Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 134.	V LMM v sofioio, 14. junija 1913.
Leto XLL
S Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . » 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Z> celo leto naprej . . K 24'— za en mese« „ • . „ 2'—
V	opravi prejemali neteSno „ la70
=. Sobotni. Izdaja: = za celo leti ..... „ 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 no): za enkrat . . . . po |5 v za dvakrat • • • • „ II „ za trikrat .... „ 10 „ n večkrat primeren popust.
FereCsa ranili. ulmb.NVtiito M.?
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
-r Poslano: r mm
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Toni red.
(tsT Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklr&na pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št B. — Hačun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
naslovom: »Die Ausniitzung der W a s s e r k r a f t c K r a i n s. (E i n B e i s p i e 1 f u r die Verlando-r u n g von Wasscrkrafte n).« Ta članek se odlikuje po strogi stvarnosti, je spisan na podlagi poročil deželnega odbora kranjskega na deželni zbor in je ilustriran tudi s šestimi situacijski-mi skicami. Inženir Tscliermak obravnava ne samo telvnični, ampak tudi upravno-komercijelni dfcl naše akcije in prihaja do zaključkov, jih je vredno zabeležiti.
V uvodu pravi inženir Tscliermak, da jc bilo pač zanimivo in poučno slediti nsačelnemu prepiru o vprašanju, kdo naj pravzaprav izrablja vodne sile, ali država, ali dežele, ali mesta ali zasebniki. Ravno tako zanimivo je bilo proučevati nagibe, zakaj so se razni interesenti tako potegovali za pridobitev vodnih koncesij, katerih namen je bilo bolj izkoriščanje, kakor pa izraba danih vodnih sil. Vendar je bilanca hidroelektričnih zgradb v Avstriji v zadnji dobi jako pasivna vkljub tako-zvanemu »vodnemu zborovanju« v Solnogradu marca meseca 1909. Statistika avstrijskih elektraren kaže, da energiji besed ni sledila enegija dejanja. Doslej so se iz rek kar izrezavali posebno pripravni deli, na katerih se je takorekoč »roparsko« gradilo. Projektanti pač niso imeli interesa na tem, da bi se vodne sile racionelno izrabile, ampak so šli samo za svojim osebnim dobičkom na škodo splošnemu gospodarstvu.
Samo tri zistematične, na znanstveni podlagi sloneče akcije bi bilo imenovati, in te so: projekti državne železniške uprave, ki so pa zaviti v bi-rokratično molčečnost, naprave tvrdke Stern & Ilaferl A. G. v Zgornji Avstriji, ki se izvršujejo pod patronanco dežele in finančnih institutov zgornje-avstrij-skih, in akcija kranjskega.dežel n e g a odbora.
Glede te pravi inženir Tschermak: »Kranjski deželni odbor je započel na podlagi vseh dosedanjih izkušenj izrabo deželnih vodnih sil, potem ko je po natančnih preiskavah ustvaril podlago za tako delo na najboljši način. Pogoji za akcijo deželnega oclbora so bili mnogo ugodnejši, nego za državno železniško upravo, že zaradi tega, ker ima deželni odbor zaokroženo ozemlje za svoje delovanje, in ker se opira na močno in pretežno oblast sklenjene deželn oz bo r-ske večine. Ta dva predpogoja po-
leg drugih faktorjev pač najbolje pospešujeta to podjetje.« Pisatelj potem priobčuje natančen popis vsega dela, kakor jc bil ponatisnjen v poročilih deželnega odbora. Ko jc popisal inženir Tschermak napravo na Završnici in Savske projekte, prehaja do ocene in pravi:
»Kdor vsa ta poročila natančno prečita, ne more prezreti, da je kranjski deželni odbor započel svoje delo po natančno določenem načrtu brez tistega diietantizma, v katerega dostikrat zabredejo politiki, in da se ne more odreči piiznanja smotrenemu in energičnemu započetniku in pridnemti pospe-ševatelju te akcije, deželnemu odborniku dr. Lampetu. Ta mož nima samo tiste energije, ki je potrebna za tako akcijo, ampak je tudi dovolj pogumen, da razmer predčasno ne slika v rožni luči, ampak čisto objektivno, kakor se bodo uresničile, v kolikor se da za gotovo pričakovati. Poročevalec deželnega odbora nikoli ne pozabi opozarjati na to, da sc imajo podeželne centrale izpočetka vedno boriti z velikimi težavami. Na drugi strani pa tudi spoznava, da je mogoče izdatno rentabiliteto tega deželnega podjetja doseči, ako so daljnovod raztegne po celi deželi. Lahko je ugovarjati, da 1200 konjskih sil iz Završnice ne bo moglo zadostiti še velikim potrebam clektriškega toka. Kdor pa pomisli, da bo rastlo gotovo tudi. število odjemalcev, mora priti do prepričanja, da bo pri danih konsum-nih razmerah v deželi v kratki dobi let elektrarna na Završnici že do skrajnosti obremenjena.«
Inženir Tschermak pravi, da se bodo brez dvoma deželne elektrarne v lastnem interesu oklenile vse velike iudustrije od Gorenjskega do Štajerskega.
Inženir Tschermak primerja izdatnost kranjsikh alpskih vodnih sil z drugimi alpskimi deželami in prihaja do zaključka, da je Kranjska vsled svojega kraškega značaja v vodnem oziru mnogo na slabšem od drugih planinskih dežel. Vsled tega je potreba, dane vodne sile jako ekonomično in zistematično izrabljati, zlasti kar se tiče akumuliranja pri urejenem nabiranju vode in pri zvezi raznih central.
Akcija kranjske dežele glede iz-gradbe njenih vodnih sil se mora z narodnogospodarskega stališča najtople-je pozdravljati. Ta akcija more lc tedaj doseči visoko stopnjo popolnosti in gospodarske izdatnosti, ako se pri zgrad-
Današnja Številka obsega 16 strani.
Zahvala.
Povodom svoje petdesetletnice sem sprejel toliko ljubih čestitk, da mi je nemogoče za vsako posebej zahvaliti se.
Bodi mi tedaj dovoljeno, da izrekam tem potom slehernemu, ki se me je ljubeznivo spomnil, svojo najprisrčnejšo zahvalo, še posebej pa onim, ki so se me ob tej priliki blagovolili spominjati v molitvi. Bog plačaj!
Vztrajam v zvestobi Bogu, cesarju in ljudstvu in grem veselo na novo delo.
.V. Ljubljani, dne 14. junija 1913.
Dr. Ivan šusteršič,
deželni glavar v kranjski vojvodini,
Delo kranjskega deželnega odbora v znanstveni oceni.
Načrti kranjskega deželnega odbora za povzddgo naroldnega gospodarstva, zlasti v kolikor se tičejo preskrbe dežele z električnim tokom, so vzbudili pozornost tudi že daleč izven naše ožje domovine. Seveda se tako dalekosežni načrti, ki niso vzrastli iz starokopitnih tradicij, v katerih se žalibog še vedno gibljejo razne deželne uprave, presojajo z večjim ali manjšim razumom, in, ker igra pri tem precejšnjo vlogo tudi privatni interes posameznikov ali raznih krogov, ki sc bavijo s špekulacijami, sc ni čuditi, da zadene taka splošna narodnogospodarska akcija, katere edini namen je skupna korist, tudi na razna nasprotstva. Taka nasprotstva se vsled tega tudi ne smejo precenjevati ali jim pripisovati sploh kako važnost. Pa tudi znanstveni krogi so se začeli kritično baviti s projekti kranjskega deželnega odbora. Za nas je največje važnosti objektivna ocena znanstvenikov, katerih sodba ni motena po privatnih interesih. V tem oziru z zadoščenjem beležimo stvarno razpravo, ki jo je priobčila »Rundschau fiir ,T e c h n i k und Wirtschaft« (Wien, Prag, Berlin), ki jo izdaja prof. dipl. ing. Alfred Birk na c. kr. nemški tehnični visoki šoli v Pragi. V tem listu je objavil inženir Jožef Tschermak na uvodnem mestu v zadnjih dveh številkah znanstven članek pod
LISTEK.
Pod novim oraporjem.
(Pismo s Kitajskega.)
O. Veselko Kovač.
Dogodki na Kitajskem dobivajo v zadnjem času zopet tak značaj, da utegnejo zanimati tudi slovensko občinstvo.
Najprej kratek pogled v najnovejšo kitajsko preteklost. — Preteklo bo kmalu poldrugo leto, odkar odločuje nad usodo kitajske ljudovlade, ki jo je vpostavil 1. januarja 1912 vztrajni dr. Suin. Kot prvi predsednik ljudovlade prisegel je Suin takole: Spoštljivo prisežem narodu, da bom storil sledeče: »Strmoglavil bodem absolutistično mandžursko vlado, okrepil kitajsko ljudovlado in delal z vsemi močmi za blagor naroda. Vdan državi, storil bodem, kar bo želelo ljudstvo in bo njemu v prid. Ko bo absolutistična vlada strmoglavljena, ljudovlada definitivno ustanovljena in od vnanjih oblasti priznana, odstopil bom od provizoričnega predsedništva.«
Od svoje prisege je izpolnil Suin le prvo točko: strmoglavil je res mandžursko dinastijo, ki je bila prisiljena odpovedati se starodavnemu cesarskemu prestolu 12. februarja 1, 1912. — Od tega znameni-
tega dne je bila provizorična republikanska vlada v Nankingu pravzaprav edina — ne maram reči zakonita — predstavi-teljica kitajske države. Seveda je tuje oblasti kot take niso priznale ter imele stik le z Juenšekejem v Pekingu, ki se je tega tudi dobro zavedal in se resno začel potegovati za predsedništvo. Dolgo je trajalo pogajanje med Nankingom in Pekingom, ker je provizorična republikanska vlada hotela, da Juenšekej osebno v Nankingu priseže na novo provizorično ustavo. Tega pa zviti Juenšekej ni maral ter se na vse mogoče načine izgovarjal. Kot najtehtnejši vzrok, da ne more v Nanking, je navajal pretvezo, da bi privrženci mandžurske dinastije v Pekingu utegnili porabiti njegovo odsotnost in uprizoriti protirevolucijo. To je naposled tudi obveljalo, zlasti ko se je Juen-šekejev izgovor pokazal dejansko utemeljen. Prišlo jc namreč iz Nankinga v Peking odposlanstvo republikanskih veljakov, da mu izroči predsedniško čast in določi šc nekaj formalitet v prilog republikanske vlade v Nankingu. Odposlanstvo je bilo od Jucnšekeja sijajno sprejeto. Komaj pa so se pričele razne slavnosti v čast južnih odposlancev, je kar naenkrat izbruhnila v mestu vojaška revolucija. Požig, plenitev in poboj v najhujšem pomenu besede — bilo je nepričakovano nadaljevanje pričetih slovesnosti. Južni odposlanci so bežali čez obzidja in strehe ter se zatekli v varno
zavetje misijonskih zavodov. S prvim vlakom so se odpeljali proti domu. Od tega dne niso Jucnšekeja nič več nadlegovali z zahtevo, da pride v Nanking priseči na novo ustavo. — Vojaški upor jc povzročil v Pekingu nad šestdeset milijonov škode. Obrt in kupčija sta neznansko trpeli. A Juenšeke se za vse to ni zmenil mnogo; saj je bil ta nepričakovani upor voda na njegov mlin. Trdovratno javno mnenje hoče celo vedeti, da ga je napeljal sam ...
Kmalu potem je dr. Suin odložil predsedniško čast in začasna republikanska vlada v Nankingu se je svojevoljno razšla.
Juenšeke je bil sedaj na konju. A trdnega sc v sedlu nikakor ni počutil. Predobro se je zavedal, da mu bodo voditelji južnih republikancev pazno gledali na prste. Da se iznebi teh neljubih nadzornikov, stremil je predvsem za tem, da si pridobi naklonjenost teh mož in, če mogoče, uniči njih veliko priljubljenost med ljudstvom. Sredstva, ki jih je vporabljal v to svrho, so navadna in nizkotna: mastne sinekure, visoke službe, pa tudi golov novec brez vsake obveznosti. Te grehe je časopisje novemu predsedniku javno pred-bacivalo.
Dolgo je trajalo, da se je bivši prvi predsednik Suin odzval povabilu priti osebno v Peking. Bojazen pred kako zvijačo jc zaslužnega republikanca več mcsc-cev odvračala od poseta pri novem pred-
bi natančno ravna po mejah in moi«
nostih, ki so dane po naravi.« S tega; stališča polaga inženir Tschermak po« sebno važnost na napravo na Završnici, pri kateri znaša možnost akumula-' cijc 1 in pol milijonov kubičnih metrov, vode in se da izdatnost povzdigniti na 4500 konjskih sil. Vso izdatnost kranjskih vodnih moči ceni pisatelj na 130.000 konjskih sil. To je primeroma malo, če se pomisli, da pride na Kranjskem na 1 km3 13 konjskih sil in 03 konjskih šil na glavo prebivalstva. Če primerjamo te številke z analognimi razmerami tipične dežele avstrijskih vodnih sil, Tirolske, se vidi velik razloček, kajti tam pride pri okroglo 1 milijonu konjskih sil na vodi na 1 km' energije 57 konjskih sil, oziroma 1-8 konjskih sil na glavo prcbivalsva. Na Kranjskem je dosedaj po statistiki avstrijskih elektraren po stanju z dne 1. julija 1911 izrabljenih samo 1600 konjskih sil na vodi, medtem ko je dosegla Tirolska v istem času že 120.000 konjskih sil. Inženir Tschermak smatra kot dolžnost previdne deželne uprave, da na ta način pospešuje gospodarske interese prebivalstva. Zato priporoča, da se vodne sile v resnici izkoristijo, da se pa naprave zistemati-čno porazclclc in izvršijo v takem redu, da se bodo zgradbe ravnale po potrebi in da bodo vabile industrijo, da se v kranjski deželi naseli. Zato je treba za celo deželo projektirati najprej enotno mrežo daljnovodov, da se že sedaj določijo glavna centra z natančno fiksi-ranim radijem. Na ta način se doseže večja ekonomija pri tako dragih daljnovodih in tok se enakomernejše razdeli, da ne bo v nekih delih dežele produkcija toka prevelika, kar bi ceno toku tlačilo, druge dele dežele pa bi se pustilo nepreskrbljene. Modra dispozicija v razdelitvi toka je predpogoj za enotno in primerno ceno toku.
Inženir Tschermak pa snuje še da, Ije na tej podlagi, katero je ustvarila akcija deželnega odbora. Pisatelj svetuje, da naj se podobna akcija osnuje tudi v soscdenjili deželah in da se naj Kranjska priklopi velikemu omrežju, ki so ima potegniti čez vse alpsko dežele. S tako enotno izrabo alpskih vodnih sil bi se za industrijo dali ustvariti velikanski predpogoji. Pisatelj projektira gotovo centre z aindustrializacijo na podlagi danih vodnih sil in raču/ia, kako daleč bi bilo mogoče odtod preskrbeti dežele s potrebnim elektriškim tokom. En krog potegne pisatelj okoli Ljubljane, ki bi vsled Savskih naprav
sedniku. Moč sirenskih glasov pa je naposled nadvladala dolgotrajno oprezno obotavljanje. Suin je šel v Peking in bil sprejet kraljevsko. Mesto, iz katerega je bilo razpisanih v zadnjih desetletjih toliko visokih nagrad na njegovo glavo, ga je sprejelo v iriumfu. In kar je povzročilo največje začudenje, je bilo dejstvo, da sc je banketa njemu na čast udeležil tudi neki cesarski princ kot reprezentant odstavljene dinastije in napil južnemu gostu.
Z uspehom tega obiska sta bila lahko zadovoljna oba — gost in gostitelj. Dr. Suin je zanaprej delal propagando lc za Juen-šekeja, češ, da jc on v sedanjih razmerah najsposobnejši mož, da zasede predsedniški stol nove ljudovlade. Njemu v prilog se je v javnih skupščinah opetovano izrazil, da bi eventualne izvolitve svoje osebe pod nobenim pogojem ne sprejel. Ta nagli preobrat v dr. Suinovcm nastopu v južnih pokrajinah, kjer jc bil antagonizem proti severnim konservativcem od nekdaj na dnevnem redu, ni napravil najboljšega vtisa. A presenečeni nezadovoljneži so se za trenutek uklonili vojlji svojega izkušenega voditelja in molčali. — Dr. Suinova uspešna agitacija jc bila Juenšekeju usluga neprecenljive vrednosti. Zato jo je pa tudi kraljevsko plačal. Določil je namreč bivšemu prvemu predsedniku ljudovlade mesečnih trideset tisoč taelov, — to je po nažem nekako stotisoč kron, -r ood Dre-
postala na jugu najvažnejši industrl-
jalni centrum. V ta kompleks bi spadala cela Kranjska dežela, Trst, Reka, del Koroške in Južni Štajer. Kot podobne centre navaja Bludenz, Ioomost, Bolcan, Spital na Dravi, Maribor, Iiie-tlau, Sv. Lucijo ob Soči in Senj na Hrvaškem. Po teli napravah bi se z elek-trškim .tokom pi'eskrbelo vse ozemlje od Splita v Dalmaciji do Stuttgarta, od Benetk preko Dunaja do Brna. Zato priporoča inženir Tschermak kranjskemu deželnemu odboru, da naj se pri svojih velikih projektih že danes ozira na to velevažno vprašanje bodočnosti tako glede kakovosti proizvajanega toka, kakor tudi glede napetosti, ker je tedaj mogoča najintenzivnejša preskrba z elektriškim tokom, ako se vse mnogoštevilne naprave, ki bodopotem zistemu nastale, združijo v enem samem velikanskem daljnovodu. Ustvarilo naj bi se veliko državno omrežje za razdelitev električnega toka, v katero naj bi se vsa manjša omrežja organič-no združila, da bi tako vse vodne naprave doseglo najvišjo mero svoje izdatnosti. Elektrovodi so javna zadeva, kakor železnice in ceste.
To so v glavnem misli, katere razvija inženir Tschermak v imenovani tehnični reviji. — .Veseli nas, da je ravno smotreaio delo kranjskega deželnega odbora dalo povod, da se vsa elektrotehnična vprašanja postavljajo sedaj na višjo podlago, da prodira v tehničnih, političnih in upravnih krogih prepričanje, da je najimenitnejši način preskrbe z električnim tokom oni, ki ga je započel kranjski deželni zastop.
Kakor so projekti kranjskega deželnega odbora nastali iz temeljitih znanstvenih preiskav, tako je po njih elektrotehnična znanost dobila novo spodbudo, da na tej dami podlagi snuje socialnopolitične in narodnogospodarske projekte, ki bodo bi*ez dvoma največje važnosti za znanost. To priznanje snanstvenih krogov je pa tudi najboljše zadoščenje za dr. Lampeta, za kranjski deželni odbor in za odlične tehnike kranjskega deželnega stavbnega urada, ki jim je deželni oclbor poveril izdelavo teh projektov!
Tragedija v Carigrada.
Umor turškega velikega vezirja je žalostno, a zelo podučno dejstvo. Kadar je država v razsulu, slede taki udarci, ki imajo vsi značaj pravičnega povračila, državi pa vseeno ne morejo nič pomagati, z usodno naglico drug za drugim. Mahmud Šefket pašo je od zločinske roke doletelo zasluženo plačilo za njegove, oziroma mladoturškega odbora politične grehe.
