58. strnih. 1 LMlim i pm*>t, B. ma MP. Llelo. .Slovenski Narod* vtlfa po pefttl sa Arstro-Ogrsko: ćelo leto tkupaj oiprej . K 28 — pol leta „ n • • . 14-— četrt leta „ .... 7— •a mesec m » • • . 2-50 | za Nemčijo: I cclo teto naprcj . . . . K 33-— I za Ameriko in vse druge deiele : | ćelo leto naprej .... K 38.— Vpraianjem glede inseratov se naj priloži zz odgovor dopisnica ali znam ka. VpraTnUtvo (spodaj, dvorile levo). KaiilO¥a nlicm ŠL S, telefon tft. SS. Isfcaja vsmk f aa mv*eer liv**artl »eftette ta pmtlk«. lnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vtn., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enaK prostor) 10 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve luroćnfne se ne ozira. „JfaroJaa ttsfcarai" tetofea «1 SS. UpravniŠtvu naj se pobijao a.iroć-iirie, rekla nacije, ioseratl Ltd., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w LJabltanl] dostavljen na dom ali če se hodi poni : ćelo teto naprej . . . . K 2fr40 I ool leta......1320 I četrt leta „ ..... 6>6d I na mesec „ ..... 2*20 . Posameint ifevilka velja 10 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredntttvo: Kaaflova ulica *L 5 (v pritličju levo,) telefon *t 34. naše uradno pio. Dunaj, 10. marca. (Kor. urad.) Uradno se razgla.ša: VZHODNO BOJISCE. Pri predvčerajšniih napad'h na Tišino Magyaros smo vjeli 13 častni-kov in 991 mož. Plen šte-e 17 stroj-nih pušk, 5 metal irin, 1 metalo granat in mnogo municije in vo!ne opreme. Poskus nasprotnika izsub'jenc pozicije zopet zavzeti se je ponesre-Čil v našem zapornem ognju. [TALIJANSKO BOJIŠĆr!. Topovski ho;i in delovanje letal-cev sta bila v spicšnem zopet živah-nejša. Pri Gorici Je ?estre!*!a naša artiljerija neki Caproni, ki je padel v blizini Štandreža na tla. Na Cima di Bocche južno od doline San Pelegrino so vdrli oddelki pešpolka št. 74. skozi tunele, naprav* Jjene skozl snejz v sovražno pozicijo ter vjeli I častnika in 30 mož. JUGOVZHODNO BOJISCE. Jugovzhodno od Berata praske. Sicer neizprementeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. DunaJ, 11. marca. (Kor. urad.) Uradno se poroča: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠĆE. Nobenib posebnih dogodkov. ITALUANSKO BOJIŠCE. Živahno artiljerijsko in letalsko delovanje je trajalo ztasti v posamez-nib odsekih primorske fronte tuđi včeraj. Preteklo noč so obmetavali italijanski letalci mesta Trst, Milje, Isolo ta Piran z bombami. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. (lento orađno psrat. Berolin, 10. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJT5CE. Južno od Avre so napadli Fran-cozl dele naših jarkov pri Laucourtu in južno od Crapcaumesnila. V borbi smo iih vrgli; 12 vjetih ie ostalo v naših rokah. Vzhodno od Reimsa so dvigniie naše čete v šunku 14 mož in sovražnih črt. V zapadni Champasni so prodrli na obeh straneh Srosnesa Rusi pod vodstvom francoskih čast-nikov proti našim pozicijam. Oddel-ke, ki so bili na posameznih točkah vdrli. smo v protisunku pregnali. Južno od Riponta so se razvili zapadno od Champagne ferme, ki je večkrat menjavala posestnika, novi boji, ki nišo imeli za posledico nobe-ne bistvene izpremembe položaja. Tam smo obdržali 55 vjetih. Na zapadnem bregu Mose je ostal v gozdu Cheppy francoski sunek brezuspe-šen. Vzhodno od Mose so vdrle naše čete v naskoku v gozd Caurieres ter se vrnlle s 6 častniki, 206 možmi In 2 strojnima puškama. Ostanek fran-coske posadke v jarku se ie odtegnil vjetju s hitrim begom. Tuđi pri F1I-revu med Moso in Moslo se \e posrećilo podvzetle nekega oddelka v naskoku, kakor Je bilo namenjeno. Pri tem smo vieli 15 mož. Naši letalci so zbili 6 sovražnih letal in prlvezne balone. Z obrambnim ogniem smo zbili sovražnega letalca. Poročnlk baron v Rtchthofen je Hl petdesetlč zmagovalec v boju ▼ zraku. VZHODNO BO.UŠCE. Nobenih pomembn'h bojev. Šte-vilo pri zavzetju Magvarosa vjetih se zvišu je na 13 častnikov. 991 mož, plcn na 17 strojnih pusk in 5 metal min. MAKEDONSKO BOJiSCE. Ničesar novega. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. • • • Berolln. 11. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad por'jja: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJI?CE. V predaju naše nove fronte ob Ancri ?e prišio včeraj c!o živahnih !nn mnrnariškcmu dc"arte-mentu. Topovi za tr^ovske ladic se nahajajo v rrernariških deTnvnicah ob atlantski obali. Vse je pripravljeno. Eern, 10. ma'ca. (Kor. urad.) »Agcnce Prelio« javlja, da ie poroči-lo, di je \Vilf.on odre^ii oborož°va-nje tr^rov. ladn, iz uradno notrrno. AmeršVa vbda je odredila, da nni ?.e ameriske !?dje podaio v vsa svetnv-na pristanisča, ne da bi se bri^r.le Z3 nemsko zarrto morje ali 71 fini^^ ovire, ki se stavljajo ameriški plovbi nasproti. Priprave na vojno. Newyork, 10. marca. Dne 7. mar-ca je bil objavljen ukaz. ki kliče mornariško moštvo poa zastave. Ameriška vlada je ustavila v ladje-delnicah vsa privatna dela. Newyork, 10. marca. Ameriški konzuli v Mehiki svetujejo ameri-škim državljanom, da naj se vmejo v domovino. Zeneva« 11. marca. »Asence Ha-vas« javlja: Zedinjene države grade ob obali Tihega Oceana nov relik mornariški arzenal. Od kongresa odobreni mornariški kredit 533 mili-jonovt je bil mornanškemu ministru Danielsu že nakazan. Diference z Japonsko so