdila nad narodom taka nevolja ne samo proti onim, ki so prizadevali te krivice, nego celo proti utrjenej ječi. Dne 14, julija 1789 je bil torej dan, ko so je narodu jeza ohladila.
Kamenje razvalin so porabili za zidanje mosta „dela Concorde", a na mestu, kjer je stala bastilja, sklenili so postaviti spomenik. Narodno sebranje 1. 1792. je to odobrilo in napravil se je načrt od Chevigneja, ki se pa ni izvel. Napoleon postavil ja 1. 1810. tam vodnjak v obliki velikega slona, litega od topov, zaplenjenih na Špaujolskem. Ta je stal do julijskega kraljestva. Ljudevit Filip dal je napraviti osnove za današnjo soho, ki se na tem mestu vzdiguje, v spomin borcev, palili za julijske revo lucije. Čudno je torej, da današnja soha, ki se zdi kot da obistinuje načrt Chevignćjev, ni povzdignjena na čast zmagovalcem bastilijskim, niti v spomin dne 14. julija, nego kakor pravi nadpis: „A la gloire des citovens francjais qui s' armerent et combatti-rent pour la defense des libertes publiques dans les memornbles journees des 27, 28. et 29. juillet 1830" (V slavo francoskih državljanov, kateri so se oborožali in bfii za obrambo javne svobode v znamenitih dneh 27., 28. in 29. julija 1830.)
Soba je od brona, ima 4 m premera ter je znotraj votla. Do vrha (39 m) vodi 240 stopnic. Iz-pelan je umetno. Korintski „kapitelj" je vlit od jeduega kosa in telita 11.000 kg. Ob podnožji leži lev in se vijo cvetne kite (guirlande) katere drže hijene. Na vrhu je „genij svobode" od Dumonta. Cena mu je 1,303.000 frankov. Ko so ga spravljali iz livarne na trg z 12 konji, začeli so ti pešati ter neso hoteli naprej; a množica je sama pristopila ter zavlekla mej veselim vriskanjem soho na opre deljeno mesto. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Vabilo k slavnostni seji upravnega odbora mestne
hranilnice Ljubljanske povodom n;e otvoritvo dne 1. oktobra 1889 ob 8.uri zjutraj v mestni dvorani (drugo nadstropje). Program. 1. Pozdrav predsednika upravnega odbora mestne hranilnice Ljub ljanske. 2. Nagovor g. župana glavnega mesta Ljubljanskega. 8. Prisega uradnikov mestue hranilnice. 4. Nagovor predsednika upravnega odbora in otvoritev mestne hranilnice.
— (Društvo „Pravnik" vLjubljani.) Društvenega shoda zadnjo soboto zvečer se je udeležilo  20 društvenikov.   Načelnik  dr. Papež je nagovoril zbrane, potem pa podelil besedo društvenemu odborniku g. dr. Ferjančiču, ki je v 1*/| ure dolgem prostem govoru razkladal načela in važnejša ustanovila „novega kazenskega zakona" ter ob jednem kot član dotičuega odseka ua Dunaji zavračal ugovore, katere nemško-liberalni dnevniki dvigajo proti uačrtu.   Pravniki so ta poučni govor poslušali s posebnim zanimanjem ter konečno po nasvetu načeluikovem govornika odlikovali z živahoim priznanjem. (Govor priobči „Slov. Pravnik" po stenogramu)   K dnevnemu redu je potem g. dr. M a jar on dokazoval, da je treba izpremeniti § 7 društvenih pravil ter da kaže redno  glavne skupščine imeti koncem decembra ali začetkom januvarija vsa kega leta, ne pa septembra meseca.   Ca skupščina prihodnjo soboto temu pritrdi utegne tudi skleniti, da se ostali naznanjeni dnevni red (poročila, proračun in volitev preloži na dan skupščine,  ki bode sklicana  na  podlagi   izpremeojenih   pravil Tem nasvetom ni bilo izraženega protivja, samo g. notar Gogola je pojasnil, da se je glavna skupščina v pravilih določila za september, ter je to najugodnejši čas za vnanje društvenike, ki bi se hoteli udeležiti zborovanja. Ko je bil g. dr. Papež opozoril še, da je želeti  prihodnjo soboto obilne udeležbe, bil je s tem završen dnevni red. Kasneje je g. dr. Šušteršič v obliki napitnice izrekel priznanje in zahvalo  pravnikov gosp. dr. Jakobu Kavčiču za njegov kazenski zakon z dodatki, ki je te dni izišel kot prvi zvezek društvene zbirke slovenskih zakonov. Navzočni so iskreno pritrdili tej zdravijci, a g. dr. Kavčič je na to v daljšem govoru razložil,  odkod  ta ideja,  ki je bila spočeta še pred postankom društva, naglašal tudi, koliko pomena ima za slovensko prakso taka priročna zbi rka, in naposled izrazil upanje, da se bodo osobito mlajši pravniki po  tej zbirki vadili prepotrebni doslednosti v slovenskih izrazih. —   Shod   se je završil z željo, da se skoro snidemo.
