G .Zvar HmB Jobko ■
Creiiéovol	&o»
F»štntn» pbčana v g»te?iEi.
NaroCnlna
rstša ietno 30 Din, polletno 15 Din, ~ za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO"-^"UPRAVA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
■ighaja vsako nedeljo lit. LETO
Murska Sobota, 20. mala 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena stalim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo ŠTEV. 21
Sovražnica človeštva
Te dni je zboroval v Ljubljani protituberkulozni kongres, ki se je zaključil v zdravilišču Topolščica, z otvoritvijo novega doma „Mladika". Otvoritev se je vršila pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. Kraljice Marije, novo stavbo pa je slovesno blagoslovil lavantinski knezoškov dr. Tomažič. Ta slovesnost ob končanem delu je le dokaz, da se v naši državi nadaljuje borba proti jetiki z nezmanjšano vnemo, kongres sam, na katerem so se zbrali zdravniki iz vseh delov naše države, pa vzbuja najboljše nade v nove zmage nad zahrbtno
I sovražnico ljudskega zdravja.
Odveč bi bilo poudarjati pomen organiziranega boja zoper zlo, ki razjeda naš narod že pri koreninah. Vsi vemo, da je to bolezen, ki se je zajedla v najširše plasti našega naroda. Borba proti njej, ki jo vodijo zdravniki s podporo državnih in samoupravnih oblasti, nam najnazorneje kaže vso nevarnost, ki preti ljudstvu. Napačno je mišljenje, daje bolezen posameznika le njegova zadeva in se ne tiče drugih. Za tuberkulozo bolni človek je nevarnost za vso družbo in ker je število teh veliko, je ogrožen ves narod. Zmanjšanje narodove ži-vljenske sile, telesne odpornosti, duhovne zmogljivosti, so posledice tega in nihče ne more mimo teh dejstev z zaprtimi očmi in brez trepeta v duši,
Jetika je bolezen vseh slojev, zlasti siromašnejših ljudi. Jetika ni le bolezen delavstva marveč tudi bolezen uradnikov, kmetov i. t. d. Težke so številke, ki jih navajajo poznavalci razmer o razširjenosti tuberkuloze med kmečkim narodom v Bosni in Hercegovini, v Črni gori in v drugih pokrajinah naše države. Čedalje slabša prehrana najširših množic, slabe stanovanjske razmere v mestih in na vaseh, nazadujoča zaposlitev delavstva, skratka vse kar potiska naš narod v vedno večje obubožanje — so verni služabniki tuberkuloze. Zaradi tega, je treba baš v teh težkih časih
še večji boj proti zahrbtni morilki človeštva. Razumljivo pa je, da bo ta borba le takrat uspešna, ko se bodo poboljšale življenske prilike našega kmeta, uradnika in delavca. Država in družba morata v lastnem interesu zavirati obubožanje naröda, pospešiti zdravstveno politiko, izboljšati prehranjevalne in zdravstvene razmere. Kako je jetika razširjena po Sloveniji, kjer se je v zadnjih letih
že mnogo napravilo, da se je zmanjšalo število tuberkuloznih, priča dejstvo, da vsak osmi človek umrje za tuberkulozo. Ne smemo pa pozabiti še na enega zaveznika zahrbtne jetike, zlasti njenega zvestega pomočnika — alkohol. Država, zdravniki in vsi drugi bojevniki proti morilki človeški družbi so proti njemu brez moči — če ga ne bo sodil narod sam.
POUČIM
Rimski dogovor med Avstrijo,	Nacionalno Prekmurje je ma-
Italijo in Madžarsko je po več me-	nifestiralo preteklo nedeljo v Lendavi,
sečnih pogajanjih slednjič sklenjen.	£ ^J^JSIS^.
Avstrija bo dobila svobodno luko v	K;amJerja. Skupščini je prisostvovalo
Trslu, Italija bo nabavila od Mad-	250 delegatov iz sreza, udeležil pa
jarske 300.000 ton žita, Madjarska pa	se je poleg sreskega poslanca g. Haj-
bo kupovala v Avstriji industrijske	dinjaka tudi naš poslanec g. Benko. izdelke. Kaj se pa skriva vse za temi i Po poročilih sreskih funkcijonaTje«rß1
. x „ . . „ .. *	katerih je bilo razvidno, da se je u-
ugodnosti, se še zaenkrat ne ve. Vse-	slovaiska nacionaina 'misel globoko
kakor pa so jih drug od drugega dra-	zas|drala v ljudstvo, je burno po-
go kupili. Bodočnost bo pokazala j	zdravljen spregovoril minister dr. Kra-
sadove rimske a sporazuma, od ka-	mer. Obširno je obrazložil zunanji in
terega so se kar tri države obetale	notranji politični položaj ter orisal
i u i x • ■	vse dosedanje napore za izboljšanje
izboljšanje svojega gospodarskega	gogpodarskli pril^ Dotaknil je
položaja.	vsei, perečih problemov, ki se tičejo
Japonska je izdala za Mandžu	Prekmurja tako o sezonskih delavcih,
rijo vsega skupaj že eno milijardo	previsoko obdavčenje zemljiške po-
jen. Bojevanje ji je stalo 931 milijo-	sesti itd. Izvajanje ministra dr. Kra-
fijskih političnih krogih. To odlikovanje so doslej podeljevali samo ministrskim predsednikom.
Dollfuss je v Solnogradu govoril 30.000 kmetom. Oblasti so preprečile atentat, ki je bil za to priliko pripravljen. Tudi železniške proge so bile porušene, za to se je kancelar pripeljal v Solnograd z — letalom. G. Dolifuss, ki je še pred nedavnim zatrjeval, da se bo našim Slovencem na Koroškem očuvalo narodno samobitnost, je zopet pripravil za naše rojake nov udarec. V Z2dnjem trenutku je izšla prepoved za štiri velike slovenske pevske prireditve. Ko je treba glasov naše narodne manjšine, takrat se nemškim mogotcem cedijo usta od same prijaznosti, ko jih pa ne rabijo več, pa jim je pest plačilo za izkazano zaupanje. In Dolifuss je v tem mojsterl
Romunski ministrski svet je prepovedal vsak izvoz žitaric in fi-
nov, ostalo pa je dala za zgraditev železnic, cest i. d. H koncu je dala še kronati mandžurskega cesarja, in proglasila Mandžurijo za „svobodno in nezavisno," državo.
Angleži pošiljajo stroje za ae-roplane v Nemčijo. Dczdaj je bilo poslanih v Nemčijo 350 najmodernejših letalskih motorjev. Angleška industrija bo kmalu začela pošiljati Nemčiji še majhne tanke. Pa pišejo
merja je trajalo poldrugo uro ter je bilo često prekinjeno z živahnim pritrjevanjem. Ob koncu pa so g. min. priredili dolgotrajne in prisrčne ovacije.
Za njim je spregovoril naš po slanec g. Benko, ki je prav tako pozival k slogi in naglasil, da danes nihče več ne more dvomiti o nacionalni zavednosti Prekmurcev, ki smejo zato tudi upravičeno računati na vso podporo države O vseh potrebah našega Prekmurja je nato govoril g. dr. Pi-kuš, ki so bile iznešene v resolucijah.
, . . , . , ». . Ob odhodu g. ministra iz Len-listi, da so Angleži prvi obupali nad daye SQ mu prjre|m prisr5ne ovacije,
uspehom razorožitvene komisije. Kdo ki so jasno prlCale kako globoko spo-bi se temu čudil?	štujejo Prekmurci v osebi g. min.
Predsednik nemške republike Kramerja vodilnega predstavnika jugo-Hindenburg baje umira. Njegovo j slo™8ke naclonalne n,!811-
zdravstveno stanje se je tako poslabšalo, da vsak dan pričakujejo njegovo smrt. Sedaj si belijo glave kdo bo njegov naslednik. Hitler noče, pač pa predlaga, da bi bil za predsednika bavarski general von Epp.
Nj. Vel. kralj Aleksander je pred dnevi potoval po črni gori, kjer so mu priredili tako prisrčen sprejem, kakor ga more prirediti le ljudstvo, ki svojega vladarja neizmerno ljubi.
TurSki in romunski zunanji minister sta prispela v Beograd, kjer sta imela z našim zunanjim ministrom važne politične razgovore. Razpravljali so o položaju na Balkanu, o balkanskem paktu in o razorožitveni konferenci.
Bolgarski kralj je odlikoval našega zunanjega ministra g. Jevtiča z velikim križem reda sv. Aleksandra, kar je zbudilo veliko pozornost v so-
2uta It, diftrrvr Uh» »|>
slabe žetve, ki z njo računajo zaradi sedanje suše.
Predsedstvo J. N. S. je imelo sejo, na kateri je bil odobren statut mladinske organizacije JNS.
Češkoslovaška vlada bo osnovala taborišče za mlade brezposelne delavce. Taboriščniki bodo prejemali obleko, stanovanje in hrano ter po dve kroni plače na dan. Delali bodo po šest ur na dan, v glavnem pri grajenju cest.
Predsednik pruske vlade Gö-ring in minister Göbbels bosta obiskala Atene. Potovanje, ki nima političnega ozadja, spravljajo v zvezo z veliko avtomobilsko cesto, ki bi vodila iz Nemčije čez Italijo v Grčijo. Pa tudi radi letalskega prometa se bodo dogovorili.