poravnane. Amerika je priznala japonske delavske organizacije. Prihodnji te-den se vrši v Tokiu važna japonsko-ameriška konferenca. Vojni odsek v Ameriki. Iz Washingtona poročajo, da bo vojni odsek, ki ga pripravljajo, se-stavljen brez ozira na politične stran-kt\ Polejr predsednika VVilsona bo v njeni kakih 20 oseb iz prometnih in finančnih krotrov. Predsedoval bo I^aniel VVillard. predsednik železnice Haltimore-Ohio ter bo ta imel v rokah tuđi promet. Gompers bo predsedoval delavskemu odseku. Grcdha američkih vojnih ladii. Ženeva, 10. marca. »Agentura Radio poroča iz New Vorka, da so dobile ameriske ladjede!ni:e naroči-lo. da pospesijo gradbo ladij. Za do-gc»tovitev križark »Tenressee« in »California« pa je treba še poldrugo leto. DreadnouKht »Mexico« je sele do relovice, dreadnoughta »Missis-s;ppi« in »Idaho« pa sta do dveh tret-jm izgo to vijena. Obramba ameriske obalL Bsrolin, 10. marca. Lyonski > Pretres« izve iz Newyorka: Norfolk, Baltimore in VVashington so za-varovani proti presenetenju s strani podmorskih čolnov; napeta je žična mreža v varstvo pristajališč ter so nn ta način zavrarovane tuđi trdniave Vionroe, Old Point in Comfort. Sicer ni mo^oče preprečiti, da dospo podmorski čolni v zaliv Chesapeak med PaUimor- m !n V^'ashinptonc-m. mre-^r\ po. bo k'jrb temu s-tori^a svojo dol-znost. En mmonosec dela neprestano pri pnJrganiu rodvodnih min, ki naj zr.staviio ncm^k:m rod^ orfkim čol-r»rm pet v \Va«h;r»crton. Vodia ladje-fV^ric je dM s^oročiti \va?hington-cl:emu morrrri?!:emu uradn. da bo-r^o vse b^r'e-nice brez iz^'eri'e pre-vzete v dr'avno upravo, če ne bodo posreši!e i^noinitve vlad^ih narocil. \vn.5On in oncz!c?b. B2ro!fn, 10. m-°rca. Pariško ča-^'^j's}^ poroča iz N?w Vork.i, da je \Vilson v seji narodnega odbora iz-javil. da ie svet^vna vojna iznruhnila prot! volji in želii rarodov. Nato se ie ohrnil do obstrukcijonistov ter O7načil njih nastop za nepojmljiv v trenutku, ko je ncoMiodno treba enot-nosti naroda. ?e ostrcie se ie izrazil senator WaKh v senatu, ki je označil obstmkcijonKte za irdalalce. Ob.srm vrrivrorton^h hrzonvk se je pred-sedn^kn VViU^nu posrećilo pridobiti senatorja Stoneja in Gamminsa za izprem°m%o ros'ovniVa. Wivon za entento. »Vossische Zeitung« poroča: VVilson je imel v seji demokratskega glavnega odbora govor, v katerem je izrazil svojo popolno simpatijo za entento. NVilson je dejal: Prepričan sem, da bi vojna ne bila nikdar iz-bruhnila, ako bi imeli vsi evropski narodi isti demokratični režim, kakor Francija in An^lija. Vojna je izbruh-nila. ker so tako hotele razne avto-kratične vlade proti volji narođ->v. Bistveni pogoji bodočega miru so. da ne sme biti nebeden narod vladan proti svoji volji in da nobena vlada ne sme vsiliti narodu svoje volje, ako je narod noće priznati. Pomislite, kaj se je godilo v Alzaciji - Lotarin-giji skozi 40 let! To je tipičen vzgled za to, kaj moramo preprečiti, da dosežemo trajen mir. VVilson je končno izrazil upanje, da bodo Zedinjene države sodelovale pri vzpostavitvi sve-tovnega miru. Angležl na delu v AmerikL Rotterdam, 10. marca. (Kor. ur.) časopisni trust lorda Northcliffa je sklenii z 8 večjimi ameriškimi listi interesno pogodbo, ki jo podpirata tako angleška kakor rudi ameriška vlada. Pod protektoratom miljardar-ja Morgana je bil ustanovljen politi-čen klub, ki naj razširja politične ideje te časopisne zveze po vsej Ameriki. Iz Anglije se je podalo v Ameriko 14 žurnalistov, da podpira- jo to propagando. Tuđi lord North-cliff se poda v kratkem v Ameriko. Amerikanci naj osvobode Belgijo. Rotterdam, 10. marca. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« citira iz nekega govora lorda North-cliffea sledeci pasus: Ako priđe do vojne med Ameriko in Nemčijo, bi bilo dobro, da prevzame Amerika gotove konkretne naloge n. pr. osvo-boditev Belgije »N. R. C.« pripomi-nja: To je čuden nazor. Ravno zato, da osvobode Belgijo, so Angleži na-povedali Nemčiji vojno — sedaj pa naj opravijo njihovo delo Amerikanci. Trgovska zveza med Ameriko in Anglijo. Amsterdam, 10. marca. (Kor. u.) Lord Cecil se je izjavil: Ako se pridruži Amerika ententi — kar smatramo za gotovo — potem bo Anglija sklenila z Zedinjenimi državami iz-redno ugodno trgovinsko pogodbo. Anglija hoče na ta način izriniti nem-ško trgovino v Ameriki. Zedinjene države proti Mehiki. Washin2ton, 10. marca. (Kar. u.) Reuter poroča: Vladi je bilo polurad-no sporočeno, da ima mesto Mehika direktno brezžično zvezo z Nemčijo. Preiskava je bila uvedena. Pripomba VVolffovega urada:. Postavitev brezžične postaja v Mehiki bi bila samo ob sebi umevno pravica mehikanske vlade. Dostavek Reuterjevecra urada, »da je bila uvedena preiskava,« ie nerazumljivo vmešavanje Zedinjenih držav v no-tra^je zadeve popolnoma samostojne Mehike. Svarilo MehfkL »Vossische Ztg.« poroča iz Am-sterdoma: Vlada Zedinjenih držav je sroročfla predsedniku Mehike Car-rimzi. da je on napram Zedinjenim rlrzavam o'Vovoren. Če bi imelo pri-za deva nje Ncmcev. da Izzovejo v Mehiki nemare, k?k uspeh. Nerrici v MehHkO. Ženeva, 10. marca. »Matin« r>o-roča i> VVash'nisrtona. da je ameriška vlada ?e!o vznemirjena. ker se je od «7bri!ha vojne nevarnosti izselilo Sfi.ono Vemcev v Mehiko. BOLGARSKA IN ZEDINJENE DRŽAVE. Sofija, 11. marca. (Kor. urad.) »Aarn: sebi škodovali iz ljubezni do Italije. Ako so italiianski državniki kaj zagreštti, je to, da so precenje-vali gospodarsko mač Italije. Prvi FOgoj za posameznika kakor tuđi za rr.rode v vojni je, da so natančno ^reračurtaM svoje si!e m sredstva. To je sicrtirnejše. kakor pa zanašati se na druge. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Lupana noročajo, da za-liteva ^Corriere della sera- dekret, ki deloci industrije, katere naj usta-vijo obrat vpričo pornanjkania pre-mc^a, in one, ki moraio r.ađnlje delo-vati, ker so 7a potrebe vojne in liudstva neobho^no rotrebne. — Tz Bazla poroča-:o, da u!iaf=i vedno več ftaliiansk'h vo^kov v Svico; taki libeli se vrše vsak dan. — »Oiorrsale d" Ttalia« konstatira, ^r Je tr'oz pre-mosra tz ^.v^';a v 1^1*0 zn0?^! v letu 191<=5. za 3,937.062 ton mani nego v l ostaSih bo!i§& NAČELNIK GENER.4LNEGA ŠTABA VON AP7 V NEMSKEM GLAVNEM STANU. Đerdin« 11. marca. (Kor. urad.) Wolifov urad poroča: C. in kr. šef rrer.eralnega štaba general pehote Arz v. Strassenburg je dospel danes v nemski veliki plavni stan na razgovor o opera cijah. BOLGARSKO URADNO POROC^LO. 9. m ar c a. Makedonska f r o n t a. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski ogenj. ki je bil med Vardar jem in Dojranskim jezerom živah-nejši. Na južnem vznožiu Belašice ob železnici Dovatepe - Bukovo smo prepodili sovrazne patrulje. Neko so-vražno letalo smo po boju v zraku pri Seresu prisilili, da se je spustilo on-stran sovrazne crte na tla. — Ro-munska fronta. Malo artilje-rijskega in infanterijskega ognja. 10. marca. Makedonska fronta. Slabotno artiljerijsko delo-vanie na ćeli fronti. V okolici Bitolja in ob Mogleni ogenj pušk, min in strojnih pušk. V nizini pri Seresu boji patrulj. Neka angleška stotnija s strojnim! puskami je poskusila po ar-tilierijski Dripravi prodreti proti či-fliic Tevfiku južno od Seresa. naš ogeni pa jo Je prepodil. V dolini Var-darja in ob obali pri Orfanu letalsko delovanje. — R om nnska fron-t a. Na ćeli fronti med Galacem fn Sulino obojestransko letalsko delovanje. S topovskim ognfem smo zbilt neko sovražno letalo. Padlo Je gore* če na levf breg kanala Sv. Jurja sc-vero - vzhodno od Tulčc na tla. TURSKO URADNO POROČILO. 9. marca. Fronti ob TI-g r i s u. Slabotno sovražno konjeni-co9 ki se je skušala približati našem« levemu krilu, smo s težkimi izgubami za sovrainika vTgli nazaj. Tekom boja smo vplenili eno strojno puško. Na krovu sovražne topničarke je pro-vzročil ogenj naše težke artiljerije eksplozijo« ANGLE2I PRED BAGDADOM« Rotterdam, 10. marca. Olasom zadnjih angleških poročil z aziiske fronte v Mezopotamiji se je utaborilo angleško konjeništvo med 5. in 6. marcem pri Baviju. Bavi je mesto, oddaljeno6 angleških mili od Btalaha in S anffleških milj od pr\rih bagdadskih utrdb. RUSKO URADNO POROČILO. 9. marca. Zapadna fron-t a. Dne 8. marca je napadel sovražnik v smeri Mitava v okolici Olaya po artiljerijski pripravi močan nekako 2 stotniji; s svojim ognjem pa smo ga vrpli nazaj v njegove tzhod-ne jarke. Na ostali fronti mesebojno obstreljevanje izvidnikov. — R o munska fronta. Sovražnik je napadel naše pozicije severo - zapadno od Očne ter se je polastil treh vi§in. Naše čete so izvršile protinapade. Zapadno od Očne smo zavrnili sovražne napade. Na ostaJi fronti ogenj pušk. Hotilja naših leta! je po-letcli preko kolodvora Solv (^zapad. od Smorgona) ter metala bombe. Radoslavov o položaju. Sofija. 10. marca. V konferencl boćarske vladne stranke se je izrazil ministrski predsednik Radoslavov o vojnem položaju tako - Ie: Odločilnih dogrodkov pač ni bilo, položaj entent-nih vojsk pa je tak. da prihajajo od ure do ure v večje nevarnosti. Zaradi vojne podmorskih Colnov sovražnik sedaj ne more računati z ojačer> ter se more spuščati samo v. delne nanade. Velika ofenziva je za so-vražnika toliko kakor izključena. Car v glavnem stanu. Petrograd, 10. marca. (Kor. ur.) Car Nikolaj je dospel v glavni stan, kjer ga je med drugim pozdravi! general Aleksejev, Šef velikega gene-ralnega štaba; car je izrekel svoje veselje, da ga vidi po težki bolezni zopet zdravega in zopet pri svojem delti. Huđe debate v ruski dumf. Kodanj, 11. marca. (Kor. urad.) Glasom poročil ruskih listov je prva seja niske durr 3 potekla vse druga-če. kakor je poročala petrograjska brzojavna agentura. Govori poslan-cev so bili jako razburjeni. Vsi go-vorniki so popisovali obupni položaj glede preskrbe živil in nezmožnost vlade, spraviti deželo iz tega položaja. Z nekaterimi izjemami je bila kritika vlade zmerna. Po brezbarv-nem političnem ogovoru predsedni-ka dume Rodzjanka, je povzel bese-do poljedelski minister Rittich in je natančno popisal žalostni položaj trga za živila. Vladni pooblaščenci za nakupovanje žita za armado, imaio neprernagljive težave. Dobilo se bo pač žito, ni pa nobene gotovosti, da se to posreći tuđi še za naprej. Nato je prečital polkovnik Zidlovskij izjavo napredne zveze, v kateri je rečeno, da je sedanja vlada nezmožna. si pridobiti zaupanje dežele. Socijalist Ceidze je grajal, da napredna rveza ne smatra nemške mirovne pogodbe za vredno, da bi se ž njo Ie pecala ter je končal z besedami: Sedanja vlada se bliža breznu, v katero vas bo s se-boj potegnila. Poslanec Puriškevič je rekel: Nemčiii prijazna stranka pridobiva v naši