TOVENSKA M, Y Celju, dne 3. avgusta 1911, St. 35. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan prainik, ps dan poprej. Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: »Narodni List" v OeŠju« — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerje.va cesta Štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za poi ieta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamecna Številke Stane 10 win> Oglasi se rafinnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri vefikratnii objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine sa oglase je plafievati po poŠti na naslov; „>Tarodnl List" v Celju. Iz državnega zbora. Celje, 2. avgusta. Državni zbor je za enkrat svoje delo končal. Poletno zasedanje je minilo in gospodje »ljudski zastopniki« so šli na počitnice. Rešili so dve važni vprašanji: bančno predlogo in pa vprašanje uvoza mesa. Bančna predloga se je v seji dne 28 jul. sprejela v drugem in tretjem branju, je torej od državne zbornice odobrena, in ker je velike važnosti, dobi gotovo v najkrajšem času cesarjevo potrjenje. Važna v tej zadevi je izjava finančnega ministra, da se bo s strani državne banke v veliki meri podpiralo tudi gospodarsko, kmetijsko zadružništvo. Drugo važno vprašanje, ki ga je obravnavala poslanska zbornica zadnje dneve, je bilo riraginjsko vprašanje. V tej razpravi so nasprotja med kmečkimi in mestnimi zastopniki izbruhnila v nekoliko nelepi obliki na dan. Mestni zastopniki, osobito pa socijalni demokrati, vidijo seveda vzroke draginje mesa v »kmečkih oderuhih«, kakor imenujejo naše kmete, in so gluhi in slepi za vse dokazovanje, da vzroki draginje leže popolnoma drugje in ne pri kmetu. Agrarni govorniki so to sovražnikom kmečkega ljudstva tudi dovolj jasno povedali. V razpravo je posegel tudi poljedelski minister baron W i rima n n, ki je povdarjal, da je prvi pogoj za zmanjšanje draginje organizacija našega trga in naše kint-tijske produkcije. Uvoz mesa iz drugih dežel je le začasna pomoč. Za najvažnejšo točko gospodarskega programa vlade glede na kmetijstvo smatia sistematično podpiranje umne živinoreje. Opozarja na veliko akcijo za pomnoženje in zboljšanje domače živine, ki se izvaja z vso odločnostjo in ne-umornostjo. Gre se pri njej za zboljšanje pašnikov, krm, za zavarovanje živine. Tako bo mogoče v do-gledni dobi postaviti našo živinorejo na višje stališče. Pri organizaciji tržnih razmer se gre v prvi vrsti za uredbe, ki omogočajo boljše vnovčevanje živine. Tozadevna centrala je v tem oziru tekom kratkega časa svojega obstanka že mnogo storila. Osnovalo se je že mnogo zadrug za vnovčevanje živine in mnogo živinskih prodajalnic, kar gotovo mnogo pripomore k izboljšanju razmer v zalaganju prebivalstva z mesom. Naravno je, da bo izpopolnitev in osredotočenje vseh teh organizacij končno pripomogla, da bo prebivalstvo začelo dobivati meso bolj po ceni Pa tudi glede drugih kmetijskih pridelkov (mleka, sočivja, jajec, sadja, rib itd.) je načelna organizacija trga nujno potrebna. Vlada bo tudi podpirala zadružno prodajo živil, pa tudi stremljenje, da bi.srednji.in delavski stan mogla dobivati živila po kolikor mogoče ugodnih cenah. V to svrho Pa se ne sme delati uasprotstva med mesti in kineč, kim prebivalstvom, med pridelovalci (producenfi) in odjemalci (konsumenti), ampak vse mora iti za enim ciljem: dvigniti kmetijsko produkcijo ter ustvariti moderne tržne in trgovske razmere v prodaji živ«. Do burnih prizorov je prišlo na to pri glasovanju o predlogu, naj se dovoli neomejen uvoz ai-gentinskega mesa brez ozira na privoljenje Ogrske. Agrarni zastopniki so glasovali seveda proti predlogu, ki je tudi propadel. Istotako je propadel z 191 proti 1S2 olasovom predlog, naj vlada dovoli uvoz argentinskega mesa po potrebi. Pač pa je bil sprejet predlog, naj se dovoli v večji množini uvoz mesa iz Srbije. Zbornica je potem še razpravljala o predlogu socijalnih demokratov, naj se stavi prejšnje mini-sterstvo (Rienerth) zaradi odredb po § 14 pod obtožbo. Predlog je bil odklonjen. Razni nujni predlogi za podpore po ujmah poškodovanim so bili še odkazani zadevnim odsekom, nakar je bilo zasedanje zaključeno Nova zmaga občine Kokarie za pravfce slovenskega jezika. Da je c. kr. državno pravdništvo v Celju varuh nemštva, se je pokazalo že v premnogih slučajih, a da je ono tudi prezirljivec slovenskega jezika in da tepta državljanske pravice slovenskih občin na uprav predrzen način, je doživela v minulih letih občina Kokarje. Širji javnostli menda ni znano, da naznanjajo c. kr. državna pravdništva vsako kazensko obsodbo pri okrajnih in okrožnih sodiščih najprej okrajnemu glavarstvu, potem orožništvu in konečno domovinski občini obsojenca in sicer izvršujejo to s samo-nemško »strafkarte« z namenom, naj se vsak kazenski obsojenec zapiše v kazensko knjigo. Občina Kokarje je že pred več leti zahtevala od c. kr. državnega pravdništva v Celju, naj se ]i dopošiljajo slovenski kazenski listi, ter je taisto zahtevala tudi od pravosodnega" ministerstva, toda od nikoder ni dobila niti odgovora, hoteli so jo utruditi z molkom. Dobro, če nočejo zakonov izvrševati oni, ki so poklicani dajati najboljše izglede, če nam nočejo niti čuvarji resnice in pravice priznati naših državljanskih pravic, hoče jih občina v to prisilti. Klin s klinom! Županstvo Kokarje ni odslej zabilježilo nobene nemške »Strafkarte« v svojo kazensko knjigo, temveč jih je zbiralo ter jih je koncem leta 1909. skupno vrnilo državnemu pravdništvu v Celju z naznanilom, da so vse samonemške »Strafkarte« v jezikoven! oziru nezakonite; kajti nasprotujejo določbam člena 19. državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1. 1867. drž. zak. št. 142; ker občina noče nezakonitosti podpirati, jih ne more zapisati v kazensko knjigo, storila pa bode to radevolje, kadar se bodo občini doposlali kazenski listi v slovenskem jeziku. C. kr. državno pravdništvo V Celju, ta čuvaj pravice, je pred pravico sle; inske občine postalo gluhonemo. Molčalo je kot grob, češ, slovenske pravice ni. Toda v občinskem uradu kokarskem so tudi v letu 1910 devali vse došle »Strafkarte« na stran ter so jih koncem leta znova doposlali državnemu pravdništvu z jednakim poročilom kakor leta 1909. Zdaj se je vendar tam nekaj zganilo. Pred par meseci je namreč došel v občinski urad orožnik, naj bi mu tajnik poročal, zakaj se »Strafkarte * ne zapisujejo. Tajnik mu je pojasnil, da se je. vzrok vendar že dvakrat naznanil državnemu pravdništvu, da su namreč vse samonemške »Strafkarte« nezakonite; dokler državno pravdništvo tega vzroka ne odpravi, ne more občinski urad izpremeniti svojega stališča, zlasti ker je občinski odbor sklenil, siliti državne urade z vsemi dopustnimi sredstvi z občino slovensko dopisovati in da ne more njemu nikdo drugi ukazovati nego samo župan oziroma občinski odboi, kar se nai blagovoli poročati onim, ki o zadevi poizvedujejo. i i 'j Orožnik je po zabilježbi te izjave odšel k županu Prazniku Josipu na dom, kjer je izvedel ravno to, zlasti, da on nima povoda drugače ravnati, nego je bil odbor sklenil. Ta slučaj dokazuje neovrgljivo, kako nizko ceni državno pravdništvo celjsko zavednost naših občin. Ono je namreč do dobra prepričano, da pri slovenski zavednosti ni najti vstrajnosti in odločnosti, gotovo je pričakovalo, da bodo zahteve po slovenskem uradovanju potihnile, zlasti, da se sklep županov gornjegrajskega okraja pri Sv. Frančišku iz leta 1905 ne bode od občin dosledno in odločno izvrševal.. Zalibog se ni varalo; kajti od 10 občin se je le jedna držala zvesto in odločno storjenega sklepa, druge so v boju nekoliko popustile, menda ponajveč radi tega, ker se z izpremembo županov, odbornikov in tajnikov izpreminja tudi odločnost in ker so pu časopisih potihnila poročila o boju za pravice slovenskega jezika. i •(•..•- Tako je prišlo, da so poslali v občinski urad in k županu orožnika, toda to ravnanje je izzvalo le pomilovanje, ne pa pričakovani otročji strah; ob jednem so dobili tudi ustmeno poduk, da se morajo državni uradi v jezikovem oziru ravnati po zahtevali občine. Od tega časa se državno pravdništvo ravna po zahtevi občine Kokarje, toda po ovinku. Ker druge občine ne zavračajo nemških »Strafkart«, izdava ono še naprej nemške, za občino Kokarje pa izdeluje C. kr. politična ekspozitura v Mozirju slovenske izpiske. Kar je dosegla jedna občina, doseže toliko lažje več občin. C. kr. državno pravdništvo v Celju je dolžno izdavati kazenske izkaze v slovenskem jeziku onim občinam, ki to zahtevajo. Na delo torej, zmaga ne more izostati! Svojemu trpečemu narodu in pravici svojega jezika smo dolžni pridobivati veljavo vsi brez razločka poklica in stanu vsak v Svojem delokrogu, občine torej v vseh občinskih zadevah občanov. Kako lepi uspehi bi se kazali po vseh državnih uradih, ako bi vse občine v ljubezni do naroda imele * svojem delovanju ta vzvišeni cilj pred očmi in ako bi vsak posamezni stan našega naroda iztrebil iz pšenice svojih njiv ljuliko in predenco dušljivega nemštva! Kdor molči, odobrava krivico! 