]auna borza dela - ekspozitura u Miirshi Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Moški iščejo delo : 637 polj. delavcev, 3 hlapci, 2 kovača, 4 stroj, ključav. pom., 6 mizarjev, 1 vrvar, 2 čevljarja, 3 mlinarji, 4 peki, 1 mesar, 1 točaj,
1	tesar, 1 soboslikar, 2 trgov, slugi,
2	trgov, pom., 2 navad, delavca, skupaj 672 moških delavcev. Ženske : 417 polj. delavk, 1 šivilja, 2 služkinji, skupaj 420 ženskih delavk. Delo je na razpolago 1 polj. delavki.
4 /\ t a • OIT- AK ***** SB. Mura proslavi dne 28. in 29. iuniia 1934 desetletnico svojega ob-1 II I Ptnica NK JVlUra. stoja. Te dni se vršijo razna športna tehmovanja. - »odstvo SR Mura tudi tem I \J ivuiivu	ATIWIW< potom naproša vse društva, da po mogočnosti na ta dva dni nimajo drugih prireditev.
Gasilska tombola v Martiinclh.
Na binkoštni ponedeljek, dne 21. t. m. ob 2 uri pop. priredi prostovoljna gasilska četa v Mart-jancih veliko tombolo, na prostoru nasproti gostilne Vezir. Dobitki, ki bodo pred tombolo na ogled, so res dragoceni, saj so med prvimi dobitki : moško kolo, eno leto stara telička, kompleten železen piug, ženska obleka, čevlji, vreča moke in poleg tega še 300 drugih dobitkov v skupni vrednosti nad 10.000 Din. Igralne karte so po 3 Din komad. Po končani tomboli bo na vrtu gost. Vezer
ljudska veselica s šaljivim vspo-redom. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo nove motorne brizgalne, smo prepričani, da se bo javnost v častnem številu odzvala povabilu agilne martjanske gas. čete.

Ker je bilo izpremenjeno ozemlje občin, je banska uprava odredila, da bodo 10. junija ponovne občinske volitve v dolojelendavskem srezu. Volitve bodo v sledečjh občinah ;
Beltinci, Bogojina, Dofcrovnik. Hotiza, Lendava, Turnišče in Lendava okolica.
17 AS A KRAJIH A
K današnji številki smo priložili vsem onim cenjenim naročnikom po ložnlce, ki jih še niso prejeli in prosimo, da poravnajo vsaj zaostalo nero i nino. Priznali boste, da je nemogoče dostavljati Ust toliko časa brezplačno. To naj velja seveda samo za one, ki niso še naročnine poravnali Predpiač-nlkom in rednim plačevalcem se uprava najtoplejše zahvaljuje, dočim prost zamudnike, da vendar enkrat storijo svojo dolžnost napram listu.
Upravništvo.
TTiurska S°bota :
—	Ministrski odposlanec za nižji tečajni izpit. Prosvetni minister je
te dni določil za svojega odposlanca
pri nižja tečajnem szpitu na tukajšnji
real. gimn. vseuč. prof. g. dr. Anton
Melika iz Ljubljane.
—	Za zgradbo pravoslavne cer bve v Murski Soboti so nadalje daroval! sledeči gg: 11 Dol. Lendave: Dr. Trstenjak Alojz, sreski načelnik 300 Din, Dr. Pikuš Janko, odvetnik
300. Dr. Štraser Armin, odvetnik 300' Dr. Petelin Makso, javni notar 300, Doretevič ]., žand. poručnik 300 Ralič Miioš, podporučnik 200 Vlahovič J., peš. fcapeian I. ki, 200, Hajdinjsk Anton, nsr. poslanec 500, Blau in Bsrtoš, trgovec 50, Wortman J, trg. 10, Novak Josip, trgov. 40, Kcstelec Julio 50, Kneževič Milan, kavarna 100, Dvoršek Filip 100, Dr. Kiar J., zdrav. 100, Sever Marija, trgovka 50, Iz M. Sobote: Narar.čsč Vladimir, žand. major 500, Ursulescu Peter, brivec 500, Čeh Franc, trgovec 500, Dr-Vučak Štefan, zdravnik 500, Dr. Bran-dieu Silvij, šef primanj 500, DarvaŠ Mavro, nadkantor 300, Lipič Josip, bsnčni ravnatelj 200, Hirschl Ferid, bančni ravnatelj 300, Adanič Josip, bančni uradnik 100, Peterka Rudolf, bančni uradnik 300, Gregorič Franc, občinski tajnik 300, Dr. Pečan Jožef, zdravnik 300, Kunaver Joško, vodja OUZD 300, Lazar Alojz, viš. davčni kontrolor 300. (Nadaljevanje sledi.) Odbor se plemenitim darovalcem nsj-
srčneje zahvaljuje za naklonjenost in prosi še ostale prijatelje za Čim izdatnejšo podporo.
—	Kolesarski izlet S. K. Mure, dne 10. t. m. je prav dobro uspel 73 kolesarjev je odrinilo ob 14 uri iz Murske Sobote ter srečno dospelo preko Brezovec in Puciuec s Marijan ce, kjer se je razvila v gostilni Vezer neprisiljen« zabava. Mračilo se je že, ko so se vese'.i in zadovoljni izletniki vrnili v Mursko Soboto.
TisköMlne za Izdal® ©äö-SetnSft et&snsjnih IzNaswte s© «S©üiJ© ìi papirni trg, i. Hahn w Nu?s&! SeslKsiš*
—	Borza dela. Številni transporti sezonskih delavcev so ie odšli na delo, a kljub temu je še vedno veliko število čakajočih delavcev pred Borzo dela. Upanje, da bodo dobili delo, jih priklepa na mesto dne- e in dneve, za to pa je razočaranje tem hujše, ko se jim razbije sleherni up, da bi dobili kako zaposlile*. Skoro razumljivo je, da v svojem obupu vedno obrnejo est proti Borzi, češ tamkaj so krivi, da ni dobil dela Pa še iako pravijo: ta in ta, je prišel na vrsto že prvi dan ko je prišel in dobil je delo v Franciji, čeprav mu ni sile, da bi si šel drugam šskst zaslu žek Siromak pa, ki je v pomanjkanju pa živi še naprej v strahu, da ne umreš s svojci giadu, kljub temu da bi rad pošteno delal. Tako pravijo, javnost prisluhns in si kroji svoje mnenje. Nihče mu tega ne mòre ubraniti. Pa so prav redki oni, ki uvidijo današnje razmere na delovnem trgu ko je brezposelnost zajela milijone in milijone in jih postavila pred usodnim vprašanjem : Kako bo jutri ? Borza ne more delati čudežev, od nje ni odvisno zmanjšanje kadra brezposelnih, Je ls posredovalni urad in kot tak ji je delokrog odmerjen. Da pa bi v bodoče izostale take nepotrebne
kritike javnosti, bi pač bilo najbolj umestno, da bi občine v bodoče izdala priporočila najsiromašnejšim delavcem svojega okoliša, na katere bi se pač morala Borza v prvi vrsti ozirati, Zdi se nam, da bi bilo tako postopanje še najbolj objektivno, ker uradniki v Soboti ne morejo poznati socialnih razmer prosilcev tako dobro, kot funkcionarji občine, ki žive rr:ed njimi.
—	Smrtna kosa. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je nenadoma umrla gospa Terezija Krambergerjeva, mati tukajšnjega učitelja g. Kramb erger ja. Naše so žal j e !
—	Šolska kuhinj®, ki je v zimskih mesecih skrbela, da so siromašni eiroci dobili vsaki dan toplo mleko in kruh, je prenehala z delovanjem. Ubožnim otrokom se je razdelilo nad 2000 porcij. Vsem enim, ki so na kakoršnikoli način pripomogli, da je ta človekoljubna akcija tako lepo uspela, vso hvalo in priznanje 1
—	Učiteljsko zborovanje. V soboto, dne 12 t. rn. je zborovalo učiteljstvo murskosoboškega in lendavskega sreza v tukajšnjem Sokolskem domu. Udeležba je biia velika, saj je prihitelo učiteljstvo iz najoddaljenejših krajev našega Prekmurja. Zborovanje je vodil tuk. šol. upravitelj g Gabri-jeičič, ki je v uvodnih besedah pozdravil učiteljstvo lendavskega sreza. Za njegove besede se j« zahvalil g. Peternel, predsednik sosednega učit. društva. Poleg drugih društvenih zadev se je zbrano učitdjsfvo pečaio tudi z govorom ban. svetnika g. Kuharja, ki ga je imel pri zadnjem banov, zasedanju. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje g. učit. Hočevarja iz Maribora, ki je govoril; O moralni strani učit. stanu. Za njim je še predaval g. šol. upravitelj Drekonja iz Turnišča o temi: Sodobni zgodovinski pouk v osnovi šoli. H koncu zborovanja se je oglasil k besedi še
Jan M.
Trplanovina.
n
Z laktom je Liza obrisala mizo in postavila pred Tonetom skodelico mleka. Še kruh in nož je poiskala ter plašno vabila:
„Odreži Tone in jej I Popoldne bom stopila v trgovino, da bo kaj več za mizo,* Molče je Tone pGrinii rezilo v voljno sredico. Redke drob tine so se usule po mizi. S sklonjeno glavo jih je Tone pobiral in roka mu je trpetala ko jih je stiskal med zobe. Ko je dvignil skodeljico kpobledelšm ustnicam je pogledal plašno preko okrušenega roba. Tam kraj klopi je sedela Liza, levico je potisnila pod brado z desnico pa je lovila drobtine in jih potiskala v široko špranjo na mizi, ki se je bleščala maščobe. Molčala je. Enakomerno tiktakanje stare budilke na oknu je trgalo tišino.
