Leto LXVL, Ljubljana, sobota tb]mdja Cena Din l.~ *^£^9 ^ Popoldne, tevzemei nedelje m praznike. — Inaeratt do «0 petit trit o ^ vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din S.—, večji inseratl petit Hh? J: JT ' P° dogovoru, inseratrJ davek posebej. — »Slovenski Narode ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DC UPRAVNttTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 5 Telefon it 3122, 8128» 8124, 8125 m 8U8 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska ,----, telefon St. 26 _ CELJE: celjsko uredništvo: 8trossxnayerjeva ulica 1, telefon it. do, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St 190 — TEPT^TCE. Ob kolodvoru 30*. Račun pel postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. HITLER BO UKINIL VSE STRANKE Včeraj je bila razpuscena socialnodentokratska, sedaj pa pridejo na vrsto klerikalne in nemškonacionalna stranka Berikn, 24. junija, r. Hitlerjeva vlada Je včeraj razpustila In prepovedala nadaljnji obstoj socialno demokratske stranske v Nemčiji. Ta korak nemške vlade se tolmači ko* nova akcija za totalIzacljo nemške države v duhu Hitlerjevih Idej. Socijalnim demokratom je bila že poprej onemogočena vsaka politična aktivnost, sedaj pa je njihova stranka tudi formalno ukinjena. Razveljavljeni so vsi socialist. Vnandati, a premoženje stranke Je zaplenjeno. Socialni demokrati, so bili na to že pripravljeni In zaradi tega Jih odlok vla-tte nI presenetil, niti razburil. V nekaterih socialističnih krogih smatrajo razpust stranke celo za dobro stvar, ker se *je stranka v zadnjem času razcepila In je Imela dva vodstva, legalno v Berlinu In ilegalno v Inozemstvu. Obstojala Je bojazen, da se med tema dvema vodstvoma razvije borba za oblast v stranki, kar bi še bolj os.'ab«!o socialistične vrste. Z "razpustom stranke v Nemčiji postane pra-fcko vodstvo legalni predstavnik nemške nacionalne demokracije, kar mu bo omogočilo, da razvije v Inozemstvu živahnejšo In uspešnejšo akcijo. Dejstvo, da je Tilla socialistična stranka razpuščena Istočasno z napadom na nemške nacionalce, *tolmačljo kot dokaz, da gre za nov veli-Scopotezni načrt narodnih socialistov, za popolno politično unifikacijo Nemčije pod vodstvom Hitlerja. V tej smeri se računa leot nadaljnjo akcijo z razpustom katoliškega centruma In drugih klerikalnih fetrank v Nemčiji, kar v meroidajnlh kro-igih že odkrito napovedujejo. Socialistična emigracija za legalno borbo Vodja socialinioriemiOkTatske emigracije v Prasi Wete je snoči sprejel novinarje ter jim pod-al daJtfeo izjavo. Uvodoma je naglasll, da jih raaspcsit stramike v Nemčiji ni presenetil. Nemška socialna demokracija v emieraciji bo, sntoštujoč zakone v-rope. Pacifizem je v Nemčiji veleizdaja Berlin. 24. jiuntjs.- r. Šef Hitlerjevega anmanjepelitičmeg-a -urada Rosenberg je Sinoči srprejefl zastopnike inozemskega tlaka ter jim v 2ivezi z razpustom soeial-n«-dem^krat(=Jke stražnike podal daljno izjavo. Ved dmis-icn je na^rlasil, da revolucija v Nemčiji še nI končana, marveč se ?ele pričenja. Ne bi bilo dostojno nacionalnega preporoda, ako bi se zadržal samo na političnih Izpremembah. Iz te revolucije mora vznlknlti nova država, nova po svojem Jedru ln po vsem svojem Izrazu. Inozemstvo Je zaradi tega nepoznavanja nemških prilik večinoma ne razpoložen o proti novi Nemčiji. Nemški nacionalizem Je nastopil proti pacifizmu, toda ne proti Ideji miru, marveč zaradi pravca, kl ga Je zavzemal pacifizem v "Nemčiji, kjer se je pretvarjal v velelzdaj-niški pokret. Nosilci tega pacifizma so bili socialisti In zato Jih je nacionalni režim likvidiran. Toda to ne pomeni, Aa bi bil hitlerjevedd nacionalizem imperialističen, nego baS nasprotno, on je globoko socialen. Nova Nemčija ima veliko razumevanje zHastt za nacionalne države ln išče mirni in prijateljstva z vsemi narodi. Nemčija in Jugoslavija Pri ted priliki je Rosenberg sfcuipini jugoslavenskih novinarjev pojasnil budi stališče Nemčije do Jitngo&lavtje. Rosemiberg precej dobro pozna prilike na jugovzjhodu BvTope, na katero vežejo Nemčijo veliki gospodajrs/ki Interesi. Reči moram, Je dejal g. Ro6enbeng, da predstavljata gospodarstvo In politika organsko celoto Ln nI mogoče ločiti enega od droge. O priliki medmarodnega kongresa v Rirrra sem imel priliko razgovarjati se z jugosloven-skimi delegati, zlasti o gospodarskih problemih in sem dobil vtis, da btfufb vsem težkočam Necnčidi na to stran ni za/prta pot. Prepričan sem, da bo hitlerjevska Nemčija znala najti pot zbMžanja z Jugoslavijo. Lobe aretiran Pariz, 24. junija. AA. Iz Berlina poročajo, da je tamkajšnja policija včeraj aretirala socialističnega prvaka in bivšega predsednika nemškega državnega zbora Paula Lobeja. Internirane! morajo plačati hrano za sebe in somišljenike Berlin, 24. junija, d. Ker nalagajo koncentracijska taborišča, kojih število z vsa-jnm dnem narašča, državni blagajni velika bremena, je vlada sedaj odredilo-, da morajo politični jetniki, ki imajo premoženje, sami skrbeti za svojo prehrano ter plačevati »odškodnino za nastanitev« v koncentracijskih taboriščih. Kjer gre za internacijo političnih skupin, bodo morali premožnejši pristaši te skupine skrbeti tudi za prehrano svojih siromašnih sojetnikov, že v teku včerajšnjega dne so bili izdani premožnejšim političnim jetnikom plačilni nalogi v višini nad 100.000 mark. Aplavz hitlerjevskih listov Listi na dolgo komentirajo prepoved socialno demokratske stranke. >V6Tkischer Beobachter« govori o »temeljito zasluženem koncu« stranke. Jasno je, nadaljuje list, da je bilo vse početje socialistične stranke v Nemčiji zadnje mesece en sam mlstifikacijski manever, ki mu je bil namen zaviti v temo pravi značaj socialistične stranke. Ves narod, pravi glasilo nacionalno socialistične stranke, bo z zadoščenjem sprejel vest o razpustu te stranke, ker bo s tem izginila stranka, ki je odgo- vorna za velikanske zločine. Vlada z neomajno energijo razpusča vse organizacije, ki ne delajo za narod, temveč proti njemu. Gledališča pod kontrolo Berlin, 24. junija. AA. Predsednik pruske vlade Goring je izjavil, da se bo izvršila popolna organizacija pruskih gledališč, ki bodo prišla pod nadzorstvo pruskega prosvetnega ministrstva. Prepovedani listi Berlin, 24. junija, g. Tajna državna policija je do 30. junija prepovedala izhajanje lista »Deutsche Zeitung« zaradi članka »Popravek v Bismarkovcm primeru«. Dalje je bil do 5. julija prepovedan berlinski »Reichsbote« zaradi članka »Vojna duha«, ki kritizira obravnavanje židovskega vprašanja v nacionalnem pokretu. Končno je bil za dobo 8 dni prepovedan »Baverischer Kurier«, ker je prinesel članke, v katerih je smešil državno vlado. Mala antanta naj postane velika Razgovori o gospodarski združitvi podonavskih drŽav pod vodstvom Male antante Pariz. 24. .finija, r. Mednarodna politična javnost se še vedno bari z akcijo o obnovi avstro ogrske monarhije, toda iz te akeije se razvijajo vedno bolj konkretni razgovori o gospodarski obnovi Srednje Evrope v duhu tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Jedro te nove gospodarske formacije tvori Mala antanta, ki ji baš v tem pogleda priznavajo vsi mednarodni krogi vodilno vlogo. Razgovori, ki «e vrše sedaj v Parizu med francoskim zunanjim ministrom Paul Bonconrom ter predstavnikoma Male antante g. Jevticem in dr. Benešem-Titu-lescu je ostal v Londonu — na eni ter med zastopniki zainteresiranih držav na drugi strani, potekajo ugodno in vsi informirani krogi gledajo zelo optimistično na razvoj te akcije. Francoski tisk posveča tem razgovorom največjo pozornost. >La Republiq'je< piŠ^: Gotovo bilo zelo želeti, da se podunavski narodi gospodarsko in politično združijo. Pretvoritev Male antante v Veliko antanto bi pomenila za interesirane činitelj blagostanja, za Evropo pa činitelj miru. Združitev Avstrije z Madžarsko pa ne samo da ne bi prispevala k evropskemu miru, nego bi bila v Podunavju elemsnt razprtij in kal nemirov. Taka tvorba bi se nujno predstavila kot drusra Mala antanta, ki bi bila naperjena proti prvi, in to bi vse prej kakor pa pripomoglo k popustitvi politične napetost v Evropi. Zato vlada francoske republike nikoli ne bo dala svojega pristanka za restavracijo Habsbjrgovcev. Današnji >Homme Lribre« prinaša Čla*-nek o načrtu združitve Madžarske z Avstrijo in med drueim pravi: Ni dvoma, da bi kaj hitro prišli v sitnosti, če bi pristali na vse fantazije, ki izvirajo iz Rima, in prav tako je gotovo, da bi bilo konec vseh miroljubnih načrtov, ce bi država Male antante pristale na to, da jih prevarijo. Zato je potrebno, da ogrožani narodi jasno naglase svoje stališče in da so pripravljeni. Energičen biti se ne pravi biti 6labo vzgojen in indiskreten. Mi smo prapričani, da potekajo razgovor med Pa u lom Boncour-jem in zastopniki držav Male antante zelo ugodno in v splošno zadovoljstvo. Budimpešta, 24. junija. AA. Madžatrski dopisni urad poroča: Včeraj so nekateri dunajski listi prinesli razne vesti o tem, da pride spet na dnevni red vprašanje unije med Avstrijo in Madžarsko. V zvezi s temi vestmi se je tudi v nekaterih madžarskih časopisih pojavila novica, da Je *ef italijanske vlade predložil nacrt, ki se nanaša na politično unijo med Avstrijo m Madžarsko v obliki obnove monarhije. — V pristojnih krogih izjavljajo, da so vse te vesti brez sleherne podlage. >Az EsU piše med drugim: Musolinijevih namer nikakor ni treba tolmačiti kot nekak poskus za obnovo personalne unije med Madžarsko in Avstrijo ali pa za restavracijo Habsburgovcev. Predsednik italijanske vlade ne želi ničesar drugega, kakor omogočiti čim tesnejše gospodarsko sodelovanje med tema dvema državama. Vee trditve, ki mu hočejo podtakniti kaj več, kakor omenjeno željo, so gole izmišljotine. Tudi v krogih, ki so odgovorni za zunanjo politiko Madžarske, izjavljajo, da bodo z vso odločnostjo delali za zbližanje z Avstrijo, ki je v vsakem pogledu v korist Madžarske. O kakšnih namerah, ki bi hotele iti delj, pa ne more biti niti govora. Praga, 24. junija, t. »Piager Prcsse« se bavi z avanturističnimi govoricami v Srednji Evropi in pravi med drugim, da avstrij-sko-madžarska zveza s Habsburžani na čelu sploh ni nobena rešitev za osrednjo Evropo, kolikor je tukaj rešitev sploh potrebna. Vse države v osrednji Evropi so m hočejo biti samostojne in neodvisne. Ce je kaj potrebno, je treba poglobiti politično m gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav, ki je utemeljeno po zemljepisnem položaju in gospodarskih razmerah. Londonska konferenca se bo nadaljevat Včeraj Jebflna sestanku med Mactfonaidom ki predsednfld delegacij dosežen sporazum o nadaljevanju konference London, 2i. Junija, g. Na sestanku med Macdonaldom in voditelji delegacij je bil včeraj popoldne sprejet sklep, da bo kon ferenca zasedala dalje in ne bo odložena. Popoldne je Macdonald sprejel zastopnike tiska in jim avtorativno izjavil, da o od-goditvi konference ne more biti govora. Macdonald je v nadaljnjem poudarjal, kakor že v začetku konference, da je vsaka minuta dragocena in da je treba takoj prijeti za delo. Macdonald se je sedaj nenadoma raz kri kot pristaš teorije, da bo čas premagal vse težave in da se ne sme gledati na potek konference skeptično ali pesimistično. Macdonald je označil samega sebe za protektorja konference in poudaril, da je glavno, da se delo mirno nadaljuje. Ce bi se konferenca odgodila do jeseni, bi položaj najbrže ne bil boljši, temveč še prej slabši. Trije do štirje tedni ne bi imeli pomena, do tedaj pa bo ameriška vlada vedela, kakšen odmev bo imel njen načrt za obnovo. Z nasmehom je bila sprejeta Macdonaldova izjava, da je edina prava težava konference samo ta, ker za 10 do 12 komisij iz Ženeve niso poslali dovolj tajnikov in prevajalcev. V ostalem je napovedal tretjemu tednu konference ugodno prognozo. Sedaj čaka konferenca na prihod prof. Moleva, ki je postavil tezo, da mora vsak narod napraviti red najprej doma, da bo mogel potem tembolj intenzivno zastaviti svoje sile za skupno delo. V ostalem so izjavili danes voditelji delegacij iz držav z zlatim standardom kategorično, da jih nobena okolnost ne bo spravila od začrtane poti. Razen tega se govori, da bi predsednik Roosevelt v okoliščinah prišel sam v London in je zato bojna ladja »Indianapolis« stalno Driprav-Ijena za odhod, da bi prepeljala predsednika v rekordnem času Štirih dni v London. Sicer pa v ameriškem taboru niso utihnila vsa nasprotstva. Kakor se zatrjuje, prof. Molev ne bo imel s seboj vseh pooblastil in mu bo Bernhard Baruch, novi gospodarski svetovalec Roosevelta, še brzojavno sporočil zadnja navodil?. Kskor menijo, je izključeno, da bi Baruch sam prišel v London. Pariz, 23. junija, g. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je prispel pozno zvečer semkaj in bo ostal v Parizu dva dni. Smrt italijanskega nnd«1co?a Rim, 24. junija- AA. Pavijski nadškof PaUerini je umrL Pozdravljeni, bratje Sokoli! Ljubljana, 24. junija. Že Jutri popoldne bo LJubljana pričela sprejemati svoje najdražje brate, namreč Sokole iz Češkoslovaške republike, ki se jutri in v ponedeljek pripeljejo • štirimi posebnimi vlaki. Njun, ki so stali pred 70 leti ob zibelki Južnega Sokola, njim, ki so nas vedno vodili v težkih bojih, in njim, ki so nam pomagali, da amo se priborili do zmag — Vam bratje, prvi in najtoplejši pozdrav! Skoraj troje desetletij leži med prvim vsesokolskim zle tom v Ljubljani leta 1904 in deset let je že minulo po prvem jugoslovenskem vsesokolskem zletu, sedaj ste pa spet v Ljubljani kot stari znanci ln prijatelji. Pobratimstvo veže vašo in našo staro generacijo, pobratimstvo je zvezalo našo mladino na vašem lanskem, od vsega sveta občudovanem in spoštovanem zletu v Pragi, v Ljubljani naj pa zveze pobratimstvo v spominih na 70-letne boje, na neprestano delo in vzajemnost ter v veselju ob vaših triumfih in naših zmagah ves češkoslovaški narod z vso kraljevino Jugoslavijo. Z vseh strani se dvigajo preteče pesti, da bi razbile ono, kar smo v bojih generacij ustvarili, da nas stisnejo ln spet upognejo pod Jarem odvisnosti in suženjstva, ki nas Je tlačilo stoletje... Se nikdar v zgodovini narodov niso tako močno nastopili slovanski narodi, kakor so zadnje dni svoj vpliv in moč pokazale združene slovanske države. Dosegli smo zgodovinske zmage na diplomatskem polja, ker naši prijatelji in neprijatelji poznajo z lanskega sokolskega zleta nepremagljivo moč sokolstva, ki so v njem združeni slovanski narodi. Kovale so nas nesreče ln so nas prekalile v jeklo, ker smo žareli v sokolskom duhu. Brez idej Fiignerja in Tyrša bi bili še danes vklenjeni v verigah tujih nadvlad, danes pa lahko govorimo o nepremagljivih sokolskih državah, zakaj, kakor se je pri vas uresničilo geslo »Co Cech, to Sokol!«, tako se tudi pri nas uveljavlja zaupanje in vera v mogočno bodočnost v našem geslu »Kdor Jugoslovan, ta Sokol!« in zato tudi jugoslovensld brat, zaveznik in sobojevnik ■ Vami, z brati Poljaki in drugim Slovanstvom, katerega zastopniki bodo te dni v LJubljani mamfestiraH za dejstvo »Od Baltika do Jadrana in Egejskoga morja!« Zarja že vstaja nad slovansko velesilo, ki prinaša mir Evropi m Jamči zanj vsemu človeštvu. Ali bi mogli kdaj sluti ti to našo silno moč brez čudodelnega blagoslova ideje Fiignerja in Tvrša, ki je prežela in prekvasila Vaš narod in ki ste Jo Vi oznanjali desetletja ter presadili v srca vseh Slovanov, da se Js razrastla v najmogočnejše drevo, ki v njegovi oživljajoči senci čakajo vsi slovanski narodi plodov te izveHčavne ideje, plodov slovanske vzajemnosti ln bratstva. S silnimi koraki se bliža sokolska ideja k svojemu cilju, bratstvu vseli Slovanov. Bratje Cehi, Vaš Fiigner in Tyrš sta rodila to mesijansko Idejo, Vaš Fugner in Tyrš sta s to svojo idejo zagotovila človeštvu mir, če bomo Slovani znali biti kot Sokoli složni bratje. In ko si spet stiskamo roke ln si možato gledamo v oči, smo ponosni, da Vam lahko spet odkrijemo srce, polno vere ln zaupanja v zmago. Utrip našega vročega srca Vam pa tudi pravi, kako brezmejna Je naša hvaležnost, spoštovanje in ljubezen do Vas, Id ste nam s to svojo Idejo pomagali, da tudi mi smemo sodelovati in odločati v zgodovini človeštva, da bo v večnem miru pod varstvom slovanskega sokolstva zasijala sreča vsemu človeštvu. Nazdar! Zdravo! Zastopniki Narodnega predstavništva na sokolskem zletu v Ljubljani Beograd, 24. junija, r. Narodna skupščina kraljevine Jugoslavije je ob vsaki priliki kazala posebne simpatije do jugoslo-venskega Sokolstva. Njen predsednik osebno aH po svojem zastopniku je vedno prisostvoval vsem svečanostim pri posvetirvi sokolskih zastav ali sokolskih domov ter pri vsaki drugi sokolski manifestaciji, vselej izražajoč svoje nade in svoja čuvstva do Sokolstva. O priliki sokolskega pokrajinskega zleta v Ljubljani na Vidovdan bo Narodno predstavništvo odposlalo večjo deputacija, da tudi pri tej priliki manifestira svojo ljubezni in naklonjenost do Sokolstva- Senat bodo zastopali na zletu podpredsednik dr. Fran Novak in sena tor ji-Sokoli gg. Pavao Vujič, Milutin Dragovič, Atana-sije Sola, dr. Dinko Trinaistič. dr. Sava Glušac ln dr. Slavko LjubibratiČ. Narodno skupščino bodo zastopali tajnik Gavro MiloSevič in narodni poslanci-Sokoli: dr. Oton Gravrančič, dr. Ljudevit Pivko, dr. Mflan Metikoš, dr. Bogdan Vi-dovič, Mlain Dobrovoljac, Lovro Petovar, Rasto Pustoslemšek, Janko Račič, SvetisTav Mihajlovič, dr. Milorad Kostič. vojvoda Jovan Dovedzenski, Vlado 5pahinič in dr. Drago Nikolič. Sokoli že prihajajo LJubljana, 24. junija. Stanovanjski odsek pod predsedstvom ravnatelja Dragotina Šibenika "je delal noč in dam Posrečilo se mu je nastaniti vse ogromne množice sokolstva v mestu samem, nekaj pa na periferiji. Z najveJjo požrtvovalnostjo skrbi tudi za privatna stanovanja, ker prihajajo Se vddno nove prijave. Danes dopoldne je prispelo 300 vojakov iz Celja in Maribora, jutri pa pride škofjeloški planinski polk z 800 vojaki, ki bodo nastanjeni v vojašnicah. Za jutri je napovedan tudi prihod 300 mo-n irjev iz Kotora, ki bodo izvajali vaje. Praga pošlD'e namestu svojega žuipa-na dr. Baxe, ki je zadržan, dr. Alojzija Stula in občinskega svetovalca Inž. Otona Cvirka. Polijsko sokolstvo bo zastopal starosta grof Zamejski. SKJ bodo zastopali razen podstaroste Engelberta Gangla tudi 6 članov giavnega odbora. Predsedstvo COS pošVJe 14 članov, k! bodo stanovali v hotelu Slon. člani načetetva ČOS, namreč 4 moški, 3 načelnice, 3 zdravniki ter ostali štab COS bo stanoval v Oražmovem domu. ljubljanski župan je povabil zastopnike slovanskih in jugoslovanskih glavnih mest Varšave, Prage. Brna, Beograda, Zagreba, Novega Sada, Sadita, Sarajeva in Skopja, ki bodo stanovali po hotelih. Privatnih, sta- novaoj je od«danih okrog 1600. Btanofracj-ski odsek naproša občinstvo naj takoj prijavi vse snroje prazne sobe, ker Merilo prijavljenih gostov mate od ur« do ure. Tako dela dr. Dollfuss! Dunaj, 24. junija, r. Kakor poročajo dunajski listi, je prosvetni minister odredil preiskavo zoper rektorja poljedelske visoke šole na Dunaju prof. Porscha, ker je dopustil, da so včeraj dijaki poljedelske viao-ke šole priredili demonstracije proti režimu ter prepevali sramotilne pesmi. (Kakšen krik ini vik bi bil, če bi se kaj takega zgodilo pri nas!) Novi atentati v Avstriji Dunaj, 24. junija, r. Dunajska poltna uprava je dopoldne prijavila policiji, da je zjutraj več lastnikov poštnih predalov našlo v predalih tube s solno kislino, ki je deloma poškodovala pisma in druge pošiljke. Na ta način so storilci poškodovali 8 poštnih predalov. Policijski uradniki so mogli že v popoldanskih urah prijeti oba storilca in sicer dva 181etna mladeniča, člana narodno-socialističnih bojnih oddelkov. Oba sta sprva tajala, pozneje pa dejanje priznala ter bosta po končani preiskavi izročena deželnemu sodišču. Kakor menijo, so narodni socialisti pripravili te napade iz maščevanja zato, ker policija pregleduje že nekaj dni vso korespondenco z narodno-socialTS*\čnimi voditelji. Painleve nevarno obolel Pariz. 