3z političnega sVeta. Državni zbor se bo sešel menda v drugi polovici septembra. Do tega časa bo v »visoki politiki« vladal mir. Jeseni se pa ustvari deloma večina iz nemških nacijonalcev, krščanskih socijalcev, Poljakov in inorda tudi ItaljanoV. Morda vstopi v delovno večino tudi del Čehov. Nemško alpsko časopisje še vedno hujska zoper vstop Jugoslovanov v vladno večino. Ljudsko štetje v Trstu. »Edinost« poroča, da je vlada privolila v revizijo (uradni pregled) ljudskega štetja v Trstu. Državni zbor in deželni zbori. Graška >Tages-post-< poroča, da bodo deželni zbori sklicani v drugi polovici decembra, med drugimi tudi štajerski. Vlada hoče posredovati med Nemci in Slovenci, da bi boj prenehal. Sredi oktobra pa do Božiča bo zasedal državni zbor, po Božiču pa bi imel deželni zbor kratko zasedanje. Cesar je-že v toliko ozdravel, da se počuti prav dobro, in je dne 1. tm. prvič zopet jezdil. Ljudje so občudovali njegovo mladeniško žilavost. Srbski prestolonaslednik Aleksauder je prišel pred-dnevi popolnoma inkognito (nepoznano) v Budimpešto v spremstvu svojega adjutanta. V Srbiji je med kmeti veliko razpoloženje za ustanovitev agrarne stranke. V Carigradu so zopet prijeli nekega Perzijca, ko je hotel ravno zažgati neko važno vladno poslopje Očividno je, da so ti zažigi posledica političnih razmer. V Perziji se nemiri nadaljujejo. Prejšnji šan Mohamed Ali je resno začel vojsko zoper sedajno vlado. Državni zbor perzijski pa je sklenil postavo, s katero se razpisuje 100.000 domanov (1 doman K 9.41) za glavo Mohameda Alija, ter po 25.000 domanov za glavi 2 princev, ki držita ž njim. Naročajte ,SI-UBPShi hmeckl koledar'! Čimprej, Jem bolje. Letos izide jakoi hitro jn bo stal samo 60 vin., po pošli poslan 70 vin. - Kdor naroči lO izvodov, dobi enega povrh! Naročniki, požurite se! jjdcfKe. Ne prodajajte sena pod ceno! Vsled pomanjkanja denarja marsikateri kmetovalec proda seno glo-. boko pod ceno, po 2 K za met. cent. Štajerska kmetijska družba je uvedla primerno akcijo v svrho, da se cene senu dvignejo. Zato kmetovalci počakajte s prodajo sena in ne prenaglite se, ker siper trpite ogromno škodo Čedno priznanje. Mariborska »Straža« je na lažniv način napadla dr. Fermevca v Ptuju. Ko jo je ta prijel za predolgi kačji jeziček, je milo zajavkala za odpuščanje in jecljala, da je tisti napad posnela po graškem »Tagblattu«. Res zanimivo! »Slovenski« (?) list posnema napade na odlične Slovence iz — nemških listov.. Zaveza slovenskih prostovoljnih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem ima svoj redni občni zbor z običajnim sporedom dne 13. avgusta 1911 ob 9. url dopoldne v prostorih hotela Viranta v Žalcu. Občni zbor obljublja postati zanimiv, kajti ne samo da 6u bode zaveza rekonštruirala, ampak je pričakovati tudi udeležbe od strani kranjske zveze, kar bode fnnogo pripomoglo k ožji stSki slovenskega gasilstva. Tovariška društva se prosijo, da se kolikoi mogoče udeleže tega važnega zborovanja. Na pomoč! Zopet Nemec imenovan na mesto Slovenca. V Ljubljani je stopil v pokoj predsednik okrajnega sodišča Andoljšek, Slovenec. Vkljub stališču, ki so ga kot merodajno uveljavili nemški poslanci, da se mora posestno stanje varovati, je pravosodni minister Iiociienburger imenoval za Andoljškovega naslednika Nemca dr. Kotschevarja iz Celja. »Varovanje posestnega stanja« seveda velja samo z« Nemce! Iz finančne službe. V pokoj je stopil finančne straže nadkomisar Henrik Voršič v Šmarju pri Jelšah. Na njegoA^c mesto pride Juri Klampfer, finančne straže komisar 1. razreda. Imenovani so za nad-paznike: titularna nadpaznika Franc Paulinc in Matej Pogoreuc. Prestavljeni so nadpazniki Franc Jodl iz Maribora v Slovenjgradec, Jakob Kaiscr iz Ptuja v Celje in Matej Pogorevc iz Laškega trga v Ptuj. — Prestavljen je davčni asistent Franc Gril od davčnega referata v Miirzzuschlagu k davčnemu referatu v Slovenjgradec; davčni praktikant Adoli Pristolič iz Ptuja v Laško in davčni asistent Anton Uršič iz Ormoža v Ljutomer. »Napredna misel je mogoča le v zvezi z nem-štvom«, tako neumno modruje Linhart v »Staj ercu « in psuje narodno stranko ter njene voditelje. Osmešili bi se, ko bi Linhartu dokazovali neslanost njegovega modrovanja. Glede njegovega psovanja pa enkrat za vselej povemo to-le: če pametnega človeka oblaja pes, gre mirno dalje svojo pot. Tako storimo tudi mi. Na češkem vseučilišču v Pragi je postal slovenski rojak dr. Mihajlo Rostohar privatni docent za modroslovje. V štajersko zdravniško zboruico so izvoljeni: za pol. okraje Celje, Konjice, Brežice, Slov. Gradec dr. Jesenko iz Celja, za namestnika dr. Marcius iz Hrastnika; za pol. okraje Maribor, Ptuj, Ljutomei dr. Teodor pl. Lichem, za namestnika dr. Vennigei-holz iz Št. Ilja. Slovencev seveda v tej korporaciji ne poznajo! Odbor 7a tujski promet S. P. D. ponovno prosi vse gg. trgovce, trafikante, gostilničarje in zasebnike, da mu blagovolijo poslati razglednice svojih krajev in njih okolice. Za vsako, kot tiskovina za 3 v. poslano razglednico se pošlje druga v zameno. Pošiljatve naj se naslovljajo na: Brunon Rottej, Celje. Varaždinske toplice je do 20. julija obiskalo skupno 5 r'18 oseb. V tiskanem izkazu kopaliških gostov opažamo še vedno grdo navado štaj. Slovencev, da navajajo imena svojih domačih krajev — nemški. Take nezavedneže bi trebalo enkrat kar po imenih tjaVesti, < j JMenjegraJKi oKraj. Iz Šmartnega ob Paki. Kakor povsod je tudi pri nas že občutna suša in bi zelo potrebovali izdatnega dežja. To je napotilo nekega moža, ki je jako hua klerikalec, da je šel do našega župnika Kolariča a prošnjo, da bi se priredila procesija k podružnici v Gorenjo, da bi dal Bog dežja. Toda slabo je naletel. Župnik ga je bojda prav osorno in jezno za-vrnii, češ da tega ne more! Ni sicer povedal zakaj bi ne mogel, toda mi si mislimlo, da je pač mislil, da bi se to morebiti zadosti mastno ne plačalo ali je pa mnenja, da takšna procesija nič ne pomaga. Naj si bo že eno ali drugo, toda mi bi samo želeli, da bi župnik slišal, kako so njegovi najožji somišljeniki in sploh vse ljudstvo zabavljali zoper njega. Veo mož je reklo, da bodo župniku to povrnili, kadar bo v jeseni svojega hlapca poslal z brento po vinogradih beračit za mošt! Je tudi prav tako! Imamu tudi tukaj enega starega vpokojenega župnika, ki je ob nedeljah maševal ob 8. uri. Sedaj pa mu je naš župnik to prepovedal, menda iz same jeze. kei ljudje nočejo hoditi k njegovemu opravilu zjutraj. Tako je veliko ljudi ob nedeljah brez sv. maše, ker je veliko takih, ki ob 10. uri ne morejo iti, zjutraj pa tudi ali ne morejo, ali pa ne grejo, ker traja skoru 2 uri. Oznanjeno je ob 6. uri, župnik pa pride pred oltar šele četrt na 7. uro. Potem še pridiguje po pol ure, dasiravno ga živa duša ne razume. Zato je tudi cerkev vsako nedeljo vedno bolj prazna. Kedo je potem kriv, da vera peša? Pustite pridige, ker vam ne grejo in ker ne morete pridigovati. Začnite ob uri, ki je oznanjena, potem še bo morebiti šlo kaK čas, sicer boste doživeli, da boste v cerkvi sami z tnežnarjem, organistom in kuharco. V slovenjgraški okolici se širijo ponarejene krone. Pozor! Umrl je v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu dne 28. jul. zjutraj posestnik Franc Grobelnik. Bil je znan in spoštovan daleč naokoli. Iz Plešivca. Neki črni dopisnik »Slov. Gospodarja« se je v štev. 31 nad plešivčkimi napred-njaki zgražal, da smo ob volitvi krese zažigali za zmago naprednega kmečkega kandidata. Pa motiš se, revček, ali si pa tako zarukan, da tie veš, da Su kresi le veljali tebi in koritarjem tvoje vrste, da bi vam po tej poti vendar enkrat pamet razsvetlili. Pa bodi, prijatelj iz Škal, ki te prav dobro poznamo, uverjen, da bodo plešivčki liberalci, ko boš ti nek-dajni liberalec, (ko bi Marička živela, bi marsikaj lahko povedala o tvoji liberalnosti!) in s teboj cela vrsta črnuharjev izginila s površja. Svetujemo ti za danes: »Jezik na plot!« —, pa ne na tistega, ko si v svoji liberalnosti prek njega skakal! Se zasto-pimo? — Več naprednjakov. Tsled važnih vzrokov se preloži velika „Sokolska slavnost" v Št Pavlu pri Preboldu, katera bi se imela vršiti 6. avgusta t. 1., na 3. septembra t. 1. Ysa bratska društva se prosijo naj se ozirajo na našo narodno prireditev! Toi ej 3. septembra vse v Št. Pavel! Mariborski oKraj. Iz Ruš. Na čelu naše občine je stal 16 let vrl mož, daleč naokoli znani celjski rojak dr. G. Gorišek. Ze 30 let leči in zdravi bolnike v Dravski dolini in ni je tukaj hiše, kjer bi ne bivala njemu hvaležna duša. Poleg težavnega zdravniškega poklica pa le še opravljal na željo občanov službo občinskega predstojnika ruške občine. To dvojno delo je bi'o možu sčasoma preveč. Tudi železo se obrabi, pravi pregovor in tako je tudi naš vrli župan oslabel m moral odložiti župansko čast. Težko, težko je bilo slovo, tako so pravili občinski očetje, ko so se vračali od poslovilne seje. — Dobil pa je tudi vrlega naslednika v osebi gosp. nadučitelja Lasbacherja, kateremu želimo, da bi tako dolgo ostal na čelu občine, kakor njegov prednik. Iz Maribora poročajo, da se je opažalo pri zadnjem tedenskem živinskem sejmu znatno nazadovanje cen, zlasti pri volih. Nove volitve v okrajni zastop mariborski se vrše po sledečem redu: 1. skupina veleposestva v ponedeljek 14. avgusta; 2. skupina najvišje obda-čenih trgovcev in industrijalcev v sredo, dne 16. avgusta; skupina mest in trgov v četrtek, dne 17. avgusta; skupina kmečkih občin v soboto, dne 19. avgusta. Vsaka skupina ima voliti 9 zastopnikov. Skupina mest in trgov voli v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, vse ostale skupine pa v pisarni okrajnega zastopa v Mariboru. Volitev se začne vedno ob 10. dopoldne. Zopet žrtev Drave. Dne 1. tm. je bil pokopan učenec Lojze Farič iz Zrkovc, ki je utonil v Dravi. Mrtvo dete v ovsu je našla ob cesti blizu Maribora proti Kamnici viničarjeva hčerka Rokavei.. Otrok je bil že skoro čisto segnit. Očividno ga je živinska mati takoj po porodu umorila. Ruška koča. Dne 3. sept. t. 1. obhaja Podravska podružnica slov. plan. društva desetletnico svojega obstanka pri Ruški koči. Č. g. dr. Medved bode pri Sv. Arehu maševal, potem pa se vrši pristna planinska veselica. Vspored je silno zanimiv, pa ga ne smemo objaviti. Kdor je naš prijatelj, kdor še ima kaj korajže, bo 3. sept. pri Sv. Arehu! Pohorski pozdrav! Mariborska Ciril-Metodova podružnica je poslala meseca julija v^t-jubljano sledeče prispevke. Narodni davek (nabrl g. Majer) 33, nabiralniki v Nar. domu 8. v Sp&VovčeVi gostilni v Podovi 16 m v Medenovi gostilni 3 K, skupaj 60 K. Iz Maribora. V nedeljo, 6. avgusta popoldne priredijo mariborski Slovenci izlet k Sv. Petru pri Mariboru v gostilno gosp. Muršeea. Ta izlet, ki sc ga vdeležijo tudi pevci, bo gotovo prav priletna domača zabava. Vabimo tlorej vse mariborske izletnike, kakor tudi domačine od Sv. Petra, da se pridružijo temu prijateljskemu sestanku. Št. Ilf v Slovenskih goricah. V petek dne 28. julija je umrl gospod Janez Fluher, slovenski občinski odbornik, vrl, neustrašen narodni veteran. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 30. julija popoldne ob zelo cbilni udeležbi. Vrlemu obmejnemu Slovencu blag spomin! CitttotnersKi oKraj. Za notarja v Gornji Radgoni je imenovan gosp. Hinko Požun, dozdaj not. kandidat pri g. Pašu v Celju. Naše čestitke! Iz Ljutomera. Koncert »Slov. pevskega drušiva v Ljutomera« se vrši 3. septembra t!. — toTej ne 27. avg, kakor je že bilo naznanjeno. Vtprved se pravočasno naznani. Iz I jutomera. Obe podružnici sv. Cirihi in Metoda v Ljutomeru priredita dne 6. t. mes. veliko ljudsko veselico v Seršenovem logu. Sodelovanje sta obljubila »Murski Sokol« (proste vaie, vaje s ko, -jem in na orodju) ter »Slov. pevsko društvo« ^ Ljutomeru Prvič se bodo naši malčki — sokolski naraščaj — postavili v službo dične družbe. Svirala bo belatinska godba in običajni bufeti ter srečoiov bodo skrbeli za krepila in razvedrilo. Vabimo torej vse prijatelje družbe v naš log, da donese vsak kamen po svojih močeh. Vstopnina: za log 20 vin, za plesišče 10 vin. in za sedež na telovadišču 40 vin. Požari v ljutomerskem okraju. Nagnusen je vsak hudobnež, najgnusnejši je pa požigalec. To ve najbolje ljudstvo v ljutomerskem okraju, saj je menda malokje toliko požarov kakor tam. Osobito je v tem oziru nesrečna tudi malonedeljska fara, kjer jc vsako leto cela vrsta požarov. Tako zopet zadnje dneve. V Mezgovščaku je dne 27. jul. zgorelo gospodarsko poslopje Martina Fajta in klet Trsterjakova. V soboto 29. tm. ponoči je požar uničil vsa gospodarska poslopja posestnice Cile Gregorič z vsemi spravljenimi pridelki vred, prešo in Skedenj, mnogo drevja itd. Škoda je velika in je z zavarovalnino kvečemu do ene tretjine pokrita. V pondeljek 31. jul. po noči je pa zgorelo pri sosedu gori imenovane, Ludviku Vrbnjaku Gospodarsko poslopje je uničeno, le nekaj zidnega oboda je še ostalo, na hiši je pa razun spodnjega dela tudi vse zgorelo. Živino so mogli rešiti. Prebivalstvo je \ silnem strahu, ker pozna lansko nesrečno usodo raznih vasi na Murskem polju. Nujna potreba je pri Malinedelji tudi orožniška postaja. Seveda ima vlada za vse drugo dosti denarja, dostikrat miljone za nepotrebne reči, tu pa ne more žrtvovati 2000--3000 K za orožniško postajo, za katero je že prostoi pripravljen. Tako skrbi država za varnost — davkoplačevalcev! mm oKraj. Utonil je pri kopanju v Savi pod Dol. Brezovem Janez Fakin, posestnika sin iz Pečja pri Sev-nici.Ker ni znal dobro plavati, je zašel v vrtuljko, katera ga je tirala v globino. Njegova tovariša sta mu hotela pomagati, a bi sama kmalu vlomila; komaj da sta se rešila. Par dni so s čolni in drogi iskali vtopljenca delavci od regulacije Save in nekateri posestnik; iz Dol. Brezovega, a zaman. Sava je tam zelo globoka. V sredo zjutraj pa je vtopljenca našel g. H. Likar nižje svoje hiše na Blanci; Sav« ga je zanesla na neko pečino, pri kateri je obstal. Ponesrečeni je bil nekaj nad 21 let star, priden, čvrst mladenič, lepe postave, mirnega in lepega obnašanja, ter je bil v spomladi potrjen v vojake, škoda takega mladeniča! Enaka pravica za vse! Od Sv. Miklavža na Polji nam pišejo: Naš gospod župnik še vedno ne dajo miru. V nedeljo so nas šli s kora naganjat in so rekli, da ne sme nobeden drug zgoraj biti kakoi tisti, ki ima stol. Naj nam no gospod povejo, kdo itna več pravice v cerkvi, ali mi farani, Ki smo nekdaj cerkev postavili, ali oni, ki si v njej samo kruli služijo.- Menda se g. župnik zato jezite, ker so stop« popipali. ki ste jih dali zgraditi na cerkvenem prostoru in sedaj ležijo kakor Turki pred Laudonom. Sedaj imate tam enega, ki straži; bolje bi bilo, da bi s tistim denarjem plačali enega, da bi vara v cerkvi mehe vlekel, ker zastonj tega že nihče več noče. Ce vi služite pri maši, zakaj pa bi tisti ne, ki mehe vlači? Eden, ki je doma pri zidani tepki Iz Zabukovja. Cenjeni gospod urednik! Dovolite še meni nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, da vam kratko razložim o našem klerikalnem izobraževalnem društvu. V nedeljo, dne 23. julija smo imeli po maši dekliški shod, na katerega so sc prišle predstavljat Marijine hčerke iz Št. Vida pn Planini, iz Sevnice in Rajhenburga. Da se nobeden ni zanimal za nje, je znano, ker so govorile o svoji dekliški ljubezni in proti naprednim časopisom. Edna iz Št. Vida je govorila, da morajo žene svoje može in dekleta svoje ljubčeke — pognati na volišče, kadar še pridejo deželno- in državno zborske volitve. Druga iz Sevnice je govorila, da bo gOtOVu vsaka od zdaj zanaprej po kroni dala (namreč za dekliško zvezo.) Tretja iz Rajhenburga se pa rn tako živo zanimala za nas, ker ie že ljubčeka seboj pripeljala, menda že za mušter našim zabukovškim dekletom. Na shodu so govorile te Marijine; Vičevke in na čelu jim neki kaplan Gaberc iz Rajhe:nburga, kakšni izprideni in slabi kristjani so čitatelji »Nai. Lista«, ln kmalu na to smo videli te pobožne device, ki so šle namesto v cerkev v gostilno ter so večernice zapile. Po večernicah je imelo klerikalno izobraževalno društvo vkljub prepovedi c. kr. okrajnega glavarstva gledališko predstavo ^Doktor V^e-znal« pod kozolcem g. Požuna. Dne 22. julija je dr. Benkovičev klijent Jožef Pajk šel do c. kr. okrajnega glavarstva v Brežice po dovoljenje in ker je v Sevnici vlak zamudil, jo je kar peš mahnil v Brežice, zato ker je taka predstava ljudstvu silno potrebna. Ker pa ni dobil dovoljenja, ga je menda kar sani vzel. Zato ga bo že še dr. Benkovič zagovarjal. Verače. Naša mati bivša županja so silno srbo-riti. Politična žilica jim ne da miru. Ljudi, ki ste jih še nedavno imenovali: »to je eden najvrlejših katoliških mladeničev«, imenujete sedaj, ker so spoznali hinavščino in lopovščino vaše stranke in vam obrnili hrbet, pred vsemi ljudmi »nevernike« m »pohujševalce«, in jim tako kradete dobro ime. Ali bi ne bilo bolje, da namesto »Štajerca«, ki ga imate na drugo ime naročenega, vzamete včasi v roko katekizem? Ali vaši hlapci z vašo vednostjo napadajo ponoči napredne ljudi? Zakaj hujskate svoje težake z njiv vpiti in psovati politične nasprotnike.-' In božja zapoved za vašo družino ne velja? Kdo pohujšuje? Kdo je »nevernik«? — J P. ?t«j$Ki oKraj. Slovenska narodna društva v Ptuju priredijo v nedeljo dne 3. septembra ti. v Narodnenn domu v Ptuju veliko ljudsko slavnost. Sosedna društva se na to opozarjajo ter prosijo, da za svoje prireditve določijo druge dneve. Občina Breg pri Ptuju je imenovala vsenem-škega poslanca Malika za častnega občana. Obesil se je v Središču živinski trgovec Dečko, po dom. Bengl. Vzrok so bojda domači prepiri. Za družbo sv. Cirila in Metoda so na domači otroški zabavi nabrale Nada Kristanova, Marta Gomzijeva in Tereza Mežnaričeva, učenke ormoške slovenske šole 25 K 15 vin. Presrčna hvala mladim rodoljubkinjam, katere postavljamo odraslim tet malim v vzgled in v spodbujo. Žetale. (Javna zahvala.) Kmet. in bralno društvo se tem potom najsrčneje zahvaljuje gden. učiteljicama Zorki Senčar in Franici Grilc za požrtvovalno pomoč pri prireditvi gledališke igre. ter vsem, ki so pripomogli, da je naša veselitea tako častno uspela. Odbor. Veličane. Dne 31. jul. so povozili sejmarji, vozeči se v Ormož na semenj, viničarko Balažič iz Veličan, ki je dobila hude poškodbe. Svetinje. V nedeljo nam je župnik Bratušek pridigal o radovoljnem uboštvu in minljivosti bogastva na tem svetu. Kako sam te nauke razume, je pokazal z vožnjami na Mursko polje v vas B., kjer upa dobiti bre? krajcarja penez od nekega posestnika gorice, vredne do 8000 kron. Vera res peša, samo kakšna? Zlati Mihalek, foringaš. Cerovec. Treščilo je 29. jul. v gospodarsko poslopje posestnika Peršaka; k sreči strela ni užgala. Veličane. Trgovino, ki si jo je ustanovil pri nas župnik Bratušek, priporoča v »Slov. Gospodarju« s tem, da pstije domačega narodnega trgovca Peto-varja. Sv. Barbara v Halozah. Župnik je tožil po odvetniku »Posojilnico«, da mu je 4 K 20 v obresti premalo izplačala. Dotična obravnava se je preložila za tako dolgo, da se izvrši revizija Posojilnice. To se je pretečeni teden zgodilo. Zadružni nadzornik je poklical k sklepu poleg udov nadzornl-štva in načelstva tudi župnika Vogrina. Izrazil le, da je vse v redu in da ni našel tudi v zadevi žup-nikove vloge nobene napake. Povedal mu je tudi, da to ni lepo, da s takim postopanjem hoče škodovati denarnemu zavodu. Vogrinu je bilo zelo neljubo, da je moral vpričo najuglednejših mož cele fare take slišati. Da bi pa pokazal vzlic temu, da se mu godi krivica, je trdil, da se mu je po njegovem računu vendar 36 vinarjev (tedaj ne več 4 K 20 v?!) premalo izplačalo. Blamiral se je pri tej priliki prav pošteno tudi hudobni kaplan Berk. Neko stranko, ki ne zna ne pisati ne brati, je nn-hujskal, naj zahteva baje preveč plačane obresti nazaj. Pojasnilo se ji je, da je vse pravilno zara-čunjeno. A Berk le še ni dal miru. Napisal je pritožbo i>a zadružnega nadzornika in jo poslal, po župniku. Kot priča se je podpisal tudi Berka vreu-ni učitelj Kocpek. Sram ga naj bo, da priča trditve, o katerih bi se lahko prepričal, da niso resnične. Menda vendar zna 5 in pol procentne obresti izračuniti? Nadzornik je zadevo pri priči preiskai in našel, da je tudi ta pritožba popolnoma neutemeljena, ker so se obresti tudi tukaj pravilno zaračunale. — Berk, Berk, — če si stranki nevedo-ma +ako napačno naredil račun, pač nisi zaslužil nagrade, ki si jo dobil od klerikalne posojilnice v Gornjemgradu; če si pa to iz gole hudobije ao po-sojilničnega tajnika storil, je to čin, ki ti je vtisnil najgrši madež, ki najmanj pristoja oznanjevalcu Kristusovega nauka. — Posojilnica je leta 1910. vzlic protiagitaciji Vogrina, Berka in njunih pod-repnikov prav lepo napredovala. Število udov je poskočilo od 297 na 327. Izplačajo se pro 1910 4 m pol procentne obresti od deležev iz čistega dobička, ki znaša 2.732 K 06 vin. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju. V »Slov. Gospodarju« se naši klerikalci ponašajo, ker je bilo tukaj oddanih toliko glasov za Brenčiča. Pozabil pa je dopisnik na ves tli sredstva, s katerimi se ie toliko glasov doseglo. S takimi nizkotnimi sredstvi, katerih so se posluževali naši klerikalci, ni namreč težko spraviti toliko število glasov skupaj. Zato je splon drzno, da se še upajo s tem ponašati. Povemo vam samo nekaj: v vašo korist je, da o tem molčite; sicer lahko pridejo razne zanimivosti na dan! Za danes vas spomnimo samo na slučaje: Gašpar (molitvena knjiga), Rodošek (mlekarna), in Križan!! Prizadeti nas razumejo! Mislimo vsaj! Zato ne pišite več, ozir. vplivajte na dopisnike, gospod Ozmeu, da o teh tečeh molčijo! Masla zadosti — solnce pa hudo pripeka!? i Iz Žetal. Kmet. in bralno društvo v Žetalah je priredilo 30. t. m. veliko nar. veselico, ki j; prav dobro vspela. Za prireditev sta si nabrala največ zaslug domača učitelja gg. Trafenik in Zrimšek, z a kar jima bodi na tem mestu izrečena zahvala. Udeležba je bila prav krasna. Društvu pa /.elimo, le tako naprej in bodočnost je naša! Hotel nam je kvarit, veselico znani dolgolasec, pa vkljub vsej njegovi agitaciji je zbral le malo četo, s katero se je potil na Donačko goro ob taki vročini. Škode nam hi napravil nobene — narobe — še hvaležni smo mu za neprostovoljno reklamo. Iz Žetal. Poslovil se je 30. t. m. od nas g. Pr. Cvetko, trg. pomočnik pri g. Berlisgu. Ganljivo Je bilo videti, ko so mu prijatelji priredili odhodnico. G. Cvetku kličemo: Le tako dalje delujte v narodnem duhu! — Srčna hvala za vse Vaše požrtvovalno delo pri našem bralnem društvu. Bog Vas živi! Dijaška kuhinja v Ptuju. Drugo polletje tega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Deželni zbor štajerski 800 K, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, Posojilnica v Gornji Radgoni 40 K, Posojilnica v Framu 20 K; po 10 K: Dr. Ant. Brumen, odvetnik, Fr. Čuš, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, Anton Kolarič, prof., Fr. Šalamun, dekan v Rogatcu, Fran Toplak, c. kr. davčni upravitelj v p.; 8 K Fr. Zacherl, učitelj v Ljutomeru, nabral na gostiji Mat. Babiča oz. ob blagoslovi Rusovega križa na Krapji; 6 K dr. Ivan Fermevc, odvetnik; po 5 K: Kazimir Bratkovič, c. kr. notar, Ladislav Jerše, c. kr. davčni oficijal, Ant. Jurca, c. kr. kom. svetnik, Ivan Kaukler, nadučitelj, M. Kojc, c. ki. davčni oficijal, dr. Jos. Komljanec, prof., Fr. Lenart, trgovec, Ferd. Pšunder, mestni vikar, dr. Sa-gadin, c. kr. sodnik, Lucij Selinšek, kaplan, Al. Sen-čar, trgovec, dr. Bela Stuhec, zdravnik, Pij VakselJ, kaplan, Mansvet Zohner, kaplan; 3 K F. S. Segala, župnik pri Sv. Roku ob Sotli; po 2 K: Fr. Stuheo, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, A. Jagei, mestni kaplan; po 1 K: Fr. Habjanič, posestnik, gdč. Zalika Muršec in Adam Novak, krojač. Odboi Dijaške kuhinje izreka iskreno zahvalo vsem p. t. dobrotnikom. I^egljanje na dobitke je pričelo „Siov. del. podp. društvo v Celju" v ,,Skalni kleti". Kegljanje se zaključi z večjo veselico 3. sept. Kegljalci se vljudno vabijo. Wj$Ki okraj. 25 letnica Ciril - Metodove podružnice v Št. Jurju ob južni železnici. Lep naroden praznik Je bila za nas nedelja 23. julija. V proslavo 25 letnice obstoja naše moške podružnice Ciril - Metodove družbe so priredila vsa šentjurska napredna društva veliko slavnost pri »Cestnem Jošku«. — Počastili so nas ta dan isto misleči sosedje iz Celja, Vojnika, Ponikve, Šmarja, Dramelj, Kozjega, Slivnice in drugod, da z nami proslave to izredno slavje, da z nami manifestirajo za našo predrago šolsko družbo — skrbno matico naše narodne izobrazbe in našega napredka. Imenom podružnice je v iedrnatih besedah pozdravil mnogobrojno ' občinstvo podružnični predsednik gosp. Podgoršek. Za njim je govoril g. potovalni učitelj I. Prekoršek, ki je na kratko podal zgodovino podružnice — slavljenke Ob njeni zibelki je stai naš nepozabni narodni prvobojevnik rajni dr. Ivan Dečko. Bili so to veseli časi živega narodnega dela. Skozi desetletja so hodili na zborovanja podružnice budit in bodrit tedaj še narodno mlačen Št. Jur celjski narodnjaki: dr. Dečko, dr. Brenčič, dr. Štor in dr. — Po prvih letih navdušenja pa se je polastila podružnice nevarna zaspanost. Z letom 19(;7 preživi podružnica navidezno težko kri-zo.Ze prvo leto nato pa se je pokazalo, da je izšla iz svetega boja proti lastnim — bratom — izdajalcem kot ponosna in mlada zmagovalka. In taka je šentjurska podružnica še danes. — Nato je v navdušenih besedah klicala na delo za Ciril-Metodovo družbo gdč. učiteljica iz Trsta Gosp. deželni poslanec dr. Kukovec je poudarjal, burno pozdravljen, velik namen Cir.-Metodove družbe, za kojo moramo tem bolj delati, ker jo oskrunjajo lastni bratje, ke. jim je prenarodna. Gosp. dr. Brenčič se je spominjal v svojem govoru onih prvih let podružničnega delovanja, ko se je v težkih razmerah začela orati prv« celina. — Pri šotorih in na senčnatem vrtu se je razvila prava slovenska zabava. Pevkam, pevcem, Sokolom in ljubeznjivim damam v šotorih, vsem srčna hvala! Ni nas motilo doslej klerikalno hujskanje, pojdimo sedaj še čvrsteje na delo v smislu sklepnm besed gosp. potovalnega učitelja Prekorška: »Budimo speče in prepričujmo zaslepljene, da je naša stvar sveta!« Na Ostrožnem pri Celju je dne 26. jul. zgorel kozolec posestnika Štefarta Gabrščeka. Škode Je 800 K. V Mediogu pri Celju je umrla dne 1. tm. v 39. letu starosti gospa Helena Planinšek, soproga posestnika in gostilničarja. Upirla je na potu, ko se je peljala iz toplic domov. Slavnost tridesetletnice prostovoljne požarne brambe v Žalcu ne bode samo zbirališče vseh Sa-vinčanov, ampak pričakovati je tudi gostov iz celega slov. Štajerja in celo iz sosedne Kranjske. V Žalcu je že vse pridno na delu, da se zasigura pomembni slavnosti najsijajnejši uspeh. Na slavnosti sodeluje najboljši mešani zbor cele Savinske doline, petrovški pevski zbor pod vodstvom g. Preglja. Kei se bode na slavnostnem prostoru nudilo še mnogo drugega v zabavo in kratek čas, naj nihče ne zamudi te prilike in naj pohiti dne 13. avgusta popoldne v Žalec. Vspored tridesetletnice požarne brambe žalske je sledeči: Ob 9. uri občni zbor zaveze. Ob 1. url sprejem došlih društev na žalskem kolodvoru. Ob pol 2. uri sprevod po trgu do občinske hiše. Pozdrav občine. Ob pol 3. url javna vaja žalskega okraja zaveze slov. prostov. pož. bramb. Po vaji odhod na slavnostni prostor na veliki vrt gospoda Karla Janiča v Žalcu. Slavnostni govor. Prosta zabava. Za jed in pijačo skrbeli bodo različni šotori, za zabavo pa, godba, petje, šaljiva pošta, streljanje in keglanje na dobitke itd. Hrastniškim Nemcem — Schulvereinovcem na njihov naskok na slovenske Trbovlje odgovorili so £. Fr. Oset in narodni železničarji z zbirko 7 K za družbo sv. C. in M. Gomilsko. V »Slov. Gospodarju* so izlili svojo jezo »Korošci« na glavno pričo zaradi Vovkovega križa. Oblatiti ga hočejo z obrekovanjem in lažjo, kakor so križ. On res prebiva na Gomilskeni .ima pa svoje posestvo, da lahko preživi .svojo boljšo polovico, ni mu treba delati kot dninar. Vas tudi ni nikdar prosjačil, da bi mu dali kaj brezplačno. Od Vas se itak nič ne dobi, saj gledate samo na to, kako bi drug drugemu zaslužek odvzeli. Da je pa povedal fantom tisto obrekovanje zaradi križa, mora odobravati vsak pošteni kristjan, kateri še ima kaj vere v srcu. Prvorojenček Vas nič naj ne zanima; on je že preskrbljen. Glejte rajši nase, da se ne bodete preveč potili, kadar iz kakšnih kuhinj prihajate. — Ako ne bode miru, povemo Vam pravljico o stopnicah in kleti. Hali—Halo! Zaprii so Štefana Koštomaja iz Slane pri Tehar-ijh, ker je svoji ženi, od katere živi ločen, iz spalnice ukradel 200 K in ji skozi okno grozil z zažigom. Pri tatvini mu je pomagal sosed Levšek, ki se bo tudi imel zagovarjati pred sodnijo. Dramlje. Uredništvo »Slovenskega Gospodarja« blagovolilo mi je v svojih predalih prepustiti častno mesto, namreč v natolcevanju in lažeh o moji osebi. Primoran sem, imenovati dopisnika javno nesram, nega lažnjivca. Že dalj časa zasluži, da bi se ogledala od obličja do obličja pri c. kr. sodišču, a sem to v svoji ponižnosti opustil; sedaj pa je mera polna. Vsem dopisnikom gori od Ogrizeka doli do pukla-stega Tončeka javim, da lahko vsi svoje premoženje skupaj spravijo, ap ne menjam ž njimi. Kar se pa tiče napisa na mojem gospodarskem poslopju, ni istega nihče od mojega osobja zagrešil Jaz se nisem izučil zidarstva ne mizarstva, da bi delo opravil, ki ga dopisnik zahteva, pač pa lahko on to stori, ako se čuti prizadetega. Jarnovič. Sokolska slavnost v Št. Pavlu pri Preboldu se ne vrši dne 6, avgusta, ampak se iz važnih vzrokov preloži. Pirešica. Dne 30. julija so naši mali diletantje na prav okusno narejenem odru v šoli igrali: »Dva modrijana«, »Jagode« in »Sneguljčica«, prav imenitno. Ljudstva je prišlo od daleč in blizu toliko, da je bil še precej veliki prostor nabito napolnjen. Ker se je skromnemu povabilu toliko gostov odzvalo, da je čisti ostanek vstopnine precej velik, si šteje podpisano vodstvo v imenu šolske mladine v prijetno dolžnost vsem cenjenim obiskovalcem na teru mestu izreči presrčno zahvalo. Posebna zahvala pa gre velecenjenemu gospodu Jeschounigu iz Arje-vasi, kateri nas je s celo obiteljo počasti! ter plačal vstopnino celih 20 K. Ta blagi gospod je obče znan kot velik prijatelj naše mladine. Tudi več odličnih obitelj iz Žalca in Ložnice nam je poslalo vstopnino za prve sedeže, dasi so bile zadržane nas počastiti. Bog plati! — šolsko vodstvo: Janko Koderman, šolski vodja. V Laškem trgu se bo naselil lekarnar, seveda Nemec, neki Richter iz Dunaja. Iz Gornjegagrada. V dneh 7. do 12 avgusta se vrši obhod nekaterih planin v gornjegrajskem okraju radi pospeševanja planinskega gospodarstva. Obhoda se udeležita c. kr. planinski inšpektor g. Posch in c. kr. agrarski inšpektor za Spodnje Štajersko g. Pelko. Obhod se vrši v ponedeljek 7. avgusta od Železne Kaple čez Pastirkovo sedlo k Roku Kleineii-šcku pri Sv, Duhu, potem v Logarsko dolino na Logarjevo planino; dne 8. avgusta čez Kiemenškovo, Plesnikovo ter Hicmanikovo planino v Solčavo; dne 9 avgusta obhod planin v okolišu Raduhe; dne 10. avgusta hoja na Menino; dne 11. in 12. obhod Me-nine ter planin proti Mozirju. Iz Žalca. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu si šteje v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom vsem cenjenim gospem in gospodičnam iz Žalca, Vrbja in Ložnice, ki so blagovolile sodelovati v šotorih ob priliki vrtne veselice v prid družbe sv. Cirila in Metoda dne 23. julija na Ložnici. Istotako izreka najtoplejo zahvalo pevcem iz Petrovč, Žalca in Gotovelj za njihovo res krasno petje, kakor sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do izboi-nega nad vse zadovoljivega uspeha v moralnem m materijelnem cziru te društvene prireditve. — 3. Naraks, tč. predsednik. Iz Št. Jurja ob i. žeL Dne 16. jul. je priše; Avg. Kompolšek precej vinjen domov. Ker je po sobi razbijal, sta ga oče in mati svarila. Nato je šel v bližnji gozd in se tam obesil. Skoro že mrtvega so ga našli in ga z ribanjem še spravili k življenju. Dne 6. avg. bo ime! brat Franc Kompolšek slavnost nov« maše. Naj moli za svojega brata, da ne bo več prišel na tako brezbožne misli. — Bližnji sosed. Iz Št. Jurja ob juž. žel. Zadnji teden je poslal naš rdeči g. Val. Mikuš svoje stare in mlade tercl-jalke po fari nabirat denar, češ da lo procesija, k podružnicam za dež. Res so baje nabrale veliko denarja, a dežja še žalibog ni nič. Mi kmetje itak vemo, da Mikušu ni za dež, ampak za kronce. Vprašamo ga le, zakaj ima držvno plačo, da nas uboge kmete še enkrat odira? Vsako nedeljo udriha po prižnici, češ oderuhi, bogatini in liberalci ne bodo videli nebeškega kraljestva in božjega obličja. Gotovo bode med temi on prvi. Dobro bi bilo, da b; za nabiranje bili napravili okrožnico, na kateri bi vsak podpisal, koliko je dal, da bi zdaj, ko ni dežja, dobili denar nazaj. Drugokrat to storite ali pa nič več ne pošljite fehtat za denar. Letos je suša, posebne za kronce. Kmet iz Rifnika, ki imam hudo sušo. Iz Vrbja pri Žalcu nam pišejo: Prosim vas, g. urednik, da bi malo pokrtačili nekega kaplana, ki se hodi k nam kopat. Ali mu ni dal dr. Korošec toliko za agitacijo, da bi si kupil kopalne hlače? Neka ženska, ki je šla od Savinje proti Vrbju, je bojda videla tega kaplana, kako ji je prišel nasproti kakor ga je Bog vstvaril. Ženska se je tako ustrašila, da ni vedela ne kod ne kam (očividno ni bila Marijina devica), potem se je nesramni kaplan vendar skril v grmovje. Ljudi, ki hodijo v Adamovi obleki po svetu, navadne zapirajo. Tudi temu človeku bi to nič ne škodilo. Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšni šolarska vesclica se bo vršila v nedeljo, dne 13. avgusta on 3. uri popoldne v prostorih stare šole s sledečim vsporedom: a) predstavljali se bodeta dve dvode-janski igri s»Sr/egulčica« z živo sliko in »Lažujivi, Danica«, b) Pele se bodo s spremljevaniem harmonija troglasne pesmi: »Moja urca«, »Jaz pa pojderu na Gorenjsko«, »Lastovkam«, »Smrečica« in »Lovska«. c) Deklamovalo se bode: »Metulj«, »Oba junaka«, ^Kdo je mar« in »Oljki«. Vstopnina je: sedeli po 60 vin., stojišča po 40 vin. Čisti dobiček je namenjen za šolarsko knjižnico. Iz Ločice. Neki gospod, ki so najbrž na žolču bolani in so doma med kostanji in lipami na Polzeli, bi se radi norčevali iz nas Ločičanov. Imajo preveč časa, zato pa pišejo »o veleposestnikih« v »Slov. Gosp.« Iti Štahi jim gre po glavi. Tudi jih boli tisti teden -i- pa, ker so tako Usmiljenega > src«, naj »m f rejo Oni sedet, bojo pa dobro delo storili. Pa kalo bi se jim, ko so tako srboriti, pa še ne morejo dati miru, ko je že dosti vode preteklo od volitve »n se je celo že tisto mesto pod njihovim kozolccm posušilo in osnažilo, kjer je neki njihov pristaš hotei ¥*r S ta pravo barvo nočno vilo malati. O veleposestnikih pa nič naj nikar ne pišejo in norcev nt brijejo. Kar mi imamo, pa če je tudi dolg — vse moramo sami & krvavimi žulji zdelati, Oni pa majo celo grajščino, pa še posestva, pa/ čisto vse zastonj ! Presneta kost, sedaj se bodo že tisti iz nas norčevali, katere mi redimo. Potem, jim pa še povemo, naj Oni kar svoje bučke in backe brat učijoj so tudi potrebni. Peter, moli z nami: »Pusti naj pri miru, Oi »gospod«! Iz Ločicc. Ose! riga, vedno riga, vsak teden »Gospodarja« eno smrdečo klobaso izriga. Pa naj le riga, naj le riga, saj »Gospodar« to rad ima 111 zn riganje prostor da. Tam gori na lušni planinci. k)er solnčice sije, tam se naj že> enkrat izriga, ker je že časi. --- Mi imamo pa v dolini veselico in godbo, pojemo in plešemo, kakor zadnjo nedeljo, pa se z«* oslovo riganje v »Gospodarju« nič ne menimo, j Iz Gomitske. »Kaj bo, kaj bo z nami«, stoka vdova Mica. »Kaj pa je za Kriščevo voljo?« »Kaj še ne veš, lepa Malka, žalostne novice? Naše vt-selje in ponos, preljubljeni Maks nas je zapustil! (Vzdihovanje in stokanje.) Kdo nas bo sedaj učil go-i vore o »liberalcih«, napade na narodne fante in dekleta? Kdo bo dajal za pijačo, ko bo treba zopet agitirati za krščanskega kandidata? Vse je fuč! Umrla bom same žalosti!« Tako je govorila Mica. Kaj bi tudi ne' Z Maksom je zginil iz Gomilske zaci-nji vodja naše čukulade, ki bo sedaj šla v konkur*,. No pa malo tolažilo še imajo naše pobožne device. L. in B. jim še za nekaj časa ostaneta kot »stalna gosta«. Napisal vohajga. Iz Gomilskega. Laž ima kratke noge! Pri soa-niji se je torej, kakor je »Nar. list« že zadnjič poročal, dognalo, da so naši »Korošci« nesramno lagali. Morali so pred sodnijo prositi gomilske napredne fante odpuščanja ter se zavezati plačati vse kazenske stroške (okoli 200 K) in javno razglasiti, da na laži ni nič resnice. Vprašamo Vas sedaj, ali je bila ta laž, katero ste tudi širili po sosednih občinah, potrebna? Ali se nič ne sramujete, ko se je pri soa-niji dokazalo, da ste lažnjivci? Pač ni dr. Korošec toliko vreden, kakor ste se Vi sedaj osmešili pred celim svetom. Koliko sovraštva ste s tem obrekovanjem naredili med sosedi, celo ubogo rodbino ste pahnili v nesrečo. Vemo, da Vas peče ve:.t a se niste niti ganili, da bi tej rodbini pomagali iz ne-sreče.Če ste dobri katoličani — saj take se na zunaj kažete — imejte sedaj usmiljenje z malimi ubogimi Kovačkovimi otroci ter njib materjo. Alojz BoHln, ki ste nesli na vse zgodaj to laž v farovž, bodita tako pogumni in poidite v Kovafikovo hišo in pomagajte ubogi ženi iz nesreče. Čudno, da ste se Vi toliko pehali za sv. vero, — ista je bila pred volitvami v nevarnosti — ker drugače pa Vi sami ne živite po njenih naukih. Veste, kaj uči katoliška cerkev o zakonu? Ne izzivajte nas, mi imamo še mnogo gradiva ter bomo o priliki posvetili v to črnu gnezdo. — Gospod Korošec, Vi ste pa lahko ponosni na Vašo z lažjo in sleparijo pridobljeno zmago. 3z raznih $loVctt5l[tb HraM. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Na grde napade mariborskih klerikalnih listov na g. nadučitelja Majcena odgovarjamo sledeče: Dragi g. nadučitelj! Poznamo Vas, da se ne bojite kokodakanji!. Tudi. Se Vam ni treba ničesar bati, saj veste, koliko moz stoji trdno za Vami. Prepričani smo. da bodete tudi nadalje vstrajno delali z nami za korist in blagor lepega slovenskega našega kraja. Mr. Vam ne pozabimo, kar ste storili dosedaj za nas doDrega: poplačati Vam tega v denarju ne moremo, ali uajlepSe plačilo za delavnega slovenskega moža je hvaležnost in cdkrtosrčno priznanje ne hinavcev in iarov-ških barab, temveč neodvisnih možakov. Ali bi imeli brez Vas vodovod in pošto, ali Iti naša posojilni/ a brez Vas tako lepo napredovala? Nismo Vam zato hvaležni za kake lepe besede, temveč za dejanja. Kolikokrat ste ram pomagali z nasvetom in delom v občevanju 7. oblastmi, sodnijami in glavarstvi, r.iti ne cmeniamo na dolgo in široko. To je Vaše delo izven šo!e. Ne hvalimo radi nikogar, ali zdi se nam to potr.elno, ko Vas sedaj toliko grdijo ljudje, ki pri pas iščejo samo dobiček in ob volitvah — glasove Ako pa ne bo miru, bodemo govorili tudi mi m ne verno* če se ne bodo glavarju našin črnahov r njegovimi zapeljanimi ovčicami vred tresle hlače Povedati imamo mnogol Sv. Duh pri Lučanah. Zaradi velike vročine je okrajni šolski svet odredil, da se mora popoldanski pouk opustiti,, ..,,» t r v Gospodarski pabcrKi. Jablus. Domače podjetnike podpirati in s tem druge spodbujati k podjetjem, spada med prve narodne dolžnosti. Opozarjati torej hočem na neko tako novo -podjetje. Lani smo malo vina pridelali ?n tudi sadnega mošta ne toliko, da bi mogli ž njim shajati' z& delavce. Ti pa so vajeni na pijačo, in če ni ne vina, ne mošta, mora se jim postrezati s tistim gnjusnlm šnopsem, praVo človeško mdrilko. Tudi meni je že šlo trdo ža pijačo. Tu sem čital v slov. listih liazha-ililo o *Jab!us-u«. Ker se po časnikih razne tekočine ponujajo za izdelovanje mošta, nisem imel supanja, da bi bilb kaj reelhega na tej ponudbi. Ven- dar sem naročil Jablusa za izdelovanje 200 litrov pijače. Ko mi je došla pdSiljatev, sem