„Vse je še skoro tako, kot je bilo pred leti ko sem odšel." Pogled mu je begal po stenah, ko je odrinil skodeljico in se naslonil v komolce. Zamolklo 60 padale besede:
„Še najbolj si se ti spremenila Lizal" In trgalo se je iz njega:
„Giej tudi mene je delo upeg-nilo. A ne samo to. Tukaj boli, Liza .. . Grize in peče ..." Njegova bleda desnica je silila v telovnik. S kazalcem se je zajela nad gumb in se povesila.
„Večkrat sem mislil, da bo bolečina minila, da je le hud prehlad in da je od tega kašelj in razbolel hrbet. Še le zdravnik mi je odprl oči. Spočetka sem se prestrašil, potem pa sem si mislil : glej, skoro trideset let si delal, več za druge kakor za sebe, za to je dolžnost gospodarjev, da zajezijo življenje, ki sili iz človeka. V bolnišnico bom šel, za nekaj časa, pa bom spet dober. Tako sem upal. Pa je prišlo drugače. Pokazali so mi pot na Trplanovino. A jaz sem le ostal 1 Kam naj grem, sem si mislil. Bratov nimam več, oče in mati sta mi umrla, za tebe pa nisem vedel kje si. Bajto in zemljo so gotovo prodali, sem si rekel, Liza pa je šla, kakor smo mi nekoč šli iskat grižljaje k tujim mizam. No hvala Bogu, da ni bilo tako !
Liza je verno poslušala. Pri zadnjih besedah je dvignila glavo in ga pogledala. In zdelo se ji je, da se mu je zgladilo čelo, in bežen smehljaj krog ustnic je bil prav takšen kot takrat, ko jo je poklical pri plotu.
„Že prej sem te hotela vprašati," ie povzela Liza „no radi . . . radi." Beseda ji je zastala in v hipu se je ustrašila vprašujočega pogleda onstran mize. Bala se je, da bi ga ranila, mogoče neusmiljeno segla v raz-bolelo notranjost. Še preden pa je misel spredla do kraja, je planilo iz nje: „No žena! Sij sirarn pisal, da si poročen. In otroci?"
Smehljaj krog Tonetovih usten je otrpnil. Brazda se mu je zopet zarezala v čelo.
„Z menoj je prišla. Bolehna je. Ostala je v vasi, da ne bi lazila po nepotrebnem v hrib. Saj nisem vedel, ali te še najdem tukaj. Da bi pa ljudi spraševal, pa tudi nisem hotel. Pozneje bom šel po njo."
V hipu je Tone umolknil, kot bi hotel prisluhniti trepetu svojih besed.
,Dva fanta imam. Eden je stopil na moje mesto v rovu, drugi je dobil službo na ladji. Veš Liza, v
bližini mesta kjer smo bili, tam teče široka reka, globoka, da lahko nosi ladje in široka da le težko vidiš do drugega brega ..." In ket bi se hotel izogniti pred samim seboj, v strshu, da ne bi zagledal svoj izmučen obraz, so mu misli plaho begale in se sanja-vo pogrezale v spominih;
„Rad sem stal ob reki, če sem le imei čas. Posebno ob solnčnih dnevih, ko so valovi nosili nebo s seboj. In čudno, takrat sem se vedno spomnil našega doma, naših in sosedovih njiv, gozda za hišo in travnikov ob cesti, vrta pred pragom in pašnika tam onstran gozda. Spočetka mi je bilo vse to kakor pozdrav, a v zadnjih letih sem zaklel če sem se znašel pred tako mislijo. Saj nisem hotel, nisem mogel vstran ! Naj nosim starost in bolezen v te njive ... ko so mi šahti skrivili hrbet in mi za vse delo skopo odšteli ure, ki so mi še usojene ... Saj... saj..Tone se je v hipu zravnal, prej motne oči so se strahoma razprle, desnica se je krčevito zgrabila za telovnik, kot bi hotela zadržati bolestno hropenje, ki je silil iz prs.
ZI. maja 193V gasilska veselica in tombola v Martjancih.
zastopnik kiuba Prekmurskih akademikov g. Škerlak, ki je v tehtnih besedah nagiasil potrebo po popolni gimnaziji v M. Soboti. Zborovanje, ki je v polni meri uspelo* je pokazalo vso solidarnost učit. stanu združenega v močni organizaciji. Želeti bi le bilo, da bi se v bodoče prekmursko uči-teljstvo še večkrat sestalo na skupnih zborovanjih, saj so vsi postavljeni pred istimi nalogami svojega pionirskega dela med prekmurskim življem.
—	Prireditev „Soče". Podružnica Soče je priredila dne 12. maja družabni večer s prav lepim programom. Prireditev so posetili naši odlični predstavniki oblasti, kateri so z njihovo navzočnostjo dali zabavi poseben pomen. Navzočega js bilo mnogo domačega prebivalstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo vsem točkam programa. Zlasti je bil vsem všeč prizor naših mlad h mornarjev. Soča je tokrat združila v programu vse proslave Jadranskega tedna in podala zaokroženo sliko našega stremljenja in delovanja. Program je tudi izpopolnila z majhnim pevskim zborom, ki je bil še plah, a je vendar harmonično izvajal nekaj koroških pesmi, katerim so sledile skioptične slike in predavanje o Koroški. Ves program je bil prav dobro zamišljen. Tudi moralni uspeh je bil prav zadovoljiv, saj je bilo navzočih kakih 150 oseb. Soča se prav toplo zahvaljuje domačim bratom za udeležbo in jih vabi tudi v bodoče, da pridejo v našo sredo, saj nam ne gre za gmotni uspeh, ampak za idejo, katera ne sme nikdar stopiti v ozadje, zlasti ne v pozabljivost.
—	Zahvala. Podružnica društva „Soče" v Murski Soboti, se najlepše zahvaljuje vsem, ki so v tako lepem številu posetili njeno prireditev, ki se je vršila 12 maja 1934 v gostilni g. Fiisarja v M. Soboti.
—	Mladinska prireditev. Pod o« kriljem tukajšnjega sreskega odbora
„Saj je po tridesetih letih prav vse eno... kje zlezeš pod zemljo, tu ... tu ... pri naših njivah . .. ali tam pri fabrikah in šahtih. Pa še tega mi niso pustili 1..."
Skoro zakričal je zadnje besede, potem pa mu je glava z vso težo padla na mizo, na razstrte roke. Sunkovito so se mu vzdigovala ramena in onemoglo upadala, kot bi skušala dvigovati breme, ki je zrastlo preko njegovih moči.
Liza se mu je plaho približala. Z raskavo desnico mu je segla v redke lase. Ko si je popravljala ruto na glavi, si je z dlanjo obrisala solzo, ki ji je polzela po licu. Zaman je skušala govoriti, besede so ji zamirale v grlu, kot bi se stopile v plamenu bolesti. Drobni udarci budilke pa so zlovešče padali v hropenje. Bili so trdi, neusmiljeni, vsak s svojo mislijo, ki se je predla ob nizkih zidovih in vstajala kakor prežeča roka nad Tonetovim tilnikom. In bilo je, kot bi se že prsti dotikali v bolečinah nabreklih žil na vratu.
(Nadaljevanje)
Rdečega križa so priredili učenci osnovne šole in realne gimnazije materinski in jadranski dan. Obširno dvorano Sok. doma je napolnila mladina obeh šol ter mnogo drugega občinstva. Med navzočimi smo opazili g. sreskega načelnika Lipovšeka, predsednika občine g. Hartnerja, starosta Sok. društva g. Pertota, predst. sodišča g. dr. Šumenjaka, celokupni prof. zbor tuk. gimn. z g. dir. dr. Strmšekom, šol. nadz, Velnarja, šol. upr. Gabrijelčiča in še dtuge predstavnike. Program se je pričel s koračnico, ki jo je strumno izvajal dijaški orkester pod vodstvom g. Laha in z državno himno, ki so jo zapeli učenci tuk. osn. šole. Temu so sledile deklamacije, mali Vogrinčič pa je mojstrsko zaigral na harmoniki, kar je vzbudilo vsesplošno odobravanje. Solo petje dveh deklic, dobro izvedena glazbena točka, ki jo je izvajal Puncer na violini ter pevski zbor tuk. osn. šole, ki je z občutjem in razumevanjem prednašal dve pesmi, pod vodstvom g, učitelja Bračka, je zaključil prvi del pestrega in dobro pripravljenega programa.
Drugi del vzporeda se je pričel z predavanjem g. prof. Štrukelj Voj-teha, ki je govoril v kulturnih in gospodarskih vrednotah Jadranskega morja. Lepo sestavljeno predavanje je pri vseh navzočih zapustil najgloblji vtis. Temu so sledile deklamacije (Šerbca, Skuk) izmed katerih je bila res krasno podana „Naš čolnič otmi-mo", ki jo je z velikim razumevanjem prednašala dijakinja Antauer. Dobro je zaigral na violino tudi dij. Kološa» katerega je spremljala na klavirju dijakinja Faflik. Dijaški pevski zbor je pod vodstvom g. pref. Justina zapel dve pesmi, ki so žele vsesplošno priznanje. Med posameznimi točkami je izvajal dijaški orkester več skladb, ki so v polni meri dosegli namen, saj so bile naštudirane res temeljito in izdelane do podrobnosti.