24. juniia. AA. Havas poroča," da zbuja zdravstveno stanje bivšima predsednika francoske vlade Painleveja, ki je moral pred nekaj dnevi leči, pri njegovih prijateljih skrbi Mednarodni šahovski turnir za svetovno prvenstvo London, 24. junija, r. Mednarodni Šahovski turnir, ki se je vršil v Folkestonu. je sinoči končal. Zmago in s tem naskrr svetovnega prvaka je zopet odnesla Amerika. Končni rezultat je naslednji: Zedinjene države 43, Češkoslovaška 41-5, Madžarska, Poljska, Švedska 38, Avstrija 373, Litovska 34.5, Francija 32, Estonska 31-5, Anglija 31. Italija 28.5, Danska 26i5, Belgija m Islandska 21, Škotska 18. TX0ZEMSKE BORZE. C uri h: Pariz 20.88, London 17.61. Newyork 416.75. Brjaelj 72.40, Milan 27.1750. Madrid 4340, Amsterdam 207.09, Berlin 123, Pra^a 15.41, Varibrm 88,05» Sta 8.08. Strma 1. 4ILOVIN8II NAROD«, dk» h. jmstja IMS itev 142 Kresovi gore m Ljubljana na nogah Posebno imenitno so se je čakalo Ljubljana, 24, Junija. Naj ri as prištevajo kaononkoli, vendar smo v deželi Janezov. Ničesar boflj ne proslavi jamo kot patrona večin e — Janeza in nikdar se bolj ne razvratnem o kot ob kresnih večerih. Tudi sooči je bld praz-nik nase tradicije, ki je vedno enako 41-va. Takšne velike, politične trenutke mora izrabiti reporter. Drugje, n. pr. Angleži, bi znali tako slovesne bradic I jonalne dogodike Izrabiti Se mnogo boljj, nedvomno bi jih filmali, da bi moral strmeti ves svet nad njihovim narodnim navdušencem Razpoloženje, ki se je zopet polastilo snoči tirali, je vredno velikega peresa. Reporter pa lahko le zapiše, da so posebno imenitni TnnovčanI obećali lampljone na balkonih svojih ril tu in tam nekoliko podobne svinjskim mehurjem _, da so bili ljudje povsod na nogah in da ©o skoraj na vsakem smetišču smodili kresove. Navadno ljudje pri na« niso posebno romantično navdahmdeni ob večerih ter hodijo s kurami spat, snoči se pa ni nikomur mudilo v pošteno. Neskončnie .procesije meščanov ao romale na Grad. Zgoraj je blflo bouj živahno kot ob Jurjevanju. Grad je bil slavnostno razsvetljen in ljudje so mislili, da (Je to veljalo njim šteM so kresove. Največ so Jih našteli tisti, ki niso razločevali cestne raas ve timare od kresov. Vsi so pričakovali, da bo tudi na Gradu, na Same ah gorel kres kot je dosilej vsako leto. Bili so pa razočarani. Na Gradu ni bilo nikogar, ki bi pripravil kurivo. Menda je tudi to pripisati krizi. Se bolj $e ohladil navdušene ljudi rahel dežek. ki smo ga seveda trsi tako težko pričakovali. Ljudče so se začeli kmalni razhajati. Kres so zažgali celo žabjačani, In sicer sredi Ljutbloamičine strmce, ki je z>daj že zopet precej suha. Kres je lepo gorel in se tudi kar najlepše kadiL Na grmadi .ie bilo tudi precej cunj, ki so s oudmimi lišavami nekoliko motile slovesno raspoloženje občinsrtnra, ki je (prisostvovalo -avf.odafeju« na obeh bregovih. Najbolj so se izikazali seveda Tmov-čani, ki so praznovali že snoči žegmanije. Zbrali so se ipired cerkvijo, ki je bila razsvetljena, z Žarometi, na mostu ob kamenitom Janezu invalidu, ki je imel snoči obvezalo »popravljeno roko, in na obeh bregovih Gradaščice. Kres so kurili kot rr.--adzlata< mladina — ao bSi glasnejši od pevcev ter ao mnogo pripomogli k pravemu žegjnanflskemu razpoloženju. Vse ja bilo vesek), kar je pravi čudež, kajti pri nas ne more biti nihče vesel, če se ne podžiga z žtabftsiimi kapljicami. Vse se je srečno Izteklo; trnovski most je vrzdržeg naval, Janez je ostal na podstavtai in Gradaščica Še vedno teče, čeprav hI j«o nadebudni Trnovčani skoraj zajezili s kamenjem, ki so ga metali v ugašajoči kres. Tudi Jamesi se niso posebno osna od II i pri finfiotajočlh kresnicah. Svetojanski kres češke obce Svojo tradicijonalno svetojansko proslavo, ki se je doslej vršila vedno v prostorih »Zvezde«, je snoči ob pol 9. ljubljanska Češka obec priredila prvič na obali Save pri tamošnjem kopališču pod mostom. To pot izjemoma preje, ker je proslava obletnice smrti češkega narodnega mučenika Jana Husa prav za prav šele 6. julija, ko je tudi češkoslovaški državni praznik. Eden med prvimi je bil ta kres, kar jih je bilo videti na obzorju po hribčkih krog ljubljanske kotline. Navzoča je bila skoro vsa ljubljanska češka kolonija s svojim konzulom g. Sevčikom in njegovo gospo soprogo na čelu. Ubrana pesem je zazvene-la ob obali, pa je učitelj tukajšnje češke šole v daljšem govoru orisal pomen tega dneva za vse Čehe, ker je Jan Hus nedvomno eden prvih začetnikov današnje češke moči in slave. Naglašal je, da ne bi bdlo morda brez njega niti TyTŠa, niti tatic k e Masarvka, a ravno v teh dnevih prihaja tako mnogo bratov Cehov med nas, da skupno manifestiramo svetlo sokolsko idejo in da še bolj poživimo spomin na vse te velike Cehe, zelo pomembne tudi za nas. Iz otroških ust smo slišali še iskreno občuteno recitacijo o značaju, življenju in trpljenju Jana Husa, ki ni klonil glave pred nasprotniki, nego raje postal mučenik, danes svet spominu vsakega Ceha brez razlike vere, kakršen je spomin sv. Save pri nas. Češka narodna himna je pričarala košček češke zemlje pred nas, pa napravila vsem tako mehke duše, polne ljubezni do lepe češke zemlje, nam bratske in vedno prijateljsko naklonjene. Se drugi kresovi so že visoko zagoreli po hribih, ko je številna češka kolonija še strmela v svoj kres. v šego svoje zemlje, v spomin na svojega velikana in v simbol svoje vztrajnosti, odpornosti in delavnosti. Te dni prihajajo med nas številni sinovi in hčere te zemlje, sprejmimo jih z vso široko slovansko gostoljubnostjo in ljubeznijo. Kratko je bilo veselje na počitnicah Pustolovščina dveh nadebudnih fantov, ki sta hotela na tuj račun nekaj časa dobro živeti Elektrifikacija Dolenjske napredale Iz Ltafatjsma, M. Marljivo delujoče društvo »Kita« je snoči zaključilo svoje prosvetno družabno večer v tekoči sezoni. Na sadnjem prosvetno drosabnem večeru as je zbralo zopet mnogo članov m prijateljev društva. Prisrčno jfti je pozdravil agilni predsednik »»Krke« g. dr. M. Perko, ki je kratko omenil, koliko sestankov je že imelo društvo in kakšen je njihov namen. Ko se je društvo okrepilo, fe začelo uspešno izpolnjevati drugi del svoje naloge, delovati za kulturno in gospodarsko povzdlgo Dolenjske, odnosno vse naše banovine. Predsednik želi, naj bi člani poslali glavnemu odboru predloge glede bodočega delovanja, ki bodo skrbno proučeni in po možnosti uresničeni. Društvo je začelo ustanavljati po deželi krajevne odbore. Danes bo ustanovljen krajevni odbor v Trebnjem, v ponedeljek v Višnji gori, potem pa pridejo na vrsto še drugi kraji Velik prijatelj »Krke« ln Dolenjske je ban dr. Maruši č, ki je tudi ustanovni član društva in je zagotovil »Krki« vso pomoč. Predsednik te je v svojem govoru dotaknil elektrifikacije Dolenjske. Generalni proračun za elektrifikacijo iz Ljubljane proti Novemu mestu m KrSkemu je že gotov. Letos najpozneje do novembra bo že izpeljan daljnovod iz Črnuč do Grosupljega, kjer zgrade večjo transformatorsko postajo, na katero bo priključeno zagraško omrežje, da postane tam tok sigumejši. Kredit je že zagotovljen. Banovina bo dala 300.000, Pokojninski zavod pa 600.000 Din. V avgustu se prično dela. Od celotnega zneska 900.000 Din se bo porabila ena tretjina za nabavo materijala v inozemstvu, dve tretjini pa ostaneta doma. Delavstva žal ne bo mnogo zaposlenega, pač pa vozniki. Prihodnje leto bodo Kranjske deželne elektrarne nadaljevale z elektrifikacijo od Grosuplja do Kočevja, kjer ima banovina lastno elektrarno. Ti kraji dobe elektriko že prihodnje leto, ker so KTDE s pogodbo vezane, da jo jim dajo. Nadaljevala se bo tudi elektrifikacija krajev od Grosuplja proti Novemu mestu, ki bo tudi prihodnje leto izvršena. Stroški bodo znašali za omrežje proti Kočevju okrog 2 milijona Din, proti Novemu mestu pa 1,500.000 Din.. S Pokojninskim zavodom se že vrše razgovori glede posojila. Najtežja bo elektrifikacija od Novega mesta proti Krškemu in Brežicam. g. dr. Perica na dru- Stroški so preačunjeni na okroglo 8 milijonov Din. Z elektriflkeoijo Dolenjske bo trresniče-najveČjih življenskih potreb tega na prelepega dela nase semlje. Pereče je pa tudi vprašanje preskrbe s dobro pitno vodo, pa tudi zadostnih komunikacij Dolenjska nima. Se letos bosta dovršeni kapnici v Dečji vasi pri Trebnjem m v Podgradu. Veljali bosta okrog 60.000 Din. Zgrajen bo tudi vodnjak v Podljubnu (18.000 Din), majhen vodovod v Gornjem Suhadolu (60 tisoč Din), vodnjak v Gradišču pri Veliki dolini pri Krškem (12.000 Din), 6 km dolg vodovod v Cerkljah pri Krškem (1,000.000), več vodovodnih naprav v Kočevskem srezu. v Grčarici, vodovodno zajetje (50.000 Din) v Koprivniku cisterna (100.000 Din), v Skrilju pa zajet-e studenca z rezervoarjev (80.000 Din). Državnemu Higijenskemu zavodu se moramo zahvaliti, da se delajo načrti za 110 km dolg vodovod v Suhi Krajini. Začetna dela je omogočila banovina, ki je dala 150.000 Din, za načrte in trasiranje, ministrstvo socialne politike je pa votiralo 15 milijonov Din kredita, enak znesek bo pa dala tudi banovina. Na načrtih se dela že leto dni. Nujno potrebna je železniška proga Sevnica—St. Janž, a progo Ljubljana—Kar-! lovac je treba temeljito izboljšati. Treba je tudi popraviti obstoječe ceste in zgraditi nove. Zelo važno bi bilo razširjenje ceste Sevnica—St Janž—Trebnje—Žužemberk, da bi šel promet na Jadran tudi s te strani. Končno se je predsednik zahvalil vsem, ki so podpirali »Krko« in obvestil navzoče, da priredi društvo v nedeljo. 2. julija avtobusni izlet na Dolenjsko preko Kočevja, Žužemberka, Muljave in Višnje gore. S kosilom in večerjo vred bodo znašali stroški 75 Din za vsakega udeleženca. Predsednikovemu govoru, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem in ki bo zbudil veliko zanimanje zlasti na Dolenjskem, je sledil koncertni in družabni del večera, ki so se na njem posebno odlikovali »bari-tonist g. Drago 2agar, pevsko društvo >Hu-golin Sattner« pod vodstvom agilnega pe-vovodje Rupnika. kvartet istega društva in Erklavčev šramel. Večer je zopet pokazal, kaf vse se da storiti tudi v teh težkih Časih, če ima društvo požrtvovalno In inicijativno vodstvo. LJubljana, 24. junija. »C on jen i sroapod! Ker vem za Vase nepoštene manipulacije, zahtevam, da mi takoj pošljete 500 Diu na naslov P., sicer sem primoran ovaditi Vas sodišču!« Tako grozilno pismo je prejel nedavno neki ljubljanski trgovec. Mož se sa pismo ni zmenil, prepričan, da si je nekdo samo dovodi! neokusno šaJo. Toda dva saj imam dovolj denarja in no-bel bomo živeli!« Kupil jI je tudi bluzo, rdeč kopalni triko, nogavice, poleg tega si je nabavil dva krasna potna kovčega ter sploh vse, kar je potrebno za potovanje, celo par belih čevljev, da bi bil dovolj eleganten za riviero. Sedla sta v avtobus in se odpeljala na Sušak, kjer je bfl pa nepričakovan konec veselega potovanja. Bučar si je kupil samo nekaj obleke, drug denar je pa skrfL Policija je ves denar, pa tudi nakupljene stvari, zaplenila. Vinka so na policiji slekli dO golega, saj je vse kupil z ukradenim denarjem. Obleči je moral zopet svojo staro oguljeno ofcfleko. Oba je policija isnočfla sodišču. „Krka" na deželi Drevi bo ▼ Trebnjem ustanovni občni zbor krajevnega odbora društva >Krka«, ki mu bodo prisostvovali tudi zastopniki centralnega odbora predsednik dr. Milan Perko. tajnik Podbevšek in odbornik Bukovec iz Ljubljane. Ze dolgo zanemarjena in zapostavljena Dolenjska se prebuja po zaslugi požrtvovalnih posameznikov, ki žrtvujejo mnogo časa, truda in denarja. Iz nje bo kmalu ustvarjena pokrajina, ki bo lahko v vsakem pogledu, zlasti pa tujsko prometnem, tekmovala z drugimi. Doslej je bila vsa propaganda za Dolenjsko osredotočena le v društvu »Krka«, ki mu gre tudi zahvala, da se je Dolenjska zbudila iz mrtvila Dolžnost vsakega Dolenjca je, da postane član in sodelavec tega agilnega društva, ki je bilo ustanovljeno v dobi najhujše gospodarske stiske. Tudi na? kraj je razumel klic »Krke«: Za preporod Dolenjske! in pripravil jc vse potrebno, da bo nocojšnji občni zbor prava manifestacija ter propaganda za »Krko«, kakor tudi za lepote prelepe naše Dolenjske. Drugi ustanovni občni zbor krajevne organirnciTe »-Krke« bo pa 26. t m. v VisnH gori Športne zanimivosti Ljubljana, 24- junija. Prihodnje dni se nam obetajo prvovrstne športne senzacije. Na Vidov dan in na praznik sv. Petra in Pavla bo gostoval v Ljubljani amaterski prvak češkoslovaške AF*K Kolin, Glede na to, da so češkoslovaški nogometaši pri nas zelo redki, vlada za gostovanje veliko zanimanje. Prvi dan bo Kolin nastopil proti Iliriji, drugi dan pa proti našemu prvaku OoncordipU Zamisel Ilirije, da omogoči na nevtralnemu terenu v Ljubljani srečanje prvaka naše države s prvakom prijateljske Češkoslovaške, je posrečena in bo privabila obilo gledalcev. S češkimi nogometaši prispe mnogo ki tri-cev, ki bodo obenem posetili sokolske tekme. Obe tekmi bosta nočni. V soboto l. julija bomo imeli drugo nočno plavalno tekmo. Ilirija bo imela v gostih odlično ekipo sušaške Viktorije, ki spada med najboljše plavalne klube v Jugoslaviji, Viktorija ima zlasti izredno močno žensko ekipo, ki ji je enakovredna edino illrijanska. Ta dan bi se morala tudi vršiti senzacionalna tekma med novinarji in častniki. Tekma pa bo najbrž zaradi tehničnih, ovir preložena na 7. julij. 4. julija se nam obeta prvovrstna športna atrakcija. Ilirija je že perfektni rala pogodbo z avstrijskim profesijonalnim prvakom Vlenno, ki bo nastopila v nočni tekmi proti IlirijL Vlečna spada med najboljše profesijonalne klube v Evropi m bo nastopila v Ljubljani v najmočnejši postavi. Zborovanje izložbenih aranžer? e v Ljubljana, 24. junija. V Trgovskem domu je imelo snoči ambiciozno Društvo izložbenih aranžerjev svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo dosti nad polovico članov, kar jc v primeri z drugimi društvi, kjer občne zbore obisku fe navadno komaj desetina članov, pač dokaz izredne stanovske zavednosti in veselja za organizacijo. Predsednik Karel Soss je v svojem govoru predvsem pozdravil zastopnika ljubljanskega Trgovskega združenja tajnika Lojzeta Smuca ter predsednika Pomočniškega zbora Mellitzerja, nato je pa v svojem obširnem poročilu ugotovil znaten napredek v stroki, da Ljubljana s svojimi umetno urejenimi fzložbenimi okni daleč presega vsa večja mesta v državi. Stremljenje društva je vsestransko podpirala ZTOI, zlasti pa pri prireditvi tečaja. Posebno je govornik poudarjal, naj se aranžer ji osam osvoje, da trgovstvo ne bo več odvisno od inozemskih arnažerjev, obenem je pa moral ugotoviti tudi pomanjkanje idealizma in razumevanja za stremljenja aranžerjev predvsem v vrstah trgovskega sotrudništva. a tudi med aranžerii samimi. Končno se je predsednik zahvalil za podpore ZTOI, mestni občini. Združenju trgovcev in ge Kettejevi za njeno požrtvovalnost pri nabiranfu prispevkov. Ko je tudi predsednik Pomočniškega zbora Mellitzer poudarjal potrebo večjega idealizma, je tajnik Grilc prečital obširno poročilo, da je društvo priredbo več predavanj in tekem ter izvrstno uspeli tečaj, ki ga je vodil akademski slikar prof. Saša Sante!. Zaradi krize ni bilo mogoče prirediti razstave, pač pa društvo pripravlja ekskurzijo v inozemstvo in je priredilo izlet v Zagreb, kjer so udeleženci morali konstairati. da je Ljubljana v tej stroki visoko nad Zagrebom. Trgovec L Kette je kot blagajnik poročal, da je samo tečaj veljal okroa MMJOp D^n. vendar ima pa društvo navzlic temu 8.000 Din prebitka, obenem je pa predvsem priporočal več idealizma. Gospodar Culk je I poročal o inventarju ter se zahvalil raznim firmam, posebno pa tvrdkam I. Kette, K. Soss in A. E. Skaberne, ki so vedno z blagom šle aranžerjem na roko. Absolutorij, ki ga je predlagal preglednik Stare, je bil soglasno sprejet, kakor tudi vsa druga poročila. Ko je bila določena članarina na mesečno 15.— Din. so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Lado Grilc, za podpredsednika Koser Tone in Koželj Lojze, v odbor pa gdč. Smrečnikova, Božič, Juvan, Krušič. Perko, Zvonko Culk, Koser Artur, Bombač, Vidmajer, Ogrinc in Brumati, za preglednika pa Marinko in Stare. Z vznesenimi besedami je po volitvah poudarjal novi predsednik Grilc velike zasluge bivšega predsednika Karla Sossa in blagajnika Ketteja, nakar je občni zbor oba med največjimi ovacijami izvolil za častna člana, nato je pa po daljšem programatič-nem govoru predsednik Grilc s pozivom, naj se pripravijo člani na aranžerski teden, ko društvo priredi tekmovanje, razstavo in modno revijo, zaključil občni zbor. Slovo vzorne vzgojiteljice in Sokoliće škof ja Loka, 23. junija. Škofjeloško deško šolo, nič manj pa tudi Sokola, je doletela nemila Izguba. Zapustila je te dni naše mesto učiteljica srbohrvaščine gd£. LaJy TVrlscherjeva, ki si je s svotJim vzornim delovanjem med mladino In v javnem živUjenju pridobila mnogo zaskig. Od prvega dneva svojega prihoda iz Medvod, pa do premestitve k p roleta emu oddelku banske uprave v Ltfuibltfano, je bfla učiteljica Wri8cherje-va vedmo na svojem mestu. Z materinsko ljubeznijo do nđađine je žela uspehe, ki so dani samo onem, ki je za tak poMIc rojen. Dela je imela veliko, toda nikoli ni tarnala. Red, dovršenost in natančnost ao ji bili glavni smotri in baš zato časa, ki ga je porabila čestokrat za Sok> cele popoldneve, nikoli nI ttefla. Kakor Je bfla cenjena v šođU prav tako se je kot savedna Jagosloveneka Sena i-z&azala tudi lzrren nje. Sokolski dom Je bfl njen druigi dom lepo vrsto let. Natfrveč Je sodelovala pri tehničnem delu društva, pa tudi v Sup i Kranj, ki Je cenila v njej naobraženo, veščo In spretno sokolsko sestro - tekrradtao. Bila je izmenoma podmačelciica sokolske Supe Kranj, namestnica župne načelnice za spodnje okrofflje, več let načelnica skofje-loske?ra Sokola, vaditefjlca članic in ženske dece, ki Jo je učila prav do zatdtndegra, nadaije čranica glasbenega, prosvetnega. mCadtoskega in socialnega odseka, poprijel a je pri nabiralnih akcijah, aranžirala je z ndej lastnim okusom MlkflarSeve večere in mladinske nastope, zlasti pa nam ostajajo v spominu tudi krasno priprav-"SJene društvene akademije. Spričo tolikih vri m, ki Jim skoro ne vemo nartti vrednejšega naslednika, ni prav nič čudnega, da se Je postavljala gdič. Wriseherjeva od na« kar ves teden. Sok otoško društvo, Francoski krožek In seveda tudi njeni najožji učiteljski Zbor z mestno duhovščino — so ji še posebej priprarvlli poslovilne večere, ki Je bilo na ndih izpregovorjenih cela vrsta lepih, srčno dobrih in hvaležnih besedi. Za šolstvo je govoril inspektor Vinko Zahradnik, za duhovščino Župnik Jernej Podbevšek, za Francoski krožek njegov predsednik ČIro Lendovšek in dr. Vilko Fajdiga ln za Sokola podstarosta Rudolf Horvat. Tudi pevci so ji zapeli v »lovo. Vsi govorniki so Iznova, Se in le podcrtavali ndene zasluge In delo, 2eleč Ji kajpak obenem kar nA^priJetmeJBe bivande v LJubljani. Toplim besedam govornikov se pridružujemo tuđ! m*: Vse najboljše na novem službenem mestu! Koledar. Dsasst Sobota, 24. junija katoličani: Ivan Krstnik, Janislarv, pravoslavni 1L Jj-nija. Jutri: Nedadia, K. junija katoličani: Viljem, Grilca, Henrik, pravoslavni 12. junija. Današnje prireditve. Kino Katica: Moja iena pustolovka. K^no 3»s*a: Nekoč Je bil valček. Društvo »Probudac izredni občni zbor ob 19. pri Mraku, Rimska cesta 4. Zvesa planinskih društev prvo rNnova nji ob 15. v prostorih SPD, MasarTkova cesta. Prireditve v nedeljo. Kino Matic*: Moja žena pustolovka. Kino Šiška: Nekoč je bil valček. Savez planinskih društev letna skupščina ob 9. v beli dvorani hotela Uniona. Slovensko planinsko društvo ■večano zborovanje 40-letnic i SPD ob 9.30 v veliki dvorani Uniona. Otvoritev lutkovne* razstave v paviljonu M na veleeejmj Medzletne tekme Saveza SKJ aa prvenstvo vrst višjega oddelka članov in članic ob 6 zjutraj na zletišcu ter posameznikov za prvenstvo. Zbor sokolstva pred Narodnim domom la sprejem češkoslovaških Sokolov ob 16. Prihod češkoslovaškega sokolstva ob 16.24, 16.48 in 17.05. Jubilejna razstava Ljubljanskega Sokola na velesejmu paviljon N. Sport. Hermes IL : Primorje II. ob 15. na Igrišču Primorja. Hermes I : Primorje ob 16.30 na iflri-sču Primorja. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Kurait, Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg f». &xp€>d sita in rdeta Slovencem brihtnim novo to/nce sf/e, refffev v stiski hudi Jim prinaSz, se pesem rajska v srcih jim og/ofa, Uvi jenja vir fim nov iz zemlje kfije. Za rfaro pravdo bo) srdTt se bf/e, pritlikavec orjaka oponaša: povej, al kasha pile se ai kaia, ai solnce nam afl sonce soanco stje. Vprašanja trn so torej zdaj pereia in z njimi pridno si beltmo g/ai«, če hočemo, da mila nam bo sreča. Ttrolca pamet zdrava pozno srrC« —-nam Kranjcem ni se bati take sltrve, pri nas gre pamet mimo opoteča, Narodno gledališče DRAMA Začetek ob rO. Sobota, 24. junija: Jakob Roda. Predstava Preporoda, Izven, Znižane cene. Nedelja, 26. junija: Okence, izven. Globoko znižane cene od 20 D4n navzdtot. Ponedeljek, 26. Junija: Izpreobrnitev Tsr- ddša PiStore. izven. Znižane cene. Torek, 27. junija: Celjsfcl grofje. Izven. Znižane cene. s Izvrstna češka komedija Okence se uprizori poslednjič v letošnji sezoni v nedeljo, SO. t m Veljajo globoko znltane cene od 20 Din navzdol. Veseloigra je V resnici zabavna. Vsaka njena uprizoritev je dosegla velik uspeh. Dramske predstave v listnih dneh.. Ljubljanska drama uprizori v zletnih . Nedelja, 25. junija: Grofica Marica. Izven, Globoko znižane cena od 80 Din navzdol. Ponedeljek, 26. junija: Marta, Red B. Znižane cene. Torek, 27. junija: TuranđoL Gostuje ga. Zinka Kune. Red C- Znižane cene. Sreda, 28. junija: Prodana nevesta. Izven. Globoko znižane cene od SO Din navzdol. Četrtek, 29. junija: Gorenjski siavček. Izven. Globoko znižan« cene od 80 Dm navzdol. e Opozarjamo, da se uprizori angleška, opereta Jim in Jffi posledBrJU v letošnji sezoni drevi ob 20. tat. Nocojšnja predstava je za red D. Grofica Marica se uprizori v nedeljo, dne 25. t. m, zvečer po globoko znižanih, cenah od 30 Din navzdoL Zasedba običajna z go. Polićevo v naslovili vlogi. Vlogo grofa Tasila poje g. Gostlc. Operne predstave v zietnm dneh. V ponedeljek, dne 26. t. m, se poje v operi Marta za red B in v torek, 6x*e 27. t. m. Turandot za red C Za obe predstavi valjajo znižane operne cena Opozarjamo, da gostuje v torek goepa Zinka VUfan-Kim-Čeva iz Zagreba in da j« torkova uprizoritev Turan dota poslednja. Delo se potem ođstavi z repertoarja našega gledališča. Na Vidov dan se poje Smetanova opera Prodana nevesta, na praznik Sv. Petra m Pavla pa Foersterjeva opera Gorenjski slavcek. Obe predstavi sta izven in veljajo globoko znižane cene od 30 Din navzdoL Opozarjamo, da so vse predstave v zletnih dneh zaradi nestalnega vremena v obeh gledališčih. Začetek točno ob 20. url. Kritika, — Je bil koncert zanimiv? — Da, dve darrri sta peli solo. — Dve dami vendar ne moreta peta sok>. — Vem, in vendar je bilo tako; ena namreč sploh ni imela jrlasu. Obzirno zavrnjen. — Gospodična, ali bi se hoteli zaročiti z menoj? — Ne, toda čestitam vam k dofcre-mn o&rou. Ster 142 70 letnica Narodne Stalnice v Kranju Pomemben praznik proslave Kranjčani z velUdml svečanostmi prihodnjo soboto In nedeljo Lep počitniški dom v Kamni gorici Kranj, 28. tumUa. . SSxl 18*h 00 bIle »•* Čitalnice •redifica narodnega živflenda m besedo«. Istega leta je bil Škof Stroae-maver imenovan za prvega častnega člla-na. 16. avgusta 1863 je otvorila Čitalnica svoje društvene prostore v prvem nadstropju Maverjeve niše poleg cerkve. Ta dan je mnogo pripomogel k narodnemu prebujenju, mesta Kranja. ešilno Idejo za Ramso gorico }e imela Boinllka bla gajna ljubljanskih jihHiiIIi uslužbencev z-Trije vaški svetniki« na odru Narodne čitalnice v Kranju (Vajt, Hlebš in Bes). L. 1864. Je bfi i!$uPrav-da<. L. 1869. je oskrbelo društvo pesniku Simonu Jenku lep pogreb in pozneje L 187)3. dostojen nagrobni spomenik. L. je bfla razvita nova društvena zastava Splošen narodni praznik je bila za Kranj proslava 30? e talce obetooa č i talni-ca Takrat je bil predsednik Viktor Crlo-bočnik. mestni župan pa Kari šavmik. Društvo je v spomfen na našega največjega pesnika prirejalo redno Prešernove besede In proslave. L. 1900 de bila vzidana v hišo, krjer H pesnik živel in «mi4 spominska plošča. Prav tako je društvo vedno počastilo spomin Simona Jenka in Valenrtma Vodnika. V začetku julija 191S Je Narodna citamica proslavite svoj 501et-nJ ;feJbiilet!. Predsednik društva de bil goep. Maks Fook. V Kranj Je prisilo takrat mno so o-¥1 ionih gostov m mnogo društev ii vseh krajev. Med vojno so hoteli društvo razpustiti, kar sta preprečila sedantfi župan goep. Ciril Pire Iti pokojni Janfeo Sajovic. Po ▼odni pa se je začelo s totema Ivinim delom v Mseh odsekih, število Članov se je nenavadno pomnožilo. Odbor se je v polni meri zavedel, da se čitalnica v svobodni državi ni preživela, temrveč de bila kot knfrnrno-prosvetno društvo potrebna. Zelo dostojno Js proslavila stoletnico smrti nagega pervega pesnika Valentina Vodnika L 1919. tistega leta de priredite Cankarjev večer. L. 1919. Je prvič proslavila Vidov dan. 29 Junija 1920 Je obiskal Kranj NJ. Vls. regent Aleksander. L«. 1921. je dala čitalnica preurediti Jenkov In Prešernov grob. L. 1933. je umrl aadmdi ustanovni član goep. Kari šavnik. Prav slovesno Je proslavila čitalnica 60letnico svojega obstoja in dela na krni turnem poldni. Takrat Je bila odkrita spominska plošča na hiši, kjer je bival pesnik Simon Jenko. L. 1925. Je dobila čitalnica v Narodnem domu svoje nove prostore Društvo Je sodelovalo tudi pri odkritju spomenika kralju Petru L 1926. Tudi po 70 letih je še vedno čitalnica kot kulturno - prosvetno društvo potrebna. Nobeno kranjsko društvo ni v pogledu prerojenda in Izobrazbe naroda toliko storilo kakor Narodna čitalnica V dneh 1. In 2. Julija bo praznovala Narodma Čitalnica 701etnlco obstoja in delovanja. Pokroviteljstvo nad Jubilejno proslavo Je blagovolil prevzeti NJ. Vel. krarj Aleksander. V soboto 1. Julija ob 20. Ibo slavnostna akademije v telovadnici Narodnega doma. Ob pol 23. bo Iluminacija mesta na čast najvišjemu pokrovite-l&u jubilejne proslave z obhodom po mestu s godbo. V nedeljo 2. julija ob 9. povorka po mestu izpred Narodnega dama Raz mestne hiše pozdravi udeležence proslave mestni župan g. Ciril Pire Nato bo razvil društveni predsednik gosp. dr. Stanko Sajovic novo ČitaJniško zastavo. Povonka se vrne pred Narodni dom, ktJer položi venec ob spomeniku Nj. VeL kralja Petra, nato odkoraka na pokopališče, da se pokloni spominu umrlih članov ter položi vence na grobove pesnikov Prešerna in Jenka Ob 11. ee vrši slavnostni občni Bbor društva v sokolski telovadnici, od pol 12. do pol IS. pa premena dni koncert v parku pred Narodnim domom. Ob 13. slavnostni banket v gledališki dvorani Narodnega doma. Popoldne ob 16. se prične velika ljudska veselica v parku okoli in v vseh notranjih prostorih Narodnega doma. Ob priliki Jubilejne proslave bo odprta tudi racastava, ki bo obiskovalce poučila o zgodovini in delovanju Narodne čitalnice. Tu bo razstavil jen tudi veliki relijef našega mesta, ki bo za vsakogar izredna zanimivost. Izdana bo tudi brošura s podrobnimi podatki o 701etxaem delovandn društva. Vse goste opozarjamo, da velđajo za prireditev polovične votzne cene za potniške vtlake. Kamna »orloe, «. Jonija. V smaragdni kotanj! samevajo ia sto in sto let stare Jaslice, skoraj posaMje-n«. Ves smaragd js pa popisan m tolikimi mirijadami ovetfla, kakor ga menda nI nikjer drugod, Ponoči je y Jaslicah tiema. kakor bi spal v črnem grobu, ob aort ga kotanja aaervenl iz tisočer m tisočer kaflunčlcov, d«, njlb petje skoraj zaduši vesele avone Iz Itn in šumenje potočkov in strog; ki se vi Jejo po ozkih ulicah med starodavnimi zkdsnlmi hišami Tako Je pa le ob nedeljah In praranikih. SMkadL ot> delovnih nočeh, poovanja pod sjrsadhii obok tudi sto in sto malih m velSkm Madlv, udarja** oči h po bedam telesu. ne sledove srečudezno ob vsakem korakra. Močan rod js bil tu, saj Je tarnata premagal Italijanskega gospodarila in se polastil njegovega gospodarstva — sedaj je pa vse skupaj le romantičen spomin in otofcna elegija Po srečnih časih ielsza je • prevratom pridite blagoslovljena lesena doba, ko Je spet oživelo obubožano ljudstvo H nekocrpnfih »skladov gozdov na Jeiovtoi. Tudi lesena obrt je mrtva. V Kamni gorici Je beda. De, samo beda, lepota romantike m poeadda. Prekrasno Je tam aa onega, ki ne čuti bede. Bdlna rešitev Kamne gorice Je tujski promet, JtoMsBD idejo sa Kamno gorico Js imela Boftnlflka blagajna JJtfblJanskih mestnih Sokol v Radomljah gradi dom Načrte je rtapravfl znani ljubljanski arhitekt Inž. Herman Hus Radomlje, 23. junija. Za Radomlje gre glas po deželi, da je najlepša vas vsega kamniškega okraja, m taka vas ima seveda tudi svoje sokolsko društvo, ki neumorno deluje in napreduje, predvsem pa skrbi za vzgojo mladine. V zimskim času in ob slabem vremenu je morala krepka četa članov m Članic telovaditi v neki najeti kleti, ki je sicer velika, vendar pa ne ustreza plemen i tem i cilju v nobenem pogledu, najmanj pa v hi-pijenskem. &0L1 je sicer nova in velika, a toplejša. Druga gradbena doba je namenjena ridanju proti cesti ležečemu delu stav be, k]«* bo v pritličju vestibul, dništvena soba in stranišča za dvorano, v prvem nadstropju za stanovanje hišnega varuha m celica za kmoaparatjro. V tretjem delu t j. v začelnem polju so v kleti nameščene garderobe in prhe za telovadce, v pritličju pa velik oder s hrambo za orodje in kulise ter z drugimi odru potrebnimi prostori. Razdelitev prostora je odlična in Čeprav }e urejeno vse v najmanjših m »rab, vendar nima telovadnice, zato pa ni preostajalo drugega, nego oprijeti se junašk* misli in si postaviti svoj lasten dom. Čeprav so Časi zlasti na deželi silno težki, vendar so se našli pravi možje in dobrotniki, ki so darovali zemljišče in gradivo za vsaj zasilno zgraditev doma, ki bo stal sredi vasi ob cesti v Kamnik tako, da mu bodo bližnje Kamniške planine in prelepo ozadje. Osnutek za stavbo je izdelal, kakor svoj Čas tudi za Sokolski dom na Bledu, znani ljubljanski arhitekt inž. Herman Hus. projektant sijajno uspele palače Banovinske hranilnice v Gradišču, ki se ponaša z imenom dngega nebotičnika v Ljubljani. Praktični in razsodni projektant je zasnoval veliko stavbo tako, dd jo bodo lahko gradili v treh zaporednih gradbenih dobah, kakor bodo pač zmagovale veliko nalogo finančne moči mladega društva. Zato je stavba deljena v tlorisu na pet počeznih polj. Tri osrednja polja zavzema telovadnica, ki sega skozi prvo nadstropje in je 12 m široka in 15 m dolga. Vsa okna in izhodi so obrnjeni na jug, da bo v dvorani vedno dosti solnca in bo zato v zimskem času tem pa ni pretesno ter nalogam popolnoma odgovarja, obenem Js pa medsebojno organsko povezano tako, da se bo v polni meri vezala zunanjost in notranjost s praktično porabnostjo stavbe. Južno od domu ss razprostira letno telovadišče, ki je ob straneh zasajeno s topoli in tipami, kjer bo prostora za telovadne nastope 100 članov in tudi za množico gledalcev. Zaradi lažjega in točnejeega kritja pri prostih vajah bodo stojišča telovadcev in tefovadk aaanamovana v predpisanih razdaljah z v tm» vdelanimi granitnimi kockami Kakor vidimo na sliki, bo radomeljski Sokolski dom m on umen tal m in tudi lep, obenem bo pa popolnoma odgovarjal svojemu namenu. Arhitekt inž. Herman Hje se je spet izkazal za praktičnega graditelja in za umetnika, ki mu je tudi mnogo na lepoti stavbe. Resnoben ia močan je ta dom, vendar pa veder, kakor naj bo vedno dalo novih Čet v njegovih solnčnih prostorih. Radomeljskemu Sokolu Čestitamo k njegovi veliki pridobitvi, zlasti pa k junaški volji ter mu želimo, da bi bil lasten dom kaj kmalu dograjen v vsej lepi in harmonični celoti. Nikjer v Sloveniji nimamo več tako tihih in tako pravljičnih jaslic, kakor Je Kamna gorica. Nekdad slavno, mogočno ln bogato središče rudarjev in žebftjanjev. Je danes skoraj mrtvo ln samo še borni črni >vlgenci< in ponosne hiše starih, patri cijev pričajo o blagostanju v onih časih, ko človek se ni poznal goljufive sreče, ki so Jo prinesli stroji. Tudi nikjer v Sloveniji ni toliko takih hiš, kakor v Kamni gorici, ki s svojimi djvojntoni okni nad glavnimi vrati pričajo, da so Jih zidali gospodarji in graditelji, ki so prišli v nase kraje radkopavat zemljo in se bogatit iz Italije. Kmalu so si ia žuljev naših Dudi, svoj in delavcev, ogradili kakor v Italiji xpalaaazette< s mogočnimi portali ln s drvema oknema nad nJim, kakršna vidimo po vseh beneSkiii palačah. Ves v stufca tiara ln reliefih Je dom že nad sesrbsto let stare slovenske družine Kapusov, ki so dobili ob koncu 17. stoletja tudi plemstvo. Ta ponosna, graščini podobna hiša je dala našemn narodu mater tradlteljja ln praroditelja žige Zoisa. Mnogo, četudd bi ne dala ničesar drugega! Na drugi strani Js dom dr. Lovra Tomana In šele nedavno v ljubljanski mestni ulbožnici umrlega Aleksandra Tomana, prijatelja ln soborca Petra MrkonJIČa, poznejšega kralja Petra L Velikega Osvoboditelja, Soseda Je tudi mogočna hiša Pesjakov, družine Lnjfcze Pes-jakove, mod njfcml pa sto#i dom Prefieruo-vega prijatelja, slikarija Primcove Julije, Matevža Langufla. Menda ni nobene hiše brez spominov in dokazov, da Je Komna gorica dala v nekdanjih časih mnogo našemu narodu. Blesti pa umetnosti, ki nje- Čestitke SPD k jubileju Ljubljana, 21 junija. Na četrtkovi seji je župan dr. Puc v imenu občinske uprave takole čestital SPD k njegovi 401etnicd: »Slovensko planinsko društvo v LJubljani slavi te dni 401etnico svojega obstoja. Pobudo za ustanovitev društva je dala mala skupina prirodo ljubečih in narodno čutečih planincev, ki so pod imenom »piparjev« oran ledino in pripravljali tla za eno naših najmogočnejših organizacij. Od »piparjev« žive danes še gg. Kajzelj Bogomir, starosta Sokolskega društva Ljubljana, Lindtner Henrik, višji ravnatelj v pok. in Korenčan Ivan, trgovec, ki jih ob tej priliki s tega mesta najprisrčneje pozdravljam. Nemiljiva zasluga SPD jo, da je odprlo širokim slojem našega naroda pota v naše prelepe gore in globoko vsadilo ljubezen do narave v srca naših ljudi. Društvo je danes ▼ največjem razmahu, šteje 29 podružnic, ima okrog 40 planinskih koč in približno 10 tisoč članov, od katerih je samo v Ljubljani okrog 4000. Noše mesto je planinsko mesto in naši meščana črpajo moč in zdravje v naših drvnih planinah. SPD, čigar razvoj z budnim očesom spremlja ljubljansko prebivalstvo, žeKmo ob 401etnici, da krepko hodi po začrtanih potih do svojik lepih ciljev, ter navaja še nadalje naš narod k ljubezni do naših čudovitih planin, ki so naš ponos in naša dika. Jesenice pred gasilskim praznikom Jesenice, 23. junija. AgUno gasimo društvo na Jesenicah praznuje v dneh 1. in 2, julija 40letnico svojega obstoja ki se prišteva nedvomno med najstarejša in delovna društva na Gorenjskem. 4(Metnica dela je pač pomemben jubilej, ki ga bodo naši gasilci praznovali na najbolj svečan način, in tudi vsi oni, ki znajo pravilno ceniti zasluge m pomen te naše najbolj potrebne in humane organizacije. Pred 40 leti se ie osnovalo gasilno društvo ob veliki udeležbi članstva z Jesenic in okolice. Za prvega načelnika je bil izvoljen Anton Trevn. za pednačemika Lovro Baloh, za ta mika Jože Klinar. za blagajnika Joža Markeš, za odbornika pa Ivan Repe in Valentin Čeme, Id so bili tiste čase najuglednejši jeseniški javni delavci in ki danes krije že vse domaČa zemlja. Nepretrgoma vseh 40 let pri društvu delujejo: Krive Simen, Srauc Miha, Vilman Janez in G rum Janez. Odlikovani pa so bili za zasluge na gasilskem polju: Karo! Ncu-man, KHvc Simen, Srauc Miha. Vilman Janez. Novak Jakob, Gram Janez. Društvo si je kmalu po ustanovitvi nameščencev, ko so kupili &ele pred 50 leti zidano veliko zidano hleo s prekrasnim parkom in napravili tam res počitniški dom ln pansion z imenom >Jelovca<, kjer je dosti prostora tudi za druge goste. Sobe o mestni arhitekti krasno opremili in poskrbeli tudi za izvrstnega gospodarja, da je >Jelovca< vedno s vsem prav imenitno preskrbljena. Kdor stopd v kmhinjo, bo mislil, da Je v sanatoriju, tatoo je snažna. Cene so res minimalne, zato je pa ta čudovito poetični kotiček prava dobrota za one, ki si ne morejo privoščiti bučnih in dragih letovišč, •Med Radovljico in Kamno gorico so zgradili Cez Savo tudi lepo betonsko dr. Puksorvo brv, da smo lz Radovrjico v Kamni gorici po najlepšem pri rodnem parku tako nagJo, da poti niti ne opasl-mo. Vsa okolica je pravi paradiž, kđer kraljujeta mir ln zdravje. Izletov je nič koliko, dnug lepši ln zanimivejši od drugega, daleč pa tudi ni Bled. Slikovita In romantična je bodi sosedna Kropa s svojim nad vse originalnim ln gostoljubnim prebivalstvom Mlada generacija v Kamni gorici Ln Kropi je zdrava, soj si išče zaslužek drugod. Idealno lepe obraz*e deklet sem videl Ponosna mešana rasa, sedaj pomlajena! Z OtoČ je v Kamno go rico peš le tri četrt ure, vozi pa tudi a v tobus is Podnarta Kdor pa pride v Kamno gorico, gre seveda tudi h Kapuso-vim, kjer Je najimenitnejše postrežen s s postrvicami ln vsemi drugimi dobrota ml Poleti je v Kaoml gorici vedno poihno izletnikov, da tudi ni nikdar dolgčas, če iščeš zabave. Preverite se sami in gotovo nam boste hvaležni za nasvet. dflo dom, pet let pozneje je razvilo svoj prapor in si sčasoma nabavilo potrebno gasilno rodje, tako da ima danes motorno in ročno brizgamo, veliko raztczalno lestvo, popolni vozovni park in rešilni voz. Društveni inventar se cena na preko 200.000.— Din, v doglednem času pa si hoče zgraditi s pomočjo občine nujno potrebni gasilni dom. Društvu so načelovali Anton Trevn, Lovro Baloh, Franc Krive, Ignacij Morič m Karol Neuman. Zdaj so v odboru načelnik: Karol Neuman, podnačelnik: Franc Baloh, tajnik Marija Rogelj, blagajnik: Ivan Hafner, odborniki: Klinar Valentin, Pri sto v Joža, namestnika: Vavpotič Franc, Klinar Matevž, praporščak Franc Hartamn. Društvo šteje 54 izvršujočih ter 225 podpornik članov. Spored gasilske slavnosti je: V soboto, dne 1. julija zvečer bakljada po mestu ter podoknica kumici gospe Hel. Cufarjevi ter pokrovitelju slavnosti g. mestnemu županu Jožetu 2abkarju. V nedeljo, 2. julija zjutraj bo budnica kovinarske godbe, ob 9. uri pa sprejem gostov na postaji. Po sprejemu in pozdravu se bo formirala povorka gasilcev in narodnih noš, ki krene skozi mesto na Plavž, kjer bo v kapelici slovesna (služba božja. Po maši bo šla povorka nazaj na Trg kralja Aleksandra, kjer bodo govori in denle. Od tu krenejo gasilci na slavnostni prostor, kjer bo razhod. Ob 15. uri se prične velika narodna veselica z bogatim sporedom, pri kateri sodeluje polnoštevrlna kovinarska godba na pihala. Po pripravah sodeč bo to ena največjih gasilskih manifestacij, kar jih je bilo kdaj na Gorenjskem Sodelovala bodo skoraj vsa društva radovljiške gasilske župe ter zastopniki drugih žup v Jug. gasilski zvezi. Za polovično voznino je zaprošeno. Elitni kino Matica Telefon 2124 Kathe Nagy Heinz Riihmann Fritz Grunbaum T sijajni komediji zena pustolovka Predstave danes ob 4., 348 in 3410 zvečer, Jutri (v nedeljo) ob 3., 5., ,148 in 3410 zvečer. Globoko rnlfcma letne cene! Opereta n&Jrsddtočmjsega čara! Opereta ljubezni, fHrta ln divnih šlager je v I Opereta z najboljšimi In najbolj simpatičnimi Igra M in pevci kot sta to: JEANETTE MAC DONAL D M A URICE CHEVAUER Opereta, ki prekaša »Ljobavno paradoc, je i i Senzacija! Evropska premiera tega filma bo v Ljubljani, v ELITNEM KINU MATICI v torek dne 27. t. m. Senzacija! Program kongresa Unime Ljubljana 24. junija, Pokroviteljstvo nad kongresom Unime v Ljubljani prevzel ban g. dr. E>rago Ma-rušič, Id bo pozdravil kongrosiste ob otvoritvi kongresa in lutkarske razstave na velesejmu v paviljonu M dne 4 julija ob 10. dopoldne, dočim jih bo pozdravil ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc pred slavnostnim zborovanjem v magistratni zbornici 5. julija ob 10l dopoldne. Dne 4. julija dopoldne ob 11. bo v dvorani Kazine v Zvezdi I. nadstropje predavanje sedanjega predsednika Unime g. dr. Jindrich« Veselega »O lutkarstvu nekdaj in sedaj« s 120 ski optičnim i slikami. Popoldne ob 15. pa se vršijo isto ta m lutkovne predstave gostov (Oehov m najbrž rudi Francozov). Zvečer ob 20. bo zabavni lutkarski večer z zelo pestrim programom. Tu bodo sodelovali poleg domačinov (jugoslovanske lutkovne igre) tudi Oso prof. Skupa s svojo keraično-groteskno dvojico Spe j bi om in Hurvtnkom, kar bo gotovo atrakcija za Ljubljano, kakor je bil njegov nastop svoječasno presenečenje za Pariz in sploh za zapadno Evropo. Program toga velezabavnega večera bo ispopoinfla romunska koncertna pevka gdč. Vera-Mora, ki bo