128. številka. Ljubljana, sredo 9. junija. VIII. leto, 1875« SLOVE N SKINAR OD Jahaj a vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 ia četrt leia 4 gold. — Za LJubljanei brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaeo I gold. 10 kr Za Bošiliao •om a« računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za toje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za Kosnode ucllelle na liiidaki a ia d I |ake velja znliana cena in oicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po peotl prejeman za četrt leU 3 gld.- Zn oznanila It plaču o oJ otopne petit-vrate 6 krM če ae oznanilo enkrat tiaka, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska ' | Dopiai naj ae Izvole irankirata. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Eotel EvroDa" Ppravntatvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne reči, je v „Narodni tiakarai" v Tavčarji V I Jul»l Jitnl 8. junija. Uže v zadnjej številki svojega lista smo ob kratkem povedali, da je tista nezakonita ljubljanska skupščina nemskutarskih ljudi j, kateri si predrznejo pridevati ali uzurpirati ime „kranjske trgovinske zbornice" v svojej Kej i 4. t. m. izrekla mej družim svojo ne zaupnico dvema deželnima poslancema prejšnje zakonite (legalne) trgovinske zbornice, gg. Iloraku in LavrenČiču, katera sta uda in soglasovalca narodne stranke. To se je zgodilo, da si so ti nemškutarski ljudje pred volitvijo vedno vpili, da celo trg. zbornica nema nič politikovati. Dozvoljujemo si denes nekoliko besedij o tej aleksander-kornzijadi izpregovoriti z opomeno, da smo za vsako svojo besedo pred kompetentnim sodom odgovor dajati pripravljeni. Precej tu pa bodi rečeno, da je ta nnezanpnicau aleksander-koruzno-luk-manova jako politično-ciničen čin. A predno o tem govorimo, naj omenimo dveh družin momentov one aednice te nelegalne skupščine. — Najprej je Aleksander Dreo, alias Koruza, možanec, ki znanstveno kakor gol denarni bahač ali nemški „geld-protzer" o velicih narodno-gospodarstvenih reč Oh toliko razumejo, kakor njegov žitni hlapec, zaupnico votiral novemu trgovinskemu ministru Chlumeckemu. To naj mu bode Slobodno, ker to je navadna lojalna fraza, „ne škodi nič, ne koristi nič, kakor ciganov že gen/' — rekel bi naš kmet. Tudi, če je gospod Kornza drug nasvet stavil, da se od strani teh kranjskih rene-gatov Banhansu zaupnica da, temu Banhansu, kateremu je cesar, zarad njegove v Ofenbei- movej pravdi jasne „nesebičnosti", slovo dal, — kaj hočemo? Saj je isti Banhans potrdil Koruzino in Lukmanovo volitev, odobril Ve-stenekovo znano postopanje. In „dobro delo" hvale zasluži, ter laiiuec pravi, kar Koruza se ve da ne razume, „asinus asinum arridet". Sedaj zopet k prvej stvari. Podpredsednik tega nelegalnega društva, g. Luk-man, stavil je predlog, naj se poslancema legalne (prejšnje) trgovinske zbornice nezaupnica da! To je brzo skleneno bilo. Da tist g. Lukman prav za prav še vedel nij, o čem stvar gre, kaze njegov neumen argument, da sta ta poslanca menda nemškutar-skim načelom protivno glasovala „pri nasvetu o izpremembi učnega jezika na realk i", kakor uradu list pravi: „bei dem Au-trago Uber die Aeuderung derUnter-rihtBsprache an der Oberrealschule". Vsak človek pak, ki je le od daleč čul ali bral dotične predloge v deželnem zboru, vč, da tacega predloga o kakovi izpremembi učnega jezika niti bilo nij nikjer. Živ krst nij govoril o izpremembi učnega jezika, nego šlo je le o tem, da ima domaČ jezik tinto pravico kakor laški, da je obligateu. Lukman torej je pravi bratec Aleksandra Koruze v vednosti o čem se ravna. Eden zna koruzo „štribati" v merniku, drugi pač „škarniclje" delati, a v politiki sta oba podobna hribovskemu kmetu, ki govori in ugiblje o bližnji vojski „sedem kraljev s sedmimi cesarji", — lepo molita za družim1, a ne vesta kaj. To je slovita nemškutarBka „inteligencija". Ali še bolj „ad rem". — Mi smo v tem listu naveli vsaj sto fakt ali dejanskih resnic, da