— (Umrl) ie v Novi vasi tik Ptuja gospod Tomaž Keberšak, posestnik, trgovec in zastopnik banke „Slavije" ; bil je v najhujših časih vnet pristaš narodne stranke, in vzgled slovenskega kmeta !
— • (Graško vseučilišče) brojilo je v preteklem poletnem šolskem tečaji 1311 Blušateljev, in sicer: 112 bogoslovcev, 504 pravoslovce, 540 medicincev, 67 modroslovcev in 88 farmacevtov (lekarničarjev.)
— (Nova kaznilnica.) V Mariboru otvorili bodo 1. oktobra t. 1. novo, jako pripravno sezidano kaznilnico, katera ima prostora za 500 kaz njencev. Pri blagoslovljenji domače kapele dne 4. oktobra t. 1. prisoten bode baje tudi pravosodni minister grof Schonborn.
— („ Sloven skega pev skega društva" odbor) osnoval se je v zadnji seji dne 18. t. m. takole: Gospod M Lešnik, predsednik, dr. Fr. Jur-tela, podpredsednik; gg. A. Klobučar, denarničar; Fr. Copf, arhivar; Fr. Suher, tajnik. Vnanji odborniki so: gg. dr. Fr. Gross (Ljubljana), dr. G. Ipavec (Št. Jurij j. ž.), dr. Sernec (Celje), Slavko FlieBS (PilŠtanj).
— (Plemenske muricodolske bike), ki jih je kmetijska družba kraujska v soboto v hotelu „Pri bavarskem dvoru" ua prodaj postavila, pokupili so naslednji gg. posestniki: Andrej Itemškar, župan na Brezovici pri Ljubljani, Fran Oven iz Podsmereke, Anton Jutihar z Blok, Ivan Doli-nar iz Kožarja in Martin Petrič iz Logatca.
— (Gospod Detter) nas prosi konstato-vati, da je ubegli knjigovodja, ki je poneveril do 900 gld. bil Viktor Scheicber, zadnji čas trgovec v Celji, ne pa sedanji g. knjigovodja.
— (Vreme) je jako neprijetno. Od včeraj opoludne neprestano dežuje, po noči pa je več ur lilo. Ljubljanica je močno narasla in barjani bodo zopet prizadeti.
— (V Sodrašici) otvori se jutri, dne 1. oktobra brzojavna poBtaja.
— (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico bode imela v nedeljo dne 6. oktobra 1889. 1. ob 3. uri popoludne svoj shod v Hodišah v Kramarjevi gostilni po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika.— 2. Slučajni govori in nas\eti. — 3. Vsprejem in upisovanje udov. — 4. Prizor: „Ali smem Slovenec biti?" Po zborovanji deklamacije in prosta zabava. Vsi udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi in oni, ki želijo pristopiti, se uljudno vabijo, da bi ta shod v prav obilnem številu počastili Načelništvo.
— (Na graje nje konj v Tolminu) dne 25. septembra t. 1. Nagrade za kobile /. žrebeti so dobili: Andrrj Kobal iz Ponikve 35 gld., Janez La-pajne 20 gld., Jakob Gregorčič iz Krna 15 gld. Srebrni svetinji: Josip Lipušček iz Loma in Janez Volarič iz Sužida. Za 3 in 4 leta stare breje kobile : Janez Strgar iz Starega Sela 25 gld., Janez Savli s Kala 20 gld , Janez Laharnar s Police 15 gld. Srebrni svetinji: Anton Sovdat iz Smasti in Alojzij Žagar z Žage. Za mlade 1 in 2lctuo kobilice: Andrej Kranjc iz Kobarida 15 gld., Anton Vogrič iz šembiSke Gore 10 gld., Janez Šekli iz Livka 10 gld. Srebrni svetinji: Miha Šorli iz Pod-melca in Peter Miklavič iz Iderske.