pela romunske, ruske in češke lutkarske pesmi. Za zabavo in pfas bo skrbel jazs-orkester. Trajna peč Lutz Dne 5. julija dopoldne ob KI se bo vršilo v magistra tni zbornici slavnostno zborovanje Mednarodne lutkarske zveze Kakor je bilo Že poudarjeno, pozdravi kon-desiste na tleh ljubljanskog i magistrata župan g. dr. Dinko Puc Rasen volitev predsedstva Unime za prihodnje leto se bo na tem kongresu odločevalo o zelo važnih točkah iz slovanskega področja kot n. pr. o predlogu, da postane poleg francoščine in nemščine eden izmed slovanskih jezikov tretji oftcielnd jezik Unime. Po dosedanjih poročiMh se bo udeležilo tega kongresa gotovo 7 delegatov xz Češkoslovaške, 2 iz Rumunije, 1 iz Amerike in 1 iz Estonske, dočim se pzdčakujs iz Francije delegat Jeanne Paul ali pa Ncicht-hauseTJeva lutkarska trojica iz Lvona. Iz Nemčije in Avstrije se se pričakujejo definitivna poročila. Članom JLS v pojasnilo dostavljamo, da se na lutkarski razstavi v paviljonu M na velesejmu ureja in postavlja ves do5h materijal. Ker pa je na razpolago še nekaj prostora, vnovič opozarjamo lutkovna gledališča, da pošljejo v smislu okrožnice nekaj svojih domačih scen ali lutk, seveda brez odra, kajti odri so pripravljeni. Pošilja naj se na naslov Vaclav Skrušnv, Ljubljana, Atelje Narodnega gledališča. Vse člane, lutkarje in ljubitelje lutkovne umetnosti pa pozivamo, da si ogledajo to razstavo, ki bo dostopna obiskovalcem že od 25. t. m., četudi bo slavnostna otvoritev šele 4. julija. Pred kongresom, v dneh od 30. junija do 3. julija se bo vršil v Narodnem domu v Ljubljani (vhod z Bleiwoisove ceste) brezplačen informativen lutkarski tečaj, v katerem bodo predavali strokovnjaki teoretiki in praktiki, kot n. pr. ravnatelj Spicar, režiser SkrbinŠek, gledališki slikar Skrušnv, M. Svigelj itd. Za izvonljubljan-ske udeležence tečaja bo preskrbljeno brezplačno skupno prenočišče. Udeležencem kongresa se bodo prodajali kongresni znaki po 10 Din; z znakom bo brezplačen vstop na razstavo, na zabavni večer in sploh na vse prireditve kongresa Kongresa in tečaja se lahko udeleži vsak interesent, ki se zanima za lutkarstvo ne samo z vzgojnega, ampak tudi z umetniškega vidika, m ki se privočasno prijavi pri tajniku Jugoslovanskega lutkarskega saveza g. L. Počivavniku, Ljubljana, Res-ljeva 28. (Mestna plinarna). Kongres Unime je velikega nacionalnega in državnega pomena za vso Jugoslavijo, predvsem pa za Ljubljano. Zato v&bi JLS k obilni udeležbi vse svoje člane, lutkovna gledališča in vso javnost, da na ta način pokažejo pred delegati tujih držav svojo kulturno m narodno zavednost 44 mm. 142 Dnevne vesti — Ia državne služb*. IcMcom Je sn •luži t alja na državni bolnici za ženake bolezni v LJubljani služi telj dnevnJčar MThaal Kristan; v višjo skupino eta pomaknjena obrtna učitslja na Tehniški »radnji loli T Ljubljani Alozij Sajovic in Rudolf Sakafida* za policijskega agenta zvaničnika pri opravi policije v Ljubljani je imsoovan sližitalj Franc Lakovic; premeščeni so državni oSfeH* ni nadzornik zvaničnik Martin Kavčič od tehniškega razdelka ereskega nacelstva v Nov^m mestu k tehniškemu razdelku sreskega nacelstva v Ljubljani, državni cestni nadzornik uradniški pripravnik Andrej Rihtaršič od sreskega cestnega odbora v Kranju k tehničnemu razdelku eredksga nacelstva v Novem mestu; državni cestni nadzornik uradnifiki pripravnik Josip Sle-kovec od cestnega nadzorništva v Šoštanju k tehnirnemu razdelku sreskega načeletva v Ljubljani s uradnim sedežem v Ribnici vpokojena J« državna zvaničnica pri banski upravi v LJubljani Malči Kiferle. — I spremembe ▼ banovinski službi. Imenovani to za banovi nekega tehničnega pripravnika pri tehničnem oddelku banske prave v LJubljani banovinski uradniški pripravnik inž Jože Burger, za banovinskega računskega pripravnika pri banski upravi banovinski dnevničar - zvani čnik Ivan Mo-žina. za banovinskega zdravnika uradniškega pripravnika v Javni bolnici v Brežicah volonter v državni bolnici za ženske bol srni v Ljubi jsani dr. Štefan Sobar, za asistenta v javni bolnici v Mu reki Soboti sekundarni zdravnik dr. Vekoslav Vrbnjak, za ©lužitelja pri javni bolnici v Murski Soo-boti dnevni car služi tel i Ivan Svetec; prenehala je služba banovinskemu piearjj pri banski upravi v Lhibljani Francu Kogov-Sku; iz državne službe je odpuščen državni cestni nadzornik uradniški pripravnik pri tehničnem razdelku sreskega nacelstva v Novem mestu Ivan Kosmos. — Diplomiran je bil v sredo na naši univerzi za rudarskega inženjerja g. R idolf Schtarlach is Medvod. Čestitamo! — Tečaj za damsko krojenje v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI priredi v Lhibljani tečaj za damsko krojenje. Poučeval bo koncesijonirani strokovni učitelj g. Teodor Kune iz Ljubljane. Tečaj bo trajal od 3. do 20. julija 11. Zbornični zavod PO da udeležencem na razpolago vse potrebne pripomočke in učila Pristojbina, vStevSi odškodnino za dobavljene pripomočke znaša Din 150.— ter jo je poslati obenem s prijavo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Ker je že sedaj toliko interesentov, da je prostih le še nekaj mest, se na poznejše prijave ne bo oziralo. Prednost imajo mojstri in mojstrice, sprejemajo se pa rudi pomočnice in pomočniki krojaške stroke. Prijavni Tok je do 1, julija. — Nove železniške tarife, ki stopijo v veljavo 1. julija, dobijo interesenti pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. — Učiteljski zadružno-gospodarski tečaj v Ljubljani. Učitelje in učiteljice, ki se zanimajo za zadružno-gospodarsko izpopolnitev in delo med narodom, opozarjamo, da je za sprejem v tečaj še nekaj mest prostih. rVijave naj interesenti pošljejo sekciji JUU v Ljubljani. V primerih, kjer je nujen tečaj kakemu interesentu za gospodarsko delo, bodo sprejeti tudi oni, ki nimajo vseh pogojev po razpisu. — Veliko tekmo koscev priredi >Zv3za kmečkih fantov in deklet« v nedeljo 55. t-m. v 5t. Vidu nad Ljubljano. Tekma le združena z lipo maniiestacijski povorki koscev, žanjio, frrabljic Kmečkih kolesarjev in okrašenih voz, ki ee bo formirala na KongTesne-m trgu, odkoder bo krenila v št. Vid na takmovahšče. Poleg glavne tekme ee vrši še tekma koscev-Škricev; po tekmah pa kmetska prireditev na telo vadi Šču BentviSkdga Sokola Prijatelji in somišljeniki, pridite jntri vsi v Št. Vid. — Borza dela v Ljubljani nujno išče pianista za orkester, vrtnarja samca, zidarja za ograjo, pleskarja in soboslikarja, lakirarja za kromiranje, pet tkalskih mojstrov, tekstilnega obrat ovodjo, dva pletilna mojstra, tehničnega vodjo tovarne klobukov in pet vajencev. — »Ii Službenega listac >Službeni list kr. banske uprave draveke banovinec št 51 z dne 24. junija objavlja uredbo o činu strok, šol nasproti srednji Soli in fakultetam, določila, po katerih ee priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč ln gnojničnih jam, objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1S83 in iz-prememba v staležj državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. — Ljubitelji lepe koroške pesmi, pozor! Vse ljubitelje lepe koroške pesmi opozarjamo na koncert pevskega kvinteta »Save«, ki se bo vršil jutri ob 15.30 pop. v Tadiu. Pevski kvintet »Sava«, ki so v njem gg. Jože Šegedin, Ivan Tomšič, Rajko Ogorevc, Milan Meh-le, lA.dolf Grum, zapoje nekaj najlepših koroških pesmi. — Na ta koncert opozarjamo zlasti podeželsko prebivalstvo! _ Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasita za mrtva Mihael bsrdoner, delavec iz <>trožn«ea in Filip Zakolšek iz Že tal. Oba sta odšla v začetku vojne na bojišče in se nista vrnila _ Vreme. Vremenska napoved pravi. da bo trenutna zjasnitsv, ker so pritisnili eeverozapadni vetrovi, toda na stanovitno lepo vreme Se ne kaže. Včeraj Je v večini krajav naše države deževalo, le v dravski in savski banovini ni bilo dežja. Po vsej Dalmaciji so imeli včeraj dež. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 31, v Splitu 26, v Zagrebu in Beogradu 25, v Mariboru 28, v Sarajevu 22, v Ljubljani 21 stopinj. I>avi je kazal barometer v Ljubljani 759, temperatura je znašala 11 stopinj. — žena — vrag. V vasi Melaja pri Novem Pazaru so odkrili te dni strašen zločin. Lani v novembru je brez sledu Izginil vaški muzikant Melajac Po vasi so takoj sušljali, da je Melajac najbrž postal žrtev zločina. Za zadeve so se zanimale tudi oblasti in uvedle preiskavo, katere rezultat je senzacionalen: Muri kan tova žena Urjka je svojega moža a pomočjo dveh ljubčkov umorila. Vsi trije so ga nekega večera, ko je prieal domov, napadli s sekirami in ubili,- truplo pa zakopali blizu hiše. Muzikant je nedavno zvedel, da ga žena vara z dvema ljubčkoma. Zato sta si bila seveda z ženo v laseh. Da se odkriža neprijetnega moža, je žena pregovorila k zločinu oba fanta, ki sta bila do ušes za- tfnttjena vaztfo. Po zfoOna bo val trtja nemoteno trpeli skupaj. MJnfflnrtBO trojico mo zdaj orožniki ferociH Jovan Ertć ia Adasevcev ja ftvel 15 tat ■ seno Stano, ■ katero ja imel tndt troje otrok. Zakon ja b* *vv* mBa, poan. m je pa apremanfl ▼ pravi pik*, fena ja ljubila spremembo m je mofta vedno varala z drugimi Končno se je seznanila s Dušanom Jugovićem, kl ga je pregovorna, da je z njo pobegnil, živela sta skupaj v Mačvl na pristavi. Erič je zvedel za njeno skrivališče in s pomočjo orožnikov je morala žena zopet domov. Toda tu nd vzdržala, že čez mesec dni se je zopet vrnila k ljubčku. Tedaj je sklenil Erić osvetiti se. Odšel je zopet v Mačvo in ko je zalotil ženo in ljubčka skupaj na njivi, se je spri z Dušanom Jugovićem, nato je pa nastala med njima borba na življenje in smrt, med katero je Erič potegnil nož in nasprotnika trikrat zabodel v trebuh. Epilog zločina je bil te dni pred sodiščem v Sremski Mitro-vicL Erič se je zagovarjal, da ni imel namena Jugoviča ubiti in da je ravnal v silo-branu. Sodišče je upoštevalo vse okornosti in je Eriča oprostilo. — če brivec puli zobe. V vasi Maradik pri Sremski Mitrovici je slovel brivec Gjorgje čer kot specijaMst za izdiranje zob. Nedavno je priSLa k njemu tudi 19-letna Mara Sibukić. Zelo jo je bolel zob in prosila ga je, naj ji ga izdere. Cer je to res storil, čez tri dni je pa mladenka umrla. Zdravnik dr. Bauer je ugotovil smrt zaradi zastrupi jenja. Zaradi tega se je moral Cer te dni zagovarjati pred sodiščem. Oče pokojne Mare je zahteval 20.000 Din odškodnine, čer se je zagovarjal, da se je sama inficirala, ker je s prsti dregala v oteklino. To je potrdil tudi zdravnik, kljub temu je bil pa brivec obsojen na tri mesece zapora, pogojno na leto dni. — Kopališče na Sori v Retečah bo z jutrišnjim dnem odprto. kove eeete za vas tovorni promet v času od 27. do vftevei 90. junija. Vas tovorni promet k folecni&kim skladiščem se bo moral vršiti po Metelkovi nlici. — Poziv rediteljem prehranjevalnega •dseka, V« oni, ki ie niso biM razdelilni za ataŠbo rediteljev v predzletnih in glav Bih tletnft dneh, naj se takoj Javijo v pižami Prehranjevalnega oeteaka, kjer dobe vea navodila. —ti Idrijca*!! Udeležite se proslave 25. fetnlee prve mature idrijske realke, ki bo drevi v gostilni rojakinje gdč. Leni Lapaj-netove (vogal Rimske in B1eiweisove ceste!) 36^n Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Jo sef o ve« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo grenčico. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —Ij Obletnica smrti dr. žerjava. Dne 27. junija je zopet obletnica prerane smrti nepozabnega velikega voditelja dr. žerjava, pa 9G bo njegovim manom ob 9. uri dopoldne poklonila deputacija na pokopališču pri Sv. Križu, častilci nepozabljenega voditelja vabljeni. — Spominski odbor. — Zahvala beli Ljubljani. Izvršilni odbor za komemoracijo po pokojnem velikem nacionalnem delavcu in borcu Veko-slavu Spinčiču izreka tem potom prav iskreno zahvalo vsem Ljubljančanom in rojakom Iz Julijske Krajine, ki so preteklo sredo napolnili Sokolsko dvorano na Taboru ter tako na sijajen način dokazali hvaležnost Slovencev do prezaslužnega pokojnika. Hsvala župniku Šentjakobskemu pred. g. Janku Barletu za sv. mašo zadušnico, hvala Sokolu I. za prepustitev dvorane, Hubadovi pevski župi In njenemu perovoddi g. Zonku Prelovcu za umetniško petje, železnlčarskemu godbenemu društvu >S3oga< za spremljanje s fanfarami, mestnemu pogrebnemu zavodu za opremo dvorane, mestni elektrarni za svetilke, mestni vrtnarji za ureditev z zelenjem in palmami, hvala vsem, ki sc pomogli, da je bila proslava tega spominskega večera vredna prestolnice Slovenije in hvaležnosti vsega slovenskega naroda. Za izvršilni odbor: Andrej Gabršček, predsednik. —lj Vodstv« magistratnih uradov je bilo do imenovanja g. nadsvetnika Franca Jančigaja za magistratnega direktorja približno dve leti v zanesljivih rokah nadsvetnika g. dr. Rupnika. ki je v splošno zadovoljstvo nadomestoval magistratnega direktorja tako, da je šlo vse delo v vzornem redu in brezhibna —lj Brezposelnost v Ljubljani. V času od 10. do 20. junija Je bilo Borzi dela v Ljubljani prijavljenih 8090 brezposelnih moških in 655 žsnek. Na novo se je prijavilo 95 moških in 9 žensk. Delo Je bilo ponujeno 33 moškim in 4 ženskam. Borza dela je pa posredovala v 2 primerih. Odpotovalo je 24 moških in 3 ženska V splošnem ee tudi v juniju ni položaj mnogo izboljšal. Nekatera podjetja so sicer zaposlila precej moči, na drugi strani so pa druga zopet ustavila obratovanja, da je ostalo Število brezposelnih skoraj na isti višini. Tako je te dni ustavila obrat tidi tovarna pletenin Hribar na Zaloški cesti, zaradi Česar Je ostalo brez zaslužka 120 delavcev in delavk. Delo bo tam počivalo približno mesec dni. Nekoliko bo omilila brezposelnost graditev krožne tramvajske proge, pri kateri bo tramvajska družba zaposlila okrog 50 delavca v. _lj Ruski družabni sokolski večer. V zvezi s I. pokrajinskim zletom SKJ v Ljubljani bo priredil ruski odsek Sokolskega društva >Ljubljanski SokoU v Ljubljani, dne 28. t. m. ob 21. uri v prostorih hotela »Miklič _ Metropol« (kletna dvorana v novi zgradbi) _ družabni sokolskf večer. Smoter večera je predvsem, da se da možnost vsem ruskim Sokolom zbrati ee v intimnem krogu zaradi boljšega medsebojnega spoznanja in izmenjave misli ter mnenj o enotnem skupnem delovanju bodočih smernic ruskega sokotetva v inozemstvu. Po izbranem programu bo prosta zabava s plesom do 5. ure zjutraj. Vabimo vse sestre in brate Sokole, kakor tudi vse prijatelj* ruskega naroda. Posebnih pismenih vabil ne bomo razpošiljali. Vetop je prost, pač pa se bodo s hvaležnostjo sprejemali prostovoljni prispevki v svrho kritja stroškov. Zdravoi — Zdorovo! Nasdar! — Zatvoritov Masarvkave ceste se tovorni promet. Glede na velik osebni promet ▼ zletnih dneh SEJ v Ljubljani, je po- SrZffŠf —lj Na Janežičevi cesti (pTule) polagajo robnike ob desnem trotoarju. Hodnik bodo nekoliko razširili, da bo drevored na njem, kar je potrebno, da se ne zadevajo vozovi ob drevesa. Zaradi razširjanja hodnika bodo morali prestaviti tudi obcestni jarek s požiralniki. Tudi na Prulah med Privozom in Janežičevo cesto urejujejo hodnik, ki je tam še posebno potreben, ker je bilo na Prulah zgrajenih zadnja leta več vil. Pri tem hodniku so robniki iz klrinkerjev (posebno dobro žgana čista glina). —lj Včerajšnje solnce je spravilo po dolgem času zopet na noge kopalce. Živahno je bilo zlasti na ilirijanskem kopališču, pa tudi ob Ljubljanici, ob razvodju prekopa in stare struge, je bilo nekaj prijateljev solnca. Nekateri so si upali celo v vodo, ki je bila včeraj še zelo mrzla. —lj Kamenitemu Janezu na trnovskem mostu so včeraj zacelili poškodovano roko. Odtrgane dlani ni bilo tako lahko pritrditi. Odtrgani del so zvezali z ostalim znotraj z medeninasto paličico ter spojili oba dela z lepilom (posebno malto za Kamen). Kip je dobro popravljen, toda cel ne bo nikdar več. Najsi stik še tako skrbno zalijejo, je še vedno nevarnost, da se ustavi v njem voda, ki bi ob mrazu razgnala pritrjeni del. Odtrgana roka se je ob padcu še obkrušila in so morali pritrditi na večji odtrgani del še manjšega. —lj Slavnostna akademHa o priliki 40-letnice SPD bo jutri ob 10. uri v veliki dvorani hotela Uniona s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika SPD dr. Pretnarja: 2. Slavnostni govor dr. .Tos. Torriin-ška, urednika Planinskega vestnika: 3. Filmska akademija slovenskih planinskih filmov: a) »Iz kraljestva Zlatorogovega«, b) »Iz triglavskih strmin«, c) »Triglav pozimi«. Filmsko akademijo spremljajo slovenske narodne pesmi in skladbe. Prvih 10 vrst je rezerviranih za predstavnike oblasti, za delegate planinskih5 društev in za one povabljene goste, ki se izkažejo z vabilom. Ostala dvorana je na razpolago članom SPD in njihovim prijateljem. Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti zasluge idealno delavnega društva SPD. Prosimo, da zavzamejo udeleženci akademije svoje prostore že ob tri četrt na 10. uro, ker se akademija otvori točno ob 10. uri zaradi prenosa po radiu. Med govorom vstop ne bo dovoljen v dvorano. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKI (za mitnico).— Tel. 33-87. Martha Eggertta v opereti lepega petja in muzike „BIL JE NEKOČ VALČEK" Glasba: Franz Lehar. Predstave: danes ob 18% in 20^4 uri, jutri ob 17., 19. in 21. uri, v ponedeljek ob 20% uri. JPride! KIKL Pride! Ann v Ondra. —lj Slovenska služba božja bo za časa glavnih zletnih sokolskih slovesnosti v kapeli slov. narodne cerkve v Ljubljani na Gosposvetskl cesti št. 9 (zraven evangelj-ske cerkve) v nedeljo 25., na Vidov dan 28., na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ter v nedeljo, dne 2. julija vsakokrat ob 9. uri, na kar se opozarjajo vsi udeleženci sokolskega zleta, ld žele prisostvovati službi božji v slovenskem — mater-nem — jeziku. —lj Za avtobusni Izlet na Koroško sprejema Putnik v Ljubljani prijave Se 26. t. m. do 18. ure zvečer. Odhod 28. t. m. ob 5. izpred biljetarnice >Putnlka« preko Podkorenskega prelaza v Beljak—Kanzel-berg-—Vrba ob Vrbskem jezeru—Celovec— Gospa sveta—Klopinsko jezero—železna Kaplja—Jezerske)—Ljubljana. Cena vožnje in prehrane Din 386.— za osebo inkl. potni list in vizum. Drugi izlet je v Logarsko dolino. Cena vožnje Din 106.—. —lj Kemično čisti obleke Simone, Kolodvorska S. —lj Tujsko-prometna razstava v Frančiškanski ulici pridobiva vedno bolj na zanimanju ne samo na strani domačinov, temveč v večji meri Še na strani zunanjih obiskovalcev našega mesta. Tako si je te dni ogledalo razstavo več Zagrebčanov, ki so se o njej pohvalno izrazili. Razstava bo služila v veliki meri propagandi naših tuj-sko-prometnih krajev in vse dravske banovine, ker si jo vsak ogleda lahko brezplačno in dobi tam še propagandne brošure »Putnika«, ki daje tudi podrobne informacije o naših tujsko - prometnih krajih. Tako bo dobila ta razstava, ki se bo po možnosti vsako leto pomnožila s propagandnimi predmeti naših tujsko-prometnih krajev, mnogo širši pomen za naš tujski promet, kot se je prvotno moglo pričakovati. Da se bo moglo ustreči vsem interesentom, se prosijo vsi tujsko-prometni kraji dravski banovine, da pošljejo Tuisko-prometne-mu svetu kraljevske banske uprave večje število prospektov, da jih more razdeljevati med obiskovalce razstave. Prihodnji teden bo razstava odprta tudi popoldne od 16 do 18. ure. da se olajša obisk številnim eostom, ki bodo počastili ob priliki pokrajinskega zleta SKJ našo belo Ljubljano. —lj Jug. akademska smučarska organizacija, Pozivamo vse akademike-smučarje, da se udeleže članskega sestanka, ki bo v ponedeljek. 26. t. m. ob 10. v posvetovalnici JNAD »Jadran«. Na tem sestanku se bo poročalo o delovanju v pretekli seziji. kooptirali novi odborniki v pripravljalni odbor ter sestavil program za prihodnjo dobo. Odborniki in poverjeniki naj bodo na sestanku četrt are preje. —lj Tujsko prometno društvo za Bohinj ▼as vabi na izlet dne 9. julija. Poseben ▼lak. Vožnja, celodnevna prehrana Dm 75. Prijave pri Foto-material Janko Pogačnik, Tvrseva cesta 20. 