(^IJF. IS. 197S — ŠTEVILKA 10 — LETO XXVIT — CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec ZBOR AHLADIH SAMOUPRAVLJALCEV Akcija, ki jo bodo izvedli povsod po Sloveniji, bo tudi na območju naše občine. ' Republiška konferenca ZMS je na svoji 26. seji predsed- stva sprejela sklep, da komi- sija za družbeno ekonomske odnose izvede v mesecu mar- *cu zbore mladih samouprav- Ijavcev v panogah industrije in rudarstva, izbrali p« so tudi delovni naslov teh zbo- nov: Izvajanje ustavnih dopol- nil v praksi. Na zborih mladih samou- pravi j alcev, nekateri bodo tu- di na širšem območju celj- ske regije, v Laškem in Slo- venskih Konjicah, bo sodelo- valo 1800 delegatov iz 412 de- lovnih organizacij. S temi zbori, ki bodo na vsem slo- venskem območju, želi repub- liška konferenca, da se slo- venska mladina vključi v vr- sto skupnih prizadevanj vseh družbeno političnih organiza- cij ter da tudi mladi pospe- šijo konkretno izvajanje ustavnih dopolnil v praksi. Zaključki zborov mla- dih samoupravljalcev bodo osnovni akcijski načrt pri de- lu z mladimi v delovnih or- ganizacijah, ki si ga je zasta- vila republiška konferenca. Prav tako bodo ti zaključki koristen pripomoček in vodi- lo pri reorganizaciji ZMS v delovnih organizacijah v du- hu ustavnih dopolnil. Zaključ- ki zborov mladih samouprav- ljalcev pa bodo nedvomno tudi koristen napotek pri de- lu posameznih občinskih kon- ferenc ZMS. Na celjskem območju bodo zbori mladih samoupravljal- cev v Mladinskem aktivu KONUS v Slovenskih Konji- cah, 17. marca, in pa v La- škem, kjer bodo organizirali mladi mladinske organizacije Pivovarne Laško, 24. marca, v Domu Dušana Poženela. O poteku zborov, rezultatih in delovnem vzdušju bomo poročali po končanih zborih mladih samoupravljalcev. MILENKO STRASEEK Trg je ZnaciUiu aiitca domačega trga v zdajšnjem času je prav gotovo njegova umiritev. Pov- praševanje se je zmanjšalo, vrednost deinarja povečala. Postal nam je bolj dragocen in odločitev, kako ga bomo potrošili, je pod vplivom ne- Uetih okolnosti, ki smo jih v preteklem času kaj radi po- zabijali. Popraševanje po blagu pa se ni samo zmanjšalo, mar- več tudi spremenilo. Relativ- no se je povečal nakup šivil, deloma tekstila in drugih iz- delkov ■ manjše vrednosti. Zmanjšalo pa se je povpraše- vanje po tehničnih izdelkih, zlasti večjih vrednosti. Iz te- ga okvirja so deloma izvzeti avtomobili. Povpraševanje za njimi, predvsem s pomočjo potrošnih posojil, je veliko. Sicer pa lahko ta pritisk na avtomobilski trg tolmačimo Mi kot sezonski pojav, saj smo v obdobju, ki je bilo vse- lej za nakup avtomobilov naj- bolj privlačno. Kupna moč slabi. Slabša pa je tudi založenost naših trgovin. Zaradi kroničnega pomanjkanja obrtnih sred- stev je trgovina prisiljena na- kupovati blago sproti in se- veda v čim manjših količi- nah. Tu pa je še en pojav, ki vpliva na živahnost oziroma ; na umirjenost trga. To so po. trošniškega posojila in zlasti predpis, da je spodnja meja M njihovo odobritev le 400 dinarjev na mersko enoto. Ta tkrep je prizadel zlasti ljudi 2 nižjimi osebnimi dohodki, h zato tudi njihova zadrža- do nakupovanj! Slika našega domačega trga nenavadna, je zrcalo sta- nja, v katerem smo. Toda, \^vzlic temu se pojavljajo vprašanja, na katera bi mora- najti odgovor. Osnovno je ^mreč v tem, kako bo manj- povpraševanje vplivalo na Proizvodijo, in nadalje, kako manjši promet vplival na strukturo cen ali po domače Povedano na cene dobrin *Ploh. Bati se je namreč, da bi umirjen trg vplivat na zmanjšanje proizvodnje. To bi bil korak, ki ga v stabilizacij- skih naporov nismo predvide- li. Bolj kot to je aktualna se- lekcija proizvodnje in njena prilagoditev trgu. Ta bo nuj- na! Prav tako se kot aktiml- no vprašanje pojavlja dilema, ali bo proizvodnja kot celota sposobna vsaj zadržati cene, če ne celo znižati in s tem za- držati sedanjo akumulativ- nost. Na prvi pogled se zdi, da tega ne bomo doživeli, saj so zahteve po višjih cenah na tapeti vsak dan. In še nekaj, v novih cenah je tudi določe- na rezerva za vsak primer. To pa je slabo, to je tudi infla- cijsko slabo. Trgovina se je znašla v nič kaj zavidljivem položaju. ■ To še zlasti velja za trgovino na veliko. Ta trgovina opušča predvidene investicije, zaloge so skromne, izbira majhna. Fizični obseg zalog se znižuje tudi zaradi tega, ker se obrat- na sredstva ne povečujejo vzporedno z rastjo cen. Ali bo umiritev trga vpliva- la na formiranje realnih cen? To je vprašanje, na katerega bi si želeli en sam in jasen odgovor. In še nekaj velja omeniti v tej zvezi. Gospodarstvo kot celota ima premajhna sred- stva, da bi lahko reševalo svo- je probleme. Primer, da se gospodarstvo pri novih nalož- bah pojavlja z največ 50 od- stotno udeležbo, je dovolj zgovoren dokaz za to. Name- sto, da bi bila posojila le kratkotrajna injekcija in po- moč za nova vlaganja, so po- stala sistem. Namesto da bi gospodarstvo nastopalo z 90 odstotno lastno udeležbo, išče, vsaj v večini primerov, najmanj polovično participa- cijo bank. Poleg tega so takš- na posojila obremenjena z vi- sokimi obrestmi. Umirjenost tega je tu, pov- praševanje manjše in spreme- njeno. To pa so znaki, na ka- tere bo moral reagirati zla- sti proizvajalec, da ne rečemo celotna skupnost! M. BOŽIČ Male šole letos še niso povsod zaživele in malo je tako srečnih, kot jih vidite zbrane okoli malice v otroslslenih od- ločno prevladujejo delavci t Ingradu, 2ični, Aeru, Libeli, Cinkarni, Cestnem podjetju, Železarni, Topru, Metki in Obnovi, toda udeležba delav- cev v ZK je v vseh teh ko- lektivih skromna. V Ingradu je od 1.228 zaposlenih v ZK 71 delavcev, v Cinkarni od 1.547 le 59, v EMO od 3.144 samo 106, v Železarni od 2.461 zaposlenih 79 delavcev. V dru- gih kolektivih ni nič bolje: v Topru je zaposlenih 829, čla- nov ZK-delavcev 21^ v Metki je od 934 delavcev 18 v ZK, v Cestnem podjetju od 442 11 in Obnovi od 377 zaposlenih le 7 delavcev. Ce bi izkazova- li te podatke tudi procentual- no, slika ne bi bdla lepše obarvana. V celotni obcins'ki organi- zaciji ZKS Celje pa je soci- alni in kvalifikacijski sestav takle: Podatke bi lahko oplemeni- tili še s številkami o delav- cih, ki imajo višjo kvalifika- cijo, so pa prav tako zapo- sleni v neposredni proizvod- nji. Vendaj pa nanizani podat- ki, o katerih so razpravljali celjski komunisti na zadnji seji občinske konference Zve- ze komimistov prejšnji teden, opozarjajo na temeljno nalo- go vseh organizacij ZK v ba- zi. Dosedanji odstotek delav- cev-članov ZK dosega le 23,90 odstotka in je premajhen. Zato je tudi razumljivo od- ločno stališče, ki ga je izra- zila Danica Bresjančeva v uvodnem referatu — da bo ZK avantgarda delavskega razreda pod pogojem, če bo tudi po svojem sestavu de- lavska. Le kako bo ZK brez večje neposredne udeležbe delavcev v članstvu ZK lahko zagotavljala uresničevanje iz- virnih in življenjskih intere- sov delavcev v vseh družbe- nih sredinah? In če pogleda- mo še dalje — če ZK ne bo odločneje posegla v svojo no- tranjo zgradbo in se bo šte- vilo delavcev v članstvu še naprej zmanjševalo, lahko pride do birokratizacije ZK, do njene odmaknjenosti od delavskega razreda. Verjetno je tudi zaradi te- ga na zadnji seji občinske konference več razpravljalcev spregovorilo o sprejemanju v ZK. Menili so, da morajo partijske organizacije z ena- ko pozornostjo sprejemati starejše kot mlade. Zlasti še to velja Za delavski del zapo. slenih. V zadnjih nekaj mese- cih je prišlo v naši družbi prav na zahtevo in pobudo ZK do kakovostnih sprememb in gibanj. Takih, ki so vnovič začeli utrjevati ugled delav- ske avantgarde. AU ni prav zaprav res, da v razgovorih ob sestavi članstva ZK in o akcijah za sprejem pozablja, mo na mnoge, ki bi želeli tvorne je sodelovati v različ nih družbenih sredinah? Kot komunisti. Ne kot med hišne stene zaprti sopotniki seda- njih in tudi prihodnjih druž- benih procesov. Morda si le še preveč ne- jasno predstavljamo učinke bližajoče se ustavne reforme, ki širi lopute odločanja in možnosti neposredne udelež be mnogo večjega števila lju- di v »vladanju«. Na zadnji seji občinske konference ZKS v Celju so spregovorili tudi o nekaterih drugih širših vidikih kadrov- ske politike v celjski občini Razpravljali so Boris Rosina, Alfonz Debeljak, Antonija Zat- ler, Jože Zupančič, Tone Er- javec, Franček Knafelc, Šte- fan Korošec, Leopold Pere, Raj ko Markovič, Alojz Saga. din, Milan Pugelj, Ivan Les- kovšek in Stane Senifcar. Raz- veseljiva je predvsem ugoto- vitev, da se v vseh družbe- nih in samoupravnih organiz- mih v celjski občini spremin- ja odnos do kadrovske jKiliti- ke. To vliva optimizem. J. VOLFAND Več za obrt Svet osmih občin celj. skega območja živi svojg polno življenje. K tej ak. tivnosti ga spodbujajo tud, številna vprašanja, ki kji. če j o po usklajevanju skupnem obravnavanju stališč. Tako so člani sve. ta na zadnji seji, v torek 13. t. m. v Žalcu, obravna- vali poročila pravosodnih ustanov: sodišč, tožilstev in pravobranilstva in se tudi ob tej priložnosti za- vzeli za večje sodelovanje in za večjo zavzetost ob. činskih skupščin za prob- leme teh služb. Brez zadržkov so spreje- li predlog samoupravn^a sporazuim za financiranje skupnosti zdravstvenega zavarovanja in v tej zvezi tudi prispevne stopnje. Izredno zanimiva pa je bila razprava o stanju in razvoju obrti in gostinstva na širšem celjskem obmo- čju. Deficfitarnost je na vsakem koraku, in prav zato so priporočili občin- skim skupščinam, da z dolgoročnimi programi utemeljijo nadaljnjo pwt tej gospodarski dejavno- sti in da zlasti obrtnikom zagotovijo več spodbud za delo in razvoj. mb Jutri v Gorenju SPORAZUM v četrtek, 8. 3. 1973, se je v Gorenju sestal na svoji seji razširjeni politični aktiv Go- renja. Razpravljali so o prob- lematiki glede izvedbe ustav- nih dopolnil XXI. in XXII. Skrbno so proučili pK>ročilo komisije za izvedbo ustavnih dopolnil. Na seji so sprejeli zaklju- ček, da se v naslednjem ted- nu skličejo zbori delovnih ko- lektivov vseh obratov in stro- kovnih služb Gorenja. Na dnevnem redu zborov delav- cev bo poročilo o delu komi- sije za izvedbo ustavnih do- polnil. Obravnavali in potrdili bodo samoupravni sporazum med pridruženimi podjetji Gorenja. Potem, ko bodo predlog sa- moupravnega sporazuma ob- ravnavali na zborih delovnih kolektivov, bodo ta sporazum svečano podpisali v petek, 16. marca 1973. Ta sporazum bo urejal med- sebojne odnose med tovarna- mi Gorenje Velenje, Sever Su- botica. Tovarna Muta, 'Fecro Slovenj Gradec in Elrad Gor- nja Radgona. To bo osnovni samoupravni akt združenega podjetja Gorenje in bo nado- mestil sedanje statutarne po- godbe med podjetja Gorenja. V javni obravnavi sta tudi dve varianti, po katerih bodo znotraj Gorenja organizirali temeljne organizacije združe- nega dela. HINKO JERCIC Žalec že več let je znano dejst- vo, da so sodniki za prekrške praviloma preobremenjeni pri svojem delu in da jim vsako leto ostaja precejšnje število nerešenih zadev. V posameznih občinah je stanje seveda različno, v glavnem pa gornja ugotovitev v celoti dr- ži. Druga ugotovitev, ki je po- vezana z delom sodnikov za prekrške, pa je v tem, da je področje kršitve prometno varriostnih predpisov daleč najmočneje zastopano. V ob- čini Žalec je na primer sod- nik za prekrške obravnaval v lanskem letu skupaj 4.130 za- dev, od tega pa jih odpade na področje kršitve prometno varnostnih predpisov kar 2.'Ž45. To je vsekakor Izredno veliko. In za kakšne kršitve gre v teh primerih? Podrobnejši pregled v kršit- ve prometnih predpisov je prav gotovo zaskrbljujoč. Ugotovitve kažejo, da je pro- met tisto področje, kjer ne- disciplina občanov kar cvete. Kljub temu, da si komisije za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu iz leta v leto bolj prizadevajo pri svojem delu, da organi za nadziranje prometa podvzemajo razno- razne, tudi preventivne akci- je, je stanje vse prej kot raz- veseljivo. Vse kaže, da mno- gi vozniki nikakor ne morejo prilagoditi hitrosti svojih vo- zil cestnim predpisom. Kar 362 primerov je obravnaval sodnik za prekrške v Žalcu, ko so občani prehitro podili svoje jeklene konjičke in s tem seveda potencialno ogro- žali svojo in tujo varnost. Nič boljše ni stanje pri teh- nični brezliibnosti vozil. Kljub temu, da morajo vsa vozila vsako leto na obvezn; tehnični pregled, je bilo v lan- skem letu samo ugotovljena (!) 327 primerov, ko so voz- niki sedeli za krmilom vozi- la, ki tehnično ni ustrezalo varnostnim predpisom. Ni^ več in nič manj kot 690 ob- čanov je bilo lansko leto » občini Žalec zaloteno pri vož- nji motornega vozila brö vozniškega dovoljenja in kai 289 voznikov je po žalskih ce stah križarilo pod vplivoii alkohola. Podatki so zaskrbljujoči Voznik, ki se poda na cesto ima vse pogoje, da bo pri sva ji vožnji v enem samem dnf vu naletel na vsaj enega voi- nika, ki bo vozil prehitro ta® kjer so omejitve, da bo srt čal na cesti vsaj eno tehni^^ no nebrezJubno vozilo, da ^ bo srečal kar z dvema voff loma, ki ju opravlja oseba, ^ za to nima pKJtrebnega vot niškega dovoljenja in da IJ" naletel tudi na en-oga vozniKä- ki mu za volanom »pomaga jo« maligani! Pa se sprašujemo po rokih prometnih nesreč? NaJ" več vzrokov povzročajo vo^^' ki sami in le-tem bi se pi"®* gotovo dalo izogniti, s tem P' preprečiti prenekatero nesr^ čo in družinsko tragedijo. Sf veda pa stanje ni tako le žalski občini. Tudi anali'-^a P^^ datkov za preostale našega območja bi pokaza»' podobno sliko. In to je tisf^ kar bi morali imeti vedJ*; pred očmi. Brez ustrezne ^ modiscipline, brez večj^ spoštovanja predpisov, ki so sami sebi namen, se kor ne bomo m9gli zne^'^ žalostnega rekorda, ki g^ , prjmerjavi z drugimi drža^ ^ mi, pO številu prometnih ^ sreč nosimo že vrsto leti KDAJ JAŠEK ZA VODOVOD V GOTOVLJE? Odbornik MAKS HROPOT iz Gotovelj je na seji skup.ščine ttbčine Žalec postavil na.s1ed- nje vprašanje: »Zanima me, kdaj bo Stanovanjsko komu- nalno podjet.iie Žalec naredilo ja.šeik za odcep vodovoda v fiotovlje in kdaj nameravajo posuti pot za pešce na relaciji Gotovlje — IjOžnica? Na pK)stavljeno -vpraša- nje je odgovoril načelnik oddelka za gradtoene m komimailne zadeve JANEZ JAGRIC: »Na glavnem vo- du vodovoda v Gotovljah so narejeni vsi jaški. Manjkajo le še na posa- meznih odcepih k indivi- dualnim hišam, ki se pri- ključujejo na vodovodno omrežje. Za vzdrževanje so zagotovljena sredstva samo za kategorizirane ceste IV. reda. Vzdrževa- nje ostalih javnih prome- tnih površin pa je v pri- stojnosti krajevnih skup- nosti oziroma prizadetih občanov in koristnikov teh prometnih površin.« KAJ JE Z ROGLJEVIM KOZOLCEM? Odbornik ERNEST MARING iz (üorenje va.si pri Preboldu je na seji skupščine v Žalcu postavil naslednje vprašanje: »V odgovoru na moje vpraša- nje na eni izmed zadnjih .sej skupščine sem dobil zagotovilo, 4« bo Rogljev korolec v I>o- lenji vasi, ki ovira pregled nad križi.ščem cest, odstranjen. Do danes to še ni opravljeno in me zanima, zakaj. Nadalje me zanima, kuiko je z nadome- stitvijo ograje, ki so jo pred letom dni pri cerkvi v Goreenji vasi podrli, pa je zaradi ne- sogla.sij raznih komisij še ni- so nadomestili. Kaj je torej ovira za odstranitev kozolca in nadome.stitve ograje.« Na postavljeno vpraša- nje je odgovoril načelnik oddelka za gradbene in komunalne za'deve JANEZ JAGRIC: »Rešitev križi- šča v Da!enji -vasi je do- ločena s sprejetim urba- nističnim in zazidalnim načrtom, ki predvideva odstranitev gospodarske- ga poslopja. Zahtevek za zavarovanje gospodarske- ga poslopja bo izdaJ re- pi^bliški prometni inšpek- tor na podlagi strokovne- ga ogleda na kraju sa- mem, skiipaj s predstav- niki cestnega podjetja iz Celja, ki to cesto vzdržu- je in je o tem tudi sezna- njeno. Ko bodo za.gotov- Ijena finančna sredstva za ureditev omenjenega križišča, pa bo tudi Rog- Ijevo gospodarsko poslop- je odstranjeno. Kamnita ograja ob cer- kvi v Gornji vasi je bila odstranjena brez soglasja ustreznih služb ob rekon- strukciji krajevne ceste. Ograjo predstavlja osta- nek prvotnega tabornega zidu in je sestavni del cerkve, ki je ped spome- niškim varstvom. Rim- skokatoliško župnijstvo v Preboldu je dolžno posta- viti ograjo v skladu s so- glasjem službe spomeni- škega varstva in ustrez- nega dovoljenja upra-vnega organa pri skupvščini ob- čine Žalec.« gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 3. stran POPRAVEK v zadnji številki NT je bilo v zapisu z razgovora za okroglo mizo z naslovom Razdelitev bremen — rešitev? pomotoma pripisana Marici Zorko-Frece- tovi izjava, ki je ta ni izrekla. Njej in bralcem se opravičujemo in objavljamo del pisma, ki ga nam je poslala po objavi te izjave Marica Zorko-Frece- tova: Poudarila sem, kar sestavi j alka ne bi smela iz- pustiti, da premajhne angažiranosti žensk v družbe- nem procesu ne moremo opravičevati na splošno z materinstvom. Vprašala sem, kje je sodelovanje žena: 1. mladih žensk — brez otrok 2. žensk, ki imajo Stroke že v srednjih šolah ali v uku in 3. žensk, ki imajo otroke že v poklicu ali študi- rajo izven doma. Podčrtala sem, da le-te, v kolikor jih ne ovira- jo zdravstveni razlogi, mislijo le na svoj osebni štandard in p>ozabljajo na dolžnosti do družbe. Vsa leta po osvoboditvi sem neštetokrat javno v referatih in celo po radiu spodbujala žene k vključevanju v družbeno F>olitično dejavnost, k tež- nji po izobraževanju (za dom in kuhinjo ni potreb- na diploma!), da bodo enakovredne na delovnih mestih, v družini in nikoli v popolni materialni od- visnosti od moža! To je moje stališče bUo vseskozi in je še danes! Zato zahtevam, da izjavo, v kateri iščem re- šitve »naj družba ustvari take pogoje, da bo lahko žena doma« itd. prekličete! Četudi je bila razprava o analizi kadrovske strukture ter o družbenem dogovoru o enotnih osnovah kadrovske politike v občini na zadnji skupni seji članov obeh zbo- rov skupščine občine Celje, v petek, 9. marca, več ali manj skromna pa to ne pomeni, da bi lahko negativno ocenila de- lo, ki ga je občinska skupšči- na zastavila pred leti in po- zneje ves čas spremljala z iz- redno pozornostjo. Se več — ni odveč, če zapišemo, da gre prav občinski skupščini pri- znanje, da je pred leti oi>ozo- rila na kadrovska vprašanja, zlasti i>a na neustrezno struk- turo zaposlenih in napoveda- la ukrepe za izboljšanje p>olo- žaja. Tako se je začelo delo, ki je dobilo svoj odmev v vseh delovnih in družbeno političnih organizacijah. Odborniki so sprejeli ne le poročilo, marveč so se stri- njali tudi z družbenim dogo- vorom o enotnih osnovah kadrovske politike v občini. Oba dokumenta odpirata pro- bleme in hkrati nakazujeta pot za njihovo reševanje. To še zlasti velja za družbeni dogovor. Sicer pa so znova opozorili na primanjkljaj ekonomskih in pravniških Ocadrov, predvsem v gosp>o- darstvu, na odhajanje stro- kovnjakov v tujino in celo v druge občine. Zakaj? štipen- diranje že kaže znake načrt- nega dela na področju kad- rovske politike, prav tako iz- redni študij, četudi so se strinjali, da je treba izrednim slušateljem dati čim boljše pogoje za delo. Skratka, tudi ta del ra2^rave in celotno de- lo, ki je bilo doslej opravlje- no na tem izredno zahtevnem poprišču je pokazalo, da pre- haja kadrovska pohtika iz anonimnosti in da postaja sestavni del samouprave. Na predlog sveta za urba- nizem so sprejeli štiri odlo- ke, med njimi tudi odlok o ugotovitvi vrednosti stano- vanjskih hiš in stanovanj v občini. Vrh tega so se stri- njali s splošno prepovedjo gradnje in parcelacije zem- ljišča južno od avto ceste v Celju. Skupščina je sprejela poro- čilo o delu vzgojno varstvenih zavodov v Celju v preteklem šolskem letu, sprejela pa tu- di odlok o obveznem fluoro- grafiranju prebivalcev v letoš- njem letu. Akcija — izvedena bo v septembru — pa ne bo omejena samo na iskanje obolenj na pljučih, marveč tu- di odkrivanju sladkorne bo- lezni, ki je v zadnjem obdob- ju že velik socialni problem. M. B. v ^ Šentjur Na osnovi sprejetih izhodišč, ki jih je sprejela skupščina občine Šentjur pri Celju na svoji zadnji seji 27. februarja, so pristojne službe pri občinski skupščini pripravile predlog proračuna za letošnje leto. Ta predlog je že obravnavalo predsedstvo občinske skupščine, prav tako pa SO ga obravnavali tudi na sestanku predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti, ki je bil pretekli teden. Za proračun bodo letos zbrali 11.419,000 din oziroma 4;2 odstotka več kot v lan- skem letu. če prištejemo še prispevek za uporabo mest- nega zemljišča okoli 500.000 din, bodo vsi proračunski do- hodki znašali 11.919.000 din. V ietošnjem letu pričakuje- jo v šentjurski občini nižji dohodek od obrti in kmetij- stva, medtem ko bodo dohod- ki gospodarstva višji za toli- ko, kolikor bo večje število zaposlenih. Pričakujejo 12 od- stotkov višji prometni davek od prodaje blaga na drobno- Vsi ostali dohodki iz skupine davkov bodo večji za okoli n odstotkov, dohodki od taks za 20 odstotkov, med os- tale dohodke pa so uvrščeni tudi dohodki od davka na avtomobile in dodatna odme- ^ skupnega dohodka obča- kjer bodo dohodki pred- vidoma znašali okoli 120.000 din. V skladu z dohodki je pri- pravljen predlog proračuna tako, da bodo vsi izdatki pro- faCuna znašali 11.234,000 din. Tekoče proračunske rezerve, ^ pravi nerazporejenih do- hodkov, bo za 186.000 din. Tako bodo izdatki v letu 1973 večji za 13,3 odstotka. V okvi- ^ tega povečanja bodo iz- ^tki za kulturno prosvetno «iejavnost večji za 14,5 od- stotka, za socialno skrbstvo Pa 20,6 odstotka. Izdatki za ^avstveno varstvo bodo za ^ odstotkov večji kot v pre- ^klem letu, to pa predvsem ^adi povečane obveznosti za Plačilo prispevka občine za ^^vstveno zavarovanje so- ogroženih kmetov, .^obveznost znaša okoli J.000,000 din. Področje komu- ^'ne dejavnosti bo letos pre- manj denarja — torej le ^najnujnejše izdatke. Naj- delež bo porabljen za državnih organov, pred- ^^ za občinsko sodišče, ^dobčinsko geodetsko up- za službo milice in za "^fodno obrambo, jj^rajevne skupnosti bodo ^oile iz proračuna 250.000 iz cestnega sklada pa •000 din. Tiste krajevne ^Pnosti, ki zbirajo krajev- Samoprispevek, bodo do- na zbrana sredstva 70 j^totno participacijo, za os- ® krajevne skupnosti, ki imajo prav tako razpisane krajevne samoprispevke, to je Šentjur, šentjur-okolica. Blagovna in Ponikva, pa se bodo redne dotacije iz lan- skega leta p>ovečale za 60 do 70 odstotkov. Izdatki za negospodarske investicije bodo znašali sku- paj 1,300.000 din ali za 10 odstotkov manj kot lani. Skladu za pospeševanje kme- tijstva bodo dodehli 200.000 din, in sicer zato, da bo sklad lahko realiziral zastavljeni ak- cijski program razvoja kme- tijstva. Predlog želi ustreči, predvsem tistim proračunskim potroš- nikom, ki so izključno vezani na sredstva iz dotacije. Za- radi tega so letos ostali praz- nih rok nekateri proračimski potrošniki, ki si bodo mora- li sredstva dobiti drugje ali v okviru redne dejavnosti. Te hIIi ki govorijo Po krajšem presledku po- novno odpiramo rubriko, v kateri bodo spregovorili lju- dje različnih poklicev. Za za^ četek smo se odločiU, da da- mo besedo tehnikom iz pro- iz\'Odnje. Ljudem torej, ki kot organizatorji proizvod- nje sleherni dan doprina- šajo pomemben delež k raz- voju in napredku svojih de- lovnih skupnosti. Oglasili smo se v Tekstilni to- varni Prebold in povprašali tri tehnike o tem, kako oce- njujejo, kakšno mesto pripa- da tehnikom v proizvodnji. Naj PK)vemo še to, da v tem kolektivu dela 60 tehnikov različnih profilov. FRANC JAKŠE, tekstilni tehnik, vodja proizvodnje: »Naša generacija tehnikov je nosila vso težo obnove ix) voj- nih letih, kajti mženirjev ta- krat ni bilo- Teža vsega bre- mena je bila ravno na ramah tehnikov in tako je z nejx)- sredni proizvodnji ostalo še danes. Tehnik je vedno na »špici«, nosi glavno odgovor- nost v neF>osredni operativi in je odgovoren za uresniče- nje proizvodnega programa. Danes je to nekoliko drugače kot nekoč.« SILVA DEBEIJAK, tekstil- ni tehnik, planer proizvodnje: »Jaz sem končala tkalski od- delek, ker je bilo v tistih le- tih za žensko še pravzaprav velika redkost. Pomanjkanje šolanih ljudi, je narekovalo, da smo tehniki prevzemali mnoga odgovorna dela in da- nes se seveda postavlja vpra- šanje formalne izobrazbe, kar povzroča težave. Veliko in od- govorno smo delali v najtež- jih pogojih, danes pa naša delovna mesta terjajo drugač- no izobrazbo. Tehnik je po- memben člen v organizaciji .sleherne proizvodnje.« JOŽE LUBEJ, tekstilni teh- nik, obratovodja tkalnice: »Tehnik je bil in ostane nepo- grešljiv člen v proizvodnem delu. Poleg čisto strokovnega dela pa na primer na takšnem delovnem mestu, kot je mo- je, odgovarja tudi za vse osta- lo. Tu mislim na delo družbe- no političnih organizacij, sa- moupravnih organov in po- dobno. Sleherna stvar v obra- tu se realizira preko tehnika, ki na primer pri nas prične delo na nivoju mojstra. Lepo, toda zahtevno in odgovorno delo.« BS. JAVNEMU DELAVCU DIREKTORJU JAVNIH NAPRAV CELJE V zadnji številki Nove- ga tednika smo lahko pre- brali vaš javni apel jav- nosti, naj bi vam pyoma- gala pri važih nap>orih, da bi vam Skupščina občine p>omagala z večjimi finan- čnimi sredstvi. Med drugim navajate tudi nujnost p>ostavitve 60 parkirnih ur v Celju. Pri tem pa bi vas rad vprašal, kdo je zadolžen za vdzrževanje teh par- kirnih ur kasneje, ko že stojijo. Ne bi se rad dotikal vprašanja, ali je postav- ljanje parkirnih ur sploh umestno, sao so v nekar terih mestüi po svetu ta- kega, drugje spet drugač- nega mnenja, rad bi sa- mo p>oudaril, da parkirne ure, ki so pokvarjene ali ki ne delujejo pravilno, svojemu namenu pač ne morejo služiti. V Celju jih stoji kak ducat v Gubčevi ulici pred novo veleblagovnico T, pa bi lahko rekel, da zairadi njih avtxxmobilistom ni treba hiteti s tistih nekaj parkirnih prostorov, da bi odstopili prostor dru- gim, saj lahko zagotovo trdim, da nekaj teh ur ne deluje. Imam osebne izkušnje z dvema izmed njih. Ena sploh ne delu- je in kaže znak, da p>ar- kiranje tam ni plačano, pa čeprav bi jo nakrmil z več kot enim kovancem za en dinar, druga pa ka- že menda za večno, da lahko tam paj-kiraš šepet minut in tudi nov kova- r>ec je ne spravi v dobro voljo. Zato bi se moje vpra- šanje glasilo nekako tako- le: Kdo mora skrbeti za parkirne ure in ah se vam ne zdi, da postavlja- nje takšnih (beri pokvar- jenih) ur za parkiranje stiske za prostor v našem Celju ne bo rešilo. BORUT ALUJEVIC TOVARIŠ MILAN BOŽIČ Bralcem Novega tedni- ka je poznana akoLja zbi- ranja pKxlatkov o izvajal- cih del in o dobavljenem materialu ter izidelkih pri zasebnih graxüteljih, ka- tero izvaja celjska davč- na uprava. Ta akcija ze- lo dobro p>oteka in že se- daj beležimo lepe rezul- tate. Večina občanov je zelo vestno in natančno izp)olnila vprašalnike, ki smo jim jih pvoslali: Le redki so tisti, ki sploh niso izp>olniil vprašalni- kov in bomo zoper nje morali ukrepati. Tudi sla- bo izp>olnjenih vprašalni- kov je sorazmerno zelo malo. S to akcijo smo zajeli doslej že preko 1.200 pri- merov zasebnih gradite- ljev. Smo v fazi razčišče- vanja in odkrivanja no- vih primerov tako v me- jah občine kakor tudi zu- naj njenega območja, se- veda za občane naše ob- čine. O končnih rezviita. tih akcije danes še ni mogoče govoriti, ker je le ta še vedno v teku. Tudi obdelava zbranih pO datkov bo terjala precej časa. Nedvomno pa lahke rečem, da smo že do se- daj zbrali veliko število fKxiatkov ne samo za na- šo občino, temveč še za 28 drugih občin in da bo akcija tudi v celoti uspe la. Po zaključku te akcije pa bo takšen načon zbi- ranja pHJdatkov od zaseb nih graditeljev p>ostal stal na obüka dela. Kakor vi dite, o ustavitvi akcije n niti govora. Kakšna je trenutna in I)erspektivna davčna p>oli tika do občanov, pxa van: bom pojasnil ob koncu tega meseca, ko bo tud; naša skupščina sprejeJz predvidene spremembe ir dopolnitve občinskega od loka o davkih občanov V nadaljevanju tega se stavka bom na kratke opisal, kakšno je števik davčnih prijav p>o p>osa meznih kategorijah davč nih zavezancev v primer javi z lanskim letom h v čem bo kvaliteten pre mik v delu naše davčne uprave s temi napvovedmd. število prijav se je le- tos v primerjavi z lan- skim letom precej pove- čalo. To velja za vse ka- tegorije davčnrih zavezan- cev. Največje p>ovečanje pa je pri zavezancih dav- ka iz skupnega dohodka občanov, ki so vložili 3.521 nap>ovedi več kakor lani in to pKxmeni 88-odstotno p>ovečanje. Tudi pwri zave- zancih davka od stavb smo prejeli kar 1.232 na- pKwedi več kot lani, kar p>omeru povečanje za 241 odstotkov. Pri ostalih ob- likah davkov p>a beležimo številčno manj pKxmemb- no p>ovečanje vloženih dav- čnih napovedi. Naloga davčne uprave je, da do- sledno izvaja veljavno däivävo ix)- litiko in s tesn prispeva k odten- vainju in preprečevanju razaih družbeno škodiljt'vih pojavov (kot na primär davčnih utaj, neupravi- čenega bogatenja itd.). Rezulttati, ki jih pni tem dosegamo, so sčcer iz leta v leto boCjSi, pa vendar z njimi ne moren» biti zadovoljni, ker kiljub števitoim naporom, da se uveljavi doslednost pri izvajanju davčne politike, še vedno ugotav- ljamo neobdavčene aü premalo ob- da^'Cene doboolke. Sedaj, ko je roik za vložitev na- povedi aa nanui in vlaga.o napovedi le še zanuudnčfci, pa je pred nami naovažnejše opravilo, to je odmera davščin Za praviilno in redno od- mero je potrebno opravita številna opravila — tehnična in operativna. Najkvalitetnejši premik v dehi naše davčne upraive je vsekakor v tem, da v vse večjem obsegu irva- jamo avtomatsko obdelavo podat- kov in da posvečamo vso skrb po- globljenemu vsebinekemu delu. Ta- ko v tem letu pr^v:de\amo, da bomo večino davčnih napovedd ob- delali in odmerili ola-v-ke na ib- čunalnifcu. Ta odmera bo opravtje- na na podlagi napovedS s tem, da bomo v vseh primerih v zakoodlem roku izda/l i aačaane odločbe. Na ta način bonx) raabremeniild refe- rente tehničnega deJa, tako da se bodo lahko v večji meri Icot oöslej posvetlild vsebinskemu de'.u — to je ugotaivljanju zave2!ancev, ki ndso vložiH davčnih naipovedi ter ugo- tavljanju realnih davčnih snov. Dosledno bon» preverila dohod- ke na žiro račimih m upravičenost do ola šav. Zbrali in primerjali bomo podatke o izplačilih osebnih dohoolkoiv v delovnih organizacijah, o izplačdilih pokojnin, bo'.eanin m podobno. Piumerjald in ugotavljali bomo dejanske dohodke po eviden- cah, ki jih vodimo na da^'>čni upra- vi. Tudi vsebinskemu pregledu po- slovanja bon» posvetili več pošor- nosU. Naöeinrk oÄvCne u(prave SfcupSčine občine Celje EDO KIOVAR 4. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in .. Zapletenost nalog gospodarske stabilizacije ne moremo uresničiti zgolj z uveljavlja- njem sistemskih instrumentov in ukrepov gospodarske politike. Zaradi tega je treba še bolj okre- piti dejavnost delavskega razreda, vseh delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, da bodo povečali obseg in kakovost izdelkov in storitev, storilnosti, donosnost in gospodarnost, da si bodo bolj prizadevali za boljše izkoriščanje zmogljivosti, za večje prihranke pri stroških poslo- vanja in za odgovornejši odnos do dela. Ponovno se vidi, da je uresničevanje ustavnih dopolnil bistven pogoj, od katerega so odvisni hitrejše reševanje problema gospodarska stabilizacije, ustvarjanje večjega dohodka, izboljšanje življenjskih razmer delovnih ljudi, a tudi temelj ma- terialne in socialne stabilnosti položaja delavcev...« (Iz sklepov 39. seje predsedstva ZKJ) Nismo naključno zbrali gornjih misli in stališč za vodilo zapisa z razgovora za okroglo mizo, ki je bil pred dnevi s predstavniki delovnih organizacij žalske občine v Tovarni nogavic na Polzeli. V razgovoru je namreč beseda tekla tako o uresničevanju ustavnih dopolnil, kot o pro- blemih stabilizacije in ukrepih z obeh področij v žalskih delovnih kolektivih. Vsi udeleženci razgovora smo bili edini, da predstavljata obe vprašanji celoto, ki je ni mogoče ločeno obrav- navati, saj pomeni dosledno uresničevanje ustavnih dopolnil tudi proces stabilizacije. In podvze- manje ukrepov v zvezi s stabilizacijo ne more biti učinkovito brez ustreznih akcij pri uresni- čevanju ustavnih dopolnil. Toliko za izhodišče, razgovor o posameznih vprašanjih pa je potekal (v skrajšani obliki seveda) tako, kot smo ga zapisali... ZA POGLOBLJENO SAMOUPRAVO Uresničevanje ustavnih do p>olnil je široka in odgovorna naloga, ki se je v delovnih or- ganizacijah žalske občine lo- tevajo z največjo mero odgo- vornosti. Seveda pri tem ne gre zgolj za ustanavljanje TOZD, temveč zza spreminja- nje samoupravnih odnosov v smislu njihovega poglabljanja. Kako v delovnih organizacijah pristopajo k tem nalogah, ka- ko daleč so prišli, kakšne so pri tem težave in kakšni so že konkretni rezultati? Različne so ugotovitve, vendar jih lah- ko strnemo v skupno oceno in ta je dokaj dobra. DRAGO LUBEJ, predsednik sindikata v Tovarni nogavic na Polzeli: »Komisija, ki se je pri nas ukvarjala z usta- navljanjem TOZD, je ugoto- vila, da zaradi specifične pro- izvodnje ni pogojev 25a več TOZD. Zato smo se odločiU, da bomo imeli 1© eno. Ne ob- stoji namreč možnost formi- ranja cene v posameznih fa- zah proizvodnje, kajti tržno ceno dobijo naši artikli šele kot finalni proizvod na trži- šču. Veliko pa razmišljamo o poglabljanju samoupravnih odnosov. Razmišljanja gredo v smer prenašanja kompetenc za zbore delovnih ljudi oziro- ma na svete posameznih de- lovnih enot. Vse važnejše stva- ri, ki se tičejo razvoja podjet- ja in so sicer bistvenega po- mena za vso delovno skup- nost, morajo priti na zbore delovnih ljudi. Tu je treba za- gotoviti demokratično razpra- vo in oblikovanje mnenj in stališč. Trenutno še nismo ta- ko daleč, da bi lahko rekel kakšne in koliko kompetenc bomo prraiesli navzdol. To je vsekakor zahtevno delo, ki pa mu posvečamo veliko p>ozor- nost.« AVGUST DOBRIHA, član predsedstva sindikata Tekstil- ne tovarne v Preboldu: »Pri nas smo dali v javno razpra- vo tri variante glede bodoče samoupravne organiziranosti. Razprava je pokazala, da je v sedanjih pogojih najustrez- neje, če imamo le eno TOZD in tako smo se tudi odločili. Veliko pa smo storili pri po- glabljanju samoupravnih od- nosov. Formirali smo delovne skupine celo na nivoju mojst- rov, vendar, razumite prav, ne v tistem negativnem smislu. V teh enotah se delavci lah- ho hitro sestanejo ter povedo svoje mišljenje o posameznih predlaganih zadevah. Skup- nost delovnih enot je višja sa- moupravna oblika, ki bo nosi- la tudi večjo težo odločanja, globalne zadeve podjetja pa bodo seveda ostale na nivoju delavskega sveta. Mi smo iz- hajali iz ugotovitve, da je naš delavec že toliko osveščen, da zna misliti, da zna presojati in seveda tudi odločati. Na tej bazi bomo gradili tudi v bo- doče.« MILAN DOI^R, predsednik DS v Juteksu v Žalcu: »Naše podjetje je trenutno v speci- fičnem položaju, saj se bori- mo z mnogimi težavami ma- terialnega značaja. Posebna komisija je izdelala analizo sanioupravljanja v podjetju in ugotovila, da bo potrebno še marsikaj razčistiti, saj s« kompetence medsebojno pre- pletajo. Zbori delovnih ljudi doslej niso odigrali takšne vloge, kot bi jo morali in po- dobno. Tudi mi bomo imeli le eno TOZD, čeprav si na tem področju nismo zaprli vrat, saj v bodočem novem obratu, kjer bo stekla proiz- vodnja talnih oblog, že vi- dimo samostojno TOZD. Pri poglabljanju samoupravnih odnosov bo predvsem potreb- no izhajati iz primarnih inte- resov delavcev ter omogočiti, da bodo le-ti tudi skozi sa- moupravno organiziranost pri- šli v kar največji meri do pra- ve veljave.« LOJZE LILIJA, sekretar ZK iz KK Hmezad, Žalec: »Kom- pliciranost našega podjetja in njegova notranja heterogenost ie že v preteklosti terjala jas- ne relacije odnosov med sa- mostojnimi «organizacijami združenega dela. Problematike ustavnih dopolnü smo se loti- li takoj, pri čemer so bila rav- no stališča organizacije ZK tista politična platforma, ki je na eni strani preprečila težnje nekaterih obratov po odcepitvi, po drugi strani pa je podala realna in objektivna izhodišča za najustreznejšo ureditev vseh odprtih vpra- šanj. široka javna razprava je k predlogu samoupravnega sporazuma prinesla okoli 100 konkretnih pripomb, ki jih je bilo potrebno uskladiti ter najti najustreznejše rešitve. Mi bomo imeli 18 TOZD, fi- nančno in materialno poslo- vanje pa bo potekalo preko interne banke, ki bo med dru- gim lahko posamezni enoti aa. prla njen žiro račun. Trajno odtujenih sredstev pri nas ne poznamo. Gre samo za zdru- ževanje sredstev, pri čemer bo medsebojna solidarnost vsekakor prišla do polne ve- ljave. Novost našega samo- upravnega sporazimia je v us- kladitvi temeljnih vsebinskih interesov, pri čemer pa bodo naše TOZD tudi navznoter sa- moupravno še deljene. Intere- si kmetov kooperantov so pri nas nekaj specifičnega, zato posvečamo tudi temu vpraša- nju vso pozornost.« KARLI KOLAR, predsednik DS iz Savinjskega magazina: »Posebna komisija je tudi pri nas proučevala možnosti gle- de ustanavljanja TOZD. Spo- četka je kazalo, da bi bilo lah- ko po izvedenih integracijah v lanskem letu gostinstvo v bodoče kot TOZD, vendar smo Se kasneje odločili le za eno samo v okviru celotnega pod- jetja. Kot trgovsko podjetje, ki je teritorialno zelo raz- drobljeno, imamo mnoge teža- ve, zato bomo našo pozornost usmerili predvsem na poglab- ljanje samoupravnih odnosov in še zlasti na informiranje ljudi.« MARJAN TRAMŠE, pred- sednik poslovnega odbora v SIP Šempeter: »Tudi v na- šem podjetju smo ugotovili, da zaenkrat nimamo pogojev aa več TOZD, tako stališče I)a se je tudi v razpravi izobli- kovalo med našmi delavci. Se- veda pa moramo veliko stori- ti pri poglabljanju samoup- ravnih odnosov in ravno sedaj že intenzivno pripravljamo spremembe samoupravnih ak- tov, ki so za to i>otrebne. Pri tem moramo pač v največji meri upoštevati interese de- lavcev za neposredno odloča- nje o pomembnih in važnih zadevah.« LOJZE VIRTIČ, sekretar ZK v Domu oskrbovancev Novo Celje: »Specifičnost na- še ustanove ter pogoji v kate- rih delamo, nam narekujejo, da ostanemo organizirani kot ena TOZD. Morda bi lahko bi- la posebna TOZD dom v Gr- movju, vendar za to nima ma- terialnih pogojev. Skušamo pa poglabljati samoupravne od- nose in bolj uveljaviti delov- ne enote in zbore delovnih ljudi. Tu se seveda postavlja vprašanje, o čem odločati na nivoju zborov oziroma sve- tov. Naša prizadevanja pač gredo v to smer, da samoup- ravljanje čimbolj približamo vsem zaposlenim delavcem.« VILI ULAGA, predsednik sin- dikata v Ferallitu Žalec: »Po- dobno kot v večini podjetij bomo tudi pri nas imeli eno samo TOZD. To je ugotovila v svojem elaboratu tudi po- sebna komisija, ki pa je hkra- ti nakazala tudi številne nalo- ge pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja v našem podjetju. Gre za okrepitev ob- ratnih delavskih svetov, za prenos večjih kompetenc, zbo- ri delovnih ljudi pa bodo mo- rali razpravljati in odločati o vseh za podjetje najvažnejših zadevah. Spričo predvidenih integracij pa tudi te naloge dobivajo specifično obeležje in marsikaj je seveda odvisno od tega, s kom se bomo v blžnji bodočnosti integrira- li.« JOŽE PERGAR, namestnik predsednika DS v Garant Po- žela: »Komisija za samoup- ravne odnose je ugotovila, da v podjetju ne obstoje pogoji za formiranje več TOZD. Sa- moupravljanje bomo v bodoče predvsem razvijali v okviru oblik, kot smo jih imeli že doslej. Seveda gre pri tem za prenašanje pristojnosti čim bliže delavcem, da bi lahko le-ti odločali o vsem tistem, kar je bistveno za nadaljnji razvoj in perspektivo podjet- ja.« NAPORI ZA STABILIZACIJO Tako, kot si v delovnih o^ ganizacijah .prizadevajo pri uresničevanju ustavnih dopol. nil, pa usmerjajo vse svoje razpoložljive sile tudi v staU lizacijo našega gospodarstva, Kar težko bi našli delovi») organizacijo, ki nima izdelane- ga konkretnega stabilizacij, skega oziroma akcijskega pro grama, iz katerega je točno razvidno, kaj, kdo in kdaj je potrebno izpeljati posamezne naloge. Varčevanje z družbe- nimi sredstvi je sestavni del teh programov. DRAGO LUBEJ, Tovarna nogavic Polzela: »Naš stabili- zacijski program je konlcre. ten in obsežen. V njem smo si zadali številne naloge - vse od varčevanja s surovina- mi, preko zmanjševanja stro- škov do kvalitetnejšega izple- na. Pomembno se mi zdi, da smo v ta program vključili tudi problematiko tehničnii izboljšav in izumov. Ce bomo uspeli zmanjšati kvalitetno iz- gubo za en odstotek, nam bo to vrglo okoU 150 milijonov starih dinarjev prihrankov zmanjšanje odpadkov za en odstotek i>a še nadaljnjih 70 milijonov starih dinarjev. To so vsekakor zelo pomembna sredstva in prizadevali si bo- mo, da bomo to seveda dose- gli. Naš program stabilizacij« smo že obravnavali na zbo- rih delovnih ljudi in vsi ga t celoti podpiramo. Zato sem prepričan, da tudi napori a njegovo uresničevanje ne bo- do izostali.« AVGUST DOBRIHA, TeksW na tovarna Prebold: »Reči mo ram, da stabilizacijski ukreiA ki jih uvajamo v naše gospo- darstvo za gospodarjenje ' našem kolektivu kar najbolj poaitivno vplivajo. Reforme gospodarstva nam je samo ' korist, seveda pa samo po s^ bi ne pride ničesar. Pri nas smo se odločili, da bomo ' času visoke konjunkture delä' Ii kar v štirih izmepah, da bo- mo s tem čimbolj izkoristili strojne kapacitete ter v t«® intanzivnem času iztržili ka^' največ. Predlog, da bi delali v štirih izmenah, je bil obrav- navan na zborih delovnih Ij^ di in večina se je zanj takoj odločila. Spoznali smo kori' sti, ki nam jih to prinaša. TS- ko delo je pogojilo seveda di porast osebnih dohodkov- To pa je delavce še dodatn" gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 5. stran spodbudilo. Kar se progra- jjjov varčevanja tiče, mislim, ^ preveč goVorimo o kilome- trini in drugih podobnih za- j devah, premalo pa se poglab- ljamo v zniževanje stroškov, pri nas smo se tega lotili na pravem koncu in uspeti mora- JJ50. Sicer p>a mislim, da se delovni kolektivi pri nas ne gniejo primerjati s slabšimi od sebe temveč z boljšimi, pri nas še ne poznamo ogleda- la, v katerem bi objelctivno videli sebe in svoj pvoložaj. Stremeti moramo vedno za tem, da dohitimo tiste, ki so šg pred nami. To omogoča napredek, to ix>meni rast in to vedo tudi delavci.« MILAN DOLAR, Juteks: »Mi smo na repu osebnih do- hodkov v tovrstni industriji, zato So naši napori po stabi- lizaciji še bolj razumljivi. Pro- gram smo že sprejeli ter v njem obdelali številne naloge. Predvsem bomo dosledno iz- vajali vse tožbene ukrei>e pri tistih, ki svojih obvez ne bodo poravnali v 90 dneh. Pri tem bomo seveda izvedli selekcijo kupcev. Nadalje bomo svoje sile predvsem usmerili v iz- voz, čeprav imamo pri tem velike težave, kajti premira- nje naših izdelkov je soraz- merno nizko, cene, ki jih do- segamo na svetovnih tržiščih, pa niso najbolj ugodne. Tudi preverjanje plačilne " sposob- nosti kupcev bo pomemben inštrument. Sicer pa je pri nas tako, da se program sta- bilizacije praktično izenaču- je s sanacijskim programom podjetja, s katerim bomo iz- vedli delno preorientacijo pro- izvodnje. Gre za tople pode, s čimer si bomo prav gotovo zagotovili boljšo perspektivo, kot bi jo imeU sicer.« LOJZE LILIJA, KK Hme- zad Žalec: »Pri sestavi našega programa varčevanja izhaja- mo v celoti iz stališč, ki so jih do tega vprašanja že za- vzela vodstva družbeno politi- čnih organizacij v žalski obči- ni. Smatram namreč, da pred- stavljajo ta izhodišča realno osnovo za konkreten pristop k tem vprašanjem v vsaki de- lovni organizaciji." Uveljaviti nameravamo permanentno varčevanje skozi vse leto in podvzeli bomo konkretne uk- repe v posameznih službah. Upoštevati namreč velja, da smo velika, teritorialno obsež- na delovna skupnost, v kateri bo potrebno osnovna izhodi- šča okoli stabilizacije in var- čevanja prüagajati tudi speci- fičnim pKjgojem posameznih TOZD.« KARLI KOLAR, Savinjski magazin: »Stabilizacijski pro- gram smo že izdelali, v njem pa si v osnovi najbolj priza- devamo za zmanjšanjem stro- škov poslovanja, s tem seve- da, da se zavedamo, da pri posameznih vrstah stroškov tega ne bomo mogli doseči. Poseben problem, ki tare tr- govino, je tudi vprašanje in- vesticij, saj so obvezni pologi visoki. Za investicije namenje- na sredstva bomo prelili v ob- ratna sredstva. Glavna skrb pa bo, kot sem že dejal, po- svečena stroškom. Tu boriio nekaj že lahko prihranili.« JOŽE PERGAR, Garant Pol- zela: »Tudi pri nas smatra- mo, da se z zmanjševanjem stroškov da marsikaj prihra- niti. Največ pa si v okviru na- šega stabilizacijskega progra- ma obetamo od določenih iz- boljšav v organizaciji proiz- vodnje. Svoje pa bo seveda prineslo zmanjševanje odpad- kov in čimboljše izkoriščanje surovin. Varčevali pa bomo seveda pri potnih stroških in reprezentanci. Sleherni pri- varčevani dinar se pozna!« MARJAN TRAMŠE, SIP Šempeter: »Program varčeva. nja je pri nas sestavni del ak- cijskega programa za stabiU- zacijo. Zmanjševanje stroš- kov ter odkrivanje notranjih rezerv nam lahko marsikaj prinese. Še posebno pa bomo morali varčno gospodariti za- voljo t«ga, ker stojimo pred pomembnimi investicijami, ki bodo imele za naš kolektiv daljnosežne pozitivne posledi- ce.« SLAVKO ŠORLI, SIP Šem peter: »Dovolite, da še nekaj dodam. Pomembno v zvezi s tem se mi zdi vprašanje teh- nologije. Izboljšanje le-te, uvajanje novih, racionalnejših postopkov lahko podjetju veli- ko prinese in to je po mo- jem mišljenju izrednega po- mena. Res je, da se da nekaj prihraniti tudi pri stroških re- prezentance, vendar to ni omembe vredno v primerjavi s tistim, kar se da prihraniti z uvajanjem novih proizvod- nih postopkov.« LOJZE VIRTIČ, Dom oskr bovancev Novo Celje: »Kako se lahko nek kolektiv konkret- no vključi v skupne napore, smo menda dokazali ravno pri nas. Ob koncu lanskega leta nam je grozilo, da bomo imeli ob bilanci izgubo. Da bi se izognili vsem negativnim posledicam, ki izhajajo iz te. ga, smo se odločili, da smo se vsi zaposleni v podjetju odpovedali 5 odstotkom oseb- nega dohodka ter tako zago- tovili, da leta nismo končali z izgubo. Pri nas je problem predvsem cena, oziroma viši- na oskrbnine in zamrznitev cen nas je zelo pri2adela, saj imamo med vsemi tovrstnimi zavodi najnižjo osrbnino. Da bi dosegli pokritje stroškov, bi jo moraU povečati za naj- manj 29 odstotkov.« VILI ULAGA, Ferallit: »Mi smo v zvezi z varčevanjem aktivirali vse službe v podjet- ju, pričeli pa smo pri vrhu. Sicer pa je za nas pomembna organizacija dela, izkoriščanje delovnega časa. Tu se da še veliko pridobiti. Nemalo lah- ko prihranimo v pripravi de- la, ki je za našo dejavnost iz- rednega pomena in je trenut- no zelo šibka. Povečanje di- scipline pri delu je prav tako pomembno. Sicer pa smat- ramo, da so stabilizacijski uk- repi za nas ne samo pozitivni in prizadevali si bomo, da v podjetju naredimo vse tako, kot je treba.« JELEN FRANC, sekretar ZK v Tovarni nogavic Polze- la: »Zdi se mi potrebno opo- zoriti še na eno stvar, o če- mer so že govorili nekateri predgovomiki. V vsesplošnih naporih za stabilizacijo ne smemo F>ozabiti na izobraže- vanje delavcev. Mislim tako na družbeno politično, kakor na strokovno usposabljanje delavcev. V podjetju smo se celo odločili, da bomo ustano- vili novo delovno mesto refe- renta za izobraževanje.« NAMESTO ZAKLJUČKA Ob zaključku razgovora za okroglo mizo, kjer je beseda tekla še o mnogih vprašanjih, ki pa jih spričo pomanjkanja prostora ne moremo obdelati, se je k besedi priglasil VENO SATLER, predsednik Občin- skega sindikalnega sveta Ža- lec in takole ocenil aktivnost delovnih organizacij pri ure- sničevanju ustavnih dopolnil ter izvajanju stabilizacijskih nalog: »Za pomembno smatram spoznanje, da v delovnih or- ganizacijah oba kompleksa vprašanj, tako uresničevanje ustavnih dopolnil, kot izvaja- nje stabilizacije, obravnavajo iz roke v roko. Spočetka so bile težnje, češ, najp>rej stabi- lizacija, potem dopolnila, pa smo s tem hitro razčistili. Obiskali smo vse delovne or- ganizacije ter izdelali analizo o uresničevanju ustavnih do- polnil. Z 'osnovnimi ugotovit- vami smo kar zadovoljni, če- prav ne v celoti. Ze doslej smo imeli samoupravo v de- : lovnih organizacijah dokaj razvito, sedaj pa tečejo še na- pori za njeno poglobitev. To je po našem poglavitno. Kar • pa se naporov ob stabilizaciji tiče, moram reči, da nas zad- nji ukrepi niso našli nepri- i pravljene. Skupščina občine , ter družbenopolitične organi- zacije so v naši občini že le- : ta 1971 sprejele akcijski pro- i gram, ki ga ravno v teh dneh dopolnjujemo z dodatnimi nalogami. Ker je bil program izhodišče dela v p>odjetjih, so tudi tu v minulem obdobju že marsikaj opravili. Mi smo na plenumu, skupaj s konferenco ZK že dali oceno sanacijskih ukrepov in reči moram, da so v nekaterih naših delovnih or- ganizacijah res že opravili ve- liko in rezultati naporov niso izostali. Ugotavljamo kvalitet- ne premike, ki se med drugim kažejo v večji rasti proizvod- nje, večji akumulativnosti, ve- čjemu izvozu in ne nazadnje j v večjih osebnih dohodkih za- I poslenih delavcev, prepričan j sem, da bo to leto prineslo I nove dosežke, čeprav bomo I morali naše napore na neka- i terüi področjih še podvojiti. Mislim predvsem na int^a- cijska gibanja, kjer smo ne- dvomno napravili premalo, ter na kadrovsko strukturo za- poslenih, saj je le-ta vse prej kot zadovoljiva. Kar pa se varčevanja tič«, mislim, da smo dali jasna stališča in na- potke, ki jih je treba le do- sledno uresničiti. In to v na- ših podjetjih že delajo.« Razgovor za okroglo mizo zapisal BERNI STRMCNIK SLAVKO KOKOT Srečali smo ga v novi telovadnici osnovne šole Šmartno ob Paki, kjer je poučeval — plesne vaje! Veseli takti so primorali mlade plesalce, da so se hitreje zavrteli. Zavrteli v lepi telovadnici, v kate- ro skozi velika okna sije sonce. »Vse imamo. Resnično vse«, je pripovedoval pro- fesor telesne vzgoje Slavko Kokot, nekoč Ce- ljan, zdaj že več kot pol leta šmartnčan. »Mor- da je edino prostor za rekvizite premajhen, pri- manjkuje pa nam tudi steza za atletiko ter pro- stor za skok v daljino, višino in met krogle. To bodo zdaj spomladi ure- dili in potem bomo imeli resnično čisto vse. Tudi strokovne literature imam toliko, da jo lahko še po- sojam.« Slavko se je za poklic profesorja telesne vzgoje odločil iz dveh razlogov: prvič, ker rad dela z ot- roki in ker ga kot nekoč znanega športnika to pod- ročje privlačuje. »Želim, da bi se naši otroci čim- več ukvarjali s telovadbo in športnimi panogami, da bi bili zdravi in spo- sobni za delo. Poglej: tu imamo pogoje za delo resnično odlične, tam, kjer sem prej učil — v Jurkloštru — pa nismo imeli ničesar. Otroci so bili za marsikaj prikraj- šani. čimprej bi bilo tre- ba to rešiti in vsem otro- kom zagotoviti približno enake pogoje za šolanje in izvenšolske dejavnosti To bi bila odlična nalož- ba!« Slavko se je hitro vži- vel v novi kraj, kjer pra- vi, da so ljudje prijetni in da živijo s svojo šoLo Vodi šolsko športno dru štvo, razne športne sek- cije, plesne vaje in dva- krat na teden Luit rekre- acijske ure v telovadnici za starejše šmarčane. V šoli je dopoldne in popol- dne, kljub temu da ima- jo enoizmenski pouk. Do- poldne je na vrsti redno delo, popoldne pa izven- šolske dejavnosti. »Kolektiv je dober in je v njem prijetno delati. Seveda pa imamo za na- še nemoteno delo tudi vse pogoje. Največ bodo od tega pridobili otroci.« Se sam še aktivno uk- varjaš s športom? »Od časa do časa zaig- ram v Trim ekipi, ki je v svoji skupini na repub- liškem prvenstvu v roko- metu v Ljubljani osvojila prvo mesto. Igrali bomo v finalu. V ekipi je pri- jetno igrati zato, ker se tako vsaj občasno srečam s prijatelji, s katerimi smo pred leti skupaj ig- rali rokomet v Celju in kasneje v Šoštanju. To so najboljše možnosti za obujanje spominov. Pri- jetnih spominov.« In še nekaj besed o ŠŠD... »V njem so vsi tisti učenci, ki obiskujejo os- novno šolo od petega raz- reda dalje. Vsi plačujejo tudi simbolično članarino. Udeležujemo se vseh ob- činskih tekmovanj, kjer za naše razmere dosegamo lepe rezultate. Pred dnevi smo tudi organizirali del občinskega prvenstva v košarki za 5. in 6. raz- rede.« Takšen je Slavko Ko- kot. Ves v ognju pri delu z mladino. Sicer pa je ■navdušenost za šport v njihovi družini že tradici- ja: oče poučuje telesno vzgojo na celjski gimna- ziji, njegova sestra se ak- tivno ukvarja z odbojko. Slavko se je odločil, da bo šel po očetovih stopi- njah, vzgajal bo nov rod športnikov in otrokom bo v šoli dajal prve nasvete s področja telesne vzgoje. T. VRABL Detajl Iz kraške jame Pekel blizu Šempetra v Savinjski dolini. (Foto: B. Strmčnik) Ttu-i&tično društvo v Šempetru v Savinjski dolini je na začetku novega delovnega obdobja, čeprav zrimski me- seci niso pomenili prekinitve in počitka. Od danes, 15. marca dalje pa vse do 15. novembra, bosta znova odprta antični park v Šempetru in jama Pe- kel, ki je 3 km oddaljena od Šempetra. Ogled nagrobnih spomenikov iz rimskega obdobja pr- vega in drugega stoletja po našem štetju je možen vsak dan od 6. ure dalje, prav tako bo poslej vsak dan možen obisk kraške jame Pekel, vendar tako, da je ogled v do- poldanskem času obvezno javiti vratarju rimske nekropole v Šempetru (zaradi vodstva)! S tema dvema objektoma so odprti tudi turistično pi- sarno v zgradbi ix>leg izkopanin v Šempetru. ME IZLETNIKOVI REKORDI IN... Kolektiv celjskega Izletnika kot nosilec turističn^a dogajanja na našem širšem območju je z rezultati poslo- vanja lani zadovoljen. Realizacija je znašala 6,3 milijarde starih dinarjev, kar je za približno milijardo več kot v 1971. letu. V strukturi celotnega dohodka so dosegli nekaj nad 3 stare milijarde dohodka in 185 milijonov starih di- narjev dobička. Ti in drugi podatki govorijo, da je bilo poslovanje dobro. Imeli so 630 zaposlenih, 154 avtolpusov. Lani so kupili 34 novih avtobusov, kar je rekord v zgodovini pod- jetja. Lani so prvič v zgodovini prepeljali nad 20 milijonov potnikov in prevozili nad 10 milijonov kilometrov. Tudi rekord. Kljub takšnemu napredku pa so potrebe po novih av- tobusnih progah več kot očitne. V mnogih primerih tudi zaradi tako imenovanih prevoznih konic, saj se delovni časi v gospodarstvu skoraj v celoti ujemajo in tako se zgodi, da morajo v kratkem času vsak dan prepeljati več tisoč delavcev na delo in z njega domov. To je problem, ki mu kaže posvetiti pozornost! Lansko leto pa ni bilo značilno samo po relativno dobrem poslovnem uspehu, marveč tudi po hitrem nara- ščanju stroškov, če se bo ta pK>t nadaljevala tudi letos, potem si ne obetajo veliko od letošnjega leta. Zaradi splošnega gospodarskega stanja bo letošnje gospodarsko leto tudi za Izletnik težko in polno naporov. Ta položaj se zrcali tudi v načrtu za to obdobje. Prej so nameravali kupiti 20 novih avtobusov, zdaj vedo, da to ne bo mogoče. Lep načrt so si zastavili na Golteh. Nujna je razširitev restavracijskih prostorov, ki pa bo najbrž ostala le pri zamisli. Zato pa bodo obnovili spodnje prostore hotela Celeia, pa tudi garaže. Treba je namreč vedeti, da so bile garaže zgrajene za popravilo okoli desetih avtobu- sov, zato so danes pri tolikšnem številu vozil postale res- na ovira za nadaljnje delo. Računajo, da bo občinska skupščina dO' prvega junija letos odobrila lokacijo za gradnjo tehničnih delavnic pa tudi za graditev nove avto- busne postaje. -mb PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR Priprave na redni občni zbor celjske turistične zveze, ki bo predvidoma 30. marca, so v p>olnem teku. Večina društev je že izvolila svoje delegate, prav tako občinske skupščine. Letošnji občni zbor bo prav gotovo pomenil prelom- nico v delu področne turistične organizacije, še ob pripo- ročilu sveta osmih občin, da občinske skupščine in delov- ne organizacije podpišejo dogovor o njenem delu in Ü- nanciranju. 6. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in Celjsko gospodarstvo Vsekakor velja ugotovitev, da je celjsko gospodarstvo v lanskem letu močno napredovalo in doseglo pomembne dosežke na svoji poti po- novnega gospodarskega oživljanja. Nekatere hujše krize so bile uspešno prebrodene, nekatera podjetja pa so dosegla nadvse lepe gospodarske rezultate. Tudi štart v tem letu je dokaj uspel, vsaj kar se gibanja proizvodnje tiče. Nekoliko pa so zaostali ustrezni rezultati na področju izvoza. Lani ob tem času smo beležili na primer skokovit porast izvoznih dosežkov, za letošnji začetek pa je predvsem značilna večja umerjenost in, če hočete, tudi nekoliko zaostajanja. Običajno je že tako, da in- dustrijska proizvodnja v pr- vih mesecih novega leta ne- koliko pade za povprečnimi dosežki v decembru. Tako se je primerilo tudi letos, ko so celjske delovne organiza- cije s i>odročja industrije v januarju na primer proizved- le le 98,9 odstotkov dosežkov lanskega decembra. To pa vsekakor ni najbolj pomem- ben kazatelj, kajti 2snano je, da si v decembru povsod pri- zadevajo aa maksimalnimi do- sežki, da bi tako pač še v zadnjem trenutku popravlja- li svojo bilanco na boljše, štart industrije celjske ob- čine v januarju je obetaven. Dosežena vrednost proizvod- nje je kar 15,1 odstotkov več- ja, kot je büa v lanskem ja- nuarju in kar za 5,3 odstot- ke večja od povprečne meseč- ne proizvodnje lanskega leta. To pa pomeni, da se v celo- ti obeta, da bd za letos pred- videna stopnja rasti v višini 14 odstotkov lahko predstav- ljala preokretnico v rasti in- dustrijske proizvodnje v celj- ski občini. Na podlagi novih proizvodnih zmogljivosti so tako pričakovanja tudi opra- vičena. Zlasti razveseljivo za letoš- nji štart je dejstvo, da je na- predek opazen v praktično vseh industrijskih panogah, izjema je le kovinsko prede- lovalna industrija, ki je v ja- nuarju proizvedla kar za 6 od- stotkov manj, kot v istem obdobju lanskega leta. Naj- večji porast beleži kemična industrija (57,3 odstotka), grafična industrija (45,8 od- stotka), zaostajajo pa barva- sta metalurgija (6,7 odstot- kov), tekstilna industrija^ (4,7 odstotkov) in seveda ko- vinsko predelovalna, ki je edi- na izr>od lanskoletnih dosež- kov. Razlog za tako stanje je nesporno v tem, da je bil fi- zični obseg proizvodnje v vseh podjetjih kovinsko pre- delovalne panoge nižji kot la- ni, edina izjema je kolektiv Žične. Podjetja se še nadalje ubadajo s problemi oskrbe z reprodukcijskim materialom. Nadalje je problematična tu- di oskrba z električno ener- gijo. Ponekod so imeli večje okvare pri strojih, zanimivo pa je (o tem smo v Tedniku že pisali), da je med vzroki tudi pomanjkanje delovne si- le. Zaposlenost se je v janu- arju sicer povečala za 2,6 od- stotka, potreba delovnih orga- nizacij po novih delavcih pa so seveda mnogo vačje. Delovne organizacije celjske industrije so si za letošnje leto zadale izredno visop plan izvoza, saj naj bi le-ta v od- nosu na lanskoletna izvozna uresničevanja (ki niso bila avno majhna!) povečal za okoh 40 odstotkov! To je vsekakor zahtevna naloga! K temu bo s-eveda veliko prispe- val izvoz titanovega belila Cinkarne, katerega poskusna proizvodnja bo v kratkem stekla. Start v januarju sicer še ni posebno razveseljiv in je izvoz še sorazmerno nizek. saj je na primer kar 30 od- stotkov manjši, kot je bil v lanskem decembru, ko je bil dosežen rekorden izvoz. Skup- no So industrijska podjetja v januarja izvozila za nekaj več kot milijon dolarjev izdelkov, kar pa predstavlja le 4,8 od- stotkov izvršitve letnega pla- na. Glede na letni plan (ta pa ni najvišji) je 2ična edina de- lovna organizacija, ki je na- pram planu že v januarju do- segla visoko realizacijo in si- cer so v tem podjetju že ure- sničili 20 odstotkov letnega iz- voznega načrta. Podjetja, ki po vrednosti letnega izvoza dosegajo najpomembnejše re- zultate (Cinkarna, Železarna, EMO, LIK Savinja) pa so ne- koliko zaostala . Naj zaključimo z ugotovit- vijo, da je štart celjske indu- strije v letošnje gospodarsko leto po proizvodni plati si- cer dokaj dober, da pa spri- čo visoko postavljenega pla- na na področju izvoza moč- no zaostaja. Res je, na pri- mer, da bo izvoz titanovega belila stekel šele v kasnejših me.'9acih, vendar bodo v de- lovnih organizacijah kljub te- mu vprašanju morali posve- čati več skrbi, da se ne bi ponovila situacija izpred dveh let, ko je bil slab štart ob začetku leta velika ovira za kasnejše uresničevanje posta- vljenih nalog. Lani so podje- tja tudi pri izvozu že takoj v začetku leta močno pritisni- la in tako tudi ob koncu leta rezultati niso izostali. B. S. Žalec v teh dneh so v žalski ob- čini v polnem teku zbori ob- čanov. V času, ko to poroča- mo so se le-ti že zvrstili v več kot polovici vseh krajev- nih skupnosti. V preostalih krajüi bodo zvečina prihod- njo nedeljo, saj je to dan, ko se takih in podobnih sestan- kov najlažje udeležujejo obča- ni s podeželja. Letošnji zbori občanov v žalski občini so posvečeni v glavnem gospodarski prob- lematiki. Občani razpravljajo o dosežkih in problemih raz- voja gospodarstva žalske ob- čine v minulem letu. Istočas- no z analizo doseženih rezul- tatov v lanskem letu pa obča- ni razpravljajo tudi o razvoj- nem načrtu gospodarstva žal- ske občine za letošnje leto. Spričo pomembnih dosežkov v lanskem letu in ob odgovor- nih