Vsa prireditev, ki je pokazala vsestransko sposobnost naše mladine na poiju duhovnega ustvarjanja, nam je razveseljiv dokaz, da je naša mladina v rokah dobrih vodnikov -vzgojiteljev. Želeti bi le bilo, da bi v bodoče občinstvo posetilo prireditve naše mladine v večjem število kot tokrat.
—	Sokolska dramatična Sola.
Vsled odhoda br. predsednika iz M. Sobote se redni sestanki do nadalj-nega opustijo. Ponovni začetek — ki bo predvidoma v jeseni — pravočasno javimo. Odbor.
—	Nesreče. Verban Emilija, hči malega posestnika v Gorici si je po
1
nesreči zlomila desno roko. — Žena posestnika, Vrečič Ana iz Vk'onci je ob priliki požara domačega poslopja dobila močne opekline na glavi in po rokah. — V hipni zmedenosti ži je v gostilni Kozina v Kemenščaku prerezal žile na vratu in roki Bratušek Jožef, orožniški stražmojster v pokoju, doma iz Cezanjevec. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
Puconci :
—	Koncert. V nedeljo 13. t. m. se je vršil v puconski šoli mladinski koncert. Nastopili so gornjelendavski slavčki pod vodstvom gdč. učiteljice Anice Županove in žvrgolell, da je bil užitek poslušati. Med odmorom je zapelo tudi nekaj puconskih učencev 3. razr. pod vodstvom gdč. učiteljice Elze Lokaj, ki so prednašali 10 tro-glasnih pesmi s sijajnim uspehom. Poslušalcev je bilo okrog 160, ki so dali izraz svojemu navdušenju z močnim ploskanjem.
—	Plemenski sejem za nakup bikov in telic od strani kralj, banske uprave in drugih interesentov, se je vršil dne 8. maja v Puconcih. Prigon je bil precej velik in tudi kupcev ni manjkalo, ki so prišli zlasti iz onkraj Mure iz sreza Ljutomer in Maribor levi breg. Ocenjevalna komisija pod predsedstvom banovinskega živinorejskega referenta g. ing. Wenks, je po strogi presoji določila ceno od 5 do 6 25 Din za kg Tukaj se je kupi! tudi prvovrsten bik za novoustanovljeno selekcijsko društvo Pertoča. Isti dan je priredilo tudi selekcijsko društvo Veržej izlet v Puconce, katerega se je udeležilo okoli 15 članov. Izletniki so si ogledali selekcljska društva v puconski okolici. Na polju živinoreje pač pucončari vzorno sledijo za Virjem ali Gjurg;evem.
—	Poročil se je g. Kuhar Jani sin tukajšnjega gostilničarja z gdč. Škrilec Jolanko iz Predanovcl. Mlademu paru želimo mnogo sreče I
—	Društvo prijateljev zdravja v Puconcih bo 10. junija 1934 obhajalo 10 letnico svojega obstoja. Obenem priredi pri gostilničarju Kuhar Ludviku v Puconcih vrtno in plesno veselico na katero se vsi prijatelji društva vljudno vabijo.	3 Gornja Lendava :
—	Društvo Jadranska straža priredi na binkoštni pondeljek izlet v Kuzmo. Ob tej priliki bo gostovalo z igro „Vozel", ki se bo vprizoril v gostilni g. Farteka. Izlet na mejo je velikega nacionalnega pomena, vsled tega pričakujemo od strani občinstva čimvečji obisk.
—	Občinski urad je razpisal mesto občinskega delovodje — pripravnika. Pogoji za sprejem so razvidni na obč. deski. Interesenti vložiti pravilno kolkovano prošnje do 1. julija pri navedenem uradu._
—	Tišina. Prostovoljna gasilska četa v Tropovcih bo priredila dne 20. t. m. po večernicah na šolskem dvorišču na Tišini šaloigri : „Kakšen gospod tak sluga" in „Kmet Herod".
r
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnega gasilnega orodja, vabimo vse prijatelje gasilstva, da posetijo našo igro v čim večjem številu. Vstopnina za sedež Din 3, za stojišče Din 2.	Odbor.
— Vučja gomila. Že lansko leto so pri nas prezidali in povečali vaško kapelico. Sedaj ima prav lepo obliko in je v ponos vaii. Na binkoštni (ri-salski) pondeljek predpoldne bo slovesno blagoslovljena. Ob tej priliki bo igrala godba na pihala fz Struko-vec. Popoldne pa bo v gostilni Antalič velika vrtna veselica. Prijatelji od blizu in daleč so vljudno vabljeni.
TT7ed tednom :
DO TRfl:
V	smodišnici v Kamniku se je pripetila eksplozija, ki je neko delavko na mestu ubilo, 13 jih je pa težje in lažje ranjenih. Ranjene delavce so prepeljali v bolnišnico, kjer so nekateri podlegli poškodbam. Nj. Vel. kralj je daroval večji znesek za ponesrečence.
V	vseh krajih moravske banovine se je pojavila v velikih rojih go-lubaška muha. Piki tega strupenega mrčesa povzročajo smrt posebno pri živini pa tudi pri ljudeh. Tako poročajo iz večih krajev o smrtnih slučajih.
Razglas.
Novo združena občina Martjanci vabi cenjeno občinstvo, vse prodajalce in kupce ter trgovce kramarje na velike kramarske in živinske sejme, ki se bodo od sedaj naprej vršili vsako leto dne 23. maja, 6. augusta In 23. oktobra v Martjancih.
Prepis živinskih potnih listov je brezplačen I
Vsakdo, ki hoče dobro prodati ali kupiti, naj obišče te sejme.
Uprava združene občine Martjanci.
čržne cene:
Novosadska blag. borza.
Tcndenca neizpremenjena. Promet je bil slab.
Pšenica : Baška okolica, Novi Sad, srednjebaška, gornjebaška, srem-ska in baška potiska 122 50 127 50, okolica Sombor in gornjebanatska 120-125, baška ladja Tisa 12750do 132 50, južnobanatska 117 50—122 50, baška ladja Begej 125—130.
Oves: baški, sremski, slavonski, banatski 75-80.
Koruza : baška, sremska in baška okolica Sombor 81—83, banatska 81 83, ladja Begej 80-83, ladja Tisa 72-74 Din.
SOKOL
Izlet v Velike Dolence I
Dne 27. t. m. ima sokolska četa v Velikih Dolencih svoj javni nastop. Naša dolžnost je, da se te prireditve v čim večjem številu udeležimo. Da bi mogli glede prevoza vse potrebno ukreniti, vabimo vse članstvo in tudi ostalo občinstvo, da se prijavi najdalje do 24. V. 1934 pri br. tajniku (Nišel-vicer). Če bo dovolj prijav namera-
pri Gergorec-u v Sebeborcih.
ZA BIRMANSKO DARILO
primerne bonboniere Id različne bonbone ter pecivo se dobi v največji izbiri v slaščičarni
NOVAK SIDONIJE
v Murski Soboti.
GASILSKA PLESNO IESEUCB
varno napraviti dve grupi: prva naj bi odpotovala zjutraj in bi si lahko ogledala „Goričko", druga pa bi odpotovala nekako ob 13. uri. Povratek bi se uredil pozneje v Dolencih.
Prijave naj pošlje tudi br. četa v Rakičanu,
Pokrajinski zlat v Sarajevu 1
Kdor se namerava udeležiti zleta v Sarajevu, naj se prijavi v nedeljo dne 20. t. m. od 11. do 12. ure pri br. tajniku v Sokolskem Domu. Zletni znak, ki stane zä telovadce člane društev Din 15. daje poleg običajnih ugodnosti še pravico na brezplačno vožnjo, za člane društev, stane znak Din 25. in daje pravico na 750/° popust pri vožnji, za nečlane pa stane znak Din 40. in daje pravico do polovične vožnje. Vsi posetniki z znakom imajo brezplačen vstop do vseh zletnih prireditev, pravico na brezplačno skupno prenočišče in brezplačen vstop v muzej.
Ker moramo prijave vposlati ne preklicno do 7. junija prosimo vse. da se pravočasno prijavijo. Obenem z prijavo je plačati tudi zletni znak ter 1,— Din za ostale stroške.
Članstvo Sokolskih društev in čet opozarjamo, da bo ugodnost veljala le za one člane, ki imajo pravilno Sokolsko legitimacijo.
Vplačilo članarine potrjuje br. Vutkovič.
Druitveni javni nastop dne 3. VI. 1934 v M. Soboti
Predviden program :
V soboto dne 2. VI. 1934 koncert lastnega orkestra v Sokolskem Domu. V nedeljo dne 3 VI 1934 predpoldne skušnje, popoldne povorka in javni nastop vseh oddelkov. Ob 19 uri pričetek ljudske veselice v parku.
Zdravo 1 Uprava Sokol društva Murska Sobota.