368-n —lj Kopališče Ilirija vabi. Vreme, ki je bilo ves mesec obupno, se polagoma popravlja. Sloviti vremenosiovec Herschel napoveduje, da gremo lepim solnčnim dnem nasproti. Včeraj je bil prvi toplejši dan v leta in zato so oživela vsa kopališča. Živahno je bilo zlasti na IHrifi, kjer je bilo res prav prijetno. Solnce je prijetno grelo, v zaprtem kopališču rudi ni bilo čutiti vetra. Kopališče Ilirije je prioravno zlasti zdaj. ko se Ljubljanica in Sava še nista ogreli. Voda je topla in stalno temperira-na na 20 do 22 stopinj. —lj Jadranska straža v Ljubljani preseli svoje uradne prostore v palačo Ljubljanske kreditne banke, Tvrševa c. la-ITl. Uradovanje za stranke bo kakor doslej ob delavnikih od 16.—-19. ure. Zaradi preselitve pisarna v dneh 26. in 27. t. m. za stranke ne bo poslovala. —lj Zaključni izpit na drž. trgovski akademiji v Ljubljani je bil od 8. do 22. t m. K izpitu so bili prepuščeni 23 dijaki (med njimi 8 dijakinj. Izpit so polo/ili tile dijaki (-inje): Andolšek Danijel, Beriak Luci-jan, Cerovac Ciril. Glavnik Ludvik, Grebene Melita, Hreščak Milan, Jare Ivica. Ka-čič Ljudmila, Kerč Draeica . Kristan Dušan (z odi. usp.), Lasan Mate. Michler Marjan, Palme Franc, Pečenko Rikard. Pintar Mara, Smole Erna. Soklič Alojzij, &kmbar Stanislav, Vitek Gvidon. 2iberna Viktor (z odi. usn.). Odklonjeni za 3 mesece so bili 3 diiaki. —U Matura na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. V četrtek se je na tem zavodu zaključil višji tečajni izpit, ki se ie vršil od 9. do 22. junija t. 1. pod predsedstvom ministrskega odnoslanca g. prof To-dora Vidojkoviča iz Beograda. Izmed 62 kandidatk so uspešno opravile izpit tele go-jenke: Arnejc Juta, Bahovec Milka. Baho-vec Silva, Bernik Bogomila, Boje Frančiška, Bonča Natalija, Budnar Ana, Cerne Nada, Dolničar Milena, Finec Jožefa. Gaber Milena, Gasnari Vida, Gostič Sonja, Gostiša Mira. Hladnik Danica, Ivančič Zdenka, Jamar Marija, Jesih Kornelija, Kemperle Marica. Keše Ljudmila. Kink Jožica, Klinar Matilda. Kocbek Erna, Kom-pare .Marija, Kostanjevec Mira. Kreps Ana, Lojk Vida, Mihelčič Vera. NegovetiČ Fe-dora. Otoničar Marija, Pangršič Marija, Paulin Ojda, Plevnik Mariia, Podbregar Erna, Pristovšek Marinka, Pustišek Marija, Rupel j Sonja, Rupert Marija. Smole Zdenka, Stegu Amalija. Svetlič Mira. Sent-jurc Marija, Verbič Marija, Vrtačnik Fra-nica. Zakotnik Ivana. Zdesar Sonja, Župančič Soča. Popravni izpit iz enega predmeta ima 6 kandidatk, za leto dni je odklonjenih 9 kandidatk, —lj Naval na živilskem trgu. Zaradi lepega vremena in tržnega dne je bil danes trg izredno dobro zaseden kakor že dolgo ne. Zlasti prosto za sadni in gobji trg je bil kar preobložen ter so se proda ialke vrstile tudi po cesti. Jagod je bilo danes kar na vagone. Kljub deževju mora biti teh sadežev izredno mnogo. Borovnice so danes prodajali že po 1.50 iDn liter. Kdor ve, koliko časa je treba nabirati liter jagod. mOTa občudovati uboge prodajalce, ki ponujajo s sveto potrpežljivostjo jagode tako poceni in jih še težko prodajo. Rdeče jagode so prodajali po 5 Din liter, vrtne pa po 10 Din kg. Gob ni posebno mnogo; jurčke so prodajali po 4 Din merico. Bosanske čreš-nje davi niso prispele, zato niso bile tudi domače posebno poceni, najslabše po 4 Din kilogram. Na zelenjadnem trgu so se prekupčevalci zlasti dobro založili s stročjim fižolom, ki so ga prodajali po 3.50 Din kg. Tudi na zelenjadnem trgu je bil naval ter so morale imeti mnoge prodajalke nekaj časa blago razstavljeno kar po tleh. Cene bo v splošnem nespremenjene. Novi krompir je po 2.50 Din kg, velike merice salat po dinarju, manjše salatne glave so pa tudi po 50 par. Izredno dobro je bil založen tudi perutninski trg. Jajc je bilo toliko, da so jih prodajali že po 22 komadov za 10 Din. Lepa in sveža so bila seveda dražja. Piščancev je bilo tudi mnogo. Drobne so prodajali po primerni cent, tu in tam že po 20 Din par. Gospodinje so se precej zalagale z različnimi dobrotami. Stari krompir so ponujali na debelo na Sv. Petra nasipu po dinarju kg. — ChristoFov učni zavod, privatna trgovska Šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno junija in julija. Šolnina nizka, vpisnina 30 Din. Revnim popust. Pouk prične 2. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Zahtevajte prospekt 364-n —lj Sokoli! Sokoliće! Posetite slaščičarno in kavarno »Petriček« na Aleksandrovi cesti 6. Prvovrstni sladoled in najboljše pecivo. 363-n —lj Biljetarnica in menjalnica »Putnika« v Ljubljani. Gajeva ulica je odprta 26. in 29. t. m. od 8. do 12 ure. 367-n —lj Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki je bil sklican za 30. junija t 1. ob 8. uri zvečer, se preloži na poznejši čas. 361-n —lj Parna in vročezračna kopel O UZD je od 27. t m. odprta samo dvakrat tedensko, in sicer ob sredah za ženske, ob sobotah pa za moške. Kadne in prsne kopeli so odprte vsak dan razen ponedeljkov za moške in za ženske. Ob delavnikih od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8.—12. ure. 366-n —lj V nedeljo otvoritev vrta pri »Tičku na gričku«. Radio koncert. Postreženo vam bo z dobro pijačo, ocvrtimi piščanci, domačimi štruklji itd. 365-n —Ij Članstvo Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obveščamo, da se je društvena pisarna preselila z dnem 22. t. m. v III. nadstropje Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, Masarvkova c. 17. — Odbor. 362-n —lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. 21-L —I j Okrožni odbor šentjakobskih krajevnih organizacij JRKD naznanja, da bo na predvečer Vidovega dne in v počastitev slovanskega sokolstva prižgan 27. t m ob 20. na ljubljanskem Gradu kres. —lj Otrok podlegel poškodbam. Nesrečna Dragica Skrbeč, ki jo je v Mostah butnil vlak, se v bolnici nI več zavedla ln je kmalu po prevozu kljub nagli zdravniški pomoči umrla. —TJ Ponizna prošnja. Pasantl, ki jo po Martinovi cesti po opravkih, prosijo družbo, ki je lastnica mala lokomotive, katera prevaža iz Ljubljanice kamenje v Zeleno jamo, naj pritrdi na rH-m-niv lokomotive rešetko, da ne bodo iskre letele na vse strani in užig-ale pasantom obleko ter klobuke, kar se je že mnogim zgodilo. —Ij Roko al je zlomlL V otepanji vasi je padel včeraj popoldne s kolesa 16-1 etni slikarski vajenec Pavel Gasperlč. zaposlen pri tvrdki Pristou & Bricelj. ZlomH si je roko ln je moral v bolnico. —lj Najdena denarnica. V četrtek je bila najdena usnjata denarnica z manj do vsoto denarja. Lastnik jo dobi pri ge. Mariji Sterlekarjevi, Janežičeva 12-TL Svoj k svojemu naj vetja kot načelo pri nakupu mila. »Hubertue« milo je pravi domači, celjski izdelek. NI trgovine, ki Vam z njim ne bi mogla post red Iz Kranja — Sokolsko članstvo vabimo, da se pol-noštevilno udeleži sprejema bratov in ee* eter iz Češkoslovaške. Zbor Jutri točno ob 15. pred Narodnim domom, obvezno za kroje, ostali z znakom. Na postajo odkorakamo skupno z godbo. Na postaji objavimo tudi razpored za udeležbo pokrajinekiga zleta. Zdravo! Z Jesenic — Letni zaključek gospodinjske lole. Naša gospodinjska Šola dovršuje letos deveto leto svojega obstoja in je v tej dobi poslala v svet nad 200 mladih gospodinj, ki so izvežbane v prav vseh strokah sodobnega domačega dela. Solo vodi vzorno gdč. V. Šimčičeva, ki poučuje vse glavne praktične predmete, pomagata pa ji gospe Creptnko-va in gdč. Malči Povšetova. Letošnje leto je šol obiskovalo 20 učenk, po večini z Jesenic in Koroške Bele. Sola se mora vzdrževati z lastnimi dohodki, kajti podpore ne dobi od banovine in ne od KJD, ki je prejšnja leta kazala vedno veliko naklonjenost za šolo. Pač pa sta v tem šolskem lotu votirali občini Jesenice m Koroška Bela, toda prva že dve leti ni izplačala niti beliča obljubljene podpore. Vpisovanje učenk za Šolsko leto 1933-34 bo 30. junija in 1. sept v pisarni osnovne šole na Jesenicah. Vpls-nma znaša Din 10.—, šolnina pa Din 120.—, ki se odplačuje lahko tudi v obrokih. Pod ntarelami na Marijinem trgu Ljubljana, 24. juni (a. Kar smo govorili o gospodarskem optimizmu ob velesejmu, ni bilo vrženo IcGr tako v zrak. Velesejem je bil res injekcija našemu kupčijskemu življenju, ki se je tako lepo razgibalo zlasti p">d rdečimi mare-lami, kjer so prodajali samo epohalne !r-ume, čudovite preparate in Čuaeine »aparate«. Nikjer drugje ni cvetela bolj kupčija in nikjer drugje se ljudje niso raje ustavljali. Kar priznajmo si, da nam je bflo nekam tesno pri srcu. ko so zaprli velesejem. kajti navadili smo se na seknsko življenje, na poslovno živahnost in zgovornost sej-raarjev, da niti ne omenjamo zatišij ob Lat-termanovem drevoredu. Zato je Človek kar vesel, ko zagleda ostanek sejma na Marijinem trgu. Sej mar ji se težko ločijo od nas, morda še bolj kot mi od njih. Ni treba naštevati razlogov, zakaj smo veseli malega sejma na Marijinem trgu. Brezposelni, ki se zbirajo vedno tam. so srečni, da jih prodajalci zabavajo in da lahko stofe pod široko marelo v gručah brez skrbi, da jih bo kdo razganjal. Prav je tudi, da prodajalci oživljajo naše ulice, kajti meščanom se rado dremlje. Na Marijinem trgu je zdaj kar velemestno. Da, prodajalec mora biti sodoben, še celo bolj kot n. pr. pisatelj. Zato tudi prodajalci na Marijinem trgu prodajajo »sodobne« predmete. Ves dan pihajo na dušo množici brezposelnih, kako imenitna je priprava, na katero lahko privežes samo pol stare kravate, kar se pa nič ne pozna. Brezposelni iztegujejo vratove, da bi videli, kako se delajo čudeži da postaneš iz razcapanca »gospod«. Noben nima kravate in mnogi so že sploh pozabili, da so jih kdaj imeli. Nekateri se posmehujejo prodajalčevi vnemi in ker se jim zde kravate že kar smešne, ker jih ne potrebujejo že tako dolgo. Pod marelami se pa ustavljajo tudi pen-zijonisti, ki preživljajo letos posebno siabe čase, ker se ne more dobro začeti sezona v Monte Carlu. Za čudovito pripravo se Še zanimajo dame. tudi one, ki hodijo mimo s cekarji s trga, in radovedneži, ki se čudijo, zakaj se zbirajo ljudje v takšni množici. Zdaj »ne vleče« več niti Ljubljanica, odkar je mali sejem na Marijinem trgu. Da kupčija cvete kljub vsemu, ni treba omenjati posebej. Prodajalci pač niso novinci in veno, kako je treba potipati ljudem pravo žilico. Prodajajo pa tudi druge prepotrebne predmete, ne le priprav za natakanje kravat. Prodajajo univerzalno lepilo, s katerim lahko »vulkaniziraš« Čevlje ali pisker, najimenitnejši »šlager« je pa čistilo za vse madeže tega sveta. Prodajajo torej samo preizkušene predmete, ki gredo v denar, zato tudi letos ne moreš več kupiti pod sejmar-sko marelo tinkture »za« kurja očesa. Najbolj ljudje kupujejo brusilnik, ki je obenem nož za rezanje šip. Vidimo torej, da je velesejem vplival zelo ugodno na naš gospodarski optimizem, se pravi na zakrknjence, ki so bojkotirali splošno trgovino, saj še zdaj cvete kupčija in celo sredi množice brezposelnih. Dober nasvet. Rada bi imela gladke, mehke, bele roke. Svetujte mi, kaj naj delam. — Nič. V ML — Kako se glasi četrta božja zapoved? — Spoštuj svojega očeta... — No, naprej! — Gospod katebet, moj oče je točen. Škoda. — Zakaj si tako žalosten, pdjatetlj? — AJi si že slišal, da inozemskih dolgov ni treba plačevati? — In to te je tako potrto? — Kako bt me ne, ko pa imam same domače dolgove. V zletnih dneh bo zbranih v Ljubljani blizu 30. Sokolov in Sokolić LJubljana, 24. Junija. Prve skupine Sokolov bo že v Ljsi'b^a-ai, prihodne dni pa pri fino prihajati večinoma posebni viaki z vseh strani države, iz PolčBke in češkoslovaške ter tudi ia tuglh držav množice sokolskih armad alovanskih narodov, da takih sokolskih nunožic Ljubljana še nikdar ni videla. Iz češUcoslo vaške je prijavljenih 1.560 članic in 1.300 članov, ćflani bodo stanovali v Tehniški srednji soli, članice pa v Miladiki, liceju, G remi jalni trgovski soli, v Pokojninskem zavodu in na tehniki, fe Beograda se pripelje 423 članic, a iz Kragrdevca 26S članic, ki bodo stanovale na učiteljišču, članov pa pride iz Beograda 11&8, ki bodo stanovali v Vajenskem domu, v fientroeterski vojašnici ter v gimnaziji na Po&anah, a iz Kragujev-ca se pripeke 751 članov, ki bodo prenočevali v šoli v firt Vidu. Mariborska župa pofilje 1205 članic, ki bodo stanovale na učiteljišču, članov pa pride iz Mariborske župe SG2, ki bodo prenočevali v šentjakobski Soli, v gimnaziji v Beethovnovi ulici in v soli na Vrtači. Iz Zagreba ee pripelje 326 članic, ki bodo prenočevale v Soli v Spodnji Slski, razen njih pa tudi 101 članica Iz Bjelovara, S3 iz Varaždina, 65 s Sušaka, 57 iz Šibenika, 75 Iz Splita ln 158 iz Osijeka ter 204 Iz Velikega Bečkereka. tako da bo v šišenski sodi 1069 okolic V šentjakobski šoli bo prenočevalo tudi 514 članov iz Bjelovara, 509 Varaždincev bo pa stanovalo v škofijskih zavodih v St Vidu, 144 Sušačanov bo prenočeval Sokol III., 618 Sibeničanov bo stanovalo v Soli v Mostah. 307 Spličanov v salezoanfikom zavodu na Rakovniku, 523 Gsiječanov na reaiki, kjer bo tudi 456 članov iz Velikega Bečkereka ter 441 članov iz Banje Laike, tako da bo na realki 1420 Sokolov. Pri uinaulinkah bo stanovalo 264 članic iz Novega Sada, 193 iz Banje Luke, 127 e Cetinja, 61 iz Skopaja, 151 iz župe Kranj, 106 iz Mostarja in 151 iz novomeške župe tako, da bo v ur&u-lULskem samostanu 1052 Sokolić. V soli na ^Prulah bo stanovalo 650 članov iz Župe !Novl Sad, 662 Črnogorcev bo spalo v šo-\i na Zoisovi cesti, a sokolska župa Skopije pošlje 494 članov, ki bodo stanovali v Kmetijski družbi, v Zavodu za žensko obrt Ln v trgovski Soil. Ž&ipa Kranj pošđjje £93 čilanov, ki bodo prenočevali v raznih nrbikacijah na Jezici, 382 Mostarcev bo stanovalo v soli v St Vidu. župa Novo mesto pošdfle 28" Članov, ki bodo stanovali s Čehi na Tehnički sredmji soli, da bo tam prenočevalo 1507 Sokolov. V šoli na Viču bo prebivalo 420 Karlovčanov, 139 Kariovčamk pa na Viču v Sokolskom domu. V Liohfteoithuimovean zavodu bo prenočevalo 858 članic celjske župe ln 67 TJžičaak, 617 članov čekrke župe bo pa stanovalo v giluhonemnici, a v Soli na Ledini bo 217 UžLčanov ter 600 članov ni-fike tupe, 146 članic te fcupe bo stanovalo v OUZD a 140 Rarajevčankami, 544 članov sarajevske žnispe bo pa v Marijanišču. Ia Tuzle se pripelje 186 članov, ki bodo stanovali v dečjem zavetišču v Florijan-ski udici, 546 članov ia Tuzle bo pa stanovalo na gimnaziji v Tomanovi ulici, kjer bo prenočevalo tudi 800 članov ljrubljau-eke župe, a 200 članic ttubđjanske žurne bo stanovalo na konservatoriju. Zagrebška župa pošlje 1807 članov, ki bodo stanovali v Soli, v tovarni Paner ter v Vodnikovi dvorani ln pri čamnanu v Zg. Šiški. Iz Niža se pripelje tudd 500 sokolskih seljakov v narodnih nošah, ki bodo prenočevali v Našakovi jahaZnici. Razen vseh naštetih se pa pripelje tudi 2S9 ruskih Sokolov, ki bodo stanovali v šoli v Moetah. Po teh SteviSkob. bomo krneli ob sofcol-ekih dnevih v Id^bOjani v gostih 5966 Sokolić m 15.63« Sokolov, torej blizu 22.000 Sokolov, katero Številko pa gotovo še prekoračimo, ead ee Tedne pripelje več članov in čianic kakor je prijavljenih, mnogo jih bo pa stanovalo po privatnih hišah, tako, da bo v zletnih dnevih v Ljubljani gotovo samo Sokolov ln Sokolić blizu 30.000. Ker je treba za zasime postelje po ubikacijah za vsakega 5 kg silame, bomo porabili najmanj 110.000 kilogramov siame, koliko bo pa ta masa snedda in spila, naj računajo naši gostilničarji sami. Cehi pripeljejo s seboj 4 godbe, ki samo ena šteje 36 mo4, razen tega bodo pa tudi draga društva pripeljala s seboj poino godfo. Blizu 30.000 samih Sokolov lahko računamo, z njimi se pa pripeljejo tudi Se rvečje množice gledalcev z vseh strani, da itakih ogromnih zavednih armad LJubljana še nikdar ni Imela v gostih. Pripravimo se, da jih dostojno sprejmemo! Poziv sokolstvu iz Lfrib-ljane in okolice Kakor smo že poročali, se udeleži pokrajinskega zleta v Ljubljani bratsko češkoslovaško sokolstvo v impozantnem Številu nad 3000. Prihod sokolskih vlakov iz ćrSR je določen za jutri popoldne, in sicer pridejo jutri popoldne trije vlaki preko Jesenic. Prvi vlak prispe v Ljubljano ob 16.24, drugi ob 16.48 in tretji ob 17.07. Na glavnem kolodvoru bo svečan sprejem Voch treh vlakov. Pozivamo vse sokolstvo lz Ljubljane in okolice, da pride jutri popoldne ob 16. pred Narodni dom, kjer bo zbirališče in potem skupen odhod z godbo na kolodvor. Tudi narodno občinstvo pozivamo, da se pridruži sokolstvu ter bratsko sprejme drage goste s slovanskega severa. Prinesite seboj cvetje. Po sprejemu vseh treh vlakov bodo pred kolodvorom pozdravi, nato pa skupen odhod v mesto do stanovanj. Jutri vsi na kolodvor! Sokolska društva na Gorenjskem pozivamo, da prirede ob progah bratskemu češkoslovaškemu sokolstvu sprejem in pozdrav. Na Jesenice pridejo sokolski vlaki ob 14.10, 14.50 in 15.30. Jeseničani pripravljajo slovesen sprejem ,ostala društva ob progi pa prosimo, da ravno tako bratsko in iskreno pozdravijo drage rtnm goste. Prihod ruskih Sokolov Ruski Sokoli v emigraciji ae tudi v velikem številu udeleže pokrajinskega zleta v Ljubljani, kjer bodo nastopili pri javni telovadbi in pri medzletnih tekmah. Ruski Sokoli pri spo v ponedeljek 26. t. m. dopoldne v Ljubljano. Cas prihoda bo objavljen v ponedeljskem Jutru, Tudi bratom Rusom bo prirejen slovesen sprejem ter pozivamo sokolstvo in občinstvo, da se v čim večjem Številu udeleži sprejema na glavnem kolodvoru. Medzletne tekme saveza SKJ V okviru pokrajinskega zleta bodo tudi medzletne tekme, katerih se udeleži nad 1500 članov in 600 članic Obsegale bodo tekme posameznikov za prvenstvo saveza SKJ, tekme vrst višjega, srednjega in nižjega oddelka, dalje tekme v plavanju, tekme v ode rakih nastopih, tekme župnih vrst in poedincev v posameznih panogah ter posebne tekme v plavanju in v skokih v vodo. Tekmujejo člani in članice po predpisih tekmovalnega reda, ki ga je izdalo načelništvo saveza SKJ. Jutri ob 6. zjtraj se prično tekme vseh vrst višjega oddelka članov in tekme za prvenstvo posameznikov, ob 7. uri pa tekme članic v višjem oddelku in za prvenstvo, v ponedeljek 26. t. m. ob 6. uri tekme vseh vrst srednjega in nižjega oddelka članov iz žup Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Tekma članic za vse vrste srednjega oddelka ob 6., za vrste nižjega oddelka žup Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in Maribor ob 8. zjutraj, v torek 27. t. m. ob 6. zjutraj tekme vrst nižjega oddelka članov iz žup Banjaluka, Beograd, Karlovac, Kragujevac, Mostar, Tuzla in Ruski Sokol. Ob 9. uri tekma vrst nižjega oddelka članov iz žup Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Veliki Bečkerek in Zagreb ter vse vrste nižjega oddelka U. skupine (za društva brez orodja). Tekma članic ob 6. uri za vse vrste nižjega oddelka iz žup Banjaluka, Beograd, Karlovac, Kragujevac, Novi Sad, Sarajevo, Sušak, šibenik, Veliki Bečkerek, Zagreb in ruske Sokoliće. Tekma v oder-skih nastopih bo v torek 27. t. m. zvečer na Taboru na pozdravnem večeru. Tekme vrst višjega oddelka bodo posebno zanimive in napete, ker se bodo vršile za prehodno darilo, meč Nj. Vel. kralja Aleksandra. Kakor znano, si je to dragoceno darilo priborila pri obeh dosedanjih tekmah vrsta Ljubljanskega Sokola matica, in sicer leta 1925 in 1930 v Beogradu. Kdo bo na letošnjih tekmah zmagovalec, bo pokazala tekma. Občinstvo opozarjamo, da je vstop k tekmam proti vstopnini Din 10 za vse sedeže, stojišča po Din 5, za dijaštvo ln naraščaj po Din 2. Članstvo z zletnim znakom ima prost vstop na stojišča. Slavnostna številka „Sokolskega Glasnika" Za velike sokolske praznike in slavnosti je izšla slavnostna številka >Sokolskega Glasnika« v povečani nakladi z zelo pestro ln bogato vsebino. Ta številka ima dve prilogi: Sokolsko selo, list za sokolske čete, in sokolsko presveto. »Sokolski Glasnik« stane 3 Din ter se bo dobival na zle-tišču v paviljonu JugosJ o venske Sokolske Matice poleg poštnega urada in v kol po r-taži na zJetišču. Pozivamo brate in sestre, da si nabavijo to številko >Sok. G1.« kot spomin na velike sokolske praznike v Ljubljani. Zletne razglednice Za pokrajinski sokolski zlet so izšle krasne sokolske razglednice, ki naj jih izletniki pri dopisovanju rabijo. Cena razglednici je Din 1.50. Razglednice se dobivajo po vseh trafikah in papirnih trgovinah ter na zJetišču. Ravno tako opozarjamo, da so izšle zletne poštne znamke po 0.75 in po Ddn 1.50, ki naj segajo po njih vsi izletniki Znamke se dobivajo v poštnem uradu na zletišou in na glavni poŠti v Ljubljani ter pri prodajalcih poštnih vred-notnic. Na zletišču bo posloval tudi poštni urad, ki bo vse pošiljke žigosal a posebnim zletrdm žigom, na kar posebno opozarjamo vse prijatelje filatelije. Jubilejna razstava ljubljanskega Sokola je atvorjena na velesejmu v paviljonu N, na kar opozarjamo vse posetnike zleta. Razstava nudi sijajen pregled razvoja in delovanja Ljubljanskega Sokola od ustanovitve leta 1863 do današnjih dni Razstava je otvorjena vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina z zletnim znakom Din 2, za občinstvo Din 3. Razstavni odsek je izdal za boljšo orijentacijo po razstavi posebno brošuro, ki se dobiva na razstavi po Din 2.