so se godile pri volitvi v to trgovin- sko zbornico sleparije ino goljufije, — debelo tiskano smo vam to podajali, da vas bi moralo sram biti, gg. Koruze in Luk-mani, če ste m ožje — ali vi se nijste nit i genili, nijste državnega pravdnika stvarno proti nam vzdignili, ker ste imeli zavest, da ste krivi, da one besede zadenejo vašo stranko. — In celo : c. kr. deželni načelnik Widm.au sam je v zadnjem dež. zbora priznal, da sodnijsko preiskavanje o goljufijah še nij končano. Vprašamo sedaj: ali nij največja politična nesramnost, ali nij navečji politični cinizem, Če ljudje take stranke in take zbornice potem predrznejo se »nezaupnice" dajati ? — Vi nemate nič česti niti poguma v sebi, zato vam manjka pravičnosti! Vsi se obešate le na briče in konfiskacijo, za to ne boste dolgo svojega humbuga sklepali, ako je ikako še, „uemesis" v politiki in življenji narodov živa. H koncu še eno. To pa teško, teško izgovorimo, ali mora biti. V uradnej Laiba-cburici" nam to spredaj povedano prihaja kot uradno sporočilo trgovinske zbornice. Tajnik njen je znani gospod poslanec, naroden mož, ki ga osobno spoštujemo, in obžalujemo, da je v tako družbo prišel. Če pa je on kot zapisnikar zbornice ta protokol pisal, v katerem se je nezaupnica izrekla narodnim poslancem, torej tudi njemu samemu moralo mu je biti hudo, moralo mu je pero zastajati — nam bi ne bilo teklo. Mi ga obžalujemo, a nečemo ničesa reči, nego da je živ slučaj imkopatibilitete. Pa, — to velja dr. Bleivveisu in Klunu — ko bi bil eden poslanec naše liberalno-narodne stranke v tacem položaji tako storil, ah kako Listek. Pogled v prošlost Jugoslavjanov. I krov moja kipit, i serco burno roctsja. A. S. Homjako v. (Konec.) 1 naši predniki so znali svojo britko osodo. Oni so čutili kruti jarem, kateri jib je tako silno gnetil. Pod težkim bremenom, katero bo jim je zavalilo na rame, okrvavljene od smrtonosnega orožja, plakali so milo, a plakali ne k svojej gospodi, jerbo oni so znali, da jih je obsodila v vedno robstvo, a plakali k samemu sebi, plakali k svojim potomcem, da bi se ti ohrabrili i povzdignili v dušnej borbi proti svojim tlačunom 8 tako silo, s tako odvažnostjo, s kakoršno so se vzdignili sami v krvavi boj proti brezštevilnim četam, katere so jim hotele vzeti edinstveno dobro, materinska tla. Ta plač zlil se je v srbske narodne pesni, katere nam tako čutko milu jejo globoke rane, vsekane junaškemu srcu, istemu srcu, iz katerega so se one same rodile. Ta plač bije iz jasnega grla Dubrovniških slavcev-pevcev. Ta plač pretaka se v slovenski pevski žili: „Ilirija! vatan'1" A val se poleže, i pevec uzdržeuo nadaljuje : „ Vstaja, — izdiha!" — I da bi bila veličestno-tragična slika dovršena, on pribavlja: „Pogleda okrog — Razločit' no moro Skor' svojih otrok!" Ah naša jugoslovanska zgodovina nij pisana navadnimi črkami, v njej ne naštevajo se čini za čini, v katerih bi Človek mogel videti pravilen razvoj naroda; naša zgodovina je pisana v celih podobah, bi rekel, v skrivnostnih hijeroglifih, katere je na-Črtal veliki umetnik, kateremu pravimo čas. Slike so nametane na platno, v silnem dvi- žen ji nametane, tam v jarkom svetu predstavljajo slavna dela hrabrega naroda, tam zatusklo pokazivaje miroljubna pečanja tru-doljubivega naroda, tam za vsem otemnevši; vidno je le črno platno, slikarju je od brit-kega gorja vse otrpnelo, in tako se mu je ne bote najbolj udalo, predočiti potomstvu kak mogoče živo, koliko nesrečo, revščino in stisko je trpel narod, ki je zaslužil milejšo osodo. No črni oblaki se trgajo, kaže se smehljajoče nebo nad zemljo, o katerej bi tudi veljale besede Puškina: „Kto videl kraj, gde roskošju prirodi Oživleni dubravi i luga, Gdo veselo sinojut, bleščut vodi, Roskoauijo laskaja borega." Srbski sokol se dviga, Deligrad bije nov boj za živo in mrtvo, srbski narod vrši slavni čin, on otrese jarem svojega krutega vraga. Srbsko zmage krik probudi i trojedino kraljevino. Njeni sinovi zbirajo