domovini vsak dan več tal. Vlada je demoralizirana in peha Rusijo v brezno. Vodja naprednja-kov je izjavil, da je položaj dežele katastrofalen. Med prebivalstvom se vse bolj širi brezupnost. Angleški vpliv na Ruskem. Stockhoftn, 10. marca. Vpliv an-gleške diplomacije na Ruskem vedno naraŠča in je videti danes merodajen. Ne samo večina generalov.tudi skoro ves dvor in car stoje sedaj pod an-glešVm vplivom. ki ga je opaziti v vsaki ruski akciji, ćelo v vojnih ope-racitah in v zunanji politiki. Stranka desnice se bori proti temu vplivu. Rusija upa na Kftajsko. Stockholfti, 10. marca. Rusija upa, da bo s približanjem Kitajske en-tenti razširila promet z Amerike. Kita jska pristanišča naj se v večji meii nporabijo za dobavljanje vojne^a materijala in municije ter naj razbre-mene pristanišče Vladivostok. Nadalje upajo na Ruskem tuđi, da se bo politični in gospodarski vpffv Rusije na Kitajsko ojačil. Pooštrena podmorska iojia. POTOPLJENE LADJE. Berolin, u. marca. (Kor. ar.) Wolffov urad poroča: Podmorski čo 1 n i, ki so se vrnllU so zopet potopili parnikov in jadrnic s sknpa] 42.177 tona m i ter pripeljali pomorski vojni plen 1100 ton sal-petra. Sef admir. štaba mornarice. BeroUn, 10. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Italiianskl par-aik »Porto di Smyrne« (2576 ton) ter Itfri Italijanske jadrnice in en grški pantik 1215 ton so Ml! od naših podmorskih Colnov potopljeni. Stockkofan, 11. marca. Poveli-nik mskega brodovja v Ćrnem mor* ju razglaSa, da so se preteklt teden štirje transportni parniki, ki 90 bili na poti iz Sebastopoia v Armenijo, potopili, bodisi ker so zadeli ob mine! bodisi ker so bili torpedirani. Ruski podmorski čotn potopUto. Stockholm. 10. marca. Po po-polnoma zanesljlvih vesteh se je koncem februarja poto^il neki podmorski Coln pod ruskim poveljništvom-Na Ruskem samem so vzroki poto-pitve neznani. Poveljnik podmorske-j»a čolna je bil kapitanlaltnant Kržt-sanovskGj. Proti podmorskim čolnom. Ženeva, 10. marca. V pomirjenje razglaša franeoski mornariski urad, kakor poroča ^ePtit Parisien«. da iz-deluje franeoski arzenal sedaj z vso vnemo nove podmorske čolne ter drugo crožje proti podmorskim čol-nom. zlasti mreže in potapljajoče se granate. Carson o podmorski vojni. Lugano> 10. marca. An^leški mornariski minister Carson je govo-ril, kakor poroča »Corriere della se-ra« iz Londona, zelo odkrlto 0 težko-čah. nastalili za Anglijo vsled podmorske vojne. Rekel je, da ni ne pesimist, ne optimist, marveč da raz-motriva položaj Kakršen je. Podmorska vojna zelo škoduje Angliji. Poleg; tega pa se je Nemcem posrećilo, za-sejati povsod mine, ćelo pred Južno Afriko in ob indijski obali. Naloga angleške mornarice, ki mora obraćati svojo pozornost na vsa morja sveta, je težavna in položaj je resen. Sredstev za boj proti barbaričnemu bojevanju sovražnika ni bilo še mo-goče najti, zato je treba sodelovanja ćele dežele, da se premagajo težkoče trenutka. Podmorska vobia in Francoska. Bern. 10. marca. (Kor. urad.) V dopolnilo poročil o zadnji seji francoske zbornice, poročajo lvonski listi, da je najprej poslanec Boret vlado silno napadal. Minister Herriot je iz-javil, da je najresnejSi problem pre-skrba z živili. Za to leto ie gotovo, da bo Francoska vzdržala do pri-hodnje žetve. Preskrbo z žitom po letu 1917. pa je treba za vsako ceno urediti. Najboljše sredstvo je produkcija v lastni deželi. 2al, mu je usojena vloga ministra za omejitve. Kot minister za prehrano ne srne biti optimistićen. Izdal je okrožnice prefektom, da deluje z njimi roko v roki. Priznati mora, da so potopitve večkrat provzročile pri razdelitvl žita v nekaterih departe-mentih zmedo. Nakupne centrale ne more ustvariti, ker noče pustiti iz rok svoje moči v prilog kaki trgov-ski zvezi. Poslanec Sembat je iz javil, da noče napadati svojega naslednika, pač pa se posveča premalo pozorno* sti indirektnim učinkom potopftev, kakor zvišanjo tovornine in zavaro-valnih tarifov. Poslanec Klotz Je očital vladi, da ne pozna gospodarske politike. Sevema obal Francoske ogrožena. Pariz, 10. marca. (Kor. urad.) »Petit Jounal« poroča iz Cherbour-ga: Pred kratkim je bilo opetovano javljeno, da so videli nemške pod* morske čolne ob franeoski sevemi obali, zlasti v blizini pristajališča Saint Vaast de la Hougue. V tamošnjih krogih obžalujejo. da so bile obrežne utrdbe pred par leti opušče-ne, ker to močno povečuje možnost, da Nemci napadejo severno obal Francoske. Zato je že več dni straža ob obali ojačena. Umna debata i fenraftkem šatoru. Hrvatski sabor je sprejel dne 8. marca adreso srbsko - hrvatske koalicije v drugem čitanju, v petek pa v tretjem čitanju. V četrtek je prišlo v saboru še do burnih prizorov. V popoldanski seji je najpreje govoril posl. Per-šić (Starčevičanec), ki je izvajai: Sedanja doba daje prav onim adre-sam, ki nišo nikdar dospele do pre-stola. i Posl. dr. Prebeg (Frankovec) očita koaliciji velikosrbsko propagando. Burja v saboru. Predsednik mu odvzame besedo. Posl. Hrvoj (Starčevfćanec) obširno razpravlja o madžarsko-hr-vatskib odnošajih. Predsednik mu vzame besedo. Opozicija ogorčeno protestira, njen zadnji govornik posl. V u č e t i ć se odpove beseđi fn opo-zicijonalni postanci zapuste dvorano. Večina sprejme adreso v drugera čitanju. Na koncu seje najavi predsednik predloK, da se dr. Prcbega za 30 sej izključi. Seja dne 9. marca se je pričei& z novo burio. ker predsednik n? dal dr. Prebegru besede, da bi bil »razloži!