Rogaievci. Lahkoatletski miting našega društva se bo vršil dne 24. junija ob 7 uri zjutraj na našem letnem telovadišču v sledečih disciplinah : Tek 100 in 400 m. Skoki : v višino, daljino in troskok. Meti: krogle, kopja in diska. Dosegljivih je 80 točk. Prvak društva postane, ki doseže največje število dosegljivih točk. Pogoji za ta naslov so zelo težki in opozarjamo že danes vse udeležence, naj se dobro pripravijo. Predvideno imamo ob istem času, tudi ženski lahkoatletski miting, ki se bo pa vršil samo pod pogojem, ako se bo javilo dovolj sester za tekmovanje. Bratske edinice naj javijo najkasneje do 3. junija svojo ude ležbo. Zdravo 1
Poslano. Na članek, ki je bil v Murski Krajini pod naslovom „Društvo Jadranske Straže v G. Lendavi", izjavlja sokolsko društvo Rogaševci, da ni bila to .kaprica" poedinih članov, nego je bil to sogiasen sklep seje, z dne 20. aprila 1934. Za Sokolsko društvo : Laznička Anton t. č. starosta, Rotman Ervin t. č. tajnik.
KTTÌETIJSIVO
Nekaj o naši svinjereji in izvozu svinj.
(Nadaljevanje.)
Izvoz na Angleško je našo stremljenje glede pasme popolnoma pre-okrenil.
Tovarna, mesar, prekajevalec, izvozničar, sploh kupec hoče imeti in boljše plača le kratke, široke, okrogle svinje z globokim trupom, drobnimi kostmi in kratkih nog. Take svinje gojijo še precejšnji odstotek v Prekmurju, manje tam .preko Mure", splošno pa v Medjimurju in Podravini. Reja take svinje se je dosedaj najbolj splačala, ker se je za njo vedno dobilo dobrega odjemalca, k temu pa hitreje rastejo in krmo dobro izrabijo. Polaganje koruze in prosa tem svinjam je imelo za tržne cene še dober efekt. Razven primernega mesa za srednje evropejski okus in okrogle šunke, da tudi precejšen odstotek masti. Cela reja svinj je bila dosedaj pri nas usmerjena na produkcijo mesa in masti. Take svinje bo še naprej rabila naša mesna industrija, pa tudi drugi domači odjemalci.
Za izvoz na Angleško pa le nimamo garancij, kako dolgo se bo to držalo. Valutna politika, ozkosrčne trgovske pogodbe bazirane na mo-mentanih odnošajih, zunanje politični momenti, lahko preko noči ustavijo izvoz na Angleško.
Angleži plačajo primerno le svinje, ki odgovarjajo njihovemu okusu Hočejo dolge mesnate svinje, kjer je slanina z mastjo in meso v gotovem razmerju, pri tem pa nesmejo biti premočnih in dolgih kosti.
V svinjski polovici, kakršne kupujejo Angleži, je še meso od križa brez hrbteničnih kosti, rebra ostanejo, potem meso od pleč brez lopatice in gnjati brez medeničnih kosti. Tako izdelane svinje imenujejo „Bacou", Izgovori „bäkuj". Pri naših svinjah je v tako izdelanih polovicah še vedno več masti kot mesa, za „Bacou" pa mora biti narobe.
Najbolj idejalne svinje za izdelavo „Bacou"-ov imajo Danci. Ti pa jih gojijo v ta namen že kakih 50 let. Za vzgojo za ta primernih plemenskih svinj imajo posebne poskusne in kontrolne postaje, kmetje pa, ki zredijo prvorazredne svinje „Bacou" od 63 do 68 kg mrtve teže, dobijo razen dobrega izkupička, še državne premije.
Glede svinjereje smo torej na razpotju. Da ne zgubimo Angleški trg, se moramo prilagoditi čimprej novim zahtevam in rediti svinje, ki so primerne za izdelavo „Bacou"-ov, na drugi strani pa zopet nesmemo ospus-titi rejo svinj za domačo industrijo in domači konzum. Potrebno bi bilo vpeljati pri naši svinjereji nekak dvo-tirni sistem, torej rediti za Angleško in za domači trg. Če prvi odpove, bi ostal še vsaj drugi odjemalec.
Kaki bi se naj to izvedlo, je stvar kompetentnih faktorjev, v njihovo kompetenco se pa nočem vmešavati. Brez dvoma pa se mora spremeniti način in cilj krmljenja svinj.
Rediti svinje za mast se danes, razven za domače potrebe ne izplača več. Svetovne cene za mast so padle. Že celo v Vojvodini se ne izplača več reja svinj za mast, kako se mora potem pri nas, ko je prideva koruze dražja. Gojiti in krmiti moramo svinje na meso in sicer svinje, kakoršne ravno imamo. To pa lahko vsak re jec sam stori. Mesto škrobnih, oljnatih in masnih krmil (koruza, proso, pogače) moramo svinjam polagati več beljakovinastih krmil (žitarice, v prvi vrsti ječmen, posneto mleko, sirotke in dr.)	(Nadaljevanje sledi.)
G OS TOD ARSIVO
Sončnica za ensiliranje.
Pri nas sicer poznana toda malo vpoštevana rastlina je zelo razširjena v Ameriki, zadnja leta so jo začeli gojiti tudi v Podravini in sicer za ensiliranje.
Posebno v krajih, kjer radi suše nemoremo računati, da bi koruza za ensiliranje zadosti dobro uspela, se-jana po ozimnem ječmenu ali detelji, se priporoča sejati sončnico.
Sončnica bolje prenese sušo kot koruza. Kjer se koruza radi suše ne obnese, pa da sončnica obilen pridelek. Radi tega bi moral vsak gospodar, ki ima „silo, "sejati razven kuruze tudi sončnico in sicer v legah, kjer nastopi suša le redko, tedaj več kuruze in manj sončnice, drugje pa, kjer je večkrat suša, pa več sončnice. Tako bi mei vsak zadosti pridelka za ensiliranje. To velja v prvi vrsti za strniščno setev. Sončnica zrase tudi v najbolj suhem letu 2VZ do 3 m visoko, raste hitreje kot koruza in da za '/< večji pridelek.
G. Ferenčič iz Gjurdjevca, predsednik tamk. živinorejske zadruge, ki nas je v jeseni na naši ekskurziji tako lepo sprejel, poroča, da se mu je sončnica, posejana po ozimni pšenici, izborno obnesla. Do oktobra je zrasla do 2 in '/ž m visoko in imela ogromne cvete (tam imenujejo pogače). Steblo je bilo debelo in trdo, bal se je, da jo ne bo mogel razrezati, ker se mu je zdelo preveč olesenelo. Pa je le šlo. Skvašeno sončnico je živina rada žrla, tako, da ni ničesar ostalo v jaslih.
Skvašena sončnica je bila celo manje kisla, kot kuruzna. Živina je imela pri krmljenju te ensilaže iste množine mleka, kot pri kuruzni ensilaži.
Prebiižno tako poročajo tudi drugi gospodarji v Podravini o uspehih s sončnico.
Sončnica se seje (sadi) v vrstah, ki naj bodo 80 cm narazen v kupčke, ti kupčki pa morajo biti po 1 m narazen. V vsakem kupčku se pusti 4
do 5 stebelj, ker če bi se pustilo le po eno steblo, bi zraslo previsoko in stebla bi bila za kvasenje pretrda. Na ta nsčin posejana sončnica pa ne ole-seni preveč.
Sejatev sončn!ce na strnišči mešano s kuruzo se ni obneslo, ker sončnica hitreje rase in kuruzo zaduši.
Šlo bi pa to pri pomladanski sejatvi na ta način, da se sončnice med kuruzo pozneje vsadi.
Sončnica že razvija svoje pogače v 60 do 70 dneh po sejatvi, ku-ruza pa dozori šele v 90-100 dneh. Pod to zrelost moramo razumeti, da je sadež zrel za kvasenje.
Radi tega se naj seje kuruza za ensiliranje po ozimnem ječmenu (krog 20. junija), sončnico pa po ozimni pšenici (krog 15. julija.) Okopati se jo mora kot kuruzo. Pri povoljnem vremenu bodo kuruza in sončnica koncem septembra ali začetkom oktobra zrele za ensiliranje in se jih mora skupaj ensiiirati.
Sončnica da vedno večjo množino kot kuruza ali kaka druga rastlina za ensiliranje.
Sončnica ima tudi več beljakovin, kot kuruza. Da se pa hranilna vrednost še poveča, se naj seje med sončnico sojo v primerni razdalji (glej zadnjo štev. M. Krajine !) in se potem skupaj razseka in ensilira.
Sončnica je zrela za kvasenje, ko se cvet (pogača) popolnoma razcvete, nesme še pa začeti zrnje dozorevati. Pri večjih nasadih pa se začne sekati, ko je že 80% sončnice v cvetu.
Seme od sončnice, v poskušnje svrhe, dobite na Banov. kmet. šoli v Rakičanu zastonj pod pogojem, da bodo prevzemalci izvedli poskuse, kako se bo obnesla pri sejatvi na strnišče (torej po ozimni pšenici ali rži). Povdarjam pa, da se mora strnišče preorati in posejati takoj, ko se žito požanje, da se zemlja ne izsuši.
Dobi se belo seme in mešano, torej več vrst, da se bo moglo ugotoviti prikladnost različnih sort za naše kraje. (Po Dr. Turina : Silos, deloma.)	_
Premovanja rodovniške živine bodo letos pri selekcijskih društvih v Črensovcih 16. avgusta ; v Dobrovniku 17., v Dolgi vasi 18 , v Hodošu 28, v Moravcih in Tešanov-cih 29. in v Brezovcih 30. avgusta.
