Št. 85.
V Gorici, v soboto dne 24. oktobra 1903.
Tečaj KXX.II..
Izhaja trikrat na tedea t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjatranje tedanje opoldne, rečemo tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z oredniSkimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem leta vred po pošti pre-tamana  aii v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......J3 K 20 h, ali gld. 6 60
poileta ...'.-..•   6 , 60 .   ,    ,   3-30
5etrt leta.......3 . 40 .   ,     ,    170
Posamične številke stanejo. 10 vin. Od 23. julija 1902.  do  preklica izhaja  ob  sredah" in sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic Stv. 11 v Gorici v cGoriiki Tiskarni > A. GabrŠcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa o± 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoiUne nar »5«Ui> le ne oziramo.
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vntah • Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v nredniJkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse za omiko, svobodo in napredek.!«    Dr. K. Lavrič
Uredništvo
se nahaja t Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Naročnino In oglase J« plačati loco Gorica, »opisi ni-J se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči. katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlStvu.                ______
„PRIMOBEC"
izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse
leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
l ,_ ,^*,!n »Primoreo. ae prodajata v Goriol v to-
Nunsh ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Casenn*.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Zavod za pospeševanje obrti
Za pospeševanje obrti se je zgodilo doslej v naši deželi od strani v tako svrho poklicanih ciniteljev bore malo. Zato pa je ostajala zlasti mala obrt v raznih svojih panogah na precej primitivnem stališču, v kolikor je ni boljšal od drugodi prinesen pouk in pa konkurenca z vpeljanimi izdelki. V zadnjem času šele se je jelo gibati po naši trgovski in obrtni zbornici, v kateri je oživela misel, da treba vendar priskočiti na pomoč toli zanemarjam obrti, ker po drugih deželah vidimo vsestranski napredek v obrti, pri nas pa se le tako po starem pehamo naprej. Tipti zadnji uCni tcCaji, katere je priredila trgovska in obrtna zbornica, so bili vredni vsega priznanja, in prizadeti obrtniki so se naučili tam marsikaj koristnega in dobrega, kar so tudi uvedli v svoje izdelke, ker jim jih oni pouk popolnjuje. Konečni sad prizadevanja trgovske in obrtne zbornice v pomoč obrtniku pa je zavod za pospeševanje obrti v Gorici. Takega zavoda živo potrebujemo, in ako bo znalo vodstvo tega novega zavoda delovati po irstencijah, katere mora imeti taka naprava, bo vpliva! jako pospeševalno na obrt vsestransko, s Čemur se tudi dvigne obrtniški stan vsaj malce višje nego stoji dandanašnji v Gorici. — V ponedeljek je bil nekak ustanovni dan omenjenega zavoda. Prišla sta z Dunaja tudi sekcijski šef Esner in ministerijalni svetnik dr. Brevcha, katera sta oba zagotavljala pomoč vlade ter povdarjala, kako nujno je potreben tak zavod prav za Gorico. Exner je omenjal tudi, da zavod stoji v strani od vsake politične tendence ter nima drugega temelja nego ekonomično povzel igo kraja. Tudi drugi gospodje so povzdigali pomen zavoda za obrt, in kakor se da soditi, bo ta zavod razvijal prav Široko delovanje, ako le dobijo za to sposobnega vodjo. S kratka: obrti v Gorici se obetajo novi časi.
Novi Časi nastopajo povsodi in luC teh novih časov sije polagoma tudi v našo deželo. Kdor razume duha novega Časa, ki stremi za tem : približevati človeka Človeku ter si pomagati  medsebojno  ne  glede   na tiste
zastarele odnoSaje, na katere se je v profilih dobah vedno tako rigorozno oziralo, ko se je razločevalo Človeka od Človeka ter vstvar-jalo umetne meje, nemalo radi narodnosti, kdor razume tega duha, tisti res hodi po potih napredka, kdor pa poteguje s seboj stara naziranja ter Se ni ovrgel od sebe raznih neumestnih predsodkov ali celo zanaSa narodnostno sovraštvo na obrtno polje, tisti ne opravi nikdar nič dobrega.
Pri nas v Gorici imamo britke skušnje v marsikakem takem pogledu, zlasti pa v ozirih narodnega boja. Nič ni koristil onim, j ki so ga tako uneto vprizarjali, pač pa je odvrača! može, ki bi bili lahko kaj storili, od koristnega dela, in posledica temu je, da vidimo le nazadovanje in propadanje, kamorkoli se ozremo; na čelu temu pa koraka tisto slavno zavoženo gospodarstvo na naSem magistratu. Da se ni mogla obrt v Gorici razviti tako, kakor je bito želeti, temu je iskati vzroka med drugimi tudi v tisti svoječasni narodnostni gonji. Le recimo, da je tako. Na drugi strani pa moramo konstatirati, da se je prav slovenski živelj v Gorici oprijemal obrti. V mestu imamo dandanašnji lepo Število slovenskih obrtnikov, in če pogledamo priimke laških obrtnikov, potrjujejo nam go-renjo trditev.
Ta obrt pa, kakor reCcno, potrebuje opoinoči, In ta mu ima priti tudi iz novo ustanovljenega zavoda za pospeševanje obrti. Ne bomo učili gospodov, ki so zbrani okoli njega, kako naj delujejo, da bo odgovarjal res svojemu namenu po vsem nepristranskem postopanju; to vedo sami. Ako bodo vpoštevali resnični namen zavoda ter ne spietejo vanj nič takega, kar bi razdvajalo in ločevalo, potem se mora povzdigniti naSa obrt, in slovenski in laški obrtnik bosta tekmovala le v dobrem smislu, kdo zmore boljše delo, ter ostane v strani na polji obrti vse drugo, kar bi jo sicer le oviralo v raz-vitku. Tu pa je treba poštenega in pravičnega ravnanja v prvi vrsti od strani zavoda in njegovega vodje.
Merodajni gospodje z laSke strani so prav te dni glede na trgovino in obrt po« vdarjali z zanosom, da na teh poljih mora prenehati  vsako  strankarstvo,  da jim je na
to stran edinole za povzdigo trgovine in obrti, in iz ust roinisterskih odposlancev smo Culi istotnko zagotovilo, da zavod za pospeševanje obrti ostane daleč proč od vsake politične tendence.
Mi dobro vemo, kako nam je ceniti take priložnostna izjavljanja, Ako pogledamo nazaj, vidimo, da so se pogostoma zglaSala taka zatrjevanja o nepristranosti, ali se dosledno niso držala, toda upamo, da se je iz te doslednosti marsikedo kaj naučil, ker ista je prinašala veC Škode nego dobička. Zadnji čas je, in neobhodno potrebno, da vsi merodajni Cinitelji krenejo na poti nepristranosti in pravice, kajti drugače prav naSa dežela s svojimi posebnostim! ost »no daleč za drugimi. Ljudstvo je to že uvidelo, in tudi obrtni stan v Gorici noče hoditi veC po onih opolzkih polih, na katera so ga tirali brez-vestneži, da mu ni bilo za drugo nego za blatenje in grdenje svojega someščana druge narodnosti.