—. Fotografi in amaterji! Zletni odbor si pridržuje na vse foto-grafične posnetke zlatnih prizorov avtorsko pravo in se naroča vse gg. fotografom in amaterjem, da 6i morajo v zletni pisarni v Narodnem domn (gospodarski odsek) preskrbeti potrebna izkazila in dovolila, ker sa bo le tem dovolilo fotografiranje. Vsako razmnoževanje fotografij v trgovske svrhe je zabranjeno in bo gospodarski odsek pogodbenim potom oddal določenemu Števili poklicnim fotografom dovoljenje za razmnoževanja in prodajo. Podrobna navodila in pogoje prejmejo interesenti med uradnimi urami v zietni pisarni. Fotografije bo posebni odsek odobril, nakar šele jih bodo lahko oni, ki si bodo pridobili dovoljanje, razmnoževali in prodajali. Amaterji morajo zletnemu odboru brezplačno oddati po en izvod vsakega fotogra-ficnega posnetka. Za garancijo je določena kavcija, ki se bo vrnila ob izročitvi kopij. Na Vae prireditve izvan delokroga tehničnega odbora je organiziral poseben prireditveni odsek, ki mu naeetuje dr. Ciril Pavlin. Naloga odseka je predvsem skrbeti za prireditve zabavnega značaja t J. za prireditve na Taboru m na veseBčnem prostoru na ToiasrJniiL Prva in največja p*tr#drlev bo pusđnf^ ni večer na Taboru t Čast slovanskfen go-stom t torek zvečer ob 20. Program tega večera bo prav pester *n lep, sodelovala bosta godba >9oge< in ZavrSanov kvartst Nadalje bodo govori predstavnikov slovanskih sokolskih zve« itd. Na telovađi§Ču na Taboru, ki bo sijajno razsvetljeno, pa bo postavljen plesni oder, kjer bodo pri Si vsi prijatelji plesa na svoj račun. Vstopnina k pozdravnem'j vačeru bo Din S, za imetnike zletnega znaka pa je vstop prost Narodno ženstvo prav vljudno prosimo, da se udeleži pozdravnega večera slovanskim gostom v črm večjem št*vilu v narodnih nošah. Za medzletne in glavne zletne dni bo otvorjen tudi veselični prostor na velesejmu in sicsr v dneh 25., 26. in 27. t. m. od 18. ure dalje, v dneh 28. in 29. 1 m. pa takoj po končanih javnih nastopih. Vhod na veselični prostor je izključno samo nasproti pivovarni Union na Celovški cesti. Vstopnina na veselični prostor je za imetnike zletnega znaka Din 2, za vse ostale pa Din 4. Pisarna prireditvenega odseka je v pisarni ljubljanskega veleeejma, vhod z Go-sposveteke ceste. Uradne ura vsak dan od bodo d obale tudi t* kjer ostale informacije. — Cenjeno občinstvo opozarjamo naj si nabavi za glavne zletne dneve, ko bo mnogo prireditev, ki so zvezane z vstopnino, zletni znak po Din 27, s katerim ima prost vstop k favni telovadbi 28. in 29. t m. na stojišče tir k drugim prireditvam zabav- značaja Zletni znak se dobi v zletni n* ▼ Narodnem domu. — Provisijske prodajalce za vse zletne ▼ svrbo razpečevanja navodil, raz- g)Krnic, afbarnov ln spominskih znakov sprejema gospodarski odsek zletnega odbora. Kavcije zmožni prodajalci naj se zgla-se v ponedeljek 26. in v torek 27. t m. med 15. in 18. uro v zlemi pisarni v Xarodn?m domn. — Roditeljski odsek. V nedeljo 25. t. m_ naj bodo vsi reditelji ob 6. zjutraj na zlet-nem prostoru. Reditelji južne tribune morajo hiti tam že ob 4.30, drugi, ki so se prijavili za službo 26. in 27. t. m., morajo biti takrat ob 4.30 zjutraj na svojem mesto. — Sokol Ljubljana H. poziva ves svoj ženski in moški naraščaj, da pride danes v soboto ob 19. (7.) uri na dvorišče realke zaradi važnega razgovora za sodelovanje v glavnih zletnih dneh. Pridite vsi in točno! — Sokolsko društvo Štepanja vas pozivlje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostne povorke dne 2°. t. m. v slavnostnem kroju odnosno v civilu z znakom. Zbirališče na vrtu sestre Marije Prepeluhove, od koder odkorakamo točno ob 8.30 na kraj zbirališča. Zdravo! Uprava. Za naš oddih domača letovišča Stalna tujsko prometna razstava — Vzrok malemu številu obiskovalcev Ljubljana, 24. junija. Zveza za tujski promet v Sloveniji je uresničila hvalevredno idejo stalne tujsko-prometne razstave v Ljubljani. Razstava je urejena v dvoriščnem poslopju tukajšnje podružnice Državne hipotekarne banke, v Frančiškanski ulici, in je za obiskovalce odprta od 9. do 11. ure dopoldne. Vstopnine ni treba plačati. Razstava je urejena v stilu razstav, kakršne smo navajeni videti na velesejmu. — Poleg posrečenih fotografskih posnetkov vidimo minijature: Rogaška Slatina, Bled, Kamnik. Laško, Jezersko in Še mnogo drugih. Prijetno se dojemajo napeti transparenti termalnega kopališča Laško in improvizirani kapniki številnih jam na Dolenjskem in slapovi Vintgarja. — Razstava je razmeroma slabo obiskana. Vzrok temu je iskati predvsem v pomanjkanju propagande, zaradi česar je število onih, ki vedo za razstavo minimalno. Razen kratkega poročila ob otvoritvi razstave ni bilo o njej pozneje ničesar slišati. Del krivde za slab obisk razstave nosi tudi po našem prepričanju napačno odrejen čas obiska, t. j. od 9. do 11. ure dopoldne ob delavnikih, dočdm je ob nedeljah in praznikih razstava sploh zaprta. Verjetno je, da bi obisk ob nedeljah in praznikih bil znatno večji, ako bi razstava bila ta čas za obiskovalce odprta in če bi se za populariziranje iste uporabila primerna ustrezajoča propagandna sredstva. Tudi če bi razstava bila odprta ob delavnikih od 12. do 14. ure bi se število obiskovalcev morda povečalo. — Zveza za tujski promet v Sloveniji bi morala poskrbeti, da razstavi dodeli svojega funkcijonarja ali nameščenca, ki se ne bi preveč odlikoval z molčečnostjo, temveč bi obiskovalcem razkazoval in tolmačil. Njegova funkcija čuvarja ni samo nehvaležna, temveč tudi za uspeh razstave nezadostna Stalna tujsko prometna razstava v Ljubljani pomeni za tujski promet v Sloveniji velik aktivum, ampak le tedaj, Če privabi največje možno število obiskovalcev. —peer. Rogaška mineralna voda iz vrelcev »Tempel«, Stvria «in »Donat« je po svoji zdravilni vrednosti in pitnosti namizna voda par exeilencc Najboljša, kar jih imamo! In nikdo ji ne more očitati, da tega superlativa ni zaslužila. Ne samo doma, marveč daleč izven meja naše domovine se uporablja Rogaška mineralna voda kot uspešno zdravilno sredstvo in priljubljena pijača. — V 17. stoletju je koncesija za črpanje in prodajo Rogaške slatine bila v rokah dunajskih lekarnarjev. Steklenica slatinske vode je takrat veljala 1.15 goldinarja Dokaz, kako visoko so jo že takrat cenili. Razdelitev mineralnih voda v Rogaški Slatini v tri zdravilne . vrste »Tempel«, »Stvria« in »Donat« sta v letih 1907. do 1909. izvršila profesor Knett iz Karlovih Varov in inženjer Dirnbock iz Graza. Od takrat, pa do 1. 1932-, ko je izvršena ponovna preizkušnja, se mineralna voda ni prav nič spremenila v pogiedu koncentracije in temperature. Tudi kapaciteta vrelcev je ostala nezmanjšana, čeprav ekonomija eks-porttra dnevno povprečno 15.000 steklenic Rogaška mineralna voda je najboljša za lečenje prebavnih organov in idealno sredstvo za pospeševanje prebave. Zato ne bi smela nikdar manjkati pri kosilu, Mnogo izdatkov za zdravila in nepotrebnih bolečin in novih bolezni, ki izhajajo iz nerednega in pomanjkljivega delovanja prebavnih organov, prihranimo z rednim uživan-njem Rogaške mineralne vode. — Ako vas muči katerakoli bolezen notranjih organov, zatecite se v zdravilišče Rogaška Slatina Ko se vrnete pa redno pijte Rogaško mineralno vodo iz vrelcev »Tempel«, »Stvria« in »Donat«. Vsaka trgovina in vsaka lekarna in drogerija vas postreže s steklenico Rogaške mineralne vode, ki se prodaja v korist »Jadranske Straže«, čuvarja slikovitih obal našega sinjega morja. — —r Čeprav dnevno dežuje v Rimskih toplicah se zdravite brez vsa-(ke ovire. Razen ln posamezne kopeli v Slavnem kopališkem poslopju so idealne za zdravljenje vseh vaših bolezni. Udobni, prijazno opremljeni prostori, romantični hodniki, okrašeni a zgodovinskim t ostanki rtaneke arhitekture Ia prijetna tofpdota, ki veje povsod, vas okrepi in pomiri. Toplota prihada iz bazena in iz posacieznih kopeli, ki jih polni vrelec visoko radioaktivne mineralme vode s temperaturo 37.5 stopinj elzlja. Po par kopellh ste vašemu revmatizmnu zadali emrten udarec, čutite se kot prerojeni, tek se vam vrne in vaša življenjska sposobnost vidno raste. V solnčnih urah (ker letos ne moremo govoriti o solnčnih dneh!) vam prekrasen park, ki okroža kopališke naprave, nudi prijeten izprehod, brez nevarnosti, da se ne bi mogli pravočasno vrniti, ako nastane nevihta. V deževnih dneh skrbi godlja za vaše dobro razpoloženje In se ni bati, da bi vas obvladalo domotožje, ko sedite na pokriti stekleni terasi in razgledujete okolico. Dobra, dietlčna kuhinja in akrbni zdravnikov nad*zor in pa i-zvrsten zrak so činitelji, ki vas v kratkem času popolnoma ozdravijo. Malokrvnost, pomanjkanje teka in 8 tem zvezano nemirno in siabo spanje inginejo sami od sebe. Revmatiz-ma, isiasa sli gih&a, arterioskleroze in drugih bolezni ee znebite, da ne boste sama vedeli kdaj in kako. Zdravje in čiloet se vam vrne. V Čemernih dneh, kakršnih danes ne manjka, boste zdravi ohranili svoje dobro razpoloženje. Za vaše zdravje in za vaše dobro razpoloženje torej: 10-in s tem dobi leteče bitje hitrost, ki zadostuje za ravnotežje med njegovo težo ter odporom zraka, ki pritiska na površino telesa in razpetih kril. Eden najboljših dokazov, ki so prišli učenjaki na njegovi podlagi do spbšnih matematičnih vzorcev ptičjega letanja, je Marevevo kinematografsko beleženj« letanja galeba s temeljito študijo kapitana Laboureta. Galeb, ki tehta 620 gramov, se poganja s pomočjo propulzivne ga delovanja kril naprej s horiooratalno hitrostjo povprečno 6.5 m v sekundi (minimum 5.7, maksimum 72 m). Površina telesa m razpetih kril znaša 20 kvad. decimetrov. Ce apliciramo na to površino in hitro-st zakone zračnega odpora, ki večajo za (letala, vidimo, da je zračni tlak, ki ga mora omenjena površina pri omenjeni hitrosti premagati, 670 g, torej približno toliko, kolikor znaša telesna teža. S tem je rečeno, zakaj se galeb drži v zraku > makiega napora, ki ga vzdrži največ osem ur nepretrgoma, dede človeka pravi Lefev, da izkušnje dokazujejo, da lahko prehodi dobro treniran človek v 15 urah 72 km, ne da bi se posebno utrudil, 4800 m v hrib in 4800 m navzdol, kar odgovarja približno milijonu i kgm ali 20 kgm v sekundi. Pri 75 kg , težkemu človeku odgovarja to 026 kgm na kg njegove teže. To je maksimum, kajti vsak bo priznal, da človek, ki opravi v enem dnevu delo enako vzponu in sestopu z Montblanca, »ne da bi se preveč utrudil« in da drugi dan znova začne, da tak človek ni navaden pešak. Iz tega sledi, da je normalna povprečna energija, ki se zahteva od letečega ptiča, deset- do stokrat večja od energije, ki jo lahko pričakujemo od človeka ali konja. Vsiljuje se vprašanje, odkod dobivajo ptice energijo, c kakršni se človeku in drugim sesavcem niti ne sanja. Nekateri si razlagajo ta pojav z dozdevno premočjo ptičjega živčnega sistema. Batauid pa dokazuje, da je človek glede razmerja, teže, mišic napram celotni telesni teži na boljšem, kakor golob. Morda so pa ptičje mišice kvalitativno boljše. Fiziologija nasprotuje tej hipotezi. O premoči ptičjega mišičevja ne priča niti anatomija, niti bilanca kemičnih reakcij. Ena lastnost pa daje ptičji mišici prednost pred vsemi drugimi, nmreč hitrost, s katero se krči. Vendar pa moramo reči: Ce velja aerodinamični zakon tudi za ptičje letanje in če ima ptica take mišice, kakršne v resnici ima, bi ne smela letati. In vendar leta. Batauid pojasnjuje ta paradoks s tem, da po krivici apliciramo veliki aerodinamični zakon na ptičje letanje. Vse kaže, da se uveljavlja v ptičjem letanju drugačen mehanizem, kakor je oni, ki vodi k letanju aeroplanov in da vodijo ta mehanizem drugi zakoni, kakor mehanizem letanja aeroplanov. Glavni vzrok te razlike je deloma teža krila, ki je pri pticah mnogo manjša, kakor pri aeroplanu, deloma pa hitrost, s kakršno se lahko ptičje mišice krčijo. Batauid trdi, da se lahko mišica ptičjega krila skrči odnosno raztegne v eni sekundi do 200krat. Res je, da proizvaja leteča ptica mnogo večjo energijo od kateregakoli drugega bitja, toda naša pomota je v tem, da smatramo, da proizvaja ptica energijo nepretrgoma. V resnici je pa ne proizvaja nepretrgoma, temveč v presledkih, kar ji omogočajo baš omenjene lastnosti krilnega mišičevja. V splošnem zahteva ptičje letanje mnogo mani energije, kakor letanje aeroplana. Narava ne pozna propelerja, toda zna si pomagati tudi brez njega. nom, Šoferjem orjaške postave. Šofer je napadalce premlatil tako, da so zbežali v gozd, služkinja je pa obvestila svojega gospodarja o napadu. Ker sta lahko točno opisala napadalce, so jih kmalu i^ledili. Bili so trije. Vsi trije so napad priznali. V neki hiši v predmestju so našli bogato zalogo mask in ukradenih predmetov. Tolpa je priznala 80 napadov in 50 posilstev. Kar se tiče visokega uradnika, so priznali, da je bil z njimi v zvezi, da jih je spremljal na tolovajskih pohodih in jim plačeval za to, da je smel gledati, kako so se naslajali nad ugrabljenimi dekleti. Beseda o ruskem šahu V Rusijo je začel šah prodirati razmeroma pozno. Še v začetku 19. sto-iletja je dajala ruska gospoda prednost kartam. Pionirja ruskega šaha so Mi isele dekabri'sti, ki so si kratkočasili z njim težke in dolge ure izgnanstva. Za šah se je posebno ogreval tudi pesnik (Puškin, ki ga je igral v salonu grofov 'Vjelogorskih na predvečer dvoboja s svojim svakom, baronom d'Amrhes — iHaokerenom, ki je bil tudi navzoč. Puškin se je ozrl nanj, rekoč: »Ta oficir me bo premagal, mat sprejmem«. V terr času se je pojavil tudi ruski teoretik šaha Ivan Butrimov. Šali so igrali tudi v kavarni Pječkina, kamor so zahajali Bakunin, Bjeftnski, Hercen in pesnik •Fet. Vnet šahi-st je biJ tudi Lermontov, ki je (igral šah s svojim prijateljem Han-Gjerjejem. Sredi preteklega stoletja je bil v Rusiji središče šaha dom grofa KuŠe-ijeva-Bezborodko. Tam je bil ustanovljen tudi prvi ruski šahovski klub. ki sta mu bila člana tudi Turgenjev in Lev Tolstoj. Oba sta bkla strastna Šahista vse življenje. Tugenjev je igral pozneje šah v zgodovinski kavarni de la Re-gence v Parizu. Tolstoj je igral v Moskvi šah često s Tugenjevim in Tane-jevim, pozneje tudi v obleganem Seva-stopolu. Tu je igral šah s svojim tovarišem poročnikom Urusovim. ki je igral 12 partij naenkrat, ne da bi gledal na desko. Urusov je predlagaj oblegajočim Angležem partij Šaha v okopih pred 5. utrdbo. V Jasni Poljani je igral Tolstoj šah često s Tanejevim in pianistom Goldenvajizerjem. Šahu je pripisoval filozofski pomen. V petdesetih letih letih le ustaoovffl Hercen poseben šahovski khib. kjer je igral tudi Cerniševski m kjer se je zbirata navadno do 70 šah*-•tov. Ta kftub Je pa postal pozneje zavetišče marksistov ki atato je M lota 1662 razpusčen. Pozneje Je dala Rusija nalboUse Šahovske tafcoto. Spe« delegat londonske konference Včeraj smo poročali, kako je na svetovni gospodarski konferenci v Londona neki japonski delegat sladko zaspal in kako ga je japonska vlada takoj odpoklicala. Danes prinašamo sliko spečega delegata, Id svoji državi pač ni napravil velike usluge. Ker se je dal povoziti Primeri, da bi bil ponižen pešec obsojen, ker se je dal povoziti, so pač redki in vredno je zabeležiti, da je bol nekdo obsojen, ker se je dai povoziti motocaklistu. To se je zgodilo v Singa-puru. Tam je hitel čez cesto ubog Kitajec, pa (je pridrvel mkno Japonski motocikiist, ki je vozil po nevarnem ovinku z divjo hitrostjo. Ubogi Kitajec sam n? prav vedel, kdaj ga je japonski motocikiist povozil. K sreči je odnesel samo nekaj prask, pač je pa obležal na tflaku Japonec nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico, 3der so zdravniki ugotovili, da si je dvakrat zlomil roko in da ima pretresene možgane. In policija je takoj aretirala ubogega Kđtajca ter ga tirala pred sodišče. Siromak je bil obsojen na denarno globo v znesku 600 Din, ker je moti J cestni promet- Dobro, da take prakse pri nas zaenkrat še ne poznamo. Max Baer in njegova bivša nevesta Rokoborec Baer, ki je porazil Scnmelinga, je imel nevesto OUve Beck, ki mu je zdaj predložila račun v znesku 22.00 dolarjev tako, da mu od dohodkov od tekme ni ostalo nič. Očetovstva ni ho£c-i priznati Pred sodtfščem v Budimpešti ^>o imeh* v torek zanimivo obravnavo. Slo je za rožbo 231etnega slepega dekleta, kd je tožilo nekega budirnpeštanskega tovarnarja in zahtevalo alimente za nezakonskega otroka, češ, da je tovarnar njegov oče. Iz obtožnice je bilo razvidno, da je zakrivil tovarnar v kritičnem času kričeče nasilje, kajti napadel je slepo dekle v delavndci slepcev v času, ko je bilo samo in jo je na prav grd način posilil. Pred sodiščem je pa obtoženi tovarnar svoj greh trdovratno tajil, češ, da z dekletom nikoh' ni imel intimnega razmerja, kar je hotel potrditi še s pričami in prisego. In bas* v hipu, ko je že hotel dvigniti roko k prisegi, je začelo dekle z drhtečim glasom prositi sodnike, naj ji dovolijo poseči obtoženemu tovarnarju za desno uho, ker se je dobro spominjala, da ima za ušesom veliko bulo. Tovarnar je prebledel in takoj je bilo konec njegove zgovornosti. Predsednik je dekletu dovolil seča tovarnarju za uho in zapovedal obtožencu, naj skloni gttavo. In res se je izkazalo, da ima obtoženec za desnim ušesom bulo. Takoj so ga obsodite, da bo moral pla- čevarti aimeote. Čudno je pa, da tovarnarja niso obtaMi težkega zločina, ki mu je bil pred sodiščem dokazan on za katerega bi ga morala doleteti huda kazeč. Esperanto-detektiv E. Schwan*ger Iz Augjsburga v Nem-£djl poroča v tedenskem esp. gtas&u tfieroklo de Esperanto« o sledeči res-itCbi zgodbi: PrtSa je k meni tuja Žena, kt sfe sfl-fcafeu da Imam potom esperanta zvezo s vsem svetom. Prosila me je, naj pote vem ca njeno teto, ki je že pred svetovno vojno odpotovala v New Yoik ki od tedaj ni o njej nobenega sledu. Povedala mi je samo, da se pdiše Stocker an da je v New Yorku. Poskusi i sem srečo. Obrnil sem se pismeno na g. Dann Ervina, esp. delegata v New Yoriou. Ker je mora! baš takrat odpotovati, je zibraj okoli sebe esperantiste in jim naročili nai po New Yonku iščejo gospo Stocker. Esperarutisti so se napotili kot policijski psi po velemestu in neumorno iskali in iskali pogrešan-ko. Kijer ni moged pomagati nemški po-silanik z vsem svojim uradnim aparatom, tam se je izkazal esperanto. Espe-raratisti so našla gospo Stocker, 'ki se je sprva branila priznati, da je res ona, toda po nepobitnih dokazih se je udala Drug sličen primer, ki ga je rešil esperamto, pa je bil še bolj zapleten Polsestra gdč. Fani Duttle iz Augsbur-ga se je izguMa pred leti v Alžiru. Vsa pisma so prišla nazaj s pripombo »Nepoznana«. Obrniti se na poslaništvo bi stalo revno pletiljko preveč denarja, zato se je obrnila name, naj poizkusim potom esperanta. Pisal sem som. Bu-reau Lousu v Saint Saeus iz Alžira, nad poišče pogrešamko. Po nekaj tednih sem prejel pozitiven odgovor. Iskana se je namreč ponovno poročila in je mnogo trpela zaradi smrti prvega moža. Zato je hotela pretrgati vse vezi s preteMostjo. Ko so jo našli, je takoj pisala svoji sestri v Augsburg. Esperanto torej ne premaga samo jezikovnih zaprek, temveč služi tudi nesrečnežem in bednim. Robot za slepce Nemška tovarna električnih aparatov je izdelala model novega stroja, ki se dajo z njegovo pomočjo spfremeniti tiskarske črke v zvočne. Delo tega novega robota temelji na lastnosti foto-električnih celic, ki izpreminjajo igro svetlobe in sence v zvok. črke so natisnjene na celokddni ploščici in naprava jih projicira na premikajoči se bofoen-ček, kjer so izrezane Črke latinske abecede. Aparat je montiran tako, da ne nastane električen tok, dokler ee premika TmflV za črko nad >tuJo« črko, čim pa pride znak črke v stik z odgovarjajočo črko, nastane električen tok, ki požene električne celice, gramofon in oddajni aparat. ČJrke, ki se pojavijo v okencu robota, slednji glasno izgovarja. Novi robot bo posebno dobrodošel slepcem, Id ne bodo več rabili svoje abecede. ——-1- Poroka najbogatejše ameriške neveste V Parizu se je poročila te dnd najbogatejša ameriška nevesta Barbara Hut-txxn s kavkaskim princem Aleksijem Mdivanijem. Poroka je Dila najprej civilna, potem sta se pa dolarska princesa in eksotični princ poročila še cerkveno v ruski cerkvi. Barbara Hutton je ena treh najbogatejših deklet na svetu in zato ni čuda, da se je zanimal za njeno poroko ves Pariz. Brat Aleksdja Mdivanija je bil oženjen s filmsko igralko Polo Negri, tretji njegov brat se je pa nedavno ločil od filmske igralke Mae Murrav. Aleksij Mdivani je sin princa Zaharije Mdivani j a in Elizabete Zabar-keske. Za civilno poroko je imela nevesta krasno belo obleko in velik prozoren klobuk po najnovejši modi. Barbara Hirtton je zelo lepa, ima krasne črne oči in kostanjeve lase. Cerkvena poroka je bila združena z velikimi svečanostmi Nevestina poročna obleka je bila tako razkošna, da so jo občudovali celo razvajeni Parižani, Fotografi so mlada zakonca kar oblegali in poroka je bila posneta tudi za film. Pred poroko je darovala nevesta mnogo denarja za siromake onega okraja, kjer je doslej stanovala. 