« incident od preišnjega dne. Med živahnim protestom opoxl-ciionalnih poslancev sprejme sabor adreso većine tuđi v tretjem branju. Posl. P e r š i ć interpelira vlado, ali ji je znano, da sta v zagrebškf okolici umrla dva človeka, neki Pa-vel Jantol in Imbro Kravarščan od glađu. Posf. Radić predfaga, da naj se predsedništvu izreče nezaupnica. (Velik nemir.) Predsednik odklanja predlog kot nedopušten. (Živahnt protesti pri opoziciji.) Na koncu sele priporoča predsednik, da naj poslanci del svojih di-jet podarijo Ciril - Metodovi družbi in za hrvatske invalide ter prekine saborsko zasedanje do meseca junija. Kazne politične vesti — Kdaj potecejo driavnozborskl mandati? V političnih krogih na Du« naju se prepirajo, je li potecejo dr* žavnozborski mandati dne 3. julija ali dne 17. julija. Pomena ta prepir nima, zakaj, če hoče vlada imeti pw-lament, ga mora kmalu sklicati, sicer sploh ne priđe do dela. Treba je nam-reč izvoliti ves biro poslanske zbornice nanovo in morebitno posveto-vanje o podaljšanju mandatov bo tudt potrebovalo precej časa. — Ukrajinci ivi mbtistrskem predsedniku. Dne 19. febniarja ie bHo odposlanstvo ukrajinskih poslancev pod vodstvom prof. Romančuka pri ministrskem predsedniku in mu izro-čilo spomenico o najnujnejših zahte-vah ukrajinskega prebivalstva.Na za-htevanje glede sklicanja državnega zbora in delegaclj je ministrski predsednik opozoril na obstoječe težave, ki se jih trudi odstraniti, odklonil Je pa vsak razgovor o protestu Ukrajm-cev glede posebnega stališča Galicije in glede zahteve, naj se Galicija sama razdeli in ustanovi posebna ukrajinska kronovina. — Poziv na nemške ministre. Graška »Tagespošta« je včeraj objavila članek. v katerem resolutno po-zivlja nemške ministre, naj se z vso eneržijo zavzamejo za to, da uveljavi vlada čim prej znane reformne nacrte. Članek se glasi kako nekak ultimatum nemškim ministrom. — »Tagespošta« se sklicuje na to, da js bilo na mnogih zborovanjih zaupni-kov v ćeli monarhiji (?) izrečena želja, naj se že store tište ukrembe, k! naj omogočijo obnovitev ustavnosti. Javna tajnost je, pravi list, da je že vlada grpfa Striigkha, oziroma njen minister notranjih del princ Hohen-lohe dal po sedanjem ministru notranjih del baronu Handlu, izdelati »ćelo vrsto odličnih načrtov o narodnih. Je* zikovnih in upravnih reformah, kl se jih lahko imenuje vzorne.« Ti nacrti so doživeli že tretje ministrstvo,vsa-ko je ostalo tam, kjer stoji zdaj tudl mlnistrstvo grofa Clama, namreč pri dvomih o tem in onem detajlu, pri dvomih o terminih, kdaj se naj izdajo posamezne naredbe, pri dvomih, ali se naj vse resi parlamentarno ali ne. »Tasespošta« zahteva, naj nemški ministri z vso eneržijo prisilljo v mi-nlstrskem svetu, da nastane jasnost In se zgode dejanja. O tem ne dvomi »Tagespošta*, da ima mmts trski predsednik dobro voljo, a če bi se pojavili kaki odpori, naj se ž njmv obračuna in napravi prosta pofc. Ta poziv na vlado, na} o k t ro 1 r a nemžke nacrte, ie pot^olnoma po nepotrebnem Je zabeltal s «H^ 58. 5fer. .SLOVEN^iO T4.\KOL>*, unc \'J marca I9ff. Svan 9* ritvijo na predstoj. boj med vlado in opozicijo v ogrskem državnom zboru. Članek »Tagespošte« je izraz močnega in najbrž zadnjega pritiska za i z s i 1 i e n j c o k t r o i a. a sc-veda le radikalnega dela uemske^a >Nationalverbanda<-, ki zdaj *plo!i v Iastni stranki dela nekako revolucijo. — Nov voiaški urad. Na Lhmaju je bil ustanovljen nov vojaški urad, katerega naloga bo primerna organizacija in izraba človeškega rezervo-arja, ki je državi na razpolago. Za načelnika tega urada ie imenoval cesar bivšega ogrskega domobranskega ministra generalobersta barona tla-zaia. Delokrog novela urada obsega v^e agende, ki se tičejo dopolnjeva-nja moštva in pa nabave konjev za armado. — Koncentracijsko ministrstvo na Osrskem. Za ta teden napoveduje-jo veiike parlamentarne boje na Ogr->kem. Opozicija jih je pripravljala s propagando, naj se ustanovi novo ministrstvo, v katerem bi bile zasto-pane vse stranke. Pisalo se je ćelo, da je stvar načeloma že rešena, da je tuđi cesar s tem zadovoljen in da :c samo vprašanje, ali naj ostane grof Tisza ministerski predsednik ali naj priđe na njegovo mesto grof Ivan Zichv ali dr. \Yeckerle ali ćelo grof Khuen-Hedervarv. Zdaj pa javljajo viadni listi, da vse te vesti nimalo pođlage. To pomeni, da grof Tisza ne mara koncentracijskega ministrstva, najmanj kakega, v katerem bi bila grof Anđrassv in grof Appor.vi. Spri-co te izjave je pač brez dvoma, da se zdaj res vname med opozicijo in vladno većino velik boj. — O slovenskeni Casopisju. Od-Var smejo slovenski listi na razne dalekosežne nemško - radikalne programe, napovedi in zahteve vsaj nekoliko ođgovarjati, se pojavijaio v gotovih časopisiii zopet razne pro-zorne denuncijacije. Tako denuncijacijo čitamo tuđi v današnji >Grazer Montagszeitung«, ki porci u da se je — o groza — bavilo s »pojavi v slovenskom časopisju- ćelo slavno ma-riborsko politično društvo »Deu-tscher Verein«-. Take in podobne stvari Je *eveda najbolje prezirati in niti dejstvo. da smejo v Mariboru politična društva zborovatt (kar