nalogah, ki stoje pred go- spodarstvom, je razumljivo, da se občani v te razprave intenzivno vključujejo ter pri tem opozarjajo na številne probleme, ki jih bo treba še rešiti. Pol-ag gospodarske pro- blematike občine razpravljajo občani na zborih volilcev tu- di še o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o dav- kih občanov. Spričo dejstva, da prehajajo v občini Žalec z letošnjim letom na obračun davka po dohodkovnem si- stemu in s tem opuščajo ka- tastrski dohodek kot osnovo za izračun davkov, je interes občanov v teh razpravah to- liko večji. Nova merila bodo pravičnejše kot doslej razde- ljevala obremenitve med ob- čane, saj bo tisti, ki ustvar- ja več, tudi več prispeval za pokrivanje skupnih družbe- nih potreb. Kot vsako leto pa je pre- cej p>ozomosti deležna tudi razprava o predlogu občinske- ga proračvina za letošnje le- to. Kljub temu, da se sred- st/a proračima sicer nekoli- ko povečujejo, pa so potrebe seveda veliko večje, kot so zmožnosti proračuna. v Širitev , Gradbenika' Gradbeno podjetje »GRADBENIK« na Ljub- nem ob Savinji iz leta v leto dosega lepše gospo- darske rezultate. Spričo dobrega gospodarjenja in potreb, ki jih ugotavljajo na tržišču, so v p>odjetju sklenili, da bedo temu ustrezno razširili tudi svo- jo dejavnost. Poleg načr- tov, ki jih imajo v zvezi z izkoriščenjem odličnih surovin pri »ciguncah« v Homu, pa se je delavski svet podjetja odločil, da bo na Ljubnem zgradil nov objekt za potrebe ko- vinskega obrata. Z razši- ritvijo dejavnosti se bodo povečale seveda tudi mo- žnosti za večje zaposlova- nje, kar je za kraj še po- sebnega pomena. Pri ure- sničitvi svojih načrtov pa je podjetje naletelo tudi na težave. Lastniki zem- ljišč, kjer naj bi stal novi obrat, namreč niso hoteli odprodati zemlje, zato je bil pri skupščini občine Mozirje sprožen postopek za razlastitev posameznih parcel pri dvanajstih ze- mljiških lastnikih. Skupno gre za približno 11.330 kvadratnih metrov zemljišča. TERMIKA razstavlja v Celju v ponedeljek je bila v raz. stavnih prostorih Kovinoteij, ne (pritličje desno) otvoritev samostojne razstave ljubljan. ske TERMIKE, ki praznuje tudi 15-letnico obstoja. To razstava izolacijskih materi, alov, ki naj bi prikazala prj. spevek TERMIKE k sodobni gradnji. Njena vsebina je po. dana v obliki eksponatov po. sameznih proizvodov, grafiß. nih prikazov in fotografijami praktičnih primerov pravUne uporabe izolacijskih materi, alov. Razstava bo odprta do sobote, 17. marca do 12. m-e, v teh prostorih pa bodo da- nes in jutri predavanja za individualne graditelje s pri. četkom ob 17. uri. Jutri, v pe. tek, pa bo ob 12. uri v pro- storih društva in tehnikov y Celju (dvorana GIP INGRAD, Ljubljanska cesta) strokovno predavanje pod geslom »Pri. spevek Termike k sodobni gradnji«. Strokovnjaki TER- MIKE bodo prikazali moäio- sti sodelovanja tehnologije TERMIKE in njenih proizvo- dov na vseh področjih izoli- ranja. Steklarji uresničujejo program Delovni kolektiv Steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine je lansko poslovno leto zaključil z izredno lepimi dosežki. Medtem ko se je celotni dohodek v skupnem podjetju povečal za 28,9 odstotka, je v matičnem podjetju v Rogaški Slatini le-ta bil dosežen z 31,9 o(ilstotka povečanj v primeru z lani. Pomembne rezultate pa je podjetje doseglo tudi v izvozu. Z letošnjim letom pa pričenjajo steklarji uresničevati svoj srednje- ročni program razvoja, ki so ga sprejeli že lani. Kolektiv stoji pred pri- četkom pomembnih investicij, ki bodo močno povečale celotni dohodek podjetja, povečalo pa se bo tudi število zaposlenih, in sicer za preko 300 novih delavcev. Pomembni poslovni dosežki kolektiva Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini pa se kažejo tudi v izrednem povečanju bruto skladov, saj so na primer v matičnem de- lu podjetja porasli v odnosu na poprejšnje leto kar za 78 odstotkov. To je brez dvoma izreden dosežek, ki bo med drugim kolektivu tudi omogo- čil, da bo uresničil nekatere nove investicije, ki so v načr- tu za letošnje leto. Delavci v tem podjetju so v lanskem letu prejemali pre- ko 1.900 dinarjev povprečne- ga osebnega dohodka, ki pa je v letošnjem januarju že porastel na 2.170 dinarjev. Znano je, da Steklarna izred- no veliko izvaža in v lanskem letu so že dosegli skoraj dva in pol milijona dolarjev izvo- za, kar predstavlja za več kot četrtino več kot leto poprej. Ker pa so si v tem letu zada- li nove obveznosti tudi na tem področju, saj nameravajo izvoziti za okoli tri milijone dolarjev svojih izdelkov, so krepko že zastavili v prvih dveh mesecih, ki sicer po vi- šini izvoza v prejšnjih letih nista bila najboljša. Letos je stanje povsem drugačno, saj so v prvih dveh mesecih že izvozili za 530.000 dolarjev iz- delkov, kar je za 60 odstotkov več kot lani ob istem času. Tako ugoden štart seveda na- poveduje, da bodo izvozni na- črti v celoti uresničeni, če- prav se kolektiv pri svojih prizadevanjih srečuje tudi s problemi. Tu gre predvsem za vprašanje cen novih proizvo- dov. Postopek pri Zveznem uradu je izredno dolgotrajen. Kupci, ki bi radi kupili nove proizvode pa ne morejo ča- kati na to, kdaj bo podjetje dobilo odobrene nove cene. Zato so se v podjetju odloči- li za selektivno politiko v pro- izvodnem asortimentu, kar kar jim bo omogočilo, da bo- do dosegli planirane rezulta- te tudi v letošnjem letu. To leto pa pomeni za ko- lektiv Steklarne v Rogaški Slatini tudi leto intenzivnega uresničevanja srednjeročnega programa razvoja podjetja. Z največjo investicijo, ki jo bo- do pričeli, bodo v Slovenski Bistrici pridobili preko 120 novih delovnih mest. Gre za novo halo, v kateri bo tekel razširjeni program proizvod- nje svetlobnih teles. Elaborat je že v celjski banki, kolek- tiv pa je zagotovil 70 odstot- kov vseh potrebnih sredstev, ki se bodo vrtela okoli dve stari milijardi. S Kovinoteh- no Celje so že podpisali i>o- godbo o celotnem ingeneerin- gu, ki ga prevzema ta kolek- tiv, ki se je v minulih letih močno uveljavil tudi že pri teh poslih. Gradnja novega objekta v Bistrici bo trajala predvidoma dve leti, celotni dohodek v tem obratu pa se bo z aktiviranjem omenjene investicije povečal od seda- njih dveh milijard na pet mi- lijard starih dinarjev skupne realizacije. Ob prvem maju bodo v Ko- zjem svečano položili temelj- ni kamen novi brusilnici, ki bo nudila temu kraju okoli 120 novih delovnih mest. Ce- lotna investicija bo stala oko- li 700 starih milijonov, raču- najo pa, da bodo obrat po- stavili v osmih mesecih. Ker gre za, nerazvito območje, bo kolektiv prispeval 50 odstot- kov potrebnih sredstev, z ostalo p>olovico pa bo sodelo- vala banka. Ta obrat, za ka- terega v Steklarni že tretje le- to šolajo potreben strokovni kader,ostale delavce pa bodo seveda priučevali, bo za Ko- zje nedvomno izrednega po mena. Tretji investicijski poseg-pa j bo opravljen v okviru matiö-; nega podjetja v Rogaški Sla-; tini. Gre za novo brusilnico,' ki bo lahko zaposlila okoli 100 delavcev, v njej pa bodo opravljali tudi kemično poli; ranje kristala, tudi tistega, Ö bo brušen v Kozjem. Investi- cija bo terjala okoli milijar- do starih dinarjev sredstev, za katero bo kolektiv zagoto- vil polovico, z drugo bo so- delovala banka. Za prihodnje leto pa v podjetju pred\'ide- vajo tudi rekonstrukcijo kot- larne, s čimer bodo v podjet- ju poenotili energetski viii kajti sedaj imajo 4 peči ns olje, dve pa na generators!?! plin. Skratka, kolektiv Steklarn« niza nove uspehe, ki so tii hitrejši razvoj tega območjs izrednega pomena. Nove vesticije bodo odprle nov» delovna mesta, to pa je zla- sti pomembno za vse tist« prebivalce Kozjanskega, jim zemlja ne more nuditi zadostnega zaslužka. BERNI STRMČNIK RUDARJI NA MORJU Prvi vpis velenjskih ruda^^ jev in članov kolektiva Ruda^' skega šolskega centra za ^^ tošnja letovanja ob morju J^ pokazal, da je zanimanje v«^ je od razpoložljivih zmoglji'V"' sti. To je vsekakor vesela vica. Da bi povečali zmoglJ''' vosti, je rudniški sindikat n®' bavil tudi nekaj avtomolJi'' skih prikolic. Rudarji so ^ tudi zanje takoj odločili. gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 7. stran 0fP 1973 Največji Y pisarni celjskega mladin- skega pevskega festivala so ^dni zaključili zbiranje pri- liv in že objavili spored pri- l^tev in koncertov za letoš- nje največje kulturne mani- f^tacije v Celju. Kot je zna- bo letošnji festival v ča- ^'od 31. maja do 3. junija, po obsegu in po kvaliteti bo letošnji vsekakor presegel vse ^sedanje Festival se bo začel z otvo- ritvijo mednarodne razstave pl^inske glasbene literature y Muzeju NOB ter s slav- nostnim koncertom, na kate- rem bodo sodelovali enoglas- ni in dvoglasni otroški zbori i2 Celja, Komna, Solkana in Velenja. Drugega dne bo do- poldne posvetovanje glasbe- nih pedagogov, popoldne in zvečer pa zvezno tekmovanje jugoslovanskih mladinskih zborov. Na tem tekmovanju bo nastopilo 13 najboljših zborov iz p>osameznih repub- lic, ki so bili izbrani na re- publiških revijah. Tretjega dne, se pravi 2. junija, bodo dopoldne koncertne matineje s sodelovanjem odličnih zbo- rov iz Segedina (Madžarska), Clelovca (slovenska gimnazi- ja), Dunaja, Beograda, p>o- poldne pa zvezno tekmovanje jugoslovanskih dekliških in mešanih mladinskih zborov — vsega 11. Vrhunec letoš- njega festivala bo vsekakor zadnji dan, 2e dopoldne bo množični koncert združenih mladinskih zborov celjskih in okoliških šol na Muzejskem trgu- Popoldne bo mednarod- no tekmovanje predmutacij- skih zborov, za katerega so se prijavili Haags matrozen- kkor iz Haaga (Nizozemska), Stadtsingerchor Halle (Vzh. Nemčija), La cygale de Lyon (Francija), Choeur d'enfant de la radiotelevision Rouma- ine — Bukarešta (Romunija), Tapiolan Yhteskolovm Kuoro Tapiola (Finska), Predstavi- telen pionerski hor Kazanlak (Bolgarija) in zbor Severaček — Liberec (ČSSR). Zaključna prireditev bo z večernim koncertom najbolj- ših zborov in s svečano ix)- delitvijo festivalskih plaket, nagrad in drugih odličij. Se- veda pa tako, kot vsakokrat tudi letos festivalske prire- ditve ne bodo zgolj v samem Celju, ampak bodo vsi sode- lujoči zbori sodelovali tudi na koncertnih prireditvah v sko- raj vseh večjih krajih Slove- nije in Zagrebu. To pa daje celotnemu Mladinskemu pev- skemu festivalu 73 še večje obeležje prireditve, ki vseka- kor ne more biti več zgolj celjska, čeprav bodo štiri spo- mladanske dni z njo živeli vsi celjski prijatelji mladm- skega petja, mladine in kul- ture sploh -ed J9 Velika puntarija^^ Na Polzeli Režiser Jaka Jeršič Delavsko prosvetno društvo Svoboda Polzela si je zadalo nalogo, da bo za 400-letnico kmečkih uporov na sloven- skem uprizorilo dramo Brat- ka Krefta »Velika pimtarija«. To dramsko delo obravnava obdobje prvih kmečkih upo- rov v 16. stoletju. V tem času sta Matija Gubec in Ilija Gregorič nameravala z obo- roženo vstajo napraviti ko- nec težkemu življenji! malih slovenskih kmetov pod ta- kratno gospodo. Seveda je uprizoritev takšnega dela ze- lo težka in zahtevna naloga. Pri njej bo sodelovalo pri- bližno 100 oseb. Poleg tega pa morajo pripraviti sceno, izdelati sedeže za gledalce — prireaitev bo namreč na pro- stem v šeneku, pa tudi ne- kaj kostumov in drugih rek- vizitov bo tieba izdelati- Dramska sekcija je tako spo- znala, da tej nalogi sama ne bo kos, zato je povabila k sodelovanju vsa prosvetna društva v bližini Polzele. Po- magala pa jim bo tudi Zveza kulturno prosvetnih organiza- cij v 2alcu, in sicer s finanč- nimi sredstvi, tako da bo predstava občinskega pome- na. Kot strokovne sveto/alce so FKDvabili k sodelovanju še poklicne gledališke delavce iz Ljubljane in Celja. Člani Pro- svetnega društva Svobode iz Polzele se zavedajo težav, ki jih bodo imeli, vendar so trd- no prepričani, da bodo že v prvi polovici jimija svojim gledalcem lahko nudili en- kratno gledališko doživetje. Vsekakor bo to doslej naj- večja uprizoritev tega dru- štva. Režiser bo Jaka Jeršič.. TONE TAVČAR V ponedeljek 19. marca zvečer bo prvikrat gostovalo v Celju Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba. V počastitev 300-letnice smrti velikega francoskega komediografa Moliera bodo ugledni gostje uprizorili njegovo komedijo ŠOLA ZA ŽENE! To delo slovi kot Molierovo na odru najuspešnejše delo, ki je v njegovem življenju odigralo nadvse pomembno vlogo. Nasprotniki njegovega dramskega talenta mu niso mogli odpustiti, da je tako učinkovito osmešil aristokracijo in se proslavil na njen račun. SOLO ZA ŽENE je zrežiral prominentni zagrebški režiser Vlado Habunek, v glavnih vlogah pa se bomo srečali z Vanjom Drachom in Horaljko Hrs (na sliki v vlogah Amolpha in njegove varovanke Agne- se), I vom Serdarjem, Mustafom Nadarevičem, z Ivko Dabe- tičevo, s Tonkom Lonzom in drugimi. Občinstvo prav pose- bej opozarjamo na to enkratno gostovanje ugledne zagrebške gledališke hiše, ki tokrat vrača obisk celjskim gledališčni- kom. Nedavno so celjski igralci uprizorili pod njihovo streho Eliotov Umor v katedrali, s katerim bodo v kratkem gosto- vali — končno — tudi v Ljubljani. Srečanje s Stanetom Jagodičem življenje, življenje, življenje Pogled se razsuje od Sv. Tomaža na Brecljevem po vseh vrhovih v okolici vse do Donačke gore in Sv. Roka na drugi strani. In prav izBo-ecljevega sta dva vaščana odšla v svet pred stoletji, se vniila in prinesla v domače Itraje kugo. Sv. Rok je usli- W molitev ubogih vaščanov ffl ugnal bolezen. V zahvalo so mu postavili cerkev s pre- senetljivo očarljivostjo baroč- ■lega sijaja v notranjosti. To preprosto in kratko zgodbo sem prebral na plošči, ki je vzidana v omenjeni cerkvi in je bila napisana vse do Aškerčevega prihoda v Šmar- je v nemščini in jo je potem pesnik poslovenil in tako za- pustil svojim ljudem. Ko sem bil prvič na Bre- «Ijevem, ki ždi pod Sv. Ro- kom, ta vasica, skrita ljudem glavni cesti, postavljena sončno vzpetino — sem Preooznal marsikatero slam- nato kočuro kje ob cesti ali star zvegan hlev s kupom Jioja. Prepoznal s številnih ^b in grafik, ki sem jih pr- videl v ljubljanskem "ICU. To je bil internat in • Woku B, kjer so stanovaU ^^rejši dijaki in pa študent- je. me je kol^a Civko prii^- v sobo z dvema postelja- pokritima s sivimi deka- Na eni od postelj je se- suh fant in okoli sebe j,^rejal risbe — karikatu- • Rdeča Mica drži v roki j^zarec in iz njega pljuskne ^Pljica. Ona se smeji in ka- J«zik. In tako naprej. Pol- Postelja. jg^^fieje, čez nekaj let, mi ^Ufi dejal, da je vedno Vol- V poleg zagrizene ljubezni obenem do J^ja tudi kanček humorja, ^sikatera beseda je bila tjiQ . "ama izgovorjena iz hu- '"Ja, ki je prihajal iz nje- ^ ' Povsem neposredno, tudi Ij^'iekaterih resnih trenutkih, jj ga pestili najrazličnej- P'^blemi. Na njegovem su- hljatem obrazu, na njegovih mladostnih očeh, mladostmi? iz razvejanih hribov šmarske- ga, iz krp vinogradov šmami- ce, rumene zemlje in zelenih travnikov je ždela, zvesto kot pes ždela ljubezen nad vsem tem svetom, ki ga je sprejel medse. Mladost — strmine s kme- tijami, utrujena mati, utruje- na od dela za obstoj in lju- bezen do otroka, otrok pa je rasel, kot vzklije seme tam, kamor ga je zanesel veter. Ni mogla tista topla sapa preko trebušastih vinorodnih hribčkov drugače, kakor da je zapustila v mladem bitju pečat, ki ga nosi še danes. Zgodbo Sv. Roka sem ome- nil zato, ker sem bil prvič tam, ko sem obiskal Staneta na njegovem domu na Brec- ljevem. Zdaj, ko že lep čas živi z družino v Ljubljani, so mu besede, ki označujejo in spominjajo njegov kraj, še toliko bolj tople. Pozneje na akademiji na- daljuje z risbo. Znanje, zna- nje in spet znanje, vztrajnost in ljubezen do dela. Človek bi zakričal, ostal je sam in med betonskimi nebotičniki in na črnem asfaltu rastejo slamnate kočure, pasja ščene- ta se stiskajo ob stebre ko- zolcev, pijanec laja v luno, kmet kosi, živina muka, črič- ki zvečer s pesmijo razbija- jo gotsko višino dneva ... — Zdi se mi, da te grafika bolj privlači kot olje. — Olje je tehnika, ki ti od- pre vse registre. — Pa zdaj bolj malo delaš z oljem. — Likovnost dela — kaj je to? Je to dorečena estetika, je to polnokrvnost, ki se jo da čutiti, je to tehnika, je to ne- kai lepega, je to nekaj izpo- vednega, je to nekaj ustvar- Ijivega? Rsalizem, abstrakci- ja ... — Potrebuje abstrakcija znanja, toliko znanja kot re- alizem? — Kakšnega znanja? Je to znanje pogojeno z nadarjeno- stjo, z razvitjem talenta v šolah, je to sposobnost roke? Kaj je slikar? Upodabljajoči umetnik? Angažiran indivi- duimi v službi družbe, njen kronist?! Kaj smo, kje smo, kje se nahajamo, kaj počne- mo, zakaj jemo, zakaj raste- mo, zakaj umiramo, zakaj ljubimo, zakaj sovražimo, lu- na ponoči, sonce podnevi, dež, sneg, uirok veka, gospo- dinja gre na trg, vlak je ne- koga povozil, bombe padajo, hišni svet zaseda, v velebla- govnici nimajo dovolj spre- jev ... nedeljski sprehod v Tivoli, fantka za roko, punč- ko za roko, mamico pod ro- ko, psa za vrvico, bele breze trepetajo na jasi, sonce sije, mladost se ljubi po tratah ... videti, razumeti, doživeti, po- doživeti, razmišljati, razmiš- ljati, razmišljati... — In govoriti ljudem? — Veš, ko sem delal diplo- mo, sem točno vedel, kaj hočem. Zagovarjal bi svojo idejo, pa čeprav bi moral za to na konec sveta. Vedel sem, da sem imel prav. Nikoli mi ni bilo lastno, da bi se komu klanjal ali delal kompromise. Miza polna papirja. Same karikature, na stenah pa gra- fike, jedkanice, lesorezi, olja. Prva samostojna razstava v Rogaški Slatini. Potem skupi- na Junij in Celje. Ljubljan- ska Mestna galerija lani. Zdaj spet Celje. Vmes števil- ni bienali, svetovni festivali humorja, satire, društvene razstave, objavljanje v časo- pisih, eksistenca. Za stanova- nje, elektriko, mleko, kruh. In britvice, kajti Stane ne nosi brade, ne kadi in ne pije. — Karikatura je premalo, konvencionalna risba, ki go- vori svojo zgodbo z naperje- no ostjo. Kje smo in kaj smo? Osnovni vprašanji. Mnogo neprespanih noči mi ni dalo odgovora. Tudi v ljudeh ga še nisem našel in zato ga iščem. Zato tudi moja zadnja dela, ki so razstavlje- na v celjskem Muzeju revolu- cije. Objekt kot umetnost, umetnina, imiet. izpoved. Ob- jekt pred odhodom na odpad poklican, da služi nekemu drugemu namenu, da je po- svečen nekemu drugemu smi- slu, postane votivna skulptu- ra ali del scene v notranjosti prostora ali zunanjosti. Je morda del sestavljenke. — Duchamp je razstavil star stroj in ga oznanil za umetnino. S tem mu je od- vzel prvotni namen, funkcijo, ki jo je ta stroj do takrat opravljal in mu s tem svo- jim imenovanjem dodelil no- vo? V čem sta si različna? — Meni ni do stroja zara- di stroja ali objekta zaradi objekta. Mene zanima celota. Naše življenje, pa naj bo še tako komplicirano, je sestav- ljeno iz samih celot. Tudi to je celota, da se rodiš, rasteš in umreš in da te nekdo spo- čenja, to je tudi celota. Jaz to moram videti, razmišljati o tem in kot umetnik dvajse- tega stoletja, ko si eno roko podajamo, z drugo si že reže- mo srce iz telesa — zato, ker sem v tem času, ne morem kot slikar slikati tihožitja, ak- ta in portreta v klasičnem smislu, čeprav globoko si)o- štujem opravljeno delo vseh umetnikov, najbolj v dobi vi- soke renesanse. Toda sam sem zdaj tu in mučijo me ista vprašanja, kot so mučila ljudi pred stoletji — problem življenja in smrti, samo jaz zdaj govorim s svojim jezi- kom svojo govorico. — Vpliv okolja na tvoje delo? — Na vsakogar nekaj vpli- va. Zdi se mi, da danes teh- nika neverjetno vpliva na nas. Poglej vrsto stvari okoli sebe, čistih, serijskih in indu- strijskih proizvodov. Napravi določene izreze, poišči določe- ne proporce in kote, povsod boš videl likovnost, oblike, vsako zase. Mislim, da se ti odnosi najbolj ix)znajo med kiparstvom in arhitekturo. Spyomin dela uslugo. Poma- ga razjasniti marsikatero stvar. Osnovni problemi so problemi človeka. Kmet ob- deluje zemljo in iz nje raste. Delata drug za drugega. Kaj je zdaj ta rast — vzpon kvi- šku in padec na zemljo, kjer organskost zgnije in daje so- kove drugim številnim ra- stem? — To So bili tvoji osnovni problemi. Spominjam se, ko si venomer razmišljal o zem- lji, o rasti, o življenju. Zdaj pa so pred mano velike čr- ne fotografske povečave, fo- todokumenti, ki so zabeležili vrsto določenih stanj člove- ške psihe, vrsto situacij, ki nam odpirajo svet, kakršne- ga vidimo vsak dan. Saj v tem je pravzaprav tvoje po- slanstvo. Ko ti je Greta ro- dila sina, si rekel: — veš, kaj je to življenje. Novo bitje, ki z vsakim dnem raste in se razvija, ki ti bo nekega dne zastavljalo vrsto vpra.šanj. Boš videl, ko boš sam to do- živel. Drugače ne moreš ra- zumeti. Da, razumeti. Imaš ob sebi človeka, ki resnično razume in tudi hoče razume- ti — vsaj do tiste meje, ko je hotenje v naših rokah. Ko sem ti rekel za tale najin razgovor, si odmahnil z roko. — Kaj boš pisal o meni. In kaj bi se pogovarjala. Ni- sem vajen tako odgovarjati. Pa kaj bi se pogovarjala ... z mano govoriš lahko samo o življenju, o odnosih in tako naprej. — Da, samo o življenju bo- va govorila. DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in Vrtiljak dogodkov ŽALEC O. Majcen — komandir Na zadnji seji skupščine občine Žalec so odbornilii na lastno že- lj« razrešBi dolžnosti komandirja postaje milice v 2alcu CIRILA PRKZUA na njegova dosedanje delovno mesto pa so imenovali OTMAiUA MAJCNA. ki je bil doslej pomočnik komandirja postaje milice v Velenju. Istočasna s« odborniki imenovali Cirila Prezlja za novega na- čelnika oddelka za notranje zadeve pri upravi skup.ščine občine 2a- leo. Na isti seji skupščine je bil imenovan za novega načelnika od- delka za gradbenf in komunalne zadeve .lANEZ JAGRIC, diplomi- rani Inw-nir arhitekture, ki je doslej to dolžno.st opravljal kot vrši- lec dolžnosti. Nova imenovanja stopijo v veljavo s 1. aprilom le- to.iinjega leta. LUČE OB SAVINJI Srečanje podpirank t)b letošnjem 8. marcu — mednarodnem prazniku žena, je kra- jevna skupnast Luče ob Savinji ob sodelovanju ostalih družbeno političnih organizacij v kraju pripravila srečanje socialnih podpi- rank iz kraja. Oh tej priliki, srečanje je bilo v gostilni Hočevar, so vse socialne podpiranke tudi pogostili, tiste pa, ki se srečanja za- radi bolezni niso mogle udeležiti, so predstavnild krajevne skupno- sti obiskali na. domu. ŠMARJE PRI JELŠAH Politična šola v Poštarskem domu na Pohorju se je v ponedeljek začela poli- tična šola za mlajše člane ZK in za kandidate za sprejem v ZK. Enotedensko šolo organizirata občmska konferenca ZKS Šmarje pri Jelšah in šmarska delavska univerza. V program politične šole so uvrščene tele teme: idejna in politična vloga komunistične avantgar- de v samoupravni družbi, jugoslovanska mednarodna usmeritev in boj za politiko neiivr.ščanja, družbeni in ide^politični vidiki ustav- nih sprememb, marksistična revolucionarna ii!eo!t)T) ia delavslcega razreda, ekonomski sistem in stabilizacija gospodarstva, zveza ko- munistov in nacionalno vprašanje, socialno razlikovanje, razvoj .šmarskega gospodarstva in politika socialističnih sil do religije. CELJE Seminar za novosprejete Danes pofHildne se bo v Celju začel dvodnevni seminar za novo- sprejete člane ZK. Seminar bo v mali dvorani doma OF, pripravlja pa ga komisija za idejna vpra.šanja pri komiteju občin.ske konference ZK.S C.el.je. Program seminarja zajema štiri teme: Nekatera vpra.šanja kadrovske politike v cel.jski občini. Vloga ZK pri vzgo.ji in marksi- stičnem Izobraževanju mladine in odraslih, Uresničevanje ustavnih dopolnil v celjski občini in Aktualna gospodarska vTjra-šanja v Celju In v slovenskem prostoru. ŠENTJUR Zbori volivcev Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Ja- godič sklicuje ta teden po vseh kraje\Tiih skupnostih na ob- močju občine zbore volilcev. V nedeljo 11. marca so bili ti zbori v kraje\'nih skupnostih Dramlje, Slivnica pri C/elju, Pre- voje, LrOilia pri Zusmu in Dobje pri Planini. Za območje kra- je\Tie skupnosti Šentjur trg in okolica bo zbor volilcev danes, 15.marca ob 18 uri v veliki prosvetni dvorani, v soboto 17. marca bo zboi volilcev za območje krajevne sdtupnosti Bla- govna ob 18. uri v osnovni šoli na Blagovni, v nedeljo 18. marca bodo zbori volilcev v Ponikvi pri Grobi-lnem ob 8. uri v prosvetni dvorani, na Planini pri Sevnici ob 11. uri tudi v prosvetni dvor^.ni in na Kalobju po maši v osnovni šoli. Na vseh zborih volilcev, ki se že bili in ki še bodo, je na dnev- nem redu obravnavan e proračuna in predračunov skladov ob- čine Šentjur pn Celju za letošn,je leto, spremembe predpisov o davkih občanov za letos tet poročilo o delu Kra.ievnih skupno«rti v lan.skem letu in program dela za letos. D. P. CELJE Dva razgovora Komisija za idejna vprašanja pri komiteju občinske konference ZK.S Celje je pripravila včeraj razgovor z dr. Bogdanom Kavčičem, vodjem sloven-skegr centra za razLskavo javnega mnenja, o nekaterih sodobnih socioloških problemtti siunoupravljanja v podjetjih. O tej temi je Bngda.i Kavčič napisal knjigo, ki razkriva marsikatera miprta vpra-šanja samoupravljanja v konkretni praksi. Z razčlen.je- vanjem dosedanje samoupravne prak.se daje tudi osnove za raz- mišljanje, kaj je treba spremeniti. Knjiga je lahko dober pripo- moček vl ure za kosilo, drugače pa samo delo. Otro- kom pomagamo štirikrat te- densko s podaljšanim pou- kom in enkrat tedensko z do- polnilnim. To pa zadošča sa- mo toliko, da lahko v šoli pod nadzorstvom opravijo vsaj matematično nalogo, saj jim doma težko kdo kaj pomaga.« Kakše.i je bil uspeh ob pol- letju? »Presenetljivo dober. V tret- jem in četrtem razredu so iz- delali vsi, medtem ko sta v prvem in drugem bila negativ- no ocenjena samo dva.« Imate tudi malo šolo. Kako se otroci privajajo šolskim metodam? »Pozna se jim, da se ne zna- jo niti igrati, niti vključiti v novo okolje, imajo slab besed- ni zaklad, niti ne znajo dobro govoriti. Cas male šole tako pK>rabimo za odpravo teh po- manjkljivosti. že s prihod- njim letom bo sprejet za spe- cifična področja zakon, po katerem bodo male šole traja- le skozi vse leto, da bi bil po- tem prehod v redno šolo in dojemanje predmetnika lažji in hitrejši. S prihodnjim le- tom bomo organizirali s po- močjo centra za socialno delo enkrat tedensko potujoče vrt- ce, da bi tudi z njimi reševali težaven položaj. Z letošnjo malo šolo smo začeli februar- ja, obiskuje pa jo sedem ot- rok.« V šoli imajo dve knjižnici: pionirsko, v kateri je okoli 800 knjig, prav toliko pa tudi v strokovni knjižnici! Prob- lem je v tem, da nam pri- manjkuje knjig za nižje letni- ke, medtem ko jih imamo do- volj za višje, kar nam je še ostalo od takrat, ko smo ime li popolno osemletko. V zad- njem času nam je uspelo, da otroci tedensko preberejo po eno knjigo. Starši jim doma ne kupujejo knjig. Z branjem pa si bogatijo besedni zaklad, ki je pri njih zelo pomanj- kljiv.« Ko smo obiskali prvi in drugi razred, kjer so malčki sedeli za majhnimi mizicami v lepo urejeni učilnici, smo lah- ko , pristostvovali pouku ma- tematike. Nove matematike! Nove po tem, da je treba pri njej misliti bolj logično kot pri klasičnem načinu. »Obravnavanje snovi po no- vi metodi je bolj zanimivo. Tisti, ki so umsko razvitejši lažje dojamejo, drugim je potrebno več časa, da spozna- jo vse tajne matematike. Hu- do je pri vsem tem samo to, da vsako leto spreminjajo program. Lani smo učili dru- gače, kot učimo letos. Za spremembo pa nimamo po- trebnih in ustreznih učbeni- kov, ampak sd pK>magamo, kot si vemo in znamo. Za nas je v nekem pogledu še težje, kot za otroke. Je pa res, da se s takšnim načinom učenja ma- tematike bolj razvija logično mišljenje.« Kot imajo za višje razrede osnovne šole dovolj knjig, ta- ko imajo dovolj tudi učnih pripomočkov. Samo to jim ze- lo malo pomaga, ko pa so viš- ji razredi v osnovni šoli v štorah. Pri nižjih razredih marsikaj manjka. Tako imajo recimo za pouk telovadbe sa- mo manjšo učilnico brez pri- pomočkov. Nimajo tudi sto jega igrišča. Prostor je, 5 ureditev pa ni denarja. Mord bo letos kaj bolje. Upanje $1 vedno ostane. Starejši se vozijo v šolo 1 Store ... »Ko so višje ra?jrede preme stili v štore, so nam vsi obljii bljali, da bo za njih prev« redno organiziran. To p sploh ni res! Veliko smo s že pritoževali pri celjskem Ij letniku, pa ni dosti pomaga lo. Samo v letošnjem šolskeu letu so naši otroci zaradi ne rednega avtobusa izgubili se dem dni pouka. To se pri njii pozna.« Ti otroci so prikrajšani tit di Za dopolnilni pouk, sa; jim avtobusne zveze ne onis gočajo, da bi ostali pri njei Kdor pa želi prisostvova: dopolnilnemu pouku, mon vstati ob 3,30. uri in z deia?! skim avtobusom biti ob pe: uri v štorah. Malce velik ni por za mlada telesa. Z dobr; voljo bi se tudi to dalo bol); oranizirati. Kakšno je izostajanje otrol od pouka zaradi domače«! dela? »Včasih je bilo tega Stairši so enostavno zadrž«! otroke doma, da so jim f magali pri delu. Zdaj se je" krepko spremenilo. Starši uvideli, da mora njihov otrol napraviti vsaj osemletko. Rf^ da pride zilasti v jeseni, ^ pospravljajo jesenske prid«' l:e do manjših izostanko'i vendar se to opraviči. Seved» če je opravičljivo. Obisk 1" nižji stopnji je 97 odstoteW Se starši zanimajo za usp< he svojih otrok v šoli? »Tudi to se je spremenil na bolje. Na zadnjem roi teljskem sestanku ni bilo * mo ene mamice mojega uč«' ca. Marsikaj se je spremeni" v mišljenju mlajših družil Tistih seveda, ki so ostale kaj.« J Omenili ste že, da se števil otrok zmanjšuje. »Da, v kraju prevladuje.^ starejše družine, nekaj .j mlajših, ostalo pa je zapusti«' domače gnezdo.« Prijetna stara vasica ta^^ postaja vedno starejša Ne mo po letih, temveč tudi ? svojem življu. Korenine os'' jajo, listje veter odnaša v d'' lino. Za boljšim kosom ha, komodnejšim življenj«"^ Eden izmed mladih, vztf^ jajočih ob svojih otrokih ; učitelj Franc Klepelj bro, da vztraja, kajti ob nJ^,^ vztraja v šoli tudi življe^"^ Otroški smeh, ki bo še ne ^ mo koliko let kuštral ti^ po rebreh in senožetih ^ gori, kjer živi svoje odtfl^ njeno življenje Svetina Tekst: T VK^^' Foto: D. MED^^ Na poti za znanjem ... J^pa je svetinska šola Vodja Franc Klepej gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 9. stran Njihovo življenje je materinstvo GOZDARJEVA ŽENA Letos bo Marija Seidl iz Rečice pri Lašlcem sta- ra 85 let. V globoki doli- nici, na koncu čisto zaprti s hribovjem, ki mu nisem vedel imena, in i» kateri teče iz Laškega majhna, ozka cesta, živi svoje vsakdanje življenje in na misel ji ne pride, da bi na stara leta kdo pisal o njej. In vendar je njeno življenje takšno, da je vredno pisati o tem živ- ljenju, potnem trpljenja za kruh, zä tisto najpo- trebnejše, kar otroška usta ne razumejo, nočejo razumeti, marveč jasno in preprosto zahtevajo. Z možem, bil je gozdar, sta se selila iz kraja v kraj in se naposled umi- rila v Rečici. Etevet otrok še živi, trije so umrli in vso to pisano množico drobljancev je bilo treba nekako nasititi, dati jim to, kar so dan za dnem kot brezmočni ptički, z gnezdom sicer, zahtevah. Bila sta na vitanjskih fu- žinah, na Spodnji Polska- vi, živela sta na Gozdni- ku. Ničesar v njimem živ- ljenju ni bilo novega, ni- česar, kar bd ne slišali. Marija se je peklila z vsak- danjim delom, hodila na »šiht«, zlagala drva, redi- la prašiče in kokoši tam pri grajskih na Polskavi, kjer je bil mož oskrbnik. Pred drugo svetovno mo- rijo sta prišla s kopico otrok v Rečico. »Očeta so enkrat zaprU v Laškem. Zaradi partiza- nov. 2e od 41. leta so pri- hajaU k nam. Sin je hodil tako rekoč mimo hiše, I>artizan je bdil. Kako tudi ne bi, Šmohor je bdi bli- zu...