Obrt v Gorici potrebuje podpore, potrebuje vira, iz katerega naj zajomlje pouk za napredovanje in vspcSno tekmovanje, ali nikakor se ne sme pri tem hoditi enostranska pota. Ako je kedo, ki misli uganjati svojo politiko z novim zavodom ter ga pripreči v listi navzdol drdrajoči voz kot zavira, je na krivih potih ter utegne neizmerno škodovati prav onim, katerim misliti storiti dobro.
Slovenci smo v kuratoriju slabo zastopani. Isti ima 3 zastopnike goriške občine, 4 trgovske in obrtne zbornice, 4 deželnega odbora (2 Slovenca: BerbuC in Vidmar!!), 3 trgovskega miaisteistva, tajnik zbornice pa bo tajnik tudi v novem zavodu. Ali ne glede na to poživljamo vse slovenske obrtnike, da se poleg drugih skrbij za napredek v obrti oprimejo zavoda vsi, ker zavod je postavljen za vse, Slovenci smo pri tem močno in-teresovani, zato pa opozarjamo končno na besede odposlancev iz ministerstva, ki sta povdarjala, da mora biti zavod le to, kar je njega pravi namen; ta pa je: p o s p e 5 e-vati obrt — in niC drugega!
Okrožnica deželnega učiteljskega druitva
za Goriško - GradlSčausko. MnoiMislai® flfljpicB Itoleflnje, dragi tovarlil I
»Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!«
Nar. »rlglovioa,
Prežalostne so razmere, v katerih Životari učiieljstvo naše dežele. Dasi vršimo vestno svoje stanovske dolžnosti, vendar se nas prezira tam, kjer bi se moralo vpoštevati in pošteno odškodovati naše delovanje. — Nočemo naštevati vseh razlogov, radi katerih se nas prezira, nočemo ponavljati, kako se nam odreka naše pravice in kako skopo nam režejo grenki košček kruha. Toda jeden povod, radi katerega si upajo tako postopati z nami, moramo omeniti, ker je to ob jed-n-ni huda rana na telesu zanemarjanega našega stanu. Ta povod je pomankanje odločne stanovske samozavesti, pomankanje prave skupnosti in iskrene solidarnosti, pomankanje nerazruine sloge in jedinosti med nami I
Duh socijalne evolucije, ki je prešinil mase delavskega ljudstva, je odprl prolelar-cem pot do zboljšanja moralnega in materialnega stanjr.. Ta duh pa je delavstvu tudi podaril solidarnost in jedinost; zato pa do-sezajo solidarni in složni vedno večjih uspehov. — A mi, tovariši in tovarišice, ne znamo še prav ceniti silne moči v trdno falango združene čete; zato pa se drznejo tako postopati z nami. Radi tega je pač sveta dolžnost vsakega uda našega stanu, da vstopi z navdušenjem in z vero v zmago pravične stvari v naše bojne vrste, da pri-pomaga vsakdo po svojih močeh do vres-ničenja naših idealov. — Krivično je, da stoje nekateri naši kolegi ob strani v našem boju za obstanek ter si mislijo, da z zmago svojih tovarišev zmagajo tudi oni. Krivično je, da ne podpirajo onih mož, ki stoje* v prvih vrstah v boju za naša prava, za povzdigo vzvišenega našega stanu 1 Vsi bodimo zvesti in neustrašeni vojaki, da bodemo imeli vsi zasluge in pošteno pravico do tega, kar si priborimo!
V dosego naših pravic siuži nam kakor sredstvo v prvi vrsti naša organizacija. Imamo
Trye mušketirji.
Napisal Alexamlre Duinas.
(Dalje)
In mehanično in brez upora je sledil.
Šel je po hodniku, ki mu je bil &e znan, čez neko dvorišče, skozi neko stransko poslopje in nagel pred vrati sprednjega dvorišča voz, okoli katerega so stali štirje stražniki na konjih. Rekli so mu vstopiti v ta voz, policijski sluga je sedel na njegovo stran, vrata so se zaprla, in bila sta v premikajoči se ječi.
Voz se je pričel pomikati počasi kakor pri pogrebu. Skozi omrežje je jetnik videl hiše in tlak, in to je bilo vse; toda kot pravi Parižan, ki je bil, je gospod Bonaeieux spoznal vsako cesto po ogelnih kan -nih, znakih tvrdk in svetilkah. Ko so prišli do Saint-Paula, onega znanega mesta, kjer so morili one, ki so bili obsojeni v Bastiji, je skoro omedlel in m dvakrat prekrižal. Mislil je, da voz obstane. Ali voz se je peljal naprej.
Nekoliko dalje ga je zopet obšel velik strah, in sicer ko so se peljali mimo pokopališča Saint-Jean, kjer so pokopavali državne zločince. Samo dejstvo, da so jim navadno prej odsekali glavo, nego so jih pokopali, in je še čutil glavo med ramami, ga je nekoliko pomirilo. Toda ko je videl, da je krenil voz proti trgu la Greve, ko je opazil ostre strehe mestne hiše, ko je zavil v stebrišče, je mislil, da je zanj vse končano. Na vsak način se je hotel policijskemu shigi
izpovedati, in ko se je ta ustavljal, pričel tako zdiho-vati, da mu je policist zapretil, da mu zamaši usta, če ga bode še naprej mučil na ta način.
Ta grožnja je gospoda Bonacieuxa nekoliko pomirila: če bi ga hoteli usmrtiti že tukaj, bi ne bilo vredno, da bi mu mašil usta, ker so bili Že skoro na mestu, kjer bi ga umorili. Res je voz drdral čez neprijazni prostor, ne da bi obstal. Zdaj se je bilo bati samo še pred Croix - du - Trahoir, in proti temu kraju se je obrnil voz.
To pot ni bilo nikakega dvoma več, kajti tu so morili manjše zločince. Bonacieux je bil že ponosen, da je vreden Saint-Paula ali trga Greve, in zdaj naj bi Oroix-de-Trahoir tvoril konec njegove vožnje in njegove usode! Tam stoječega križa še ni mogel videti, toda čutil je, kako se mu približuje. Ko je bil jddaljen še kakih dvajset korakov, je zaslišal hrup, in voz je obstal. To je bilo več nego je mogel prenesti ubogi Bonaeieux; slabotno je vzdihnil, da bi bil Človek mislil, da je to vzdih umirajočega, in se onesvestil.
XIV.
Mož iz Meunga.
Množica, ki je provzročala hrup, se ni zbrala vsled pričakovanja, da bode videla obesiti človeka, ampak da je videla že obešenega.
Voz, ki je obstal za trenutek, se je pričel vnovič pomikati, drdral po ulici Saint-Honore", zavil v uliso des Bon Enfants in obstal pred nizkimi vrati.