Plemenski sejm za rodovniško živino je bil 8. t. m. v Puconcih in Kapci. Nakupljenih je bilo 22 bikov za občine, večina je šla v sreze Ljutomer in Maribor 1. breg.
Tečaji za cepljenje debelo-plodnega kostanja, ki so se vršili v nedeljo 6. t. m. v Križevcih in v ponedeljek 7. t. m. v Prosenjakovcih in Kančovcih so bili prav dobro obiskani. Demonstriral in predaval je g. Flego, sadjarski referent pri banski upravi. Tečaj je organiziral v Križevcih in Kančovcih g. Kelemen, v Prosenjakovcih pa g. šolski upravitelj Fram.
DNE 3. JUlMil 3RVNI NASTOP SOKOLI! K MURSKI SOBOTI

Panontja — Drava (Ptuj) 3:1 (1:0)
Za prvi nastop Drave v Murski Soboti je vladalo veliko zanimanje, toda gosti niso izpolnili pričakovanj občinstva, predsedli so začetnsški nogomet ter so poraz vsekakor zaslužili.
Prvi polčas igrajo domači z vetrom ter izvedejo nekaj prav nevarnih akcij, ki jih pa večinoma razbije ožja obramba gostov. Draškovič ima dvakrat lepo priliko, toda strelja preslabo. Proti koncu polčasa je Panonija v stalni premoči. Pevec nizko centrira, žogo dobi Likovec, ki jo porine iz neposredne bližine v mrežo (1:0). Po golu preidejo gosti za kratek čas v ofenzivo, toda napad je neodločen in ne da domači obrambi težkega posla.
Po odmoru diktirajo gosti oster tempo, toda le nekaj minut, kajti že v 5 minuti pridejo domači do lepega napada, levo krilo centrira in Draškovič doseže iz razdalje 5 m z ostrim strelom drugi gol za domače (2 0). Gosti se še niso niti prav znašli, ko poviša Pevec po solo akciji rezultat na (3.0). Domači nekoliko popustijo, gosti so v lahni premoči in desno krilo doseže z ostrim strelom časten gol (3:1). Moštvi sta z močmi pri kraju in rezultat ostane do konca nespremenjen.
Panonija je nastopila v najmočnejši postavi. Ožja obramba je uspešno odbijala nasprotnikove medle napade. Krilska vrsta je premalo podpirala napad, bila pa je dobra v de-fenzivi. Napad — ki vsled nasprotnikove skrajno slabe krilske vrste ni imel težke naloge — je izvedel nekaj lepih akcij ter je v pclju dobro kombiniral.
Pri gostih razen volje in požrtvovalnosti nismo videli skoraj ničesar. Edina formacija, ki je zadovoljila je ožja obramba, kjer je ugajal zlasti branilec Ludvig, najboljši mož na terenu. Poraz je v glavnem zakrivila skupno slaba krilska vrsta, ki se je nemogoče postirala ter tvorila vrzel med napadom in ožjo obrambo.
Prav dobro je sodil g. Bizjak iz Maribora.
V predtekmi je rezerva Panonije premagala rezervo Drave 6:1.
Nc.
Na binkoštno nedeljo bo odigrano zadnje kolo prvenstvenega tekmovanja. V Murski Soboti bomo zopet videli ptujsko Dravo, ki nastopi proti Muri. Panonija bo gostovala v Ča-kovcu proti Gradjanskemu.
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITiurski Soboti.
Zapisnik
Nadaljavanje. Proti kartelom in previsokim zaščitam carin je tekla — in še teče naša borba neprestano, ker nikakor ne gre, da se potom kartelov z inozemskim kapitalom navijajo cene industrijskim eenam tako visoko, da so za konzum sploh neznosne, — trgovca pa ti karteli postavijo pred gotovo dejstvo, da ta ni v stanju nabaviti si blaga tam ali tiste vrste, ki ga želi, odnosno kakoršnega želi njegov konzument.
Tudi to naj omenim, da plačuje tt. „Bat'a" za svoja podjetja v državi 180 podružnicami le 156 000
Vabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR
KMETSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Beltincih, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil, dne 21. maja 1934 ob 10 uri v uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo a) načelstva; b) nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za lete 1933.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
s ca.
državnega davka; v Skoplju plačana leto Din 1.400 drž. davka, dočim plača za lokal letno Din 180 000.
Glede nelojalne konkurence smo posredovali za dosego odprave iste, kar je v večih slučajih rešeno, nekatere zadeve pa so še v teku.
Ko smo doznali, da je izgled za noveliranje obrtnega zakona, smo stavili zbornici za TOl in Zvezi trg. združenj tudi naše predloge, da se spremenijo one točke, ki ne odgovarjajo našim razmeram in potrebam, zlasti, da se novelira § 19 in definira obseg pravic posameznih trgovcev.
Veliko pažnjo je posvetila upra-va tudi razvoju učencev trgovske nadaljevalne šole in lahko trdimo tukaj, da imamo zelo zadovoljive uspehe.
Radi ukinjenja obveznosti mo-nopolskih zvezkov za šole, smo napravili takisto nešteto vlog in je tukaj pričakovati, da nastopijo spremembe.
K volilnemu redu za volitev članov v zbornico za TOI smo izdali naše predloge v katerih smo zahtevali, da naj velja splošna volilna pravica brez ozira višine predpisanih davkov.
Urad Združbe (pa tudi uprava) je z raznimi predlogi, nasveti, intervencijami in sličnovse leto imel polne roke dela, deloma tudi dosegla zadovoljive uspehe. Da se vse ni moglo rešiti je samoobsebi umevno
Omenim še, da se borimo že od leta 1923 naprej za otvoritev železniškega prometa na progi Hodoš— Davidhaza—Kotormany, vendar Vam moram na tem mestu sporočiti, da momentano ni izgledov za realizacijo tega vprašanja, ker so merodajni tukaj tudi drugi momenti, a radi krize je pa tudi frekvenca na železnici tako mala, da zaenkrat ni misliti na uvedbo prometnih točk, vendar bomo to delo zasledovali do končne uresničbe.
Kakor smo doznali, se je mudila v torek, dne 20. marca t. 1. na Hodošu mešana komisija naše gene ralne direkcije železnic iz Beograda in generalne direkcije železnic iz Budimpešte, kateri sta imeli nalog pro učiti možnost otvoritve te proge. To je sedaj tembolj verjetno, ker smo pred vrati trgovskega pogajanja Madžarsko.
da nam odtegnejo ves denar iz pupi-larnih zavodov, kar se bo potem s temi zgodilo, — ne znam, vsled tega je treba na tem mestu odločno po-vdariti, da zahtevamo za nas, ako imamo dolžnosti, da moramo imeti tudi pravice.
Poročilo predsednika se vzame soglasno na znanje.
Nato se prijavi k besedi g. Benko
Josip narodni poslanec, ki je po pozdravu vseh navzočih obširno poročal o delovanju narodne skupščine, zlasti za dosego omiljenja prvotnega predloga g. finančnega ministra radi povišanja davkov. Pozval je vse nazoče, da se sedaj bolj kot kedaj poprej oprimejo konstruktivnega dela, ker le v slogi in v skupnem delovanju so izgledi za boljše uspehe.
Izrekel je tudi zahvalo gg. zastopnikoma narodnim poslancem min. Mohoriču in generalnemu ravnatelju Krejči-ju, ki sta kot člana finančnega odbora delovala na tem, da se je predlog finančnega ministra moral spremeniti ter smo v glavnem na njun pritisk dosegli omiljenje, ker bi sicer plačevali danes za 100% več davkov, kakor jih bomo plačevali sedaj.
G. Hartner Ferdinand predsednik občine Murska Sobota je pozdravil vse navzoče zborovalce kot zastopnike najmočnejše panoge gospodarskega življenja ter orisal težak potek današnjega življenja s pozivom na navzoče, da vstrajajo v svoji organizaciji, katera je edina zmožna doseči uspehe v skupnem in složnem delovanju za procvit trgovstva.
Pojasnila o taksiranju računov, not itd.
7.) Bloki, katere podjetja v smislu 5. napomene k tar. post. 34 taksne tarife morejo sama naročiti in nabaviti morejo po veličini, obliki, tekstu in morebitnih platnicah ustrezati zamisli in želji podjetja samega.
8 ) Ako podjetja sama naročajo zase bloke računov s potrebnim številom kopij, morajo i originalni računi i kopije biti skupaj povezani s tem, da se vsaka kopija izrecno označi z besedo „kopija". Oo priliki taksiranja se taksa pobere samo za originalne račune, ne pa tudi za kopije. Če bi se ugotovilo, da je kako podjetje izdalo kupcu namesto originalnega računa kopijo, se izvede kazensko postopanje radi izdavanja netaksiranih računov.
9.) Kakor je iz točk 2. in 3. razvidno v izjemnih slučajih blok ne more biti predpogoj za taksiranje računov, temveč se v teh slučajih morejo z dovoljenjem davčnega oddelka taksirati tudi nepovezani računi.
10.) V slučaju ako se za potrošnjo v hotelu začne pisati taksiran račun za 50 par, pa se po zaključnem računu vidi, da račun ni zadosti taksiran in da je treba takso dopolniti na 1 Din, se more tak račun naknadno taksirati. Dopolnjeni kolek se mora še istega dne uničiti s štam-piljko podjetja samega. V vseh teh slučajih mora podjetje po preteku meseca obvestiti davčno upravo, v kolikih primerih je dopolnilo računsko takso z nalepljenjem kolka za 50 par. Pripominja se, da se sme tako postopati samo v izjemnih primerih, kadar se v resnici vsled naglice v računu ni izkazala vsa potrošnja : to pa ne znači, da bi se mogli izdajati vedno računi s 50 parami in dopolnjevati s takso 50 par, katero bi nalepilo podjetje in uničilo.