se okolo do- bi hudobni kaplan v „Slovenca" ia v svojem „Vaterlandu" vpil in Lleiueisove „Novi cc' bi ragljale o izdajstvu itd. — • Učite se i klerikalci, pred svojim pragom pometati, in drugikrat ne napadajte za vsak nič slovenskih osob, ki v vseh rečeh ne trobe v vaš rog. Germanizacija na vsak način. Iz Ljntomera 6. junija. [Izv. dop.] Uže večkrat sem čal, da naš okraj zavoljo odličnega narodnega značaja jako preseda raznim višjim vladnim in nemškutarskim možem. Ljutomer je bil torej trn v peti uže marsikomu, ki mu nij mar za Slovenstvo in Slo vanstvo. Vendar smo še do sedaj mislili, da bode vlada slovenski narodnosti na Štajerskem še nekoliko pravična ali da si vsaj ne bode prevelikih krivic nasproti Slovencem upala. Toda varali smo se v tej svoji nadi uže večkrat, in te dni zopet. Kakor znano imamo pri nas, kakor v uzbujenem, čisto slovenskem okraji, narodni okrajni zastop, narodni okrajni šolski svet, ia narodna krajna šolska svetovalstva. Te korporacije zahtevajo odločno, da tukajšnje šole so samo izobraževalnice, a ne po ne m Če val niče. To so izrekli, skoro bi rekel, stokrat uže, ker so jih vlada in nemškutarji gotovo tndi stokrat nagovarjali, da bi se vedno več in več nemščine učilo. — A kljuba tej odločni izjavi, od katere uaši možje nikoli odstopili ne bodo, nadleguje se nas neprenehoma. — Te dni je došlo namreč naroČilo od deželnega šolskega sveta, naj se nemščina na ljutomerske j šoli bolj goji. — To pomanjkljivost je baje deželni nadzornik, bivši meseca marca v Ljutomera, na tukajšnje j šoli opazil, da si ravno se sam v svojej navzočnosti o tem nij pritoževal. — Deželni Šolski svet namreč piše, da naj se v 4 razreda tukajšnje šole nemški učni jezik rabi pri nemščini, geografiji, računstva in telovadbi. Druge pomanjkljivosti torej nadzornik nij našel in za boljši uspeh pri drugih predmetih mu torej nij mar; edina njegova skrb je torej skrb za nemščino. masnega ognišča, kak zbira se po silni ne vihti razpršena čreda okolo svojega sta nišča. Gotovijo se k velikemu poklica, go tovijo se k „otačbinskomu radu.u I Slovenija ? Uboga mi dežela ! Stoletja so pretekla, da o tebi nij bilo ni daha, ni sluha. Tvoji sinovi so tako pošteni, delo ljubiv narodič, prelivali kri za domovino, vili lavorike na učenih katedrah; samo žalko — ne tebi, ne sebi, a drugim v slavo : tvojim neprijateljem. A tudi tebi se Be bliža čas olehčenja. „Gani se," glasi se kategorični vsklik vsacemu. „Da bi nebesa milost nam skazale kliče umoliteljno iz svoje dnše tvoj dolgo tak prezirani, a zdaj tak zavidani prvenec. Čute svojih bratov prihodnostno-značenije on ponosno poje v svet: „Največ sveta otrokom sliši Slave!" Da! ta tvoj ljubljenec nesel je tvojo Blavo od juga na sever, od zapada na iztok — ti prestala si biti domovina „Vsomu svetu nepoznana, Od nikogar spoštovana." F. M. Š.< Samo nemščina se torej ne sme zanemarjati samo ta naj se skrbno goji« O ti „premi* lovana nemščina", o ti „Ijubček srca" naših nadzornikov in glavarjev. Samo „nem-ške" gladke besede naj slovenski otrok v šoli rabi, samo tega nerazumljivega jezika naj se otrok poslužuje, kadar se uči m i si iti kadar se uči poznavati široki svet, kadar se razveselnje pri telovadbi pod milim nebom. — Pa ne bo šlo. Dokler našnarod živi,in dokler se proti njemu sila ne rabi, gotovo se ne bode pustil ponemčiti. Za to zastonj pričakujete, da bo naš okrajni in krajni šolski svet v p on e m če van j e naših šol privolil. — Deželni šolski svet je tudi nam pisal, da bode na to delal, da se s privoljenjem deželnega zbora v Ljutomeru ustanovi meščanska šola z nemškim učnim jezikom. Res potrebni smo razširjene ljudske šole potrebni smo tudi meščanske šole. To potrebo spoznavamo sami, in delamo tudi potrebne korake za zidanje novega šolskega poslopja, Toda mi potrebujemo in hočemo imeti slovenske šole, a ne nemških. Slovenske šole, šole z maternim učnim jezikom izobražujejo narod in pospešujejo omiko in blagostanje