2eninove priče sta bila minister Georgije Senkali in njegov svak, znani španski umetnik Joee-Maria Sert. Poroki je prisostvovala tudi Sertova žena, bivša princesa Mdivani. Elektrika v gozdu Jutranji izprehod po zelenem travniku ali gozdu človeka zelo osveži, dočim ga isti izprehod popoldne navadno utrudi. Učenjaki so dognali, da ne vpliva pri tem na človeka čas, temveč različna električna napetost rastlinstva. O pomenu elektrike v rastlinstvu so mnenja močno deljena. Nekateri učenjaki sodijo, da je elektrika rastlinstva brezpomemben stranski pojav, posledica kemičnih procesov v rastlinah, ki so kakor vsi taki procesi, združeni z elektriko. Najnovejša raziskavama so pa pokazala, da elektrika rastlinstva ni samo stranski pojav, temveč da gre za izvestmim ciljem. Anglež J. C. VVaiTJer, ki se peča že več desetletij s tem problernorn. je našel gotovo zvezo med razsvetljavo in e4ektriko rastlinstva. Opazoval je 50 rastlin m ugotovil pri prehodu iz teme v svetlobo najprej negativno in šele čez nekad časa pozttrvno elektriko. Pri nasprotnem procesu, pri prehodu iz svetlobe v temo, se je pokazal nasproten pojav. Dado bi se torej domnevati, da povzroča somce zakrivajoči oblak v gozdu čudovite električne pojave, kar priča, da izprerriinja rastilina, izpu-Sčajoča elektriko v zrak, napetost istega. Čuden vpliv, Id ga ima na človeka gozd ob razfličnem dnevnem času, bi se dal torej pojasniti z razfiično električno napetostjo rastlinstva. Zmagovalka na konjskih dirkah Trm era rd Opelova, znana nem&ka jahaeica, Je odnesla na velikem turnirju v Hannovni zmago ln si priborila zlat Mussollnljev po- kaL Nedelja, «5. Junllja, 8.15: PoročUa, 8.30: Gimnastika CM- E>o-bovšek). 9.00: >Sveta vojskac (magr. SI -eka). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč, cerkve. 10.00: Rezervirano za prenos slavnostne akademije ob 401etnlci SPD. 11.00: O glavnih oblikah testamenta ali oporoke (g. Gosi ar j. 11.30: Radio orkester. 12.00: Cas, plosce. 15.00: Kmetijska ura (dipl. agrar. Jamnik). 15.30: Korofike narodne, poje kvintet >Sava«. 16.30: Ljudska igra: >Vdova RoSlinka« (Golar), člani narodnega gled. 20.00: Pevski koncert ge. Herms-dorf-Billna. 20.45: Citre aolo, g. Mezgolitz. 21.30: Cas, poročila. 21.45: Radio orkester in Jazz. 23.00: Napoved programa naslednji dan. Ponedeljek, 36. Junija, 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 18.00: Cas, plošče, borza, 18.30: Radio orkester. 19.30: Slovenske umetne pesmi poje g. Marjan Rus, v esperanto prevaja g. Kozi ovčar. 20.00: Plošče. 20.30: Prenos is Zagreba, 22.30: Cas, poročila, 23,00: Napoved programa za naslednji dan. Torek, VI. Junija. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne veeti. ls.oo: Cas, plošče ,borza. 18-30: Radio oorkester, 19.30: Naša mala letovišča (dr. Andrejka). 20.00? Sehumannove duete pojeta gdč, Ko-renčan ln g. Brandsteter. 20.45: Belokrajln-ska ura, govor dr. Fucnsa, pevski oktet tn Metliška godba, 22.00: Cas, poročila. 22,15; Radio-jazz. 23.00: Napoved piograma za i naslednji dan. Sreda, 28, Junija. 10.00: Prenos občnega zbora rjubrjanake-ga Sokola ia Narodnega doma C govore* Kajzelj, dr. Muroik ln dr. predat. Sokola>. 11.00: Radio orkester. 12.00: Plošče, 12v4& Dnev. vesti. 13.00 Cas, plošča, boraa. lGO*>. Prenos razvitja prapora Ld- govor N^. Vel. Kralja ali njegovega zastopnika, govori ministrov, prvega namestnikia, starešine br. Gangla ln ostalih predstavnikov J. S, 17.00: Radio orkester. 18-00: Otroški kotiček (gdč. Vencajz). 18-30: Angleške plošče. 19.00: Potovanje v Maroko m Visoki Atlas (dr. Reya). 19.30: literarna ura: Recitacije Vojnovičeve tragedije >Smrt majke Jugovičev« (ga. Avg. Danilova). 20.00: Radio orkester: Jugoslovanska glasba. 21.30: Cas, poročilia, 21.45: Slovenski vokalni kvinitet. 22.15: Radio-Jaza. 23-00^ Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 29. Junija. 9.00: Veresko predavanje. 9.30: Prenq2 cerkvene glasbe Iz cerkve sv. Petra, 10.30: Zdravilišče Laško (g. Bitežnik). 11.00: Prenos nianlfestacijskega zbora J. S. b Kongresnega trga v Ljubljani, kjer govori zaključni govor prvi namestniki starešine br. Gangl, skupno pa se zapoje >Hej Slovani« in himno >Bože pravde«. 12.00: Cas, plošče. 15.00: Meso in mesne jedi (ga. Svete-lova). 15.30: Magistrov šramel tercet. 16.30: Prismuska šola (V. Pirnat). 17.00: Plošče. 20.00: Plošče. 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. 21.15: Radio orkester. 22.30: Cas, poročila. 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 30. junija. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13.00: Cas, plošče, borza. 18.30: Radio orkester. 19.30* Reja koz in ovac (Društvo >2ivali-ca«). 20.00: Zaključno glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe (dr. Dolinar). 20.30: Prenos iz Beograda. 22.30: Cas, poročila. 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 31. junija. 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. 13.00: čas, plošče. 17.30: Radio orkester. 18.30: Spijoni (Viktor Pirnat). 19.00: Problem izobraževanja našega naroda (dr. Gogala). 19.30: Humoristično čtivo (Mirko Kragelj). 20.00: Plošče. 20.30: Prenos iz Skopija. 22.30: Cas, poročila. 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Nehvaležnost plačilo sveta. Mlad zdravnik: »Pomisili, ženica, kako nehvaležni so prijateldi! Eden. ki si je pri nas na večerji pokvaril želodec, se je šel zdravit k mojemu konkurentu.« Naša industrijska četrt Vf ostati (tmiIa vaHIt« -- _____- _ __- V Mostah grade veHko moderno ubožnico, M je temu industrijskemu --- I4uh^|aua, 24. Junija, Četrt, ki jo imamo t mislih, sicer še ne apada pod Ljubljano, a se bo najbrž kmalu priključila mestu, ker je že tako aktualna priključitev mestne okolice mestu. In baš zaradi tega ne smemo kar tako dosledno prezirati ljubljanskega predmestja, ki je meščanom včasih znano samo po slovitih gostilnah. Če spregovorimo o naši industrijski četrti, bomo nedvomno marsikomu odkrili nov svet Ta svet se začenja onkrai železniškega prelaza na Zaloški cesti. Čim prestopiš prelaz, si že sredi predmestnega okolja: vee postane na mah še bolj domače, kot je v našem idiličnem mestu. Ce je deževno vreme, seveda malo pomešaš blato, ker pločnikov še ni baš mnogo v moščanski občini. Kljub temu pa ne vladajo v Vodmatu, Mostah, Zeleni jami in na Selu — v majhnih krajih, nekdanjih vaseh, ki se zdaj že povsem stikajo — baš >barbarske*c razmere, kot bi mislil kdo, ki se izogiblje predmestij. Naša industrijska četrt ni tako tipično predmestje, kakršna radi opisujejo romanopisci, ki kažejo predmestja kot gnezda apašev, prostitutk in raznih mogočih in nemogočih temnih elementov. Pač pa spoznaš takoj, da le tu še celo več gostiln kot v nekaterih naših mestnih ulicah, ki so v tem pogledu posebno srečne. Predmestno okolje tvorijo predvsem majhne^ hiše, ki niso ne mestne in ne kmečke. Težko je reči, da so lepe, toda domovi fso delovnih ljudi In so jim zato tudi ljube kot meščanom njihove palače. Starejše ulice so ozke, hiše v njih imajo tesna dvorišča, ki so tu in tam polna otrok. Otroci se pode tudi po cestah, kajti male hiše in blatna dvorišča so premalo za nje. Na gostilniških vrtovih balinajo >stalni< gostje radi ob delavnikih. Od gostilne do gostilne pa romajo dalmatinski krošnjarji e krošnjami na trebuhu. Sicer pa vlada na »ulicahc mir. voznega prometa ni skoraj nobenega. Ceste niso posebno lepe, kar se pa ne opazi tako kmalu, ker ni mnogo prometa. Hujše je ob slabem vremenu in gorje vozniku, ki zavozi preveč korajŽno v kakšno ulico, ki fe ne pozna dobro! Nekatere ceste namreč nimajo temeljev. Morda so jih kdaj imele, a sčasoma *»e spremeni tudi kamen v blato. Toda pomisliti moramo, da ima ta Četrt še bodočnost in da je bila večina ul"c obzidana šele zadnja leta. Ni še dolgo, ko so bile mnoge sedanje ulice Še poljske poti, ali eo pa bili tam še vrtovi bližnjih hiš. Zato se tudi ne smeš čuditi, ce na nekaterih cestah bujno poganja trava. In ne smemo prezreti novih vil, ki so jih zaceli graditi tudi tu zadnja leta. Te vile so živo nasprotje starejšim predmestnim hišicam. Skoraj vse so zgrajene v modernem ali moderniziranem slogu ter vzbujajo skoraj kriSeoo pozornost z bahavo zunanjostjo. Zdaj se Mo- ste več ne modernizirajo, letos tu nihče ne gradi, če izvzamemo stavbo ob Predori cevi ulici in kop opeka, ki taka na zidarje ▼ Sušteršičevi ulici. Kot vidite, imajo ulice fe Imena. V vseh ulicah pa imajo todi ulične napise, kakršne vidimo v mestu. MoAcani nočejo zaostajati v tem pogledu za Ljubljančani. Mojstri eo pa tudi v imenovanju ulic Počastili so z imeni ulic nekatere naše velikane, na katere so pozabili celo Ljubljančani. 2e zaradi uličnih imen je sprehod v Moste poučen in zanimiv. Moščani imajo tudi Pohlinovo ulico. Na očeta Pohlina so Ljubljančani pozabili. Sramota bi bila seveda, če bi Moščani pozabili na Vodnika in Prešerna. Spomnili so se tjdi Gregorčiča, in Kreka. Onkraj železnice, na severni strani, imajo tudi KoroŠčevo ulico, ki leži vzporedno s Pokopališko cesto. Tudi dva bivša mo-ščaneka župana sta ovekovečena z imeni ulic (Slapničarjeva in Marenšičeva ulica), enemu so pa krstili na Čast ulico po njegovem rojstnem kraju (Ribniška unca). Posebnih znamenitosti v Mostah ni. Tovarn, ki jih je precej na severni strani železnice, menda ni treba prištevati med znamenitosti. Dovoli jih je, da kvarijo zrak tega predmestja, a premalo, da bi lahko dale dovolj kruha vsem predmeščanom, V neposredni bližini tovarn svet ni zazidan in tudi najbrž nikdar ne bo. Tovarne stoje na najlepših prostorih. Ob veliki kemični tovarni leži Pokopališka cesta, ki je precel obzidana. Ko prideš čez železniški prelaz na Pokopališki cesti, opaziš na levi strani, kakšnih 50 metrov od ceste veliko, enonadstrop-no zgradbo, ki še ni poveem dograjena. Ta zgradba ie naibrž največja v mošČanski občini po kvadraturi zazidane ploskve. Ko bo dograjena, bo v resnici impozantno poslopje. Toda zdaj delo počiva počivalo je že lani in kdove, kdaj bo poslopje dograjeno. Zidarska dela so v glavnem končana, delo pa še čaka druge profesijonaliste, mizarje, slikarje, pleskarje, instalaterje itd. Zgradba je odprta proti južni strani z velikimi balkoni in solnčnimi verandami. Na tej strani je tudi še precej prostora za vrt, toda ne smeli bi več kopati v bližini stavbe gramoza. Če bo zgradba dograjena in izročena svojemu namenu, se bodo lahko Moščani postavili, da imajo moderno, veliko ubožnico, ki je res potrebna za ta industrijski okraj. Kjer 6e koncentrira beda, opaziš tudi velike ubožnice, če jim socijalna politika ni tuja. Glavno je seveda denar, kajti brez njega ne pomaga nič socijalnih čut sam na sebi. Moste čakajo Še velike naloge, toda o njih sprehajalec ne govori, ki je prišel v industrijsko četrt na obisk le kot radoveden, nepristrnnski opazovalec. Nedvomno so pa mnogi poklicani, da govore o teh nalogah. In ne samo, da govore! ce, k! nam Je d a ta tako mnogo maznenrrJo mož, ki je brit atoletja prvi branik slaven« skfli krajev prod Torki ta ki i« kftkrb temu, da je tesno povečana s Hrvatsko ia da je žMjeaje v nfei pomešano s Srbi ta Hrvati, vendar le obranfla svoj slovenski značaj in izjedno močno občuteno vez in ljubezen do nase L jubilant Ob«č*e Bele Krajino, ta borni ta lepi kotiček onstran Gorjancev, katerega šiba vode tepe a dneva v dan s sušo in ocnjem, a vendar ne ukloni Belofcranjca, da bi zapusti) svojo rodno kraško grudo! Ostanite tam več dni ca počitnicah, da spomate naS dobri slovenski narod v vsej njegovi rrJstnosti Jn nepokvarjenosti, ki je redko k%e še tako dobro ohranjena, kakor ravno v Beri Krajini ^Besedo irnape ttcMf cttateln Tudi v Metliki fe lepo Malo je krajev, kjer bi bile cene ta Metl&a, 23. Junija. Šele v zadnjem tetu je prišla tudi naša Mer: k a na gias kot prijazno tetovašče m okrevališče. Nijesi usgodejn potožag t?k ob poh-Ojvmi Kolpi, vsa okoBca poka virksk.h goric, 'fctazu visoki, terrmi Gorjanci in milo, dalmatinskemu sorodno podnebje, ustvarjajo tu vse pogoje za razvoi letoviščarstva. Metličani smo že davno spoznali pomen izletništva, vendar nam demarna sredstva niso dopuščala zgraditev najpotrebnejših objektov. Prepotrefonega vodovoda še zdaj ninamo. Napeiiah smo "z Ozija eloktriko, letos pa pričnemo v najkrajšem času gradil še kopališče na Kolpi po načrtih ir*r. arh. Gizele Suldietove iz šole mojstra Plečnika. Narava je ustvarja v MertUd in ndem okoilci vse potrebne pogo-je za ugoden tetoviščarski kraj, vendar pa se MetTičani nočemo prenagliti s prošnjo za naziv letovišča, ker hočemo najprej urediti vse najmjineje, pa šete potem pričeti z obširnejšo propagando za daldši obisk našin kradev. Res ie, da že danes skromnejšega letoviščarja in izletnika zado«voLje naši podjefrii hotelirja m gostilničarji, kakor so se nedavno prepri-ČaM fotoamateri i in noih gosti, vendar pa bo brez vodovoda izredno težko napraviti kad pomembnejšega iz naših krajev. Skrb sama in gostoljubnost naši-h 18udi še vseeno ne morejo razvajenemu tujcu nuditi vsega potrebnega, vendar pa že danes vsak meščan more najti tam vse, kar rrru ko nizke in ljudje tako gostoljubni mudijo enako in morda še več vredna letovišča. Vse poletje in kasno v jesen vozi vsako nedeljo in praznik izletniški vlak po polovičnih cenah tja do Karlovca. Izletnikom se nudijo najlepše ugodnosti tudi za daljše Izlete tja do ponosnega ozatjskega gradu, katerega so bratje hrvatskega zmaja obnovili in uredili popolnoma v prvotnem slogu. 2o sam položaj Ozrja je tako mikaven, da bi ne smel noben obiskovalec Bele Krajine oditi od tu, ne da bi videl tud", to romantično hrvatsko naselje. V Ozlju, z vlakom komaj pol ure oddaljenem od Metlike, je zgrajena tudi precej močna električna centrala, ki preskrbuje s tokom rudi našo Metliko. In nazad grede od OzLja — tudi pešpot je zelo lepa in romantična — se nam smeji blizu prisrčno Božjakovo vrh skale z neštetimi vinogradi v ozadju. Lahko se prepeljemo s čolnom preko Kcđpe. ako smo šli od Metlike do Božjakovega, pa nas že pozdravlja starodavni grad Brlog, poln stoletja starih mikavnosti in romantike. V notranjost precej daleč dostopna podzemna jama Vrlov-ka more nuditi vsakemu izletniku, kakor tud" jamarjem, obilo zanimivega in lepega. BeJa Krajina je zemlSica, nam vsem še skoro neznana in neodkrita. Ceneno življenje v naših krajih omogoča vsakemu pogostejše Izlete v naše kraje, pa bi ne smelo biti nobenega Slovenca, ki ne bo letos videl te zibelke Slovencev, te ze«m>jl- Radio motnje Direkcija posta mi je dostavila nalog, da na i opremim v mojem obratu nameščene električni naprave, ki jih povzročajo radio-motnje, čim preje z zaščitnimi pripravami zoper te motnje. Ta odlok postne direkcije je za podnevna radio poslušalce popolnoma na mestu, vendar sem mnenja, da ee mi s tem odlokom godi krivica, ker stojim na stališču, da kot obrtnik in davkoplačevalec nisem kriv, 'ako imam v 'obratu električne aparate, ki se iskre in delajo motnje, temveč Je kriva mestna elektrarna, ki oddaja izmenični tok, a ta povzroča motnje. Po mojem mnenju bi morala mastna elektrarna v prvi vrsti namestiti brezplačno te naprave, ker plačujemo itak precej drago električni tok. Ako rabim električne naprave med delom, to je od 8.—12. ure in od 2.—7 ure, mislim, da zato ne spadam pod § 213 k. z. s katerim mi poštna direkcija grozi v primeru, da ne opremim elilk-trienih naprav z zaščitnimi napravami, ker ako moji aparati ne bodo delali, ne bom imel niti jaz, niti moji nastavljenci zaslužka, in tudi davka ne bom mogel plačati. Mislim, da je v sedanjih časih vsakemu težko imeti take nepotrebne izdatke, na ljubo radio poslušalcev, ki imajo oaz dan toliko časa, da istega lahko poslušajo. Kaj ne bi bilo bolje enostavno, da si tak radio poslušalec sam nabavi tak aparat, ki odstranjuje motnje, ker bo takih poslušalcev (podnevnih) veliko manj, kakor pa obrtnikov, ki v tem času delajo. V splošnem bi pa želeli, da v poštev prihajajoče obrtne organizacije in obrtna zbornica ukrenejo vse potrebno, da se vprašanje radio motnje uredi morda na drjg način, ne pa na račun obrtnikov. Obrtnik. Ko!esarenje po hod* nikih Z naredbo policijskega upravnika v LJubljani z dne SL maja je bilo razglašeno, da je kolesarenje po hodnikih in pes-potih na vsem področju policijske uprave prepovedaino. Ker so imeli dosedaj kolesarji pravico po nekaterih, hodnikih voziti, kot n. pr. po desni strani Tvrseve to Dolenjske ceste, Ižanske ceste itd., smatrajo, da imajo to pravico tudi Se naprej. Da pa si ne bi ti kolesarji naprtili nepotrebnih kazni, naj bi se javno pojasnilo, kaj je s temi hodniki Za slučaj, da bi bili prepovedani, bi se čutih kolesarji na dosedanjih pravicah prikrajšani. Seveda naj Di bile te pravice za previdne kolesarje, dirkači pa naj bi voziM po cesti. Skrito javno stranišče Ko sem bila oni dan po opravkih v Ljubljani, sem HUMHB iskala ob tromostju znano hisioo. Izginila je. Po dolgem iskanju in tavanju okoli mostov sem pa opazila napis »moški«. Kje je pa žensko stranišče? Iskala sem naprej in končno sem srečno našla tudi žensko stranišče. Sprejela me je prijazna, ljubezniva gospa in me odvedla v razkošen lokal, kjer sem si lahko umila roke z antiseptičnim milom in al ogledala moderen lokal, stanovanje strežnice z moderno plinsko napravo to druge take znamenitosti. Res je vse elegantno in vse odgovarja higijenskim zahtevam. LJubljana je lahko ponosna na to napravo. Vse je lepo in vse v redu, le na nekaj je pozabila občanska uprava, in sicer na najpotrebnejše. V mistih imam dobro vidne znake na mostičju, ki bi bih ponoči razsvetljeni. Le tako bi tujec takoj opazil, kje je stranišče. V LJubljano prihaja mnogo tujcev ,ki niso zmožni našega jezika ln 5e posebno zato bi bilo treba javno podzemno stranišče dobro označiti. Tako je pa stranlSCe sicer javno, obenem pa tako skrito, da ga tujec pri najboljši volji ne more najti. Je torej skrito javno stranišče, kar gotovo ni v redu, kajti tako potrebna naprava je aH skrita ah pa javna. Oe Je javna, mora bdtl tudi primerno označena. A. M. Razpoke na Ljublja-ničnem obrežju Pred kratkim je bilo čitati v časooisih. da so se popi vile na Ljubljanici nem nabrežju pod sJugoafovan&ko tiskamo« v zemlji razpoke, ki jih je opazil lahko vsak pasant. Sestala ee je na mestu komisija, obstoječa iz strokovnjakov, ki so ugotovili, da je vzrok temu posedanju ali pritisk sosednje hiše, ki je tam v bližini, ali pa sesedanje glavnega desnega zbiralnika ob nabrsžju. Temu pa ni tako. Pojav je isti, kakor svoj čas na Breeu. kjer so morali podreti celo vrsto hiS, ali pa na bregovih vzdolž Ljubljanice, kjer se isti sesedajo zaradi Jeuše-nja barjanskih tal oz. znižanja vodnega nivoja- Kaj je vzrok temu? Obrežja so iz različnega materijala, kakor iz gline, ilovico, mivke, nasipine itd. Dokler je materijal moker ali stalno na vlagi, se drži kvišku, ko odteče voda, to je ko ee osuši ali ko pade vodni nivo, se materijal stisne — sosede, kakor pri mokri gobi, kjer se volumen zmanjša če jo izsušite. Ob tem nabrežju so v zgodnji pomladi poglabljali pas struge do globine ca 1.50 m. Materijal, ki je za betonskim opornikom, se je izsušil in sesedel, zato eo 6e pojavile špranje v zemlji. Barjan. Produkcija učencev novomeške GM Novo mesto, 23. junija. Tukajšnja podružnica Glasbene Matice je zopet zaključila novo plodonosno šolsko leto z izborno uspelo javno produkcijo svojih gojencev. Snoči so ljubitelji glasbe skoro napolnili veliko dvorano Sokolskega doma in le prehitro jim je minil čas v njej. Pri glasovirju so nastopili gojenci srednje stopnje. Bili so prav dobro pripravljeni ter so pokazali od lani velik napredek. Znatno so napredovali Vašič Jovo, Božena Ko-betova, Marija PauČičeva, Ljudmila Ska-Iicky in Joško Erjavce. Edina gojenka višje stopnje gdč. Valči Paučič je izborno na-študirala Mozartovo Fantazijo v D-molu in Chopinov Nocturno št. 2. Pokazala je lepe gladko tehniko ter podala oba komada z velikim umevanjem. Učiteljica glasbe gdč. Zora Ropasova je lahko ponosna na dosežene uspehe tako pri klavirskem oddelku kot tudi v mladinskem zboru, ki je nastopil s tremi težkimi Adamičevimi pesmimi: »Dudeldajeki«, »Ah, zvonijo!