11) Ako bi gotova podjetja imela še zalogo tiskanih formularjev za izdajanje računov, more davčni oddelek v ta namen, da se ti formularji morejo še porabiti na posebno prošnjo dovoliti, da se ti računi, čeprav niso povezani v bloke, po davčni upravi taksirajo. Prošnjo je vložiti najdalje do 10. maja t. 1. na davčni oddelek in je v nji navesti, koliko
število takih računov žele podjetja, da se taksira. Po 10. maju t. 1. se
take prožnje ne bodo upoStevale. Enako se naj v istem roitu postopa
tudi v primeru, ako imajo gotova podjetja netaksirane bloke s kopijami
n« zalog, ^ ^ fakturi, za katero je taksa plačana, kot sestavni del doda še izkaz težine, se na tak izkaz, ki predstavlja samo specifikacijo blaga po vrstah, zavoju in težini ne pobira računska taksa.
13.) V malih trgovinah, branjarijah, kioskih in v branjevskih stojnicah ni obvezno, da se v računih, notah, poročilih in podobno navaja tudi blago, pač pa je neobhodno potrebno, da se napiše znesek nakupa in datum naročila in da se z ozirom na višino zneska izda vse to pismeno in z odgovarjajočo takso po čl. 34 t. p. Pismeno potrdilo mora biti vedno taksirano. V primerih pa, da se v takšnih trgovinah in prodajalnah vsled
obilice poslov ne vpisujejo niti zneski nakupov, potem se morajo za take
nakupe izdajati računi neizpolnjeni, toda vedno s kolkom 1 dinarja. Na
vsakem takem pismenem potrdilu mora biti žig aotiCnega prodajalca alt
trgovine in to pismeno potrdilo se mora ob izročitvi kupca uničiti na ta,
II
da ne tam,
Kar se tiče naših javnih del pač ne bomo mirovali, ker imamo pravico zahtevati, da se nam da od 12 milijardnega proračuna vsaj letnih 200 milijonov v dravsko banovino, odnosno vsaj 5 milijonov Din v naše kraje za izvedbo najnujnejših del, kakor bolnice, regulacije Mure itd.
Državni denarni zavodi, kakor Hipotekama, Agrarna, Zanatska In Narodna banka ter Poštna hranilnica bašejo ves denar in tako odtegujejo nam vso možnost prometa in življenja sploh. Sedaj ie pa obstoja nevarnost,
način, da ga prodajalec na enem delu odtrga, a prt tem pazi, kjer je nalepljen kolek.
Združba je uvidsjoč velikansko režijo, ki nastaja z obveznostjo izdaje računov sklenila soglasno na svojem širšem sestanku dne 16. aprila, da se zaračunajo takse predvidene v članu 34 t. j. koleki na računu 0.50 para odnosno Din 1.— stranki t. j. kupcu in sicer se mora vedno zaračunati ta taksa v računu posebej in potem priračunati k računu, tako da je stranka dolžna plačati vse skupaj tako blago in takso odpadajočo, na račun. Kdor bo ravnal proti temu sklepu odnosno drugače se ga bo smat-ralo. da dela proti zakonu o pobijanju nelojalne konkurence odnosno vrli s tem umazano konkurenco.
Vsa nadalnja pojasnila radi taks in drugo bodemo objavili v „Murski Krajini".
MURSKA SOBOTA, dne 19. aprila 1934.
Bprua ZdPBžbt trinati i I. Sekati
RAČUNSKI ZAKLJUČEK OBČINSKE HRANILNICE V MURSKI SOBOTI
za V. poslovno leto 1933. Poslovno poročilo.
V poslovnem letu 1933 je imela hranilnica denarnega prometa............... Din 18,125,965 64
HranMnih vlog na hranilne knjižice je bilo koncem
leta 1932 ................. Din 3 735.132 48
v letu 1933 se je vložiio	- 831 672 78
b) meničnih posojil je biio začetkom leta 1933 v letu 1933 eskontiranih.........
Din
61.650.— 122 500 75
dvignilo pa
kapitalizirane obresti za leto 1933 iznašajo .... Stanj e hranilnih vlog koncem let« 1933 je torej
Hranilnih knjižnic je bilo začetkom leta na novo se jih je izdalo v letu 1933 .
768 79
Din	4 566 805.26
0	1,225.572 31
Din	3,341.232.95
M	163 072.65
Din	3 504.305 60
vrnjenih pa................
stanje meničnih posojil koncem leta 1933 je torej
Din
184 150.75 127 389.—
Din
56 761 75
c) posojil proti zadolžnici je bilo začetkom leta 1933 v letu 1933 se je izplačalo..........•
Din
369 965 — 8075
vrnilo pa
Din
370 045.75 47 888.
stanje aosoiil proti zadolžnici koncem letg 1933 je torej Din 322.157.75
847
popolnoma realiziralo se jih ie . . . . . . 103 Stanje obstoječih hranilnih knjižic
koncem leta 1933 je torej 744
Vlog v tekočem računu je bilo začetkom leta 1933 v letu 1933 se je vložilo.............
č) posojil v tek. računu je bilo začetkom leta 1933 v letu 1933 izplačanih............
Din
417 985— 263.780 75
povrnjenih pa
Din
681.76575 54 724 75
Din
dvignilo pa......
Stanje vlog v tek, rač.
759 632.— 2 721.982 33
saldo posojil v tekočem računu koncem leta 1933 je torej Din 627 041.-Stanje naložb pri denarnih zavodih je bilo koncem
koncem leta 1933 je torej
STANJE POSOJIL
v letu 1933 izplačanih............
vrnjenih pa.................
stanje hipotečnih posojil koncem leta 1933 je torej
Din	3,481 614 33
»	2 583 679 33
!j Din	897.935.—
Din	2,583.081.27
m	61 920 32
Din	2,645 001.59
	209 877.30
leta 1933
Din 1.224 930 66
Gotovina začetkom leta 1933 je iznašala v letu 1933 se je v gotovini prejelo . .
Din
131.774.— 3 923 466 60
izplačalo pa........
ostane gotovina koncem leta
Din
4 055.240.60 4 037.011 60
1933
Din
18 229.
Din 2 435 124.29
Inventar iznaša koncem leta 1933 .....	. . . . Din	2.995 40
Vrednostni papirji koncem leta 1933 ....	. . . . Din	440.- -
Na podlagi letnih zaključkov podajamo v naslednjem
statistični pregled poslovanja v letih 19281929, 1930, 1931, 1932 in 1933:
Leto	Vloge na hranilne knjižice		Vloge v tekočem računu		Menice		Hipotekama posojila		Posolila proti zadolžnici		Dolžniki v tekočem računu		Naložbe pri denarnih zavodih		Efekti		Rezervni fondi		Čisti dobiček	
	Din	p	Din	P	Din	P	Din	p	Din	p	Din	P	Din 1 p		Din	p	Din	P	Din	P
1928/1929 1930 1931 1932 1933	1,682631 4 227.055 3,504 500 3,735.132 3^504.305	30 10 43 48 60	364 925 625.070 937.265 759 632 897.935	—	163.900 181.120 89.680 61.650 56.761	75	938 790 1,382 957 2,481.210 2,583,081 2,435.124	27 29	245.000 341.710 434.275 369 965 322.157	75	19.625 126.580 431.150 417985 627.041	—	782 592 2,847.083 1,814.792 1,152.008 1.224 930	52 07 77 23 66	250 1.000 1.000 440 440	—	11.079 47,654 98.987 147.326	22 87 25 47	12.979 36.575 45 143 39 711 20.469	22 65 95 58 12
bodoče ohranijo.
V MURSKI SOBOTI, dne 23. aprila 1934.
AKTIVA
Bilanca na dan 31. decembra 1933.
RAVNATELJSTVO.
PASIVA
Blagajna
Efekti
Menice
Hipotekama posojila
Posojila proti zadolžnici
Posojila v tekočem računu
Tekoči računi ; (nal. 1/2 denarnih zavod)
Sospezo
Cesijski dolžniki Inventar :
odpis 20% Prehodni račun (zaostale obresti) Prehodni račun (obresti efektov) Prehodni račun (upravni stroški)
Din
16.000 10.772 7.777
80 40
Din
18 229 440 56 761 2,435.124 322.157 627.041 1,266.930 100
2 995 628 60 50
75 29 75
66
40
03
4,730.517
88
Hranilne vloge:
a)	na knjižice
b)	v tekočem računu
c)	naložbe denarnih zavodov Vloge na rač. sospezo
K. p. d. hipotekarnih posojil K. p. d. posojil proti zadolžnici Dispoz'cije Cesije
Rentni davek
Prehodni račun (predplačne obresti) Prehodni račun (bonif. obresti) Prehodni račun (rentni davek) Prehodni račun (upravni stroški) Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na zadolžnicah Posebna hipotečna rezerva Rezervni fond (Splošna rezerva) Rezerva dubioznih terjatev čisti upravni dobiček : donos iz leta 1932 _upravni dobiček leta 1933 _
Din
3,504 305 897.935 42 000
16.000
855 20 469
60
53 12
Din
4,444.240	60
35 846	47
26 597	66
1.622	—
176	—
4 358	54
29 138	06
3 140	82
375	90
6 187	89
7.928	80
20.182	40
27.772	—
91.443	27
10.182	82
21.324
4,730 517
65
88
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu. Nadzorstvo :
Čeh Franc I. r. Lanscsak Franc l. r. Šiftar Ludvik l. r.