« Mama je pekla kruh, preživljala hajko za hajko in preživela. Preživela je tudi moža, preživela sti- ske, ni po mogla pozabiti vsega gorja. Nikoh ne bo pozabila povojnih dni, ko je zmanjkovalo oblačil, hrane, vsega, kar so za- htevali otroci in kar je tako zelo potrebovala tu- di sama. Gladovall so v prvi svetovni vojni, glado- vali v drugi. Sedaj bega ni več, hvala bogu, pravi mati Marija in je zado- voljna. Pri najmlajši hčer- ki živi in dobro j.i je. Tu in tam jo pridejo obiskat njeni drobljanci, sedaj že veliki fantje in dekleta. Pošalijo se z materjo in gorje je pozabljeno. Ka- ko čudno, rodila je vseh na pol: pol fantov, pol deklet, obojih po šest in devet se jih še zbere ob njenem rojstnem dnevu. Takrat pokl^tajo: o tem, kako so skoraj dve uri hoda capljali iz Gozdnika v dolino, kako so preživ- ljali partizane, kako je bi- lo v Polskavi, kako je bi- lo... Tisto življenje, ki je prenašalo koše na hrbtu in trepetalo za mlade, je še vedno nekje zadaj, skri- to in nepozabljeno. I^e na steni visi slika, vise tro- feje pokojnika in sinov. Tod naokoli je dovolj di- vjadi, da človek ne more mimo tega in zato ni nič čudnega, da so njeni že od malega spoznavali na- ravo. To so spomini, je življenje, je radost in ukrivljen hrbet. Tam pri Laškem je doli- na in na koncu te doline živi mati Marija. 2ivi in le od časa do časa se v njeno premišljanje pri- krade misel. Milenko S. UMRL JE PTIČEK Pri sosedovih so imeli ljubkega ptička. Pred tre- mi meseci so ga ujeli in udomačili. V kletki je je dobil svoj novi dom in razveseljeval druzini- co, ki ga je sprejela za svojega. Spreletaval se je po sobi, jedel iz roke in se kregal, če mu kaj ni bilo prav. Pred dvema dnevoma pa sta ga dva nadobud- neža, ki sta pri hiši, son- čila in kopala. To je bilo veselja in tudi ptiček, klicali so ga čižek, se je dobro počutil. Zdaj je mrtev. Prehladil se je in umrl. Smrtna agonija je fanta spravila v obup. Televizijsko nadaljevan- ko sta pustila vnemar m z zaprepadenimi očmi gle- dala čizekov smrtni boj. Trepetal je s perutnič- kami, hlastal za zrakom in v fantu uperjal žalost- ni pogled. Nihče mu ni vedel pomagati. Oči so prosile hitrega konca, krempeljci so nemočno praskali po kletki, fanta sta obraza nabirala v jok. Nista zdržala do konca. Prekrila sta kletko in ča- kala. še en krčeviti tre- pet in rumenokljuni pti- ček je v zrak pomolel svoji drobceni nožici. Krempeljček je zatrepetal in konec je bilo čisto majcenega življenja. Fantoma, ki sta do zdaj po moško zadrževa- la jok, sta izbruhnila v nezaslišan plač. Vsa pri- zadevanja, da ju potola- žijo, so bila zaman. Na- redila sta mu majhno krstico in popoldan so ga nesli pokopal. Vsa druži- na. Svojo zahtevo, da ga spravijo tako, kot se dela z ljudmi, sta postavila ta- ko odločno, da sta starša onemela. Fanta sta se s smrtjo srečala prvič in doživljala tisto, kar ob smrti nastopi, žalost, bo- lečina, izguba, ničnost. Pogledala sta smrti v oči. Starša sta njuni zahte- vi popustila. Skupno so ptička pokopali. Sta ravnala prav, se sprašujemo danes, ko in- timni življenjski proble- mi nastopajo v najodda- Ijenejši plan? Koliko ptič- kov vsak dan ujnre v na- ravi, koliko smrti vsak dan napolni žalostne oči? čižek pa je bil samo eden in samo njun, zato prisluhniti govorici otro- kovega srca ni sentimen- talna zadeva. Je moč, ki jo moramo najti, da se nam nitke, ki so subtil- ne in tanke, ne poraz- gube. ZDENKA STOPAR Zakaj tako? Je pač tako, da mora kan- didat za voznika motornega vozila predložiti ob priglasni- ci za izpit tudi zdravniško spričevalo iz katerega je raz- vidno, da je kandidat telesno in duševno sposoben uprav- ljati motorno vozilo. Zgodi se pač (bolj redko seve), da ta ali oni takšnega spričevala pri komisiji v Celju ne dobi. Kaj sedaj? Nekateri se vdajo v.usodo, drugi so našli »učin- kovitejšo« pot. Iz poročila referenta za promet pri oddelku za notra- nje zadeve žalske občinske skupščine je razvidno, da Številni kandidati prinašajo ob priglasitvi zdravniška spri- čevala, ki jih je izdal Zdrav- stveni dom druženega želez- niškega transportnega podjet- ja v Ljubljani. Taka spriče- vala prinašajo praviloma ti- sti občani, ki potrebnega ^avniškega spričevala niso jnogli dobiti pri zdravstveni komisiji v Celju. Nekaj pa je 'Udi takih, ki se raje napoti- jo v Ljubljano, ker baje tam ■^devo hitreje opravijo in ker ^ tam po njihovih trditvah t^di stroški manjši Bodi že NI PROSTORA ZA VSE ^tošnji glavni vpis učencev ' šolo Za prodajalce Šolskega ^tra za blagovni promet v ^^ju bo konec junija. Po do- ^anjih prijavah kaže, da ^va ne bodo mogli sprejeti ®cjega števila novih učencev, ^jti zmogljivosti šole so pre- ^jhne, da bi lahko zadovo- vsem potrebam. Selekcija J® zato nujna, prednost v pa bodo imeli učenci ti- trgovskih kolektivov, ki ^ prispevali denarne deleže graditev novega šolskega '^^opja. -mb tako ali drugače, na vsak na- čin velja ob tem izreči nekaj misli. Najprej se vprašujemo, kar ko je mogoče, da na primer kandidat, ki v Celju ni dobil zdravniškega spričevala, le-te- ga lahko dobi pri omenje- nem zdravstvenem domu v Ljubljani? Je celjska komisi- ja prestroga ali pa je ljub- ljanska preveč popustljiva? Morda F>a je po sredi tudi še kaj drugega, kar ni morda popolnoma v skladu niti z zdravniško etiko ljubljanske komisije, niti z našimi moral- nimi normami? Nekaj v tem primeru prav gotovo ne mo- re držati! V izogib takih pojavov tu- di v bodoče, bi bilo prav go- tovo možno storiti nekaj učinkovitega. V primerih, ko je kandidat na komisiji od- klonjen, bi bilo i>ač možno, da s.e postavi tudi drugosto- penjska komisija, ki bi avto- ritativno razsodila m dokonč- no odločala. Kandidat ki do- bi zdravniško spričevalo, pa iz tega ah onega razloga ni sposoben upravljati motorne- ga vozila, je potencialni po- vzročitelj prometnih nesreč, pri čemer spravlja v nevar- nost sebe in druge. Da pa bi se izognili odhajanju na zdravniške preglede v druge kraje, bi bilo pač možno do- ločiti teritorialno pristojnost komisij, kar pomeni da bi lahko občani določenega ob- močja pač opravljali pregle- de le pri pristojnem zdrav- stvenem domu. Ker je kan- didatov. za voznike motornih vozil spričo vedno bolj nara- ščajoče motorizacije iz dneva v dan večje, bi z odlašanjem rešitve tega vprašanja prav gotovo ne kazalo. Pristojm bi morali na problem resno opozoriti ter predlagati rešit- ve, ki bodo odpravile sedanje anomahje. BERN! STRMCNIK JAVNEGA DELAVCA TOVARIŠICA DOMINIKA POŠ K uresničevanju ustav- nih dopolnil je kolektiv Kmetijskega kombinata Šentjur pristopil že y pre- teklem letu, in sicer v drugi polovici leta. Pred- vsem smo v prvi fajzi se- znanih vse člane del'ovne- ga kolektiva z ustavnimi dopolnili. Ob seznanjanju smo obravnavali že usta- navljanje temeljnih orga- nizacij združenega dela. že v prvih razpravah so bila oblikovana določena stališča, tako glede posa- meznih enot, ki bi se vključevale v temeljne or- ganizacije, kakor tudi gle- de osnovnih izhodišč za izdelavo samoupravnega sporazuma. Po končani začetni raz- pravi je delavski svet na- še gospodarske organiza- cije imenoval komisijo za pripravo osnutka samo- upravnega sporazuma. De- lavski svet je sprejel tudi osnovne smernice na pod- lagi predhodne javne raz- prave, ki bi jih bilo tre- ba upoštevati pri izdelavi osnutka- že na začetku je prevladovalo mnenje, naj bi se ustanovilo pet te- meljnih organizacij zdru- ženega dela, ki bi se zdru- ževale v organizacijo zdru- ženega dela Kmetijski kombinat Šentjur. Na osnovi tega je ko- misija pripravila osnutek samoupravnega sporazu- ma, pri čemer je upošte- vala predloge delovnih ko- lektivov in smernice de- lavskega sveta. Samoupra- vni sporazum je nakazal osnovne pravice in dolž- nosti temeljnih organiza- cij,. organe upravljanja, pravice in dolžnosti or- ganov upravljanja in vseh članov delovnih kolekti- vov. Osnutek samoupravnega sporazuma je izhajal iz stališč, da je treba ure- diti s sporazumom pred- vsem tiste zadeve, ki so skupne vsem temeljnim organizacijam. Vse ostalo I>a bodo temeljne organi- zacije uredile s svojimi statuti. Bistvo takega or- ganiziranja je, da se pre- našajo vse pravice in dolž- nosti iz centralnih orga- nov upravljanja na de- lovne kolektive in njihove organe. Tako so vse od- ločitve v pristojnosti te- meljnih organizacij, med- tem ko centralni organi upravljanja pretežno le ve- rificirajo in usklajujejo že sprejete odločitve de- lovnih kolektivov in or- ganov upravljanja temelj- nih organizacij. Osnutek samoupravnega sporazu- ma je bil v javni obrav- navi in so ga obravnavali vsi delovni kolektivi. Na osnutek je bila podana ce- la vrsta pripomb in do- datnih predlogov. Komisi- ja je ponovno uskladila pripombe in predloge ter dopolnila samouprav- ni sporazum. V razpravi se je izkristalizirala odlo- čitev o formiranju- šestih temeljnih organizacij. Samoupravni sporazum je bil sprejet v mesecu decembru 1972 in je gospodarska organizacija prešla na tak način dela s 1. 1. 1973. S 1. 1. 1973 so bila raz- deljena vsa osnovna in obratna sredstva, obvez- nosti in druga sredstva na temeljne organizacije. Izvoljeni so že tudi orga- ni upravljanja po temelj- nih organizacijah in cen- tralni organ upravljanja. Centralm organi upravlja- nja so formirani na pod- lagi delegatskega sistema in je tudi odločitev teh organov po delegatskem sistemu. Specifičen položaj v se- stavi naše gospodarske or- ganizacije ima temeljna organizacija, obrat za ko- operacijo. Ta temeljna or- ganizacija združuje v svo- jem sestavu vse kmete, člane obrata za koopera- cijo. Tudi organi uprav- ljanja so formirani tako, da imajo večino glasov v teh organih kmetje, člani obrata za kooperacijo. Obrat ima 15-članski svet temeljne organizacije, v katerem je 12 članov kme- tov, nadalje ima 7-član- ski izvršilni odbor, v ka- terem imajo kmetje 5 svo- jih predstavnikov, kot naj- višji organ upravljanja pa je zbor članov obrata za koop>eraoijo. Zbori članov obrata za kooperacijo so formirani pK) posameznih proizvodnih okoliših, teh okolišev pa je 5. Tako so zbori formirani v proiz- vodnih okoliših od pod- ročja Šentjurja, področje Dramelj, področje Ponik- ve, področje Slivnice z Loko in Prevorjem in Pla- nina s Šentvidom in Dob- jem. Področni zbori imajo kot izvršilne organe svoje svete. Le-ti skrbijo za iz- vrševanje sklepov zbora tega področja, poleg tega pa imajo tudi nekatere druge samostojne naloge. Kot v ostalih temeljnih organizacijah so tudi v tej temeljni organizaciji prenešene vse pravice in dolžnosti na vse člane ob- rata za kooperacijo in na njihove organe upravlja- nja. Tako neposredni pro- izvajalci samii odločajo o načinu organiziranja svo- je temeljne organizacije, o delitvi ustvarjenega do- hodka, o oblikah koope- racijskega sodelovanja, skratka vse odločitve so v njihovi pristojnosti. Vse pravice in dolžnosti v obratu za kooperacijo imajo člani obrata za ko- operacijo, to je kmetje, ki so podpisali pogodbo o včlanjenju v obrat za ko- operacijo in ki tudi to po- godbo izpolnjujejo. Ome- jitve za včlanjevanje ni bilo in je ta možnost f>o- dana vsem, ki se ukvar- jajo s kmetijsko proizvod- njo, ki svoje delo in sred- stva vključujejo v obratu za kooperacijo. Z obratom za koopera- cijo pa lahko sodelujejo tudi ostali kmetje, ki ni- so podpisali pogodbe o pristopu v članstvo, ven- dar le ti nimajo pravice sodelovanja v upravljanju in tudi niso udeleženi pri delitvi ustvarjenega do- hodka, p>oleg tega pa tudi ne morejo koristiti kredi- tov iz hranihiično kredit- ne službe. V sestavu obrata za ko- operacijo je tudi hranilno kreditna služba, ki zbira hranilne vloge z name- nom, da daje kredite za modernizacijo gospodar- stev, to je za zgraditev sodobnih hlevov, nabavo potrebne mehanizacije, zgradiitev dolgoletnih na- sadov in podobno. Kljub temu, da orga- nizacija združenega dela posluje le krajši čas po novem načinu organizira- nja, so vidni že prvi i>o- zitivni rezultati takega na- čina organiziranja, ki se kažejo predvsem v večji zavzetosti vseh članov de- lovnega kolektiva in kme- tov, članov obrata za ko- operacijo za gospodarje- nje in boljše pogoje dela. Resnici na ljubo pa je treba tudii povedati, da bo treba premostiti še marsi- katere težave, kd se ob tem porajajo in ki sprem- ljajo celotno gospodar- stivo. ČRETNIK vet. MILAN, KK Šentjur UREDNIŠTVO NT Dimnikarsko podjetje »Dimnikarstvo« Celje opravlja dimnikarske uslu- ge na območju občine La- ško po vnaprej določenem razporedu. Zgodi se, da pride do nereda pri oprav- ljanju dimnikarske službe ter do spremembe dolo- čenega razporeda, za kar je več vzrokov- Največ- krat je temu vzrok bole- zenski izostanek ali dru- ga odsotnost dimnikarja z dela. Podjetje pa teh nepred- videnih odsotnosti z dela ne more vedno kriti, ker mu primanjkuje potrebno število dimnikarjev. Po- manjkanje dimnikarjev p)a je splošni problem v Sloveniji. Direktor, Dimnikarstvo, Celje, Drago Svečak 10. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in PREZGODAJ SE JE PRETRGALO Vsako življenje je polno prepletenih niti snovanj, načrtov, neštetih prizade- vanj in nedosegljivih ci- ljev. Posebno pa velja to še za mlada življenja, ki se navdušujejo za več ali manj skrite ideale, ki se izživljajo v številnih tek- movanjih, vsrkavajo ve- dno več novega, včasih komaj doumljivega, dose- gajo na vseh straneh uspehe pa tudi razočara- nja, neuspehe, a se vedno znova lotevajo novih na- log, novih tetonovaruj m preizkušanja moči, teles- nih in duševnih. Tu je mnogo zadovolijnosti, mno- go razburljivega, razvese- ljivega, novih pričakovanj, vznemirljivega pa tudi dvomov in malodušja, ki greni in si>odkopava pri- pravljenost za nova priza- devanja in načrte. Tako malodiišje je včasih tudi pogubno. Koliko lepega lahko pix)pade, če se v človeško dušo naseli ma- lodiošje, obup, ki pomeni včasih konec vsega obeta- jočega, načrtovane^ga.. Ka- ko nas prizadene nesre- čen konec kakega življe- nja. Ce pa nam nedoum- ljiva usoda ugrabi mlado življenje, onemimo pred nedoumljivo uganko, pred nepremagljivimi zakoni narave. Pa se zgodi, da srečaš mladega, razigranega fan- ta, ki se je vedno rad po- šalil, ki je bil pripravljen za vsako domiselno pod- jetnosit, za vsako korist- no delo, zdaj pa je nje- gov korak počasen, z lic mu odseva zaskrbljenost. Ko ga pobaraš, kaj mu je, ti ves zbegan pove, da razmišlja, kako je mogo- če, da mu je umrl naj- boljši prijatelj, nekoč so- šolec in nerazdružljiv to- variš v igrah, . načrtova- njih, sanjarjenjih, še ne- davno, pred tremi dnevi sta bila skupaj v kinu, zdaj ga pa ni več, jutri ga bo laiiko še zadnjikrat videl in pospremil. Zdrz- neš se tudi sam ob tej groaljivi novici in pre- mišljaš, kolikokrat si se srečal z mladimi, med katerimi je bil tudi Bo- jan. Tekmovali so zdaj v tekih, 2xiaj na orodju, zdaj v smučanju in še na nmogih telesnovozgojruh in športnih prireditvah. Med tistimi, ki so največ obetali in tudi dosegali lei>e uspehe, je bil vedno tudi Bojan. V šoli odlič- njak, v telovadbi in špor- tu med najboljšimi, kdo ga ne bi bil vesel. Veliko je obetal in zdaj? Zdaj je naenkrat omahnil, uga- snilo je mlado življenje, od katerega smo toliko pričakovali, nastala je vr- zel in ni nam jasno, ka- ko jo bo mogoče zapolni- ti. Mar bo res Bojan med nami samo še v lepem, a pekočem spominu? Prezgodaj, mnogo prezgo- daj se je pretrgala nit to- liko obetajočega mladega življenja. R. U., Celje ZAKAJ ZAMRZNITEV? Po pravem naključju smo se istočasno in v is- tem pirostoru našli poleg mene še trgovski zastop- nik dokaj uglednega uvoz- nega poletja in ravna- telj osnovne šole. Razgo- vor je potekal o različnih zadevah in mimogrede je beseda padla tudi na osebne dohodke in na nji- hovo zamrznitev. Kot je znano, sta se tu na istem področju našla skupaj zu- nanja trgovina in prosve- ta. »Na našli šoli smo ime-, li manjše težave z enim od kolegov,« je p>ovedal njen ravnatelj in nadalje- val: »Ker v določenem mesecu ni imel vseh uč- nih in po umiku določe- nih ur, mu ob koncu me- seca pač nismo mogli ia- plačati polnih osebnih do- hodkov. Je pač tako, da morajo prosivetni delav- ci izpolnjevati svojo pol- no mesečno obveznost, če hočejo dobiti tudi polne mesečne osebne dohod- ke,« je ravnatelj končal svojo razlago. Zatem je povzel besedo trgovski zastopnik, ki je bil pred tem zaposlen v enem izmed večj^ih pK>dje- tij, to je v industrijski gospodarski organizaciji. Kasneje se je raje odlo- čil za trgovino in tako danes potuje ter prodaja proizvode svoje firme po Sloveniji. Kot nam je po- vedal, gre od časa do ča- sa tudi v tujino, in sicer v države, odkoder kupu- jejo določene izdelke ter tam spoznava tudi njiho- vo proizvodnjo in uporab- nost. »Prav to, da sem prej bil v industrijski delovm organizaciji, mi je veliko pripomoglo k mojemu se- danjemu delu in uspehu. Spoznal sem namreč veli- ko ljudi iz raznih podje- tij, kar mi sedaj zelo ko- risti pri mojem poslu. Nedavno tega sem po štirinajstdnevnih razgo- vorih v enem od teh pKxi- jetij sklenil dokaj obsež- no kupčijo, ki mi je zago- tovila osebni dohodek za tri mesece. Seveda, vedno in povsod se to ne da do- seči, vendar pa sedaj, ko stranke že poznam, ni- mam težav pri svojem delu,« nam je razložil možakar. Ko sva z ravnateljem osnovne šole ostala sama, sva začela razmišljati o tem, kako je zakonodaja- lec sredi lanskega decem- bra z ustreznim zveznim zakonom zamrznila osebne dohodke dvema, zelo raz- zličnima dejavnostirna, to je prosveti in zunanji trgo- vini. Ni mi znano, kaj ima- ta skupnega. Primer, ki sem ga navedel, kaže, da na p«xiročju pridobivanja dohodka in osebnih do- hodkov nimata ničesar ta- kega, kar bi ju združilo. Medtem, ko v eni od teh dveh dejavnosti delavcu, ki ni opravil vseh predvi- denih učnih ur v mesecu, odtegnemo osebni doho- dek, pa ima drugi mož- nost, da z delom, če nje- gove razgovore seveda lahko štejemo za delo, zasluži toliko, da mu za- tem najmanj dva meseca sploh in potrebno več de- lati. Upam, da tisti, ki so pripravljali zakon o zamr- znitvi osebnih dohodSov hi so zanj glasovati, zna- jo ločiti, kaj je prosveta in kaj je zunanja trgovi- na. Ce je temu tako, naj povedo, kako in v čiga- vem imenu ter interesu so glasovali za tak zakon. VINKO L.\NGERHOLC BOLNIK Ta tesna postelj mi je še ostala in dvoje rok in dvoje še oči. In vroče srce, ki še hre- peni. da bi pomlad se kmalu prismejala. Takrat bom rekel soncu, dobri brat! šla bova z roko v roki preko trat. Veselo boš kot ptičica čebljala, ko šopek si vijolic boš nabrala. Ah spet me kljuva topa bolečina in zunaj gospodari trda zima. V vrtincih sneg spet na zemljo, kaj reg pomladi nikdar več ne bo? Lojze Planinšek GORENJCI V LAŠKEM Sem vaša redna bralka in tednik mi je zelo všeč. Ne bom pisala na dolgo, kaj vam želim sporočiti. Zato bom kar pričela. Nadvse sem bila prese- nečena, ko sem slišala Go- renjce v Laškem. Res, le- pa je slovenska beseda. Tako lepo tudi prepevajo Gorenjci. Iz vsega srca se jim zahvaljujem za gosto- vanje. Posebno pvevcu, ki je gledalce tako osrečil s svojim lepim jO'dlanjem. Kdor je tega pevca slišal, vem, da mu bo dolgo ostal v spominu. Kaj bi tudi ne, ko tako lepo prepeva. Mla- dincem in mladinkam, ki so plesali stare domače zlese, pa želim še vnaprej veliko uspeha pri Gorenj- cih. Morda se bo kdo od na- stopajočih mladincev ogla- sil in mi poslal naslov, želim jim še veliko uspe- ha in da bi posneli še ve- liko plošč. Pozdravljam tudi vse prijatelje in prijateljice iz okolice Laškega. Stana Klepej, Rečica 55, Laško NE PLAČUJE NAJEMNINE 2e od leta 1945 sem lastnik stanovanja v Aš- kerčevi 16. Ko sem bil pri svoji rodbini v Pan- čevem, sta se v moje eno- sobno stanovanje, ki je bilo prazno, vselila 2a- gerl Martin in Jožefa Brez mojega dovoljenja jta ostala v stanovanju. Tako je preteklo 18 let in .sedaj se obnaša kot lastnik, čeprav mu je zna- no, da je moj podnajem- nik. V vseh teh letih pa mi ni izplačal niti pare. Pločnika noče čistiti in ob zahtevi, da se naj iz- seli, dobim odgovor —- molči, saj nisi gospodar. Ne razumem več, kako si upa neka stranka živeti brezplačno mimo v tu- jem stanovanju. Marsikje so reveži v kletnih vlaž- nih prostorih, pa vseeno plačujejo stanarino, kar je tudi obvezno za vsa- kega občana. Uvidel sem, da ni drugega izhoda, kot da to reši sodišče, zato sem vložil tožbo. Sliši pa se, da plačuje najemnino stanovanjske- mu podjetju. Vendar sem lastnik jaz. Zahtevam svo- je pravice. Matek Anton, Aškerčeva 16, VSE JE ZAMAN Zaman gledam v sivo nebo, zaman želim uzreti sončni žarek za slom. Zaman sem čakala nate, zaman, da, zaman so bile moje prošnje, rotenja, solze ... Zaman želim slišati besede tvoje, nežno melodijo tvojega glasu. Zaman sem upala v srečo, zaman sem vse ti dala, morda zaman pišem, zadnje besede ti v slovo. Angelca Drobne Žalec OB OKROGLI MIZI Na uredništvo je prišlo ljubko pismo, ki smo ga zaradi pomanjkanja pro- stora skrajšali. Napisala ga je diplomirana agro- nomka ing. Ida Tepejeva iz Konjic. Objavljamo ga namesto mnenja, ki ga je posredovala vsaka udele- ženka okrogle mize kot svojo posebno izjavo. Rada bi se opravičila, kot se spodobi. Nisem prišla včeraj na razgovor, ki ste ga posvetili pra- znovanju osmega marca. 2al pri meni skoraj ni mogoče, da bi odšla iz Konjic na sestanek v po- poldanskem času. Kljub najboljšim namenom se mi to navadno izjalovi. Rada pa bi kljub temu opozorila na nekaj. Da nimamo dovolj vrtcev, cenenih restavracij, kjer bi se lahko prehranjevali, je stara pesem. Mene pa moti nekaj povsem dm- gega. Namreč, da v šoli toliko govorimo o enako- pravnosti ženske, v resni- ci pa vemo, kako je. Za- to smo predvsem izobra- žene žene močno nezado- voljne, ko stopimo v za- kon. Pomislite, kako se počuti z ideali nabito de- kle, ki se poroči in dobi otroka. Prej ni imelo dm- gega kot službo, ves pre- ostali čas je negovalo lastno osebnost. Po F>oro- ki nekaj let skoraj ni več mogoče prebrati ene knji- ge, ne študirati, kar je za vsakega izobraženega človeka nuja. Mar ne bi bilo bolje, da bi manj poudarjali žensko enako- pravnost, če vemo, da le-te ne moremo še lep čas izbojevati. Raje, kot da učimo dekleta latin- sko, bi jih učili, kako se skuha sodobno kosilo, za- šije otroku raztrgana ob- leka in očistijo možu hla- če. Vem, da se bo zdel moj predlog marsikomu sme- šen. Vem pa tudi, da smo v šoli padali zaradi ne- znanja takih reči, ki jih NIKOLI v življenju ne rabimo. Mar je pomem- bno, da poznate razliko med terpeni in kaframi? Med šibko in krepko sklanjatvijo? Prekleto po- membno pa je, da ne pri- smodite kosila, kadar pri- deta-oba lačna domov. Veliko smo se norče- vali iz ameriških šol, ki da so preveč enostranske. Naše niso. 2al, pa tudi mi ne dajemo veliko ko- ristnega na pot izobraže- nemu dekletu v njeno ži- vljenje. Ce bi povedala po pra- vici, bd rekla, da je mo- žno le eno: veliko odpo- vedi na obeh straneh. Tako bi bili ljudje v za- konu srečnejši in se ne bi ločevali komaj nekaj mesecev za tem, ko se poročijo. In njihovi otro- ci ne bi bili to, kar so — za topla čustva osiroma- šeni ljudje. Se mi je namlelo? Se- veda! Kdor me pozna, ta ve, da raje govorim kot delam. Ida Tepej VPRAŠANJE IZLETNIKU Ko sem se pred leti vo- zil z Izletnikovim avto- busom v Atomske toplice pri Podčetrtku, sem bil jako zadovoljen, ker sem lahko kot 60-odstotni in- valid stopil iz voza pri poti, ki pelje naravnost v kopališče. Toda kako sem bil iznenaden, ko sem se predlanskim zopet peljal pa avtobus ni obstal na istem kraju kot leto po- prej, temveč še po glav- ni cesti naprej čez kilo- meter daleč. Lahko si mi- slite, kako težko sem mo- ral nazaj pešačiti, ker sem zelo bolan v kolenih. Na- zaj sem hodil več kot pol ure, seveda so prišli dm- gi v četrt ure, jaz sem pa mislil, da bom na sre- di cestišča obstal. V To- plice vozi železnica, ki obstane točno ob poti, aH z njo se težko vozim, ker so stopnice previsoke in tudi preredko pelje. In še takrat moram zope,}. prestopati. Nikjer na sv©, tu niso zdravilišča, ki so v prvi vrsti namenjena bolnikom, oddaljena od postajališč. Kakor se mi dozdeva, je bila to grda nevoščljivost železnici, ki je toplicam pyomagala. Pred leti je imed Izletnik tam celo bife in postaja- lišče. Kako je sedaj, sicer ne vem. Mogoče je zopet urejeno ali pa ne, ker si nikakor ne upam na pot. Prosim, objavite, ali se-' daj zopet obstane tam kot nekoč, ker gotovo bi bi- lo to tudi v vašem inte- resu. IVAN JAZBEC, Vilharjeva 4, Celje ODGOVOR: Pri Izletni. ku so povedali, da avto- bus pri odcepu k topli, cam res ne stoji več. La- ni so dvakrat zaprosili šmarsko občino za dovo- ljenje, vendar jim le-tega niso izdali. Pravijo, da bi bilo postajališče na tem kraju prenevarno, saj je bilo zaradi ustavljanja že več nesreč. Ko pa bo ure- jena nova dovozna cesta k toplicam, bodo poskrbe- li tudi za primerno ureje^ no postajališče. RADIJSKI PROGRAM Zvesto prebiram Novi tednik in mi je všeč, zelo pa me je razveselilo, da lahko pKnre vsak svoje mnenje. V enem izmed Novah tednikov sem pre- bral, da ljudje želijo, da bi objavljali program lju- bljanskega radia. Tudi jaz bi želel, da bi ga objav- ljali. FRANC KOSOBER ODGOVOR: Ste opazili, da smo vam že ustregli? MOJA TEŽKA 22 let »investiramo« v hčerko. Tudi družba po- maga, a brez otroških do- klad ali štipendije. Zdrav- stveno zavarovanje še ima. študentka je, uspešna, v šestem semestru, doslej brez »pavziranja«. Poro- čila se je lani, s študen- tom, ki pa danes nima pogojev (v glavnem zara- di enega »zaguljenega« predmeta, bolje profesor- ja). Noseča je. In nekaj gre narobe, da je morala biti več kot en mesec dni na kliniki, kar za študaj ni dobro, za človeka pa še manj. Kmalu bo pri- šlo do zapletov, morda celo pretežkih za nas. Naj jo čimprej prijavim pri sebi doma za našo go- spodinjsko pomočnico? Za- kaj? Ko bo rodila, aM naj pusti otroka, in komu ga naj pusti, saj morava biti oba z možem v službi, če hočeva vzdrževati hčerko na fakulteü, ki takoj dir- ja študirat v Ljubljano, da ne bi izgubila pogojev ter s tem zdravstvenega zavarovanja zase in za otroka? Brezposelni imajo zdrav- stveno in starostno zavar rovanje, kmetje tudi po novem, obrtniki in delav- ci tudi. Ce bi bila hčerka delavka, bi imela se- daj (zaradii nepredvidenih komplikacij v nosečnosti) plačan bolniški dopust in bi doma pazila, da ne hi zgubila otroka. Tako pa, revše, kombinira v Ljub- ljani najnujnejše pri štur diju, da ne bi izgubila pogojev, s skrajno pa'Z- Ijivostjo, da ne zgubi pri tem otroka- Razpeta je ^ tako je sploh vprašanje, če je drugače možno, d» ne bi prej zašla v š® večje zagate zaradi zdrav- stvenega zavarovanja, kaf je v zvezi s pogoji. Po porodu ima delavka porodniški dopust in S® daljšega naj bd imela MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Ura se je približevala dvajseti, čez petnajst minut bo pripeljal avtobus. Skupaj s prijateljicami smo stale na postaji. Jaz sem bila nekoliko zadržana ozrla sem okoli in zagledala NJEGA s čudovitimi rjavimi očmi in črnimi lasmi. Medtem je avtobus že pripeljal in vstopili smo. Tudi ON je vstopil. Bila sem zeio srečna. Pretekli so meseci, vendar midva še nisva spregovo- rila. Med nama so bili le pogledi polni ljubezni. Ven- dar, prišel je dan, ko sem v dnevnik zapisala njegove prve besede. 3.12.1971. Nekega dne smo končali dve uri prej. želela sem biti sama in z njim preživeti večer, čeprav le v mislih. Toda nenadoma sem pred sabo zagledala NJEGA. Bila sva tiho, le s pogledi sva govorila in v poljubih sva se potapljala v šumeče valove Savinje. Dejal je, da me ljubi. Toda le kako dolgo? Kot bi vedeü, da mora srce, ki je polno ljubezni, še pred smrtjo odpreti, čez dva dni se je ponesrečil. Mojega občutka se ne da izraziti, saj njegova smrt zame ni resničnost, to so le sanje, iz J&aterih pa se ne bom nikoli več prebudila. Moj Ivan, nikdar ne boš iz- vedel, kako trpim ob tebi. Ti si m ostaneš moj vzor, ker si v kraljestvu nedosegljivih sanj. Tako se je mudilo dvoje src ki sta se neizmerno ljubili, vendar prepozno sklenili. ' Majda V. gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 11. stran lX>doče. In to bo prav! A študentka? Je žena ena- jcopravna, če je odvisna od pogojev moža študen- ta? Ali študij ni delo, če- stokrat težje in bolj noro jjot na kateremkQli delov- nem mestu? Če ima štu- dentka težave v nosečno- sti in pri tem zgubi »po- goje«, kaj potem? In po rojstvu otroka? Kam z njim, da si ohrani i>ogoje ali da si jih znova prido- bi takoj po porodu s štu- dijem — delom? Kako že sama taka negotovost vpliva na nosečnico? Kot moja gospodinjska pomočnica pa bi imela oba z otrokom zdravstve- no zavarovanje (porodniš- ki dopust?) in ^ čas bi ji v celoti tekel v pokoj- ninsko dobo. če je to možno, bom to storila, če ni boljše rešitve za štu- dentko ženo in mater, brez škode za njo in za dojenčka. MATI ŠTUDENTKE OB DNEVU ŽENA Marec je tisti mesec v letu, ko začne na vrata trkati pomlad. Iz zemlje pogledajo prvi znanilci pomladi — zvončki. Prav te nešteto otroških rok poveže v šopke, namenje- ne mamicam za 8. marec. 8. marec je dan, posve- čen ženam vsega sveta. Da lahko praznujejo svoj praznik, so se moraie bo- riti dolga desetletja. Ne- koč so bile žene brez pra- vic. Njihovega dela m ni- hče cenil in upošteval- Pri nas so se žene posebno izkazale v narodnoosvobo- dilni borbi, ko so prijele za orožje in se neustra- šeno borile. Mnoge so žrtvovale tudi življenja. Danes pa imajo žene enake pravice kot moški. Svobodno si izbirajo po- klice in zasedajo tudi od- govorna delovna mesta. Za vso njihovo skz'b in požrtvovalno delo se jim delno oddolžimo za 8. ma- rec, ko jim priredimo pro- slave in jih obdarujemo s cvetjem. Na ta načm se bomo svojim mamicam oddolži- li tudi šolarji naše šole. MOJCA GASPAB, 5. b Osnovna šola štore ZDRAVILNA ZELIŠČA Ko opisujete zdravilna zelišča, bd bilo bolje, da jih manj opisujete in jih raje narišite, ker na ta način zelišča takoj spoz- naš. Ce ni narisan, p>a ne prideš do pravega. Je pa to pomeinoiio üa tLi>i/fc!.