Pokojni vezir, po rodu Arabec, je i5il vojak. Bival je devet let v Nemčiji pod vplivom generala Goltza in eno leto v Parizu. Tu se je nasrkal zapad-nih idej, ki so spričo strahovlade Ab-dul Hamida bile razumljive, a Turčije vseeno niso mogle rešiti propada. Leta •1897. je postal vali kosovskega okraja, leta 1907. pa poveljnik tretjega vojnega zbora v Solunu, kjer je stopil v stik z mladoturki, ki so leta 1908. vsilili Ab-dul Hamidu konstitucijo.
Šefket paša gotovo ni bil politična duša mladoturškega režima. Kdo je te ljudi inepiriral, oziroma jih še, to bo dognala šele poznejša zgodovina. Pač pa je pokojni veliki vezir bil njihova desna roka kot organizator mladotur-štva med armado. Pa tudi v tem oziru ni dosegel več kakor to, da je s svojimi idejami prepojil tretji vojni zbor, dočim sta drugi in prvi ostala nezanesljiva. To je privedlo lota 1909. do Abdul Hamidovo protirevolucije, ki je Mahmud Šefket paši dala priložnost se po-vzpeti na vrhunec. Šefket je namreč takrat s svojim zborom korakal pred Carigrad in ga zavzel, nakar sp Abdul Hamida odstavili in v Solunu internirali, nasprotnike mladoturštva pa po-besili na vešala.
To je približno vse, kar se je mla-doturkom posrečilo. Šanse so bile zanje izpočetka zadosti ugodne. Evropa jo z njimi simpatizirala, Srbija, Bulgarija Vi Grčija so bile voljne ponuditi Turčiji svojo pomoč, da se izvedejo potrebne reforme na Balkanu. Vabile so jo celo v balkansko zvezo. Mladoturki pa tega niso razumeli. Njim je bilo le za to, da spravijo svoje pristaše h koritom, ki v Turčiji veliko nesejo. In mesto da bi se oprijeli programa avtonomije za vse narode, so se zarili v idejo političnega osmanstva, s čimer so balkanske narode kmalu od sebe odbili. Navdušenje za mladoturški liberalizem sc je ohladilo celo v Belgradu, kjer so največ nanj dajali.
Temu so se pridružile notranje lio-matije v Carigradu samem. Turčija ima to nesrčo, da je njeina prestolica gnezdo najsumljivejših in najbolj ko-rumpiranih elementov na celem svetu. O kakšnem patriotizm.u v Carigradu ni govora; tu sc gre samo za to. kdo bo drugega bolj osleparil. In tako je nacionalizem, s katerim so se/hoteli mladoturki obdržati na vladi, ostal, kar je bil, prazna fraza. To tembolj, ker mla-dotui'kom ni padlo niti v glavo, uvesti kake upravne in socialno reforme. .V Turčiji je mogoč samo absolutizem v imenu posvečene osebe kalifa celega izlamstva, konstitucionalizem pa jc v mohamedanski državi nezmisel, tudi v tem slučaju, če je, kakor mladotur-štvo, le krinka za absolutizem kake klike, katere ne ščitijo nobene tradicije. Im to je mladoturštvo, ki je koran zavrglo in celo za šejke ul izlama imenovalo očitne brezverce. Vpoštevati pa je tudi. da je proti mladoturkom roval dalje Abdul Ilamid s pomočjo svojih sedanjih in bivših žena, evnuhov in favoritov. Posebno pa si častniki niso pustili dopasti mladoturškega terorizma. Tako je nastala druga stranka, »Union liberale«, ki je vzela v svoj program avtonomijo balkanskih narodov, naj je to mislila odkritosrčno ali pa ne.
Mahmud Šefket paša. je vodil za mladoturške ere večinoma vojno ministrstvo, sicer pa je bil nekak diktator. Toda ravno na vojaškem polju mladoturkom sreča ni bila mila. Avstro-Ogrska je anektirala Bosno, Italija pa Tri-polis. Zlasti v slednjem slučaju se je pokazalo, da so mladoturki kljubtemu, da so sc ponašali s šolo Goltz-paše, armado popolnoma zanemarjali. Najhujši sunek pa jc zadala državi Albanija,
ki j c s svojim uporom prva povzročila tiste usodne dogodke, ki so imeli za posledico napoved vojsko Turčiji s strani balkanske zvezo. Mahmud Šefket paša je namreč nad Albanijo, kateri so mladoturške vlade vsiljevale turški jezik v šolah in uradih ter albanskim rodovom hotele odvzeti njihove privilegije, poslal soldatesko, ki je prav po turško morila, požigala in plenila. To je bil signal za revolto po celem Balkanu, ki je potem v nadaljnili posledicah rodila ono strašno turško grozodejstvo v Kočanih, ki jc našlo primerni odmev med krščanskimi narodi na celem polotoku.
Metode mladoturkov v Albaniji so pa ravno med turškimi častniki, ki so bili v Albanijo poslani, rodile končno odpor, in tako je naraščala častniška struja liberalne unije. Naposled je bilo nezadovoljstvo že tako veliko, da je moral sultan Mahmud Šefket pašo leta 1912. odsloviti in poveriti vlado izven-strankarskemu Muktar paši, za njim pa modremu starčku Kiamilu. Slednji je pač prevzel jako slabo dedščine po mladoturkih, ki so bili državo srečno pritirali do vojske z združenim krščanskim Balkanom. Storil je, kar je mogel, in ko so Bulgari prišli do Čataldže, je stopil z balkansko zvezo v mirovna pogajanja, kar je bilo tem lažje, ker si je Srbija, ki je bila že satiiriranh, miru zelo želela. Kiamil paša jc bil ravno na tem, da sprejme tozadevni predlog velesil, glasom katerega bi bila Turčija rešila zase vsaj odrinski vilajet, kar prihrume mladoturki pod krinko »rešitve domovine«, Kiamila in ministra za zunanje zadeve, spretnega krščanskega Armenca Noradunghiana, odstavijo, umore vojnega ministra Nazim-pašo in prisilijo sultana, da imenuje za velikega vezirja zopet Mahmud Šefket pašo.
Šefketa pa je zla usoda spremljala dalje. Grki so zavzeli Janino, Bulgari Odrin, Črnogorci Skader in bulgarska armada je udrla celo na Gallipoli, preteč z Grki vred Dardanellam. »Rešitelji domovine« so domovino le še bolj upro-pastili. Moi^ali so z zavezniki skleniti preliminarni mir pod veliko težjimi pogoji, nego ga je bil pripravljen skleniti Kiamil. Mahmud Šefket paša se je čutil obdaneja od samih sovražnikov. Godilo se mu je kakor njegovi žrtvi Abdul Hamidu, ki je tudi vedno trepetal pred nenadno smrtjo. Preganjal ga je spomin na Nazim pašo. Zdaj pa je padel zadet od roke zločinske družbe, za katero se skriva nasprotna stranka. Ali se bo mladoturkom kljub temu posrečilo ohraniti krmilo v rokah, se bo kmalu videlo, ko se vme s Čataldže turška armada.
Turčija po vojni.
Te dni se je v Parizu pričelo zborovanje mednarodne finančne komisije, ki se bavi s finančnim položajem, nastalim vsled tega, ker mora Turčija veliko svojega ozemlja odstopiti. Zato je treba finančne razmere med Turčijo in njenimi inozemskimi upniki nanovo preurediti. Na ustanovitev te mednarodne komisije je pravzaprav najbolj silila Francija, ki je Turčiji največ posodila in jo vsled tega ureditev te stvari najbolj skrbi. Francija namreč ne
poseduje le največ turških držav, obveznic, marveč jc tudi drugega francoskega kapi-tala mnogo naloženega v različnih turških investicijah.
Skupni turški dolg presega daleč dve milijardi mark; v tej vsoti pa ni všteta cela vrsta manjših posojil in predujmov. Francija je v posesti več kakor tretjine turških državnih papirjev; razun tega pa je udeležena tudi pri turških bankah, železnicah, pristaniščih, vodovodih, plinarnah, svetilnikih, pri tobačni režiji itd. s precejšnjimi glavnicami. Temu je dodati udeležbo pri raznih trgovinskih podjetjih, in tako dobimo vsoto 5 milijard francoskega kapitala, investiranega na Turškem. Razumljivo je tedaj, da je Francozom ureditev turškega drž. dolga toliko pri srcu in da se bo imela mednarodna finančna komisija baviti s tem, da na tem polju napravi red. Da se Francija pomiri, bodo zmagovalci na Balkanu morali dovoliti razne koncesije, kajti Francoze usoda njihovega upnika zelo skrbi in v lastno korist ne morejo dovoliti, da bi Turčija popolnoma propadla. Da se francoski kapital, kakor tudi angleški in nemški, zavaruje, zato se mora Turčiji nuditi priložnost, da se gospodarsko povzdigne, in zato je potrebno, da se zvišajo njeni dohodki. Predvsem se namerava uvozno carino zvišati od 11 na 15 odstotkov, nadalje inozemskim obratom naložiti obrtni davek, uvesti monopol na vžigalice^ špirit, cigaretni papir in igralne kvarte, Velevlasti so sicer tem načrtom že načeloma pritrdile, vendar pa bo še treba mnogo dolgotrajnih pogajnj, da se načrti izvršijo, kajti tukaj prihajajo v poštev najrazličnejši inozemski interesi. Avstro-Ogrska na primer izvaža zelo mnogo papirja za svalčice ne le na Turško, marveč na veli vzhod, tudi dunajskih igralnih kvart se mnogo izvaža na Turško in izvoz vžigalic tjekaj ni brezpomemben. Avstro-Ogrska; je že leta 1909., ko se je uredilo vprašanje glede Bosne in Hercegovine, privolila v to, da bi Turška zvišala svojo uvozno carino; istotako Nemčija in Italija. Anglija in Francija pa še temu nista pritrdili. Vprašanje pa je tudi, ali bo zvišanje carine imelo zaželim uspeh; kajti višja carina provzroča, da se dvignejo cene blagu in da pade kon-sum. Poleg tega pa sta blagostanje Turčije in njena konsumna moč vsled vojne silno oslabeli. Pomisliti pa moramo tudi, da se je tudi na Turškem razvilo več industrijskih panog, ki bodo vsled nameravanega zvišanja uvozne cene za 4 % še lažje konkurirale s tujim blagom, kakor se je to že do* slej občutno opazovalo. Tekstilna industrija se jc na Turškem že lepo razvila in nameravalo se je zgraditi še nekaj novih tvornic, kar je vojna sicer začasno zavrla« ki se pa zgrade nedvomno po sklepu mira« To so zlasti predilnice, tvornice suknja in tkalnice. Upanje, da bi zvišana carina prinesla državi mnogo dohodkov, torej ni preveliko. Pa tudi če velesile v to zvišanje carine privolijo, z nakladanjem obrtnega davka turjcem bo šlo še težje, ker se tukaj gre za važna osebna vprašanja in koristi vplivnih oseb. Tudi zvišanje dohodkov z monopoli je dvomljive vrednosti. Vsekakor pa bo Turčija morala zvišati svoje dohodke, če hoče, kakor namerava, povzdigniti svoje kmetijsko gospodarstvo. Na to točko se v prvi vrsti obračajo oči turških državnikov. Begunci iz izgubljenih evropskih' pokrajin se naselijo v Mali Azij, kamor prinesejo pač večjo kulturo, a le malo ali nič denarja. Treba bo mnogo kapitala, da se tej velikopotezni akciji zagotovi uspeh*
tvezo, da bo mogel izvršiti ogromni načrt železniškega omrežja. Suin je namreč nekaj tednov pred svojim pekinškim obiskom presenetil javnost z gorostasno idejo, da zgradi tekom desetih let nekako stotisoč kilometrov železnic križem države. Misel, odkod dobiti petnajst milijard, ki bi jih potreboval za to ogromno prometno zgradbo, ta misel mu ni delala prav nobene težave. Evropske banke bi mu jih prinesle na krožniku kar za kosilce! Poudarjajoč eminentno važnost železnic za razvoj obrti in trgovine, jc mož to svojo idejo razvijal z vso resnostjo na neštetih shodih. Listi pa, ki so se bavili s to vestjo, so gorostasno idejo nazvali utopijo, ki se jc spočela v možganih velikega fantasta. Dr. Suin sicer še potuje ter govori in razpravlja na shodih o raznih koristnih vprašanjih, železniški načrt v svoji ogromnosti pa ni več na dnevnem redu. Tudi navdušenost za Juenšekcja se mu je že precej ohladila.
Tekom leta se je namreč zgodilo marsikaj, kar je moralo privesti do tega.
Da dobi država novo ustavno in defi-nitivno voljenega predsednika, so bile že lansko leto razpisane volitve poslancev za gosposko (senat) in poslansko zbornico. Za mandate so sc pri teh volitvah potegovale štiri stranke. Najmočnejša med njimi je takozvana »Kuomintang« — stranka pristnih republikancev, katerih glava jc dr. Suin. Ta stranka ima v južni polovici države večino svojih privržencev. Tri druge stranke pa so vse več ali mani konservativne in v nekakem prijateljskem od-nošaju k sedanji provizorični vladi Juen-šekeja. Seveda jc vlada podpirala z vsemi
mogočimi sredstvi kandidature teh sebi prijaznih strank. Da so ji »Kuomintangci« to nasilnost hudo zemerili, je naravno. A kljub vladnemu pritisku so republikanci prodrli s tako lepim številom svojih kandidatov, da imajo v gosposki zbornici veliko absolutno večino- v zbornici poslancev pa jim manjka do absolutne večine le par glasov.
Ker se jc dr. Suin izpočetka tako toplo zavzel za Juenšckeja, ni bilo dvoma, da bo velika večina stranke Kuomintang-cev glasovala za njega. A volivni boj je razgrel duhove. Napetost med Juenšeke-jem in republikanci je rastla od dne do dne. Nič ni izdalo, da jc Suin od časa do časa podajal svoje izjave v prilog Juenšekejeve predsedniške kandidature. Posamezni odločilni kolovodje Kuomintangcev so začeli siliti s kandidati iz svoje srede na dan. Ti pa temu — razun dr. Suina— niso oporekali. To jc dalo Juenšekeju resno misliti, In mislil je, pa — delal.
Prepada med Juenšekejcm in republikanci pa ni povzročil le volilni boj, ampak marsikatero drugo dejanje, ki ga javnost — po pravici ali po krivici — pripisuje sedanjemu provizoričnemu predsedniku, — Tako je n. pr. lansko leto v avgustu silno razburil vso javnost grozni način, s katerim se je iznebil dveh za ljudovlado zaslužnih generalov. Ta dva moža je Juenšckej pri odlikovanju popolnoma prezrl. To je rodilo nezadovoljnost, ki sta ji dala razžaljena moža v krngu svojih tovarišev duška v raznih trpkih izjavah. Predsednik je to seveda zvedel. Povabil je generali k sebi v Peking. V nadi, naposled vendar priti clo
zasluženega odlikovanja, sta se moža nič hudega sluteč veselega srca odzvala častnemu vabilu. Sprejem je bil prisrčen in očarljiv. Njima v čast banket za banketom. In v sredi ene takih gostij je prišla pred hišo kočija z ordonanco, češ, da sta generala povabljena k predsedniku.
Povabljenca sta nemudoma vstopila, a prišla nista pred obličje predsednika, ampak pred — preki sod in par minut polem pred nabite puške. Kuomintangci so škripali z zobmi, ko so zvedeli za to. Bati se je bilo, da vprizorijo revolucijo; a da ne spravijo obstoja ljudovlade v nevarnost, so se uklonili volji svojega vodje in mirovali. — V Učangu (Hankov) so nezadovoljneži s sedanjo Juenšekejevo vlado že trikrat poizkusili protirevolucijo, a vselej jim jc izpodletelo. Lijuenhung, podpredsednik in velik prijatelj Juenšekcjev, jc glavne krivce vselej kruto kaznoval; zadnji pot jih je dal nad šestdeset postreliti. Kazen je zadela zopet več odličnih pristašev Kuomintangcev.
Največ prahu pa je vzdignil zadnji čas zavratni umor Sungkiožina, za dr. Suinom najodličnejšega Kuomintangca. Pri belem dnevu ga jc umoril morilec kar tako na potu. Pravzaprav Sungkiožin ni bil oseben nasprotnik Juenšekejev. Bil je celo za njegovo izvolitev kot predsednik kitajske ljudovlade. A bil jc mnenja, da sc mora oblast predsednika v ustavi kolikor mogoče omejiti. Iz tega vzroka je javno zastopal tudi načelo, uu moraia obe zbornici najprej ugotoviti ustavo in šele potem deli-nitivno voliti predsednika ljudovlade. To načelo pa je bilo vladinovcem z Juenšeke-
jem na čelu trn v peti. Neljubega voditelja Kuomintangcev se je bilo treba torej iz-nebiti. In iznebili so se ga. Vsi poizkusi, odvaliti od sebe krivdo umora, se vladi v Pekingu niso niti najmanj posrečili. Osebe, ki stoje predsedniku v največjem obližju, so kompromitirane vedno bolj . . .
Vroče železo kovati pa južni republikanci niso zamudili in kujejo ga še sedaj z vso silo. To pa povzroča napetost med jugom in severom vsak dan,
A Juenšekej je od prvega početka ljudovlade skrbel za to, da svoje pozicije kolikor mogoče okrepi. Ko se je sprijaznil z dr. Suinom, je bila njegova prva skrb, da postavi na vplivna mesta, bodisi pri civilni, bodisi pri vojaški upravi le sebi popolnoma zveste in vdane osebe. To se mu je posrečilo — izvzemši nekaj južnih pokrajin —, popolnoma. Večji del uradništva in vojaških predstojnikov prisega slepo na njegovo ime. Izračunali so, da ima 160 tisoč vojakov na svoji strani. Za kitajske razmere — ogromna vojaška moč. Zviti mož je skrbel za to, da se je v južnih pokrajinah, odkoder je pihal Pekingu od nekdaj neprijazen veter, vojaštvo skrčilo na prav nizko število, češ, da ni denarja, s katerim bi se moglo mnogoštevilno vojaštvo vzdrževati. V severnih provincijah, ki drže z predsednikom, pa o odslovitvi vojakov ni bilo slišati skoraj nič. Tipičen slučaj je Džang-suin, general, ki se je do zadnjega upiral republikancem in ostal zvest odstavljeni dinastiji. Ta čudni mož, ko je bil v Nankingu premagan, se je utaboril v južnem Šantungu (Jendžovfu) ter o novi vladi ni maral vedeti ničesar. Z.. lcP° iuoči°
Novim naseljencem bo treba preskrbeti semenja in drugih potrebščin, ceste se bodo morale graditi, urediti pravno razmerje glede posesti in lastnine zemljišč. Same težke naloge, ki čakajo turške državnike.
Državne in deželne lonce.
Poročila o sejah državnega zbora izpričujejo, da se spet kuha na vseh koncih in krajih. Pred Božičem že bi mogla) in morala poslalnska zbornica rešiti državni proračun in izvršiti reformo poslovnika. To sc ni zgodilo, vlada in zbornica sta si pomagali s provizorijem. Ta pa poteče koncem meseca in skrajni čas je, da ga zbornica zopet podaljša. V razpravi pa je finančni načrt, ki je sicer tudi jako nujen in potreben za državo in dežele, vendar pa ni vezan na določen rok. Zato je zbornica včeraj prekinila razpravo o finančnem načrtu in pričela razpravljati o proračunskem provizorij u.