Murska Sobota, dne 23. aprila 1934.
Ravnateljstvo :
Benko foslp l. r. predsednik.
Koder Anton l. r. Hirschi Ludvik i. r.
Dr. Bčics Julij L /v
IZGUBA
Račun dobička in izgube za leto 1933.
DOBIČEK
1.)	Obresti hranilnih vlog:
a)	kapitaliz rane v !etu 1933
b)	izplačane v letu 1933
2.)	Obresti vlog na tek. računu:
a)	pripisane v letu 1933
b)	povrnjene v letu 1933
3.)	Obresti različnih fondov:
pripisane v letu 1933
4.)	Upravni strožki:
s.) izplačani v h:iu 1933 b) povrnjeni v letu 1933
5.)	Davki:
plačani družbeni davek
6.)	Odpisi:
inventarja
Čisti upravni dobiček: donos iz leta 1932
upravni dobiček leta 1933
Din
163 072 14 112
45 735
353
65 48
36 05
108 999 17 393
855 20 469
55 50
53 12
Din
S knjigami in prilogami primerjali äer našli v redu.
Nadzorstvo :
177.185
45 382 8 339
91 606 24 363 7777
21.324
375 977
13
31 22
05
40
65
76
Dobiček iz Seta 1932 Obresti: 1 ) hipotečnih posojil:
a)	zaostale v letu 1933
b)	prejete v letu 1933
c)	predplačaue za leto 1934 č) povrnjene v ietu 1933
„ 2.) menic:
r) prejete v letu 1933
b)	predplačane za :e?n 1934
c)	povrnjene v letu 1933
„ 3) posojil proti zadolžnici:
a)	zaostale v letu 1933
b)	prejete v letu 1933
c)	predplačsne za leto 1934
č) povrnjene v letu 1933
„ 4 ) naložb pri denarnäh zav.
a)	prejete v letu 1933
b)	povrnjene v ietu 1933
» 5.) posojil na tek. računu :
prejete v ietu 1933 » 6 ) efektov :
prejete v letu 1933
„ 7.) zamudne obresti:
prejete v letu 1933 povrnjene v letu 1933
Din
516
237 660
238 177 20 356 21.141
83 90
73 39 56
6 457 1 185 139
111
39 741
39.853 7 595 1 551
77 935
2 452
3.716 14
30 94 70
20 80
73
25
80 48
26 56
Din
855
196.679
5 131
30 706
75.483 63 359 60
3 701
53
78
66
02
32 75
70
375.977
,e/z Franc L r. PREJEMKI
Murskä Sobota, dne 23. aprila 1934.
Ravnateljstvo :
Benko Josip l. r. Koder Anton l. r. Hlrschl Ludvik l. r,
predsednik
Denarni promet za V. posteo leto BB3. od 1. laauarjo do 31. dgssmžira 1933.
76
Lanscsak Franc l. r. Šiftar Ludvik i. r.
Dr. Bölcs Julij l. r. IZDATKI
Račun hranilnih vlog:
prejete hranilne vloge „ vlog na tekočem računu:
preiete hranilne vloge „ hipotečnih posojil :
vračila dolžnikov „ menic:
plačane menice
posojil na tekočem računu: vrnjeni krediti B posojil proti zadolžnici:
vrnjeni krediti „ tekoči (bančni):
dvignjeno prš raznih denar, zavodih „ scspezo:
prejeta vplačila „ k. p. d. hipotekarnih posojil:
preieta vplačila „ k. p. d. posojil proti zadolžnici : prejeta vplačila obresti : prejete „ upravni stroški:
povrnjen? upravni stroški , dispozicije:
vknjižena nakazila „ rentni davek :
vplačani rentni davek „ prehodni (Bil. preh. postavke):
razne prehodne postavke „ rezervni fond (Splošna rezerva):
prejete obresti „ posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na menicah : prejete obresti „ posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah: prejete obresti » posebna hipotečna rezerva:
prejete obresti „ rezerva dubijoznlh terjatev: razne dubijozne postavke
gotovina v blagajni dne 1. januarja 1933
Din
994 745 2,721.982 209 877 127 389 54724 47.888 2,047.396 1,026.416 178 287 7.851 429912 17.393 1,063.498 4 687 55.638 5.176
448
1.142 1,572 10.182
9,006.210 131.774
9,137.984
P
43
33 30
75
71 07 60
89 50 23 04 43 02
80
40
82
32
32
Račun hranilnih vlog:
vrnjene hranilne vloge , vlog na tekočem računu ;
izplačane hranilne vloge „ hipotečnih posojil :
izplačana posojila „ menic:
eskontirane menice „ posojil na tekočem računu:
izplačani krediti „ posojil proti zadolžnici:
izplačani krediti „ tekoči (bančni):
naloženo pri raznih denar, zavodih „ sospezo:
razna izplačila „ k. p. d. hipotekarnih posojil:
razna izplačila „ k. p. d. posojil proti zadolžnici :
razna izplačila „ obresti :
izplačane odnosno povrnjene obresti „ upravni stroški :
izdatki „ davkov:
plačani davki „ dispozicije:
izvršena nakazila „ rentni davek :
plačani rentni davek „ prehodni (Bil. preh. postavke) : razne prehodne postavke
gotovina v blagajni dne 31. decembra 1933
Din
Denarni
Prejemki........... Din 9,006,
promet: ,zdatki........... - 9.H9,
1,225.572 2,583.679 61.920 122.500 263.780 80
2,120.319 1,001.757 171,957 8.224 285 697 108.999 24.363 1,064.324 328 76.250
31 33
32 75 75 75 14 45 19
32 55
73 50 23
9,119.755 18.229
9,137.984
32
32
210-32 755-32
Rezervni fond.
				Din	P
1933 decb. 31.	Saldo			91.443	27
				91.443	27
					
1933 jan. 1. jan. 1. decb. 31.
1934 jan. 1.
rač. bilance rač. zgube in dobička obresti		1 Di"		P
		1	62 267 24 000 5.176	25 02
			91 443	27
Saldo			91.443	27
Posebni rezervni zakiad za pokritje izgub na menicah.
1933 decb. 31.
Saldo
			Din	P
			7 928	80
			7.928	80
				
1933 jan. 1. jan. 1. decb. 31.
1934 jan. 5.
rač. bilance
rač. zgube in dobička
6% obresti
Saldo
Din
6 480 1 000 448
7.928
7.928
80
80
80
Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah.
				Din	P					Din	P	
1933 decb. 31.	Saldo		!	20 182	40	1933 jan. 1. jan. 1. decb. 31.	rač. bilance rač. zgube in dobička 6% obresti			14.040 5.000 1.142	40	
				20.182	40	1934 jan. 1.				20.182	40	
							Saldo			20.182	40	
		Posebna hipotečna rezerva.										
				Din	P					Din	P	
1933 decb. 31.	Saldo			27.772	—	1933 jan. 1. jan. 1. decb. 31.	rač. bilance rač. zgube in dobička obresti			16200 10.000 1.572	—	
				27.772	-	1934 jan. 1.	■			27.772		
							Saldo			27.772		
E 789/32- 87
Draibeni oklic
Dne 30. junija 11934 ob 8. uri bo na licu mesta v Murski Soboti dražba nepremičnin grada s parkom in gozdov.
Zemljiška knjiga M. Sobota vi. št. 801, 1, 826, 808.
Cenilna vrednost: a) vi. št. 801 grada in parka 1,187.764 Din. b) vi. št. 801,1, 826. 808 gozdov 827.378 Din 50.
Najmanjši ponudek : ad a) 791 843 Din., ad b) 551.585 Din 50 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradi des-ki sodišča.
Šresho sodišče v M. Soboti,
dne 3./5. 1934.
J. 56/34-7
Draibeni oklic
Dne 5. junija 1934 ob »/2 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše in njive.
Zemljiška knjiga Večeslavci 1/2 vi. it. 465 in 469.
Cenilna vrednost : 5 937 Din. 50 p. Vrednost pritikline: 630 Din.
Najmanjši ponudek : 3 959 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dr«sžbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škcdo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni des-ki sodišča
Šreslio sodišče v M. Soboti,
dne 25/4. 1934.
J. 1581/33-6
Draibeni oklic
Dne 23. junija 1934 ob 9. uri bo na licu mesta v Nuskovi dražba nepremičnin hiše, njiv, gozdov in travnikov.
Zemljiška knjiga Nuskova V4 vi. št. 17.
Cenilna vrednost: 13 018 49 Din.
Najmanjši ponudek : 8 678 Din 96 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škcdo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti,
dne 9/5. 1934.

4 i «C-i-j

BOLNIM
na
GOLŠI
ODEBELELIM VRATOM
knjiga znanega zdravnika
Brezplačno in franka.
PIŠITE TAKOJ NA SLEDEČI NASLOV : Zbirno mesto pošte:
GEORG FIBER, Berlin-Neukölln,
Ringbahnstrasse 24. Abt : P. 118.