Vrata se  odpro, gospoda Bonacieuxa, ki ga je
dosedaj opiral policijski sluga, vzameta v roke dva stražnika; porineta ga na neki hodnik, pomagata mu po stopnicah navzgor in ga privedeta v neko predsobo.
Pri vsem tem se je premikal popolnoma mehanično.
Stopal je kakor v sanjah; vse stvari je videl kakor skozi meglo; njegova ušesa so sprejemala glasove, ne da bi jih razumela; v tem hipu bi ga bilo mogoče usmrtiti, ne da bi se 'e zganil v obrambo, ne da bi le zavpil ter prosil milosti.
Tako je ostal, obrnen s hrbtom proti steni in s povešenimi rokami, na klopi na istem mestu, na katero sta ga posadila stražnika.
Ker pa se je oziral okoli, ne da bi opazil kaj grozečega, in ker ni kazalo, da mu preti resnična nevarnost, ker je bila klop blazinasta in stena prevlečena z lepimi tapetami, ker so pred okni visele velike zavese iz rudečega damasta, je polagoma spoznal, da je bil njegov strah pretiran, in pričel premikati svojo glavo z desne na levo in od spodaj navzgor.
Pri tem pregibanju, kateremu se ni nihče ustavljal, je dobil zopet nekoliko poguma ter si upal stegniti najprej jedno in potem še drugo nogo; s pomočjo svojih rok se je dvignil s klopi kvišku in stal na nogah.
V tem hipu je odprl uradnik prijaznega obraza zaveso pri vratih, spregovoril še nekaj besed z osebo, ki je bila v sosedni sobi, se obrnil k jemiku in rekel:
»Ali se imenujete vi Bonacieux?<
»Da, gospod uradnik,« zastoka drobninar, ki je bil bližje smrti nego življenju.
v deželi štiri okrajna učiteljska društva in deželno učiteljsko društvo. Med nami naj ne bo nijedne koleginje, nobednega kolega, ki ( bi ne bil ud jednega okrajnega učiteljskega t društva in ob jednem Član za naš stan pre- j važnega deželnega učiteljskega društva. In v prvi vrsti radi tega obrača se danes pod- . pisani odbor do vsega učiteljstva z iskreno prošnjo: Vsak ud našega stanu bodi tudi j ud deželnega učiteljskega društva! To bodi naša prva naloga; ne min smo prej, dokler ne dosežemo tega. Tovarišice mile, tovariši  dragi! Brez razlike narodnosti in mišljenja združi naj nas v našem društvu želja po zboljšanju našega neznosnega položaja v nepremagljivo četo!
Poleg tega, kar je društvo doslej storilo za učiteljstvo, čakajo izvršitve še marsikater! lepi načrti. Društvo se ne poteguje le za splošne koristi vsega učiteljstva, marveč hoče skrbeti, da dobi vsak posameznik tudi pomoč, dober svet in zaslombo, ko treba braniti svoje pravice, ugled in čast svojega stanu. Društveni odbor, oziroma predsednik, je članom vedno na razpolago v tem oziru in z veseljem ustreže v takih zadevah. Treba se le obrniti pismeno na odbor, ali ustmeno vsak četrtek do g. predsednika v Gorici, Fran Josipov Corso, št. 40,1, nadstropje. — Naše društvo hoče pomagati svojim članom v vsakem oziru, a svoje lepe načrte bode moglo izvršiti le ob podpori celokupnega učiteljstva naše dežele. — Tako bode skušalo podpirati sčasoma učit. udove in sirote, preskrbeti učiteljstvu brezplačno (na društv. troške) pravnega zastopnika za vse slučaje, kjer bo treba braniti pravice katerega svojih udov. Izdajalo bode poročila o svojem delovanju, o uspehih naših zahtev ter o gibanju učiteljstva sploh. — Prva in glavna naloga pa je našemu društvu ta, da izvo-juje v gmotnem oziru učiteljstvu to, kar mu gre, česar si pošteno zasluži. Kakor znane, ni sankcijoniran zakon za malenkostno zboljšanje našega obupnega položaja, katerega je sklenil naš deželni zbor. Kdo je kriv, da nismo dosegli niti te mrvice zboljšanja, je pač splošno znano; zato nočemo tu ničesar omenjati. Pač pa povdarjamo, da ukrene društvo vse potrebne korake, da storijo poklicani faktorji svojo dolžnost ter »".;< prej odpomorejo naši bedi. V ta namen ne bode se strašilo boja, truda in stroškov, ker ve, da se bori za sveto in pravično stvar. In v tem boju nastopajmo vsi složno in jedino v okrilju našega dežel, učiteljskega društva!
Ne dajte se pregovoriti od naših nasprotnikov, da naše društvo ni potrebno in koristno. Tudi izgovor, da bi društvo nem-škutarilo, je povsem neopravičen. — Res je le to, da pišemo nemški sejne zapisnike in da se poslužujemo nemščine v toliko, da se razumemo z našimi italijanskimi tovariši. A naša pravila ne določajo nikjer nemščine uradnim jezikom našega društva, marveč vsakemu je prosto,  da se izraža
pri sejah in zborovanjih v svojem narodnem , jeziku in tudi v istem jeziku društvu dopi- j suje. jednako se bode skrbelo, da b.ode vsak ud postrežen v domačem jeziku. — Čeprav smo udje dežel. učit. društva, smo vsejedno zavedni Slovenci, kakor so naši ital. tovariši tudi kakor udi našega društva zvesti svojemu rodu. —Našedruštvo ni ustanovljeno v namen, da bode pretresovalo narodna vprašanja, temveč se hoče zavzemati le za koristi učiteljskega stanu, ki so nam vsem skupne. Zato pa vsi k društvu, katero hoče žrtvovati vse svoje sile v blagor našega vzvišenega stanu. In v tej resni, velevažni uri rotimo z nova vse učiteljstvo: »Vsi za jednega, jeden za vse!«
SdboF deželnega učiteljskega društva
V Gorici, dne 12. oktobra 1903. Tajnik:                                    Predsednik:
Anton Kutin.                       A. Jacobi.
Dopisi,
Is DobravelJ. —(K m e t i j s k i 3h o d vDobravljah.) — V prelepi, probujeni vipavski dolini vasi tako rekoč tekmujejo v napredku; vsaka hoče pred drago veCveljati — pokazati se bolj napredno. Tudi naSa prijazna vasica tik vipavske železnice, koji so naredili .Stacijon na figi*, ni najzadnja med naprednimi vasmi. (Ali ni značilno za železniško ravnateljstvo, da pusti ljudi v najvčjem mrazu, dežju, sploh v vseh vremenskih nezgodah čakati vlak na prostem!? AH je prav, da ima ljudstvo na tako zvanem postajališču eden meter prostora? Ali ni nevarno, da koga zgrabi stroj ali voz ter ga zmelje? Vsi prizadeti vprašamo: Kaj hoče storiti železniško ravnateljstvo v Trstu, da se ta grozni nedostatek in pogreSek odpravi?) Ima bralno-pevsko društvo, sedaj si je vsta-novilo sadjarsko vinarsko društvo, ki si je kupilo veliko, lepo zemljišče tik železnice, na kojem se naredi vzoren sadovnjak. Namerava se „ tudi sezidati .društven dom". Niso to lepe misli vredne probujenega dobravskega kmeta?