^a, ki se zianima za zdravje. Jožica J. Griže POHVALA UČITELJSTVU 8. marec, dan žena. — Dramlje. Prav lepo se za- hvaljujemo vsem učitelji- cam na naši šoU za pouk in proslavo o mamicah in ženah za 8. marec. Poseb- '^o še hvala, da pokažejo v nižjih raizredih otrokom ročno delo — iz lepenke napravljene košarice in vizitke, ki jih napravijo otroci in jdh z veseljem Ponesejo domov svojim mamicam za 8. marec. Moj otrok še sedaj v višjem razredu to napra- ■^i. jaz pa sem vesela, da ^ me s tam spomni na ^ žena. Preprosta kmeč- ka žena je tega bolj vese- kakor razkošno boga- ta darila. Se enkrat hvala vsemu ^čiteljstvu v Dramljah. B. M., Dobje PO ANKETI NT V naše uredništvo je priromalo skoraj 500 anket. Veliko, več kot smo pričakovali in sedaj jih že pridno pregledujemo in analiziramo. Ne- ka bralka nam je pisala, naj ne omenjamo, kdo je kaj predlagal ali zaželel pri izpohijevanju an- kete. Prav. Ne bomo. Seveda pa bomo skrbno pretehtali vsak predlog, vsako mnenje. Veseli smo, da ste se, drage bralke in spoštovani bralci, tako lepo odzvali našemu vabilu, žreb je izbiral in izbral. Danes temu, jutri onemu. Vsem pa iskrena hvala za trud in sodelovanje. O vsebini odgovorov bomo še pisali! 10 nagrad — Libeline tehtnice — prejmejo: MIHAEL BAN, Virštanj 35, Podčetrtek; TE- REZIJA PETROVIČ, Kasaze 50, Petrovče; ANA PLAZNIK, Letrš 13, Šmartno ob Paki; JELKA KAJTNA, Laziše, Laško; JOŽE GUMBOC, Ki- dričeva 22, Laško; FANI TOMAŠIC, šlandrov trg 3, Žalec; BOŽIDAR KUMPREJ, Planina 25, Ljubno ob Savinji; MARIJA DEBELAK, Lesično 33; MARJAN URANJEK, Partizanska 56, Seža- na; MIHA ESIH, Zabukovica 124, Griže. 10 nagrad — izdelke keramične industrije Liboje — prejmejo: MILICA BABIC, Zg. Roje 12, Šempeter; ALOJZ KUŠAR, Stenica 30, Vita- nje; FRANC VIDALT, TVO Škofja vas; MILE JOVIC, Steklarna, Rogaška Slatina; NEŽA VE- LENŠEK, Lokovec 1, Celje; KAREL SLEMEN- ŠEK, GomUsko 65; TONOKA JURGEL, Linhar- tova 18, Celje; MILENA SCHNEIDER, Neü- brüggstrasse 40, 2555 Brügg/Biel. švica; MAR- KO KUMER, Dobiatina 86, La.ško: ANTON MOTOH, Škofja vas 7. 30 denarnih nagrad — po 50, 00 din — prej- mejo: NEŽIKA GORJUP, Grobehio 61; MARIJA VRŠNAK, Šmartno ob Dreti 2; JANEZ NOVAK, Metlače 7, Šoštanj; RUŽA ŠOLN, Ulica 29. no- vembra 22/11, Celje; MARTIN SKORNŠEK, Mo- zirje 118; MARICA MAGLAJ, Na rebru 13, Ce- lje; AMON ROZIKA, BUCE 6; JOŽE BORKO, Polže 5, Stemec; IVAN HROVAT, Prožinskavas 73, Store; KAREL PINTER, Bezovje, Šentjur; JOŽEFA VODUŠEK, Zidanškova 13, Celje; NA- DA MOTOH, Gorica pri SUvnici 28; JURIJ VR- BEK, Predel 22, Šmarje pri Jelšah; VERA PIN- TARIC, škalce 20, Slovenske Konjice; IVANKA ŽLOF, Dobrna 28, Loka pri Žusmu; FRANC ZUPANEC Vojnik 185; VILJEM JURGELJ, Ži- gon 8, Laško; ANA PETACI, Vitanje 67; BER- NARD ZEME, Loka pri Žusmu 9; DRAGO JUG, Pod gradom 123, Celje; VALCI KOŠIC, Moše Pijade 12, Qelje; JOŽEFA ZORENC, Dolenja vas 63, Prebold; ANTONIJA NAVRŠNIK, Sp. Do- lič 49, Vitanje; FRANC ŠIBAL, Uniše 7, Ponik- va; NEŽA ZGOLŠEK, L. Dobje 29, Svetelka- Dramlje; MARIJA RIHTER, Gornji grad 163; ANTON MEDVED, Podgora 51, Šmartno ob Pa- ki; D.\RINKA ALBIANI, Zabukovica 89 Griže; LARIJA CVIKL, šmiklavž 27, škofja vas; KAR- LI MACKOVŠEK, Mala Breza 53 a. Laško. MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Močno sneži. Anka išče gaz m ga čaka. Zelo dolgo čaka. Nehote se sprašuje, zakaj ga čaka? Toda odgovor je le eden: »Ljubi ga«. Da, ljubi ga... Pet, deset minut, ... Pisal je, da bo zagotovo prišel... In počakala bo samo še trenutek. Toda trenutek se spremeni v minute, v pol ure ... Zebe jo. V čevlje ji sili sneg in dežnik je ne more ubraniti pred vsiljivimi snežinkami. Se bolj se stisne k ograji na mostu preko Savinje in ga čaka. Sploh se ji ne zdi čudno, da je ona lahko prišla iz 10 km oddaljenega mesta, kljub slabemu vremenu, in da on ni mogel priti nekaj metrov. Sama sebe pre- pričuje, da ni mogel priti zaradi slabega vremena. In si verjame ... Popolnoma premočena gre počasi proti centru me- sta. Ko stopa mimo lokala, jo vonj po topli kavi zvabi vanj. Vstopi . .. Sede v kot lokala in ko si skuša urediti mokre lase, se ji pogled ustavi na . .. MISO!!! In neka plavolaska. Objeta sedita in si zreta v oči. .. Torej, premišljuje Anka, jaz sem te čakala dolgo uro na snegu, mrazu, ti pa si v toplem lokalu z njo... Hoče se umiriti, a se ne more. Njegove oči se zazrejo v njene. Njene oči, polne solza vprašujoč zrejo v nje- gov prazen pogled. Gleda jo, a je ne vidi. Kmalu zatem oba odideta iz lokala. Ko gresta mimo Anke, je ne vidita. Niti Mišo je ne vidi... Ali pa je nemara noče videti? Da, zatajil je njo in njeno zvesto ljubezen. V trenutku jo mine želja po topli kavi. Vstane in gre. Kam? Se sama ne ve ... Hodi ob Savinji in ne more misliti na nič. Nekje globoko v sebi čuti, da jo nekaj tišči. Nekdo ji zverin- sko kriči na ušesa: »Konec, konec... pozabi, izigrana si... pozabi... konec ...« XXX Hodi po njunih poteh, ki jih je prekril visok sneg. Kakor da želi za vediio izbrisati sledi njunih skupnih trenutkov njune ljubezni in speljati novo pot njegove in njene ljubezni. ANGELCA DROBNE ŽENICA IZ HIŠICE NA ROBU VASI »Takšna zima pa se naj gre soht,« sem se jesaila, ko sem čutila, kako mi v prste leze mraz. Previdno sem se izogibala krx>am ledu na cesti in se hudo- vala na veter, ki mi je nosil snežinke v obraz. Na koncu vasi sem jo dohitela. Stopaila je vsa sključena in komaj sem jo opazila v visokem sne- gu. »Dober dan, teta,« sem jo pozdravila. Obrnila je glavo in me pogledala. »Dober dan, deklica! Ja, čigava pa si?« »Esihova,« sem se na- »Oh, saj res. Saj si či- sto mami podobna. No, stopi z mano v hišo. Ma- lo se boš p>ogreia, saj te gotovo zebe,« je začeblja- la starka. Stopila sem za njo v prostorno kmečko izbo. »Skuhala ti bom čaja. Ti pa si sezuj čevlje in stopi na peč. Topla je.« Odhitela je v kulunjo. Ubogala sem jo in se sti- snila k topli krušni peči. Kmalu se je vrnila s sko- delico čaja. Sedla je k meni in mi pripovedovala o svojem življenju. »Bila sem iz številne družine. Kmalu sem od- šla po svetu m si kot dekla pri bogatih kmetih služila za vsakdanji kruh. Na nekem sejmu sem spo- znala moža. Kmalu sva se poročila. Rodili so se nama sinovi, živeli smo srečno, v majhni kajži za vasjo, saj je oče kot te- sar dobro zaslužil. Toda nekoč so ga prinesli do- mov zavitega v delovni plašč. Povedali so mi, da je padel s strehe in sd zlomil tilnik. Sama sem morala s podvojeno süo prijeti za delo. Sinovi so odraščali in odhajali drug Za drugim. S skromno so- cialno podporo se preživ- ljam sama na stara leta.« Občudovala sem to že- no, ki je za gubami na razoranem obrazu skriva- la v sebi tako plemenito srce. Zahvalila sem se ji za čaj in stopila v zimski dopoldan. Danes, nekaj let po ti- stem dogodku, sem se je zopet spomnila, kajti prej- šnjo soboto so jo zagreb- li na vaškem pokopališču. Bliža se pomlad, z njo 8. marec, ko vse matere praznujejo svoj praznik. Ko bodo v loki 2» sose- dovim gozdom zacveteh prvi telohi, bom natrgala srkomen šopek in ji ga nesla na grob. MARJANCA ESIH, 8. a. Osnovna šola Store NAŠA MAMA Ko čitam v vsaki števil- ki NT članke Moja ljube- zenska zgodba, sem se od- ločil, da tudi jaz napišem eno taikih zgodb, ki pa naj bo malo drugačna. Ni še dolgo, ko smo praznovali dan tistih, ki so nam dale življenje in ki naj jim bo posvečeno vsaj malo lju- bezni, tudi po smrti. BÜ sem še mlad fant, ko mi je po težki bolezni umrla mama. Zelo sem jo imel rad, toda ljubezen je ni mogla obvarovati naj- hujšega. Ko sem prišel v sobo, kjer je ležala mama — mrtva, med kupi cvetja in v črnini, sem se na ves glas zjokal. Zakaj nas za- puščaš, saj sd še tako mla- da ter te vsi ljubimo. A. F. MLADI PIŠEJO Na pragu nove rubrike smo: Mladinske strani, na katerih naj bi nas šole in novinarski krožki seznanja- li z njihovim delom_ v besedi in verzih. Vse tiste, ki bi radi sodelovali v naši rubriki, vabimo, da se nam javi- jo. Obiskali jih bomo, se z njimi pogovorili in se se- veda z njimi domenili za sodelovanje v rubriki. Danes se nam kot prve predstavljajo članice novi- narskega krožka na I. osnovni šoli v Celju, ki se do- kaj redno oglašajo s svojimi prispevki. Vse so učenke 8. razredov, in pravijo, da jih pisanje zelo veseh. Uredništvo Čista resnica - debela koša Kar med p>oukom sem se spomnila, da moram takoj obiskati staro mamo. Zato sem tovarišici, ki je še ni bilo v razredu, napisala telegram z vsebino: »Morala sem nujno oditi, ker moram še danes nekam pritd«. Pobrala sem šila in kopita in odšla domov. Doma sem odvezala mojo mulo Pepco s praznim žepom in odšla. Ta mula je bila namenjena moji stari mami, ki je ta dan praznovala 250. obletnico rojstva. Hodili sva hitro, kajti bili sva šele v Ljubljani, morali pa bi v Kranj. Ker sva hodih s polno paro, 100 km na uro, naju je ustavil miličnik. Povedal nama je, da sva naredili velik prekršek in da morava plačati 50 Ndin. Jaz pa sem mu dejala: »Sem iz visoke družine s praznim žepom in res nimam zdaj polnega. Počakajte, ko se bom vrnila, bom imela pvolne žepe lizik in bombonov. Morda pa le dobite kakšne zavitke od bombonov, saj so nas v šo- h učili, da moramo vse papirčke, ki so za v koš, dati miličnikom. No, pa nasvidenje!« Pepca mu je p>omahala pod nosom v slovo in že sva dirjali naprej. Ko sva prišU v Kranj, sem pelja- la Pepco k stari mami in se hitro vrnila v Celje. Tu sem sedla pred zvezek, v katerem sem imela seznam vseh mojüi starih mam. Od tiste, ki ima farmo slonov, pa do tiste, ki ima farmo pajkov. In spoznala sem, da je moja mula pri tisti, ki ima farmo deževnikov. Kaj zdaj? Utonila sem v solzah. Postavila sem si spo- menik in umrla. Slava mi. MAJA KOŠENINA, 8. O I. osnovna šola, Celje Pred odločitvijo Vedno, kadar takole premišljujem, si zaželim vrniti v zgodnja otroška leta. Kar nekako težko mi je ob misli, da bom že čez p>ol leta sedela v klopeh neke druge šole, nad vrati katere bo najbrž pisalo Gimnazi- ja. Obenem pa mi je lepo, kajti vem, da se mi bodo hkrati z vrati gimnazije odprla tudi vrata na mojo življenjsko cesto. A ne bom odšla sama. Vsi, danes še osmošolci, bomo zakoračili na novo*pot, na pot proti poklicu, eni hitreje, drugi počasneje. Za nami pa bodo ostale prazne šolske klopi, na katerih je napisana mar- sikatera skrivnost, ki nas je spremljala polnih osem let. In kaj bi pravzaprav rada postala? Vprašanje, ki je zmeraj tako aktualno, odgovor nanj pa zame najtež- ji na svetu. Ne vem še čisto zagotovo, čeprav se mi v glavi počasi poraja načrt. Najprej gimnazija! Pra- vijo, da si tam razširiš obzorje znanja. In znanje zmeraj prav pride. Pa še odločitev se premakne za štiri leta, ko se mlad človek izoblikuje in popolnoma dozori, da lahko resno premisli o življenju! Potem pride seveda matura. In potem... Tisti »po- tem« pa še ni dokončen. Veselita me predvsem slo- venski in angleški jezik. Kdo ve, če se ne bom odloči- la ravno za študij jezikov. Mlademu rodu bi vlivala ljubezen do materinega jezika, poleg tega pa bi se ukvarjala še z novinarstvom, ki me že od nekdaj ve- seli. To so sanje in načrti, ki bodo zdaj zdaj že na F>oti k resničnosti. A odločitev je težka. Zdi se ml kakor v igri. In kocka pade ... ko bo kocka padla, bo morda že prepozno. Upam, da ne bom nikoli obžalovala po- klica, ki si ga bom izbrala! Včasih pa je'p>ot k resnič- nosti še težja od odločitve. MOJCA BUCER Knjiga in jaz Ko sem bila še mlajša in ko sem z očkom ali ma- mico hodila po mestnih ulicah, ter ogl^ovala izložbe, sem se največkrat ustavila pred izložbami Mladinske knjige. Državne založbe ali Naše knjige. Privabljale so me tanke knjižice s pisanimi slikami na naslovnih stra- neh. S prošnjo sem dosegla, da sem dobila knjigo. To so bile sprva barvanke, zatem slikanice in tudi prav- ljice, ki mi jih je prebirala babica. A ne dolgo. Ko sem prestopila prag šole ter se naučila brati in pisati, sem mamici in babici olajšala delo. Sedaj sem prebirala pravljice sama. A takrat sem se srečala še s šolskimi knjigami in revijami (Cicibanom, Kurir- čkom itd.), ki me bodo spremljale daleč v življenjsko pot. Toda ko sem postala starejša, sem pravljice za- menjala z mladinskimi knjigami. Predvsem so me zani- male pustolovske-kriminalne zgodbe. Nisem se mogla ločiti od knjige Pozor, črna marela. Prebrala sem jo kar štirikrat. Od šestega razreda dalje, pa sem se za- čela zanimati za realističn dela. Pri branju teh knjig sem se p>oglabljala v življenje ljudi, ki so mi bili do tedaj neznani. Tudi v strokovne knjige sem večkrat pogledala, kjer sem se seznanila s skrivnostmi Zemlje, vesolja in še z marsičem, kar me je pač zanimalo. Torej, vidite. Tudi knjige so tiste, ki nam dopol- njujejo znanje, s katerim pridemo do boljšega poklica in tudi v življenju nam je z njimi lažja pot. O tem govori naš pregovor, ki pravi: »Več znaš, več veljaš!« IRENA OSET, 8. C NAJLEPŠE DARILO Spet nov vrtec, velik, z le- pimi mizicami, omarami, z mnogo igračkami, svetlimi prostori, ličnimi majhnimi umivalnicami, vse majhno in ljubko in sploh lepo. Kje? V Šentjurju pri Celju. Ravno četrtek je bü pa še Dan žena povrhu, ko sem z magnetofonom v rokah hitela po peščeni stezi do novega vrtca. Pred vhodom so se že zbirale mamice, da bi priso- stvovale svečani otvoritvi. Pi- hal je mrzel zimski veter, nič kaj prijeten za slovesnost zu- naj pred stavbo, zato smo jo vsi skupaj mahnili v dokaj velik predprostor, ki je ob prihajanju povabljenih posta, jal premajhen. Pa to sploh ni bilo važno. Vsi smo komaj ča- kali, da »i bomo ogledali vr- tec. Tudi otroci so se v igral, nicah že nestrpno prestopali sem in tja in spraševali to- varišice, kdaj bodo prišle ma- mice poslušat in gledat njiho- ve nastope, ki so jih pripravi- li za to priložnost. Svečanost se je pričela. Predsednik občine Vinko Ja- godič je v uvodnem govoru poudaril pomen novega otroš- kega vrtca za šentjursko ob- čino, saj so z njim problem otroškega varstva v Šentjur, ju rešili, upajo pa, da bodo tudi v drugih večjih krajih kmalu lahko odprli varstvene oddelke za predšolske otroke. Nov vrtec bo lahko sprejel 124 otrok, tudi dojenčke. Ja- sli zanje bodo opremili in uredili do septembra letos. Do konca tega šolskega leta pa bodo v oba prostora za jasli preselili prva razreda in malo šolo iz bližnje osnovne šole. V stari stavbi, kjer je bival vrtec doslej, pa se bo naselil oddelek posebne šole in glasbena šola. Torej pro- storske stiske ne bo več. Nato nas je ravnatelj šole in vrtca Ernest Rečnik pova- bil na ogled igralnic. Mamice so pohitele vsaka k svojemu malčku in s srečnimi in na- smejanimi obrazi gledale in poslušale, kako se trudijo, da bi vsak prav svoji mamici za- pel pesmico, ji zaplesal in ji voščil za praznik žena. Kar težko sem se ločila od prijetnega vzdušja in otroške- ga živžava v igralnicah. Mami- ce so letos v Šentjurju dobi- le res najlepše darilo za svoj dud, sem si mislila, ko sem odhajala. Upajmo, da bo ta- kih daril staršem tudi v šentjurski občini vedno več. D. POŠ SINDIKAT ZA ZDRAVSTVO člani medobčinskega sindi- kalnega sveta za celjsko ob- močje so na razširjeni seji v 2alcu sklenili, da bodo sin- dikalne organizacije v celoti podprle sedanjo akcijo ko- munabiega zavoda za socialno zavarovanje za samoupravni sporazimi o oblikovanju do- hodkov v letošnjem letu. ZBOROVANJE OBRTNIKOV Občinska konferenca Soci- alistične zveze delovnih ljudi v Žalcu je preteklo soboto sklicala zbor obrtnikov. Zbor je bil v dvorani Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu. Na zboru obrtnikov so go- vorili o izhodiščih obrtne in davčne politike v letošnjem letu. O razvoju gospodarstva ter mestu in vlogi obrtništva ter bodočem razvoju te dejav- nosti v žalski občini je go- voril načelnik oddelka za go- spodarstvo JOŽE CEROV- ŠEK, osnovna izhodišča leto- šnje davčne politike pa je ob- razložil načelnik davčne up- rave MILAN ZABAVNIK. V razpravi, ki je sledila, so bi- la načeta mnoga aktualna vprašanja bodočega razvoja obrti, pri čemer so se raz- pravljale! še zlasti zavzemali za to, da se zagotove ustrezni pogoji razvoja predvsem us- lužnostni obrti. Ta je v mno- gočem na slabšem kot tako imenovana proizvodna obrt. V zvezi z izhodišči davčne politike je bilo ugotovljeno, da je potrebno le-to zastaviti tako, da bodo dajatve pravič- neje porazdeljene. Zaščititi bi bilo treba predvsem tisto obrtno dejavnost, ki je v stag- naciji, struktura potreb po taki dejavnosti pa narekuje ustrezen razvoj tudi na tem področju. O BODOČEM DELU Aktiv mladih kmetijskih proizvajalcev v Grižah je imel minuli teden svoj redni se- stanek. Mladi kmetijski pro- izvajalci so pregledali rezul- tate nekaterih zadnjih akcij ter se na skupnem sestanku dogovorili tudi o bodočem de- lu. Mladi kmetijski proizva- jalci v Grižah sodijo med ak- tivnejše aktive v občini, saj prirejajo številne prireditve ter izobraževalne akcije. Po- dobno kot v minulem obdob- ju bodo tudi v bodoče pri- pravili več predavanj in se- minarjev, ki se jih mladi kmetijski proizvajalci radi udeležujejo. ODDELEK POSEBNE ŠOLE Skupščina občine Mozirje je nedavno tega imenovala posebno komisijo, vodi jo profesor MAKS VESTER, ravnatelj osnovne šole v Mo- zirju, ki ima nalogo proučiti možnosti, da bi tudi v mozir- ski občini ustanovili oddelek posebne šole. Odstotek kate- goriziranih otrok, ki so p>o- trebni posebnega šolanja, je namreč tolikšen, da terja, da se ustrezno uredi tudi to vprašanje. Nekaj otrok se si- cer tudi iz te občine šola na posebni šoli v Celju, vendar na tak način problema šola- nja teh otrok ni mogoče reši- ti. Dejstvo, da se ti otroci do- slej šolajo v sklopu rednega šolskega dela, negativno vpli- va na učno vzgojne rezulta- te, jemlje veliko dela pedago- škemu kadru, učinek pri nji- hovem šolanju pa ni takšen, kot bi ga želeli. Bodoči oddelek (o njegovi ustanovitvi bo skupščina skle- pala na podlagi ugotovitev komisije), naj bi deloval pri osnovni šoli v Bočni. _ TRIJE NOVI EKONOMISTI Dne 3. 3. 1973. je bila na Vi- soki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru svečana pode- litev diplom diplomantom II. stopnje. To vest objavljamo sicer z malo zamudo, vseeno pa je po svoji vsebini aktual- na, saj so v tej skupini kar trije diplomanti' iz Celja in to vsi trije izredni študentje. Naslov diplomiranega eko- nomista so dobili: — ARNUŠ Ludvik, — Drago DOLŽAN, ing. str. in — Majda KOKOTEC- NOVAK. Vsi trije so iz skupine, ki se je vpisala na VEKŠ v štu- dijskem letu 1969/70 in so to- rej v tretjem študijskem letu dokončali zahtevno in tež- ko nalogo, če upoštevamo, da so vsi zaposleni in da so štu- dij dokončali p>oleg rednega dela. Pričakujemo pa lahko, da bodo v bodočih mesecih di- plomirali tudi njihovi kolegi, ki že pripravljajo diplomska dela. DAN ŽENA V JURKLOŠTRU Prosvetni delavci iz Jurklo- štra so se tudi letos zavzeli, da je bilo praznovanje dneva žena prijetno in domače. Pro- slava se je pričela s kratkim referatom o pomenu prazni- ka. Osrednji del je sestavljal program, ki so ga izvedli ot- roci pod skrbnim vodstvom svojih pedagogov in zaključil z zakusko in plesom okoli "polnoči. Za ume pete je skr- bel veseli Martin. Proslave so se kljub pozni uri in oddaljenosti udeležile številne mamice in žene. Le-te so vesele odhajale na svoje domove, želeč si še tudi v bo- doče tako lepih in prijetnih trenutkov. Želimo izraziti hvaležnost pedagogom iz Jurkloštra, za njihovo zavzetost. Juliju Go- riču in njegovim pevcem, po- sebej še krajevnemu odbom SZDL. VOLIVCI . ZBOROVALI Vitanjski volilci, ki so zbo- rovali preteklo nedeljo, so bi- li z dosedanjim vlaganjem v šolske in krajevne objekte za- dovolj ni. Zato so tudi eno- glasno podprli podaljšani sa- moprispevek v občini, kate- rega referendum bo osmega aprila. Strinjali so se tudi s predlogom gradenj, ki- se ho- do v bodočem petletnem ob- dobju realizirala. SHOD NA RESEVNI V nedeljo, 18. marca, bo velik shod mladine iz vse šentjurske občine na Re- sevni. Proslavo, ki je po- svečena padlima članoma SKOJ Dušanu Lahu in in Cvetki Jerinovi, orga- nizira občinska konferen- ca ZMS v Šentjurju. Sre- čanja se bodo udeležili mladinci iz šentjurske ob- čine, iz Kompol nad što- rami, v kulturnem spore- du Pa bodo sodelovali tu- di pionirji iz osnovnih šol v občini Šentjur. Kultumi spored bo trajal približno eno uro, nato pa se bodo udeleženci lahko prosto zabavali. SESTANEK PREDSEDNIKOV KS Konec preteklega tedna so imeU v Šentjurju sestanek predsedniki in tajniki KS. Obravnavali so predlog pro^ računa in vskladitev progra- mov KS v letošnjem letu. Do- govorili so se tudi o delu po- ravnalnih svetov v posamez- nih krajih in o pripravi poro- čil o delu KS za zbore volil- cev, ki se vršijo v šentjurski občini ta teden. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Toni Zakošek S Toni jem Zakoškom sva se enkrat že srečala: v mali anketi sta trčila najina interesa. Seveda nisem šel k njemu zaradi tega, pa tudi zaradi tega ne, ker se poznava tako i-ekoč od takrat naprej, ko sva trgala hlače v os- novnošolskih klopeh. Od takrat naprej tudi poz- nam njegovo žitje in bit- je in priznam, ^ me je vedno zanimala življenj- ska pot tega mladega člo- veka, ki sem ga izbral za mali intervju iz prepro- stega razloga zato, ker je pač mlad in zato ker rad dela. Dandanašnji pomeni to največ. K temu pa me je vodilo tudi to, da sem zadnjič govoril z malo starejšim vinogradnikom, mislil pa sem si, da bi ne bilo slabo, če bi se to- krat pozanimal pri mlajši generaciji. Toliko za uvod. »S čim se ukvarjaš?« »Toliko je vsega tega, da najbrž ne bova mogla v teh kratkih vrsticah za- jeti vsega. No, prva in osnovna točka mojega tre- nutnega življenjskega re- da je gostinstvo. Sem šef bifeja v Lesičnem. To mi je ostalo v krvi od pred- nikov: bili so, iz roda v rod, ošbirji. Bili pa so tu- dii kmetje in vinogradni- ki. To sem tudi sam. Iz- boljšujem predvsem vino- grad. V Virštanju. Dobra kapljica je tam in splača se. Nerodno je le to, da skorajda nihče tega ne more obdelovati. Z mlado ženo sva sama, delava ko- likor pač moreva,.« »Vsega se ne da?« »Jasno. Zaradi tega se ne ukvarjam tohko z zem- ljo kot z vinogradom. Vi- nogradništvo ima v Vir- štfmju perspektivo. Če- prav miam gimnazijo, bom ostal po vsej verjet- nosti doma. Na moj do- mači kraj pa nie veže še marsikaj drugega. Že od mladih nog naprej sem se ukvarjal z amatersko deja.vnostjo. Igral sem v ničkolikih igrah, ki jüi je prirejalo tukajšnje pro- svetno društvo ali pa naš mladinski aktiv. V to sem včasih vložil vse napore. Zdaj kaže lepše. Šmarska kulturna skupnost ima po- sluh za te stvari. Ko bi le imeli malo večjo dvo- rano« O privatnem življenju mladi oštir, kmet in vi- nogradnik ni govoril. Vem, da ni ljudi, kii bi delali, vem, da življenje tam ni lahko, toda Toni Zakošek s svojo mladostjo prema- guje ovire in konec kon- cev tudi s svojim nara- ščajem. Da ne pozabimo: Toni je nedavno tega do- bil hčerko Polonco. Ne- kaj dni je stara in Toni je srečen, mi pa mu lah- ko samo čestitamo. Brigada Prepričan sem, da g spomnite mladinske akcije, ki je bila \ Kozjanskem. Takrat i di Ljubljančani gra(ji dovod, njehove kol^ obiskovale domove pg janskem. Brigadirji. jj' Ijane so pustili pri ij^j rom Kozjanskega prijj globok vtis in zato a no, če se ljudje 2210« šujejo, kdaj bodo, spet prišli med nje. , Skoraj gotovo pa ; se bo letos to tudi ^ Koliko mladih bo grč Kozjansko, zaenkrat znano. Znano pa je, 1 brigada imela zvezna i saj bodo v njej preds štirih republik: Slo Hrvatske m Srbije z in Hercegovino, če ocenimo dosedanje j za mladinsko delovno »Kozje 73«, bo poleti na Kozjansko, na « šmarske in šentjurske ne, okoli šeststo mladih Čeprav Ij ubl j anskl * dirjii lani niso bili n» janskem dalj časa, d ni bilo velik. J, je v« bila vrednost opravi dela precej visoka. lai li so, da so ljubljansi dinci iz občine Ljul Center opravili delo v nosti 500.000 ND. Ton dela na kozjanskem i du Fužine—Sotla, ki bi skrboval z zdi-jivo ii' ro pitno vodo 1130 gol stev, pretežno čistih Ö s 4290 prebivalci. Po končani delovni I »Kozje 72« so se predi ki občinske skupščine I je pri Jelšah ter pred ki občinske konferencel občine Ljubljana-CenM febmarja 1973 znovaj na Kozjanskem. Slefl k srečanju v Kozjed tegnili še predsednikej krajevnih skupnosti t« vilne predstavnike di''' političnih organizacij 1 lovnih skupnosti občiK bljana-Center. Na ^ Stanku so se dogov« obsegu in nalogah no« tošnje delovne akcije ' JE 73«. V letošnji <* akciji bo prav tako ^ vala specializirana ® Atomske toplice ^ razsipava že skoraj »g vele pravo pravcato ^ v skoraj popolnoma objektov, med njim» " deljah, ko na-štejejO ^ Ob delavnikih je v ljudi. Za tak.šen obi^ predvsem novemu, sebno ponjavo, ki r l bazen zelo lepo u«"®^! prostor jc ogrevanj^ nameravajo letos bo dvema bazenom» ^ tudi dela v starem. ^ s plastično ohlogo. turistično sezono s»^ stično zdravstveni Na sliki: notr»^ zares toplih dni še r I sestavljena iz medi- f'sester, socialnih de- ■ jji elektrikarjev. Os- • loga brigad, ki bo- ^e na Kozjansko, bo T vodovoda Fužine— !v manjši meri pa bo- ^ovaü tudi pri rekon- jjj ceste Lesično—Vir- ^lobinjek. ^vod, ki ga bodo gra- Lja^iinci, bo v končni ^43 km in bo imel leervoarjev ter črpalno fQ v Lesičnem. Tekel glto ozemlja občanov, ^ v krajevnih skup- \ Zagorje, Lesično, Vir- jBuče, Polje ob Sotli, |a ob Sotli, Podsreda lye s skupno 5565 ha jfalnih površin, ki se i novo pridobitvijo še saj šteje celotno |e, po katerem bo po- jnovi vodovod, 9937 ha Jsluh površin. Vodo- 10 pri tem brez dvoma bmembno vlogo, mto č važno, (Ju damo mla- I delovni akciji »Kozje pudarek, ki ga zasluži. Dna predračunska tet vodovoda Fužine— |)€ ocenjena na 21 mi- I». ND. Sredstva, po- I za uresničitev grad- ßvega vodovoda, bodo iz prispevka gospo- ter; ter prispevka, ki ga f dali kmetje sami v i in materialu. Posebno Wo bo dala občinska liina Šmarje pri Jelšah, S sredstev za bo odpad- iradi pocenitve del, ki Ido izvajali v lastni re- PO.OOO dinarjev bo pri- a Zavarovalnica SAVA, feica Celje. Ostal je le f'-ti del v višini ki pa ga bo skoraj pi krila občina Ljub- Mnter, oziroma njene P^e organizacije, ^«vcu naj povem še to, P tudi Zveza mladine 'ije organizirala mla- ^ f>!"igado, ki bo gradi- ^ gozdne ceste Pla- vas pri Planini pri ^ko pričakuje mla- P^Pričani smo, da bo- prejeti tako, kot ^lani: prisrčno in z Milenko S. ""solJ^sÜ"® radodarno zaži- Ijudi prihaja »tsUvi^.^®« novih c^^^vrartjo) ob ne- Ij, "n obiskovalcev, 'icahbäl^ clo 100 ^o zahvalijo k. pokrit s po- ^<•1 j« U. Knt '"e. Celoten iwedeli, ^ teh H" J"»' d'' se ' R ^ potekajo "Hlo Pit-vlekli I' do pr%ih, ft»______.M.ST Moj, naš in vaš. Vi ga niste poznali, ni bil naš domačin. Bil je Nizoze- mec iz Južnega Limbur- ga. Willie Hontermaus. Pek in slaščičar. Delaven in predvsem dober člo- vek. On je poznal našo domovino, čeprav nikoli ni bil tu. Iz pripovedo- vanja svoje soproge Kati- ce, ki že več kot deset let redno preživlja svoj dopust v Jugoslaviji. Pre- več je vedno delal, ni imel časa za dopust. Pri- voščil ga je le svoji so- progi. Pekel je tako do- ber kruh, žemlje, pite, kekse speculus in krasne poročne torte. Ljubil je nogomet. Vedno je navi- jal za Jugoslavijo. Vedel je, da teče nekje bistra Savinja, da so tam do- ma dobri ljudje, ki ima- jo čudovitega voditelja Tita. V njegovem domu v Tervinsclenu so bila vra- ta za Jugoslovane vedno odprta. Prav letos je na- meraval obiskati tudi sam naše Celje in Savinj- sko dolino. Tako je pi- sal še maja lani in se tega veselil. Najhujša bolezen teh časov — rak na pljučih — mu je prekrižala ta načrt. Lani junija so mu v bolnišnici v Heerlenu operirali celo levo pljuč- no krilo. Operacija se je posrečila, le da je bil rak že v krvi. Da bi ga mdeli, kako je z užitkom jedel naše breskve, ki sem mu jih prinesla v bolnišnico. Bile niso nič kaj lepe od dolge poti. A Willie jih je jedel s tako slastjo, da smo ga vsi gledali. Vsem sobol- nikom v sobi je dejal: »Veste, to so jugoslovan- ske breskve — tako dob- re in sladke, mnogo bolj- še od naših.« In kako le- po je znal odzdraviti na naš pozdrav — dober dan. Ne bo videl Celja, ne Savinje, za katero je ko- maj verjel, da je v Letu- šu še vsa bistra in da po njej plavajo postrvi. Umrl je letos 15. febru- arja zvečer, star 58 let. On je nas in vas poznal kot Jugoslovane — Slo- vence ter nas imel rad. Naj bi bil vsaj takole pri nas — za bežen hip — do- kler se berejo tele vrsti- ce. Saj je bil vendar naš prijatelj! VERA PELKO Kozje v ospredju novi obrat tekstilne tovarne Metka v Kozjem. Tik novega obrata je grad, ki ga preurejajo in v katerem sta bili nekdaj predilnica in tkalnica. Foto: Milenko Strašek OKVARA NA CEVOVODU Ko. so v ponedeljek raz- streljevali temeljne opor- nike starega mostu čez Savinjo v Čopovi ulici, je prišlo do okvare na glav- ni vodovodni cevi, ki vo- di proti Liscam. Pokvar- jena je bila cev, ki so jo lani vgradili v mostno konstrukcijo. Dotok vode proti Liscam je bil za ne- kaj časa prekinjen. Kma- lu pa so začeli to območ- je napajati po »stari po- ti«, ki je veljala zlasti v času graditve novega mo- stu v podaljšku Čopove ulice. In tako je še zdaj in tako bo vse do popravi- la okvare, ki je nastala na vodovodni cevi. Prebi- valoi v Liscah niso ostali brez vode; res pa je, da je je v času večje potroš- nje nekoliko manj kot je je büo prej. Sindikalna organizacija ob- rata tekstilne tovarne Metka v Kozjem si je za letos zada- la izredno razvejan in pester akcijski program, za katere- ga ui)ajo, da ga bodo izpelja- li brez večjih težav. V ospre- dju njihovega programa je vsekakor skrb za neposredne- ga proizvajalca, za njegov bo- ljši položaj, boljše delovne pogoje. Prve korake je obrat v tej smeri že naredil:" prav- kar prenavljajo stari del, nekdanji grad, v katerem je vrsto let životaril obrat. Vsi delavci so se že preselili v novi obrat, zgrajen tik nekda- njega gradu, ki je s starim delom povezan s posebnim prehodom. V starem delu bo- do uredili obrat družbene prehrane, tako da bo sleherni delavec imel na voljo topel obrok hrane. Tukaj bodo tu- di upravni prostori in pa ob- ratna ambulanta ter skladi- dišča. S preureditvijo se bo- do delovne razmere izboljšar le za več kot 70 odstotkov. Sindikalna organizacija bo letos organizirala več stro- kovnih predavanj, kjer bodo delavcem obrazložili način zaključnega obračunavanja in podobno. V akcijskem pro- gramu je predvideno tudi več poučnih izletov v kraje s tek- stilno industrijo. V Kozjem so spoznali, da so takšne ek- skurzije zelo poučne in ko- ristne, saj delovci prenašajo spoznanja v svoje domače o- kolje. Tik stare stavbe bodo zgra- dili športno igrišče in se ude- ležili letošnjih sindikalnih športnih iger v Šmarju pri Jelšah. Razen tega pa v Kozjem ne nameravajo pozabiti na svo- je sodelavce, ki so socialno ogroženi in na tiste, ki ima- jo velike družine. Občasno jim bodo iz posebnega, na- lašč za to ustanovljenega sk- lada izročili darila, ki jim bo- do pomagala premostiti nji- hove težave. ^Pri tem velja omeniti še kulturno dejavnost, ki pa jo bodo v obratu Metke v Koz- jem združili z mladinskim aktivom ZMS Kozje, tako da bodo skupaj načrtovali prire- ditve. Pravkar pripravljajo igro, kakšno, pa nam niso hoteli izdati. Mst V konjiški občini je podaljšani samoprispevek pred durmi. Občani se bodo zanj odločali osmega aprila. Pro- gram gradenj šolskih, kulturnih in komunalnih objektov je pripravljen in na zborih volivcev, ki potekajo te dni, bodo občani temeljito seznanjeni z nj.tm. Zato bo odločitev osme- ga aprila lažja, zato bo zavest ljudi postavljena na dobro pripravljene temelje. Koliko so občani seznanjeni z bliž- njim referendumom, kaj mislijo o njem, koliko so o pro- gramu poučeni — o tem je tekla beseda, ko smo anketirali nekaj občanov konjiške občine. ANTON VOH, skladiščnik, zaposlen v Ingradu v Sloven- skih Konjicah: »Sem za po- daljšani samoprispevek, saj je bilo tudi s prejšnjim veli- ko narejenega. Ljudje niti ne bodo občutih, da se je kaj spremenilo, ker se bo kar na- prej odtegovalo od plače. En procent res ni vehk. Prema- lo pa je sestankov, kjer ta ljudje bili v tem poučeni.