— (Na g rajanje konj v Gradiški) dno 2G. septembra t. I. Nagrade so dobili in sicer za kobile z žrebeti: Anton Famea iz Ćioprisa 35 gld., Anton Paskarol iz Vermelja 25 gld., Jakob Toso iz Tujmljana 15 gld., Dom 1'untin iz Ogleja 15 gld. Srebrni svetinji : pl Ritterjevo oskrbnistvo v Mona-steri in Henrik Šnabl iz Gorice. Za mlade breje kobile: Fran Beloš iz Fiumicela 25 gld., Lovro Ko-louti iz Tržiča 20 gld., Dom. Kabas iz ltomansa 15 gld, Josip M rsut iz Rude 15 gld. Srebrni svetinji: pl. Jakob Panigaj iz Škodovaka in Janez Donda iz Ogleja. Za 1 in 2Ietne kobilice: Janez Ferezin iz Rude 15 gld., Fran Kaštelan iz Fare 10 gld., Janez Beneš iz Pierisa 10 gld. Srebrni svetinji: Jakob Toso iz Tapoljena in Dr. K. Gregoruti iz Fiumicela.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 29. septembra. Londonski telegrami javljajo, da se bode novo rusko posojilo mej drugim porabilo za plačilo Lebel-ovih pušk, katerih je bilo že junija meseca 500.000 gotovih. — Ruska vlada uamentva nekda še po-sebe najeti veliko domače (notranje) posojilo za podkrepljenje vojske, mornarice in trdnjav ob mejah.
Trst 29. septembra. Uprava Llovdova namerava zgraditi tri ali štiri nove huli ju in v ta namen vzeti dva milijona na posodo.
Praga 30. septembra. Danes pričela je porotna obravnava proti 30 izgrednikom iz Kladnega povodom krvavih izgredov na svetega Reš njega Telesa dan.
Beligrad 29. septembra. Kraljica Natalija danes popoludne semkaj dospela. Na nabrežji čakala je mnogobrojna množica občinstva, ki je došlo kraljico z naudušenimi živio-klici pozdravljalo. Ofieijalnega vsprejem a ni bilo. S kraljem Aleksandrom snide se kraljica najbržo jutri. Kraljica Natalija stanuje pri gospej Bu-četićevej, kakor je že sprva bilo določeno.
Dunaj 30. septembra. ,.Politische Corr." ima vest iz Belegagrada: Sestanek kraljice Natalije s kraljem Aleksandrom določen na danes dopoludue, vršil se je po naročilu Milanovem v prisotnosti guvernerja in kraljevih adjutantov. Mati kraljica se doslej še ni hotela zavezati, da bi le nekaj časa v Belemgradu bivala. Ruski poslanik Persiani je kraljico obiskal.
Razne vesti.
* (Tatvina) Iz Budimpešte se 27. septembra t. 1. javlja: V Lugosu ukrali so včeraj po noči nepoznati lopovi iz obeh tovornih blagajnic avstro-ogerske državne železniške družbe 1300 gld.
* Konzula — oderuha obsojena.) Iz Kouigsberga se 25. septembra t. 1. poroča: Po 12 urni obravnavi prisodilo je včeraj tukajšnje sodišče imejiteljeraa tvrdke »Kourad Friderik Jakobi" : danskemu konzulu Konradu Gaedickeju in konzulu zje-dinjenih držav Robertu Gaedickeju zaradi oderuštva po štirimesečni zapor, 3000 mark globe in povrnitev sodnih stroškov. Ta obsodba vzbuja tem večjo pozornost, ker sta živela obsojenca v jako ugodnih denarnih razmerah.
S?1
„LJUBLJANSKI ZFOf
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. |
-"Mž
JLoterijiie »recite 28. septembra. Na Dunaji:     49,     48,     12,      5, 68. V Gradci:       54,     46,     33,     24, 3.
rJ0 nj u i :
29. septembra. Pn  Malici : Sanschburtf  Wagner, Konigstierg, Bo-hatnch, Pavlin,  VVeber, rSchiil'rer z Dunaja- — 1'irkuiavnr iz Solnograškega.^ —   Sink is Zagorja. — Barčič z Reko.
— Obereiguer iz Šneperka.
1'ri Slonu: Glanz z Dunaj«. — VVaitner lx Bero-lina — Pibrovc iz Podnarta. -- 1'Irker iz Ljubljane. — Schubert iz Drazdan. — Eisler is Velike Kani;.o. — Ito-ther iz Solnograškega.
Pri i\\nt ri jskem cetmi-Ji: Krobat iz Tržiča. — Prelc iz Komna. — Ski-fic z Dunaja.
Pri Južnem  kolodvora:   Elze,   Reber iz Trsta.