pa precej videl, da se tu ne gre za kako sleparstvo, temveč za po naravi posneto napravljenje sadnega mošta. Dobil sem eno kepo jabolčnih drož, v katerih so tiste glivice, ki provzročajo vrenje mošta, nadalje en paket štupe vinskih in jabolčnih kislin, tudi majhno čašico etera, menda jabolčnega in malo barve, da mošt dobi lepo rumeno barvo. Nalil sem v sod blizu 200 litrov vode, drože sem raztopil v topli, kislino v bolj gorki vodi in vse to zlil v sod. Treba je zdaj bilo dodati glavno .stvar, m, katere se po vrenju dela alkohol, to je sladkor. Znano je, da iz dveh kil belega sladkorja dobimo en procent alkohola. Torej se lahko zračuna, koliko dodati sladkorja, da bo mošt imel na primer 0 do 6U alkohola, kolikor se navadno nahaja v sadnem moštu. In sem dodal 10 kil sladkorja na 100 1. vode, torej 20 kil, ki sem ga raztopil v prav gorki vodi in izlil v sod. In zdaj se je počasi začelo vrenje, kakor pri napreša-nem sadnem moštu. Ker pa je klet zelo hladna, se je vrenje zavleklo do treh tednov in je še tačas ostalo toliko sladkorja, da se je čutil v pijači. Ta mošt pa je bil tako prijetnega okusa in tudi glede alkohola dovolj močen, da so ga ljudje prav s slastjo pili. Stal me je pa liter 10 vin. Izdelovatelj sicer na. svetuje manjšo množino sladkorja, zato pa dodanjs 2 do 2 litr. špirita. Ker pa liter rektificiranega špirita stane blizu toliko, kolikor dve kili sladkorja, je pač pametneje primešatji sam sladkor, da se iz njega dela alkohol, ki ne kvari okusa, v tem ko se neprijetni okus po dolitem špiritu dolgo pozna. Doda se pa naj navadni beli sladkor, ne pa takozvani grozdni sladkor, ki nosi po krivem svoje ime, kci pač ni izdelan iz grozdja, ampak iz krompirja in je nečista zmes, ki je za tretjino manj sladka, kakoi beli sladkor, torej ima očitno izgubo, kdor mesto belega ta nečisti sladkor doda. Sadni mošt iz jabo'K ali hrušek izdeluje se naj pač le iz sadja, ki se ne da prodati, ker je več ali manj potolčeno. Silna potrata pa bi bila, iz boljšega sadja prešati mošt. Ker je treba tri kile sadja, da se iz njih napreša en liter mošta, bi v slučaju, ko bi sadje lahko prodali po b do 14 vin. kilo, en liter iz tacega sadja naprešanegd mošta stal 24 do 48 vin. To si naj zapomnijo naSi sadjerejci. pr. J. Vošnjak. Prastara vremenska prerokovanja. V velikem srpanu. (Veliki mešnjak). 1. Ako na Veliko mašo solnce jasno ter lepu sije, upati je dosti in dobrega vina. 2. Ako je na Lovrenčovo in Bartlnovo lepo vreme, kaže to dobro jesen, in upati je, da bo dobro vino. Cena deželnih pridelkov iz štajerskega, Avstrije ;in Ogrske. Mesto S Pšenica IN ce Ječmen Oves S3 KI C S- O M 0 v 0 Cm K ■ v K v K v K V K v K v Celje . . . Ormož . . Gradec . . Liubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Solnograd Danaj Line 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 12 10 13 12 12 11 12 12 11 60 50 65 61 9 8 10 9 9 9 9 10 9 50 13 50 20 45 28 9 8 10 10 9 9 50 50 — 11 12 11 U 10 10 11 10 10 42 50 50 50 40 16 9 9 8 9 8 8 9 8 55 50 50 50 51 11 9 9 9 63 9 27 7 47 Mesto ^ "S < ■o PP C C a ao 0 TT cc 0 22 D m c le S 53 a >N> as « e t/.; S >5 i; M, ce ,c — TJ K v K v K V K v K T K v Celje . . . 50 10 50 11 50 3 50 3 _ 3 20 2 50 Ormcž . . 50 10 — 12 — 1 50 j 30 4 — 3 — Gradec . . 50 10 75 16 — 2 30 2 20 2 20 — ilU Ljubno . . 50 — — 18 — 4 — 3 50 3 J-' 3 50 Maribor . 50 — — 12 — 1 75 — — 1 50 1 50 Ptuj . . . 50 10 50 — — 3 50 2 90 3 70 2 50 Celovec. . 50 12 75 — — 2 75 1 75 2 — 1 50 j I O---- it Hmelj. Vin. poročilo Jnžnoštaj. hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v Savinski dolini. V Žalcu dne 2. avgusta. Suša še traja naprej, vročina , e nekoliko zadnja dva dneva ponehala, noči posta-,ajo hladnejše. Dobro oskrbovani Lmeljniki s črno prstjo se 5e dosedaj upirajo, dočim se začenjajo slabi nasadi na prodnati zemlji sušiti lil veneti. V 4—5 hmeljnikih se je pokazal bakreni paiež. Goldin*, prehaja počasi v kobule. Obiranje hmelja se bo«e pričelo, kakor smo že poročali, 15. avgusta, ako nt bode treba poprej obrati nekaj zaradi suše prezgodaj dozorelega hmelja. Društveno vodstvo. if.' V •• A.: -1 i ! ' : V ......I. Izvedba kmečkega odkupa v Bosni. Pri bosen-ski deželni banki v Sarajevu se je minole dni vi-šilo posvetovanje, kje in kako* dobiti denarnilusredstev, oziroma kako urediti odkup kmetov. Sklepalo se je le načelno, in sicer v tem smislu, da se ustanovi bančni sindikat, ki bi dal na razpolag« denarna sredstva, oziroma izvršil odkup. Zastopniki avstro-ogrske, Union-, agrarne in komercijai-ne in deželne banke, ki so se posvetovanja udeležili, izdajo okrožnico na vse denarne zavode, da naj pristopijo temu sindikatu. Ta sindikat l>o potem od dveh vlad prevzel obligacije in izpeljal emisijo ter otvoril za vlado potrebni predkredit kontokorentnim potom. Sindikat bo sam določil banko, ki bo prevzela poslovno vodstvo. O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori štirinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Glede pogojev z* vstop pripomnimo, da so isti kakor vsako leto. Ako bi se kdo zanje posebej zanimal, naj se obrne na naše uredništvo. LISTEK Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravskl. (Dalje.) In že je capljal proti gozdu, gazeč semtertje do pasu po snegu. Na prostoru, kjer je nastavil zanke, je zapazil že od daleč nekoliko frfrajočifi perotnic. Aha! gospodje drozgi so se dali prevariti! Vsi štirje so se ujeli v mreže. Karhan se je pripog-nil, jih oprostil in zanke raztrgal. »Ko bi ne bilo starega Rabskega, pa bi potovali že danes na Smečno. čvrste postave ste, za vas bi mi gosposki vrtnar nekoliko pridodal. Nu, do novega leta ni daleč, nočem imeti vašega Življenja na vesti. Od novega leta bom hodil zopet vsaki dan po tej poti v Kerubim, saj me poznate. A ko bi na pomlad prišli moji dvojčki semkaj po jagode, zapojte jima zalo pesmico.« In hitel je k Zvezdi, razgovarjajoč se slično otroku sam s seboj. Kolikokrat je padel v zasipe, ni seštel. Potužnik v kosmatem kožuhu in s kučmo na glavi je stopil iz krčme in gledal proti Tur-šanom, če mar ne gredo vozniki, ko je Karhan ves zasopljen pritekel k njemu. »Aha. tukaj je drugi«, zakliče smehljaje se Potužnik. »Kateri drugi?« »Pred trenutkom je tu dirjal Ružička, logar ga je tam nekje splašil in zdi se mi, da podi tudi vas.« »Nemara me smatrate za tatu?« »Nu, saj sem vaju popoldne videl skupaj.« »Šel sem z njim, kam je šel, ne vem. Bil sem na Kerubimu,« »Ali tain straši, ne?« »Ne straši, toda od novega leta bodo tu zopet delali.« »Kdo je to rekel?« »Čuvaj Rabski. Kazal mi je pismo gospoda višjega uradnika.« •>Zelim vam to, fantje, in priznavam, da sem sam čutil, da se je Kerubim le za čas ohladil...« »Moram iti«, reče Karhan ter se ogleda po kočah. Biia je ta novica kakor bi padla z neba. Tega večera je Fotužnikova krčma bila kar nabita. ~ »Nismo nemara še vsi skupaj, kakor smo bili dru-gekrati, vendar je tu izgledalo že veselejše.« Drugo jutro se je napotil Karhan v Čanovice, od ondot črez Malkovice na Drnek, na Novo Stud-nico, na Hradečno in rad bi imel, da bi videli te poglede hvaležnosti, te žarke nadeje, žele! bi vam, da bi slišali te tople besede hvaležnosti za to novico iz ust rudarjev, žen in otrok. Stari paznik reče Karhanu: »Pomagajte si torej, fantje!« Karhan hi mogel drugače pomagati; nego da je gazil ves božji dan od vasi do vasi po snegu, da je tovarišem donesel tolažbo in jim dal moči za teh nekoliko dni, ko bi imelo bede biti konec. Veste, kako so izgledala lica rudarjev? Imeli bi iti s Karhanom; v vsaki koči si videl sliko neskončnega obupa. Toda komaj je mladi rndar spregovoril tri besede: »Kerubim ji- novo leto — delo«, pa so utrujeni udje zadobili mdei, oči so se iskrile, prsa ši oddahnila, lica omladela. ^Hvala ti za to novico. Niti ne vem, s čem bi ti to povrnili.« ,ljl »Ko bi te zasulo kedaj, kar pa Bog me da), trudil bi se na vso moč zai tvojo rešitev, dai bi mi kri tekla iz prstov!« je obljuboval edem »Jaz bi skočil za-te v gorečb šahto!« »Ko bi tvoja žena postala vdova, vsako soboto bi delil z njo svoj zaslužek.« »Jaz pa bi vzel v rejenstvo tvoji deklici.« ' »Karhan je pobesil oči; ni hotel, da bi videli, da mu iz njih teko solze, in je nudil vsem roko. »Hočem dospeti še pri svetlem domu«, je dejal. »Na svidenje ob novem letu!« »Na svidenje in pozdravi nam svoje domače!« Po Karhanovem odhodu je bfo povsod živo. Vzeli so raz stene raztrgan- koledar in računali, kolikokrat še pojdejo spat, spat brez večerje, predno Kerubim pokliče rudarje v svoj rov in dasiravno je bilo dotlej še pol meseca, so si vendar že danes poiskali svoje orodje in obleko, rfnažili svetilke in mazali posušene golenice za na pot '* ... ■ { ivjfcuoS (Dalje sledi.) Hm notfosti. V turški armadi je izbruhnila kolera in divja silno med vojaštvom. Vsak dan je kakih 100 slučajev. Naivečfi vodovod sveta. V južnoitalijanski pokrajini Apuliji se sedaj- gradi vodovod, ki bo največji na svetu od rimskih časov dalje. Vodovod bo 212 kilometrov dolg ln bo preskrboval skoro vsu južno Italijo z vodo. Tri provlncije, ki imajo dva milijona prebivalstva, bodo lahko vsak dan dobivale 100 litrov vode rta posameznika. Poleg tega upajo, d* bode še vedno na leto 275 milijonov litrov vode na razpolago za druge namene, pred vsem za razna podjetja, ki rabijo električno silo. Tovariši abiturijenti! Bliža se doba, ko vstopite na akademična tla. Ko ste se odločili k temu ali onemu poklicu, stoji pred Vami drugo ne manj važno vprašanje: kam', v katero mesto? Mislimo, da je odveč, povdarjati prednosti Prage pred drugimi vseučiliškinii mesti, ki pridejo za Slovence v po-štev, omenjamo le, da se ima postaviti ravno v Pragi temelj bodoči slovenski visoki Šoli. Da pa še ta naša iskrena želja tem prej uresniči, treba je, da se kar največ slovenskega dijaštva koncentrira -v