« FRIDA POGAČNIK, delav- ka v Kostroju v Slovenskih Konjicah: »Zdi se mi nujno, da se pogovarjamo o podalj- šanju samoprispevka. Toliko je ostalo še neurejenih stvari, pa najsi bo to v šolstvu ali v komunali. Moramo poma- gati vsi, da se bodo razmere uredile. Podpiram pa samo- prispevek v celoti. Reklame pa je premalo, ljudje še ne vedo dobro, za kaj gre.« IVANKA POLEN IK, kmeč- ka pomočnica izpod Konjiške gore: »Ja, čula sem že, da bo občina razpisala podaljšam samoprispevek v radiu. Zju- traj poslušam, pa sUšim. Pri nas še ni bilo zbora volilcev, zato o referendimiu ljudje malo vedo. Ko pa bodo čuli, ne dvomim, da se bodo odlo- čili z — da. še veliko šol moramo p>opraviti.« JOŽE KLANJCNIK, zapo- slen v Konusu v Slovenskih Konjicah: »V prvi vrsti so seveda šole, a za te smo ve- liko naredili že s prejšnjim samoprispevkom. Mene skrbi to, da bo za asfaltiranje cest, ki so tudi v programu, zmanj- kalo denarja. Tisto, kar je na koncu, vedno odpade. Pa pre- malo obveščanja je še bilo, ljudje so nepoučeni.« TEREZIJA ZALOŽNIK, za- ix>slena v Konusu v Sloven- skih Konjicah: »Tudi jaz me- nim, da je büo za reklamo in za spoznavanje bistva po- daljšanega samoprispevka pre- malo narejenega. Bojim pa se tudi, da bo za vse, kar je določeno po programu, zmanj- kalo denarja. Asfaltiranje cest je nujno, zato ne bi sme- lo biti na zadnjem mestu.« Slišali smo nekaj odgovorov, ki izražajo zavest, največ pa trdno pripravljenost, da bo samoprispevek izglasovan v prid vsem občanom konjiške občine. Z. S. 14. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in Dom upokojencev odprt v soboto 10. marca so v Celju odprli Dom upokojen- cev. Na slovesnosti so v krat- kem kulturnem sporedu na- stopili mešani zbor upokojen- cev iz Celja in otroški zbor osnovne šole I. celjske čete. Vse prisotne je naj- prej EM>zdravil predsednik društva upokojencev in izre- kel zahvalo vsem, ki so pri- pomogli k postavitvi tega ta- ko pomembnega objekta v Celju. Nato je predsednik gradbenega odbora in uprav- nik Doma upokojencev Tone Stopar opisal začetek in po- tek gradbenih del in navedel vzroke za kasnitev otvoritve, med katerimi je bilo tudi po- manjkanje gradbenega mate- riala. Predsednik skupščine obči- ne Celje Dušan ing. Bumik je končno prerezal vrvico in predal Dom upokojencev svo- jemu namenu. Po otvoritveni slovesnosti so si udeleženci ogledali vse prostore v novo- zgrajenem objektu. Upajmo, da se bodo upokojenci v Do- mu, ki so ga že težko čakali, dobro počutili in da bo le-ta res kar najbolje služil svoje- mu namenu. Dom ima zmogljivost 124 postelj, prijavljencev pa je ostalo le 36. Kako razložiti velike potrebe upokojencev, ki jih je v celjski občini oko- li sedem tisoč in vsi nimajo urejenega domskega varstva, istočasno pa je modemi dom upokojencev še vedno neza- seden? Med ljudmi v celjski obči- ni vlada do doma upokojen- cev v Celju določeno nezaupa- nje, ki izvira iz nepoznavanja razmer in komforta, ki ga bo dom nudil starostnikom. Na^ ši ljudje še vedno niso nava- jeni na moderen način življe- nja, ki bi ga moral imeti vsak ostareli občan. Prebiti led in ustvariti zaupanje (povdarja- mo, ne gre samo aa visoke oskrbnine) pa je zlasti med starejšimi ljudmi najtežje. Vse preveč so navajeni na dosedanje domove počitka, ki v večini primerov v starih graščinah pomenijo le skrom- no bivanje do konca življe- nja. Moderni dom upokojen- cev v Celju, ki je dmgi tak dom v Sloveniji, pa je nekaj več. Nudil bo zdravniško os- krbo, življenje bo urejeno na podlagi modemih socioloških raziskav, ki pravijo, da mo- ra človek polno živeti do kon- ca svojega življenja. Ker no- vi dom upošteva tudi rekrea- cijsko življenje, za starostni- ka pripravljeno hrano, odlič- no opremljene prostore, je tu- di višina oskrbnine visoka — 150.000 starih tisočakov, ki jih ne zmore vsak upokojenec, zlasti če je to zakonski par. Zaradi tega in zaradi na prvi pogled hotelskega udobja, je v javnosti veliko pomislekov, češ, ta dom je le za nekate- re, je predrag itd. Občinska skupščina v Celju ima pripravljen denar za do- plačilo tistim upokojencem, ki sami visoke oskrbnine ne bi zmogli, le kriteriji še niso znani v celoti. Pripravljen pa je znesek 70 milijonov, ki bo služil kot dotacija za oskrbo v domu upKjkojencev v Celju. Občinska dotacija to tako rešila marsikatero tudi zelo pereče socialno vprašanje, ker končno ustanovitev doma za up>okojence je v svojem bi- stvu vsebovala tudi ta namen. Ob vsaki novosti, ki se poja- vi, pa naj bo to tudi izred- no modema in funkcionalna stavba doma upokojencev, je veliko bojazni in ugibanj — čas pa prinese rešitev. Upa- mo in verjamemo, da bo to- krat v dobro starostnika, ki mu je dom namenjen. Z. S. — D. P. Foto: Milan Božič Pevska revija v Velenju Preteklo soboto so imeU v Velenju zopet že tradicional- no pevsko srečanje — revijo mladinskih pevskih zborov- Tudi ta revija je precej pri- spevala k še večjemu razma- hu mladinskega petja v ve- lenjski občini, saj je pokazala precejšen kvaliteten napredek tako v sami interpretaciji kot tudi v disciplini zborov. Nastopilo je deset otroških pevskih zborov, -pet mladin- skih in en dekliški. Posebno razveseljiv in spodbuden je bil nastop najmlajših otro- ških zborov, ki so vsi po vr- sti pokazali dokaj šn j o mero kvalitete in sproščenosti. Mla- dinski zbori so bili v primer- javi s prejšnjimi revijami ne- koliko slabši, medtem ko je dekliški zbor, ki bo letos tek- moval tudi na mladinskem pevskem festivalu v Celju, zo- pet potrdil svojo visoko vred- nost, s katero bo gotovo na tem tekmovanju lahko pose- gel po zelo visoki uvrstitvi. Kljub temu pa bo v prihod- nje še vedno ix)trebno posve- čati več pozornosti glasovni izobrazbi in ne nazadnje tudi boljšemu ter sodobnejšemu repertoarju. Na posvetovanjih po obeh nastopih (udeležili so se jih tudi mnogi ravna- telji šoD so opozorili tudi na potrebo po stalnem izobraže- vanju zborovodij ter na ta način preprečevanju upada- nja kvalitete ter celo števila pevskih zborov. Najvišjo raven na sobotni reviji mladinskih zborov v Velenju sta v vseh pogledih prikazala dekliški zbor ve- lenjske gimnazije pod vod- stvom Ivana Marina ter ot- roški zbor osnovne šole »Mi- ha P. Toledo« pod vodstvom Anice Pukl, ki bosta tudi na- stopila na letošnjem festivalu v Celju. Štipendijski sklad v Celju Na zadnji seji upravnega odbora sklada za štipendira- nje in kreditiranje pri celj- sM občinski skupščini so ol> ravnavali in pregledali za- ključni račvm sklada ter jk)- slovnega poročila, podelili pa so tudi nekaj novih štipendij. Sklad je bil ustanovljen leta 1970 in pomeni kakovostno svežino v štipendijski politi- ki. Lani je razpolagal z nad 61 starimi milijoni, od kate- rih jih je nekaj nad 24 v sklad prispevalo celjsko go- spodar otvo. V letu 1972 je sklad štipendiral 75 dijakov in študentov, štipendije pa je odobraval v višini od 300 do 750 dinarjev. Za vse izplača- ne štipendije je lani porabil okrog 30 starih milijonov. V novem šolskem letu, torej le- tos, pa namerava sklad razpi- sati novih 50 štipendij. Doslej je bilo največ štipendij na voljo za visoke šole (38), za srednje (25) in za višje (12). Kaže, da bo taka štipendij- ska politika sklada obveljala tudi v prihodnje. Sklad za štipendiranje in kreditiranje učencev in štu- dentov pa bo letos uveljavil v svojem delu nekatere novo- sti. Sklicati namerava zbor podpisnikov družbenega do- govora o štipendiranju. Z vodst-v-i šol in glavnimi nosil- ci štipendiranja v občini se bo zavzel za poenoteno in učinkovitejšo štipendijsko po- litiko, podprl bo tudi študij na tretji stopnji in to p^^^ vsem zaposlenim, ki so » delovnem mestu zelo usp^ ni, predlagal pa bo tudi en, ten razpis vseh štipendij j šolsko leto 1973-74. Delovni, organizacijam bo ponudil, j prevzamejo nekaj Stip^j stov, p>oskrbel i>a bo tudi j kar najboljšo organizacijo p čitniške prakse štipendist{ sklada. Sklad za štipendiranje j kreditiranje pri celjski obči ski skupščini bo tako še ob gatil svoje delo. Zlasti p membno pa je, da bi poisk stalne oblike sodelovanja vsemi štipendisti in jih tal uspešno vključeval v obči sko življenje že v času št dij a. Samoupravni sporazum Zcdružena skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov za celjsko regijo je sprejela osnutek samoupravnega sporazuma za finansira- nje zdravstvenega zavarovanja. Predvideni povečani izdatki bodo znašali 12,5 odstotka. Največ bodo pobrala zdravila in zvečali se bodo prispevk za kmete. Predlog sporazuma so te dni že poslali v razpravo in podpis vsem delovnim orga- nizacijam, ki pa bodo mora- le predlog proučiti po krat- kem in hitrem postopku, kaj- ti vsa odlašanja bi samo po- večala stroške. Samoupravni sporazum bo veljal le tedaj, če ga bo podpisalo dve tret- jini delovnih organizacij. O njem bo skupščina ponovno razpravljala konec marca, ko bo dobila vrnjene podpisane ali nepodpisane sporazume. Temeljno izhodišče spora- zuma je v tem, da se letos stroški za zdravstveno zavaro- vanje ne smejo povečati za več kot 12,5 odstotkov. Toliko so se dogovorili tudi v repub- liškem merilu. Zaradi tako majhnega povečanja stroškov bodo v zdravstvu težko po- krili nekatere izdatke, ki so se povečali zlasti v bolnišni- cah. Vendar je predstavnik bolnišnice v Celju izrazil upa- nje, da bodo pokrivali s tem vse obstoječe izdatke. Kaj pomeni 12,5 odstotka za celjsko regijo? To pred- stavlja 28 milijonov dinarjev, od tega bodo največ »pK)bra- la« zdravila, in sicer 9,8 mili- jonov dinarjev. Za višje iz- datke pri boleznini, ki traja nad 30 dni bodo porabili nad 7 milijonov, 6 milijonov pa naj bi šlo za zdravstvene za- vode izven celjske regije. Za same zavode v celjski regiji pa naj bi ostalo le nekaj več kot 9 milijonov. Prispevna stopnja za posa- meznega delavca bo ostala ista. Dodatna obremenitev, prispevek za izenačenje pr vic kmetov v višini 0,45 o stotka od bruto osebnih d hodkov. Zdravstvena služba je cM na po tem samoupravna sporazrmiu pod enakimi ) goji in enakem obsegu opr» Ijati vse zdravstvene storitf ki se bodo zaradi enakej varstva kmečkega prebivi stva celo povečale. Pri ta pa bo zmanjkovalo zdravst» nega kadra in spričo zami njenih osebnih dohodte zdravstvenih delavcev i vprašanje urejene in zadow Ijive zdravstvene struktures bolj perače. V celjski regt primanjkuje okoli 300 zdi» nikov in 2.000 medicinskih» ster. Z. i Mladina v laški občini v nedeljo je bila v Laškem volivna in programska seja konference ZMS v občini. Dosedanje predsedstvo je po- dalo obračun dela in analizi- ralo aktivnost mladine v tej občini od zadnje volivne se- je konference. Ko je bilo raz- rešeno dosedanje predsed- stvo, so se navzoči toplo za- hvalili dosedanjemu predsed- niku Božu Šoli, ki je med tem že nastopil službo v ko- lektivu »Volna«. Na čelu no- vega predsedstva občinske konference ZM so na nedelj- ski seji izvolili za predsedni- ka Zlatka Pavčnika, za sekre- tarko pa Faniko Lapomiko- vo. O svojem delu, o delu mladih v laški občini in no- vih nalogah organizacije je novi predsednik v razgovoru mnogo povedal. Opravljali ste že vrsto po- membnih funkcij v ZMS. Bi mi našteli nekaj najpomem- bnejših? Aktivist ZMS sem že od le- ta 1965. Bil sem predsednik mladinskega aktiva na poklic- ni šoli, član predsedstva me- stne konference ZMS Ljublja- na, sekretar aktiva mladih ko- munistov v Litostroju, kjer sem bil nekaj časa zap>oslen, član mestnega komiteja ZKS Ljubljana ter delegat na prvi seji konference ZKJ. Zdaj sem član predsedstva republi- ške konference ZMS, bil p>a sem tudi profesionalni član tega predsedstva. Poleg teh funkcij sem se aktivno vklju- čeval tudi v kraju, kjer ži- vim. Stanujem v Belovem 2. v času svojega službovanja sem končal poklicno šolo in kasneje strojno tehniško. Clan ZK sem od leta 1968. Kako ie z delom mladih v laški občini? Ugotovili smo, da je bil na- pravljen premik, vendar je bila večja aktiraost mladih le v okvim delovanja komisije za družbeno-ekonomske odno- se, priprav mladine na SLO in obujanja partizanskih tra- dicij. To je seveda popolno- ma pravilno, potrebno pa bi bilo delo mladine razširiti tu- di na druga pK>dročja. Razna interesna združenja, dmštva in organizacije, ki vključuje- jo v svoje vrste mladino, bi morala pokazati več zanima- nja zanjo in z njo sodelova- ti. Upamo, da bo v bodoče delo mladih v naši občini še bolj pestro in organizirano. Tu mislim tudi na kmečko mladino, ki se je do zdaj premalo vključevala v delo in življenje na vasi in sploh v življenje mladih v občini- Kakšen program ste si za- stavili za to Ifeto? Sprejeli smo dopolnilni pro- gram dela do septembra le- tos, ko bomo v vsej republi- ki na osnovi široke razpra' sprejemaU program za cel» no enotno programsko o^^ je. Za to obdobje bomo i^ stavili predvsem področje " log v zvezi z uveljavljanj® delavskih amandmajev, P' bleme vzgoje in izobraževani učencev v gospodarstvu specifičnostmi v laški dbi^ nadalje sklop akcij v me^ mladih, dograditev konce? SLO, idejno-ix)litično uspe® bij an je mladine, stalne ^^ takte in informiranje mls^ o delu same konference^'' priprave na kongres ZM» ZMJ. V Laškem bo tudi dih samoupravljalcev. ^^ Na pobudo mladinskega ^ tiva Pivovame Laško W ' marca v Laškem v Domu šana Poženela« ob .j, zbor mladih samoupraw cev za panogo živilske stri je. Zbora se bodo ude'^ li mladi iz vseh delovnil) ganizacij živilske industrij^, Sloveniji, razpravljali P^ do o izvajanju ustavniö j, polnil v praksi in vlogi dih pri tem. 10 — '"^''ec 1973 NOVI TEDNIK — 15. stran Kmetijstvo DÜANSKI DOHODKI kako JIH UGOTAVLJATI? — NASPROTJE OD PRIDNOSTI JE LENOBA — KOLIKO LENUHOV JE MED KMETI? Razplamteva se boj proti Havku na pridnost. Nekateri ^etje so si izbrali tako JJ^o geslo, meneč; da ga sprejeli vsi. Za davke ^j^vdušen nihče, še manj ^ 2» davek na pridnost. Za- bi morali plačevati tisti ^etje, ki bolje obdelujejo evofa posestva in več pride- ^jo, več? Ne, tu so lahko sloäü vsi. 1^0 so računali kmetje, ki ne marajo nobene spremem- ^ pri plačevanju prispevkov svojih dohodkov. Nekateri vnetje pa so podvomili, ali gre res za pošten boj. Za to ni nujno prepričanje, da je prispevek od dejanskega do- godka kmetov bolj v skladu s socialističnimi načeli kot dosedanji prispevki od kata- strskega dohodka. Zdi se jim, da pri sedanjih davkih — tu menijo vse prispevke — od katastrskega dohodka ni vse prav. Kako naj plača osta- reli kmet, ki ne more več obdelovati svojega posestva, "toliko prispevkov kot veliko mlajši sosed, ki redi 10 ali 20 goved? Posestvi sta res enako veUki — med delovno sposobnostjo lastnikov in pri- pravami za delo pa so ogrom- ne razlike. Star kmet ne zmore plače- vati prispevkov od neobdela- ne zemlje, obdelovati pa je noče nihče. Zaradi starosti in nesposobnosti za delo mu jih odpišejo le nekaj odstot- kov, on pa še kruha ne pri- dela dovolj. Pritožiti se ne more, kajti tak je sedanji za- kon. Vse je pošteno izraču- nano. Torej je treba spreme- niti predpise. Oglasili pa so se nekateri boljši in najboljši kmetje, ki imajo visoke dohodke, če bodo morali plačevati pri- spevke od dejanskih dohod- kov, bodo višji, kot so bili doslej. Tega pa ne marajo. Trdijo, da bi taka spremem- ba i>omeniia davek na prid- nost. Za tiste, ki naj bi pla- čevali manj kot doslej, se ne zanenijo. Včasih se je govorilo, da obdavčitev jx) katastrskem dohodku sili kmete k boljše- mu obdelovanju posestev. Njihove obveznosti so bile namreč enake, če so pridelali veliko ali malo. A če bi pri- delali malo, ne bi bilo dovolj denarja za davke. Take spodbude pa so se uporabljale le za kmete. Obrt- niki ne plačujejo družbenih prispevkov od strojev, ki jih imajo v delavnicah, ampak le od dohodkov. Torej jih nihče ne sili z davki, da bi morali več delati. To ni uspelo niti pri kmetih. Onemoglega člo- veka je lahko prisiliti, da strada, ne i>a, da bi več pri- deloval. Razprave o prispevkih od dohodkov iz kmetijstva bi bi- lo treba usmeriti na druga vprašanja. Na njih že opozar- jajo tudi kmetje, ki prizna- vajo, da tisti, ki ima več do- hodkov, lahko tudi več plača. Želijo, da bi dejanske dohod- ke ugotavljali pošteno; da bi se od kosmatega dohodka od- šteli vsi stroški, podobno kot v tovarnah in na družbenih posestvih; da ne bi ugotavlja- li dohodkov po prodaji kme- tijski organizaciji ali koope- raciji, ampak po pridelkih in prireji, ne glede, kaj bo kdo počel z njimi ali kako jih bo prodal. Take, resne predloge bo treba upoštevati. Nihče še namreč ni pripravil natanč- nih, dobro proučenih meril, kako ugotavljati dejanski do- hodek kmetov. Razpravljati je torej treba o tem, ne le zavračati sleherno spremem- bo. Od trditve, da bi bili pri- spevki od dejanskih dohod- kov kmetov davek na prid- nost, ni daleč do mnenja, da so lenuhi vsi kmetje, ki ne gospodarijo tako dobro kot oni. Ali upa kdo to trditi? Po zaslugi Agrotehnike je Celje dobilo novo blagovno hišo. Zgradili so jo t Aškerčevi ulici, na lokaci;}!, ki zlasti v prihodnje obeta zelo veliko. Ni naključje, da je ljubljanska Agrotehnika, ki ima v Celju že dolga leta svojo enoto, izbrala prav mesto ob Savinji za zgraditev doslej svoje največje blagovne hiše. Na to odločitev je vplivalo dejstvo, da je Celje središče močnega kmetijskega in sploh potroš- nega središča, da prihajajo semkaj kupovat kmetijske stroje In drugo blago kmetje z vse štajerske, Zasavja In celo hrvaškega Zagorja. In končno, dosedanji prostori Agrotehnike v Celju so bili prej ovira kot spodbuda za bol^e poslovanje. Agrotehnika je postala najpomembnejši oskrbovalec slovenskega trga z zaščitnimi sredstvi za rastline, sicer pa sega njeno poslovanje na ti^ s kmetijskimi stroji, nadomestnimi deli zanje, na rezervne dele za avtomobile itd., itd. Celjska blagovna hiša ima 1500 kv, metrov prodajnih prostorov. Novost je konsignacijska prodaja kmetijskih strojev, pa tudi kmetij- ska posredovalnica, ki bo delala vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. MB 16. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in Cerkev se je hitro polnila. Vanjo so prihajali stari in mladi, premožni in siromaki, tisti, ki so v imenu Kristusa pljunili na svojo domovino, in tisti, ki jim je ljubezen in skrb polnila srce za one, ki so iz godzov branili svojo zemljo. Orgle so ubrano zadonele in po cerkvi je za- plaval dih bližajočih velikonočnih praznikov. Kako drugačni so bili ti občutki nekoč, ko se je razvilo v mir preko zemlje in ni bilo uničevanja življenj, požganih domov in razbitih družin . .. Slavka na koru se je zamislila v ta č,as. Priha- jala ie- pomlad, loke in obronke je krasilo prvo cvetje. Iz ozelenelih gozdov je skozi razcvetajočo Dolenjsko prihajala pomlad. Koliko radosti, koliko mladega prešernega veselja in sreče je doslej pri- hajalo z njo. Zdaj pa je utihnila pesem fantov in deklet, tok življenja jih je odnetsel na različne strani. štela je: Jermanova sta v partizanih. Logarjev pri belih, Klemenčičeva v partizanih, Jančarjevi so z vso dušo pri belih, pri naslednji hiši ni nobenega več. Potovala je v mislih še dalje od hiše do hiše, dokler jo iz razmišljanja ni predramila glasna be- seda dekana, ki je med njenim razmišljanjem pri- šel na prižnico. Govoril je počasi, z zanosnim patosom o težkih dneh preizkušnje slovenskega naroda, kmalu za tem m je spremenil Ion in ostro nadaljeval: »Nekatere slovenske matere so dale življenja otrokom, vzgajale pa so jih tako, da jih bo doletela kazen božja. Namesto poštenih, vernih fantov in deklet so vzgojile komuniste, ki vodijo slovenski narod v propast.« Zakašljal je, se malo oddahnil in z novimi moč- mi nadaljeval: »Tudi danes sedi tu med vami verniki, mati, ki ima v hosti tri sinove — tri komuniste. Kot na- mestnik božji zahtevam, da ta mati takoj zapusti cerkev!« Slavka ni mogla verjeti, da je slišala prav. Vstala je, se nagnila preko kora, da vidi, če je res, kar je slišala. Ne, ni s^ motila. V cerkvi je bil nemir, oči so potovale som in tja, od enega do drugega, vstala pa ni nobena. Dekan je nekaj časa molče opazoval nemir, nato pa nadaljeval:. »Vi, Semičeva, vstanite in zapustite božjo hišo in se vanjo ne vračajte dokler bodo v vaši hiši komunisti!« Brez besed je odšla s kora, za njo pa več kakor polovica pevcev. Tudi cerkev se je izpraznila. V njej so ostali le tisti, ki so imeli svoje pri belih, ali tisti, ki so se bali zamere in posledic pri dekanu. Oče ni zahajal v cerkev. Začudil se je, da sta prišli inati in hči tako zgodaj domov. Toda še pre- den je utegnil vprašati, je Slavka prehitela mamo. Povedala je očetu, kaj se je dogodilo. Mati ni bila v svojem ponosu prizadeta. Dejala je: »Nič mi ni, če ne smem več v cerkev, še bolj imam rada in sem ponosna na moje tri fante!« Naslednjo nedeljo je mati vstala zelo zgodaj. »Kam greš?« jo je vprašal oče. »V cerkev,« je odvrnila. »Toda ne v domačo, v sosednjo vas poj- dem.« Tako je hodila nedeljo za nedeljo. Pot je bila dolga in utrujajoča in očetu se je zasmilila. Neko nedeljo je zapregeH koleselj jo peljal in 70 počakal v bližnji gostilni. Dolenjska je bila leta 1943 osvobojena. Mati je z veselim srcem čakala svoje fante. Ko je najmanj mislila, da bodo prišli, ji je za- klical sosed: »Semičeva, partizani so prišli, odšli so v župnišče in vaš najmlajši je bil med njimi.« Mater je zbodlo pri srcu in brez besed se je pognala proti župnišču. Ne da bi pozvonila ali po- trkala, je vsa zadihana in prepotena odprla vrata. Zaslišala je glasove: »Prepovedali ste našim zahajati v cerkev!« Skočila je proti vratom, od koder so prihajali glasovi. Odprla jih je. Dekan je bil obdan od par- tizanov, toda oko ji je obstalo na njenem najmlaj- šem, ki je z brzostrelko, naperjeno proti dekanu, ponavljal: »Zakaj ste izgnali iz cerkve mojo mamo?« »Jezus, Stanko, ne, ne, zaradi mene ne stori ni- česar hudega!« Stanko je povesil brzostrelko, objel mater in dejal: »Mama od danes dalje so vam vrata domače cerkve zopet odprta.« Dekana so odpeljali. Na njegovo mesto je prišel novi župnik. Trudil se je, da bi popravil krivice, ki so bile ljudem storjene. Mesto je zaživelo v novem utripu partizanov, vrstili so se mitingi in življenje se je stekalo znova v enoten tok. Mati ni več omenjala tiste nedelje do dneva, ko se je pojatnl na vratih novi župnik. »Dober dan,« je pozdravil. Mati mu je prijazno odzdravila in v tistem trenutku pomislila, po kaj neki je prišel. Sinovi so bili še vedno v partizanih, njim so se pridružila tudi dekleta. »Rad bi govoril z vami,« je rekel. Peljala ga je v hišo. Sedel je in potegnil iz žepa pismo. »Glejte, to pismo mi je pisal iz Avstrije bivši dekan. Težko je zbolel in me v njem prosi, naj stopim k vam in vas v njegovem imenu prosim odpuščanja za to, kar vam je nekoč storil.« Mati se je zravnala m se nasmehnila. »Ne bom več govorila o tem. Prejel je plačilo — bil je izgnan in mora živeti in bo umrl na tujem. Jaz pa sem tu, sredi naših polj, med svojimi domačimi.« Ljubeče se je ozrla ob teh besedah na sliko, ki je visela na steni in iz katere so sijale ponosne oči treh mladih partizanov. MARICA ZORKO — FRECE KOZJANSKE DRAŽGOŠ PO ZAPISKIH MILANA KOSTEVCA-MARKA Kozjanska četa s pridodanim bataljonom hrvaškega Zagorskega odreda je bila decembra 1943 »adut« v igri dveh vojaških načrtov. Enega je skoval Glavni štab NOV in PO kot pripravo na pohod XIV. di- vizije na Štajersko, ki naj bi prišla v vojaško in politično razgibano območje. Drugi načrt, ki partizanom ni bil znan, pa je sestavil bundes- führer SteindI, ki je hotel partizansko enoto na območju Kozjanskega likvidirati. Po napadu na postojanko v Bistrici so se Kozjanci in Zagorel umaknili na območje Drenovca. V Osredku je bil večji del Kozjanske čete 20. decembra zapleten v spopad v obkoljeni Šulčevi hiši, ki so jo obkrožili neopazno zarac^' goste megle wermani hauptsturmführerja Bammerja. SMRT KOMISARJA KOSTJE Ko je v Šulčevi hiši bomba raztrgala Antona Grmovška, so se borci Kotzjanske čete odločili za preboj iz obkoljene hiše. Komisar Jože Plandnc-Ko- stja se je za Zmagom in Brkom zrinil skozi majh- no okno na vzhodni stra- ni, kjer ogenj sovražniko- vega orožja ni bdi tako hud. Kostja je med tekom aktiviral ročno bombo, pa jo je predolgo držal v ro- ki. Eksplodirala mu je v roki in mu jo odtrgala do zapestja. Možno je tudi, da mu je na gnoju pred hlevom zdrsnilo in je pa- del, pa se mu je pri tem bomba zapletla v plašč in eksplodirala. In še eno je mogoče, da so ga vermani med tekom zadeli, kot so zadöli Zmaga in ga ranili. Med tem se je iz hiše skozi vrata prebila še dru- ga slra.pi!na, ki jo je z mi- traljezom v rokah vodil mitraljezec Stjenka. In v hipoi, ko je bila Kozjanska četa že iz obroča, so od Jagriča sem jurišali Za- gorci, ki so prihiteli Koz- jancem na pomoč in po- magali pognati sovražnika v beg. Za komisai-ja Jožeta P-a- ninca-Ko&tjo je bilo pre- pozno. Izgubil je veliko krvi in prosil soborca Godca, najj mu skrajša muke. Nihče od Kozjancev tega nd mogel storiti. To pa je vendarle storiil ope- rativni oficir zago.rskega odreda, kajti Kostjd ni bi- lo več pomoči. Tako so bili Kozjanci 20. decembra brez komande čete. Zjut- raj je v Bistrici padel ko- mandir Modras, pet ur pozneje še komisar Kost- ja. Pokopan je bil skupaj z borcem Gnnovškom in nepoznanim borcem iz Za- gorskega odreda blizu šul- čeve hiše. Za tri može so biU Koz- janci šibkejši. Nemci so svoje štiri mrtve šefe na- slednji dan odpeljali iz Osredka in pri tem stre- ljali na ot.roke ter ranili Jagričevo 10 letno Tončko. Iz nemških poročil spet bode v oči pretiravanje o partizanski moči. Koman- dant SS Vogt je poročali nadrejenim o spopadu z najmanj 500 partizani, SteindI pa se je hvalil, da je v Osredku padlo naj- manj 40 partizanov. Tako so nemški poveljniki op- ravičevali izgube, ki so Jih imeli Po boju v Osredku so se partizani premaknili v ok- rilju noči najprej v Pavlo- vo vas, drugo polovico no- či pa prespali po domači- jah v Sv. Jedrti in na Rav- nah V PLANIRAN» PASTI — DRENOVCU Zjutraj 21. decembra so Kozjanci in Zagorci odšli v območje Drenovca. Zve- čer so se hoteli premakni- ti na Bohor, kajti Dreno- vec ni bil primeren za spo- pad, saj je partizanom pri- manjkovalo tudi streliva. Drenov.9C so p>artizani za- sedli tako, da je Kocsjan- ska četa zavzela položaje v jugozahodnem delu, Za- gorci pa so zavzeli severo- zahodni del. Borci so se dobro zamaskirali, Janez Rozman pa je poskrbel za hrano. Poleg zajetne svi- nje se je v kotlih kuhalo tudi dovolj krompirja. Pa- trulje so prežale na so- vražnika iz vseh smeri, kjer bi mogel priti. Dre- novec je bil ves zasnežen. Toda tudi sovražnik ni miroval. Zbral je različne enote za okrepiW na ob- močju Sromelj, Pišec, Vrhounca, Pečic in I>obra- ve. Okoli 9. ure zjutraj so partizane popolnoma ob- kolili. Drugi obroč je bil zlasti močan v dolini Sot- le, pa tudd v smeri Bresta- nice. V sovražnikovih vr- stah so bili vermani, žan- darmerija, pyolicija, dežel- ni strelci 18. pešpolka in 14. SS policijski polk, fai je imel na voljo tudi tan- kovski vod. OkoU 2.500 mož je bilo v prvem in drugem obroču. Razmerje sU je bilo 1 proti 16 mož v korist Nemcev, Vse te enote so bile pripravljene že od 18. decembra z na- logo da do 23. decembra uničijo kozjanske partiza- ne ŠEST ODBITIH JURIŠEV V ENEM DNEVU Po sporočilih patrulj je partizanska komanda spo- znala, da je Drenovec ob- koljen. Kiiharji so morali zapustiti kotle in prijeti za puške. Okoli desete ure je počilo prvič. Strel je pred položaji Kozyancev ranil p>olicista. Komandant Zagorcev, Ivica Druž-inec, je dejal: »Sada čemo zaigrati!