ljudstva. Nemške šole na slovenskej zemlji so pa samo ponemSevalnice, so zavodi, v katerih se mladina otuji svojej materi, svojemu narodu, v katerih se uči spoštovati tuj jezik in tuje Šego a zaničevati dom, domači jezik in domoviuo. Za take ponemčevalnice pa mi denarja trosili ne bomo, za take nemške šole ne bomo žrtvovali s svojimi Žulji težko pridobljenega denarja. — Zastonj je torej priporočevanje nemške meščanske šole, take mi ne sprejmemo v svoje zidovje. Se nekaj naj poročam, kar dokazuje jasno, da vlada neče poslušati želj slovenskih šolskih svetovalcev, in da jej nij mar za blagostanje slovenskih ljudskih šol. Na ljuto-merskej šoli je manjkalo 8 mesecev učitelja. M nogo kat eri razpisi po raznih časnikih, ki so morebiti 50 gl. stali, bili so brez vspeha. Sedem mesecev bil je prvi razred brez pravega učitelja. — Nazadnje se vendar eden edini in sicer kranjski učitelj oglasi, kije imel vse sposobnosti. Krajni in okrajni šolski svet ga z veseljem sprejmeta. Pričakovalo se je torej tudi od deželnega šolskega sveta, da ga bode gotovo potrdil, ker znavkakovšnej zadregi smo. Toda tega nij storil, nij ga potrdil, pa tudi uzroka temu nij povedal. — Nek nem škutar se je izjavil, „da zavoljo tega ta uči telj nij potrjen, ker je Kranjec. Kranjski učitelji so pa ultra-slovenBki in teh se boji deželni šolski svet". Jako verjetno je, da je to istinito. Vsaj bi sicer deželni šolski svet uže svoje razloge povedal. — To je torej prvi sad, da je dež šolski svet in deželni odbor okrajnim šolskim svetom pravice imenovanja učiteljev odvzel. Vsled tega bode torejdeželni šolski svet na odlična mesta samo nem škutarje postavljal, narodnjake pa preziral. O ljuba pravica, kje si? Politični razgled. ftott t*nj«* dL«*4ete V Ljubljani 8. junija. V notranjej in vnanjej politiki se sedaj praznuje, torej bode poleteaske daeve teško v tem predala zanimivih reči poročati. il*t'4tt.tki „Primorac" v uvodnem članku potrjuje, da je dr. Makanec misel hrvatskega naroda izgovoril, ko je s svojima interpelacijama hrvatskej vladi očital, da je hrvatska vlada preveč popustljiva nasproti Magjarom in ne varuje dovolj svojih pravic. „Primorac" pravi mej drugim: „Težke kao olovo (svinec) bile su rieči Makančeva govora, težak ukupni jim smisao. Pa ipak. Vlada može na svoju obranu navesti fraza, koliko te god volja, ali nemože fakta, koji su toliki razlozi za dra. Makanca. Makanec je dalje rekao, da nismo evo tri godine u ničem napredovali, van upravo nazadovali u ustavnoj sviesti. Današnja je apatija samo posljedak onih sanguiničnih, ali nemogučih nada, koje je narod uzgojio u doba opozicije, nada, koje su podgrievale njegov patriotizam. Narod je poput svojih zastupnika jur (uže) kod revizije naredbe bio dubom klonuo, i da bi ga išto bilo moglo iz te apatije probuditi, moglo je to ono malo-dušje, ona slaboća vlade, koja se je tečajem zadnje godine u njoj kano njezina prava narav pojavila." Via ta m Je . Flttsha vlada se pogaja z bivšim nadškofom varšavskim Felinskim, ki je 1.3 let uže zaprt v Permu, naj se odreče naslovu kot varšavski nadškof. Ako to učini, potem bode na leto dobival popolno letno plačo do svoje smrti, in lehko zapusti Rusko, kadar hoče. V W*ari*?n delajo ultramontani za slav-nost položenja zakladnega kamena k hramu „Sv, srce" ua Montmartru velikanske priprave. Skoro vsi francoski škofje se udeleže" te slavnosti, ter bodo zastopane vse fare po deputacijah. Francoski ultramontanci bodo porabili to priliko, da zopet enkrat sveta demonstrirajo z maso, koliko jo je za njimi. Dopisi. Iz KoiucuA« 5. junija. [Izv. dop.j Postava za prenaredbo bire v denar leži v deželnem odboru kranjskem v posvet. Naj mi bode dovoljeno o tej stvari tu ziniti besedo samo v ta namen, da previdnejši in v tej stvari bolji skušeni morebiti tudi svoje mnenje izjavijo po ,,Slov. Narodu". Siromak prodal je svoj pridelek naj cenejše, ker ne more ugodnega časa čakati pa tudi večji del ugodnega semnja