Dne 18. t. m. je sklicalo vinar.-sadj. društvo kmetijski shod in izvanredni občni zbor. Občni zbor je proučeval vprašanje društvenega doma na društvenem zemljišču. Poročal je o tej točki g. Breščak izborno. Sklenilo se je: pristopiti mora 100 udov, ki dado denar, da se sezida hiša. Načrt se pošlje visoki vladi in dež. odboru v pregled, katera tudi, mislimo, bodeta prispevala s podporo. Pod domom bi bila društvena klet ali klet bodoče podružnice goriški kletarski zadrugi. Nad njo bi bile razne društvene sobe in shrambe.
Na to otvori g. predsednik vinar.-sadjar. društva Mermolja shod, katerega so se udeležili: vrlo število bližnjih inteligentnih kmetov in gg. pot učitelj Ant. Štrekelj, naš pro-pagator neumorni, požrtvovalni Ant. Možina, ki je pripeljal malo, a čilo številce Brejcev, nadučitelj Vodopivec, g. župan in dr.
6. pot. učitelj Štrekelj je podajal v lepem jedernatem govoru zbranim nauke o trtoreji in kletarstvu. Vsi smo ga verno poslušali ter h koncu so stavili mnogi dosti vprašanj, na kar jim je dal odgovor. H konen se je vnela živahna debata o dveh točkah: Brezobrestna posojila, c. kr. goriška kmetijska družba. Po dolgi debati, v katero so posegli Možina, Štrekelj, predsednik, župan in drugi, so se sprejele te-le resolucije:
1.  Visoka vlada naj potrebno ukrene, da orožništvo ne daje svojega mnenja o kmetovalcu, kateri naj dobi brezobrestno posojilo. To se je temeljilo na več točk. Vse časti vredno orožništvo ima drugega opravila čez glavo. 6. orožnik, ki je iz ne vinorodnih krajev, ner more^ poznati stališča kmeta— v vinorodnih krajih.
2.  Vlada «"n deželni odbor naj potrebno vkreneta, da dobijo kmetovalci brezobrestna posojila. — Druge dežele se poslužujejo tega že pol stoletja, pri nas pa je kakor v deželi... neverjetnosti.
3.  Naše društvo prosi, da izdaja c. kr. kmetijsko društvo tudi za nas Slovence gospodarski list. Za ta čas, M nismo imeli lista, naj nas odskoduje koncem letošnjega leta z gospodarskim koledarjem, ki bi imel več snovi kmetu v pouk.
4.  Vlada in dež. zbor naj dasta kmetovalcem nagrado, ki so si naredili racijo-nelno gnojišče in stranišče, utemeljilo se je ta predlog na to- le: veliko Tomaževe žlindre in supersfosfata gre ravno tu kmetu v nič, eno po potih, drugo v zrak. Kaj pomaga?
Poživljajo se vsa kmetijska društva, da te resolucije' vpoštevajo.
Ker se ni oglasil nobeden več za besedo, je zaključil g. predsednik shod. Zahvalil seje na desno in levo. Omenil je, da se lahko vendar obe stranki združiti v boju proti enemu sovragu. V gospodarskih interesih se pusti strankarstvo, delujmo skupno v prospeh kmeta in celega naroda. Bodimo podobni v tem filadjarom. Radikalni, neizprosni, kedar je treba braniti pravo naše, milo nam deželo domačo. Vrlega g. pot, učitelja je Se posebej zahvalil v imenu vseh ter mu klical: vedno nam dobro došel, Bog ga Živi t —
Pri kozarcu vina se je reklo še marsikatero pametno, dokler se nismo razšli.
Št. Andrež. (Sočijalni demokrati v Št. Andrežu.) — Vnedeljodne 18. oktobra t. f. so nekateri mlečnozobi mladeniči, pristojni klesarski stroki, sklicali javen shod, ter povabili za govornika sodruga Jožefa Kopača; ker pa je bil isti drugam zavezan, je poslal sodruga Linharta, (to orjaško osebo.) Točno ob 3 7» uri so nastopili, da bodo zborovali, ali sreča jim ni bila mila, kajti doživeli so poraz, da malo takih.
Začela se je volitev predsednika, za katerega so predlagali domačina Antona Lav-renčiča. Temu predlogu se je vprl g. Alojzij Brajnik ter predlagal za predsednika g. župana, kateri je imel tudi večino, ali rudeč-
karji niso hoteli o tem n:česar slišati, pač pa je predlagal sodrug Linhart, da naj tudi g. župan zasede častno mesto pri njih shodu. Naše ljudstvo ni hotelo o tem ničesar slišati. Začel se je vrišč,
Potem stavi gosp. Alojzij Brajnik drugi predlog: in sicer, ker je bila razobešana rodeča zastava, z besedami: .Tukaj smo na slovenskih tleh, tu hočemo slovensko zastavo, mi ne poznamo rudeče zastave, ter protestu-jemo proti razobeSanju iste, kajti ta zastava je zastava punta iz časov francoske revolucije.* Začel se je takšen vrišč proti zastavi, da so jo morali hitro snet*. Ali vse eno so hoteli še zborovati; ker se je pa g. Brajnik prvi oglasil k besedi in ga niso hoteli do-, pustiti, je začelo strašno vpitje.-Naši80~peli ,Lepa domovina" in »Hej Slovani", Ko so rudečkarji videli, da je vsak poskus brez-vspešen, so shod zaključili ter sklicali na podlagi g 2. zaupni shod v notranjih prostorih. Sliši se, da nameravajo v kratkem sklicati drugi shod, ali povedati jim moramo, da v št. Andrežu ne bode kruha iz te moke.
Iz bližine Tržiča. — (Preganjanje slovenskih uradnikov.) — Slavna tržiška občina je podala na vodstvo južne železnice proti gospodu Mozetiču, tamkajšnjemu žel. uradniku, ovadbo, češ, da jej preti nevarnost od njegove strani, ker da je nevaren agitator in panslavist! Obtožba pravi, da M. agituje za slovenščino proti laštvu v Tržiču ter zahteva premestitev omenjenega uradnika. N6, pa je čudno to, da je trzisko laStvo tako na slabih nogah, da se boji enega Slovenca. Ako bi se vzbudili vsi Slovenci, ki so v tržiški občini ter se zavedli, takrat pa bi tržaška občina zahtevala brez dvorna vojaško posadko. Seveda ne morejo ničesar očitati g. M., preganjajo ga le radi tega, ker ni Lah, in v svoji hudobiji slikajo vso reč tako, kakor, da bi mogel kar en človek posloveniti Tržič. Slavna tržiška občina bi storila bolje, da bi preraotrila malce nezadovoljnost svojih občanov, ker v tej občini je marsikaj gnjilega, mesto da se peča s takimi rečmi.