Je pa še drugi razlog, da zbornica pretrga razpravo o finančnem načrtu. Koncem meseca se prično v Galiciji deželnozborske volitve. Kompromis med Poljaki lin Rusini glede volilne reforme za deželni zbor se ni posrečil in vsled tega prete Rusini z obstruk-cijo proti finančnemu načrtu v državnem zboru. Tudi velika večina nemških poslancev s Češkega sc upira finančnemu načrtu, češ da bi češka večina deželnega odbora z višjim državnim prispevkom iiz notvili davkov še nadalje zavlačevala narodno spravo. To je sicer le nemška pretveza, ki pa v tem trenotku vpliva na razprave v državnem zboru. Zato je mogoče, da poslanska zbornica clo 20. junija reši le začasni državni proračun in za šest mesecev podaljša provizorij poslovnika, finančni načrt pa obleži nerešen do jeseni.
S tem pa se odloži tudi službena pragmatika za državne ui-adnike in uslužbence, ker vlada odločno zastopa stališče, da ne uveljavi službene prag-inatike brez istočasnega pokritja višjih stroškov. Izjemo je vlada storila samo za železničarje., katerim so bile višje plače obljubljene že leta 1911. tV drugi polovici tekočega leta se bodo železniškim uslužbencem in delavcem zvišale plače za šest milijonov, drugo leto za 10 milijonov in z novim letom ■1915 za 15 milijonov, ki ostanejo trajno zagotovljeni. Te višje stroške bode vlada pokrila iz dohodkov državnih železnic. Vredno pa se nam zdi, da svo-Vim čitateljem pojasnimo ves finančni načrt, ki je že od leta 1908. na dnevnem redu in sedaj tudi v zbornici v razpravi.
Državne finance.
Državni izdatki rastejo od leta do leta in so za letos proračujnjeni na 3149 milijonov. Vsi ti izdatki so pokriti le na videz, ker v pokritje je všteto novo posojilo 130 milijonov in iz blagajniških preostankov lanskega leta in drugih virov vlada porabi 49-4 milijonov. Torej znaša primanjkljej 179-4 milijonov in se zniža na 78 milijonov, ako odštejemo 10136 milijonov za železniške investicije. Redni davki so proračun j eni na 1748 milijonov, osebni Da 2192 milijona, carina na 187-7, užitni-na 4048, koleki in pristojbine na 25-2,
dohodki iz državnih podjetij (loterija, tobak, sol, pošta itd.) na 1624 2 milijonov. Prometni dohodki državnih železnic izkažejo sicer prebitka 19375 milijonov; ker pa letošnje obresti in amortizacija za železnice, najetega dolga znašajo 25162 milijonov, je primanjkljaja 5787 milijonov. In če prištejemo še 10136 milijonov za nove investicije, je v proračunu za želeatuce primanjkljaja 15923 milijonov.
Leta 1891. so državni izdatki iznesti 1174, leta 1911. pa že 2277 milijonov, lorej so se povprek na leto pomnožili za 5 7%. V isti dobi so se državni izdatki pomnožili v Rusiji za 9 8%, v Angliji za 6, v Nemčiji za 5, v Italiji za 2 in v Franciji za 14%. Ker pa sc v Avstriji dohodki iz davkov in davščin po-množe na leto le za 3 6%, zato je vlada pokrivala primanjklaje zadnjih 13 let s posojili in blagajničnimi zalogami. Te zaloge prihajajo iz višjih dohodkov, nego so za vsako leto proračunjemi. Ves avstrijski državni dolg je koncem lanskega leta iznesel skoraj žc 12 milijard.
Jz teh kratkih podatkov je razvidno, da potrebuje država v pokritje vedno rastočih stroškov novih, oziroma višjih dohodkov. Zato je vlada žc leta 1909. predložila zbornici takozvani finančni načrt, v katerem naj bi se pre-naredil zakon iz leta 1896. glede osebne dohedarine. Ta načrt pa je ostal do danes nerešen.
Deželne linance.
Znaten del novih dohodkov hoČ3 vlada prepustiti deželam, ki so večinoma pasivne, ker morajo same skrbe-' ti za ljudsko šolstvo, zdravstvo in ve-i lik del kjulturnih vprašanj, in te vedno j večje stroške pokrivati skoraj izklju-i čno le s prikladami k državnim davkom Aktivna je samo Nižja Avstrija, ! ker jo vzdržuje nad vodo mesto Dunaj. | Češka je lani imela primanjkljaja 3339 milijonov, Moravska 21587, Galicija ' 5 8, Trst 4-8, Bukovina 2 8. Kranjska 16, Štajerska 4, Koroška 11 itd. Dolgove pa imajo brez izjeme vse avstrijske dežele. Deželne priklade pa so povsod višje nego na Kranjskem. Pomagale so si več let z žganjarino in naklado na pivo, toda tudi ti dohodki ne pokrivajo več rastočih stroškov. Vlada je bila konečno prisiljena, da zviša deželne prispevke. V ta namen naj se zviša davek od žganja.
Žganjarina.
Davek od žganja iznaša sedaj 90 kron od hektolitra špirita. Lani je iznašal državni dohodek od žganja okroglo 103 milijone, ali upirajo se temu j davku v prvi vrsti socialni demokratje, dasi je v mnogih državah žganjarina višja nego v Avstriji. Pri nas pride na glavo prebivalstva 3 K 63 h, na Angleškem okroglo 10 K, v Rusiji 9 K 84 h, na Francoskem 8 K 65 h, na Nemškem in Ogrskem kakor pri nas.
Leta 1911. jc iznašal koinsum žganja 1,167.000 hI. Ker utegne vsled višjega davka konsum žganja pasti, računa vlada z 1 milijonom hI. Torej bi iznašala žganjarina okroglo 140 milijonov. Od teh bi država razdelila deželam 60 milijonov, in sicer 35 po ključu iz 1. 1901., 10 milijotiiov po številu prebivalstva in ostalih 15 milijonov po ključu konsuma. Leta 1910. je n. pr. Kranjska, dobila 950.000 kron, po no-
15—20 tisoč vojakov je kljuboval novi vladi in ta ga ni nadlegovala. Natihem se je celo govorilo, da dobiva potrebna denarna sredstva od Juenšekeja samega. In sedaj se kaže, da to domnevanje ni bilo napačno. Džangsuin tvori danes namreč močno Juenšekejevo predstražo proti upornim južnim republikancem, V njegovi oblasti je namreč železnica, ki veže vzhodne pokrajine kitajske države.
Vojaška moč je torej v predsedniških rokah, a ne — politična. Kakor že rečeno, io Kuomintangci prodrli z lepo večino za senat in dobili skoro polovico sedežev v spodnji zbornici. In tu kažejo svojo pest. V gosposki zbornici je bil predsednik in podpredsednik že pri prvem skrutiniju izvoljen iz njihove srede. V zbornici poslancev pa ves napor ni nič izdal, ker obe predsedniški mesti sta v posesti vladi-novcev. Boj je bil hud in volitev je bilo treba ponoviti trikrat. Vladi prijazne stranke so zmagale le z 15 glasovi večine. — Edina točka, o kateri se je doslej v teh dveh hišah razpravljalo, je — veliko posojilo, ki ga je najela država pri
Reterih velevlasteh: Angleški, Francoski, emčiji, Rusiji in Japonski. Pogajanja med kitajsko vlado in sindikati imenovanih oblastij so se vlekla nad eno leto. Kitajska se ni strinjala s trdimi pogoji, katere so stavili imenoyani sindikati, ti pa niso marali ustreži kitajskim željam. Že skoraj ni bilo nobenega upa več, da bo prišlo med strankama do sporazumljenja, kar je čez noč presenetila svet skoraj neverjetna vest,
da je pogodba sklenjena in posojilo kitajski ljudovladi zagotovljeno. Čez noč — v pravem pomenu besede — je šinila ta vest v svet, kajti interesovane stranke so zborovale res čez polnoč in ob treh zjutraj je bil kontrakt od zastopnikov obeh strank podpisan. Ravno to čudno okoliščino pa so Kuomintangci izrabili zase. Juenšekej je namreč brez vsake vednosti obeh zbornic sklenil s tujimi bankami posojilno pogodbo. To pa je poslance tako razkačilo, da so začeli kratkomalo zanikati veljavnost te pogodbe. Povdarek, da oni kot zastopniki naroda ne prevzamejo nobene obveznosti za to posojilo, je bil refren vseh govorov. Celo v zbornici poslancev je dobila resolucija, naperjena proti nepostavnemu posojilu, znatno večino. Govorniki Kuomin-tangcev so namreč slikali ono ponočno sejo kot zločinsko — vsak zločin se namreč boji svetlobe, belega dneva. Ti neustrašeni protesti pa so predsedniku jako neljubi in se je vsled tega že v posebnem manifestu izjavil, da naj poslanci tej komediji narede enkrat konec, sicer bo napel druge strune. Stvar je namreč jako resna. Južni del države je namreč po svojih voditeljih že ves razdražen in bati se je v bližnji bodočnosti hudega upora. Listi svetujejo levici zmernost, kajti če poseže Juenšekej z vojaško silo vmes in razženc poslance domov, se lahko zgodi, da postane predsednik samodržec brez vsake postavne opozicije. To bi utegnilo imeti usodepolnc posledice za ljudovlado. Nasprotno pa, če si zastopniki naroda ncko-
vem načrtu 2021, torej več okroglo 1,071.000 kron; Štajerska več 1,677.000, Koroška več 930.000 kron, Goriška več okroglo 388.000 kron, Češka skoraj 8 milijonov več, Galicija več okroglo 11 milijonov, Moravska niad 5 milijonov, Nižja Avstrija nad 4 milijone. Iz teh prirastkov deželnih dohodkov je razvidno, da večina poslancev pozdravlja ta finančni načrt, ki bi izboljšal deželne finance. Pomisleki rusinskih in nemških poslancev s Češkega so le političnega značaja, socialni demokratje pa itak glasujejo proti vsakemu dav-ku, kar je seveda najbolj popularno.
Vpliv balkanske volne m nošo imovinsko bilanco.
Še leta 1905. je bila avstro-ogrska trgovinska bilanca aktivna, in sicer je znašal aktivum 97 7 milijona kron. Lela 1907. smo pa imeli že pasivum 45 milijonov kron. Pasivum je odslej rastel od leta do leta in znašal leta 1909. že 427*4 milijona kron, leta 1911, celo 777 milijonov, preteklo leto pa neverjetno visoko vsoto 825 milijonov kron. Malo pa je manjkalo, da lani nismo zaključili s primanjkljajem ene milijarde kron, kajti koncem avgusta 1912 je bil pasivum že za okroglih 228 milijonov kron večji nego v isti dobi leta 1911. V tem oziru so položaj rešili izredni dogodki na Balkanu, ki so zadnje mesece lanskega leta ugodno vplivali na naš izvoz v balkanske dežele, tako da je razlika med lanskim in predlanskim pasivom od meseca do meseca padala in je znašala septembra 1912 le še 210*6 milijona kron, oktobra 177*9, novembra 115'3 in koncem decembra le še 57*9 milijonov kron. Vsega skupaj smo bili torej koncem lanskega leta le za 57*9 milijona kron na slabšem nego koncem leta 1911.
V	prvi tretjini tekočega leta se je položaj zopet zboljšal; pasivum se je napram isti dobi lanskega leta znižal v januarju za 34*5, v februarju za 76*2, v marcu za 107'1 in v aprilu za 141'7 milijona kron.
Kakor že omenjeno, je naš izvoz v zadnjem delu lanskega leta rastel, in sicer od septembra naprej, zlasti pa ravno meseca septembra. Na drugi strani pa je naš uvoz od oktobra naprej redno in stalno padal. Pri uvozu je ta razvoj trajal do aprila t. 1.; vrhunec je dosegel marca z mesečnim deficitom 31'2 milijona kron. Tudi izvoz je v začetku tekočega leta padal in je prinesel marca meseca celo minus 500.000 K; šele aprila je izvoz zopet poskočil za 9'7 milijona kron.
Da so te prikazni posledica dogodkov na Balkanu, izhaja iz okolnosti, da se je znižal baš uvoz surovin, ki smo jih sicer dobivali z Balkana,. na primer uvoz žita, klavne in vprežne živine, ker so vse to v večji meri rabili doma. Pa tudi drugih surovin se je manj uvažalo, tako bombaža, volne, lanu in pa polfabrikatov, ki jih naša industrija rabi, n. pr. bombaževine, svil-nega sukanca, usnja, in končno tudi manj pomožnih sredstev industrije, lo je strojev, aparatov in kemikalij.
Vzrok je v tem, da je vojna na Balkanu raznim industrijskim panogam vzela možnost, da bi se dotični pridelki ugodno prodajali; pa tudi splošna negotovost in zastoj trgovine in obrti v naši monarhiji sploh sta na to vplivala. Vsled tega se je produkcija reducirala in znižal tudi uvoz.
V	prvi tretjini 1913 se je na primer manj uvozilo nego v isti dobi leta 1912., žita za 7'2, bombaža za 30, volne za 7'8, svilenega sukanca za 6*2, strojev za 6*2 in kemikalij za 6*1 milijona kron.
liko ohladijo kri in vladi topot samovoljno postopanje spregledajo, obstoj ljudovlade ne bo ogrožen, poslanci pa v bodoče lahko pripomorejo svojim težnjam do zmage. Predsednik ljudovlade namreč zanaprej ne bo mogel ničesar ukreniti proti njihovi volji. Bodo li opozicionalci vpoštevali ta pametni svet? Kdo ve?
Zvezne države severne Amerike so napravile zadnji čas na šahovi deski v Pekingu uprav mojstrsko potezo. Tudi one so bile v posojilniškem konsorciju. Toda aprila meseca je ameriški zastopnik kar naenkrat izjavil, da se Zvezne države nc udeleže več posojila ter izstopijo iz kon-sorcija. Ta nenadna izjava je frapirala vso javnost. Komentirali so jo tako in drugače. A nihče ni vedel, kaj hoče Amerika s tem čudnim postopanjem. Odreči se udeležbi pri posojilu pomeni namreč odreči sc vplivu na razvoj Kitajske. A trezni Ameri-kanec je računal drugače. In ni se vštcl. Odpoved pri udeležbi je na kitajsko javnost napravila najboljši vtis. Prvemu presenečenju pa je kmalu sledilo drugo. Ko ni prav nihče pričakoval, je zastopnik sever-noamerikanskih držav v začetku maja razveselil Juenšekeja, da njegova vlada priznava kitajsko ljudovlado. Ta vest jc povzročila v Pekingu pravi entuziazem. Slavnosti tu in tam — v celi državi (vsaj oficielno) so dale duška temu veselju. In vpliv Zveznih držav severne Amerike na Kitajskem bo večji kakor katerekoli druge države, kajti rodila ga jc — vsaj na videz — nesebičnost.
Pa tudi na izvoz so dogodki na Balkanu usodno vplivali. Že koncem leta 1912. kažejo razni industrijski izdelki, ki jih izvažamo v prvi vrsti na Balkan, znatne primanjkljaje, tako volnene tkanine, konfekcijski predmeti, perilo, fesi itd. Ta deficit pa se je deloma popravil s tem, da je vojna zahtevala več drugih predmetov, na primer vate, obvez, konjev, tulcev za naboje itd. Od početka tekočega leta so se razmere še poslabšale. Aprila meseca 1913 se je naš izvoz znižal pri bombaževinah za 311, pri volneninah za 6*2, pri polfabrikatih iz železa za 1*9, pri železninah za 1 in pri strojih za 1*4 milijona kron. Tudi izvoz klavne in vprežne živine je padel za 5*9 milijona kron, med tem glede konjev zaradi prepovedi izvoza za 8*1 milijona kron. Edino sladkorja se je več izvozilo za 27*5 milijona kron.
Balkanska vojna je imela torej na našo trgovinsko bilanco v dveh smereh slab vpliv: znižal se je uvoz, pa tudi izvoz je padel. Nastal jc splošen zastoj vsega našega gospodarstva. Vendar pa ni balkanska vojna kriva vse te nesreče, marveč v prvi vrsti naša zgrešena carinska politika. Leta 1917., ko potečejo sedaj veljavne trgovinske pogodbe, bo treba v tem oziru marsikaj popraviti. Nedvomno pa je tudi velike važnosti, da nastane na Balkanu čim prej trajen mir.
»SLOVENSKA STRAŽA«.
Slomškov dar po 20 kron:
182. Kot odgovor na nesramno beračenj nemškega Schulvereina darovali na shodu sodali-tete za Pliberk in Spodnji Dravberg v Šmihelu nad Pliberkom zbrani duhovniki, 28 K.
Nadalje so darovali kot Slomikov dar;
Fran Matičič, župnik v Boljunu, Istra, 3 lt, po Josipu Fugger, župniku, Št. Janž, p. Svetna ves, nabrano ob priliki krsta Mihaela Gabriel, 5 K; po Ivanu Kastelic, župniku, Dol pri Ljubljani, nabrano ob priliki poroke Iv. Moder, načelnika Orla v Dolu, 12 K 60 vin.; neimenovan v Ljubljani v bogoljubne namene 5 K; Ivan Selan, Pliberk, Kor., 1 K; Davorin Vastel v Lovankah, p. Dobrlavas, Kor., 2 K; neimenovan iz Tržiča po Jos. Potokar, župniku, 4 krone.
Prispevek podrnžnic;
Podružnica Sv. Ema, p. Pristova, 22 K 50 vifl. Podružnica v Prevaljah, Kor., 66 K 76 vin.
Podružnice »Slovenske Straže«, na dan, na delo!
Rnsija proleklorica Balkana.
Nemško dunajsko časopisje se kaže zopet močno vznemirjeno. Carjeva depeša je svoj učinek v Sofiji in Belgradu že napravila, pri nas pa začenja sedaj delovatL Neugodno razpoloženje, ki je je povzročil korak ruskega carja med gotovimi krogi v naši državi, samo na sebi ni nerazumljivo, treba pa se je vprašati, ni li bilo že davnej znano, da bo o buigarsko-srbski meji končno odločil car? Če so ti torej sedaj nezadovoljni, more to pohajati le od tega, ker so se v čem uračunali. Zakaj gotovo je, da so vsaj izvestni krogi pri nas računali s tem, da se Bulgarija in Srbija spoprimeta ali da njihov spor v najugodnejšem slučaju pride vsaj pred drug forum nego pred carja Nikolaja. Zdaj pa sta se Bulgarija in Srbija pozivu Rusije tako sumljivo hitro udali, da se ne more dvomiti o tem, da sta bila sofijski in belgrajski kabinet prav takrat, ko so generali na obeh straneh najbolj vihali rokave, že domenjena, da njihov spor reši car — še več, upravičeno se more domnevati, da bulgarska in srbska vlada že vesta, kako bo Rusija konkretno potegnila mejo med obema državama.
Vznemirljivo pa je ravno to, da ne-udeleženi ne vedo, kako bo car Makedonijo razdelil. Če bo smatral za sporno vse
Moj greh al leberalne špekulacije.