doEeči. Uprav nasprotno je to pri bogatinu. Ogromna večina našega ljudstva je pa ravno siromaška' — V spremenji bire v denar bi bila naj brže srednja cena merodajna. Iz tega sledi, da je potem večina ljustva, in le ubozega ljudstva na slabšem. Poglejmo na drugej strani biravca. Ta se zdaj preostanka črez svojo domaČo potrebo more nad srednjo ceno iznebiti in tako svoje stroške pokriti, potem pa morebiti ne bode vselej po naj' nižji ceni kupoval. — Kadar v kakem kraji nij duhovna, se vendar le mnogokrat zgodi in se bode tudi kakor vse kaže, zmirom pogo'steje dogajalo, ta je gotovo le to pravično, da dotična občina ne plačuje za duhovna, ki ga nikjer nij. — Sem ter tja je pa marsikater usmiljen biravec osvedujoč še prevelike reve tudi odpustil biro, tem s živim vzgledom navdušil premožnejši toliko, da samemu nij šlo na škodo, a siroti bilo mnogostno pomagano. — V čem pa v takih in enakih okoliščinah nedostojnost obstoji ne moremo nikakor razumeti. Ali je morebiti sramota na tak način z ljudstvom občevati? Saj to vendar nij nikakovo .,beračenje-', ampak vsak izpolnuje bvojo dol- znost na najlažji način. (V tem ae pač ne strinjamo z gosp. dopisa. Ur.) Pravi se, ta Sega je ostanek iz prvega časa kristijanstva, torej starodavna, a ne moderna. Res je, vesvoljno občevanje bilo bi brez denarja jako težavno. Ta pa občuje sosed s sosedom, ali pa brat z bratom. Ali je pa morebiti denar, ker modem, zato tndi bolj čest-ljiv nego blago? Gotovo je, da jih je precejšnja peščica, ki za jako čisljajo — ali jaz vprašam, s katerim sredstvom so se gro-zovitejši zmešnjave, sleparije etc. godile, nego uprav z denarjem? Mi držimo take ugovore za predsodek izvirajoč iz napačnega to je nemoralnega občutstva. Kar se tiče ukvarjanja s pijanci, vsacega naravnost zagotovimo, da bode ob priliki bire jaka, jako redka kacega na spregled dobil, ker pred duhovni je se velik „strah"; ako b» se pa le kateri naletel, se pa nikakor nij treba ukvarjati, ker toliko in takih sredstev zoper ta pogrešek nejma nobena druga gosposka. Mende se ne motim, ako trdim, da sa je stav i tel j te osnove v ožjem vzvišene u krogu valjda prav dobro informiral, da je pa okolo žepa, kateremu gre prva briga, prav malo potipal. Jaz pa pristavim še prislovico: Kristus je bil svojim učencem vsem v izgled, zdaj pa učenci svojih starejik ne morejo v vsem posnemati. — Oil ftnvliijc 6. jun. (Izv. dop. I 8. t. m. je imelo „Savinsko učiteljsko društvo" svoj redni shod v Št. Petru pri Savinji. — Navzočnih je bilo 11. učiteljev. — Predsednik g. Skoflek pozdravlja došle gospode kolege in ko prebere perovodja g. A. Leban sejui zapisnik zadnje seje preide na dnevni red. — 1. „Zgodovina v narodnej šob" predava g. Skoflek. 2. „Botanika v narodnoj šoli" govori gospod Cizelj. — 3. „Bsrilo v narodnej šoli" pretresuje goBpod A. Leban ter pravi, da sedajua berila nijso primerna narodnej šoli. Ker dosedajna berila nikakor nijso primerna za vse narodne šole na Slovenskem, naj bi se delalo na to, da do-bemo berilo vsem slovenskim šolam ustrezajoče. — Pri sestavi berila, naj bi se posebno oziralo na realije, kajti slovenski učitelj je v pravem pomenu besede mučenik, ko mora novim učnim načrtom zadostovati z podukom v realijah na podlagi — ndveh suhih beril". — 4. Gospod Meglic govori o „Ekonomiji" oziraje se na kmetijstvo. Posebno je povdarjal kako se dajo slabi pa-Sniki zboljšati in to z drenažo itd. — Končno razni nasveti. — G. Leban misli, da bi meseca julija v gornji savinski dolini zborovali. Sprejeto. — Odločilo se je dno 7. julija v Nazaretu pri g. TurnuŠku pri Mozirji zborovati. G. Skoflek pravi, da bi bilo dobro, da bi tudi naše društvo napravilo prošnjo do vlade, da bi ona ne odvzela pravice imenovanja učiteljev c. k. okraj. šols. svetom. Ito je bilo sprejeto. Iz Trati* 6. jun. [Izv. dop.] V tr-žaškej okolici bi se dalo dosta na bolje obrniti, ako bi ljudstvo bolj izobraženo bilo. A žali bog, kar smo uže večkrat na tem mestu