Radovedni smo, kaj stori ravnateljstvo južne železnice. Pred par leti je prosil omenjeni uradnik za premestitev radi bolezni svoje žene, ki je trpela na mrzlici, katera bolezen je tu dom s., ali takrat je bilo ravn»-t o gluho na obe ušesi ter ni hotc-;> ugo-©,.-< prošnji za premestitev. Ali i-.uo ve, kaj stori sedaj, ko se je oglasila tržiška občina s podpihovanjem znanega zagrizenega velikega Laha, ki je napravil vse to le iz sovraživa do Slovencev, katero tisti človeček izkazuje pri vsaki priložnosti? Slovencem-potnikom priporočamo tega Visintina, lastnika bufeta v Tržiču!
Tukaj so začeli preganjati Slovence, da ne bomo smeli govoriti slovenski, ali se jako motijo. Slovenska županstva, katera imajo v svoji sredi Lahe, imajo tu lep vzgled! 1 Slovenci še premalo spoštujemo tisti rek: Klin s klinom 1                   (Dalje t prilogi.)
»Vstopite!« pravi uradnik.
In stopil je na stran, da je drobninar mogel iti mimo njega. Ta je ubogal brez ugovora ter vstopil v sobo, kjer so ga, kakor se je zdelo, pričakovali.
To je bila velika, zaprta soba, katere stene so bile okrašene z vsakovrstnimi orožji za napad in za brambo in v kateri je bilo že zakurjeno, dasi je bilo šele sredi septembra. Štirioglata miza, obložena s knjigami in papirji, na kateri je bil razvit izvanredno velik načrt mesta La Rochelle, je zavzemala sredino sobe.
Pred kaminom je stal mož srednje rasti, odličnega in ponosnega obličja, ostrih očij, širokega čeia in sa hega obraza, ki mu je muha, nad katero so se razprostirali velikanski brki, dajala še daljši izraz. Dasi je bil ta mož star komaj šest-do sedemintrideset let, so njegovi lasje, muha in brki že pričeli siveti. Ta mož je imel, dasi je bil brez meča, popoln izraz vojaka, in njegovi čevlji iz volovskga usnja, pokriti z lahko plastjo prahr, so kazali, da je čez dan sedel na konju.
Ta mož je bil Armand-Jean Duplessis, kardinal de Richelieu, no, kakor ga nam predstavljajo običajno, slaboten kot starec, trpeč kot mučenik, upognjenega telesa, umirajočega glasu, zakopan v velik naslanjač kakor v zgodnji grob, živeč samo še z močjo svojega duha in vzdržujoč boj proti Evropi z neprestanim delovanjem svojih misli, ampak kakor je bil tedaj v resnici, to se pravi fin in galanten kavalir, še tedaj slabotnega telesa, kateremu pa je pomagala ona mo-ralična moč, ki je napravila iz njega jednega najbolj izvanrednih ljudij, ki so kdaj živeli; tak, kot se je potem, ko je vojvodo de Nevers Čuval v njegovi Vojvodini v Mantovi, ko je osvojil Nismes, Oastres in
Uzes, pripravljal na to, da prežene Angleže z otoka R§ in prične oblegati La Rochelle.
Na prvi pogled torej na njem ni bilo ničesar, kar bi kazalo kardinala, in kdor ga ni poznal osebno, ni nikakor mogel uganiti, s kom mu je govoriti.
Ubogi drobninar je ostal pri vratih, dočim so se oči osebe, ki smo jo ravno opisali, vprle vanj, kakor bi hotele z jednim samim pogledom pregledati celo njegovo preteklost.
»Ali je to oni Bonacieux?« vpraša po kratkem molku.
»Da, monseigneur,c odvrne uradnik.
»Dobro, dajte mi one papirje tam in pustite naju sama. c                       ?
Uradnik vzame pokazane papirje z mize, jih poda gospodu, ki jih je zahteval, se pokloni do tal in odide.
Bonacieux je poznal v papirjih zapiske o svojem zaslišanju v Bastiji. Zdaj pa zdaj je pogledal mož pri kaminu čez papirje in zabodel svoje oči kakor osti dveh bodalcev globoko v srce ubogega drebninarja.
Približno po preteku deset minut čitanja in deset sekund opazovanja je kardinal skončal.
»Ta človek se ni nikdar zaroti!,«   zamrmra; to je vsejedno; vendar poglej rao.c
»Obtoženi ste veleizdaje,« pravi kardinal počasi.
»To se mi je že povedalo, monseigneur,« odvrne Bonacieux, ogovarjajo ga z naslovom, s katerim ga je ogovoril uradnik, »a prisegam vam, da o tem nisem vedel ničesar, c
Kardinal premaga smehljaj.
»Zarotili ste se s svojo ženo, gospo de Ohevreuse in milordom vojvodo Buckinghamskim.c
»Bes sem slišal izgovoriti vsa ta imena, monseigneur,« odvrne drobninar.
»Pri kateri priliki?«
»Ona mi je rekla, da je kardinal de Richelieu zvabil v Pariš vojvodo Buckinghamskega, da bi uničil njega in kraljico.«
»Ona vam je rekla?«  vsklikne kardinal Mastno.
»Da, monseigneur; toda jaz sem rekel, da nima prav, ker govori take stvari, in da Njegova Eminenca ni zmožna.. «
»Molčite, vi ste tepec!« ga prekine kardinal.
»Ravno to mi je odgovorila moja žena, monseigneur.«
»Ali veste, kdo je odpeljal vašo ženo?«
»Ne, monseigneur.«
»Vendar nekoga *umite?«
»Da, monseigneur; ^da zdi se mi, da je ta sumnja dirnila gospoda komisarja zelo neprijetno, in zdaj je nimam več.«
»Vaša žena je ubežala; ali ste to vedeli ?«
»Ne, monseigneur, slišal sem Šele v ječi, in sicer po posredovanju gospoda komisarja, ki je zelo ljubezniv človek.«
Kardinal premaga drugi smehljaj.
»Potem tudi ne veste, kaj se je zgodilo z vašo ženo izza njenega bega ?«
»Čisto nič, monseigneur; ali mislim si, da se je, pač vrnila v Louvre.«
»Do jedne zjutraj se še ni vrnila.«
»Ah, moj Bog; ali kaj seji je vendar pripetilo?«
»Izve se, bodite mirni; kardinalu nič ne ostane skrito, kardinal ve vse.«
»Ali menite, monseignuer, da me da kardinal v tem slučaju obvestiti, kaj se je zgodilo z mojo Ženo?«
»Morda, ali glavna stvar je, da najprej odkritosrčno izpoveste, kar vam je znanega o razmerju vašo žene z gospo de Ohevreuse.«
Prilaga »Soča" it. 85. z <ie 24. oktobr
Oonafe in rane intee.