»No, Pepe, a s kej veseti?« pulaplou me je pu ram tc dni cn magistratn svetnk ekstra statum, ke jc pršou glih ud Bucu-linita vn,
>Za kua de b biu vcscu? Jest nimam nubenga uržnha za veseu bit. Uručina velika, košta slaba, gnarja ncker nč; kuku, hudimana, čm bt pol veseu! Uni se že lohka smejaja, ke maja ekstra klubasa —» čm rečt: slatum. Mi pa te dubrote na puznama.«
»Ne, nc zatu! Jest na mislem tkul Jest sm sam prašu, če s kej veseu, ke ste spet ena nova oučica prdubl na vaša plaJt?;«
»Kašna oučica?«
ono ozemlje, ki jc je Pašič v svojem eks-pozeju za sporno označil, pride Srbija sko-rej pred vrata Soluna, in to našim državnikom ne more biti preveč všeč, Čc pa car, kar je najbolj verjetno, razsodi bolj v zmi-slu bulgarskih zahtev, bo treba Srbijo, ki »e čuti pri likvidaciji balkanskega vprašanja najmanj zadovoljno, kompenzirati. Ali ta kompenzacija ne bo šla zopet na naš račun — to je, kar se pri nas po pravici povprašujejo. Če bi pa razsodbe carja v Avstriji ne hoteli pripoznati, kakor se namiguje, stojimo zopet pred ostrim mednarodnim konfliktom in igra se začne iznova. Sicer pa pišejo o tej možnosti lc znani žurnalisti, ki ne izražajo resničnega olicielnega mnenja Avstrije.
Ni neverjetno, kar se poroča iz Londona, da se je namreč Avstro-Ogrska začela glede tega vprašanja z Rusijo pogajati. Seveda tudi ta pot ni brez svojih težav. Prvič je že nekoliko pozno, drugič pa ni prijetno stopiti zdaj pred Ru3ijo z našimi željami, tem manj, ker so v Peterburgu, Sofiji, Belgradu in v Atenah, pa tudi v Londonu in Parizu gotovo že na čistem, kako se ima Balkan razdeliti. Prositi pa tudi ne smemo. Se zavzemati za bulgarsko stališče je nepotrebno, ker je za to Bulgarija že sama poskrbela in bolj bulgarski kakor Bulgarija pač ne moremo biti, proti Srbiji tudi ne moremo preveč nastopati, ker ne kaže jo popolnoma odbiti in ker bi to Rusijo le še bolj nagibalo, da stori ravno nasprotno, kar želimo, za Srbijo se izpostavljati, to pa bi pomenilo obsoditi vso dosedanjo smer naše politike. Torej smo, kakor se je izborno reklo v rumunski zbornici o rumunski vladni politiki, »zopet vlak zamudili«. Ostaja nam le pot prijaznega in previdnega dogovarjanja, da se pri delitvi Balkana naši najvitalnejši interesi preveč ne oškodujejo, kaj dosti več pa se spričo očitne utrditve balkanske zveze, žal, ne bo dalo doseči. Kdo je tega kriv, to je na dlani. Kriv ni v politiki tisti, ki dani položaj zase izrabi, ampak oni, ki se da preteči.
Da Rusija slejkoprej zasleduje proti-avstrijsko politiko, to carjeva depeša sama precej jasno dokazuje. Rusija se tu proglaša za protektorico ne samo Balkana, ampak celega slovanstva sploh, dočim je grof Berchtold odločno poudarjal, da mora Balkan biti samosvoj in ne predstraža Rusije. Kakor se vidi, so pa balkanske države same zadovoljne s tem, da jih car jemlje pod svoje okrilje. Novi še{ bulgarskega kabineta bo Danev, rusofil, o Srbiji pa je notorično, da je instrument v rokah Peterburga, Grčija pa nič manj, saj v sedanji situaciji. Italija nam vsako vodilno vlogo na Balkanu zavida in ko se je v Avstriji govorilo, da si moramo zasigurati privilegovano trgovinsko stališče v Novi Srbiji, so se ravno Lahi najbolj repenčili. In Nemčija? iTa nas je v celi krizi podpirala le v najkritičnejših trenutkih in naše težave povrh izrabila v to, da si je dala od Anglije zagotoviti važne koncesije v afriških kolonijah.
Sicer pa tarnanje nič ne pomaga. Pogajanja z Rusijo, čeprav zazdaj ne morejo imeti prevelikega uspeha, so sama na sebi srečna misel. Po tej poti se bo dal položaj za nas s časom res izboljšati. Zato je le želeti, da grof Berchtold po tej poti nadaljuje. To upanje je tembolj upravičeno,
ker grof Bcrchtold nc spada k' onim, ki bi ne želeli prijateljstva s carstvom,
XXX RUSIJA KATEGORIČNO DIKTIRA.
Peterburg, 13. junija. Bulgarija in Srbija sta že odgovorili na carjevo brzojavko. Obe vladi sta pritrdili in se podvržete ruski razsodbi. Tako je naznanil Sasonov tudi ministrskemu svetu v Peterburgu. Istočasno s carjevim pozivom sta ruska poslanika v Belgradu in v Sofiji kategorično zahtevala, da se morate armadi takoj vsaj za tretjino demobilizirati. V Sofiji in v Atenah sc je pa določno naznanilo, da, če smatrate obe državi to za potrebno, razsodi o sporu neka druga evropska velesila. Rusko zunanje ministrstvo zahteva, da morata Srbija in Bulgarija v danem trenutku s spisi dokazati, kako močni sta njihovi armadi, da Rusija izvedbo de-mobilizacije lahko kontrolira.
INTERVENCIJA VELESIL V BELGRADU IN SOFIJI. — BULGARIJA STAVLJA POGOJE GLEDE DEMOBILIZACIJE.
Belgrad, 14. junija. Velesile so včeraj pri Pašiču intervenirale ter ga obvestile, da žele, da se Srbija in Bulgarija mirno poravnata in armadi demobilizirata. Pašič je poslanikom odgovoril, da je srbska vlada v prizadevanju, da se vsi spori med zavezniki mirno rešijo, Bulgariji poslala noto, v kateri jo poživlja, da ima koncentracijo čet ob srbski meji takoj ustaviti in predlaga, da se efektivno stanje armad istočasno zniža na eno četrtino. Zastopniki velesil so to vzeli na znanje.
Soiija, 14. junija. Včeraj so zastopniki velesil intervenirali glede demobilizacije. — Odgovor na srbsko noto je že sestavljen in jako obširen. Bulgarska vlada zavrača nekatere trditve v Pašičevcm eks-pozeju, odklanja revizijo, vztraja na izpolnitvi pogodbe in naznanja pogoje demobilizacije. — Oficiozni -Mir« izjavlja: Razsodba cara v mejah pogodbe je edino, dostojanstveno in častno sredstvo zagotoviti mir. Mir ni mogoč, če sc pogodba ne izpolni. V demobilizacijo pa Bulgarija ne more privoliti, ako ne dobi Bulgarija jamstva, da se bodo njene pravice varovale. To jamstvo obstoja v tem, da Srbija zapusti nesporno ozemlje. Ako Srbija to stori, bo Bulgarija takoj demobilizirala.
BALKANSKA ZVEZA NA ŠIRŠI POD-LAGI.
Dunaj, 13. junija. »Stidslavische Kor-respondenz« poroča: Trdi se, da je Rusija, predno se jc znana carjeva brzojavka odposlali, stavila pogoj, da Bulgarija akceptira predlog ruske diplomacije o temeljnih načelih za vzdržanje balkanske zveze na novem, širšem temelju.
VSE JE BILO ŽE PRIPRAVLJENO.
Belgrad, 13. junija. Preobrat v zunanji politiki jc bil že dolgo pripravljen. Sporna zadeva med Bulgarijo in Srbijo je baje v glavnem sploh že aranžirana in se gre le še za vprašanje sekundarnega pomena. Po gotovih informacijah pripade Srbiji celo desno obrežje Vardarja, dočim pripade Bulgariji na levi strani polovica Velesa, Štip in del Ovčjega polja. — Ministrski predsednik Pašič je v klubu staroradikal-cev izjavil, da bo Srbija dobila vse okraje v spornem ozemlju, dočim bo na periferiji
lega ozemlja odstopila manj važne okraje Bulgariji.
DEMOBILIZACIJA SE V KRATKEM IZVEDE.
Belgrad, 13. junija. Demobilizacija se izvede že v bližnjih dneh, tembolj ker čete v Makedoniji precej trpijo.
NOVE KONVENCIJE SRBIJE Z BULGARIJO.
Belgrad, 13. junija. Velesile so izjavile, da žele vzdržati ravnotežje na Balkanu in da določajo reko Vardar za bulgarsko in srbsko mejo. Rusija zahteva, da sc vzdrži balkanska zveza in sklene carinska in vojaška konvencija z Bulgarijo,
XXX NAPAD OPOZICIJE NA PAŠIČA.
Belgrad, 13. junija. Danes jc v skupščini odgovori ministrski predsednik Pašič na interpelacijo mladoradikalca Boskoviča in naprednjaka Marinkoviča sledeče: Dosedaj še velesile niso izvedle pri balkanskih državah demarše glede demobilizacije, toda napovedana je že, Glede srbsko-bulgarskega spora je izjavil Pašič, da stoji srbska vlada slej ko prej na stališču znane resolucije, ki je bila sprejeta v skopščini. (Revizija pogodbe.) Ako bi se pojavila potreba izpremeniti znano stališče one resolucije, storila bi vlada to le v sporazumu z skupščino. — Mladoradikalec Boskovič je izjavil: Odgovor ministrskega predsednika Pašiča na interpelacije je nezadovoljiv. Stališče je sicer ostalo neizpremenje-no, toda vladi manjka energije in odločnosti. Lc pomislimo: njena nota glede revizije zavezniške pogodbe, poslana Bulgariji, je ostala 20 dni brez odgovora. Ravno tako je ostalo brez odgovora vprašanje glede sestanka ministrskih predsednikov. In bati sc je, da ostane brez odgovora tudi najnovejša nota, ki se tiče demobilizacije, Da Srbija ni izzivala, to vendar dovolj jasno dokazuje dejstvo, da srbska armada, ki jc nastanjena v svrho varstva srbskih interesov na desnem bregu Vardara, v vseb dolgih mesecih ni zagrešila tudi enega izpada ne, medtem ko so jih bulgarske pozicije zagrešile prav mnogo. Cilj srbske politike ne sme biti le ohranitev evropejskih simpatij, temveč predvsem obramba vitalnih interesov srbskega naroda. V aneksijski krizi se je morala Srbija pomiriti s simpatijami, toda sedaj ne more biti s tem zadovoljna. Vlada naj se podviza. Nihče ni opravičen žrtvovati živ-ljenske interese in jih zaupati tujim rokam. (Soc, dem.: Torej malo nezaupanja na ruskega carja? — Odobravanje na levi,) Naprednjak Marinkovič: Odgovor na brzojavko kaže, da so srbske zadeve prešle v tuje ruske roke; zopet naj bo o srbskih interesih odločeno pri tujcih, kakor se je to že tolikokrat zgodilo. Vlada se nahaja v strašnem položaju in zato je pristala na intervencijo carja. Toda skupščina ne bo pripustila, da bi bila Srbija vodjena od Rusije. Predlaga resolucijo: Če bi že prišlo do posvetovanja radi obmejnega spora, tedaj naj ne bo prdmet obravnave le spor, temveč celi kompleks vprašanj, ki se tičejo osvojenega ozemlja, tvorečega kondo-minium balkanske zveze, — Pašič je odgovoril: Predgovorniki prihajajo na druge točke, ki niso predmet dnevnega reda. Vlada je delala vedno le srbsko politiko.
Oziri na Evropo in njene simpatije jo silijo k previdnosti, Čc skupščini ni všeč, sc celotna vlada takoj umakne in napravi prostor drugi vladi, ki bo sposobnejša voditi srbsko politiko. — Sicer pa je bil Pašičev nastop zelo samozavesten.
»TEŽKA ROKA RUSIJE.«
Belgrad, 14. junija. Opozicionalno časopisje je zelo nezadovoljno. »Pravda« hoče vedeti, da je kralj Peter caru odgovoril, da more Srbija razsodbo sprejeti le, če dobi desni breg Vardarja. »Mali Žurnal« je bil vsled vehementnih napadov na vlado kon-fisciran. Opozicionalno časopisje toži, ker se je na Srbijo zopet položila »težka roka Rusije«.
KAJ BO S PAŠIČEM?
Belgrad, 13. junija. Politični položaj se je tako zasukal, da ni neverjetno, da bo Pašič odstopil. Sicer bi se nov kabinet po-polnoma držal obveznosti, ki jih je Pašič glede spora z Bulgarijo prevzel nase in se politika Srbije bistveno ne bi izpremenila, Pašiču samemu pa ne kaže izlepa drugo, nego da odstopi, ker jc razsodba cara v nasprotju z zahtevo po reviziji pogodbe, za katero se je Pašič izpočetka angažiral. Najbrž odstopi Pašič po popolni rešitvi srbsko-bulgarskega vprašanja, če niso to samo želje opozicije.
XXX
SKUPŠČINA.
Belgrad, 13. junija. Skupščina se je do 29. t. m. odgodila.
XXX
NOVA BULGARSKA VLADA.
Soiija, 13. junija. Kabinet dr. Danevai bo najbrže takole sestavljen: Danev predsedstvo in zunanje zadeve, T o d o -rov finance, M a d j a r o v železnice, B u r o v notranje zadeve, dosedanji notranji minister Ljutskanov prevzame trgovinsko ministrstvo, tako da pridobi narodna stranka eno ministrsko mesto, Gešov pa postane predsednik zbornice. Kabinet je v glavnem prejšnji.
XXX
PRAZNIK SVETOVNEGA MIRA.
Peterburg, 13. junija. »Novoje Vreme« piše: Po odpošiljatvi carjeve brzojavke Srbom in Bulgarom ne preostaja drugega, nego da prvi in drugi izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejeli z zvezno pogodbo. Carjevo posredovanje je preprečilo vojno med zaveznikoma. Evropski diplomaciji se vsled njene neodločnosti ni posrečilo, da bi posredovala o pravem času, ampak v odločilnem trenotku je govoril car. Dan, ko se je to zgodilo, bodi praznik za Rusijo, za slovanstvo in za svetovni mir.
XXX
POGAJANJA MED AVSTRIJO IN RUSIJO?
London, 13. junija. Trdi se, da se uvedejo v najkrajšem času pogajanja med Dunajem in Peterburgom, da se ugodi željam Avstrije glede na razdelitev osvojenega ozemlja med balkanskimi državami.
XXX
BULGARSKI NAPAD NA SRBSKE VOJAKE. — NAMERAVAN PROTINAPAD.
London, 13. junija. Daily Telegraph« poroča iz Soluna: V torek so Bulgari po-
»No, al se ni gespud dohtar Trillar spreubrnu in upravu učitna spoud sojeh grehu u »Sluvenskmu Narude«?«
»A tku uni misija! No, tu ni nč tacga. Če b se nč na spuvedu u »Sluvenskmu Narude«, pa b biu glih tku lohka pusten kristjan! Tu je glih narodn naredu: če mačka bi bejži, bi ja ubiraja psi za no; če se pa lepu putuhne, ja pa psi mal puvoha-ja pa greja spet soja pot naprej. Če b gespud dohtar Trillar lepu mouču in s mislu: uh me pište; pa b blu dons že usega pre-gajnajna konc.«
»Oho, prjatu; če se še nekol nis motu, zdej se pa prou pušten moteš! A misleš, de sma gespud dohtar Trilarja res sam zavle tiste zaupnee gespude deželnmo glavari uzel na muho? Kaj še! iTu je ket pet krau za en groš! Če b na mel gvišne ubveznast preke druh useb, b s še glihe na sturl iz gespud dohtar Trillarjuve zaupnee. Za naš tal b žihr gespud deželnga glavarja na peta kušnu, če ni drgač. Al ta reč je d»gač, Pepe.«
»Kašne ubveznast in kašna useba?«
»Pepe, tu je naša tajnast,«
»Če prou, men ja pa le žihr puveja, a ne?«
»Nej bo; sej ti znaš moučat. Al tu t rečem, če nas izdaš, t nekol več nubene rči na um puvedu.«
»Kar brez skrbi nej uja; kar čist brez skrbi I«
»Astn, dobr! Kokr veš, je gespudična Kamilca Theimerjuva pr klerekalceh čist du frementa pugurela. U duhe se je že vidla, kuku sedi na trone ket deželna gla-varica in kumandera soje pudiožne. Use je sirila, še clu žclodcc s jc pestila pu-frderbat iz krajnska klubasa, sam de b Ide sprevidi, kuku strašn naklonena ie krainsk
dežel. Pa ucc zastojn: klerekalci sa se ji u pest smejal in na nubena viža nisa tli nč slišat ud tega, de b zasedla deželn tron Nemka, pa čc jc še tku kunštna. Mi sma ceu čas ta reč lepu ud strani upazval in čakal, kuku se u ta reč vn iztekla, dokler nisma res dučakal, de je spuznala sama, de iz te moke na u nč kruha. Pupokala je lepu soje kufre in se udfurala na štacjon in že fjakari med potja prpoudvala, de uja Krajnci pounel, kdaj je bla ona u Iblan. — No, mi ket brihtn pulitkari sma ta pulužaj spuznal in puskusl voda na naš maln na-pelat. Taperu sma ja mislel gespude Mula-vrhe ubest na vrat in nega nardet za deželnga glavarja. Pa tu misu sma s hmal zbil iz glave, zatu ke je Mulavrh, kc sma mu punudl roka ud Kamilce in tron ud deželnega glavarja, nas že tku grdu pu-gledu in zarenču nad nam, de sma prec ubupal nad tem. Punujal sma ja poli kc pa sm, temu pa unmo in za dota tron, pa usak se je namrdnu in nam ubrnu hrbet, Na-zadne je pa le enmu padla srečna misu u glaua, de u ta narbulš, če ja zvolma u deželn zbor, pol s u pa žc sama pumagala naprej kokr u vedla in znala---«
^Ženska, pa u deželn zbor! Tu ja na gre!«
-Kdu prau, dc ne! A nisa tud Čehi zvolil Konjeticka, kaj?«
Lej no, sej res!«
No, viš! Ta predlog sma stavi tud Kamilc in Kamilca ga jc iz naudušejnam sprejela, in ud tistga dneva je usa naša. Sam tu jc hudiman, ke Kamilca nima nu-benga putrplejna. Mi sma ji reki, de nej pučaka du ta prveh vulitu; ona pa ni tla nč slišal tal tega. ->Kar prec, če ne um pa še vas leberalce tku razrukumauhala, de na u ustal nubenc ouštene kucinc tr~vas.