— Prinzig iz Velikovca. — Redcr iz Smohora.
Umrli so v Bjcitilj.aisi:
29. septembra: Jožefa Buriak, kajžarjeva hči, 3 mes., Ilauptmanca št. 9, zajetiko.
Xržne cene v Izubijani
dne 28. septembra t. 1.
		Ki. kr.		rji. kr.
Pšenica, hktl.    .   . .		6 66	Spoli povojen, kgr. .	- Š6|
Rež,	i» ...	&!33	Surovo mislc, „	— 501
Ječmen,	• ...	4 6«	Jajce, jedno :   . ■, .	— 1 3
Oves,	n        *    • *	2 m	Mleko, liter ....	—1 8'
Ajda,	II        •    • •	5 —	(tovejo       meso, kgr.	- 54!
Proao,	n ...	4 66	Telečjo          „ „	— 60,
Koruza,	a              • •	5 -	Svinjsko        B n	— BO
Krompir,	9             ■      . •	2 50	Koitranovo   „ ,	— 32
1 Leča,	II             .      • •	12 -	Pišanec......	— 35
Grah,		18 -		- 18
Fižol,	9 ...	1P-	Seno,   100 kilo .   . .	2 23
Maslo,	kgr. .	—178	Slama,   „     „   .   . .	2 23
Mast, Špeh friše		- 70	Drva    trda, 4 Qiuetr.	6 60
	» n	- 60	„    mehka, 4 „	4J20.
Meteorologično poročilo.
3 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
o. K3 OO	7. zjutraj l 734 0 mm. 2. popol. j 7315 mm. 9. zvečer J 729 0 mm.		oG°C 16 2° C 12 6° C	si. svz. si. jz. si. jz.	jas. d. jas. obl.	0-00 mm.
z — 00 oi	7. zjutraj 2. popui. 9. zvečer	725*3 mm. 724 6 mm. 725 8 mm.	8 8" 0 12 ti C 9 2° 0	==^ si. j z. si. jz. si. svz.	obl. dež. dež.	CS-OOmm. d ožja,
Srednja temperatura llS" in 10 5°, za 2 1° in 33° pod normulom.
H^uns-ajslsa, borza
dne 30 septembra t. 1.
(Izvirao telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 84-— — gld. 83*80
Srebrna renta.....„     84 70 — „ 84 65
Zlata renta.......11060 — , 110 60
B°/„ marčna renta..... 9960 — „ 99 65
Akcije narodne banke.   .   .     „   922*— — „ 921* —
Kreditne akcije...... 308 30 — „ 30775
London.........119*70 — , 11970
Srebro........„     —•— — .    —•—
Napol.........,       9*48 — , 9-48'/,
C. kr. cekini......,      5*67 — , 5-67
NemSke marke.....,     5840 — . 58*377,
4% državne srečke U 1. 1854     250 gld. 132 gld. 75 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 10O   . 174 „ 50 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 100 „ 35 „
Ogerska papirna renta 5°/,   .       ... 95 „ 20 „
5°/o Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . — „ —
Dunavm reg. srečke 5°/0   .   .    100 gld. 122 „ — „
Zemlj. OM. avstr. 4 Vi0/« zlati zast. listi . 120 „ 20 ,,
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ 25 „
Rudolfovc srečke..... 10 ., 20 „ 20 ,,
Akcij t-; anglo-avstr. baike   .   .    120 „ 139 „ — ,,
Trammway-drust. velj   170 gld. a v.    . 231 „ — „
Trgovsk učenec
iz dobre hišo, najmanj 14 let star, vfiprejiiie so takoj v trgoviuo mešanega blaga
1*. Schwentner-ja„ nu Vranskem (Franz) na Štajerskem. (796—1)
Št. 7704. (784-3)
Objava.
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišči v Ljubljani so se v zadružnem registru pri firmi „Prva kranjska mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom" vršili sledeči vpisi:
1. ) Da so bili pri volitvi dne 28. aprila 1888 voljeni v zadružno načelstvo sledeči članovi : Janez Banmgartner, Janez Kosler, doktor Jožef Kosler, Franc Povše, Gustav Pire, Jožef Franc Palme in Franc Jarc in da se je prejšnji član Henrik baron Lazzarini izbrisal;
2. ) da je bila pri velikem izvanrednom zboru društva dne 10. aprila 1889 sklenena razdru/.ba zadruge;
3. ) da so bili pri istem velikem zboru postavljeni kot likvidatorji Janez llaumgaitner, Franc Povš>, dr. Jožef Kosler, Gustav Pire, vsi iz Ljubljane, Janez Stembov iz Tomačeva in Janez Lenarčič z Vrhnike.