« In res je bilo tako. Po praskah in majhnih spo- padih na celi črti obroča je nekaj pred 11. uro so- vražnik dvignil svoje voja- ke v splošni napad na ceJi črti, razen s severne, na območju Pečic in Dobra- ve. V središčnem delu, ki so ga branili Kozjanci in del Zagorskega bataljona, je bilo najbolj vroče. Tu so napadali esesovci. Par tizani so sovražnika pred svojo črto ustavili in pla- nili v protinapad. Juriš partizanov je bü silen. Po- gnali so sovražnika nazaj, 200 metrov pod greben. Nemoi so tu izgubili dvaj- set mož, ki so jim bord — partizani po vrnitvi na izhodiščni položaj pK>brali orožje in strelivo. , (Se nadaljuje) gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 17. stran Gimnastika pretekli teden je bU name- I nien tekmovanjem osnovnih • ^ srednjih šol v gimnastiki. ' v primerjavi s prejšnjimi le- I ^ gnio bili tokrat priča zelo sicromni udeležbi tako na ob- činskih in področnih prven- stvih. Ta športna zvrst v celjski regiji močno nazadu- je pa čeprav so elementi iz gimnastike in talne telovad- ^ osnova za vse ostaJe j športne panoge in igre. Gra- s dimo nove telovadnice in jih bogato opremljamo s telo- ' vadnimi orodji, žal pa ni ču- titi teh novih pridobitev pri yagoji in izobraževanju šol- ske mladine v gimnastiki! Napredek v gimnastiki terja trdo delo pri pedagogih za telesno kulturo. Nekateri se tega v polni meri zavedajo in vestno pripravljajo svoje iz- brane ekipe tudi izven pouka telesne vzgoje, druga pa kot kaže slabo izkoriščajo telo- vadno orodje celo pri rednih urah telesne vzgoje. Drugače si pač ne moremo razlagati tolikšne odsotnosti na tem tekmovanju, predpisanem od ZS SRS in RC ŠSD z vaja- mi, ki so na programu že tri leta povsem enake. Tako letos ni bilo občin- skih prvenstev v šentjurski, , konjiški, mozirski in laški ob- ; čini, v celjski je bila le 50 ; odst. udeležba, nekoliko bolj- ša v velenjski, razveseljiva pa v šmarski in žalski ob- ' &ni. V celjski občini je bil pri pionirjih naslednji vrstni red: I. II. osnovna, 2. Hudinja, 3. I Store, 4.1, osnovna, 5. IV. os- novna, 6. IV. osn. šola. Med posamezniki so bili najboljši kar štirje telovadci II. osn. Sole — Jurak, Pleteršek, Opalk in črešnik. Pionirke: 1 Osn. š. I. celjske čete, 2. II. osn. š., 3. Polule, 4. I. osn. š. in 5. Hudinja. Posa- I meznice — 1. Male (I. o. š.) [ in Soje (Hu), 3. Koren (II. os. š.), 4. Pišek (Po). V ve- lenjski občini je pri pionirjiih zmagala os. š. B. Röck iz Šoštanja pred os. š. MPT, III. osn. š. in os. š. Gš — vse iz Velenja. Med posamez- niki je bil najboljši Kom- prej (šošt.) pred Lipušem (MPT Ve), Rezarjem in Su- p>ovcem (oba šošt.). Pri pio- nirkah je zmagala osn. š. B. Röck iz Šoštanja pred MPT in GŠ iz Velenja, med F>osa- meznicami pa Hojanova (MPT Ve) pred Mevčevo (šoštanj) in 2agarjevo (Šo- štanj). V žalski občini je nastopilo 11 telovadnh vrst. Vrstni red pri pionirjih: 1. 2alec, 2. Prebold, 3. Griže, 4. Petrovče, 5. Polzela in 6. Bras- lovče. Posamezniki: 1. Dajčar, 2. Birsa in 3. Jereb (vsi 2a.). Pionirke: 1. 2alec, 2. Prebold, 3. Polzela, 4. Griže, 5. Bra- slovče. Posameznice — 1. Je- reb, 2. Dajčar, 3. Božič (vse 2a). V šmarski občini je med pionirji zmagala Rog. Slati- na pred Šmarjem, Kozjem I., Kozjem II. in Bistrico ob Sotli, med posamezniki pa Osek pred Kunšičem (oba Rog.) in Peperkom (šm.). Pri pionirkah je zmagala Rog. Slatina pred Šmarjem, med posameznicarni pa Plemeni- taševa pred Slivnikovo (obe Rog. SI.) in Kunstičevo iz Šmarja. Na področnem pr- venstvu so nastopili le prva- ki štirih občin. Zmagala je II. osn. š. Celje pred osn. š. D. Jereb iz Slov. Konjice, 2alcem in osn. š. B. Röck iz šoštanj a. Med posamezni- ki so bili najboljši — Jurak in Opalk (II. os. C^e.), Macuh (SI. K.), Cresnik in Pleteršek (oba II. os. Ce.). Pri pionir- kah je nastopilo 6 vrst, zma- gala pa je II. osn. š. Celje pred os. š. I. celjske čete, osn. š. B. Röck iz šoštanja, 2alcem, Mozirjem in Radeča- mi. Med posameznicami je zmagala Hojanova iz os. š. MPT Velenje, sledijo pa Ko- ren (II. os. Ce.), Sojč (Hu), Male (I. c. č.) in Stmad (II. o. Ce.). Na področnem prvenstvu srednjih šol smo srečali le 2 vrsti mladincev in 6 vrst mladink. Pri mladincih je bi- la poleg skromne udeležbe še zelo slaba kvaliteta nasto- pajočih telovadcev. Zmagala je tehnična Celje pred gim- nazijo C^lje, med posamezni- ki pa je zmagal Slivnik (gi) pred 2oharjem in Trebični- kom (oba Tš). Razveseljiv napredek v kvaliteti so poka- zale mladinke, kjer so zma- gale zastopnice PŠC pred EŠC, gimnazijo Celje in Eš iz Trbovelj. Med posamezni- cami je bila najboljša Tera- nova iz velenjske gimnazije pred Belcerjevo (gi (De), tSrel- čevo (PŠC) in Petauerjevo (EŠC). Na republiškem prvenstvu bodo celjsko tekmovalno skupnost zastopah pionirji in pionirke II. osnovne šole iz Celja, ki so pod vodstvom prizadevne pedagoginje za te- lesno vzgojo Milene Beškov- nikove pokazali najboljše iz- vedbe, pri mladinkah pa vr- sti iz PŠC i>od vodstvom po- žrtvovalne pedagoginje Anice Klamferjeve in EŠC pKxi vod- stvom Silve Krušičeve, ki sta obe vložili v priprave svojih vrst ogromno ur prostovolj- nega dela v okviru ŠŠD. Na- stop na republiškem prven- stvu bi si vsekakor zasluži- le tudi mladinke iz celjske gimnazije pod vodstvom prof. Albine Horvatove, ki so bile enakovredne tekmice zmago- valnim ekipam. Za mladince pa bi bilo tokrat vsekakor najbolje, da ostanejo doma, ker po prikazanem znanju na FKKiročnem prvenstvu ne so- dijo na republiško tekmova- nje. K. JUG Zmagovaln! vrsti v gimnastiki na področnem prvenstvu v Celju — pionirke in pionirji II. osnoxTie šole Celje. Foto: E. Krajnc Jutri se bo na Golteh pričel mladinski alpski evropski kri- terij. Na startu se bo zbralo preko 100 smučarjev iz Av- strije, Nemčije, Švice, SZ, Italije, Francije, Cila in dve ekipi iz Jugoslavije. Verjetno bodo nastopili tudi smučarji iz Poljske in Češkoslovaške. Prvi dan bo veleslalom za mladinke s startom ob 11. uri. V soboto bosta dve vož- nji v veleslalomu za mladin- ce. Prva bo ob 9. uri, druga pa ob 11. Isti dan bo še sla- lom za mladinke in sicer prva vožnja ob 11. uri, druga pa ob 15. uri. V nedeljo bodo tekmovali mladinci v veleslalomu. Prva vožnja bo ob 11. uri, druga pa ob 13. uri. Prireditev so med drugim omogočile delovne organizaci- je Zlatarna, Aero, Ingrad, To- per, Lisca, Zavarovalnica Sa- va, 2elezama štore. Glin Na- zarje, ter občinski skupščini Celje in Mozirje. Organizator tekmovanja SK Izletnik C3elje upa, da bo prireditev uspela. T. TAVČAR V Kranjski gori je bilo v ■nedeljo prvo republiško sindi- kalno prvenstvo v veleslalo mu. Nastopilo je preko 300 tekmovalcev iz vse Slovenije in med njimi precej uspešno tudi (Tel j and, ki so dolegli ne- kaj odličnih uvrstitev. Tek- movalci so bili razdeljeni v več starostnih kategorij in v posameznih kategorijah so celjski smučarji dosegli na- slednje rezultate: 2enške do 25 let — 17. Cene Anica (med 24 tekmovalkami); do 35 let 18. Alujevič (med 23 tekmo- valkami); do 45 let 13. Arbaj- ter (17); nad 45 let 11. Gra- bar (13). Od skupaj 27 ob- činskih reprezentanc so bile C^ljanke enajste. Moški do 25 let — 2. Rosi- na (od 29 tekmovalcev); do 30 let 17. Švegelj (33); do 35 let 9. Koražija (30); do 40 let 16. Koštomaj (35); do 45 let 6. Cetina Peter (28); do 50 let 2. Uršič (22 tekm.) in nad 50 let 2. Štoklas (med 23 tekmo- valci). Pri moških je nasto- pilo skupaj 35 občinskih re- prezentanc, Celjani pa so bili tretji. Skupno je celjska sin- dikalna smučarska ekipa na republiškem prvenstvu v Kranjski gori zasedla odlično I>6to mesto. E. GORŠIC V organizaciji SK Izletuiik Celje je bilo v soboto na Gol- teh republiško prvenstvo za starejše in mlajše mladince in mladinke v smuku. Tekmo- vanja se je udeležilo 80 smu- čarjev. Proga, ki jo je posta- vil Danijel Jagrič, je bila dol- ga 1950 m in je imela 46 m višinske razlike. Rezultati: ml. mladinke: 1. Crešnar (Bra- nik) 1:12,14,... 5. Prelog 1:16,05... 7. Lončar 1:16,49, 8. Jug. 1:17,0 8 (vse Izletnik, Mi- mladinci: 1. Popenko (Bra- nik) 1:08,81. Celjani tu niso imeli svojega predstavnika. St. nüadinci: 1. Höilzl (Fuži- nar) 1:05,38... 17. Cetina (Iz- letnik 1:14,25. St. mladinke: 1. Cerpes (Branik) 1:11,76 ... 3. S. Jezemik (Izletnik) 1:15,86 itd. V nedeljo so pripravih na isti progi za mlajše in starej- še mladince in mladinke smuk za kategoirizacijo. Pri mlajših mladinkah so se Ce- Ijanke uvi'stile takole: 3. Pre- log, 7. Jug, 9. A. Jezemi'k itd. Pri mladinkah: 6. S. Jezemik, itd. TONE T.WCAR košarka — V nadaljeva- ^u tekmovanja v II. zvezni ^sarkarski ligi so celjslci ko- šarkarji visoko izgubili v Bo- sai^i Gradiški proti Borcu « Banja Luke s 110:82 (55:50). v prvem polčasu so Celjani grali dokaj dobro in vodili cel ta del igre. Tudi ^e^et drugega polčasa še ni o^tal katastrofe Celjanov, razlika se je dolgo giba- ^o do šest košev za do- načme. Usodne za CeljaTie so bile minute od 25. do ^^'nute, ko so Banjalučani r^li 16 košev, (Deljani pa liS^ Te razlike pa Ce- ^ ™ mso mogld več nadokna- liko Borac je raz- Celi S'ta^-no povečeval. Pri w W so boljšo igro prikazali _^a»adiin, Tomašič in Z. Sa- koše pa so dosegli To- 23 ^^Sadin 26. Milož Sa-radin •Ve Sagadin 13, Toma- in P , ^-i^'vec 4, Le,"=kovar 2 '^^■•nk 2. cJia?^^'"^ 17. t. m. se bodo kal JI' ^^^^ pomerili s pre- vee w Domžal, ki že hrr- "^^topajo v II. zvezni ^^ ^ "J" v Pr>s?bne šole. JANEZ CEPIN sktJl^^^^NJE - Na občin- ^^ ^ streljanju Publišu ^^^^ico se je za re- ^^ normo potegovalo ^enstvii^ ^ di-užinskih pr Na strelišču v štorah smo videli najboljše celjske strel- ce in trinajst jih je doseglo normo za nastop v Škof j i Loki, kjer bo 24. marca re- publiško prvenstvo. Občinski prvak in nosilec Zlate pušči- ce je postal Tone Jager, SD Celje, ki je zadel 544 krogov od 600 možnih. Ostali finali- sti so: Seršen 539, Dobovič- nik (oba Celje) 534, Dečman 533 in Brečko (oba Kovinar) 533, Jeram (Celje) 529, Koče- var (Kovinar) 527, Cvek (Tempo) 527, Petrič 526, Streiher (oba Tempo) 526, Ahtik (Celje) 525, Založnik (Kovinar) 525, Hočevar (Tem- po) 525. ODBOJKA — Celjski odboj- karji so že v prvem kolu na- leteli na kandidata za vrh — Izolo. Igrali so sicer dobro, toda kljub temu so izgubili. Poraz gre največ na račun kondicijsko bolje pripravljene vrste Izole, ki je v dve in pol umi tekmi imela na kra- ju več moči in zmagala z re- zultatom 3:2. Vse kaže, da bodo celjski odbojkarji v bodoče nastopa- li v okviru sindikalnega športnega društva Ingrad. KARATE — V počastitev dneva žena so organizatorji vzorno priredili tekmovanje najboljših slovenskih in hrva- ških tekmovaloav v karateju. Najprej so se tekmovalke po- merile za republiško prven- stvo. Domačinki Marija Mo- horko in Taja Volk sta bili najboljši in se uvrstili v fina- le, kjer je Mohorkova osvoji- la naslov prvakinje. V moški konkurenci so tek- movali v absolutni kategori- ji. Celjski tekmovalec špiljak je v finalu zaradi poškodbe izgubil z Hudalesom iz Izole. Iz celjskega karate področja so delitev petega do osmega mesta osvojili predstavnika Rimskih Toplic Biderman in Kostura ter domačin Denžič. Omeniti moramo, da odlični celjski tekmovalci Gobec, Kramer in Canžek niso na- stopili. Mladi Paradižnik iz Rimskih Toplic je prejel rja- vi pas. ŠAH — Mladi šahist III. os- novne šole Marjan Novak je osvojil naslov občinskega pi- oinrskega prvaka Celja. Sku- paj z odličnim igralcem II. osnovne šole Igorjem Ko.som je zbral 13. točk. Samo pr- venstvo je bilo precej izena- čeno, mladi igralci pa so pri- kazali odlično igro. Končni vrstni red: Novak (III. oš) 13, Kos (II. oš. 13, Leon 21ajpah 11,5, Dejan 21aj- nah (oba II. oš) 11, Subotič (Štore) 11, Orač (II. oš) 10,5, šrot (Polule) 9, Potočnik (I. oš) 8, Ašič (III. oš) 7,5, Zdovc (Polule) 6 točk. Ci: 1..IANI SMO DOBILI tri nove drugokategornike. To so Dečko, Pišorn in Primožič, ki F.o ri kolo prf^ koncem v pr- venstvu tretjekategornikov pri borili prva tri mesta. Ta uvr- stitev pa prinaša drugo kate- gorijo. Vrstni red: Dečko 8,5, Pišom in Pri- možič 7,5, Keber, Mikula 5,5, Agrež 5, Kurtič 4,5, Planine, Zalokar in Naglav 3,5, Jager 3, Koštomaj 2,5 točke. Ogorčen je boj na medob- činskem prvenstvu Clelja v moštvenem prvenstvu. Šahi- sti Velenja in šemptera so kolo pred koncem osvojili po 19 točk. Tako bo zadnje ko- lo odločilo prvaka. Vsekakor pa so šahisti obeh moštev prijetno presenetili. Letos sta delno razočarali vrsti 2alca in Cinkarne. Vrstni red po sedmem kolu: Šempeter in Velenje 19, 2alec 14, Rogaška Slatina 10,5 (4), Šentjur in Cinkarna 9, CŠK mladinci 7, Nazarje 5 (4). V ženskem dvoboju med Mariborom in Celjem so v počastitev Dneva žena zma- gale Mariborčanke z rezulta- tom 2,5:1,5. Točko za Celje je priborila Lojzka Pongrac, re- mizirala pa Rakova iz 2alca. Užmahova je srečanje izgubi- la v končnici, Bogadijeva pa že sredi igre. Povratno sreča- nje bo prihodnji mesec v Ma- riboru. KEGLJANJE — Prvi del re- publiškega prvenstva je kon- čan. Celjski kegljači so na osmem mestu. To je ne- uspeh, kajti v zadnjem Icolu prvega dela prvenstva so Ce- ljani v soboto doma izgubili srečanje proti Rudarju iz Tr- bovelj. CŠostje so presenetili domačine, ki niso imeli naj- boljše moči in so dovolili, da so prvi tekmovalci Rudar- ja dobili preveliko prednost pred nastofhom najboljših celjskih tekmovalcev. Poraz za 54 kegljev je opozorilo vsem tekmovalcem Celja, da je potrebno vsakega nasprot- nika vzeti zelo resno. To pa sta žal tokrat storila le Va- novšek in Grum, ki sta do- segla pričakovana rezultata. Rezultat: Celje 7445, Rudar 7499. Za Celje so kegljali ta- kole: Tisovec 924, Orešnik 843, Štefan Kranjc 831, šrot 923, Marjan Kranjc 898, Lu- bej 920, Grum 1023 in Vanov- šek 1033. ATLETIKA Na državnem prvenstvu v Krosu, ki je bil v Križevcih, sta lep uspeh dosegla člana AD Kladivar Peter Svet in Dani Kovačič. Svet je prepričljivo opravil z vso jugoslovansko elito na čelu s Korico, ki je odsto- pil (!), Andželovim, Maksimo- vičem itd. Dani Kovačič je bil odličen tretji med starej- šimi mladinci. Oba sta se uvrstila v državno reprezen- tanco, ki bo nastopila na bal- kanskem krosu v Istanbulu. Vseekipno Kladivar zaradi ne- popolne ekip« ni dosegel vid- nejše uvrstitve, medtem ko je bilo Vei»^nie sedmo. NOGOMET — V nedeljo se prične noprometna sezona. Kladivar, ki je premagal v trening tekmi moštvo JLA 7:2, se bo pomeril v pokalni tekmi z Vojvodino. Srečanje bo ob 15. uri na Glaziji. Isto- časno tudi Olimp vestno va- di. V prijateljski tekmi je premagal Vojnik 4:1. Nogometaši in predstavniki nogometne zveze Celje so imeli svoj letni oljčni zbor. Nogomet v celjski nogometni regiji je ^-elo razširjen in tekmovanja v dveh članskih ligah in številnih mladinskih in pionirskih ligah so prine- sla napredek v manjših po- deželjskih središčih. II. srečanje mladih V odlični organizaciji je kot gostitelj mladina PŠC Celje izvedla športna srečanja mladine peda- goških gimnazij iz Slovenije. Nastopilo je blizu 100 mladincev in mladink iz Maribora, Ljubljane in Celja, ki so se med seboj pomerili v odbojki, ko- .šarki in streljanju. Največ uspeha so imeli Celjani. Tehnični rezultati: ODBOJKA: mladinci — Ljubljana : Maribor 2:0, C:elje : Ljubljana 2:0 in Maribor : Celje 2:0. C:eljani so bili zaradi slabše razlike v točkah tretji. Mladin- ke — Olje : Maribor 2:0, Celje : Ljubljana 2:0, Ma- ribor : Ljubljana 2:0. Prvo mesto je pripadlo Ce- IJankam. KOSARK,\: mladinci — Celje : Ljubljana :i6:29, Celje : Maribor 22:11 in Ljubljana : Maribor 43:27. Vrstni red: 1. Celje, 2. Ljubljana, 3. Maribor. .Mla- dinke — Celje: Maribor 36:11, IJubljana : Maribor .=»2:8 in Ljubljana : Cel.je 31:24. Vrstni red — 1. Ljub- ljana, 2. Celje, 3. Maribor. STRELJ.'\NJE: mladinci — 1. Maribor, 2. Celje. 3. Ljubljana. Mladinke — 1. Celje. S športnimi srečanji se tako mladina pcda.8;oških gimnazij Slovenije med seboj pobliže seznanja tudi z drugimi mladinskimi in študijskimi problemi na teh vrstah šol in navezuje prijateljske stike. K..1. 18. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — St. in Jurklošter ZAKAJ NE DRUGAČE v laški občini bo začel po- izkusno delovati delegatski si- stem. Gre zato, da bi do tre- nutka, ko bo šlo zares, bUi pripravljeni, da bi imeli do- ločene izkušnje, da bi takrat, ko bo delegatski sistem obve- zen, ne bilo začetniških ne- rodnosti in pomanjkljivosti. Prvi delegati so bili nedav- no izvoljnei na zborih obča- nov po krajevnih skupnostih. Vsaka krajevna skupnost je izbrala po štiri delegate, in sicer za štiri osnovna interes- na p>odročja družbenega živ- ljenja v krajevni skupnosti. Za smisel in cilj delegatske- ga sistema bi mogU najbolj poenostavljeno reči, da več ljudi več ve in da več ko bo občanov odločalo, bolj bo pri- šla do veljave volja večine. Delegatski sistem je na krat- ko p>ovedano krepek korak k neposredni sociahstični demo- kraciji, k neposrednemu od- ločanju. Toda, kot kaže, tega bistva niso i>ovsod do kraja doume- li. Recimo v Jurkloštru. Za- kaj? Zato ker so za delega- ta izbrali dva, ki v bistvu ni- ti nista občana njihove kra- jevne skupnosti. Eden od de- legatov je pKKiročni gozdar, ki stanuje v Laškem. Gotovo je družbeno angažiran, če so ga izbrali. Se bolj pa je z Jurkloštrom povezana dele- gatka, ki je sekretar osnovne organizacije ZK in kot pro- svetarka dela v Rimskih To- plicah, kjer tudi stanuje. Že prav, če so mislili, ta dva sta razgledana, prizadevna. Toda ta dva bosta vsak po svoje itak zastopala interese obča- nov jurklošterskega območja, zlasti sekretarka ZK, ki je hkrati občinska odbomica v zboru delovnih skupnosti, čla- nica občinskega komiteja ZKS in ima še več drugih javnih fimkcij. Kaj ji je bilo treba dodati še fimkcijo dele- gata? Zdaj imajo v Jurkloštru le dva resnična krajana med delegati. Vrh vsega je jurklo- štersko območje precej veli- ko, pa zaradi take izbire ne- kateri večji predeli te krajev- ne skupnosti sploh nimajo ne- posrednega predstavnika v delegatskih telesih- Gotovo pa ni Jurklošter edi- ni, ki mu tak očitek velja. Tudi v drugih krajevnih skup- nostih so se vrteli v ozkem krogu občanov pri izbiri. Iz- brali so takšne, ki že imajo vrsto fvmkcij. Prvič je vpra- šanje, kako bodo takšni ob- čani zmogli vse naloge, dru- gič pa ni dosežen pravi smo- ter, da je v neposredno sa- moupravno življenje in odlo- čanje treba vključiti čim več občanov. Ko da pri nas ni ljudi, ki bi zmogli zastopati interes soobčanov iz najbliž- je okolice? Pa brez zamere. Ravno tak- šni primeri so dokaz, kako dobro je bilo, da gremo v po- skusno obdobje delegatskega sistema. J. KRAŠOVEC ,SLUGA DVEH GOSPODOV Mladinski aktiv Lesično je v nedeljo predstavil Kozjan- cem Goldonijevo igro Sluga dveh gospodov. Igro so igra- li v skromni in predvsem premajhni dvorani gasilskega doma v Lesičnem, v katero se je natrpalo preko sto lju- di in če bi hoteli biti malo hudomušni, bi lahko ugotovi- li, da so stali tako rekoč na glavah. To pa jasno kaže, ka- ko priljubljene so na Koz- ja-iskem takšne prireditve, ki so v teh krajih nekoč že ime- le svojo tradicijo, a so se za- radi pomanjkanja prostorov povsem izgubile. Nič čudnega m, če si v Le- sičnem žele novo, večjo dvo- rano in zato upajo, da bodo do nje kmalu tudi prišli. V lanskem referendumskem programu za samoprispevek za šolstvo in prosvetno dejav- nost nasploh je vključena tu- di gradnja prosvetnega doma v Lesičnem. Sredstva se že zbirajo in občani krajevne skupnosti Lesično upajo, da bodo v naslednjih letih pri- rejali svoje prireditve v novi dvorani, ki bo lahko sprejela več ljudi kot pa mali gasil- ski dom in še manjša dvora- nica. mst Oseba tedna: IVAN JELENKO LOV ZA VANCEM Kdo bi si mislil, da živi v Slovenskih Konjicah to liko Jelenkov, da še v službah ne vedo za vse? Romanje za Vančem ozi- roma Ivanom Jelenkom mlajšim je bik) podobno tistemu prizoru, ki sta ga lahko že videli v filmu, čaovek je staJ na lastni se- 3i, hodil je" po njej, a je okoli spraševal za njo. Malo smo res pretiravali, ko smo tole povedali, a kaj ko je bilo res veliko resnice v tem. Ko smo se z Vančem f>ogovarjali, smo bali na koncu še hvaležni, da je bil za osebo tedna izbran Vanč in ne njegov oče, ker drugače bi naše ro- manje trajalo še štiri ure del j. Tja na Tolsti vrh bi se morali povzpeti in reči, da smo prišli za to, da se spoznamo. Potem še dve uri navzdol in bili bi spet pri njegovem sinu, Vanču. Danes je Vanč star 44 let, v sliožbi pa mu teko že 26 leta. V Konusu dela neprekinjeno že 22 let in kot kvalificirani delavec se ubada z delom v pakir- nici že nekaj časa. A^M tem si je kupil po- lovico hiše dn prav to leto jo je izplačal. V njej živi z ženo in dvema dorašča- jočima dekletoma. Ena študira v Mariboru, druga pa je že poročena. Pri hiši, doma na Tol- stem vrhu, je büo na kmetiji, i>et otrok, in vsi so morali poprijeti aa de- lo. štirje so odšli v doli- no, med njimi tudi Vanč. Tu si je ustvaril družini- co in Slovenskih Konjic ni več zaipustil. Najmlajši Vančev brat je ostal na domačiji pri 74-letnem očetu m 70-letni materi, ki pa mu še nista izročila posestva. Vanč še dosti- krat zaide domov in z vi. šine zre na svoj dom. Danes, ko si je uredil družino, je Vanč zadovo. Ijen. Svoj prosti čas kori- sti tako, da organizira in hodi na izlete. Ti so več- dnevni ali pa tudi samo za en dan. Zadnjih je ved- no več, ker so cenejši, kajti Vanč mora kljub urejenosti življenja misli- ti še na vsak dinar. Zato si še tudi ni privoščil morja, ker preveč stane. Morje mu ne pomeni neke neuresmčljive sanje, po- meni pa mu nekaj denar- ja skupaj, tega pa težko zbere, saj plača ni velika. »Zato raje hodim na izOe- te, ki so moje veselje,« je dejal ob koncu in mo- žato stisnil roko v po- zdrav. Vedel je že, da je postal oseba tedna in zato nas je že pričakoval. Na- šli smo ga končno v služ- bi, med tem pa smo sa ogledali še njegovo pri- jetno hišico, kjer že po- ganja pop je na njegovem sadnem drevju. Ker je bil Vanč na razgovor priprav- ljen in ko smo se končno le srečali po tolikih i>eri- petijah, smo bili zadovolj- ni oboji, on in mi. ZDENKA STOPAR 10 — 15- marec 1973 ff NOVI TEDNIK — 19. stran PRITOŽBE «OVOKLOŠTER- ČANOV Zadnjič smo videla, da ig samostan v Novem jüostru še razmeroma do- bro prestal homatije v uporu leta 1635. Uporni jjmebje so se zadovoljili s tem, dß, so svojim gospo- (iojxi izsilili pismene ob- ljube, da se odrekajo ne- katerim svojim zahtevam in pa s tem, da so ob svojih »obiskih« v samo- stanu po mili volji jedili in pili- Ko so bile odkrite sov- ražnosti sredi maja mimo, je upor prešel v fazo pravnega reševanja spor- nih vprašanj. Do prvih ■pogovorov je prišlo v 2alou pred vladnimi ko- misarji. Samostan se je pritožil, da kmetje noče- jo opravljati tlake. Ko so poklicali tudi predstavni- ke kmetov, da povedo svoje stahšče, so oni iz Šmarja pri Jelšah in sv. Jakoba izjavili, da jih pa- tri ne izkoriščajo preti- rano, dočim so bili Savinj- čani bolj energični; po- sebno nezadovoljni so bili zaradi prevelike tlake. Komisarji so kmetom ukazali, naj bodo jmdsIuš- ni in naj opravljajo tlako kot prej, ctokler ne bo prišlo do končne odločit- ve. Kmetje pa niso ubo- gali in taJco je konec ju- nija prišlo v Celje do po- novne razprave. Tukaj so kmetje popustili toliko, da so izrazili pripravlje- nost opravljati osemnajst dni letne tlake. Samostan je tudi to zavrnil, čeprav so ga komisarji opozorili naj popusti. Ker do spo- razuma ni prišlo, sta bili sporni stranki napoteni, naj iščeta odločitve pri deželni vladi. 2. julija je deželna vla- da sprejela vlogo podlož- nikov, ki ji je bü priložen tudi seznam njihovih pri- tožb in zahtev. Peticija vsebuje devet točk, iz ka- terih je mogoče videti, v čem je samostan kmete najbolj vznemirjal in jih podžigal k nezadovoljstvu in celo odlcritem uporu. V prvi točki opozarjajo, da so bili po starem ur- barju od nekdaj dolžni opraviliati le dvanajst dni ročne in vozne tlake na leto, dočim jih sedanji prior že devet let sili op- ravljati dnevno tlako. Ce nekdo izostane le en dan, sledi zaporna in denarna kazen, ne glede na to, da morata zamujeni dan na- domestiti s tlako od iste hiše dve osebi. Prosijo, naj se dnevna robota mi- lostno uikine in potrdi dvanajst dni tlaike. Pritožujejo se tudi za- radi tega, 'ker jim je prior Angelo Borella od- rekel pravico do toplega kosila in štirih kosov kru- ha na osebo, kadair so na delu in s tem odpravil staro navado. V tretji točki navajajo, da so neikdaj oddajali žit- no dajatev na podlagi ce- ljskega mernika, sedaj pa je samostan uvedel nov večji mernik in še s tem ztihtevajo zvrhano mero. Prosijo, naj se ta nepra- vilnost odpravi. Četrta točka omenja pretirane denarne dajatve (činž) in samovoljo samo- stana pri tem. Naslednje štiri točike se dotikajo tkim. »svobo- dnih ljudi«, t.j. tistih pod. ložnikov, katerim je lah- ko zemljiški gospod kme- tijo odvzel, kadar je ho- tel, ker so jo imeli le v začasnem užitku. Nekdaj so bili zavezani opravljati le tri dni tlake letno ob šestih kosih kru- ha in dvakratnem toplem obroku, zdaj pa je zviša- na na šest dni ob le šti- rih kosih m še ta je ne- kaj časa sem neslan. Poleg normalne tlake morajo pozimi trikrat te- densko sodelovati pri lo- vu in pogonu na divjači- no, nasprotno pa plačati petnajst krajcarjev. Sedanji prior zahteva od teh podložnikov tudi služnost v preji, kar ni bilo nikdar v navadi. Ce ne oddajo prediva, zahte- va samostan pL^ilo dva- najst krajcarjev. Samostan je uvedel tudi plačilo posmrtnine (prim- ščine, motrtuar), kar se ni nikdar dogajalo. Končno se v deveti toč- ki podložniki pritožujejo, ker jim predstojništvo re- da dominiikancev pošilja za gospodarje po večini same Italijane, g kateri- mi se ne morejo niti v siU sporazumeti. Prosijo za ljudi, ki bodo zsnali je- zik, kakršen je v deželi domač. Bolnik (v ordinaciji pri 20 hozdravniku ).- »Av-av- av«! Zobozdravnik: »Kaj pa vpijete, saj se zoba še do_ taknil nisem!» Bolnik: »Ampak na kur- je oko ste mi stopili!« a Zdravnik: »Ali ste za- užili škatlico kroglic, ki sem vam jih zapisal?« Bolnik: »Sem, tov. zdra- vnik, pa še nič ne čutim, da bi bilo kaj bolje. Naj- brž se škatlica s krogli- cami, ki sem jo zaužil, še ni odprla.« t> žena oponaša možu: »Vse je moje, da veš: pe- rilo, oprava, stanovanje! Le kaj si imel, preden si se poročil, to bi rada ve- dela!« Mož: »Mir!« * Ona (jezno): »Da veš, če ti prej umreš kot jaz, se bom nalašč še enkrat poročila.« On (hladno): »Pa se daj!« Ona: »Videti je, da te to prav nič ne gane.« On: »Zakaj ' pa naj bi me ganilo? Mar res mi- sliš^ da bom pomiloval človeka, ki ga, ne po- znam?« « Janez je bil obtožen, äa je ukradel hlače. Odvet- nik ga je tako spretno zagovarjal, da je bil opro. ščen. Po razpravi zapušča- jo stranke sodno dvora- no, obtoženi Janez pa še vedno sedi na zatožni klopi. »No, zakaj ne greste tu- di vi?« ga vpraša odvet- nik. »čakam, da odidejo pri- če in tožilec,« odgovori Janez, »sem namreč v ukradenih hlačah.« jedi sem imel vedno občutek, da je vsega tega . Triesa^^-^^' -Da je škoda kruha, krompirja, zelja, i scTn ' ^^ mnogo bolje, če bi jed pustil. Vendar ' Dobi^^'^^^' ^^ Grafiču in njegovi sestri dobrodošel. ene sV; ^ f^i^o juho; zajca v omaki sva si jemala iz ^^^^ sestra sta štedila. ■ ^^ dobro, res dobro, sem se odpeljal je pozno popoldne. Matere ni bilo doma. j To je 5 f^^^^eta smo že od nekdaj dajali zgoraj nad vrata. 'fede^a mati tudi sedaj, ko je bila sama. Nikoli ni Vgg, pridem. Da bi jo pri sosedih čakal, ni marala, ^rriarah ^^^ ^^^^^ odklenil vrata. Šel sem v sobo. Po ■ Prjfce 2 . ^ velikih kozarcih vložene kumare in pa- ■ ^ " stročju. S sten i so ^ Prašnate slike. Tudi slike z moje nove t njirtv^^^^^ ® črnih, širokih okvirih. Ustavil sem se ( ^ • ^ «^se; hiši je bila tišina. Okna so bila zaprta. Od sosedov ni bilo slišati nobenega glasu in nobenega ropota. Samo miška je nekje v kotu glodala, ko sem utihnil in šel po sliki od obraza do obraza. Spodaj v vrsti je sedel učitelj. Mislim, da ga ni bilo več v naši vasi. Poleg njega proti sredini je bila neka gospa. Mogoče je bila učiteljeva žena. Tudi gospoda, ki je sedel poleg nje, sem zelo malo poznal. Vem pa, da je dve leti po novi maši utonil. Potem sem sedel jaz, nato mati, nato plebanuš Cotlin. Zabolelo me je, ko sem ga videl, še mu nisem odpustil materinega obiska v Lendavi. Zdelo se mi je, da se mati od takrat ni dala potolažiti. Truden sem sedel na konec postelje. Ta mir me je uspaval. Veke so mi lezle na oči. Blazino sem potisnil na eno stran in sem legel. Začutil sem duh po domačih predmetih, po peči, postelji, mizi. Ti predmeti imajo svojo posebno privlačnost kakor nobeni predmeti nikjer na svetu. Postelja diši, kot je dišala nekdaj, ko sem še pri- hajal na počitnice, ko sem prelistaval v njej knjige in si pristavljal petrolejko. Truden sem zaspal. Ko sem odprl oči, sem zagledal nad sabo materin obraz. V prvem trenutku nisem vedel, kje sem. Vse se mi je obračalo pred očmi, le mati me je gledala in čakala, kdaj se bom čisto prebudil. »Zbudila sem te, da ne boš hodil ponoči.« »Prav,« sem dejal in počasi vstajal. Bil sem zbit od spanja. Nekaj se mi je sanjalo, a nisem mogel zbrati pri- zorov, ki so me mučili. K mizi je bil pristavljen stol; na mizi, ki je bila do polovice pregrnjena, je bil krožnik, lonec kislega mleka in še nekaj posode je bilo razpostav- ljene. V^ial sem in truden sedel za mizo. Nečesa sem se na mizi moral dotakniti, čeprav mi ni dišala nobena jed. Namazal sem si košček kruha z maslom. Mati je v kuhinji nekaj predevala. »Ne bom več jedel, mati, če kaj zame pripravljate.« »Kaj ne boš, saj je že zvečer,« je dejala in prisluhnila, kaj bom rekel. »Saj takoj grem.« Prišla je v sobo, obstala pri vratih in Si roko brisala v predpasnik. Mali, ljubi obrazek se mi je zdel še dobrohotnejši. »Večerjal bom tako na farofu. Obed sem imel pri Grafiču.« Pri teh besedah sem jo po- gledal. Dobro sem poznal svojo mater. Toda na njej se ni nič spremenilo. Stopila je k postelji in začela posprav- ljati blazine, kjer sem spal. Nič mi ni odgovorila. Vedel sem, da Grafiča ne mara. že iz tistih časov, ko je bil kongres. Plebanuš Cotlin ji ni povedal ničesar o novih dogodkih z Rahelo. Prepričan sem bil, da mu je bilo vse do pičice znano, kakor mu je bilo znano, kar se je dogajalo v vsaki fari. Zakaj ni materi ničesar povedal, se mi je zdelo zelo čudno. Zato sem tudi prišel domov. »Kaj je novega doma? Kdaj boste dobili novega kap- lana?« »Kako naj jaz vem,« je rekla z dobrosrčno resnostjo. »Jej in pojdi, da te ne bodo na farofu čakali.« Mati niti ni sanjala o tem, da mene na farofu že dolgo ne čakajo. Ničesar ni slutila. Vstal sem. si zapel suknjo in si nataknil rokavice. Slutnja, da plebanuš Cotlin ni pustil mojega življenja v Lendavi vnemar, mi ni dala miru. Vendar, razložiti si njtsgovega molka nisem vedel. Starček Bartol me je spremljal do belega križa. Pot je bila slaba in šel sem v šolo . peš. Nisem se ustavljal pri njem, ker bi me sicer zajela noč. Po zavitih, blatnih poteh v temi ni bilo prijetno, šla sr>a ob strani poti. Stopala sva po travi, ki je spremljala pot ob koncu njiv. Sem od gora je vlekla hladna sapa. Sonce so zakrivale jesenske nepredirne megle. Nič na nebu se ni zganilo in tudi prazno polje je čakalo samo še snega. Molče sva šla med njivami. Petišovske hiše so ostale za nama. Obrnjene so bile proti jugu. Pogovor je vedno začenjal Bartol. Z dobrodušnim starcem sva počasi lezla za vasjo med njive. Zavit je bil v toplo suknjo, velike čevlje je počasi prestavljal po usahli travi, klobuk pa mu je pokrival bele lase. »Ste že opazovali od tu državno ' mejo?« me je vprašal in se počasi ustavil. Gledal je proti vzhodu in iskal v hri- bih državno mejo, da bi mi jo pokazal. »Ne od tu je še nisem opazoval.« »Stopite k meni,« mi je dejal, ne da bi me pogledal. Veter je od njega prinašal duh po čistoči. »Bela koča na pobočju se pr^v dobro vidi. Torej od roba murskih šum tja, kjer gre cesta, pa do bele koče.« Ko mi je pokazal državno mejo, sva spet počasi korakala ob robu njiv. »Ta kos zemlje jc bil pred vojno drugačen. Živahen. Po tej strani je bila Lendava zvezana s št. Mi- klošem, po oni strani pa s Kanižo. Zdaj je Lendava mrtva, mhm, mhm, mrtva.