Vi mate še drgačne grehe pred in za rud-binskem pragam, kokr jh maja klerekalci!« je rekla in zaceptala iz nogo. No, in kua nam je ustal pol druzga, kokr de se skusma hitr kašnga našga puslanca na lepa al pa na grda viža znebit. In glih gespud dohtar Trillar se nam je zdou ta narbl prpraun za tu; ke on je hude jeze in nubeneh špasu na zastop. In nisma falil! Ta narpreh, ke sma ga začel šipat, se je kar putuhnu, kokr de b nč na slišu al pa na zastopu, in šipal sma ga tulk časa, de se je razjezu in se u »Sluvenskmu Narude« učitn spuvedu. Du tega časa ga je še »Narud« neki šonu, in mi, kar nas je ta mladeh pulitkarju, sma že mislel, de uma spet iz našmu planam pugurel in de sma delal rajtenga brez birta; al kokr je gespud dohtar Trillar u »Sluvenskmu Narude« probču tist »Moj greh!« in u nem začeu neki ene srebrne žlice naprej prna-šat, je biu pa vogn u streh. Ta glavn urednik »Sluvenskega Naruda« je, kokr je puvedu »Dan«, skoču u lft, kokr de b biu ub-seden, pol je padu pa u m e d 1 c u c a, al kokr sc je spet zbrihtu, je zapihu kokr gad in sklenu na dnu soje duše, de preh na u dau gmaha, de u gespud dohtar Tril-larja u prah puteptou. In res ga je putep-tou. Gespud dohtar Trillar je že use soje mandate dol puložu in zdej stuji na svet glih tku, kokr je stavu tekat, ke je šule izdelu; sam de je mou tekat še upajne, de u iz nega enkat neki posebnga; zdej je pa brez upajna.«
»A pride zdej Kamilca namest nega?«
-Kdu pa druh!«
»Jest sm pa slišu, dc gespud dohtar Nuvak špekulera na udbornšk stou in de je on tulk časa ruku ke pa sm ukul tega stola, de je sojga nekdajnga kompanjona gespuda dohtar Trillarja iz stola stresu,«
»Že mugoče; mugoče tudi Ribnikar al Reisner; al zdej je ta narpreh Kamilca na vrst.«
»Iz tem se ute pa drugem zameri, a ne?«
»Nč se na boj! Tu mama že use zme-nen tku, de u prou. Ta narpreh pride Kamilca sm in ke u enkat tle, ja uma začel na use plati vabet na večerje. Enkat ja u puvabu gespud dohtar Taučar, pol gespud dohtar Nuvak, pol spet kašn druh prvakar, in usak ji u pustregu iz kašna mastna krajnska klubasa. Tu u šlu tulk časa na-
Erej, de ja uma iz samem krajnskem klu-asam spraul pučas na un svet. Douh časa mende tku na u mogla prenašat krajnskeh klubas, če ja je že ena sama krajnska klubasa, ke sa ji klerekalci pustregl iz no, skori fentala. No, in ke u rnela Kamilca enkat zadost našeh krajnskeh klubas in ji uja iz želodcam ured tud druh urganizmi upešal tku, de še brcat na u vec mogla, tekat u zlezu pa gespud dohtar Nuvak na kojna. Za usaka reč je treba putrplejna, le men verjem, Pepe. Brez putrplejna ni nč. Če b gespud dohtar Trillar mou mal več putrplejna in na začeu prec iz srebrnem žlicam in zlatem uram ukul metat, b tud murde na pršlu tku deleč in mi b iz našem planam lepu na dilc ubčičkal. Al gespud dohtar Trillar je kokr burja; iz ta negava burja sma mi rajtal in kokr zdej vidmo, sc nisma prou nč urajtal. Sojeh grehu sc pa sploh na sme na ta vclk zgun ubešat. Pepe, čc b se mi sojeh grehu tkula spuvedal; jej, jej, jej, kua b use tle vn pršlu. Šc ps b nas več na puvohu!«
»Oli, tu jm pa rad verjame
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
skusili na neki točki, kjer so srbske čete v stiku z grškimi, polastiti se srbskih postojank. Bitka, obupna z obeh strani, je trajala dvajset minut. Napad ni uspel, ker so se Srbi junaško branili. V sredo se je bitka ponovila, a je bila manj vroča. Govori se, da srbski glavni štab pripravlja protinapad, ki se ima izvršiti v ugodnem trenotku. Nekateri pravijo, da bo ta protinapad gotovo že jutri, Ako bi se protinapad ne posrečil, se s srbske strani preko tega dogodka molče preide na dnevni red. Doslej se grške čete niso udeležile spopada.
BULGARI SO SE HOTELI POLASTITI OTOKA TAZA.
Pariz, 13. junija. Dopisnik »New York fferalda« brzojavlja iz Aten: Potniki, došli iz Kavale, poročajo, da je bulgarsko obla-stvo zaplenilo šest angleških jadrnic, ki so bile zasidrane v tamošnjem pristanišču, ter na njih vkrcalo 300 vojakov z nalogo, da zasedejo otok Taz ter spode grško posadko. Nato so Grki poslali na lice mesta eno torpedovko. Ko so Bjulgari videli, da se jim ni mogoče izkrcati, so se z vojaštvom vrnili v Kavalo.
X /X X
NEMŠKI KRŠČANSKI SOCIALCI S CARJEVO DEPEŠO NEZADOVOLJNI.
Dunaj, 13. junija. Kršč. soc. korespondenca »Austria« poroča, da se je krščan-sko-socialna zveza v svojih zadnjih sejah pečala tudi z brzojavko ruskega carja bul-garskemu in srbskemu vladarju in da se je konstatiralo, da so mesto prej običajnega poudarjanja verske skupnosti ustavili izraz slovanske narodne skupnosti. Ruska velesila je tako prvič oficielno priznala pan-slavizem in ga smatra za politično načelo svoje zunanje politike. Kršč. socialna zveza tega ne smatra za uspeh trozvezne diplomacije, marveč za uspeh velikanske važnosti obkroževalne politike velesil tri-pelentente, kar hoče tudi ob bodočem zasedanju delegacij odločno naglašati.
XXX
KONFERENCA VELEPOSLANIKOV.
London, 13. junija. »Reuter« je doznal o konferenci veleposlanikov, da se bo po splošnem mnenju glede točk, ki so še v razpravi, moglo priti do končnega sklepa šele, ko bo razjasnjeno razmerje med zavezniki in pa stališče Grške. Veleposlaniki so uver-jeni, da zasedaj ni mogoče doseči rešitve; pogajanja bi sedaj ne imela zaželjenega uspeha. Kar se tiče epirsko-albanske meje in pa egejskih otokov, se pri zadnjih sejah položaj nikakor ni izpremenil; te seje so bile namenjene bolj izmenjanju misli, kakor pa poizkusu, da bi se dosegel sporazum. Vendar pa se tudi niso pojavile radikalne razlike v naziranju o tem vprašanju; iz nekih okolnosti bi se dalo celo sklepati, da se sporazum vendarle doseže.
Po umoru Monmud šelkel m
NEBROJ ARETACIJ. — OBLEGANJE HIŠE MORILCEV IN BOJ. — STARO-TURŠKA ZAROTA?
Carigrad, 13. junija. »Tanin« poroča, da je bilo v tistem avtomobilu, iz katerega so zarotniki ustrelili turškega velikega vezirja Mahmud Šefket pašo, šest oseb. Aretirana sta bila med njimi Topal Tevfik in šofer Daliavid. Ostale napadalce upajo vse dobiti. Vse pristaše Šerif paše in princa Sabah Ed-dina poizkušajo zapreti zato, da clože-nejo, če obstoja kaka zveza med vojaško ligo in umorom Mahmud Šefket paše. Dognali so, da jc neposredno pri umoru prizadetih 10 oseb, ki so pobegnile. Policija jc poizvedela, da se jc eden Mahmudovih morilcev skril v neki hiši na Pera cesti. Policija je poizkusila ga prijeti, a prebivalci hiše so policijo sprejeli s streljanjem'. Policija strelja nazaj. Dne 13. t. m. policija hiše še ni osvojila, dasi jc več policistov ranjenih. »Tageblatt« poroča iz Carigrada, da so generala Dannad Šalih pašo zato zaprli, ker so našli pri Koreminu, glavarju tolpe, ki je Mahmud Šefket pašo ustrelila, listek Šalih paše z obljubo, da zarotnikom plača 1000 funtov. »Jeunc Turce« poroča, da so aretirali bivšega liberalnega poslanca Kair Hai-rreddina in voditelja liberalcev, bivšega generala Šukri pašo. V Topal Tev-fikovi hiši so našli pet revolverjev, veliko patron in fotografij. Topal Tevfik je bil kavarnar in pristaš liberalne en-tente. Pred tedni so ga zaprli, ker je prilepljal vladi sovražne lepake, a so ga kmalu zopet izpustili. Za umor Mahmud Šefket paše je bilo baje 4000 turških funtom obljubljenih.
Carigrad, 13. junija. Ko se je pripeljal avtomobil Mahmud Šefket paše na Bajazidov trg, je korakal preko njega pogrebni sprevod, vsled česar se jc moral avtomobil ustaviti, in sicer ravno na vogalu ulice, kjer so popravljali tlak. Organi preiskave mislijo, da jc bil pogreb fingiran v ta namen, da sc ustavi avtomobil in omoiroči atentat.
Tudi iz drugih ulic so prihiteli ljudje, kar jo olajšalo napadalcem beg.
Carigrad, 14. junija. Vsi policijski zapori so prenapolnjeni. Med osumljenci je zet princa Kemal Ecldina, ki je obtožen, da je podpisal šek za tisoč turških funtov, katerega so .našli pri enem izmed Mahmud Šefketovih morilcev. Trdi s.e celo, da so zarotniki napovedali atentat tujim poslaništvom in jih povabili, naj poskrbe za varnost tujih državljanov ter v ta namen eventualno izkrcajo čete. Poslaništva se baje niso ozirala na t,o obvestilo. Treh morilcev doslej še niso mogli dobiti. Policija smatra za kolovodje zarotnikov bivšega poslanika v Štokholmu Fe-rid pašo in bivšega državnega svetnika Muktar Šerifa, ki jc baje dal 5000 turških futov za zarotne namene.
691E
Mahmud Šetket paša
VeJlhi vezir SaldHallm.
Carigrad, li. junija. Morilci velikega vezirja so zdaj, potem ko je policija po pravilnem obleganju zavzela hišo, v katero so se bili skrili, vsi pod ključem. Obleganje hiše v Peri je trajalo tri ure. Hiša je last Angleža Car-.Tiana, vsled česar si je policija izprosila dovoljenje angleškega konzula, da udere vanjo. Hišo so oblegali poleg policije ognjegasci in vojaki ženijskega polka. Medtem so pa vojaške čete obkolile in zastražilc cel mestni del. Med obleganci in oblegovalci se je razvila bitka. Izmenjalo se je okoli 200 strelov. Najprej so ognjegasci hoteli udreti skozi streho, toda morali so končno razbiti vrata. Morilci, osem po številu, so sc končno udali in jih je policija odvedla, v zapore. Med njimi so Mehmed Ali bej, Šefki in Našim. Prvi je poročnik pri ognjegascih. V boju je bil ranjen adjutant vojaškega guvernerja Carigrada Ililmi paše. Med bitko so bile trgovine v Peri zaprte. Tudi zdaj je Pera močno zastražena in krožijo po njej vojaške patrulje. A" hiši so našli veliko revolverjev in pušk. V Stambu-lu samem so zaprli na novo 150 oseb. Baje je preiskava ugotovila, da gre za komplot. staroturkov, ki so sc hoteli polastiti cele vlade.
Dnevne novice.
'+ Izvrševalni odbor S. L. S. ima
sejo v ponedeljek ob 5. uri popoldne v Katoliški tiskarni v Ljubljani.
Na katoliški shod v Ljubljano! Šele prihodnji teden je mogoče časti-tim župnim uradom poslati zglasilnicc za katoliški shod v Ljubljani, ker čakamo še cen 2:; posebne vJcike, katere dopošljemo skupno z zglasilnicami, da ne bo treba dvojne ekspedicije in župnim uradom ne dvojnega dela. Vsa oglasila za udeležbo na katoliškem shodu naj se vrše le po župriih uradih. Tako bo res vsakdo samo enkrat naznanjen in boelo izključene zmešnjave. D« bc sijaj katoliškega zbodla tem večji, prosimo one Slovence in Slovenk«, M so se udeležili cesarskega jubilejnega sprevoda na Dunaju leta 1903., da tudi v Ljubljano v nedeljo dne 2*. avgusta prihite v prekrasnih svojih narodnih nošah da se jim pridružijo vsi, ki imajo prave narodne nošel Narodne noše bodo imele v slavnostnem sprevodu svoje posebne skupine. Pii-hite naj pa tudi vsa naša društva in družbe s svojimi zastavami! — Cilj našega ljudstva naj bo 24. avgusta središče naše domovine, bela Ljubljana!
-'• Poljaki na katoliškem shodu v Ljubljani. Med Poljaki vlada veliko zanimanje za slovenski katoliški shod. V Krakovu, v Varšavi, v Poznanju in v Lvovu so sc ustanovili odbori, ki skrbe za udeležbo. V četrtek zvečer je imel krakovski odbor sejo pod predsedništvom dvornega svetnika, profesorja medicine na vseučilišču dr. Vicherkiewicza. Izdal se je oklic na Poljake, naj se udeleže shoda. Podpisali so ga med drugimi: predsednik znanstvene akademije ekscelenca grof Stanislav Tar-novski, dvorni svetnik in bivši vseučiliški rektor Moravski, kot protektor škof krakovski knez Adam Štefan Sapieha in cela vrsta drugih veljavnih mož. Shoda se udeleži, ako ne pride nepričakovana ovira, tudi krakovski škof knez Sapieha.
-{- Slovenskim materam. Kardinal knz-nadškof dr. Bauer v Olomucu je nedavno govoril o slabih časopisih. Pri tej priliki jo povdarjal, da so matere odgovorne za časopise, ki prihajajo v družine. Matere bi morale skrbeti, da se slabi časopisi odstranijo iz hiše. Njegove besede slovejo: »Koliko bi zamo-gel v tem oziru storiti en sam opomin na matere! Ona je, ki mora imeti za otroke, za družino čuječe oko, ona je za to odgovorna, kakšna je duševna lirama, ki prihaja v hišo.« Te besede, ki jih je govoril kardinal dr. Bauer češkim in nemškim materam, naj si zapomnijo tudi slovenske matere!
-\- Žalostna usoda. »Gorenjec« piše: »Liberalci so s pomočjo Kamile Theimer hoteli napraviti razpor v Slovenski Ljudski Stranki in strmoglaviti deželnega glavarja dr. Šusteršiča. Pa se je top zasukal in strel je padel drugam. Dr. Karel Triller je vsled nastalega razpora v liberalni stranki odložil vse časti. Liberalci nimajo več deželnega odbornika, ne podžupana ljubljanskega, ne načelnika narodno-naprednega kluba mestnega sveta. Vodstvo liberalne stranke je v veliki zadregi. Dan« piše: »Vslecl nerodnosti in trme je prišlo do tega, da dr. Šusteršič stoji — dr. Triller pa je vsa mesta odložil. Tako narodno-na-predna stranka samo sebe oslabi. To je gotovo napačen uspeh kampanje Kamile Theimer.« Pripomnimo le še to, da bi lahko po imenu navedli nekatere liberalne Kranjce, ki so kar noreli od veselja, češ, da je »Theimerica pokopala dr. Šusteršiča in farško stranko«, sedaj pa o joj! joj!«
■+ Histerična kriza. Sinoči se je zbral izvršilni odbor liberalne stranke ir.i izrekel dr. Trillcrju — zaupnico, menda še cclo soglasno, ter se je sklenilo, naprositi ga, naj prekliče svoje odstope. Čudno je, da so izvršilni odbor in po seji izvršilnega odbora tudi sklicana društva prišla s svojo »zaupnico« šele sedaj, ko je odstop dr. T r i 11 e r j a definitiven. Na drugi strani ni prav nič znano, da bi bil izvršilni odbor liberalne stranke kaj sklenil zoper ostudno početje liberalnega časopisja. In vendar je to bila njegova prva dolžnost, če je hotel rešiti minimum ugleda liberalne stranke in dati dr. Triller ju resnično zadoščenje. Postopanje liberalne stranke sc znači tako-le: Ena debela sveča jc prižgana histerični Kamili, ki kljub vsem samomorilnim pretnjam k sreči še danes živi, cla izvršuje nad liberalno stranko blagodejno in koristno vlogo »hudičevega olja«; drugo svečo pa je prižgal izvršilni odbor liberalne stranke po starem običaju političnemu mrliču. Histerija obhaja svoje zmagoslavje.
+ Odstop dr. Trillerja. Namesto odstopivšega dr. T r i 11 e r j a je vpoklican v deželni odbor njegov namestnik dr. N o v a k , ki je bil v to voljen od poslancev mestne skupine v deželnem zboru. Dr. Novak pripada listi struji liberalno stranke, koje nastop jc povzročil dr. Trillerjevo domisijo. Dr. N 0-vak je bil svojedobno k o n c i p i -j e n t p r i d r. T r i 11 e r j u in pozneje njegov družabnik. Sedaj pa stopi namesto svojega bivšega šefa v deželni odbor.
-f Načela liberalnega boja. Mladini hočejo prekositi liberalnega mojstra, ki je »liberalen program« raztol-mačil z besedami: »Klerikalcem knof, liberalcem groš.« Mladini se za boj proti pristašem S. L. S., ki so jim »klerikalci«, izdali tale načela:
1.	Nc išči kompromisov!
2.	Nc bodi popustljiv!
3.	B o d i b r e z o b z i r e n !
4.	Lc boj vodi do zmage.
5.	Obzirnost v boju jc prav tako, kakor če bi vojak v vojni začel premišljevati o človekoljubju.
To so načela glasila »Učiteljske. Tiskarne« »Dana«, ki v isti sapi izdaja brošure pritožb, ako sc ljudem take vrste krepko stopi na prste. Kakor je liberalna stranka žalostno pogorela z groši in knofi. svojega mojstra, tem žalostnejše bodo popokale strune, ki jih liberalcem napenjajo mladini v »Učiteljski Tiskarni«. Samo vpijejo naj nikar, kadar jih bodo njihova lastna načela bila — po zobeh.
-f Še en vlak na tržiški železnici. Iz Tržiča nam danes poročajo: Že lansko leto so se obrnile občine, ležeče ob tržiški železnici s prošnjo na ravnateljstvo državnih železnic, naj bi sc vpeljal še en vlak, ki bi prihajal nekoliko pozneje v Tržič. Ravnateljstvo jc odgovorilo, da ni mogoče iz denarnih ozirov dovolili šc enega vlaka. V tej zadevi sc je zopet obrnil naš deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič pred mesecem na ravnateljstvo. In seclaj je došel odgovor, ki nam ga jo cloposlal g. deželni glavar, cla Še enega vlaka ni mogoče dobili iz gori navedenega razloga, p a č p a j e ravnatelj c. k r d r ž a v n c žele z-niroGalomboš obl jubil ob 11 e-d c 1 j u h in p r a z.n i k i h s prvim
julijem t. 1. še en vlak, ki bo imelzvezozvlakomšt. 1717/1720. S tem bo dana prilika izletnikom ogledati si naše divne kraje. — Zopet lep uspeh načelnika naše S. L. S., kateremu je blagor našega trga pri srcu.
+ Razveljavljene volitve vodovod« nega odbora v šmariji. — C. kr. deželna vlada je sporazumno z deželnim odborom uradoma razveljavila volitve vodovodnega odbora za vas Šmarije pod Ljubljano, ker so se izvršile proti p o s t a v n o. — S tem v zvezi je bil tudi razpust gospodarskega odbora, o čemer smo že poročali. Zakon pozna za oskrbovanje vaškega premoženja le gospodarski odbor; ker je vodovod v Šmariji vaška last, ga more oskrbovati le gospodarski odbor, ki je voljen po postavnih določilih; te pa ne vsebujejo nobene podlage za volitev kakega drugega odseka.