Ob jednem se povabijo upniki v zmisln §.40 postave z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak., da se oglase" pri društvu.
V Ljubljani, dne 23. septembra 1889.
Blef v najem
o<l«la sc takoj
v Spodnji Šiški „Pri raci" h. št. 14.
Letna najemŠčiria 50 gld.
(780-3) Boštjan Tome.
in no več se zahteva najemnine na leto za
prodajalnico
s sobo, kuhinjo in magacinom, ležečo oh okrajni cesti poleg farne cerkve in jedino v občini.
Ponudbe naj se dopoS'jejo g. Ivanu Krnjn-cu v St. IIJ p. Veleti ji > Štajersko . (797_i)
Služba opravnika
(šaferja, vavpta)
z nastopom 1. novembra t. I. odda se na deželni vinarski. sa<l jai si.i In pol jeilclftkl Soli na Grmu pri \ovein jtleatn. Službina znaša na leto 360 gld. v denarji. Proato je stanovanje, prosta kurjava in svečava. S službo spojen je tudi užitek deputatnega vrta. Službe zmožni pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu vodstvu <Io 20. oktobra t. 1.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu,
dne 29 septembra 1889. (799—1)
Zastopstva
nastavi velika zavarovalnica za življenje, ki
je na dobrem glasu, z jako ugodnimi pogoji. Le zaupanja vredne in v poslovanji izvedene osobe blagovolijo naj poslati njih naslove pod: „Aiseou-ranz 4884" na Amionoon-Expedltlon von Helnrloh Sohalek na Dunaji. (765—3)
Razpis službe.
Pri podpisani okrajni bolniški blagajnici razpisuje se s I. novembrom 1SS9. I. služba
zdravnika kirurga.
Letna plača je 1000 gld., 400 gld. pavšala in slučajno tudi prosto stanovanje
Dokumentirane prošnje ulože naj se <lo dno 15. oktobra t. I. pri podpisani okrajni bolniški blagajnici z dokazom zvršivnih šol in zmožnosti slovenskega in laškfga jezika.
Okrajna bolniška blagajnica v Nabrežini,
dne 24. septembra 1889. (779-3) Podpredsednik: Persoglio.
Prostovoljna javna dražba.
V vasi l*ržttiB li. »t. t ob kantonski cesti Do-IiroTslii vršila se hode
v petek dne 4. oktobra
<1op<»Eiiilii<k o!> !>. uri na lici mesta javim tlrtižfm.
Prodajala se bodo
hišna poslopja in gozdi.
Kupci se vabijo.
(800)
Prostovoljna savna dražba.
Stpindvajset veder starega
dolenjskega in hrvatskega vina
prodajal bodem na prostovoljni javni dražbi v ectrielt dne !$. oktobra v IMmatn b. št. Ti. poleg znamenja« Oddala se bode tudi dobro obranjena vinsl^a posoda,, „polovnjaki", „štrtin;akiu in večji sodi. — Kućetek dražlie ob       uri flBo-polm&nc. — Vabim čast. p. n. kupce.
(791—2) Lastnik.
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
UREDIL IVAN ŽELEZNI K AR.
y   Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje   usode. — Razni  spisi: Iz   državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako   elegantno,   po   najnovejšem  uzorci  in res ! krasno vezana. — Utisnena je na  sprednji strani podoba dr. Zar- • nikova v zlatu in prklejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je  i  gld.,  s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani.
ivu "u'uOu '■J'U'^U'jOOu^u" u" u' u-"u vU'"u'0'" u'Oudi^^O
ILUSTROVAN
DNI. KOL
za leto 1890>
Uredil, izdal in založil XDrstgrotiii X3:rilo<ar.
D»biva se v ,,Xa'ii'«><Iiii Tiskarni*• iti v bukvurniili J. O^uiitiui-jevi in H« Cjicibfr-jcvl v 9Jnb!Jani.   Naroča so pa lahko v vseh
liukvarmih.
- Cena 45 kr., po pošti 50 kr. UZI
Vsebina: P« polen kalcndarlj, koledar, kateremu so pridejiina tudi slovanska imena, In oerkvenl koledar. Nadalje: Genealogiju cesarske hišo. Sedanji vladarji u\ropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, e. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbo c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Soj mi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božjo puta Slovencev. V noći Uusnlk. Ogl« d po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boul&nger. Orijentalska Selesnica itd. Smešnioe. — Naznanila.
izdajatelj in odgovorni urednik: Drago ti n Hribar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".