naglašali, slabo je, ker nij šol primernih za povzdigo ljudstva v okolici. A kakor se zdaj čuje je namestništvo uže mestnemu magistratu predložilo načrt o izvršbi narodnih šol v okolici, kar terja ravno zdaj tndi politično društvo „Edicost". Zraven šol pa je potreba, da se mate- rijalno stanje povzdigne, da se osnujejo kaka druga društva, na pr. podporna društva. Okoličani pod Krasom so v tem na boljšem, ker imajo po vaseh, če uže ne druzega, vsaj podporno društvo za — umrle pokopavati, a na zgornjem Krasu, ki pa imajo večji vasi in obširne j i občino, niti enega tacsga društva nij. — Tako društvo se je ustanovilo v malej vasi Greto rojanske fare 27. p. m. z imenom „Mirodvor". To društvo bode tudi toliko v narodnem obziru koristilo, da bo imelo priliko večkrat zborovati in se vsaj malo v narodnem jeziku tudi izobraziti, ker vsaka javnost ima izobraževalno moč. Do sedaj je tu le vrli narodnjak g. J. Ger-lanc kaj delal. — Zdaj ko se je to društvo ustanovilo, nameravajo tudi na Opčini tako društvo ustanoviti. V našem mestnem zboru se je pri zad-nej seji zopet videla čudna osvitljava laškega psevdo-liboralizraa. Zuani laski kričač Iler-met, kateri se za nierodajnika smatra, in celo laško stranko na cvirnatej niti drži, je govoril za povikšanje plače vodju plina, ako-ravno nema prav za prav nobene posebnosti v opravilu, a plačo 4000 gold., mej katerimi je tudi denar slovenske okolice. Letos sa je predrznil municipijum prositi za povikšanje plače, in res obveljal je predlog, akoravuo z malo veČino, in to le zato, ker je Hermct dobro svoje možičke cukal. Kaj tacega se le v Trstu more prigoditi, v drugem kraji ne, da bi se namreč 5000 gold. proč vrglo. Druga reč v Trstu pa je splošno to, da se mnogo govori o ljudski kuhinji, katera je hipoma falirala. Bolj premožni ljudje so vložili v dar 5000 gold., da se ustanovi en tak zavod, da bi ubogi delavec ceuejše o polu dne in zvečer lahko jedel. Bes je bila hvale vredna taka kuhinja in ljudje, posebno bolj nepremožni delavci, so obilno zahajali tja. A vodstvo je bilo jako slabo in pri občnem zboru se je pokazah^ sleparija, kajti bili so listi iz glavne knjige iztrgani. — Kakor se čuje, odpovedal se bode, ako se uže nij, Hermet poslanstvu, ter položil svoj mandat. Čas bi uže bil, da bi se mož na svoj venec blamaž vsedel ter odpočil. Ko je on prejšna leta pod Moringom širokoustno grmel proti Slovencem, se je namestuiku Nemcu Moringu jako priknpil, kajti Ilermet ko Moring imela sta dve srci in eu udarec, namreč zatiranje Slovencev. Domače stvari. — (Pisarna za naznanila ali anon se.) Te dni je odprl g. Ljudevit Va lenta svojo pisarno za naznanila iu prodajo časnikov v hiši št. 144 pred S t. Jukobskim mostom. V tej pisarni bo lehko vsakdo stanovanje, službo, prodajo kake stvari itd. oglasil, in posebno gospodinjam bode ustre-žeuo s tem, da lehko iz oglašenih poslov po volji izbero pripravne osobe za službu, kar je bilo do zdaj prepuščeno v kuhinskej neni-ščini /.vat.itn „cupriugerceni", katere so visoke tarife imele in še nijso zadostovale terjatvam občinstva. Želeti je, da bi dobil g. Valenta dovolj posla, ter da se posreči d o-mačemu podvzetniku vzdržati v našem me 8tu tako pisarno, ki posreduje omenjene stvari. Tarife so tako nizke, da se v tem oziru ne more cenejše zahtevati, priporočamo tedaj prav živo to podvzetje tembolj, ker vemo, da je gosp. podvzetnik, kot izobražen Ljubljančan znan v mestu, posebno v narodnih krogih in da ima tudi dovolj lokalne vednosti, kar je neobhodno potrebno za tako poslovanje. — (Volkovi), kateri — kakor se nam iz Logatca piše — uže več časa v tukajšnji gozd zahajajo, so pred dvema dnevoma eno telico popolnem raztrgali, ter dve drugi govedi močno ranili. Kmet, kateri je pred brez skrbi živino na dobrej paši puščal in mu nij bilo mar, jo po več dnij videti, moral jo je zdaj zavoljo tega predrz-nenca v hlev spraviti, da se nesreči odtegne. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere h Barry t' EfONf/ONM, 2K let nžn je nij bolezni, ki hi jo ne bila ozdra-rila tu prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i jtrocih brez medicin in Btroškov; zdruvi vso bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsno, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato »no, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, ailuuje krvi v glavo, iumeuje v nfiesih, Hlabosti in blevanje pri nosečih, otožno st, diabet, trganje, shujSanjo, blodičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojonco in jo boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzcrja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle-Btuart, Markizo do Brehan a mno^o drnzih imenitnih oBob, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz HO.000 spričevalov. Sprifievalo zdravilnega svetnika Dr. rVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciero Dn Barry v mnogih »lučajih na-irradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in irriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolelmem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalce in člen mnogo učenih družtev. "VVinchoBter, AngleSko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciero jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čtitnicn in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamos Shoreland, ranocolnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angolstoina. Borolin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revalesciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angolstoin, tajni sanit. Hvctovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabo Vašo Revalesciero du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki RevaleBcfčre du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Bcneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „BerlinerKlinische Wochonscnri f t" od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabiin, da jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Kevalcsciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar VBa zdravila uijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciero ga jo ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klommovo, Dlisseldorf, □a dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan. bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, ihujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljuCtv. :u V Siji m bolehanji dušnika. omotici i tišcanji v prsih. St 7.0.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinsko akl leadje đ t ajake, na skoro Tbroznadejni prsni bolečini in pretresu čntnic. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepro-bavljenji, nespauji in hujšanji. St. 75.928. Barona Sig.no 10 letno hramoto na rokah in nogah i L d. Revalesciero je 4krat tečneja, nego ueso, ter se pri od rastnih in otrocih prihrani 50 krat vec na ceni, gledć hrane. V plchatLih pofioab pO pol ftinta 1 gold. 60 kr., I i gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 fhn-gold , 19 nrntov 20 gold., 24 funtov 36 gold., ' louL-ioro-TMesaiton v pnčieah a 2 gold. 50 kr. ia 4 gold. 50 kr. — Rovale«oiore-Chocolat6o v praha m v ploščicah n 19 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. ou Kr., *o im % goiu. ou zr., v prai 10 gold., sa 288 Ul 20 gold., — ta 5 — Prodaje: Barry du Barrv & C< aa«l Wallfla«liffMse It. 8, v !■! BO kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v praha sa 120 ta — ta 576 tas 36 gold lom p. na Du-rjabljnnl Ed Mvhr. v C3radei bratjo Oboranzinevr, v Ina fcarciiu Dieohti & Frank, v Celovei P. Birn* bacher, v Lon«l Lndvig MUller, vlturlborn M. Morift, v Merama J. B. Btoekhauecn, v ZacrcbD v lekarnici usmiljenih »oster, v Čer-noTiiah pri N. Snirhu, v Onekn pri Jul. Da vidu, lekarju, . Gradcu pri bratih Oberrauz mcjr, v Teuieisvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekatju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaš tlluu pri lekarju dr. A. Ilalterju, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vso kraje po poštnih bfcii . -aic^h fali povzetjih. 