-f Glede gerentstva v šro.ariji se nam poroča: »Dan« je baje pisal o tem, koliko bo veljalo gerentstvo v Šmariji prebivalce, oziroma vas. — Prosimo, da javno pojasnite v »Slovencu«, da je to neresni c a. Zaradi gerentstva samega davkoplačevalci ne bodo prizadeti niti za en vinar in ne bo vas Šmarije trpela prav nobene škode. — Pač pa bo treba pri vodovodu nekaj poprav, kar seveda ne bo brezplačno. Krivi so pa tisti, ki so vodovod zanemarili, cla jc sedaj v takem stanju, da je škandal. Tudi uhaja voda vsepovsod. — Čc bi se bil vodovod v redu vzdrževal, bi bili sedaj stroški manjši, tako naj pa Šmarijci primejo za ušesa one, ki so vodovod zanemarili.
—	Demonstracije v Zagrebu. Včeraj, ko je svirala godba, na Zrinjskem trgu, so mastale spontane demonstracije proti Čuvaju. Bilo jc slišati tudi klice: »Zivio Jukič!« Policija na konjih se je brutalno zakadila med občinstvo in je aretirala več oseb.
— Imenovanje. Cesar jc podelil sek-cijskemu svetniku v notranjem ministrstvu Rihardu Wenedikterju naslov in značaj ministcrialnega svetnika.
—	Divjeromantičen Vintgar je bil do
pred 20 leti svetu sploh nepoznan in nedostopen, dokler ga ni pred dvema letoma umrli Jakob Žumer s svojo podvzetno ženijalnostjo in z nc malim trudom odprl, V spomin ima za vedno v stenah svojo »Žunirovo galerijo«. Pri izhodu proti Gorjam je potrebi časa postavil poletno restavracijo, katero je vodil do zadnjega leta njegov sin Jožef Žumer, gostilničar v Sp. Gorjah, a je letos zaradi neugodnih razmer ni mogel prevzeti. — Gostilna Josip Žumer v Spodnjih Gorjah, ob cesti proti Bledu, na ugodnem kraju z malim pripravnim vrtom za goste, se častitim gostom priporoča z dobro, ceno postrežbo, zdravo pijačo in splošno znano dobro kuhinjo.
—	Strašna najdba. Z Reke poročajo: Delavci na Delti Fiumarski so dne 11. t. 111. opazili, da sc iz nekega železniškega voza razširja neznosen cluh. Ko so stvar preiskali, so našli v vozu ležati moško truplo, po obleki soditi, slovenskega delavca. Obraz je bil obrnjen na znotraj. Mož jc bil žc nad teden dni mrtev in ves razjeden od črvov. Kdo jc bil, se ni moglo dognati, ker je bil obraz že docela razdejan. Voz je bil naložen s hlodi, daljšimi in krajšimi. Ob krajših jc bilo ravno toliko prostora, cla se je lahko vlegel človek. Menda je nesrečnež na tem prostoru zaspal, med vožnjo pa so sc hlodi premaknili in mu zdrobili glavo-
—	Kdaj je Kres? Opozoriti se mam zdi potrebno — ker se zdi, cla splošno šc ni znano in tucli nekateri koledarji to še vedno napačno naznanjajo — da po novi odredbi sv. stolice o praznikih god sv. Janeza Krstnika ni več 24. junija, ampak vsako leto v nedeljo pred praznikom sv. Petra; torej letos 22- junija. Kresovi naj se torej ne zažigajo 23. zvečer, ampak v soboto, 21. junija zvečer!
—	Predavanje o zlati ari, katero je dr. Triller omenil v svojem »Narodovem« članku, bo baje med drugim na shodu političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški.
—	Amerikanec pod posteljo- Mato
Celižič, seljak v Lugu, prenočuje rad kandidate za Ameriko, ki nimajo potnega lista, da pri njem čakajo agenta. Njegov sin Štefan Celižič jih potem proti nagradi pelje do Brežic, in če sc vse lepo posreči, imajo potniki prosto pol v Ameriko. Dne 2. junija okoli devetih zvečer so stopili orožniki v Celi-žičevo hišo, da vidijo, če ni zopet tam kak Amerikanec. Kar zapazijo, da mole izpod postelje — noge. Ker noge navadno niso brez telesa, pozovejo junaka, da pride ven. Mož se je š težavo skobacal izpod postelje ter priznal, 1> ga čaka in kam je namenjen. Bil je Štefan Petrič iz Brezja, okraj Kostanjevica na Kranjskem. Imel jc s seboj 518 K 62 h potninc. notnega lista pa ne. Orož-
niki so ga izročili okrajnemu oblastvu, ki ga je obsodilo na osem dni zapora in 50 K globe.
—	Umrla je pri svojem zetu gosp. Mihi Oomahen v Višnjigori v petek, dne 13. t. m., krščanska žena Terezija Zupančič, stara mati gospe profesor Jarčeve. Bila je vzor lepega življenja, po šentvidski in višnjegorski fari znana dobrotnica ubogim-
—	Osebne vesti s pošte. Absolvirana gimnazijalca Teodorih Škarica in Gabrijel Weber sta imenovana za c. kr. poštna praktikanta, in sicer prvi za Rovinj, zadnji oa za Pulj.
—	Poštne vesti. Dobrova, dne 13. junija. Tukaj smo dobili z dnem 1. t. m. sel-skega pismonošo, ki bo vse vasi tukajšnje fare obhodil po dvakrat na teden, in sicer: Razore, Draževnik, Komanijo, Podsmreko, Kožarje, Vrhovce, Bokalce in Stransko vas ob ponedeljkih in četrtkih. Švico, Ga-brije, Žirovnik, Hruševo, Log in Selo pa ob torkih in petkih. Brezje kot najoddalje-nejšo vas pa ob sredah in sobotah. Pisemski nabiralniki so v Podsmreki, Kozarjah, Brezju in na Švici.
Hladna stanovanja. Vprašanje, kako si ohranimo stanovanje hladno, je v tej dobi soparice in vročine vsekakor pereče. Najprej treba stanovanje ohladiti. To se zgodi tako, da odpremo okna, kadar je zunaj hladnejše nego notri; sicer dosežemo ravno nasprotno. iVsa okna se morajo zjutraj najpozneje ob sedmih zapreti in morajo ostati zaprta. Skrbeti moramo, da v stanovanju nimamo več ko 16 stopinj gorkote. Zato pa je treba zgodaj čistiti, da so lahko okna od 7- ure naprej zaprta. Odprta so pa naj ponoči, in sicer se naj octpro okrog 9. ure zvečer, ko se je zunanja temperatura zenačila z notranjo. Vsaj zgornje dele oken imejmo ponoči odprte, po možnosti tudi vrata, da nastane prepih. Po dne pa je treba okna imeti na vsak način zaprta, pa tudi zagrnjena z šaluzijami ali gardinami, da solnčni žarki ne morejo prodirati v sobe.
—	Tajski promet. Hotel »Balkan« v Kranjski g ori prav toplo priporočamo letovičarjem in izletnikom. Hotel je v izbornih rokah, postrežba najboljša.
—	Romarski vlak na Trsat. Vsled prevelikega števila udeležnikov se z današnjim dnevom brezpogojno zaključi sprejemanje novih priglašencev. — Odbor.
IZ OGRSKE.
Voditelji ogrske opozicije Kossuth, Justh, Apponyi, Karolyi in Kemeny so v konferenci 13. t. m. dognali popolno slogo opozicije. — Budimpeštanski reprezentančni svet je včeraj soglasno izjavil, da Tiszovi nasilni vladi ne zaupa. — Ministrski predsednik grof Tisza namerava najstrožje nastopiti proti opozicionalnemu in vladi sovražnemu časopisju. Poštni debit pa namerava odvzeti vsem inozemskim listom, ki pišejo resnico o njegovih nasil-stvih.
Primorske vesli.
Tržaški okoličani in okoličanke!
Pripravljajte se tudi vi in ve, da pohitite v lepih svojih narodnih nošah na katoliški shod v Ljubljano. Tudi naša tržaška okolica naj pokaže dne 24. avgusta pred slovanskim svetom, zbranim v Ljubljani, lepoto svoje narodne noše!
p Volitve na Tržaškem. V petek so se vršile v Trstu volitve za tretji razred. Izvoljenih je bilo v petih okrajih 14 italijanskih nacionalcev. v šestem pa se bo vršim ožja volitev med socialistoma in kamoristorna. Izvoljena bo-deta gotovo socialista, ker imata pretežno večino glasov. Slovenci zaznamujejo povsod razen v starem mestu razveseljiv napredek. Sicer pa ie število glasov vseh strank znatno naraslo.
p Novice iz Tolmina, 12. junija. Včeraj ob pol 4. uri popoldne se je ustrelil pešec 14. stotnije 19. pešpolka J. David, doma iz Raaba na Ogrskem (Oger), oče treh otrok. Ustrelil se je v leva prsa in jc bil pri zavesti do 6. ure zvečer. Pokopan je bil 13. junija. — Tukaj bi bil zelo potreben dež. Pripravlja se vsak dan, pa vetrovi oblake vedno razženejo. — V gledališko dvorano rokodelskega bralnega društva pride v kratkem kinematograf; predstave obodo trikrat na teden. — Reguliranje Soče pri Sv. Urhu dobro napreduje. Dosedaj je končano že čez 100 metrov dolga obrana in se že sedaj obrača tok vode v zaželjeni smeri. Ker se zidanje obrane nadaljuje, je upati, da bode sedanji tok Soče kmalu zanesen.
p Konec Šolskega leta na Goriškem bo na ljudskih šolah clne 28. junija, srednje šole pa končajo leto z dne 1. julija.
hiigileleMiie: o htrist sbmeiniDi Slovencem'!
REDLOVA AFERA.
Dunaj, 13. junija. Neko poročilo iz P u 1 j a trdi, da je v ondotni mornariški bolnišnici podčastnik Avgust Birk-hoffer pod strogim nadzorstvom ter je obdolžen, cla je sokrivec polkovnika Rc-dla. Odsek vojne mornarice pri, vojnem ministrstvu pravi, da mora biti ta vest napačna, ker ni dobilo ministrstvo nobenega takega naznanila.
„Svela vojska".
Ker se bliža družbeni praznik te organizacije, sv. Janez Kristnik, ki je v nedeljo, 22. junija, so se razposlali vsem župnim uradom po Slovenskem obrazci za letno poročilo. Vsem zato, ker ni natančno znano, kje obstoji organizacija, zlasti ne, kje je v tem smislu organizarana šolska mladina. Iz letnih poročil se bo ravno sestavil natančen pregled in statistika obstoječih organizacij. Na kresno nedeljo ima biti po pravilih — kjer organizacija obstoji — občni z b o r; kjer je pa ni, je pa tudi ta dan najbolj primeren, da se ustanovi. Poročilo prosimo, naj se pošlje takoj po občnem zboru; zadnji čas pa do 15. julija.
Ustanovni shod bo imelo društvo »Sveta vojska« ta dan v Trstu, in sicer za Trst sam kakor za celo tržaško ozemlje. Govorila bo gdčna. Antonija .Š t u p c a.
V Ljubljani bo — poleg tega, da sc bodo »Svete vojske« spominjali tudi po cerkvah, kjer je ustanovljena — občni zbor p o p o 1 d n e o b 4. uri v L j u d-s k e m do m u. K temu zboru ijaj pridejo polnoštevilno vsi, ki so v Ljubljani (na raznih krajih) vpisani v »Sveto vojsko«, ali se zanjo vsaj zanimajo!
TISZA SE ZOPET TEPE.
Budimpešta, 13. junija. Ministrski predsednik Tisza je poslal grofu Ivanu Hadiku zaradi njegovega včerajšnjega govora v magnatski zbornici svoje priče.
BODOČE CESARSKE VAJE V GALICIJI.
Iz Stanislava se poroča, da je načelnik generalnega štaba Conrad pl. Hotzen-dorf v Galicijo zato potoval, ker bodo drugo leto cesarske vaje pri Stanislavu in da je v ta namen inspiciral teren.
POMNOŽITEV NAŠE MORNARICE.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da izdeluje naša mornariška uprava nov načrt o zgradbi ladij, ki se delegacijam za leto 1915. predloži. Proučujejo tudi vprašanje o pomnožitvi brodovja dreadnoughtov, ki dobi nekaj novih 24.000-tonskih velikanov.
IMENOVANJE NOVIH KARDINALOV.
Iz Monakovega poročajo, da bodo meseca julija najbrže novi kardinali imenovani, v prvi vrsti novi dunajski nadškof Piffl in kolinski nadškof von Hartmann.
KRIZA NA RUSKEM.
Peterburg, li. junija. Stališče ministrskega predsednika Kokovceva je omajano. Pričakuje so njegova demisija.
BRAMBNA PREDLOGA VNEMČIJI SPREJETA.
Nemški državni zbor je včeraj sprejel brambno predlogo. Propadel je s 302 proti 67 glasovom predlog konservativcev, da naj zbornica vojni upravi dovoli mesto zahtevanih šestih kavalerijskih polkov devet, propadel je tudi predlog narodnih liberalcev z 203 proti 159 glasovom, da naj dovoli zbornica vladi zahtevanih šest novih kavalerijskih polkov, na kar so klicali socialni demokrati: »Razpustite državni zbor!« Zbornica nato sprejme predlog komisije, da se dovolijo trije novi kavale-rijski polki. Predlog, da znašaj mirovno stanje armade 659.563 mož, se sprejme proti glasovom socialnih demokratov.
IMENOVANJE ČASTNIKOV FRANCOSKA ZBORNICA POSPEŠILA.
Francoska zbornica je kljub opoziciji socialistov v svoji seji 13. t. m. sklenila, da se smejo imenovati poročnikom s činom 10. julija 1913 tisti gojcnci kake posebne vojaške šole, ki zdaj obiskujejo drugi letnik, s činom 1. januarja 1914 pa listi učenci, ki zdaj obiskujejo prvi letnik. Podvreči in izdelati morajo izkušnjo.
IZJEMNO STANJE V ALZACIJI IN LORENI.
Dopisniku »Frankfurter Zeitung« v Strassburgu so naložili globo 30 mark, ker je predčasno objavil načrt vlade proglasiti izjemne postave za Alzacijo in Loreno.
VELIKI BOJI V MAROKU.
Iz Cente sc poroča, da sc je 12. t. m. bil pri Montnegronu velik boj. Križarica »Estramadura« neprestano obstreljuje Montnegron.
Društva.
— Slavnostna otvoritev »Gasilskega doma« v Zagorju ob Savi sc bode vr-
šila v nedeljo, dne 27. mal. srpana t. 1. Prostovoljno gasilno društvo prosi tem potom vsa bratska društva, da naj se blagohotno ozirajo na našo slavnost ter ne priredijo omenjeni dan nobene slavnosti. Naše gasilno društvo je skoraj eno med najmlajšimi društvi na Kranjskem in v tem kratkem času smo si z vsostransko požrtvovalnostjo že sezidali svoj lastni dom z stolpom vred. Da se bode slavnostna otvoritev tem čast-nejše vršilga, apeliramo na vsa bratska društva, da pobite 27. malega srpana v Zagorje. Zveze so jako ugodne glede prihoda in odhoda. Natančnejši spored bodemo v kratkem priobčili. Na pomoč! — Odbor.
j Del. strok, društvo na Jesenicah priredi v nedeljo, 15. t, m. ob pol 4. uri popoldne na dvorišču I. delavskega konsumnega društva na Savi srečkanje in tombolo na korist bolnim članom. Ob neugodnem vremenu se vrši prireditev v dvorani »Delavskega Doma«. Ker ima prireditev blag namen, pričakujemo obilne udeležbe.
Zadnje vesli.
GROF PEJAČEVIČ — HRVATSKI MINISTER?
Budimpešta, 14. junija. V kratkem se prično pogajanja glede hrvatskega ministrskega vprašanja. Najboljše šanse ima baje grof Teodor Pejačevič.
OGRSKA OPOZICIJA ZDRUŽENA.
Budimpešta, 14. junija. Vse tri neod-visnostne stranke se svečano združijo. Kot program se postavi: 1. Neodvisne gospodarske institucije. 2. Revizija volivne postave. 3. LIvedba progresivnega davčnega sistema. 4. Demokratična politika glede lasti. 5. Restitutio in integrum glede parlamenta. 6. Odprava zbornične straže.
PETINDVAJSETLETNI JUBILEJ VLADANJA NEMŠKEGA CESARJA.
Berolin, 14. junija. Danes so se začele slavnosti ob priliki 251etnega vladarskega jubileja cesarja Viljema II-Ko sc jc cesar peljal skozi »Linden«, so mu prirejali burne ovacije. V gradu so bile danes različne deputacije in diplo-matična poslanstva. Kardinal Kopp je prinesel čestitke sv. očeta. V državnem zboru se je vršila danes slavnostna seja.
VLADNI KOMISAR NA REKI.
Reka, 14. junija. Vlada bo občinski svet razpustila in postavila vladnega komisarja.
POLJAKI ZA TURKOFILNO POLITIKO AVSTRIJE.
Dunaj, 14. junija. Poljski klub je vložil v zbornici interpelacijo, v kateri opozarja na popolnoma rusofilno politiko balkanskih držav in označuje za nujno potrebo, da Avstrija nasproti temu zasleduje Turčiji prijazno politiko. Avstrija bi utegnila imeti proti sebi vso vojaško moč Balkana, zato naj prepreči nadaljno oslabitev osman-skega cesarstva.
SESTANEK BALKANSKIH PREMIEROV V PETERBURGU.
Peterburg, 14. junija. Sestanek balkanskih premierov se bo po zadnjih vesteh vršil v Peterburgu.
ZAPOZNELA INSTRUKCIJA.
Dunaj, 14. junija. Z ozirom na to, da je srbska vlada že sama v Sofiji predlagala obojestransko demobilizaci-jo, so avstro-ogrski poslaniki v Belgradu in Sofiji dobili navodilo, naj se de-marša opusti, ako se že ni izvršila. (Se je že. — Op. uredn )
GRŠKI PRINC V BELGRADU.
Solun, 14. junija. Princ Nikolaj grški jc včeraj s posebnim vlakom odpotoval v Belgrad.
POGOJI BULGARIJE NAPRAM GRČIJI.
Dunaj, 14. junija. »N. Fr. Pr.« hoče vedeti, da bo Bulgarija tudi od Grčije zahtevala, da se v spornem ozemlju, vključivši Solun, ustanovi kondominij, definitivno pa naj spor reši vseh šest velesil,
GEŠOV.
Sofija, 14. junija. »Utro« poroča, da se bo Gešov podal na Dunaj, da konsultira nekega specialista zaradi ušesne bolezni, nato pa se poda zdravit v Vichy. Baje se popolnoma iz političnega življenja umakne.
RAZMERE V TURČIJI.
Carigrad, 14. junija. Dognalo se je, da je vezirja Mahmud Šefket pašo zadelo pet krogclj. — V dvornih krogih se ventilira vprašanje narodnega sveta, ki naj bi postavil program za vpostavo notranjega miru, politične in gospodarske reforme in za razmerje do velesil.
KREDITI ZA LYBIJO.
Rim, 14. junija. Zbornica je danes sprejela izredne kredite za Lvbiio.
BOJI V MAROKU.
Madrid, 14, junija. Kabylotn se je posrečilo neko ponesrečeno špansko tooni-
čarko opleniti in topove spraviti na suho. Boji s Kabyli se nadaljujejo.
Ljubljanske novice.
ZA PRENOČIŠČA UDELEŽENCEV KATOLIŠKEGA SHODA.
Gostje na katoliškem shodu v Ljubljani bodo potrebovali mnogo prenočišč, zato naj blagohotno vsi, ki bodo imeli v dneh od 32. do 27. avgusta na razpolago kako posteljo, to naznanijo in dajo prenočišče na razpolago brezplačno ali proti primerni odškodnini.