Osebna Test. — Pisarniški oficijal pri dež. sodniji v Trsta Emil Porchiassini je imenovan pisarniškim predstojnikom v Rovinju. Umrl je g. Martin Stih v Št. Janžu v Rožni dolini, vrl koroški rodoljub, ki seje mnogo trudil za slovensko stvar na Koro- j škem. Nemci so ga preganjal*,' ali*ft>lrojt«k." je hodil mirno dal> svoja pota. Dosegel je starost 54 let. V tužni zgodovini koroških Slovencev ostane njegovo ime v častnem spominu!
Umrl Je v Sarajevu starosta ta«Qšnjih*. Slovencev gimnazijalni profesor gospod Jakob Žnidarsic. Pokojnik je bil duša socijal-nemu življenju Slovencev v Sarajevu, navdušen in delaven narodnjak, ki je s paznim očesom motril in prav presojal nate kakor sploh jugoslovanske politične razmere. Za Časa afere Stadlerjeve je napisal lep Članek za tSočo% kateri smo taeas tudi priobčili ter je vzbudil dosti zanimanja. Bodi blagemu možu blag spomin!
Smrtmi kosa je pokosila v Postojni zasluženega rodoljuba 54 letnega Alojzija Kraigherja. Bil je prvi slovenski načelnik tržkega gospodarstva in od 1. 1887. do 1889. dež. poslanec kranjski. Bil je kremenit značaj in zvest pristaš narodno-napredne stranke.
Z» pogorelce v Botcu je daroval g. Fran Le ban, učitelj na Trnovem pri Gorici, 11 kron, prejete vsled poravnave v neki sodnijski stvari.
Shod vseh slovenskih odvetnikov se bode vršil v Ljubljani jutri dne L5, oktobra v dvorani mestnega občinskega sveta ob 10* uri dopoludne.
Kakor se nam poroča, se je že na prvem shodu vseh slovenskih odvetnikov, M se je vršil v Ljubljani leta 1898. v prilog jezikovne jednakopravnosti pred višjo deželno sodnijo v Gradcu, sprožila misel valvariti or< ganizacijo slovenskih odvetnikov v skupno zvezo, ki bi imela naran varovati stanovske in narodne težnje slovesni odvetnikov pred vedno množečimi se napadi.
Razmere se od tistega Časa niso /.boljšale ter so se najprvo začele na Štajerskem obračati očividno na slabše.
Najnovejši dogodki pa, ki nam prihajajo dan za dnevom s Koroškega, kažejo, da se hoč* tu slovenskim odvetnikom zanikati pravica eksistence in da se tam slovenščina naravnost meCe pred prag jusUce. Shod slovenskih odvetnikov bode torej brez dvoma jako umestna manifestacija proti tem razmeram, in želeti je, da se na njem pokaže solidarnost vsega slovenskega odvetništva proti agresivnim namenom naših nasprotnikov in vlade.
Pripravljalnemu odboru stoji  na Čelu
g. dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani.
Vspoiad je sledeči: 1. Nagovor odbo-
rovega načelnika dr. Karola Trillerja. t. Po-
HIB.
rotilo o ustanovitvi zveze slovenskih odvetnikov, referira dr. Valentin Krisper. 3. Poročilo o šUjerakih justičnih razmerah, referira dr. Jurij Hrašovec, 4. Poročilo o koroških justičnih razmerah, referira dr. Ferdinand Muiler. 5. Poročilo o primorskih justičnih razmerah, referira dr. Otokar Rybaf. 6. Eventualia.
Slovenski odvetniški  shod t LJub-^pr»*^^ea»Hideležencti«N«dvetniSkega shoda priredi v imenu stolnega mesta Ljubljane  gospod župan Iv. Hribar v hotelu pri Slonu* slavnosten banket.
Dramatično društvo je ukrenilo, da se priredi ta večer velika Verdijeva opera »Otello*.
Vnanjim^gostom bMrtOTejdahY prijetna prilika prepričati se tudi o velikem napredku slovenskega gledališča.
Veliki salon hotela ,j>rl ¦latem jelena* je občinstvu na razpolago že osem dnij. — Salon je 15 m  dolg, 8 iirok, 6 visok, ima 11 oken, je parketovan; razsvetljen je prav močno z  SI auerjevimi svetilkami; na sredi je krasen luster. Ta salon je prvi v Gorici z elektriškim ventilatorjem. — Ob- I činstvo  vseh stanov, ki obilo zahaja tjekaj, | jako hvali vso ureditev tega salona po veli-komestnem načinu. — Prijatelji tega velikega domačega podjetja ae veseld napredka, ! kateri smo s tem naredili v Gorici.
Tega naznanila nismo napisali za tiste, katere je vzel v varstvo Antonio Klobasa v dopisih »z dežele (!) v nekem časopisu. Hotel »zlati jelen* obstoji že desetletja, in Slovenci v glavnem so pomagali v istih prostorih tujcem do bogastva. Doslej se Antoniu Klobasi niso smilili slovenski krčmarji, katerim je delal hotel »zlati jelen" konkurenco, — zdaj nakrat je v skrbi za nje. Da bi kdo ne trpel kake škode, bi morali slovenski lastniki hotel zapreti... ali pa prodati tujcem. Za Slovence so po mnenju Toneta Klobase le ma!e krčme, kaj boljšega ni za nje, to morejo imeti tujci v krempljihl — Pa nikar misliti, da so prijatelji Toneta Klobase gostje tistih malih slovenskih krčmarjev, ki se mu nakrat smilijo, o ne, oni so pridni gostje neslovenskih gospodarjev! Nočemo imenovati nikogar, aH reči treba, da so pristaši Toneta Klobase danes najboljši gostje... pri tujcih. Zakaj ne zahajajo v krčme Slovencev, ki se Klobasi zdaj nakrat smilijo P! V Gorici imamo tudi celo vrsto ljudij, ki so zaradi Slovencev tukaj, so tudi Slovenci, pa se drže više nad občinstvom za navadne krčme. Ker ni bilo boljšega slovenskega hotela in restavracije, so zahajali v ptuje. Ako jim je kdo kaj rekel, so imeli takoj izgovor  pri  roki, da..... Tem bi moraio
biti vslreženo s prireditvijo tako krasnih prostorov ,pri zlatem jelenu*. Njim še posebe velja naše naznanilo.