17mrli ▼ ljiittljiml od 4. do 6. julija i Fr. Tekavec, krojač, 43 1., na mrtudu. — Kar. A/.n,.m, deto tesarja, 2 1., na vnetici grla. — Mtž. Koprivec, črcvljar, 26 1., za jetiko. — L. Zmrzlikar, delavec. 31) 1., na trcbusnej vodenici. — A. Dovgan, zasebnik, 781., na opevanj i. — L. I',,lak, zasobnikova soproga, 56 1., za rurtvoudom. — A. Trčkova, mestna reva, 74 1., na opevanji. Tujci. 7. j un i j a: Kvropa: 1'aver iz Gorico. — Bresar iž Nov. mesta. — Dolar iz Celovca. — Tonuacher iz Nov. mesta. — Mava iz Bonedek. Pri .....mi: Varaun iz Št. Petra. — Pupio iz Kolute* — Frnnetič iz Trsta. Dunaj ik a borza 8. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 25 kr, Enotni dri. dolg v srebrn . . 74 „ 50 „ 1860 drž. posojilo.....112 „25 „ Akcijo narodne banke . ■ 963 a — „ Kreditne akcije .... 234 „ — „ London........111 »55 „ Napol..........8 „ 89 C. k. cekini.......5 „ 26«/, „ 8rebro.........102 . — M. V. 180 v Varaždinu! Na posti Vas čaka pismo poste restante, če ga blagovolite vzeti. (193) Prežalostncga srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je preljuba .soproga, mati in Binaha I^tjlcIosi Hode denes zjutraj ob tj,ll. uri po sprejembi sv. zakramentov nagle smrti umrla. Pogreb bode v četrtek ob 2. uri po polu dno iz Sroberij štev. 25 na tukajšnje pokopališče. Sv. maše se bodo v različnih cerkvah brale. Ljubljana, 8. junija 1875. (197) Lncija Rode, Franjo Rode, Janez Rode, hči. suprug. sin. Marija Dogau v d. Rode, tašča. Zahvala in priporočilo. /.ahvaljevajo so za meni izkazani večletni obisk, so uljmlno priporočam i v hodočno svojim častitim gostom in odjeronikom z opominom, da tudi v poletnem čunu prodajam e%r»*to in teeuo meso in sieer glede kakovosti po določenih eeuali, ter bodem skrbel vedno za to, tla goHpode go-Milnit-ui'J<», ki mi izročajo oskrbjevanje mesa, popolnem zadovoljim z ono Hortt> mesa, ki njihovoj potrebi In rabi uajbolj ustreza. Karel Urbas, (188—3) mesijanski mesar. Mesnica je pri mesarskem mostu v mestnem skladišči požarno-gasilnega orodja. Lepa pritožna slanina, edina na St. Peterskom kolodvoru na Notranjskem odda se precej s potrebnimi prostori; pogoji so jako ugodni. Lastnik, preobložen z drugimi posli, udeleži so tudi s polovičnim dolalnim kapitalom. Ako bi bilo po volji udeložniku, more od mene dobiti i gostilni* >> baš v tej hiši z jako ugodnimi pog ji. — Na tanko so izve ustmeno ali pismeno pri lastniku, <190-a> Ivanu Korošcu. Za zamasenje ollili zob nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornoga zobnega zdravnika dr. J. 0. Poppa naDunaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lehko in brezbolostno deti v otli zob, ki se potom trdo sprimo z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolocino. Anatherin — voda za usta od dr. J. (L I'onpa, c. k. dvornega zobnoga zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasse št. 2, je najizvrntnej.su sredstvo pri revmatičnemu /obolio]u, pri vnotjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo razširjonje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se maje, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, ustam pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi. Anatherin — zobna pasta od dr. J. 0. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podoli zobem bolo-leskečo barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno meso. Dr. J~. G. JPojypov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnoBt. (354—18) V zalogi je v LJubljani: pri Petri-5iču in Pirkerju, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, F. M. Schmittu, E. Biršicu, v lekarni; dalje v vseh lekarnah, parfuinerijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem. Pravo dolenjsko vino tsns bokal za 48 kr. < marcu) in „ „ 56 „ se toči v novi gostilni na * t likt-tii ti/ju h. it. 11 na