Vsa naznanila za prenočišča naj blagovolijo takoj naznaniti: v župniji sv. Petra: v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva (Zupna ulica št. 2) v ponedeljek zvečer od 7. do 8. ure. V župniji sv. Jakoba: v prostorih šentjakobskega prosvetnega društva (Flo-rijanska ulica) v nedeljo od 10. do 12, ure in v sredo od pol 7. do 8. ure. VI frančiškanski župniji: pri patru Mari-i jofilu v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoldne. V trnovski župniji i v .prostorih izobraževalnega društva (Konjušna ulica št. 4) vsako nedeljo od 10. do 12. ure in v četrtek od pol 8. do 9. ure.
Razen tega sprejema iz vseh krogov naznanila tudi osrednja pisarna v »Ljudskem domu«: vsak delavnik o d 9. do 12. xi r e dopoldne in od 3. ure popoldne do pol 7. ure zvečer. Na Viču, v Spodnji Šiški in v Mostah spx*ejemajo 'oglase ondotna izobraževalna dx*uštva.
ZAVEDNIM SLOVENKAM iN SLOVENCEM!
Šentjakobsko prosvetno društvo je Izdalo naslednji oklic: »Čuvajmo svojo lasti Nc mečimo biserov med smeti!
Naše narodne noše so nekaj izredno krasnega. Kjerkoli so Slovenci v tujini na-stopili v njih, so se tujci čudili lepoti barv in zanimivosti kroja.
Narodne noše so naša last in naša čast. žal, da izginjajo!
Nesmiselna, neestetična, od judovskega kapitala iz same dobičkaželjnosti importirana, vsak čas se menjajoča pariška moda z neverjtno nerodnim krojem žuga zatreti našo odlično posebnost v noši —« našo narodno nošo.
To pa se nikakor ne sme zgoditi! Za vsak javen nastop ob slavnostnih priložnostih imej vsaka zavedna Slovenka in Slovenec svojo narodno nošo.
Letos v avgustu pride v Ljubljano na stotine naših slovanskih bratov v svojih narodnih nošah. Naj se mar Ljubljančani tedaj pokažemo v najnovejši pariški modi ! ?
V deželnem muzeju naj si vsakdo ogleda pravo narodno nošo, da si omisli res pristno narodno.
Več o tem se lahko izve vsak večer v Šentjakobskem prosvetnem društvu.
Slovenke! Slovenci! Na delo in na agitacijo za našo narodno nošo!
lj Delovanje narodno • napredne stranke za asanacijo »Glavne posojilnice«. Kakor smo izvedeli, je na iiedelj-skem občnem zboru »Glavne« neki liberalni advokat. os.-"o kx*itizix'al malomarnost vodstva narodno - napredne straxikc in zlasti tudi »delovanje« ljubljanskega liberalnega poslanca dr. Rav-niharja glede asanacije »Glavne posojilnice«. Če prav so člani »Glavne« po veliki večini pristaši narodno-napredne sti^anke, ni vodstvo iz tega izvajalo po-trebnih konsekvenc in ni storilo, kar bi bilo treba, da se ustanovi skupna akcija vseh političnih strank in tako doseže kak uspeh. Dr. Ravxiiharja je gx*ajal, ker je s svojim vplivom px*i raznih klubih, ki jim je blizu, ni dosegel velikopotezne akcije, da bi država prispevala tudi k asanaciji tega zavoda, kakor se je to zgodilo drugod, kjer so nesrečni udeleženci imeli pač — boljše zastopnike. To jc smisel izvajani dotičnega odvetnika. Stenograma nismo mogli dobiti na 1'azpolago. Pa to zadostuje!
Mnogi ljudje trpijo na l£ta na prebavi, ker ne najdejo prave poti, da bi odsti-anili to zlo. Naj jim jo pokažemo! Klinične izkušnje v c. kr. dunajski splošni bolnišnici so dokazale, cla so se dosegle z naravno Franc Jožefovo gren-čico pri najrazličnejših slučajih zaprtja zelo ugodni uspehi. Razkrojevalni in odvajalni učinek Fr. Jožefove vode sc doseže po manjši množini kot pri kaki drugi podobni vodi. Franc Jožefovo grenčico radi jemljo bolniki in jo tudi pri nadaljni radi lahko preneso. Dobi se v lekarnah, drogerijah in v proda-jalnicah rudninskih voda. Ramiartelj-stvo riizpošiljainice Franc Jožcfovil) vrelcev v Budimpešti.
— Altroche zabavljati čez S. L. S.! — Hic Rhodus, hic salta!
lj Tekmovalno streljanje 3. armad-nega zbora na vojaškem strelišču v Ljubljani se je sinoči ob navzočnosti ekscelence zbornega poveljnika pleni, Leithnerja zaključilo. Prvo darilo je dobil stotnik 7. pešpolka g. T s c h c r-n u t h, drugo poročnik istega polka g. Ranzingcr, tretje pa stotnik bosen-sko-hercegovinskega pešpolka št- 4 g. Brugge.
lj Namestnik dr. Trillerja v ljubljanskem občinskem svetu- Vsled izstopa dr. Trillerja iz ljubljanskega občinskega sveta jc na liberalni listi na vrsti, da pride v občinski svet g. A 1 o j -z ij L e n č c k , klepar in posestnik na Sv. Petra cesti. G. Lenček bo torej na-mestu dr. Trillerja zastopal liberalno stranko v občinskem svetu, ako se dr. Triller ne premisli. Za podžupana bo pa skoro gotovo izvoljen Likozar.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljnbljani opozarja svoje člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi to nedeljo na Homec. Odhod vlaka ob tri četrt na 12- uro iz državnega kolodvora.
lj Dobrodelni koncert, katerega jc priredil c. in kr. pešpolk št. 27 o priliki kornega tekmovalnega streljanja v hotelu »Union«, jc nesel 433 K čistega pribitka, katerega se je izročilo mestnemu ubožnemu zakladu.
lj Državni izpit usposobljenosti za poučevanje trgovskih predmetov na dvorazrednih trgovskih šolah jc pred dunajsko komisijo z dobrim uspehom napravil Josip Gogala, suplcnt na tukajšnji trgovski šoli.
lj Na potu k ministru. Alija Šuba-Šič. 45 let, star, iz Podžeplja, kotar Ro-gatica v Bosni, je bil svoj čas vroče krvi i nni nič druzega napravil, kakor da je »jednoga ubil«, kakor je pravil, za kar mu jc prisodila bosanska justica 17 let ječe. Ko je ječo presedel, se z delom nikakor ni mogel sprijazniti. Domislil si je, da jc tako bolan, da ga mora od sedaj naprej, kakor dosedaj 17-letne ječe, že »minister«, preživljati. Podviže seAlija in sc napoti s fesom seveda peš k ministru v Beč. Kako je prišel do Ljubljane, ni povedal, znano je le, da je prišel na policijo ter prosil denarja za pot k ministru v Beč. Takoj so se ga gospodje usmilili, mu napisali nekaj na papir ter ga poslali na magistrat. Ubogi Alija se je na magistratu zelo začudil, ko so mu povedali, da jc dobil odgonski list. s katerim pa ne bode šel peš v Beč, marveč z železnico v Podžeplje.
lj_ Nogometna revanehe-tekma: Ilirija I. — Ilirija II. V nedeljo bode revanehe-tekma med prvim in drugim moštvom Ilirije. Ker je ravno zadnja tekma zopet pokazala, da sta si moštvi skoraj popolnoma enaki — prvo moštvo Ilirije je zmagalo po ostrem boju 2:1 — obeta biti ta tekma precej zanimiva in že danes opozarjamo slav. občinstvo, da si jo ogleda.
lj Nogometna revanehe - tekma med prvim in drugim moštvom -.Ilirije« sc prične jutri točno ob 6. uri popoldne na tivolskem travniku za dirkališčem. Vstopnina sedež 1 K, stojišče 40 vin.
lj S. K. Slavija v Ljubljani. S. F. K. Ilirija preskrbela je ljubljanskemu občinstvu veleinteresanlen športni užitek. Pridobila je namreč S. K. Slavijo iz Prage, da igra dne 13. julija s prvim moštvom Ilirije. Kakor znano, je Slavija eno od najboljših moštev na kontinentu; v Avstriji pa razen češke Šparte in istotako češke Viktorije sploh nima resnih tekmecev. Kak ugled uživa Slavija med mednarodnimi športnimi organizacijami, se vidi iz tega, cla jo je mednarodna association-football federacija izvolila svojim častnim članom, kar je gotovo najvišje odlikovanje med športnim svetom. Že danes opozarjamo ljubljansko občinstvo na to tekmo, ker bo to športna senzacija prve vrste.
lj Premeten Vipavec. Pred par dnevi je prišel k tukajšnjemu sodišču nek možakar iz vipavske doline. Ko je pri sodišču opravil, jc začel premišljevati, kako bi sc dalo priti ceneje domov. Kar na magistrat grem, si jc mislil, pa mi bodo dali denar za vožnjo z železnico. Ker pa ni vedel, kje jc magistrat, je najel postreščka, da ga je peljal v urad za podpore. Možakar jc začel na dolgo in široko pripovedovati, da nima denarja za vrnitev domov. Ko sc mu je odločno povedalo, da bi bil pač moral vzeti seboj toliko denarja, da bi imel za povratek in da magistrat v to svrho nc deli podpor in če hoče domov, naj gre pa peš, ker je izključeno, da bi njegova občina stroške za vožnjo povrnila. Mož jc žalostno odšel. Kmalu je pa prišel postrešček nazaj in čudeč se povedal, cla je bil to pravi navihanec in da si je na tak način hotel preskrbeti le brezplačno vožnjo. Ko sta namreč šla v neko gostilno in jc možakar postreščka plačal, je ta videl, da je potegnil iz žepa več bankovcev in jih dal v denarnico, katero jc prej kazal pri uradu, češ, da je prazna. Ko je urad žc vse to vedel, je prišel možakar nazaj še enkrat
prositi za podporo, a jo je moral naglo od-kuriti.
lj To ne grel Nekateri trgovci so si v zadnjem času napravili pred izložbami solnčne plahte, ki nikakor ne odgovarjajo predpisom cestno-policijskc-ga reda, ker vise prenizko ter tako znatno ovirajo osebni promet. Včeraj sc je celo zgodilo, cla je na Mestnem trgu taka prenizko viseča stranska solnč-na plahta posnela niimoidočcmu častniku v paradi z glavo čako, da se je po-trkljala pod konja na fijakarskem stojišču. Oficir sc bo pač lepo zahvalil za takenepotrebne neprilikc!
lj Vojaška godba svira jutri od pol 12. do pol t. uro v »Zvc5zdi«.
lj S trga. Danes dopoldne je bilo na trgu zelo živahno. Prodajalk kakor konsumontov se je kar gnetilo- Je pa žc tudi precej novine. Češenj, zgodnjih hrušk in marelc, novega krompirja, črnih in rdečih jagod in raznih vrtnih cvetk. Češenj je bilo na trgu 140 velikih pletenic. Precej drage so bile jagode, -r-čme so bile danes prvič na trgu. Starega krompirja sta bila dva voza in je veljal 100 K 7 Iv. Novega je bilo 15 komadov za 10 vin. Tržno nadzorstvo je preiskalo 7, električno lučjo 1365 jajc, med katerimi ste bili dve pokvarjeni.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA NIZOZEMSKEM.
Na Nizozemskem bodo državnozbor-ske volitve 18. t. m. Odločile bodo o usodi konservativnega ministrstva Heemskerka. Konservativna stranka je zadnja leta za-dobila na Nizozemskem veliko moč. Desetletja so prej vladali na Nizozemskem liberalci, ki so pa razpadli in radi svoje slabe vlade izgubili zaupanje ljudstva. Pred dvanajstimi leti se jc posrečilo konservativnemu politiku in državniku dr. Abrahamu Huyperju, cla so sc združili ortodoksni pro-testantje, historični kristjani in katoličani, ki so skupno liberalce strmoglavili. Konservativno ministrstvo je vladalo od 1. 190L do 1. 1905., ko so zopet liberalci večino dobili. Konservativno katoliška koalicija je pa ob volitvah 1. 1909. zopet porazila liberalce tako v spodnji, kakor v zgornji zbornici. Upati je, da konservativna koalicija ob volitvah 18. t. m. zopet zmaga in to tembolj, ker opozicija: zmerni liberalci, radi-kalci ali demokrati in socialisti ni edina in je tudi veliko zmernih liberalnih volilcev s sedanjo vlado zadovoljnih.
domobranske kavalerije ali pa kavalerijski divizionar.
š Poneverbe v celjski okrajni bolniški blagajni. Po mestu Celju vlada precejšnje razburjenje: v okrajni bolniški blagajni so odkrili večje poneverbe, ki j i h je izvršil prejšnji blagajniški tajnik V. O c c h s. Sedaj revidira štajerska namestnija po posebnem odposlancu in čimdaljc so razkapa gnoj v okrajni bolniški blagajni, tem bolj smrdi! Oechs ni vpisoval zlasti glob, na katere so bile obsojene razne stranke in jih je pridržaval zase. Mož je rabil denai', saj je živel tako luksurijozno, tla ni mogel izhajati samo s plačo. A štajerska namestnija se ni poprej spomnila na svojo dolžnost. dokler ni Occhs umrl. Ker ni zapustil nič premoženja, bo trpela škodo blagajna-
š Tegetthoiovo rojstno hišo v Mariboru nameravajo podreti in zgraditi novo poslopje.
š Obesil se je v Studenčicah pri Mariboru vpokojeni strojevodja južne želcznicc Ferdinand Stanzl. Zapušča vdovo in več žc oženjenih otrok.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
1 a	Cai opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po CoUijn	Vetrovi	Nebo	'P i N_ aj M >
13	9. zveč.	738-9	15-0	sl. svzh.	jasno	00
14	7. zjutr. 2. pop.	741-2 741-7	11-8 19-4	p.m.jvzh. p. m. jug	jasno sk. obl.	
SiajersKe novice.
š 25Ietmca odličnega slovenskega podjetja. Dne 10. junija t. 1. bo 25 let, odkar jc kupil g. Peter Majclič v Spodnji Iludinji pri Celju od Švicarja Adolfa Lutza skromno mlinsko podjetje, katerega je v 251etnem podjetnem delu razvil v sedanje veliko podjetje. Poleg tega je v svoji železniški tvrdki »Merkur« razvil trgovske zveze skoro po vseh jugoslovanskih deželah. 251ct-nici podjetja g. Petra Majdiča čestitamo tudi mi, ker jc njegovo delo častno za slovensko podjetnost in kaže mladim možem, kaj je tucli Slovencem mogoče s pridnostjo in vztrajnostjo storiti.
š Generalni major vitez pl. Bruder-mann bo, kakor sc govori, premeščen iz Maribora na Dunaj, kjer postane nadzornik
Srednja včerajšnja temp. 15-1», norm. 17-5".
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 14. junija 1913. Pšenica za oktober 1913 . , . 11'30
Rž za oktober 1913.....9"0G
Oves za oktober 1913 ....	8'53
Koruza za julij 1913.....789
Koruza za avgust 1913 ....	7'45
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
priporoča srajce, kravate, nogavice, žepne robce, klobuke, slamnike, čepice in vedno najmodernejše kopalno perilo za letovišča, rse potrebščine za turiste in telovadbo.
Ovratnike duhovščino
priporoča
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ^
— Naročila po pošti se izvrše točno. — .re
DDaac5acincc3aac:c!aan
a Ba5ha,Krli,Istra a
o
Otvoritev novega, moderno urejen. q
a »Velebif jj
^	(lastnik Ante Tudor)	q
Q	dne 1. iHlijja. - Prijatelji mirnega 0
D	oddiha v domačem, hrvatskem []
Q	morskem kopališču zglasite se Q
D	pravočasno!	1717 Q
d	n
aaaau:., inaaaannDUua
naibolUta dlleti£na in
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obisfnih in mehurn>h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
potfpiragno sredsioa
pri karlovovarijskem in drugih kopelišKih Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: giessftii&S Sauer&rnnii,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
prospekti zastonj in franko.
V tjubiianl sc dobiva v-vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku tn Andrej šcuabor.u. Llubilana. U
Zaradi nuj-iega oitpotovanja so prodasta za vsako ceno
2Meckarst!lm motorja 6!|2HP
z dvojno prestavo in priklopnim vozom in .')'/„ UP. Oglodata sc lahko pri mehaniku
1844	Ernest Speilu.
izurjena v trgovini z mešanim blagom išče službe, najrajši na deželi. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 1763. (Znamka za odgovor.)	1708

išiMa m
i
sprejme takoj Rudolf Geyer, ključavničar, Ljubljana, Cesta na Fudolfovo železnico štev. 10.	itu4
parcela 579 pri Mariji na Žili ob Beljaku se vrši v četrtek, 19. junija ob 9. uri dopoldne v gozdu. Kavcija 180 K, kupni enesek je treba takoj plačati. 1787
1826
Vsakovrstne
od priprostih do najfinejših po primerno nizki ceni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale.
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, fiii iti
hosm.zobo

❖
I/
Celje.
Celje.
V mestu se takoj odda stara
1749 3
specerijska trgovina.
Lepa priložnost se nudi tudi takim, ki želijo, da koncesija ostane kakor jc sedaj. — Naslov »Cvetoča priložnost«, poste restante CELJE.
Proda se
pritlična hiša
z lepim sadnim vrtom in vrt za zelenjavo. Več se izve ravnotam Zg. šlška štev. 52.	1778
Iščem
ter ucenca
za pekovsko obrt iz poStene družine, koji se obenem priuči lahko tudi nekoliko slaščičarske obrti. Naslov pove uprava lista pod štev. 1756, (Znamka za odgovor.)
ifcsr Za vsakega ^ai
3 pare moških ali ženskih chevr. čevljev na zadrgo za samo K H4-75
Prva krščanska izvozna tvrdka za čevlje na Dunaju se .je odločila, da bi postalu povsod znana, raz-pečati 30.000 parov chevr. eevljov na zadrgo po fcvorni.ški ceni in prodajati 3 pare moftkih ali ženskih chevr. visokih čevljev na sadrgo. podobnih kakor kaže sli-ka po K 14*76. Conjeni naročniki' tlobe čevlje le ako ostanejo stalni Ddjemalci in me pri svojih znancih pnporoče. Pri naročiln zadostuje, da ko navede mora v centimet rih ali pa številka. Kazpošilja po povzetju prva kršfi. Izvozna tvrflkcv' za čevlje,	'
Franc Humani!, K " R.AloiS9asse
OS c. kr. trgovskega sodUSa protokolirana tvrdka.
n. a. Ulj. in rentns. nezg.in jamstv. zsvarovalnlce
sprejema zavarovanja ua doživetje in smrt, otroških dot, rentntt in ljudska, nezgodna in jamstvna zavarovanja. Zavod temelji na vza.icmno.4ti. Absolutna varnost. Cene premije. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. I*rospekti zastonj in poštnine prosto. 1780
Hiša z vrtom
za večjo družino, primerna tudi za čast. g. duhvnika v pokoju; krasna lega v lepem kraju na Goriškem se proda.	1824
Dobro idoča goslilea v Gorici do prouoj. Prostorih za pekarijo se Mo v najem.
Pojasnila daje Perko, Gorica, Stolna uUca 11.