Somišljeniki Toneta Klobase pa naj še dalje podpirajo le tujce, mi jih v tem ne zavidamo. Povemo jim le toliko: tudi brez njih irTšimo  svojo  nalogo v goriškem mestu, a
bo nas toliko slajše navdajala zavest, da smo dosegli zaželjene vspehe vkljub tako zlobnemu udriha, :u iz vrst druge slovenske politične stranke. Mi se zavedamo, da vršimo za skupne narodne cilje veliko delo ter želimo, da bi našli Se mnogo posnemovalcev-špekulantov za najrazličnejše potrebe 1!
»Kažipot" po Goriškem, Trstu in Ljubljani izide tudi za 1. 1904. kot brezplačna priloga-,S oče«. — KbrekTurhe "odtise so dobili že po vseh občinah in večina jih je te dni že vrnila. Kdor še ni popravil, naj to gotovo stori in dopošlje do konca oktobra. Morebitne spremembe do 15. decembra naj se nam naznanijo po dopisnicah, ker v tisek pojde hkratu cela knjiga v drugi polovici decembra. Tako bo naš .Kažipot" preskrbljen z najnovejšimi podatki.
Važnost in vrednost našega »Kažipota" se čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogih ozirih naravnost neizogibna potreba. - Toda le kratek upogled v to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zaslombe nego smo je bili doslej deležni.
Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos še točniše zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano P Vsakega Slovenca bo jako zanimil »Kažipot" po središču Slovenije.
Oglasi v tem »Kažipotu* imajo ve-iko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto. Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v »Kažipot" in si poišče naslov trgovca ali obrtnika, pri katerem potem naroči.....
Oglase že sprejemamo. Kdor hoče dati Iv .Kažipot" svoj oglas, naj se čimprej prijavi. Gene so nenavadno ni^e,
Lepak e voinlml urniki za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot brezplačna priloga »SoCe«, Vrhu tega jih razpošljemo več sto na javne lokale po vsej Sloveniji, — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?!
Oglase sprejemamo, dokler je še kaj prostora. Lani nismo mogli sprejeti vseh oglasov. Kdor prej pride, prej melje. Prostor za oglase je namreč omejen. Kdor želi, da bo letos gotovo na tem lepaku, naj se takoj oglasi.
Dvojna mera t — Na kontrolnih shodih, ki se vršijo te dni, dajajo rezervistom nove določbe, katere jim vSivajo v knjižice. V Gorici se delijo rezervistom le laške in nemške določbe, in sicer jih deli mestni uradnik. Da mestni uradnik v Gorici ni naklonjen slovenščini, je lahko umljivo. Vprašanje pa nastaja: ali je on odstranil slovenske določbe ali pa jih sploh ni ? Ali obvelja zadnje ?! Na kontrolnem shodu jih sploh nikdo ni videl. Ako jih ni, potem je pač to jako lepa dvojna meral Kaj je laški vojak več vreden od slovenskega?! Slovencev pa je vendar največ na shodih. Po drugI strani pa naj bi pokazali malo poguma tudi gg. re-
zervisti ter zahtevali slovenske določbe in zavrnili one, katerih ne razumejo.
Ker smo že pri kontrolnih shodih, moramo omeniti še, da se rabita pri pouku do rezervistov dobra nemščina in laščina,le slovenščina je strašna. Govori se o »Suhih," »falingah* in o drugih takih strašnih besedah, katerih ne rabi nikak Slovenec. Želimo, da se obrne končno v tem pogledu na bolje 1
Vodovodno vprašanje v Gorici. — Modri možje na našem magistratu ostanejo v kratkem brez glav, ako se bodo Se malo časa bavili z vodovodnim vprašanjem. Pred kratkim so imeli naši mestni oeetje zaupno sejo v kateri je bilo govora o vodovodnem vprašanju. Govorili so na dolgo in Široko, slednjič pa so se odločili, da počakajo, kaj poreče ajdovska predilnica glede Hublja. Na tem zborovanju se je govorilo tudi o tem, da bi se z nova poskusilo z Mrzlekom. Dr. Bramo je našel, da je Mrzlek nezdrav in kalen, ali v mestnem svotu so Se vedno možje, katerim je Mrzlek pri srcu! Kdo ima prav, ne bomo tu razkladali, kažemo pa na konfuznoit, katera vlada v tem pogledu med mestnimi svetovalci.
Večina je naklonjena sedaj Hublju, ali glej l Kar nakrat so našli, da je Mrzlek kalen, zato seveda mora biti kalen tudi Hubelj! In res smo čHali te dni v nekem laškem listu, da je tudi Hubelj kalen I Drugi laski list pa zahteva ime onih, ki so proglasili Hubelj kalnim, nakar odgovarja prvi, da jih morajo že poznati na magistratu! Da, če to ni največja konfuzija, potem res ne vemo, kaj bi le tako imenovali, Toliko tisočakov je že vtonilo v vodovodnem vprašanju, vode pa le le ni, in kakor se kaže, je le ne bo z lepa.
Kam je zabredel gorilki magistrat, kako je v sedanji svoji sestavi nesposoben za vsako resno delo, pa tudi kaže jasno to vodovodno vprašanje l
Zveza obrtnikov. — V sredo se je vršilo napovedano zborovanje zveze obrtnikov v dvorani tukajšnjo trgovske in obrtne zbornice. Udeležili so se med drugimi tega zborovanja tudi dež. glavar, podžupan Bom-           |
big, višji okr. komisar Pol!ey, predsednik zbornice ter več industrijcev. Predsedoval je podpredsednik osrednjega ravnateljstva zvezo obrtnikov I. Vetter s tajnikom dr. G. Auspit-zerjem. Predsednik je povdarjal potrebo zveze med obrtniki v svrlio dobrega zastopstva obrtniških interesov ter kazal na potrebo ustanovitve podružnice v našem mestu. Ta zveza obstoji 6 let pa je dosegla mnogo vspehov in prav tako jih je mogoče doseči tudi tukaj. Govorili so še Lenassi, Bombig, dež. glavar, na kar se je izvolil odbor za podružnico. Omenjamo, da se je povdarjalo na tem zborovanju, da treba pri obrtnih in trgovskih rečeh pustiti v slran vsako stran-karstvo in narodnostno hujskanje, in povdarjalo se je, da se bodo ozirali le na vsestransko prospevanje obrti.
»Toda, monseigneur, o tem ne vem ničosar; nikdar je nisem videl.«
»Ali je šla vaša žena, kadar ste šli v Louvre po njo, naravnost domov?«
»Skoro nikdar; imela je opravke pri prodajalcih platna, h katerim sem jo spremljal.«
»In s kolikimi prodajalci je bila v zvezi?«
»Z dvema, monseigneur.«
»Kje stanujeta ?«
* Jeden v ulici Vangirard, drugi v uiici La Harpe.«
»Ali ste zahajali z njo k trgovcema ?«
»Nikdar, monseigneur; pričakoval sem jo pri vratih.«
•In s kako pretvezo je zahajala iu,*ri sama?«
»Nikakega vzroka ni navajala, samo rekla mi je čakati, in jaz sem čakal.«
»Vi ste ljubezniv soprog, moj ljubi gospod Bo-nacieux,« pravi kardinal.