je si-cer strogo prepovedano), bi nas ne spravilo iz ravnotežja. Toda trdltcv. da vlada v Ljubljani tako huda cen-zurna toleranca, da nas mora nem-ško časopisje zavidati. nam ie vsilila pero v roke. = Lakota «a Gr*kem. Preko Dunaja porc-čajn: Na Grškem vlada-jo vsled ententine blokade strahovite razmere. V Prevezi. Janini in drugod ie umrlo mnogo ljudi vsled laJ-T-te. V Pireju so priredili delavci demonstracije proti ententi. Ententni diplomati sami so se Čmili primorane razčeHe-vati kruh med atensko prer-ivalstvo. Kakor pravi neka berolinska informacija, ententa navzlic vsem proš-nir-m Krske vlade ne mara preklicati blokade. Zdi se. da hoće ententa na ta način vzbuc^ti odpor proti kralju ter era odstraniti. ~ Američko - iaponsV] sfr^vat. >Temps- poroča. da se fe v Tokim ustanovi! amerl^Vo - ppcrns!« sindikat za izkoriščanje rnđnffcov v vzhodni Aziji. Dr. Mi!e 5t5?feić t. V soboto, dne 10. marca opoldnc Je umri v Zagrebu v starosti 55 let poslanec v hrvatskem saboru dr. Mile S t a r č e v i ć, voditelj starčevićanske skupine hrvatske stranke prava, katere pristaši se imenujejo tuđi »Milinovci«. Dr. Mile Starčević je bil politični dedič svojega velikega strica dr. Ante Starčevića, katerega ideje je zastopal z lekleno konsekvenco in z globoko vero, da so za hrvatski narod edino spasiteljne. V njem je bil poosobljen ves idejalizem onega star* čevićanstva, ki ne pozna kompromi-sov in ki ne računa z realnimi okol-nostmi, ker veruje v odresenje naroda v znamenju neodvisne, čiste, narodne misli. Mile Starčević je bil večji kot čuvaj politične dedščinc svojega strica, kakor pa kot politik. Bii pa je velik tuđi kot človek kristal-nočistega značaja, poštene volje, po-žrtvovalne domovinske ljubezni. Na-vzlic vsem politično - taktičnim po-mislekom je z neizprosno odločnostjo odtrgal svoje pristaše od frankovske pravaške skupine, ko ie spoznal, da je tej skupini Starčevićanstvo le politično sredstvo in ne najvišja politična ideja. Dr. MfTe Starčević je bolehal dolgo. Odkar je izbruhnila vojna, se ni več pokazal v javnosti in njegova smrt ni prišla nepričakovano. Navzlic temu bo vzbudila vest, da od-ličoega moža ni več med živimi, x vsem hrvatskem in slovenskem narodu globoko žalost Odšel je mož, ki je globoko veroval, da zasijejo hr- vatskemii in slovenskemu narodu Icpši čaši, umri je, ne da hi doćakal uresničenja. Slovenski narod mu ohrani hvaležen spomin. O življenju in delovanju dr. Mile Starčevića iz-pregovorimo se posebej. vesti \i puški!) u. Zaposiovainemu iečaju c. kr. g»-riških učiteljtšč v Ljubljani je izrcklo c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko po Najvišjem naročilu za lz-kazani izraz sožalja o prilici smrti Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. odnosno za podano izjavo vdanosti Njegov crnu c. ii; kr. Apostolskomu Veličanstvu cesarju Karlu !. pri na-storu vlade nai^rčncišo Najvišjo zahvalo. Generalmajor ^osettig, ki je pred kratkim umri v Ljubljani v visoki starosti SO let, je bil iz dru2inc Mo-zetičev v občini Renče. Leta \SG\. se je udeležil vojne na Danskem, ne-kaj časa je bil personalni adjutant imejitelja polka št. 6. j^rofa J. K. Co-roninija, 1S78. se ie udeležil okupacije Bosne, potem je bil poveljnik Jun. polka št. 4., na to poveljnik S. gorske brigade ter je se! kot generalmaior v pokoj. V sedanji vojni je deloval v rezervnih bolnicah v Gorici. V Pliskovici aa Krasu je umri tamkajšnii po^estnil: Fran Sirca. Smrt odlične žene. V Trstu je umrla gospa Alojzija Sporn, rojena Dolenc. soproga gosp. železniškega inspektoria Gregorja Sporna. Pokojnica, iz odlične vipavske rodbine, je v začetku 70 let, v dobi r.ajhujšcsa pritiska Slovencem nasprotnega poli-tičnega sistema, živahno ćelovala v narodno korist. Bodi narodni ženi časten spomin! Neki besunec iz goriške okolice nam poroča. da kakor drugi tako tuđi on premišljuje one dobre čaše pred vojno in jih primerja s sećaniim be-^unskim življeriiem. Vsega je bilo v izobilju in ako bi se bilo malo bolj vzdržno živelo, bi hili samo v njegovi vaši blizu goriške^a mesta na le-to prihranili okoli 1000 hektov vina in drueih pi'ač. kar stane sedaj no-prečno 35.000 K, potem »smo porabili tuđi letno 10 vagonov moke ničlari-ce Maidičevc, slabeja nam ni šla, zdaj stane ta mnka nad 100.000 K. En vagon finega olja smo porahili letno, je ZO.ono, itd. Isto velia na obleki in na vsem dru^em sploh.« Ko 5e vrnejo naši vojaki in hecrunci pol-ni izku^enj domov, se razvile pri nas lepše novodobno plodonosno ž'vl^ nje: tako zaključiTje omenieni be^u-nec. Vajzrna pri IJpn«c?. Dezelni urad-nlk s^oriški pr. Tomaz K a 1 i n, ki ie od 26. maja 1915 iisoešro deloval za besunce v tabnrfšcii v Vacr^f. je rd-noklican k deželnemu odboru na Dun??v Betarunsk?* nrtlj^era. Na severnnapadno že1ezn:šT:em kolodvoru na Thi-naju je bilo rrodano te dni precsj hc-gunske prtlia^c, l'ater^ se r»i mo^lo strankam dostaviti. Prodajo se je razne ob-eke in perila pa tuđi živiL Kte se nahai'i'o: Andrcj Mcnič iz Borjane. ki ^'e bil pri nekem nomor-kem delavskem nddelku (12.475); Fran livalica ra^iv. Tvan9. 40 let stnr. iz Črnič, O?.4^: Fran Kovič rant!