Pragi. —■ ln v slučaju, da se odločite za Prago, Vas prijateljsko vabimo v naše društvo, ki vrši letos že deseto leto vzvišeno nalogo, združevati slovensko dijaštvo in mu nuditi ono, česar mu vseučilišče ne more dati. Tu pride v poštev bogato urejena knjižnica, čitalnica, strokovna in znanstvena predavanja itd. Iz podpornega sklada daje društvo posojila svojim članom v hipni zadregi in ravno v tem oziru je storilo doslej naše društvo največ med vsemi slovenskimi akad. društvi. V drugi vrsti pa najdete v društvu zveste tovariše, ki Vam gredo v vsakem oziru na roko. Vsa pojasnila glede vpisovanja, študija in draginjskih razmer Vam daje društvo rade-volje. Za slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi Juro Korent, tč. predsednik. Naslov: Kral. Vino-hradv. Taborska ul. 14. .1.9') ■ Dama 92 40-23 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnCne fcege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umi va samo z Steckenpferd - lilijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) pd Bergmanna & Co., Dečin (Teschen) h. L. Kos td 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. LISTNICA UREDNIŠTVA. Št. Peter na M. s.: Jeden dopis o žetalski veselici smo imeli že postavljen, zato Vašega ne priobčimo. Oglasite se prav kmalu zopet! — Sv. Duh: Danes žal ne gre več. Pride! Zdravi! — Sv. Barbara, Oor. Sav. dolina: Enako! LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J. K., Viescherhofen b. Kamin i. V.: Vaš list je vedno prišel nazaj z opombo: »unbekannt«. Mi smo ga vedno pošiljali. — Tak inserat stane v najmanjši obliki K 1.20. Naročajte, ponudite, zahtevaj te in pijte samo Tolsfovpiho slatino ' 1 * t.' »V'|» »'A ■••>•?•*>'« s • -..... • ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna jn namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije SO vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Kortfško, kjer je tudi gostilna, letovišče in .^ prenočišče. • m Svoji k svojim! Svoji k svojim! 'J0tft>wr; ■:> tli"; V obrekovanju in zavijanju je časnikarski obre-kovalec iz Ksaverjja (?), ki v »Slov, Gosp.« že približno tri četrt leta premleva eno in isto ter naju blati posebno v dopisih zgoraj imenovanega lista od 22. junija 191J štev. 28 in 27. julija M.Utev. 33, v resnici nedosežen. Ker na takšne dopisnikove podlosti ne marava odgovarjati* ga pozivava, da stopi v javnost pred naju z odprtim vezirjem in se podpiše, kakor storiva t(vmidva: Le, v tem slučaju mu lahko določneje odgovoriva in ga pokličeva tla, kjer leže eodnijski akti, da pflejme za-svoja nečedna obrekovanja plačilo. Sicer pa dopisniku v album, »Psi lajajo, tulijo-, cvilijo in renče, a če stečejo, so nevarni žjvalim in ljudem—« „ Slavi| prostovoljni požarni brambi Ksaverij pn podariva zopet 15 K pod pogojem, da na podlosti, ki Jih dopisuji spravlja v svet, ne reagira. Branila se bodeva sama,* ako se obrekovalec podpiše in če bode sploh potreba. K s a v e Ki i, 31. julija 1911.„ Franc Kolenc f os. Terčak 427 i nadučitelj. Bl-ež slabih posledic se lahko rabi mirno odvajalno sredstvo, ki celo pospešuje in urejuje prebavo, dr.ja Rosa balzam za želodec, ki je že skozi 40 let povsod najbolj znano domače zdravilno sredstvo. Dobi 58 v lekariai B.; Fragnerja v Pragi in v vseh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! Dobro rafonale ■ oiin: in pray izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo, kot, pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 192 13-4 Iščem wr titml pomočnika kh za svoje posestvo v Celju. Advokat dr. Jos. Sernec Uradnik ki je popolnoma vešč amerikanskega knjigovodstva in je zmožen sestavljati bilance, se trajno sprejme od dne 15. avgusta t. I. skupno v „Hmeljarni" („1. štajersko skladišče za hmelj reg. zad. z. o. zav.") in v Savinski posojilnici v Žalcu. 434 2—1 Celje, Gosposka ulica St. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko} letno in zimsko sazijo. — Vse vrste moških, daniskib in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za. pete, vrvice, zsfpouke itd. vedno v največji izberi. Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tndi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-24 m 5000 K zaslužka — plačam onemu, ki dokaže,da mpia čuc^žna zbirka 600 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: l! prava Švicarska sfst. Roskopf-pat. žepna urss dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik* doublezlata verižica; 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), J eleg. svilena kravata* (barVa in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna« Igla s siihili-briljaritom, l krasna d afriška broša (zadnja novost), !• koristna popotno-toaletna garnitura; 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov zi imit.. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 stal. albuth s 36 umetniškimi irt! najlepšimi razgledi sveta; l1 krasni ovratni ali la^ni koljer lit pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov^ > kU zabavalo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*—. 435 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: SL. Gelb, razpošiljalnica Krakov 423. Če še naročite 2 zavbjžl; še eria prlma-kngl, britva1 ali 6 najfinejših platnenih žepnih robce, zastonj pridene; Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. Učiteljstvo pri Sv. Barbari v Ha-ložah se vsem onim, ki so se dne 25. julija odzvali obvestilu pogreba, gospe nadttčiteljeve soproge tem potom prav srčno zahvaljuje. — Posebna hvala obitelji Starčič, ki j« spravila pokojaičo na oder ter tudi spremljala osamljettfca iia pokopališče. Lepa hvala vsem darovalcem veuce^, tovarišem in tovarišicara, ki so se v tako obilnem številu zbrali k spremstvu pokojnice na zadnji počitek. Sose&ua hva a tndj teb č. gosp. dekanu ijf Zavrea, ki je blagohotno vodil pogreb', kakor tndi fr. g. župniku iz Sv. Vida, g. kaplanu iz Zavrča, č. gg. župnikoma iz Višuiee in Sv. Petra j tffleblagorodnemn g. barbna Kiibecku in veleVodrtemu grajščaku Ulma iz Zaivrča itd: Hvala tudi vsem pevcem za nagrobnika ter v'S6m faranom, ki so v taki. ogroiauem številu spremili po-kojnico ua zadnji poti. Sv. Barbara v Halozah, 30. jul. 1911. 4251 Učiteljstvo 3diiIM0'j BVBllii fSUaOffl 9f -t.?1 ,3[nON Proda se u 1-' O' i" iS 8 {$> CP«t z 18 oralov obsegajočim posestvom. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, host in iz nanovo z amerikanskim . trsjem nasajenega vinograda. Cena 16.000 kron. Posestvo je tik okrajne ceste. — Vec pove •• i i x . ii • Rajmund Lipavc, gostilničar v trgu Lemberg. 413 3-2 (3 sobe, kuhinja, balkon in druge pritikline), se odda s 1. novembrom, oziroma tudi že s 1. septembrom ali 1,. okt. — Vpraša se: Dolgopolje I, pritličje na desno. ML ■* Sprejmeta;se 2 krepka h/i^I r 'i lin i* i%j mizarska učenca Franc Sem, mizarski mojster v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Soji**:**}** 'tKI. J * V* U « .1 Ka debelo. „ jO -0 /l /35. tcijc, («rajl(a in Krožna ulica. i Trgovina galantifijj^gs,. norimbcršHcga in modnega blaga . kakor: srajce, ovratniki^ kravate, naramnice in nogavice. Vsakovrstni predpasniki, pasovi, rokavice, čevlji in dokolenice. :: Dežniki, palice, otročji vozički, nagrobni venci in igrače. Pletene korbice za poto-set tMgje, ročna 4elar j? pawr itd, /jfŽŽ '•''A __ntsL. tiRtS 2 s&i u Jfa drobno. ponudili razpis. Pri c. kr. 2/26 domobranskem pešbata-ljonu v Celju se bo za čas od 1. oktobra 1911 do 30. septembra 1912 oddajala dobava za: 190 q sena, 180 q posteljne slame, 130 q stelne slame, 102 m3 trdega lesa, 600 q mineralnega premoga. Dobavni, pogoji so vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne pri tukajšnjem domobranskem postajnem poveljstvu na vpogled. Ponudbe se naj oddajo zapečatene in ko-lekovane do najdalje 7. avgusta t. 1. 9. ure dopoldne komisiji (domobranska vojašnica, prizidek soba št. 16). 429 potnobrattsHo postajno poVdjstVo V Celjn. se stara 25—30 let, v kuhanju, v opravilih na vrtu in njivi ter v šivanju izurjena, ki ima premoženja ne pod 2000 kron za skupno premoženje, ter je močna in zdrava. Ponudbe pod »Gospodinja" na upravništvo „Nar. Lista". Naj se priloži, če le mogoče, tudi slika. 433 i 440 Prodam zaradi smrti svoje lepo arondirano posestvo obstoječe iz 7 oralov lepih sadonosnikov, 8 oralov lepih travnikov, 7 oralov rodovitnih njiv, 4 oralov lepega vinograda, ki je jako poln (bo gotovo čez 60 polovnjakov), 21 oralov lepih gozdov z mešanim lesom, dalje lepo poslopje (eno-nadstropna vila z 8 sobami), zraven mlin, 2 gospodarski poslopji, veliki goveji hlevi, lepi svinjaki, lepa viničarska hiša, 1 kozolec, 2 preši. Poslopje je zidano in v najboljšem stanu. Posestvo je pripravno za vsako obrt, za živinorejo, je jako lepo in rodovitno, leži na prav mirnem kraju, blizu železniške postaje in okrajne ceste. Več se izve pri lastnici Mariji Ograjenšek, vdovi, Celje, Ljubljanska &esta 4. !! Ura z verižico !! 1 ura za samo kron 1:90. Zaradi nakupa velikih množin nr razpošilja spodnja razpošiljalnica: 1 krasno pozlačeno, 36 nr idočo precizijsko anker-uro z lepo verižico za samo K 1'90, ter s 3 letno pismeno garancijo. Razpošiljalnica ur, F. VVindisch, Krakau Nr. U/8 NB. Za neugajajoče denar nazaj. 398 1 Loterijske številke. Trst, dne 29. avgusta 1911; 69, 13, 58, 64, 54 Line, „ „ „ 55, 44, 54, 80, 84 Proda se posestvo z dobro idpšo gostilno, pol ure od kolodvora v Sevnici, tik prometne ceste, zraven kamnoloma, v lepi legi in vse v dobrem stanu. Proda se zaradi preselitve po nizki ceni. — Več se izve pri lastniku 420 3-2 Mihael Klenovšek, posestnik na Orehovem, p. Sevnica ob Savi (Štajersko). s,Za 10 vinarjev liter" jsse jabolčnima skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „JABLUS". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilna. 1 zavoj „Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 403 -3 Glavno zastopstvu: Jablus", Podplat, Štaj. <■-< >>V »ifr gfr >>y y„v >iV rA< >> V V>v >i Reg. zad. z o. z. „1. štajersko skladišče za hmelj" v Žalcu, — vrrrriCirr irrnr j~rij~izir ma knjižic po 5%. na hipotekami kredit s poroštvom po 51/2°/o- na osebni kredit po 6 %• Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 253 8-5 n ^ ga' ——■hib i i........... ...... i.................................. II .....— malo posestuo ■zraven celjskega grada, obstoječe iz vinograda, vrta in pašnika, dvojno zidano poslopje s tremi malimi sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3.200 kron proda. Primerno za kakega delavca ali penzijonista. Več se izve pri Jostu, Zagrad štev. 46, pošta Celje. 387 3-3 Razglas. V Bevčem pri Velenju je veliko posestvo, ki meri 22 ha, 79 ar, 27 m ali blizo 40 oralov, na prostovoljni prodaji. Cenjeno je posestvo z vso pritiklino vred na 42.000 K. Kdor želi kupiti to posestvo, naj se zglasi v c. kr. notarski pisarni v Šoštanju, da si lahko potem posestvo ogleda. Vinko Kolšek, c. kr. notar. 406 3-2 •MM**;*;« rto?;**;**!**:** i** luan Rouačič ključavničarski mojster = V LJUTOMERU = priporoča za motorje in razne druge stroje, franko Ljutomer, Stari trg, priznano najboljše mazilo Vaselin-olje po zelo nizki ceni. — Naznanja tudi p. n. občinstvu, da ima veliko zalogo novih in vporabljenih koles. — Vse poprave in v ključavničarsko obrt spadajoče naprave izvršujejo se dobro, hitro' in točno! — Najnižie cene! Najnižje cenel 391 2-2 j*«. . >> i >■»; >> T-^. >>T^ 411 3-2 Močen, zdrav ucenec iz boljše hiše, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj pri tvrdki Rudolf Pereč, Mozirje. 21511: Najboljši češki nakupni vir. 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 381 dobi franko. 60-2 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernic 200 cm dolge. 140 cm široke K 13—, K 14-70, K 17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolci, 70 cm širok K 450, K 5"20, K 5-70; poi .ica. iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga. 116 jm široka. K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po pov, iu od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. !'ogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Travniško seme deteljno seno, lucerna, v vsaki množini na vagone s katerekoli postaje kupuje Friderik 414 HOStOVSky, Pardubice (Češko). 3-2 Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto »Ijeno obutev. Oglas. Dne 6. avgusta tekočega leta se vrši pri S V. AntOIlU V Slov. goricah razprodaj a celega blaga konkurznega sklada prejšnjega trgovca g. AVgUSla KraUtSdOrfer. Blago, katero je popolnoma novo, obstoji iz raznovrstnih, v vsakem gospodarstvu rabnih reči. Prodajalo se bode za vsako ceno v večjih ali manjših množinah, kakor bodo to želeli kupci. Podpisani opozarja zato na to izvanredno ugodno priliko in vabi vsakogar, da se udeleži gori označene razprodaje. SV. LENART, dne 26. julija 1911. Dr. Milan Gorišek kot upravitelj konkurznega sklada. 431 1 B h © ® Zmaga moderne tehnike! @ $ Originalni švedski motorji z vporabo ^ P surovega olja < Bald en (stoječ) . , »Robur (ležeč) t 418 10-2 najpopolnejša in (najboljša kouštrukcija, novo patentirana na celem svetu. — Edini dvotaktni motor z vporabo surovega olja, ki dela brez dima in smrada. Brez vžiganja, brez ventila, malo število tur! Najpripro-stejše v porabi, ga lahko oskrbuje vsak podavač poleg drugega dela. Glavna os teče v olju, torej se tudi ne obrabi. Stroški 1 do 2 vin. na uro in konjsko moč. Nobene nevarnosti ognja, nobene finančne kontrole. Pripravna za kmetijstvo, mline, za proizvajanje električna luči ter za vsako vrsto obrata do 500 HP. ^ Zahtevajte opis in katalog štev. 9. gratis. B Obisk inženirja jih proračuni ter vsake vrste pojasnila zastonj brez obveze. Š © @ © Edina prodaja pri: ^ © Szabo in Wittmann, $ @ specijalna trgovina za motorje z vporabo bencina in surovega olja. % Gradec, Annenstrasse 30. H F Poletna sezona! ^ i ^---—-^ Nahrbtniki za turiste, planinske dopisnice, konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah. — Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami. mr sat J Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 33 50-29 34 50-29 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. 1 1 1 • i H lil volneno zaženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermeeki v Celju. ====== Vzorci vsakemti poštnine prosto. ===== mineraličiio in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za je« sensko setev potrebno neobhodno. Dalje aftionljakove, kalijeve, solitarjeve in snperfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-30 Bureau: Praga, Prikopa 17. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. - Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, h ipavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri inflnenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice pri tijabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganiu mo udih, pri opeklinah m izpuščajih itd. 12/3 alj 6/1 ali 1 gr. specijalne steklenice 5 K 60 vin. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, uljesih, vnetih prstih itd., odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. — Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd., 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi pri Rogatcu. 219 40-17 Dobi se v večjih lekarnah. Na dobelo v medicinalnih drogerijah. iUein ecfebr Baisssi Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri € e 1 j n Pisarna Je v Celju, Rotovške ulice fri. 19 pet ■ 4> 4 V8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga na odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različni« požarnim brambam in v kmetijsko: gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj uad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov iu ]ih -obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, vlagajte v JužnoštajersKo hranilnico 204 -18 svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne aH varovance in zahtevajte pri Stališčih, 8ll5M vitie, ■i 361 -2 sadne mline, kotle za pičo, navadne in na par, kakor tudi žganjarske kotle prodaja po nizkih cenah veletrgovina z železnino ,MERKUR', Peter Majdič, Celje. -m- n===»Ji IRBSSIR1R1 D Žvepleno zdravilišče Varaždinske toplice (Hrvaško) ! !j [Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. ! ! Novi zdraviliščni hotel z elektr. razsvetljavo. . *. Staroslavni radioaktivni žvepleni vrelec -f- 58° C. . ■. 307 12-10 priporočljivo pri ppotlnn, akrnini, ischlas 1. t. d. Pi+Tlft Pri trdovratnih bolečinah v vratu, gol- X Iinu /jUI a V 1J Cilj t5 tancn, prsih, jetrih, želodou in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solnčne kopeli. - Celo leto odprte. - Moderni :-komfort. - Novifhoteli. - Krasna okolica. • Vojaška godba. ————— Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu. <•>•.■. mmmmmBmmmmM*mrn _ _ _________________________________________________> rv^tij ...... Ottoman cigaretni papir pristen le s to sliko. 366 12-5 ruvvurvuiriri* " — *' ^ '^o-uVu^un.nrj^/i^LTuruTjmni Avstro-Američana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanje potnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno-, Centralno in Jnžno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v NewYork čez Patras, Palermoi 12. avgusta parnik Eugeni -19. yf 9y Marta Washington v Buenos-Alres čez Almerijo, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevldeo: Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenker & Co., Dunaj I., Neutorg. 17; Passagierbureau der Austro-Američana, Wien I., K&rtnerring 7, II.; in v Gradcn : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-9 Martin HolseH, posolllntcttl hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. čeVljarsKi mojste*. Celje, 7tin0 (V . 8. Iriumi-tuornice družba z o. z. IDels, Zgornje flustrijsko. BS |MM» ai Ustanovljeno m\ leta 1873 J.Tanf Zagorje ob 5a< erstar. J :::: Kranjsko Cene zmerne 1 postrežba solidna, pri Večjih naročilih izredno nizke cene. 328 10-8 tofia Ha f. sklad! Defikl: „Papa je dovolil. Saj je vendar J«odMjcW antinikotin-svalčična o vojka. P o z n■ R. Salmič, Celje, Narodni dom ; m.......mmmommmm»ŠnmmmmMmmmmmmmtmmmrnmŠmŠ,imšmŠm*mi iSšm Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Lažki trg Svoji k svojimi v Ljubljani Svoji k svoj to! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 66 f gtftiMft ln steklenicah. 52-26 ^._. a ar a f* ^ »■ » »f ■ m >MU M « »J Mlti-^U MM v/O IA/ >UU Pri gnojenju travnikov, detelj ištf in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 401 kalijeve soljo. Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje latftopillO kalijevega sindikatai Fr. Mulec t Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ^MERKUR'V P. Majdrč V Celju, pri c. kr. kmetijski- driižbi v I/jubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter že pri mnogih drugih trgovcih. 75 46-25 H 1 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloger sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po A Vi i i i brez odbitka rentnega davka. i Vloge 11 tekočem računu sprejema ter jih1 »brestuje po 4 V2 od sto od dne do dhe: : \ Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. ? Eskomptuje in vnovčuje meniee, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit > po ugodnih pogojih. 57 49-28 Posojilnica v Celju registrovana zadruga1 ij neomejeno zavezo 1 v lastni hiši ,.Narodni dom" v Celju. ► Rezervni zaklad znaš^nad 360.000K -1 ___ Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj iii franko Mntf iil Ceniki in vzorci na zahtevo zastOtij in franko .v Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh dolov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po f 44 50- 29