Dva dobro izurjena, solidna
kolarska pomočnika
se sprejmeta takoj v trajno delo. eden za izdelovanje vozov, drugi za fina dela. Prednost imajo taki, ki so že vajeni pri strojih. Anton Sedlar, kolarstvo na stroje, Kandija na Dolenjskem. 1827
le Ušel. Cena kron 1-30, s poštnino 20 vinarjev več.	1835
Založil Hinko Sax v Idriji.
Več dobro ohranjenih
Preselitev!
O
O o
I
Preselitev!
ADVOKAT FR. KOBLER
se je s svojo pisarno
preselil iz Ljubljane v Radovljico.
POSLUJE V HIŠI MESTNE HRANILNICE NASPROTI SODNIJI
n
1842
= no n
pri
]ll v
Doba potovanja 15 dni.
v zvezi s posebnim izletom v svetovno sloveči kopališči Biarica in S. Sebastian (Španija) pod duhovnim vodstvom čč. gg. Karola SchweHzer-Ja iz \Vaase11-Leoben in
Karola Follitsch-a iz Gradca. Prlčetek potovanja: 16. avgust.
Cene za udeležence: Od Dunaja do Dunaja: Od Gradca do Gradca: 1 I. razred .... K 535 I I. razred , ... K 520 I
„ . . . . „ 430 II. „ ...... 420 j
I". „ . . . . „ 255 . III........ 250
Od Linca do LSnca: I. razred .... K 505 „ ...... 410
"I- „ ......240
Potovalo se bo skozi Tirole, Švico (čez St. Gotard) Italijo, Francijo in Nemčijo, (čez bodensko jezero) ter bo s prvim namenom potovanja kot romanjem združena tudi udobnost in mnoge zanimivosti in vsled tega le omejeno število udeležnikov.
Obširni načrti se dobe pri preč. gosp. Karolu Schweitzerju, mestnem župniku Waasen Leobon in preč. gosp. Karolu Pollltsehu, stolnem kaplanu v Gradcu, Burg-gasse 3., kamor naj se pošiljajo prijave.	J838
■9T Priglasila se spreiema|o do 31. |ull]a. m
Naznanjam, da sem otvoril z današnjim dnem
zobozdravniški atelje v Metliki
kjer se zalivajo in vstavljajo zobje in nare-jajo cela zobovja po najnovejšem načinu in ======= zmerni ceni. ===========
ZH WEIBL, okrožni zdravnik
v Metliki na Dolenjskem.
11 j 'i
1832

Glavno poslopje
1845 3
posebno solidno zidana
v Ljubljani, na Dunajski cesti
se proda. Kje, pove upravništvo tega lista. (Znamka.)
K hiši pripada cirka 340 m2 dvorišča, cirka 700 m2 vrta ob Blei-\veisovi cesti in dve postranski stavbi k glavni hiši prizidani, cirka 17 m dolgi in cirka 0 m široki.
Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izvanredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni.
Porabljivo za gospodsko nivališče, kakor tudi za vsako obrt in trgovino, izvanredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom eventuvalno tudi za garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom, oziroma v posredni bližini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izvanredno ugodna prilika.
V prodajo spadajoče se lahko ogleda ob delavnikih cd 4. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne.
Pismene ponudbe in vprašanja na Jos. Zidar, Ljubljana.
in in
se proda takoj in pod jako ugodnimi pogoji. Pism. vpr. R. R. Ljubljana, poštno ležeče.	18%
W B	velike pasme, stare
£L3|C6 in rladv thlrcki
| ^^ vred proda takoj vežbalec Daks v Mestnem domu. 1837
Ženitna ponudba.
Uradnik, samec, v stalni službi, s pravico do pokojnine in 2000 K dohodki, želi poročiti gospodično aH vdovo s primernim premoženjem; tajnost zajamčena. Le resne ponudbe je poslati do 20. junija t. L pod 1833 na upravn. „Slovenca".
Z
Popolnoma novi, le enkrat rabljeni ameriški
iz trdega lesa, brez napake, se oddajo, dokler je kaj zaloge, po K 6.— za hekto od Ljubljane. Velikost ca 600 — 1200 1. Vprašanja ter ogledovanje vzorcev pri našem zastopniku A. Švara, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6.	1834
izdeluje izborno
1AIIL© LASE
že čez 38 let. Dobi se v trailkl v Spodnji Šiški blizu cerkve ter v Ljubljani pri g. čvančara nasproti glavne pošte. Pohvalna .spričevala na razpolago. Za gotov učinek se jamči.	1803
rgovski pomočnik
Špecerijske stroko, vešč slovenskega, nemškega in laškega jezika, jnnn rliiTlin 7& takojSnji z dobrimi spričevali IJul) JllliUu ali poznejši nastop. - Naslov pove upravništvo „Slovenca'' pod štev. 1831.	(Znamka za odgovor !]

sprejmem takoj v trajno delo, dobro izurjenega t pohištvenem in stavbenem delu, z vso preskrbo, vstop takoj. Jože! Sitar, mizarski mojster, Križe pri Tržiču, Gorenjsko.	1830
EEe m
za izdelovanje nekega predmeta na debelo iz odpadkov smrekovega lesa. Zelo enostavno in vendar dohičkanosno ter brez konkurence. Pismena vprašanja na upravo ,,Slovenca" pod „MasEenartikel" 1828
V najem se da ali proda ::
v bližini kolodvora z dvema koncesijama (g-ostilna in prodajalna) v Zeleni jami št. 141 pri Ljubljani, pošta Moste. Več se izve istotam. 1841

se le siva papiga repom.
Odda naj se proti nagradi 20 K v vili Nunska ulica št. 21, I. nad< stropje. Pred nakupom se svari.
i- lih I
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H
|
Koroško!
Koroško I
ko! ♦
♦ Edino slovensko narodno podjetje I ♦ o	•
32 Celovcu. iteSIfcoaSka c.5.
: Podpisana voditeljica hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim J slovenskim in slovanskim gostom, ki pre-nočujojo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu so dobe lope, snažne sobe po i primerni ceni; nudi sc izborila kuhinja X in zajamčeno pristna in dobra vina iz
♦	slovenskih goric. Na razpolago jc tudi X kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu £ Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa
♦	ob sredah, prijetno slovensko družbo. — T Slovenci ustavljajte se samo v edini slo-% venski narodni gostilni »HOTEL TRA-
♦	3ESINGER" v Celovcu, kjer boste vedno ? dobro postrežoni. Za iunogobrojen obisk
se toplo priporoča voditeljica hotela
i 1785	Leon Alojzija.
Idrijske novice.
i Idrijska podružnica »Slomškove zveze« priredi zborovanje v četrtek, 19. t. m. ob 11. uri dopoldne v hotelu »Didič«. Predaval bo c. kr. uč. R. Gostiša »Ob dvestoletnici pragmatične sankcije«. K zborovanju so vljudno vabljeni vsi člani podružnice in sploh prijatelji krščanskega učiteljstva.
i Ta teden so podrti staro razpadlo hišo, katero je gerent že leta 1908 odločil, da se odstrani kot zdravju nevarna in za razširjenje ceste neobhodno potrebna. Takrat so naši nasprotniki re-kurirali in po časnikih pisali, kako škodo je napravil gerent in kako uničuje S. L. S. stanovanja, katerih za nižje sloje tako primanjkuje. Do 31. decembra 1909 bi bili morali hišo podreti, a tri leta in pol so odlašali, preden so dotični sklep izvršili. Zanimivo je bilo sedaj pri podiranju poslušati razne opazke. Ker je bilo že vse preperelo in se je grozen prah razširjal daleč na okrog, so videli, kako je bilo zadnji čas odstraniti tako stanovanje. »Torej take podrtije privoščijo naši liberalci in ž njimi združeni socialni demokrati ubogemu rudarju? Za to grobljo so se vlekli nekaj let? In sami sebi hočejo na naše stroške zidati dvorano, gledališče in kajsivemo še kaj in to, kakor je pravil Gangl nekim tujcem, v posebnem modernem slogu? No, to so res prijatelji delavstva!« Radovedni smo tudi, na katere stroške se je odstranila. V pogodbi je bilo določeno, da prejšnji posestnik na lastne stroške podere. Kaj velja, da ni sedaj občina vse sama plačala?
i Mesto venca na krsto svojemu prezgodaj umrlemu prijatelju tovarišu dr. Indri je daroval Vincencijevi družbi 10 K tukajšnji rudniški nadzdravnik dr. Stverak.
i Najlepši odgovor je dal naš hotelir Didič na vse napade zadnjih let pre-tečeno nedeljo, ob priliki dekanijskega shoda naših Marijinih družb. Prišlo je 280 članic iz idrijske okolice in vsem je obenem postregel z izbornim kosilom. Bilo je za vse skupaj pripravljena namizna oprava in vse so ob istem času dobile naročeno. Pač malo hotelov na Kranjskem, ki bi imelo toliko priprave v zalogi, da bi tako veliki družini zadostili ob istem času! Didič ne štedi, ko je treba pogostiti navzoče. Zato pa po-zivljemo Idrijčane in okoličane, da ne pozabijo, kje jc naša hiša, ki preskrbi hrano točno, okusno in po zmernih cenah.
i Izlet v Cerkno so hoteli napraviti zadnjo nedeljo nekateri Idrijčani. ,Voz je pa naglo zavil pi*i mestni hiši. omahnil in se prevrnil in vsi izletniki so bili v kratkem neprostovoljno na tleh. iVsak je dobil kake praske, vendar hudega ni bilo. Le izlet je izostal in nekaj dni bo treba čakati, da se rane zacelijo.
Me novice.
t Kranjsko okrožje Orla je imelo mi-flulo nedeljo sejo pri nas. Orli iz Kranja in Naklega so prikorakali peš, tužiški Orel jim je šel nasproti do Križa. Pri seji je poročal br. Podlesnik. Sklenilo se je med drugim v juliju prirediti telovadbo okrožja kranjskega v Naklem.
t Knjigovodski tečaj se prične prihodnji ponedeljek v društvu sv. Jožefa. Zgla-silo se je za tečaj 30 oseb.
t Lov na Kokovnici je dobil na dražbi g. župan Ahačič za 260 kron.
t Izlet pridnih otrok v Ljubljano. Do 112 učenk in učencev je šlo pod nadzorstvom gg. katehetov pretekli četrtek v Ljubljano. Pri uršulinkah so imeli sv. mašo, pri kateri so prepevali izletniki. Po sveti maši so si ogledali muzej, nekatere cerkve in mesto z Grada. Obedovali so v Ljudski kuhinji, kjer so bili izborno pogoščeni. Ob tej priliki se izreka najtoplejša zahvala vodstvu kuhinje in g. ravnatelju dr. Man-tuaniju.
t Žrtev alkohola. Umrla je vsled akutnega zastrupljenja po alkoholu Frančiška Dobrin. Našli so joh nezavestno pod kozolcem. Kakršno življenje, taka smrt.
* Salomonovi rudniki. (Spisal J. R. Haggard, poslovenil J. M.) Afrikanska povest. Cena broš. 1 K 60 vin., v platnu 2 K 40 vin. — Le malo povesti imamo Slovenci, ki bi nudile čitatelju poleg izredno zanimive vsebine tudi možnost spoznavati tuje dežele in seznanjati se s čudnimi šegami in običaji nam neznanih divjih narodov. Slavni angleški pisatelj Haggard je postal ravno radi tega svetovnoznan, ker sna v svojih čudovitih potnih povestih, ki so škozin-skoz prepletene s čudovitimi dogodki, tako izborno naslikati tudi čuda pokrajin in prebivalcev, mimo katerih pelje čitatelja. Njegova nad vse bujna domišljija mu povsod pomaga najti sredstva in pota, po katerih se izogne tisočerim nevarnostim ter svoje junake srečno pripelje do zaželjenega smotra. V tej povesti s čudovito spretnostjo odgrinja čitatelju skrivnosti Afrike ter ga seznanja najpreje s strašnimi težavami, s katerimi je zvezan prehod skozi puščavo črez gore, pokrite z večnim snegom in ledom. Nato pa pripelje svoje junake, kolikor jih ne pogine med potom, v deželo, kjer se nahajajo
bajni rudniki, iz katerih je črpal kralj Salomon svoje dijamante in dragocen-nosti in kjer je dobil slonovo kost za svoj slonokoščeni prestol. — Povest je pisana z redko pisateljsko zmožnostjo in je izredno zanimiva, zato jo priporočamo. Dobi in naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljublani.
Šestncdeljska pobožnost k sv. Alojziju. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, Cena 20 vin.
Ta knjižica, ki obsega za našo mladino tako priporočljivo pobožnost k sv. Alojziju, je izšla ravnokar v novem (tretjem) natisu. Da bo mladina kdaj srečna in hvaležna staršem in vzgojiteljem, jo je treba vzgajati v verskem duhu. Brez vere ni prave ljubezni in hvaležnosti. Koliko duhovne koristi in dobrih sklepov je rodila v naši mladini pobožnost k angelsko čistemu Alojziju. Ohranjenje nedolžnosti, razsvetljenje pri volitvi stanu, ljubezen do Marije, obilen blagoslov pri učenju — to so krasni sadovi te pobožnosti, ki je mladini samaobsebi tako priljubljena.
Ta knjižica naj se vedno bolj širi; blagodejni uspehi ne bodo izostali.
koles
■913!

Liublfana Prešernova nlfica
Fino trpežno kolo za ture „Ramftler" ggr |Kf| s Torpedo prostim tekom ISSU
Najboljše kolo svetovne znamke g* ftjnft, „PsiEll" s Torpedo prostim tekom
Ha najvišje povelje njegovega c. mm in kr. Hpolstolskega Veličanstva.
Izvanredna c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Tfl denarna lolerljšt vsebuje 21.140 dobitkov v oolovini v skupnem znesku 625.000 kron. GlaunMobiteh 200.000 kriML
SreEfcanje se urSS jmo na Dunaju dne 3. Suiiga IS13. Ena srečka stane 4 H,
Srečke se dobe pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrafie 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce zastonj. SreCke se dopošiljajo poštnine prosto.
63ii	M ravnateljstva c. Sr. ravne loterije mm» a nm umu
DO QQ
Ljubljana, Marije Ter. c. 11 M).
Zaloga spalnih ter jedilnih sob
v različnih najnovejših slogih.
Vsakovrstno drugo
= pohištvo. =
Priznano solidno blago
ter najnižje cene;.
OD
DD
Zaloga otomanov divanov, žimnic
različne ikakooosti;
zajamčeno trpežni izdelki.
si Velika izbira
otrobih oozičkoD
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranjo in kirurglčna bolezni. — Porodnišnica, — Medicinalne kopeli Lastnik in šef-zdravnik: Dr.Fr. Dergane, prlraar. I. kir. odd. d»2. boli*
Kupi se že rabljena
Ponudbe z naslovom in ceno pod „Wertheimerica št. 1822"
na upravništvo Slovenca.
KLAVIR
prav dober, se proda za 300 K. Naslov pove uprava Slovenca _pod št. 1821. (Znamka 1)
Odda se v prometnem kraju na Gorenjskem vsled smrti gospodinje, stara, jako pripravna
restavracija
pod prav ugodnimi pogoji takoj v najem. Kje, pove upraništvo tega lista pod št. 1825. (Znamka za odgovor.)
Izdelovalnica čebelarskega orodja „Kranjsko tržno čebelarstvo"
Peter Majdič
preje baron Rothschiltz,
Smrek, pošta Višnjagora (Dolenj.)
priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panjo vseh sistemov, vse pripravo za izdelovanje Alb. Znideršičevih in drugih panjev, stiskalnico za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vso druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po primerno nizkih ccnah, na debelo in na drobno.	469
prodajalna v trgovini „Merur "
peter Majdič, Celje, Graška cesta šf. 12.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanjo tudi na dom. Parna žaga 5CAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. - - - - '245
lin. obraza in na rokah o.lstranjujo v petih minutah
zajame, noukodljiv, gotov uspeli. Škatli a za K < — za-dostuje. Bozpošilja na vso strani
Zalogo v Ljubljani: Lokama .pri zlatom Jelenu*, par-tumorija A. ivauoio in drožerija „Adrijau.
Na Selu pri Ljubljani,
Poljska ulica štev. 20
se odda
več cenih stanovanj.
Pojasnila istotam.	1797
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Dunaju.- Ustanovljena 1864.-30podružnic, llcgal manjši* trg — So. Petra cesta.
Ja Ha
prej
Delniški kapital in reserve 52,000.000 kren.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rontnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzomskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrobanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najomodaja varnih predalov samoshrambo (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, drngotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brozplačno. Stan|e denarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. inaja 1913. K 69,642.871-—
31. dccembra 1912 na knjižica ln tekoči račun K 211,160-979'—
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
•j domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in pročastiti duhovščini
Josip Fidmar, tovarna dežnikov, Ljubljana
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
t
oblastveno potrjeno 5 nčilisče krojnega ri-
sanja. Dobi se tudi kroj po životni
meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni.
4172
franja Jeslh,
Ljubljana. Stari trg 28.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Škofijo štev. 20.
Znnanja naročila se točno izvršujejo
flnton Presker
krojač v LJubljani, St. Petra cesta 14.
oroča sl. občinstvu za mnogobrojen poset pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke
in solidnega blaga, po
(talarjev itd.), iz trpežnega nizkih cenah. 811 52
Telefon 145.

2114
Touarna za kovinsko blago m zuonoliunica
I.H1LZER&K0., Dunajsko Novomesio,
K priporoča r.a nabavo zvonov, melod. in hormon, ivontla vsake velikosti in glasu. Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo Tglasitcv in najboljši mnterijal. Stojala za zvonova iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje ccne. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni iu prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma.
teodor Korn
(poprej Henrik Korn)
nokrivalec streti in klepar, vpeljaiec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljano, Poljanska cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
z izboCno in ploščnato opeko, lesno-ce mentno in strešno dpeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno. Proiainnl brezplačno ln poštnine prosto.
ifsfSI U
viša vožnja* Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljiiane čez Antweroen v Inr-hit
je proga
rteMjfMiir.
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland*, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in Ne\v-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoln.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.


i H
;;	R
•• ■ j 8 A
Anvepsa
■ ■ * ■ -
NewYork
flogiista Hgnola
Dnnafska cesta St. 13 poleg „Figouca"
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3686
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
m
A
^•ičH'.; 1T--
M? :15fc>
H
nt
ElaibsSiša in najsigurirejSa prilika za štedenie!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
Mi csli dežela Kranjska
ter jih obrestuje po 43.i°o brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Katelsfoo.
Priporočamo hitre
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
Kadar hočete dobro blago kupiti, obrnite sc na tvrdko
El
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame. gospode In otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090
za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 310 metr. dolg, za f J ' kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20' —. kakor tudi blago za površnike, turistovsko obleke, svileni kamgarn in bi
tovarniški ceni
za daznako obleko, pošilja po kot reelna in solidna, dobroznaua
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imlioi Brno, Morava.
Vzorci zasloni ln Iranlto. Vsled dlrektnefla naročila blaga pri tvrdki Siegel Jmhot lz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najniž|e cene, Tudi najmanjša naročila se izvrše najskrbneje, natančno po vzorca.
a pe M jf
potniki v severno in južno Jlmferiko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Trst — New York, Bnenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
7. najnovejšimibrzoparnikizdvema vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom. svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
v severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje rade-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, štajersko in Koroško
Simon JCmetetz, £jubliatia
21 ^Kolodvorska ulica 28.