-. A^drefa, ^2 let. ki je s1'*z*:i pri ^d^f. ohrežne^n varstva, (12.490"»; Fr?n Pomik iz ?tpvenana. ro^n 1^^°, od-^ skrb v sodnem okraju Tdrii^ priredi za preteklo poslovno loto 1016 svoj občni zbor dne 25. marca t. 1. ob 9. dopoldne pri c. kr. okrajnem sodisen (sodna dvorana št. VI.). Dnevni rod obsccra polcg poro-čil društvenih funkcijonarjev. volitev 11 odhornikov in 5 namestnikov za dobo treh let. > Velika bitka ob Somini.« Rav-rnteljstvu Kino Ideala se je pc>re-čiTo nahaviti si za predstave film »Velika Mtka ob Somml«, edili svoje vrste. Pred nami so vrste slike, druga za drugo, tega gigantičnega borenja ob Sommi. Posnetki nam v nepre-kcsljivi luči in nlastiki najprvo kaže-jo živrjenje za fronto, v razstreljenih mestih Bapaume in Peronne. kateri ol'Sinaio dol^ocevni angleški topovi dan za dnevom, uro za nro, s svojimi vse ut»ičujočimi iztsrelkf. Datie vidimo velike tovome avtomobile, ki dr-drajo na fronto. Z največjim zanimanjem gledamo raz?tre'?tey In zavzet-je ntrlene fifšc in jfiiriš, ki ?ra ie pri-nravil vedno se stopnjujoč? bobnajo-čf Ofrenl, napravi v nas nefr^risen vt\$. Dalje zopet stoHmo notrl sred! sUnff? zetne'Jskfh fontan, ▼ z nt?nam! ngrtrttliMili rdniMk, t tm*k, kl so jih provzročili izstrelki veliko-kaliberskih možnarjev. Pred našimi očmi se dvigajo in valove cell oblaki dima eksplodiraločlli ročn!!i granat in izpušCenih pHnov in občudovati moramo junaški duh naših čet, a tuđi maza, oziroma ncže^ ki so v tej toči granat in ognjeneui dežju vztra-jaii v najsprednejših črtnh ter, svesti si svoje naloge in naročil — vrtili roCico posnemalnesa ktao-aparata. Prizor za prizorom pa je junaški spev smrtnemu pogumu zveznih čet Štirje operateiii so pri posnemanju teh bltk padli. Film se predvaja od jutri, torka, naprej ob 3., 5., 7. in 9. zvečer ter Je primeren tuđi za medino. Poleg tega je se na vsporedu prvovrstna amerikanska drama v .S dejanjih »Rožni tatx, z Martinom Vivianom. — Predprodala vstopnlc od 11. do 12. ure dopoldne. Zgubila se le s Tržaške ceste do Jtižnega kolodvora iz voza temno-rdeča odete s črkama ^>A. P.«. Po-?ten na}ditelj nai jo odđa Drotl nagradi pri A. Planinšek, Kolezijska ulica št. 8 (Trnovo), ali pa pri upravi lista.___________________________ Aprctvizaciia. -j- Pooštreno nadzorstvo na mesarskem trgu. Zadnji čas je začelo prav zelo primanjkovati meso na mesarskem trgu. Vzrok temu ne more biti nihče drugi, kot mesarji, ki prodajajo blago, zlasti teletino, če le rnorejo pod roko in na debelo. Da se temu odpomore, je nujno potrebno najstrožje nadzorstvo mesarskega ti-ga in tuđi sodelovanja občinstva. Mesarji smejo prodajati meso v Šolskem drevoredu v splošnem le na drobno. Mesar, ki se tega ne bo držal, ne bo dobil več živine in se ga bo odstranilo s trga. Občinstvo naj vsled tega vsak slučai, ko bi mesar ne hotel vsake količine na drobno prodati, sproti javi tamkajšnjemu tržnemu stražniku. Umevno ie, da je primoran vsak mesar, dokler ima meso na razpolago, dati meso vsakomur in ne le stalnim odjemalcem. Na vsako tako pritožbo se bo mesarje brezob-zirno zasledovalo. Čaši so preresni in mesar, ki danes neče še imeti ozirov do trpečega ljudstva, ne zasluži, da bi še naprej izvrševal obrt. V večjih množinah (čez 2 kg) sme mesar od-dati meso ^e na posebna nakazi 1 a mestne aprovizacije, ki se izdajajo za zavode in gostilne in iz-jemoma tuđi za vojaške oddelke. Kdor kupi meso na ta način, ima na-kaznico pokazati mesarju ter jo po-zneje pri izhodih izročiti službujoče-mu stražniku. Stražniki pri izhodih na mesarskem trgu imajo tuđi naro-čilo, da pazijo zlasti na tujce, ki bi hoteli odrašati špeh ali meso v kov-čegih, nahrbtnikih in drugih pripra-vah. Mesarji smejo dovažati in izva-žati meso edinole pri vhodu poleg Jubilejnega mostu. Ako se mesarji ne bodo hoteli pokoriti odredbam mestne aprovizacije, bo treba prav resno misliti na to, da bo morala iz javnih interesov prodajati meso na drobno mestna aprovizacija sama. -4- Minister za prehrano o nai-noveiših aprovizačnih načrtih. V razgovoru z nekim dunajskim časnikar-jem se je izjavil minister gm. Hofer o aktualnih aprovizačnih vprašanjih ta-ko-le: Vlada stremi za tem, da da vsemu prebivalstvu na razpolago do-vo!j živeža, predvsem hoče ubožnej-šim slojem omogočiti uživanje mesa in drugih nekontingentfranih živil po mnogo nizkih cenah. Predvsem gre za zadostno preskrbo prebivalstva z mesom. Imamo dovolj mlade živine, ki jo bodemo klali pod uradnim nad-zorstvom in razpecavali tako, da si bo mogel vsakdo privoščiti potreben kosček mesa. Tišti, ki mesa doseda] nišo mogli kupovati, je bodo dobivali po znižani ceni. Plaćali bodo Vs. vlada pa bo iz svojega plačata 2A. S tem da bodemo klali mnogo mlade živine, bodemo prihranili mnogo kr-mil. žita in spremenili lahko precej travr.ikov v njive. Tuđi bodemo porabili kosti za izdelovanje lima, ma-ščobe in umetnih gnojil. Uvedli bo-aemo nakaznice na meso, ker hoče-mo dnseči enakomernost. Bogatin naj v bod oče ne je več mesa kakor je potrebno. Poleg mesa namerava vlada deliti med ubožnej^e prebivalstvo po znižanih cenah tuđi sir, jajca in sočivje. Organizirala se bo tuđi vpo-raba kuhinjskih odpadkov. Kako se bo to zgodilo, pa še ni določeno. •+- KaTe bo zman^afo. Chinaj-ski listi javljajo, da so zaloge centrale za kavo tako izčrpane, da se v pri-hodnji porabni perijodi s p 1 o h ne bo več kave dobivalo. Iz ne-vtralnih držav dobiva naša monarhija le tako malo kave, ker je voina s podmorskim! čolni onemogočila dovoz kave rudi v nevtralne države. 