« in »Ciganska«. Zbor sestoji večinoma iz samih osnovnih šolaric, učenk H. do V. razreda in te drobne deklice so namah osvojile vsa srca v dvorani. Njihovi sveži mladi glasovi so zveneli tako ubrano in izgovarjava je bila tako jasna in podavanje tako prisrčno, da so morale mlade pevke zadnjo pesem ponoviti. Operna pevka gdč. Zora Ropasova je po ameriški turneji prevzela na tukajšnjem zavodu Glasbene Marice mesto učiteljice. In zavodu je k taki moči le čestitati! Spomnimo se edinstvene operne prireditve na Dolenjskem letošnjo pomlad pod vodstvom imenovane glasbene učiteljice! Druga izvrstna pridobitev za naš glas beni zavod je g. Drago Šproc, znani vijo-linski primas in dirigent. Njegovi goslaški gojenci nižje in srednje stopnje so istota ko pokazali sijajno šolo in veliko nadar jen ost ter pridnost. Le škoda, da so moči najvišjega oddelka radi počitnic manjkale, med mlajšimi bi pa omenili gojence Mo relja, Zdravka Novaka in Janeza Kobeta, ki obetajo mnogo. Z vsemi začetniki združen in še z nekaterimi močmi pomnožen je ob sklepu nastopil mladinski orkester pod taktirko g. Sproca. Ljubek valček in strumno koračnico so odsvirali z lahkoto in eleganco. Občinstvo ves čas ni štedilo s priznanjem. V ponedeljek ob šestih popoldne bo v mali dvorani Sokolskega doma Še m tema produkcija začetnikov. Glasbena Matica je imela letos okoli 50 gojencev obeh spolov. Glasovir, teorijo, mladinsko in solo petje je poučevala gdč. Ropasova, violino in mladinski orkester g. Sproc. Mak) je še slovenskih mest, ki se postavijo s to dično ustanovo in zato naj bi se je novomeški in okoliški starši v najveći meri poslužili za svoje otroke. Kaj je lepšega kot glasba!? Našemu glasbenemu zavodu in njegovim gojencem iskrene čestitke! Iz Novega mesta — Sklep šolskega leta. Danes so tukajšnje šoke zaključile tekoče šolsko leto z mašo in »Vidovdanekot proslavo. Na osnovnih šolah so razdelili spričevala ž* v četrtek, na meščanski ?oli in na gimnaziji pa danes. — Sprejpm t meščansko šolo. Padi ugotovitve približnega števila učencev in učenk za prihodnje šolsko l?to se bodo sprejemale jutri dopoldne na tukajšnii meščanski šoli prijave za vstop. Vpisovanje se bo vršilo šele 1., 2. in 3. septembra. Jutri zado-Sča za prijavo le izkaz o napredku. V T. razred meščanske šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili IV. razred osnovne šole brez vsake slabe ocene, in učenci iz višjih razredov, ki še niso stari 14 let. V višje razre-d3 m. š. se sprejemajo le vičenri, ki so dovršili predhodni razred kake meščansko šole. Učenci, ki žele prestopiti iz gimnazije, morajo polagati diferencijalni izpit iz predmetov, ki ee jih niso učili. V IT. razred se sprejemajo učenci do dovršenega 15. leta, v Ili. r. do dovršenega 16. leta in v IV. r. do končanega 17. leta starosti. — Tekmo koscev priredi društvo kmečkih fantov in deklet v Beli cerkvi jutri popoldne pri Zorkotu v Družinski vasi. — Posebnost ia N'ovo mesto bo jutri popoldne na Loki nogometna tekma med domačima kegljnškima kluboma >Planka< in >Cvioek«. — Kakor v pravljici, pod tem naslovom smo v 139. Številki priobčili vest o zasnovanem grozodejstvu tam nekje med Žužemberkom in Stražo. Kasneje smo na mero-dajnih m?stih ugotovili, da je bilo vse le plod bujne ljudske domišljije. Zanimivo pri vsej potegavščini je, da je govorilo o sadovi pol sreza že predno smo priobčili to vest. Iz Celja —c Na drž realni gimnaziji v CVlju so se vršili od 12. do 23. t. m. višri tečajni izpiti pod predsedstvom ministrskena odposlanca univ. prof. dr. Antona Melika %t Ljubljane. K izpira se je prijavilo 53 rednih pripravnikov (med temi 7 pripavnic), 2 pripravnika iz lanskega osmega razreda in 1 privatist, skupaj rekordno število 56 pripravnikov in pripravnic. Ustnega višjega tečajnega izpita je bilo oproščenih 15 pripravnikov in 1 pripravnica. Ustni višji tečajni izpit je delalo 40 pripravnikov in pripravnic. Ustni izpit je dovršilo z uspehom 36 pripravnikov in pravnic, 4 pripravniki pa so bili reprobirnni iz enega predmeta za dva meseca. Na celfš1ki gimnaziji od prevrata še niso bili doseženi tako lepi uspehi kakor pri letošnjem viSfsm tečajnom izpitu. —e Na drž. dvorazredni trgovski 5o!i v Celju je letos delalo zaključni izpit 24 absolventov in absolventinj drugega letnika. 18 absolventov je napravilo izpit z uspehom, C absolventov pa je bilo reprobiranih za tri mesece. —c Na Vidov dan bodo trgovine v mestu Celju zaprte samo med službo božjo, sicer pa bodo odprte ves dan do 19. Na praznik 29. t. m. bodo trgovine ves dan zaprte. Frizerski lokali bodo na Vidov dan med službo božjo eno uro zaprti, sicer pa ves dan odprti: na praznik 29. t. m. bodo odprti od pol 8. do 11. dopoldne- —c Umrla je v petek 23. t. m. v celjski bolnici 3S-ietna dninarica Alojzija Glušiče-va z Zgornje Ponikve pri V3liki Pirešici. —e Najdba. V četrtek 22. t. m. popoldne je bila najdena v vestibulu na celjskem kolodvoru črna usnjata denarnica s 510 Din gotovine in nekim potrdilom Celjske mestne hranilnice na ime Josipa Grilca iz Grlic pri Podplatu. —c Nočno lekarniško službo hm do vštetega petka 30. t. m. lekarna »Pri križne na Kralja Peira eesrti. a. u Emery: iu3 (ž3ve sff*efi Rom a.* — Da. prepevate... prepevate ko4 na grobu! — je zakričala frodiardka divje. Luizo so te besede tako zae sklepala roke. in pogrezajoč se v svok> neizmerno boiest je nadaljevala: — Ce pomislim na to, kaj sem... kaj počenjam... , i o » In znova je kTČevrto zaihtela. Polete se je za grlo, kakor bi hotela zadržati ie zaklical izzivajoče: — No, kaj? Potem je potisnil s komolcem nazaj Petra, ki se je zadovoljil samo z odgovorom: Boli me. ko jo vidim plakati. — ln Jakob >e stopil k slepi. Za-pičil >e svoj nečisti pogled v ta svetniški obraz m se tiho zahehetad: — Glej. gle]... kako lepa je... kadar joče! Toda Frochardka je bila bridko razočarana nad hladnim sprejemom, ker n: niti slišala, kaj je dejal njen sin, če-iprav se je sicer smejala vsaki njegovi neslani šaft. Zasadila je svoje krčevito skrčene kremplje v ramo slepe sirote, ki se ni orotijvila. Potegnitla jo je za seboj in z a rohnel a: — Dovolj bo tega mevžanja!... Marš naprej! In zgrabila jo je za roko. ki si je hotela Luiza z njo otreti solze. Brezsrčno je zagodrnjala: — Ne otirai si solz!... To je kol nalašč... prave solze. To bo omehčalo srca mimoidočih. Komaj je izgovorila te besede, kx> je res nekdo pristopil k slepi in ji slišna v pest nekaj drobiža. Frochardka je vsa srečna vzkliknila: — No, kaj sem rekla? Potem se ie Pa obrnila k Jakobu, rekoč: — Evo enega, ki se je ujel. Staro beračico je nepričakovani uspeh osokoHJ m hotela je pošteno iz- koristiti »prave solze«. Vlekla je Luizo okrog trga in ponavljala proseče: — Dajte vbogalme ubogi slepi! Na koncu trga sta zavili v ulico Conde. Zvonovi so zvonili. Iz uiice Samt Sulpice je hitela skozi špalir od mraza drhtečih beračev množica vernikov v cerkev. To je biil trenutek, ki ga je Jakob tako težko pričakoval XI. Dočmi sta PeteT in Jakob tisti hip zapuščala okolico cerkve in dočim je vlekla beračica Luizo k cerkvenim vratom, kjer naj bi prepevala in prosila Vbogajme. se je približala trgti nosikiica; istočasno je prihajal na trg od druge strani prileten mož, zavft skrbno v plašč s kožnhovinastim ovratnikom; oči vidno je bil namenjen v cerkev. V cerkev namenjeni mož si je zasenčil oči z roko ie dejai sam pri sebi: — O, to livrejo pa poznam! In obstal je, da bi videl, če se ne moti. — Da, — je nadaljeval, — ona je, to je livreja grofice de Linieres. Priklonil se >e in stopSl k nosilni-ci. In ker 5e lakaj baš odpira* vratca, je spoštljivo ponudil dami roko, da bi jI pomagal stopiti iz nosftnice. Videč pred seboj moža iz dvornph krogov je dama vzkliknrla: _ AK doktore, kolika sreča, da sem vas srečala! Mož, ki so mu veljaJe te besede, se ni motil v svoji domnevi, da je spoznal livrejo lakajev policijskega direktorja. Bila je res grofica de Linderes, namenjena v cerkev k veliki maši. — Zelo vas veseli, da ste me sre-čaii, gospa grofica, ker mislJte, da bo vas to rešSo mojega poseta. — Veseli me vedno, če vas morem sprejeti... kot prijatelja, — je odgovorila grofica. — Toda ne brigate se za zdravnika, — je dejal doktor smeje. — hi vendar ste bolni, gospa grofica. Vsa zbegana in hoteč končati ta pogovor, ki se mu je bria že stokrat izognila, je grofica hitro odgovorila: — Motite se, doktore, zagotavljam vas, da ... — Naj bo. čudovito zdravi ste. gospa grofica... in zdravje vam pritiska na obraz ta otožni izraz, zdravje daje vašim očem mrzlični sijaj... Ali naj govorim z vami iskreno? — Seveda, — je odgovorila grofica — No torei vaša duša potrebuje nege, — je nadaljeval zdravnik. Grofica se ni mogla premagati, da bi ne vzkiiknila presenečeno: — Moja duša! Zdravnik jo je gk dal z izrazom globokega sočutja. — AH hočete biti res zdravi? — In vi še vpra&ijete! Zdravnik je pokazal z roko na cerkev, rekoč: — Obrnite se torej na največjega zdravnika, ki daje tamle svoje nasvete... On ve mnogo več kot jaz___ki vsi moji sobratje o bolezni, ki vas muči. Grofica de Linieres je bila globoko gin j ena in čutila je, da ji silijo soke v oči. Krepko je stisnila roko možu, ki sicer ni našel učinkovitega zdravila v svoji vedi, zato je pa poskusil vsaj s prijazno besedo lajšati njeno gorje. Iz cerkve se je razlegalo pobožno petje. Diana de Linieres se je ozrla na zdravnika pred seboj, potem se je pa obrnila počasi k cerlcvenim vratom. Rekli smo že. da sta se srečala zdravnik in njegova blagorodna paci-jentka po golem naključju. Zdravnik ni bil namenjen k maši. Dolžnosti so ga klicale drugam in pogovor z grofico ga je najbrž nekoliko zadržal, kajti pogledal je na uro in krenil nazaj čez trg. mrmrajoč sam pri sebi: — Hudi rja ... zadržal sem se s to ubogo grofico... Plemenita in poštena žena, ki jo bodo duševne muke ubile: in veda ji ne more pomagati. Dočim je grofica pokleknila na svojo pručioo in se zatopila v molštev, je stopila Frochardika med berače pred cerkvijo. 9traa 8 *8LOYBNSKI IAROD«, *» K. Jnnrja 10» Btor. 14 > THhitn kutijica cokotctd SacltHta Kavita HOTELIRJE, RESTAVRATER-JE, GOSTILNIČARJE, KAVARNAH JE in TRGOVCE OPOZARJAMO NA IZREDNO UGODNO PRILIKO ZA OGLASE, KI JIH PRIOBČIMO V TOREK PRED VELIKIMI SOKOLSKIMI SVEČANOSTMI LOČENO OD DRU-GJH OGLASOV TAKO, DA PRIDEJO SE POSEBNO DO VELJAVE. OGLASE SPREJEMA UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA« DO PONEDELJKA DO 18. URE. >%Ađali o£f*YSt< Vsaka beseda W pm*% Plača me lahko ttuU v ta odgovor znamko t — Na vprašanja brez m — od&rvarlajna. - Najmanjši o&a* ©to tf*—. Hotel „Metropol" (Miklič) Vse dni Sokolskega zleta, od 25. t. m. naprej, bo velika spodnja dvorana odprta do 2. ure zjutraj. Cene normalne. — Prenos radio-sporeda v vseh prostorih. Najnovejši modeli dvokoles. otroških ln Igracnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in Šivalnih strojev, « Velika Izbira. — Najnižje cene. — Cer v- franko. »TRIBUNA« t. B. tovarna dvokoieu ln otroških vozičkov, * TTBLIANA. Karlov&ka cesta it- 4L Specijelni entel oblek ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Mikeš Ljubljana poleg b oteto Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal; BEttlanje, Izdelovanje gumtmic V sled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje tubijansOa_ v Ljubljani, Prešernova ulica št, 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št, 13 je največja regulativna Hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po posti pa svoje položnice. — Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute aajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici aa Miklošičevi cesti. Telefon centrale Stev. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. — Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružaice št. 16.158. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. RESTAVRACIJO »Pri Kosu« v Bohinjski Bistrici oddam v najem s 1. julijem ali tudi ugodno prodam. 2760 WSwi od VINA dalmatinska in slovenska, 4 Din naprej na debelo in drobno v buffetu »Dalmacije«, Novi trg 1 (Turjaški trg). 2763 DVA MOTORJA Puch 250 in Ford 250, z boševo razsvetljavo, ugodno prodam. Davek plačan. Gregorin, št. Vid nad Ljubljano. 2759 STANOVM STANOVANJE dveh sob, kuhinje in pritiklin Išče mirna stranka. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Točen plačnik 2750« na upravo >Slov. Naroda«. ZAKONCA BREZ OTROK vajena živine, molže in poljskih del, žena je vrnjena tudi kuhinjskega opra/rtla, iščeta službo. Pobrežje, Maribor, Oub-čeva ulica 18. 3784 KMEČKO DEKLE pošteno, išče službo. Baumkir-her, Visoče, pošta Planina nad Sevnico. 2740 250 DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-nami in vrtom. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 2727 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, pritiklinami in vrtom oddam tik kolodvora Drenov grič. Pojasnila daje Franc Dolenc, Drenov grič, pošta Vrhnika. 2758 SLUŽBE FRIZERKO prvovrstno, z večletno pomočniško dobo, veščo tudi trajne in vodne ondulacije itd., sprejme Josip Hol^-, Rogaška Slatina. 2749 PRODAJALCA SLADOLEDA sprejme takoj slaščičarna Julij 2iger v Ormožu. 2755 MESARSKEGA VAJENCA močnega, starega do 16 let, sprejme takoj Janez Verdir, Tržič. 2756 FOTOGRAFIJA! Absolutno spretnega fotografskega pomočnika, ki je zmožen najfinejšega dela, iščem. Le gospodje, ki zamorejo najboljše delati, naj se javijo na naslov: Kari Rechnitzer, fotograf, Pan-čevo. 2745 OŽENJEN MLINAR srednjih let, brez otrok, izurjen, samostojen delavec v vseh mlinskih poslih, zelo zanesljiv, išče trajno mesto. Majcen R. v Studencih, Kralja Matjaža ul. št. 17 pri Mariboru. 2731 Na obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, po Utirane spalnice, črešnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, ploskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhonjske kredence 450 Din, omaiie 380 Din, postelje 200 Diiu Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, na"j se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila in naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. 41\-L ANTON MARTINO se priporoča za vsa soboslikar ska dela (nizke cene, delo solidno). — Kličite telefon 2701. 36/L Ce greste v letovišče tli pa Če ostanete doma, kopalni plašč boste potrebovali. Moderno vzorčast v barvi nespreru- 'jiv frotir pri A. Zlender, Mestni trg 22 OGLAS. Na dan 30. juna 1938 god. u 11 časova održat će se usmena licitacija i direktna pogodba u kancelariji režijske komisije za radove u Sloveniji (Inženjer, odel. kom. Drav. Diviz. Obi. u Ljubljani, Metelkova ulica) za izporuku dole navedenog materijala sa najpovoljnijim ponu-djačem: 1. 10.000 kg benz. i 2J.50.000 kg sporovezućeg portiatod cementa domaćeg porekla. Opšti i tehnički uslovi mogu se vidi ti svakog dana u kancelariji režijske komisije od 8 do 12 časova. Kavcija u sumi od 5.000 odnosno 10.000 Dinara polaže se na kasi Filijale Poštanske štedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan licitacije odnosno diriektne pogodbe. Iz kancelarije režijske komisije za radove u Sloveniji, Br. 8 i 9 od 21. jun. 1933 god. 2754 TlSKARNXTŽVR§U]ffi RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE, DIPLOME* REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE» SREČKE KNJIGE I.T.D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA. RAZGLEDNICE SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE. CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE, POROČNA NAZNANILA IN VABILA CE POTREBTJJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOCOTI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE. BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA IISKARNA PSED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT CERNE, Zg. Siska, prt remizi. 42-L LETOVISCE-KOPALISCE SORLL Gorenja vas, Poljanska dolina — se priporoča. — Penzija Din 32.-. 44/L Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Pete cesta 14. ll/l FIŽOL kokfl-prepeličar, zbran, zadnje letine, dobavlja po najnižji ceni ter kupuje lepe orehe tvrd-ka Franjo Soper, Hrastnik. 2742 RESTAVRACIJA MARTULJEK (Jožica Robič) Vam nudi po zmernih cenah: sobo za 14 Din in celodnevno hrano za 30 Din. Solnčnat vrt in lepi sprehodi. Priporoča se Jožica Robič. 2761 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk •>d Din 11.000 naprej. — >MU-ZTKA<, Ljubljana, Sv. Petra ^esta 40. 9/L Gostilna FRANKOPANSKI DVOR vljudno vabi cenjene goste in abonente na dobro hrano ter na razna dobra vina. Lep senčnat vrt in balinsko igrišče. 2769 Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, S te i n sva y, Forster, Petroi, Holzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) AVTOBUS 20—26sedežen, iščem za par mesecev na posodo s šoferjem ali brez. Upotreboval bi ga za izletne vožnje in kot rezervni voz na progi. Ponudbe poslati takoj na avtopodjetje J. Gori-čan, Tržič. 2757 POZOR! Za časa pokrajinskega sokolskega zleta obiščite restavracijo >Pod skalcoc, Mestni trg 11, Ciglič. Postregel bom z dobro jedačo in pijačo. 2767 ŽGANJE Tropinovec pristni 1. Din 20.— Slivovka prist. stara Din 24.— Fini čajni rum, lit. Din 24.— ter raznovrstno žganje, likerje, konjak, desertna vina, kakor tudi vedno prvovrstne sveže delikatese nudi po konkurenčnih cenah in se priporoča S. J. Jeraj, Sv. Petra cesta 38 VINO CEZ ULICO Štajersko belo liter Din 6.— Bizeljsko rdeče liter Din 8—. Cviček liter Din 8.— Portugalka Štaj. liter Din 9.— Rizling Ia. liter Din 9.— Burgundec beli liter Din 10.—• Jabolčnik liter Din 4.— MNA Telef. 2496 M Izvršuje enobarvne m večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne aotottpije, kombinirane kHde}e sa navaden in flnejsi papir, kOfleJe po perorisih. slikah ta risbah, rokopisih hi fotografijah za ra^riedniee, re- JoAgioifaiFolkf) Ljubljana. Sv. Petra nasip št. 23. klamne sMke, vinjete Špedicija T ljubljana tvt hpaniti pođUjk, to to hitao, skrbno to po uajufl^i tarifi. Revrrija po njkd ih'filnitiuij.ega blaga to w*e tofor- c SS vsakovrstnega blaga, bodisi ■ m iwa» strojev, selitve itd. v Ljubljani ta izven LJubljana s vosovi na konjsko vprego knfcnr tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili po dva, tri to sedem ton nosCnosCL. tateravtoan 21-6? Bfcearvfcova 12irija<, Ljubljanica, Sava, Sora, Savinja in Drava od nebroj kopalcev, kateri želijo potemniti. Kopalci, kopalke! Vi se ne veste, kakšen balzam je pripravil parfumer URAN za va>s! Balzam zares je Uranova krema. Specijalna za sončenje, vpija se takoj v kožo, prodira skozi vse tri kožne plasti, napravi s tem kožo baržunasto mehko, transparent tno, gladko. Poskusite se namazati z Uranovo kremo pred in po kopanju, pa se izložite dve uri soncu. Koža postane zagađena, bakrenasto temne barve, katere ne dosežete z nobenim mazilom ali oljem. Zahtevajte povsod izrecno samo URAN KREMO SPECIJALNO ZA SONČENJE! Nimate Se prospekta hotela „JADRAN" • JELŠA!? (Otok Hvar) To je edini hotel s SLOVENSKO opravo; zato svoji k svojim! — Prospekt. vseh potniških pisarnah na razpolago! Urejuje: Josip Zupančič. £a »Narodno Uskarnoc: Fran Jezer&ea, — Za upravo m ineeratni dej usta: Oton Christoi. — Val v Ljubljani.