« Spet sva korakala molče. Bartol bi rad govoril o pred- vojnih časih. Zrasel je iz te zemlje, njeno spreminjajoče lice je poznal kakor svojo šolo. »Mislite, da se Lendava ne bo več razvijala?« sem ga vprašal in pospešil korake, d/f, bi šla vštric. Gledal je proti goram. Imel je roke v žepih in mislil. 20. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 DOVOLJ MASTNIH LAS stara sem 26 let, ix>ro- čena sem osem let. Po drugem porodu so se za- čele moje težave — srbe- nje lasišča, mastni lasje in izpadanje las. šla sem k zdravniku, dobila zdra- vila. Danes mi lasje ne izpadajo več, ostale pa so težave — mastni lasje in srbeče lasišče. Povem vam še to, da sem slaba na živcih. Sonja Mi lahko prosim svetu- jete, kakšen šampion naj uporabljam proti mastnim lasem in kakšno kremo proti mozoljem na obra- m. Vem, da jih ne bi smela stiskati, vendar to kljub temu p>očnem in imam ponekod že gubasto kožo, čeprav sem stara šele 15 let. Rada bi si ko- žo popravila, pa ne vem sako. Marija Ne zamerita, dragi to- varišici Sonja in Marija, da vama skupaj odgovar- jam. Vama in vsem ti- stim, ki mislijo še pisa- riti o mastnih laseh. To- liko smo že pisali o tem, da je bolje, če pogledate malo nazaj v našo rubri- ko, kjer smo o tem pi- sali skoraj vsak teden. Pa, ker je Sonja zelo za- skrbljena, naredim še iz- jemo, a zagotavljam, da o mastnih laseh pišem poslednjič! Najhuje je to, da učin- kovitega zdravila proti mastnim lasem sploh ni. Več ali manj lahko to ne- všečnost samo odpravlja- mo, a šampona, ki bi zdravil ali preprečeval maščenje las, ni. To je namreč organski proces v našem telesu, ki se ne da zaustaviti. Koliko je to pogojeno s slabimi živ- ci, ne vem, vem pa to, da frizerke iz prakse ugo- tavljajo, da so senzibilne in občutljive ženske veli- ko bolj nagnjenje k ma- ščenju las. Vedo tudi po- vedati, da se s tem pro- blemom srečuje že vsaka žena- Na daljši ali krajši čas, ki preteče od umiva- nja las in ponovne zama- stitve. Nekoliko zamasti- tev ublaži barvanje las, ker ga sam proces ob barvanju suši. Univerzal- nega šampona proti ma- ščenju las pa, kot sem omenila, še nimamo. Še nasvet za Marijo! Najbolje ti bo svetovala kozmetičarka, ki bo tvo- jo kožo strokovno pregle- dala. Ce pa zanjo nimaš denarja, čeprav to ni »stranmetanje«, izbiraj med raznimi žveplenimi mili in kremami, ki kožo izsušijo. Res, težko je da- jati nasvet na daljavo, tako meni kot tudi stro- kovni moči, kajti kožo je potrebno videti. LJUBIM GA Zagledala sem ga v kinu in vem od njega le to, da hodi v šolo. Jaz pa sem kmečka punca in delam doma na kmetiji, zato ne vem, če se smem zaljubiti vanj. Bojim se, da se bo norčeval iz mene, zato ne upam misliti nanj. Jolanda Draga Jolanda, upati že smeš, samo ne vem, če ti bo upanje pri- neslo kaj uspeha. O sebi si napisala le to, da si kmečko dekle in le skle- pam lahko, da si še rosno mlada. Si se vprašala kaj ti bo prinesla ta zaljub- ljenost? Za ljubezen mo- rata biti vedno dva, zato ne vem kako boš ti svoj ljubezenski problem reši- la, ker partner za tvojo naklonjenost ne ve. Poiz- kusiš pa lahko! Nataša NAREDITE SI SAME Gotovo je med vam.! mnogo takih, ki se rade F>ostavljajo z lepim in originalnim izdelkom, ki je poleg tega še naše de- lo. Če imate dovolj dob- re volje, pridnosti in predvsem spretnosti, se lahko tako lotite dela. Po- iščite staro bluzo ali tu- niko. ki ste se je že na- veličali, in se odločite za stiliziran vzorec, ki ga boste brez večjih težav vezll. Na bluzi naj poteka bord ura spredaj in na ro- kavih, tuniko pa popestri te s štirioglatim nastav- kom okrog vratu in ok- rog zapestja. Možnosti je seveda še veliko, toda prepuščamo jih vaši lastni domišljiji. Staša Gorenšek KOSUTNIK — GENTIANA LUTEA L. Mnoge zdravilne rastline so pri nas že tako redke, da so jih morali zaščititi pred neus- miljenim iztrebljanjem. Med njimi je tudi predstavnik svi- ščevk — košutnik ali tudi rumeni encijan (Gentiana lu- tea L.). Rastlina je doma v .Mpah, kjer raste tu in tam po pustih, kamnitih planin- skih senožetih in pašnikih ter med ruševjem. V zemlji ima trajno, temnorjavo, mesnato korenino, ki je nekoliko vej- nato razrastla. Iz nje požene najprej le šop velikih, peclja- tih, celorobih ovalnih pritlič- nih listov ter redko tudi do meter visoko pokončno in vot- lo steblo z redkimi, nasprot- nimi listi. Zivorumenl cveto- vi so v navideznih kobulah in stojijo za vsakim stebelnim listom. Plod Je dolga semen- ska glavica in je polna drob- nega semena. Ker ga v zadnjem času us- pešno gojijo, koštunik ne na- biramo in ga zato dobimo le v lekarni. Dandanes uporabljamo ko- šutnikove korenine kot sred- stvo, ki pospešuje prebavo ter pride v poštev pri po- manjkanju apetita, lenivosti prebavnih organov; prisotne grenčine pospešujejo izloča- nje sline in želodčnega soka. Zato je čaj iz košutnikovih korenin odlično sredstvo zo- per pomanjkanje želodčne ki- sline. Namesto čaja si raje pripravimo grenčico tako, da namočimo nekaj korenin v dobro domače žganje. Da iz- boljšamo okus, dodamo še malo janeža, pomarančnih o- lupkov in košček cimeta. Pu- stimo stati teden dni na to plem, nato precedimo in spravimo v temno steklenico. Ce imamo težave s prebavo, vzamemo 15 do 20 kapljic na kozarec vode in spijemo pol ure pred jedjo. BORIS JAGODIC, dipl. farm. ŠENTJUR PRI CEUU 1 deikilica GORNJI GRAD JANEZ GIPERLE, 25, orod- jar in ANDREJA SPEH, 25, de- lavka, Gornji grad. ŠENTJUR PRI CELJU MARTIN OBREZ, 30, avto- mehanik, Hroševec in MARIJA TURNSEK, 25, uslužbemika, Be- zovje; VILHELM JURJEC, 23. šofer, Dobrima in MAJDA KRI- STAN, delavka, Grol)elce; VINCBNC SELIC, 59, kmeto- valec, Trobnd d»! in AMALIJA ZUPANC, 59, kmebovalka, Šent- jur; JOŽEF MLINARIC, 44, pe- čar in MARIJA MLINARIC. 41, kmetovalika, oba iz Hrastja; FRANC SUSTERIC, 23. strojni ključavničar, Reštanj in OLGA PERC, 27, Straška goirca. ŠMARJE PRI JELŠAH ANTON ARH, Raabor in STA- NISLAVA METLICAR, Grobel- no. GORNJI GRAD FRANČIŠKA DROBEŽ. roj. PustoslemSek. 82, kmečka pre- užitkanica, Florjan pri Gornjem gradu. ŠENTJUR PRI CEUU JAKOB ARTNJAK, 72, polje- delec. Hrastje in J02EFA LEV- STIK, 49. kmefcovaOka, Cerovec. ŠMARJE PRI JELŠAH TEREZIJA PEPERKO. rO'j Grašič. 77, Belo; AMALIJA ŽLENDER. 67. Zadrže in NE2A KODRIN, roj. Bevc. 70, Vera- če. UNION: do 18. 3. francoski barvni film »Pa.<5t za dvojnega agen- ta«; od 19. do 21. 3. itaJi- janski barvni film »Po božji milosti«. METROPOL: 15. 3. še švedski barvni film »Vrni se, ljubezen«; od 16. do 15. 3. amerižki barvnd film »Sartana, dolarji, pater«; od 19. do 21. 3. amerišfci barvni film »Hoja po mesecu«. DOM: do 1«. 3. nemški barvni füm »Osoeola«; od 19. do 26. 3. ob 16. uri ameriški barvnd film »Podvigi glavnega mornarja Popate«: oh 1«. 20. uri italijanski barvni fiim »Do zadinje kaplje krvi«. SLG Četrtek, 15. marca ob 16.30 in 19.30 uri Cankar: »Romao- tične duše<( — gostovanye v Trbovljah. Petak, 16. maroa ob 15.30 ur; Smiljan Roaman: »Zvonovii za I. mladinsJni abonma in izrven. Sobota. 17. marca ob 17.00 ur: Gombrowitz: »Ivona, princesa Burgundije«, za abonma gle- dališki amaterji in izven. Nedelja. 18. marca ob 19.30 uri; »Romantične duše« — gosto- vanje v Mestnem gledališSu ljubljanskem. I Ponedeljek, 19. marca ob 19.30 uri Moliere: »Šola za žene« - gostuje Hrvašiko narodno glfr, daliSče iz Zagreba. i Torek, 20. marca ob 19.30 uri Marlowe: »Tragedija o dok-1 torju Faustu« za VI. mladin-l ski abonma in izven. Sreda, 21. marca ob 20. uri: »Ivona, princesa Biir^uridije« | — gostovanje v VelenJ«. , 10. »Stopila sta na ulico in uzrla prizor, ki bi očaral vsake zemeljske oči! V nebo so se peli neznanski nebotič- niki. Jutranja zarja se je lovila v kilometrske steklene površine. Med nebotičniki pa — po tleh in v zraku — ve- letok letečih krožnikov. Da, ura je bila štiri in delovno ljudstvo je odhajalo na delovna mesta. Povejmo takoj v začetku, da ne bo pomote. Niso tako silno pridni naši Marsovci, da bi zaradi dela vstajali ob treh, štirih. Njihov delovni dan se prične šele ob desetih. Toda če želijo biti v tovarni ali v uradu ob desetih, mo- rajo kreniti na pot že ob štirih. Zakaj? Zato, ker ob nji- hovi .strahoviti gneči na cestah in v zraku enostavno ni mo'TOce drugače ... Strmela in strmela sta zakonca v ta direndaj in Pa- radižniku, ki je bil vselej odprte gJave. se je tu nä ^ posvetilo, čemu imajo Marsovci tisto anteno Zato, ker jim zaradi grozovitega hrupa ušesa ne ^ več ... In njihov dolgi nos!! Kaj je drugega, kot " filter za izpušne pline! j (Kar zadeva marsovske oči, bomo pogruntali bul jene so zaradi večnega gledanja televizije!) ^ 15. marec 1973 gjO----- NOVI TEDNIK— 21. stran GORI, GORI! v zadnjem času • smo zabeležili več požarov, ki so izbruhnili v stanova- njih in to zaradi nepra- vilne uporabe hitro vnet- ]jdvih tekočiin ali neizklop- Ijenih električnih grelnih blazin. Tako je Neža Beline v Pilštanju hotela zakuriti peč, pa se ogenj ni hotel zanetiti. Odšla je v shram- bo po p>etrolej in ga zUla na drva. Prišlo je do eks- plozije in požara, v kate- rem je dobila težje opek- line zraven stoječa Marija Rezec. Ivan Zupane iz Celja je v stanovanju čistil otro- ški plašč z bencinom. Za- radi prevelikega drgnje- nja se je plašč vnel in prišlo je do požara, v ka- terem je zgorel večji del spalnice. V stanovanju Avgusta Bonaje v Zagradu pri "Ce- lju je prišlo do p>ožara zaradi neizključene elek- trične grelne blazine. Ko se je vrnil iz službe je vi- del, da mu stanovanje go- ri. Slaba napeljava in pre- dolga vključitev grelne blazine sta bili vzrok za požar, ki Je prinesel za več kot 20 tisoč dinarjev škode. Do podobnega požara je iM-išlo tudi v stanova- nju Konrada Gračnerja v Brezovi pri Vojniku. — Vključena električna grel- na blazina se je pregrela in vnel se je požar. Vsi ti primeri nas po- novno opozarjajo, da je treba s hitro vnetljivimi tekočinami in električni- mi aparati skrajno pre- vidno ravnati, če ne žeh- mo podobnih težav in ne- prijetnosti, kot so jiiih do- živele zgoraj omenjene družine. GORIJO GOZDOVI Pomlad je tisti čas, ko izbrtihne največ gozdnih požarov. Tako je tudi le- tos. Ljudje zažigajo suho travo in veter potegne ogenj do gozda, ki se za- radi suhosti hitro vname. Vzroki gozdnih požarov so tudi v tem, da ljudje ne- previdno odmetavajo gore- če ogorke ali vžigalice in to je v tem času že dovolj, da pride do požara^ Do gozdnih požarov je v zadnjem času prišlo v bli- žini Krškega, v Podšmihe- lu nad Laškim, Povčevem nad Rimskimi toplicami, v bližini doma oskrbovancev na Polzeli, v Gabercahpri Vranskem -in pod celjskim starim gradom. Ker gre za gozdne ix>žare, je škoda tohko večja, zato naj vsak, ki zažiga travo ali odvrže ogorek in vžigalico pazi, da ne bo s teni povzročil katastrofe. ŠE ALKOHOL? Uprava javne varnosti v Celju se je odločila, da bo v letošnjem letu iz- vedla več preventivnih prometnih akcij, s kateri- mi želijo preprečiti vož- njo vinjenim voznikom. Podatki prejšnjih let so pokazali, da je do večine nesreč prišlo zaradi pre- velike količine popitega alkohola. In ker se voz- niki sami nočejo odix>ve- dati uživanju alkohola pred in med vožnjo, so se predstavn'iki Uprave javne varnosti odločih za akcije, s 'katerimi bodo skušali preprečevati vož- njo vinjenim voznikom. V zadnjem času so opravili že dve akciji. Po- sebej zanimiva je bila zadnja, ko so na celot- nem celjskem področju kontroUraU 455 voznikov, z alkotestom pa so jih preizkusili 39. Od teh jih je bilo kar 36 vinjenih. Odvzeli so jim vozniško dovoljenje in izločili iz prometa. V isti akciji so odkrili še 21 drugih prekrškov, kjer so prevladovali tisti brez vozniškega dovolje- nja — kar 18. Podobne preventivne akcije bodo vse pogostejše, saj z nji- mi želijo zmanjšati šte- vilo nesreč na naših ce- stah. NAIVNA KRAJA Ta teden so v trgov- skem podjetju Kovinoteh- na v Celju odkrili, da je njihov kurir Herman Pe- el, 33, že večkrat vzel do- ločeno vsoto denarja, medtem ko je denar ne- sel na pošto. 5. marca je vzel 3.050 din in jih v naslednjih dneh zapravil. Ob zaslišanju je priznal, da je vzel denar tudi v lanskem letu, in sicer tri- krat. Skupaj je oškodoval podjetje in pošto za 6.000 dinarjev. ZAŽGAN V SENIKU Ko so pogasili požar na gospodarskem poslopju Franca Užmaha 63, v Spodnji Rečici pri La- škem, so v njem našli ožgano telo lastnika. Už- mah je zaradi (tomačih razprtij večkrat grozil, da bo napravil samomor. Prejšnji petek je odšel proti gospodarskemu po- slopju, kjer je kmalu za- tem izbruhnil požar. Zgo- relo je več ton sena, stroj za čiščenje žita in drugo razno kmečko orodje ter lastnik sam. VERIŽNO TRČENJE FERDO BISCAN, 57, iz Velenja, je pri križišču za Termoelektrarno na cesti med Velenjem in Šošta- njem ustavil, ker je na- meraval zaviti v levo. Za njim je pripveljal MITJA OCEPEK, ki je zaradi po- ledice trčil v Biščanov av- tomobil. Iz nasprotne smeri je pripeljal MILAN LOJEN, ki ga je prav ta- ko zaneslo v prvi avto. Tem trem trčenjem se je pridružilo še pet avtomo- bilov. Vzrok je bil v pre- kratki varnostni razdalji in pvoledici, ki nastaja za- radi hlapov iz elektrarne. Skupno škodo so ocenili na preko 31.000 dinarjev. ZARADI NEPREVIDNOSTI V SMRT VINKO JURCAK, 21, iz Škofje vasi, je pripeljal do bolnišnice v Vojniku, ko je nenadoma prečkala cesto ANICA PIRŠ z otro- kom DANILOM ŠTANTE- TOM. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je oba zadel in Piršovo zbil na pokrov a\'tomobila, od ko- der je po 46 metrih pad- la na cesto in obležala mrtva. 11-letnega Danila štanteta pa so hudo po- škodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico. ODLOMLJENA CEV Po Teharski cesti v Ce- lju so ŠU peš po pločni- ku MARIJA TURNSEK, ALOJZ SMODEJ, VIKTOR VOVK in ANTON 20L- GER, vsi iz Šmarja. Pri hiši številka 33 je pripe- ljal nasproti s tovornja- kom FRANJO MEŽNA- RIC iz Huma na Sotli. Na tovornjaku je bila od- lomljena železna cev — nosilec cerade. Cev je poškodovala po desnih ra- mah vse navedene pešce, voznik pa je odpeljal pro- ti Celju in tudi videl, da se je cev zlomila. IZSlUEVANJE PREDNOSTI IVAN BREZLAN, 27, iz Velenja, je pripeljal v se- maforizirano križišče z Rudarsko in Kidričevo ce- sto. Nasproti je pripeljal FRANC POMPE, 44, iz Ve- lenja, ki je v križišču za- vijal v levo in tako izsi- ljeval prednost Brezlanu. Pri trčenju sta se oba voz- nika laže poškodovala, škode pa je za 12 000 di- narjev. ŠTIRJE HUDO POŠKODOVANI BRANKO PECNIK, 23, iz Žalca, je v ostrem des- nem ovinku v šeščah za- peljal v levo stran in tr- čil v drevo. Pri tem so se hudo poškodovali voz- nik in sopotniki MILAN HOJAN, ROMAN GORO- PEVŠEK in MARIJA GO- ROPEVŠEK. Vse so od- I>eljali v celjsko bolnišni- co, škodo na vozilu pa so ocenili na 3.000 dinarjev. stran — NOVI TEDNIK 15. marec 1973 — gt 10 ■— 15. marec 1973 NOVI TEDNIK — 23. stran SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA RAZGRINJAJO VSEBINO SAMOUPRAVNEGA DOGOVARJANJA Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvena delavci, ki delajo na vašem območju, so vam predložUi samoupravni sporazum o tem, kak'-io naj bi bilo zdravstveno varstvo v letu 1973 in koliko sredstev bi za to porabili. Za območja posameznih skupnosti, to je za območje Celje, Nova Ciorica, Ko- per, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto. Ravne na Ko- roškem, je predložen program zdravstvenega varstva. Ta je sestavni del pred- loženega samoupravnega sporazuma in določa, kako in v kolikšnem obsegu naj bi v letu 1973 izvajali zdravstveno varstvo. Ne delamo si utvar, da bomo že v letu 1973 odpravili nakopičene slabosti pn izvajanju zdravstvenega varstva, prav gotovo pa je to odločen korak naprej, saj vam je dano v neposredno presojo in oceno in tudi kontrolo, kaj in kako naj bi letos delala 2;dravstvena služba. Ta načrt dela po obsegu ne bo mogel biti dosti večji od lanskoletnega, saj ne bo zaposlenih znatno več zdravstvenih delavcev in tudi materialna sredstva so utesnjena. Kljub temu pa smo prepričani, da bo to krepak premik naprej, saj boste lahko izbrali oblike zdravstvenega varstva, ki jih štejete za najpo- membnejše, zagotovih si boste, da vam bo varstvo zagotovljeno v obliki in na način, ki ga vi želite in so zdravstveni delavci zmožni, da vam ga nudijo. Hkrati samoupravni sporazumi predvidevajo možnost vaše kontrole in našo skupno obveznost, da vam sproti in na koncu leta poročamo, kaj je bilo storjenega, vi pa boste ob kritični presoji uveljavili svoje nadaljnje zahteve. Hkrati vam predlagamo, da nas pooblastite, da obdržimo približno enake pn spevne stopnje za zdravstveno zavarovanje kalcršne so veljale v preteklem letu in nam tako omogočite, da v letu 1973 zberemo za 12,5 Vo več sredstev kot v letu 1972; torej prav toliko več kot to predvideva resolucija o družbeno- ekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter o neposrednih nalogah v letu 1973, ki jo je sprejela Skupščina SRS dne 27. decembra 1972. ZAKAJ POTREBUJEMO TA SREDSTVA? Od sredstev, ki jih zberemo za zdravstveno zavarovanje gre približno 20 % za denarne dajatve; to je, za nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni, porodniškega dopusta, za potne stroške zavarovancev ipd. Po predpisih se ta nadomestila ravnajo po osebnih dohodkih, kakršni so bili v preteklem letu. Nadomestila so torej bila v letu 1972 na ravni osebnih dohodkov, kakršni so bili v letu 1971, v letu 1973 pa naj bi bila na ravni osebnih dohodkov v letu 1972. Seveda osebne dohodke ugotavljamo za vsakega posameznega delavca. V letu 1972 pa so osebni dohodki v Sloveniji narasli v primerjavi s tistimi iz leta 1971 za 23 % in najmanj za toliko smo tudi dolžni zvišati ta nadomestila v letu 1973. V ta namen potrebujemo 85 milijonov din (8,5 milijard starih dinarjev v vsej Sloveniji). Preostalih 80 % sredstev zdravstvenega zavarovanja je namenejno za zdrav stveno varstvo. Za razliko od drugih družbenih dejavnosti kot je šolstvo, po- kojnina, itd., pa je le manjši del teh sredstev namenjen za osebne dohodke zdravstvenih delavcev, večja polovica pokriva materialne stroške. Osebni do- hodki zdravstvenih delavcev so zamrznjeni. Na tem mestu ne presojamo, kako se bo to odražalo na nadaljnji razvoj naše zdravstvene dejavnosti, ki ji pri- manjkuje že več kot 300 zdravnikov in 2000 medicinskih sester, pač pa poudar- jamo, da osebne dohodke zdravstvenih delavcev računamo v enaki višini kot leta 1972. V teh dodatnih sredstvih torej ne iščemo ničesar za osebne dohod ke. Gre za materialne stroške, ki zajemajo dobro p>olovico izdatkov. Ti stroški so: hrana, zdravila, energetika in komunalne storitve. Po podatkih, s katerimi razpolagamo in so potrjeni, so cene leta 1972 narasle: hrana za 20,8 %, zdravila za 23 "/., energetika za 32 % in komunalne storitve za 170/0. Cene so zmrznile na ravni decembra 1972 in bomo torej morali plače- vati po teh cenah, to pa pomeni, da bomo za zdravila morali dati približno 120 milijonov din več, za hrano 14,5 milijonov din več, za elektriko in goriva približno 10 milijonov din več in za komunalne storitve približno 3 milijone dinarjev več. Vse to za enak obseg zdravstvenega varstva kot v letu 1972. S? veda vsi ti stroški ne zadevajo le delavca-zavarovanca, temveč tudi kmete-za varovance. Pač pa moramo pri delavcih prišteti 2 do 3 "/o več zavarovancev kot preteklo leto, saj je predvideno, da bo v letu 1973 toliko več zap>oslenih. Seveda so še notranje rezerve v izvajanju zdravstvenega varstva in prav pri obravnavi programa zdravstvenega varstva je prav, če nas na njih opozorite. Po naši oceni občuti zavarovanec največje težave, ker mora f>o ambulantah predolgo in marsikdaj po nepotrebnem čakati. V zobozdravstvu se je raz- mahnilo delo na črno in podobno, nepotrebno ponavljanje laboratorijskih pregledov in podobno. Vendarle zajemanje rezerv v letu 1973 ocenjujemo na 4 do 5 "/o. kar naj pripomore, da kljub objektivnim okoliščinam razširimo tudi obseg zdravstvenega varstva. O izenačitvi pravic zdravstvenega varstva med delavci in kmeti ste že v refe- rendumu povedali svoje stališče, zato o tem ne bi znova razpravljali. I»ač pa bi opozorili, da predlog samoupravnega sporazuma predvideva, da bodo kmetje prav tako prevzeli breme teh 12,5 % dodatnih sredstev. Vsi kazalci, ki smo jih navedli, se seveda nanašajo na Slovenijo kot celoto in bodo za območje vaše skupnosti bolj natančni. Vemo, da smo dolžni razgrniti naše razloge, utemeljitve in račune, saj je to po našem vsebina samoupravnega sporazumevanja, vi pa odločite. Za predsednika vseh skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji MIRKO KOCJAN PO-Ö3197? SILVO JOšt SILVO JOST se je rodil ld46 leta v delavski družini, oče je bil rudar, dru- žina pa je takrat živela v šeščah. Kasneje so si ix>stavili svoj dom v Vrbju pri Žalcu. Bil je edinec. Po osnovni šoli je stopil v gimnasdjo v Celju. Z odsluženim vojaškim rokom je nekaj časa služboval v Emo, nato v Cestnem podjetju, dokler ni leta 1970 prevzel mesto tržnega inšpektorja pri skupščini občine Mozirje. Je poročen (tudi žena Pavla je alpinistka in o njej bomo pisali v eni l2aned prihod- njih številk) ter ima enega otroka. že kot kratkohlači fantič je rad odhajal od doma in se podajal v bližnje hribe. Mrzlica je bila prva višja gora, na katero se je povzpel v zgodnjem ot- roštvu. Narava ga je pritegnila ter ni se ji mogel odreči. Z vstop>om v ginmazi- jo so se pričeli tudi izleti v go 3. Najprej Mozirske planine, nato Savinjske in seveda tudi Julijske alpe. Za začetek je hoja po utrjenih markiranih poteh še zadostovala, toda kmalu mu je to bilo premalo. Z vso svojo močjo ga je pri- tegnila skala in kmalu je pričel tudi s plezarijo. Krst v steni je preživel 4. ju- lija 1964, in sicer v severozahodnem grebenu Ojstrice, ki ga je takrat plezal skupaj s Stanetom Plauštajnerjem in Frančkom Krumpakom. Vzponi so se vrsti- li, drug za drugim in kmalu se jih je nabralo preko 130, med njimi tudi pet prvenstvenih od tega dva prvenstvena zimska vzpona. Izmed številnih vzponov je kot največja doživetja in dosežke izbral naslednjih pet: 1. Direktna smer v štajerski Rinki — pozimi 1988 z ojzetom Golobom 2. Gradišnikova v Planjavi — 1968 z Janezom Golobom 3. Aschennbrenerjeva v Travniku — 1968 z Lojzetom Golobom 4. Velebitska smer v Aniča Kuku v Južnem Velebitu — 1969 z Dušanom Dvoršekom 5. Beli raz v Dedcu — 1969 z Mišo Teržanom Iz svojih obsežnih in bogatih alpinističnih doživetij je za tale zapis izbral doživetje ob prvenstvenem vzponu v Gradišnikovi smeri v Planjavi leta 1968, ki sta ga opravila z Janezom Golobom. Jasno so se risali gre- beni vrhov na nočnem ne- bu, polnem svetlih zvezd, ko sta Silvo in Janez oto- vorjena z nahrbtniki in p(le- zalno opremo zapustila Pla- ninski dom v Logarski doli- ni. Tiho, ne da bi kaj do- sti govorila, sta stopala skozi hladno marčevsko noč in občudovala lepote zasneženih vrhov. Cilj njune tokratne plezarije je bil prvenstveno vzpon v Gradišnikovi smeri v severni steni Planjave. Za- , kaj prvenstveni? Zato, ker te smeri v zim.skem času, doslej ni še nihče preple- zal. Stala sta pod steno in si jo ogledovala, kolikor se je v medli luči noči sploh dalo. Silvo smeri ni poznal, saj je vanjo tokrat vstopil prvič, med- tem ko jo je Janez poleti že preplezal, še zadnji- krat sta pregledala opre- mo, nato sta vstopila, ko so kazalci na uri kazali tretjo uro zjutraj. Prvi je vodil Janez, kajti bil je večji specialist za sneg in le-ta se- je že takoj ob vstopu na veliko ponujal. Lepo sta napredovala, brez večjih zapletljajev. V sne- gu je pel svojo pesem ce- pin ter utiral stopinje, v steni pa ga je zamenjalo - kladivo, ko je bilo za va- rovanje potrebno zabijati kline. Kljub temu, da je bilo precej hladno, mra- za nista občutila. Fizični napori plezanja so ju do- dobra ogreli. Do jutra, ko se je v Mr- zli gori in v Rinki p>ojavil rdeči sijaj vzhajajočega sonca, sta bila že visoko. Čeprav v senci, se jima je zdelo, da ju greje son- ce, ki je tako veličastno ožarjalo plaaiine v zgod- njem zimskem jutru.' Obe- tal se je lep dan in to je bilo tudi tisto, česar sta si najbolj želela. Lepo vre- me je pogoj, da bosta uspela. Ure so tekle, pla- ninca pa sta se vzpenjala vedno višje in višje. »Hej, Janez! Nekam po- časi napredujeva zadnje ure,« je rekel Silvo, ko je prilezel preko zalede- nele skale do tovariša, ki je stal na varovališču. »Kaj ne bi, vraga, saj je ura že tri. Dvanajst ur leževa, pa ničesar nisva jedla.. Skuhajva kosilo!« In lotila sta se priprave kosila. Kako prijetno je zaplapolail plamenček na bencinskem kuhalniku. Ko- silo se je nadvse prileglo, čeprav je bilo po svoji sestavi dokaj skromno. Ta- koj sta nadaljevala,, da bi do noči prišla čim višje. Lezla sta, se menjavala v vodstvu in do noči pri- lezla za dolžino vrvii pod Gredinami, nekako 200 metrov pod vrhom. Za razstežaj v levo od njune smeri sta opazila primerno mesto za bivak. Nastopila je tema. Presto- pila sta v na pol odprt kamin, zlezla v »slonove noge« (spalna vreča, ki sega nekaj nad pvas) se za- vila v vestone in se trdno privezala ob kline, zabite v mrzlo skalo. Silvo je. kmalu zaspal, Janez se je s spancem otepal nekoli- ko dlje. Ni in ni mogel zaspati. Končno ... Črni oblaki so se podili nizko nad vrhovi in mo- čan veter jih je neusmi- ljeno preganjal preko ost- rih grebenov. Pričelo je snežiti. Sprememba vre- mena je prišla iznenada, tako kot je to v planinah pač običajno. »Silvo, hudiča, poglej, saj naju je že kar pošte- no zasulo,« je vzkliknil Janez ter sunil prijatelja, ki je trdno spal, pokrit z novo zapadlim snegom. Silvo se je hitro zbudil: »No, samo tega je še manj- kalo!« Ni bilo kaj storiti! Preostali del noči sta na pol prespala, napol prebe- dela. Zjutraj sta si pri- pravila tojjel zajtrk, nato pa sklenila nadaljevati. Misel o spustu jima je bila odvratna, sicer pa bi to v novo zapadlem snegu bilo še nevarnejše. Treba je torej nadaljevati. Vrni- la sta se za razstežaj na- zaj na pravo pot in nadar Ijevala. Vodil je Silvo, Ja- nez ga je varoval.. Krep- ko je Silvo zamahoval s cepin'Om v 2Hnrzli sneg in utiral stopnje zase in pri- jatelja. »Gvenk!« je reško zazvenelo. Cepin je udaril ob trdo skalo, pokrito s tanko plastjo novega sne- ga in se prelomil. Prese- nečen je Silvo zrl v zlom- ljeno toporišče cepina, ki je v teh pogojiih pomenil nenadomestljivo orodje. Skomignil je z rameni in naprej utiral p>ot s ple- zalnim kladivom. Vreme je bilo čedalje slabše. Megle so se podi- le preko grebena, ki ga sploh ni bilo mogoče vi- toda to ni bilo najhujše, deti. Tudi snežUo je še. Najnevarnejši so bili ne- nadni stmki vetra, ki so prihajali v čedalje redkej- ših presledkih. Ples vihar- ja je bil vedno močnejši. Prilezla sta pod gladko steno in vodstvo je pre- vzel Silvo. Kljub mrazu in zaledeneli steni je mo- ral sneti rokavice. Tega so planinci sicer navajeni, saj oprimek v rokavici ni- koM ni dovolj siguren. Pr- vi dotik s skalo je. bil Silva zaskelel v roke, to- da komaj je dodobra vsto- pil v gladko prečko, mraiza ni več občutil... Vihar ni in ni hotel po- pustiti. Janez je prilezel za Silvom na varovališče. Temnilo se je in nastopa- la je druga noč, odkar sta v steni. »Janez, prevzemi vod- stvo, jaz ne poznam izho- da iz stene,« je rekel Sil- vo prijatelju. Janez je pri- kimal, si popravil opremo in si na čeladi prižgal čel- no svetüko. Sprva je mol- čal, ko je i>oskušal zdaj v to, 2idaj v ono smer, na- to pa je rekel: »Saj tudi jaz ne najdem izhoda, zdi se mi. da bo- va morala malo bolj v le- vo, v grapo in po njej naprej.« Prestopil je! Le- zla sta razstežaj, morda dva, toda iiJiod iz stene se še vedno ni prikazal. Stemnilo se je popolno- ma, vihar je besnel in pri- tiskal je mraz. Silvo je v stopalih čutil pekočo bo- lečino in vedel je, da jo brez ozeblin tokrat ne bo zvozil. Sicer pa. nd imel časa raizmišljati o ozebli- nah. Tudi z rokami ni bi- lo dosti boljše, enako pa se je godilo tudi Janezu, ki se je v tem trenutku prebijal više gori nad njim preko noči in iskal izhod. Prijatelja se nista videla, tudi čelne luči niso dosti pomagale. Silvo je na klic prijatelja krenil za njim. Zoi)et sta menjala in po- skušal je Silvo, čeprav stene v tej smeri ni po- znal. V grapi, v kateri sta bila, ni bilo izhoda. Zale- deneh strmi skoki so jo zapirali nad njima in v teh pogojih je ni bilo mogoče preplezati. Posku- šal je na malo bolj v de- sno. Našel primemo me- sto in počasi napredoval... Po petih ali šestih dol- žinah sta prilezla na vrh, toda na popolnoma ne- pravem mestu. Namesto, da bi izstopila na tako- imenovanih »Babah«, sta izplezala na »Maričkini polici«, približno šest dol- žin vrvi previsoko. Stala sta na grebenu in premiš- ljevala, kako bosta sesto- bila. Premrli udi, poseb- . no pa še ozeble roke, so , ju močno ovirali. Pa ven- dar morata priti v kočo na Kamniško sedlo! Janez je zapeto vrv pwDgnal pre- ko grebena in se prvi spu- stil v temo. Počasi se je spuščal ob vrvi, ne da bi vedel, kje bo pristal. U- spel je in Silvo mu je sle- dil. Tako sta počasi vpe- , njala in se spuščala, ne ■ da bi bila prepričana, da ju ne bo zaneslo nazaj v 1 severno steno, kar bi bilo ' v teh pKDgojüi in po pre- = stanüi telesnih naporih , skrajno nevarno. Le po- , časti in skrajno previdno sta napredovala ter konč-,' no prispela na mesto, kjer , bi morala izstopati... ; V zknski sobi koče na - Kamniškem sedlu sta le- gla k pK>čitku ob dveh zju- traj. V steni sta prebila 47 ur, od tega sta efektiv- no plezala polnih 33 ur. S toplo večerjo aU bolje zajtrkom ni bilo nič, kajti v kuhalniku je pošel ben-. ein. Silvo je imel ozeble' noge, ter prste na rokah, • ki so bili črni od ozeblin. Janez je bil še na slab- šem, po rokah so se mu ' izpustili mehurčki... Ni-; ; sta tarnala, počakala sta v J zavetju koče, počivala t^I zanosu uspeha, fci sta ga 'ffl dosegla. Stena je bila pre* 3 magana in tudi nenadni vihar, ki je tako gromečeJ| grozil, ju pri tem nI magal. Za njima je bü^i vzpon, vzpon mnogoterili ^ doživetij, nenadnih pr®"?;, obratov in sprememb, vzpon, ki jima bo ostal še dolgo v spominu... j BEgtf-^gggg^žžg^aagaBggasriaa-^:-^^ utihwiwtmwb—WMBiffliiHiw 'iii-MaaggaaBwawaa—■OBwa—^^^^^ NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic®'J Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Boži^'] Edi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Berni Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsa''^ četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne 1 Vilke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Tele^- : uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00. ^