4- Riz iz ovsa je bil dan te dni v Trromet. Baje je izvrsten in se le malo razlikuje od pravega riža. Maksimalna cena je dotočena na 88 vin. za kilogram. Upajmo, da dobimo ta riž kmalu tuđi v Ljubljano. Najnovejša porotila. NEMŠKO VECERNO POROCO-O. Berolui, 11. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča 11. marca z večer: Ob Ancri, med Avroin Oiso, v Champagni in na obeh straneh Mose jebilo streljanje živahno. Z vzho-da ne poroča jo ničesar po* s e bn e g a. CILSKI ODGOVOR AVSTRUL Dunaj, 11. marca. Cilska vlada je dala izročiti dne 10. marca zuna-njemu ministrstvu noto, v kateri spo-roča, da je prejela noto z dne 31. januarja glede pooštrene podmorske vojne, da pa teh utesnitev ne more priznati, ker bi pomenilo to kršešnšje striktne nevtralnosti. Z ozirom na to si pridržuje čilska vlada svobodo de* janja, da zahteva v slučaju, da se kakor koli sovražno rivna 5 kako čil-sko ladjo, priznanje vseli pravic GROF BERNSTORFF NA POVRATKU. Christianiia, 11. marca. (Kor, u.) Parnik »Fredenic VIII.« z grofom Bernstorffom na krovu je odplul y Kodanj. AMERIŠKI KONGRES SKUCAN NA 18. MARCA. Frankobrod, 11. marca. (Kor. u.) »Frkft. Ztg.<^ prinaša poročilo »Agen-ce Havas« iz Washingtona, glasom katerega je \Vilson podpisal dekret glede sklicanja kongresa na dan 18. marca k izredni sesiji. Wilson je naročil mornariškemu ministrstvu, da nai da oborožiti ladje. Vse ministrstvo je predsednika pri tem pod-piralo. VSTAJA NA KLB^. Bern, 11. marca. (Knr. urad.) Lyonski listi poročajo preko New Yorka iz Havane, da so pripajali generala Gomeza z vsem generalnim štabom na Havano, kjer ga bodo so* dili zaradi veleizdaje. Vladne čete so zasedle Sant Jago ter je sedaj vstaja dejansko vdušena. fttmte stvari * Davek na kineir:-. [-*«rate Na Ogrskem so jako izvežbani v nala-ganju takih davkov, ki obremenjajo male ljudi. Zdaj so začele nekatere mestne občine pobirati posebne do-klade od kinematografov. V Aradu je nesla ta doklada v enem letu 47.000 kron, v Kolosu 52.000 K in zdaj naloži tako doklado na kinematografe tuđi mestna občina Subotica. >:: Izredna tvrdka je dunajska »Handels Aktiengesellschaft«, ki je bavi z veleprodajo modnega blaga. Upravni svet je namreč sklenil rax-deliti polovico 1eto§njega dobička. t. j. 400.000, med uradnike in nastav-ljence tvrdke. NajmanjŠa podpora, ki jo prejmejo praktikanti in dečki, znala 400 K. Podporo dobijo tuđi vsi delavci te tvrdke, ki se nahajajo pri vojakfh. * Oderuhl na Dunaju. Zaprli so na Dunaju brate Baruh Betsche*. Ilzig Betschez in Lazar Betschez. ker so od'rali občinstvo s parafin-svecami. Obenem se je začelo kazen-sko postopanje proti delniški družbi za mineralno industrijo. — Tuđi prot! firmi Grobe 6c Komp. na Dunaju se je začelo kazensko postopanje, ker je croljufala pri dajatvi oblačila za be~ gunce v raznih taboriščih. Zaradi enake goljufije je v preiskavi tuđi firma Bosel št. Jernej, dne 8. marca 1917. Tehtnica od 150 Ko. naprej. sicer rabljena, a dohro rhranjena. a« knpl« Ponudbe pod „tebtalc* 827" na upravn »Slov. Naroda«. 827 afV Kupi se '•i srebrno ročne torbico ali 825 : zlato zapestnico.: Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« V posekanje se kupi bukov gozd hl izu dobre ceste ozir. postaje. Les bi se rabil za izd**lovanje švelarjev in za drva — Motam se sprejme Izurjenega kontorlsta ali bontorfstlnlo. Pism ponudbe* rta unravn. »S oy Naroda« pod „fOZđ S20"- £& Dva ucenca za nataharskl poklič In ^ \.. li£e SS takftj kolodvorska restavra-ciia. — PonuHbe na Mat. Delaltar, kelodT#rskl restavratar, ▼ St« ' Petm oa Erasa. 322 ■V Prate se skora* nova : BERDA. : Ljubljana, Pod Tranco H 2 ili. 837 NeMov. stanovanje z 2 ali več sobami ter vporabo kuhinje, U£a za takoj ali pozneje boljša manjša družina Reflektira se tuđi na taka stanovanja, kjer ie sedaj notri vojaščina. Ponudbe pod .vmeblov. stanovanje ,l£fl* na upravn. »Slov. Naroda«. ^31 Vajenka se sprejme v trgovino. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda« 835 Kuharica (starejša moc) •• ajirajme takol na deželo. Ponudbe z zahtevo plaće na upravn. »Slov Naroda« pod nknha- rioa/834'. 834 |aT lite ae starejša *^aj vzgojiteljica otrok. Sprejme se le z dobrim spri-Čcvalom in reftreocami. Ponudbe naj se po5ljeio upravn. »Slov. Naroda« pod „ftt 3 801". su franka LeSkOViC roj. McđOII naznania v svn]em ter v irn^mi vs h ostalih sorođnikov prežalostno vest, da je njen iskrenoljubijeni, dubri soprog oziioma brat, svak, zet m nečak, gospod r ZDRAVKO LESKOVIC trgovec in posestnik, soiastnik tvrdke Leskovic & Meden v neđeljo, đne 11. marca ob 7. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previđen s tola^ili sv. vere, v 35. letu svoje dobe mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 13. marca 1917? ob 5. uri popoldne iz hise žalosti JurČičev trg št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. mada zadušnica se bode darovala dne 14. marca ob 10 uri dop, v stolni župni cerkvi Sv. Nikolaja v Ljubljanu V LJUBLJANI, dne 12. marca 1917. ftrai poataaoaa akvoaUla. M4 Haalal pograkal zaTOđ w Llabljaal. •V Mapi« dobro obranfeno ~^9 kantrolHo blagaiso. BUio Orofcotek, trgovec, Bob. Bistrica, Oortafabo 820 Gospodična kt govori slovensko, hrvatsko, nemsT