»Imenuje me svojega ljubega gospoda!« pomisli drobninar. »Vraga! Stvari stoje dobro.«
»Ali veste za ona vrata?«
»Da.«
»Ali so vam znane hišne številke?«
*Da.«
»Katere so?«
»V ulici de Vangirard Številka 25; v ulici de La Harpe Številka 75.«
»Prav,« pravi kardinal.
Pri tej besedi vzame srebrn zvonec in pozvoni; uradnik vstopi.
»Pojdite po Rocheforta,« pravi polglasno; »ko se vrne, naj takoj pride k meni.«
»Grof je tukaj,« odvrne uradnik, »in nujno prosi da bi govoril z Vašo Emineneo!«
»Potem naj pride takoj!« pravi Richelieu živahno.
Uradnik odhiti iz sobe z ono hitrostjo, s katero so ubogali kardinala vsi njegovi sluge.«
»Z Vašo Emineneo!« zamrmra Bonacieux, oziraje se okoli sebe z blodečimi očmi.
Odkar je izginil uradnik, še ni minulo pet sekund, ko se odpro in vstopi nova oseba.
»To je on !< vsklikne Bonacieux.
»Kateri on ?« vpraša kardinal.
»Ki mi je odpeljal mojo ženo.«
Kardinal pozvoni drugič. Uradnik se vnovič prikaže.
»Izročite tega moža rokam njegovih stražnikov; počaka naj pa, da ga zopet pozovem pred se.«
»Ne, monseigneur, ne, saj ni!« vsklikne Bona-cieux; »ne, zmotil sem se: to je neki drugi, ki mu ni niti podoben; ta gospod je poštenjak.«
»Odpeljite tega slaboumnega Človeka!« pravi kardinal.
Uradnik prime Bonacieuxa pod pozduho ter ga odpelje v predsobo, kjer dobi svoja stražnika.
Nova vpeljana oseba je Bonacieuxu nestrpno sledila z očmi, dokler ni izginil, in ko so se zaprla vrata za njim, stopi živahno h kardinalu, rekoč:
»Videla sta se.«
»Kdo?« vpraša Njegova Eminenca.
»Ona in on.«
»Kraljica in vojvodah zakliče Richelieu.
»Da.«
»In kje?«
»V Louvru.«
»Ali ste si tega gotovi?«
»Popolnoma.«
»Kdo vam je povedal ?«
»Gospa de Lannov, ki je, kakor veste, popolnoma udana Vaši Eminenci.«'
»Zakaj ni povedala že preje?«
»Kraljica je — bodisi slučajno, bodisi vsled ne-zaupnosti — pustila spati z njo v isti sobi gospo de Surgis ter jo stražila celo jutro.*
»Torej smo pobiti to pot. Ali poskusimo se maščevati. »•.
»Iz celega srca vam hočem pomagati, monseigneur, bodite brez skrbi.«
»Kdaj se je to zgodilo?«
»Ob polu jedni po noči; kraljica je bila s svojimi ženskami...«
»Kje ?«
»V sv *ji spalnici...«
»Prav.«
»Ko so ji prinesli v imenu gospe Bonacieux neki robec...«
»Naprej!«
»Se je polastilo kraljice veliko vznemirjenje, in pobledela je kljub ličilu, katero je imela na obrazu.«
»Naprej, naprej!«
»Nato je vstala in rekla v vidni zagredi: »Dame, počakajte me deset minut, da se vrnem.« In odprla je vrata svojega alkovna in odšla.«
Zakaj vas gospa de Lannov ni obvestila o tem še isti hip?«
Ni si bila še vsega svesta; ra-un tega je rekla kraljica: »Dame, počakajte me,« in se ni upala, biti kraljici nepokorna.«
»In koliko časa je ostala kraljica zunaj ?«
»Tri četrt ure.«
»Ali je ni spremljala nobena njenih žensk?«
»Samo dona Estefana.«
»Ali se je vrnila potem ?«
Ženski »bor »pevskega tu glasbenega društva" si je izbral dne 22. t m. iz svoje srede sledeči odbor: Gospa Pavlina Seidl, predsednica, g.Cna Ida Kavčič, tajnica, gospa Ana Jakše, blagajničarica, g.Cni Ida Vergna in Antonija Reisner, odbornici.
Zaplankana dekUSki nedolžnost. — Goriški Slovenec nam r!še: „NalaSč sem Sel pogledat tiste lesene \ Mike, s katerimi h«*e c. kr. modrost varc '- Jekličjo nedolžtk na ženskem učiteljišču.'- - V resnici pove-vedano, erospod urednik, zdaj je slabše od poprej. Ako bi doslej prišla kaka gojenka preblizu salona ,pri zlatem jelenu", bi to vendar lože opazilo bistro oko vedno skrbnega varuha.... nego zdaj, ko se lahko priplazi sem za planke ter lepo na varnem gleda notri v salon. Zdaj, ko so na oni strani lesene planke, bo železne mreže v oknih odveč ! Torej proč 2 njimi!! — Kako so smeSni, kako smešni t"
Proračun cestnega odbor« kanalskega m leto 1904. izkazuje dohodkov: Dozdevni blag. ostanek iz 1. 1903. K 3000; državna podp. za nadalj. ceste Kanal-Avče K 8000; prispevek obč. Avče: »/¦ od 100° robot K 700; pričakovana dež. podpora cestnemu odboru za sedanje ceste K 1500; skupaj K 13.200. Stroškov: Montu na račun dolga 1000 K III. rok K 1000; Montu na račun obresti K 100; istemu odplačilo dolga 2800 K vsled posebne pogodbe 8/6 1903. St. 6989 K 2800; istemu na obrestih od tega posojila K 1400; podaljšanje ceste od AvSkega mosta skozi Avče do pričetka dovozne ceste K 15.000; dela na cesti Plave-Gradec K 1200; naprava načrta Vrhavč-Lo« kovec, Kal-Lom (okoli 13 km) K 1300; delo v VogerSčeku K 1000; gradnja ceste Ročiuj-Karabreško K 1266; nepr. in vpravni stroški K 3000; skupaj K 28.066. Ako se primerjajo dohodki K 13.200 s stroSki se pokaže primanjkljaja K 14.866, ki se pokrije tako-le: s 3o% doklado na vse izravne davke — izvz. os. dob. — vseh kat. občin celega okraja in s 59% za občino Avče, ki dajo K 13.600; s posebno 15% doklado za občino Ajba, ki da K 633; s posebno 23% doklado za občino Ročinj-Doblar, ki da K 633; skupaj K 14.866.
Opomnje: V letu 1903. sprejel je cestni odbor med skladovne ceste celo cestno mrežo po BanjSki planoti, t j. Grgar, Bate, Banj-Sice, Kal, Lom, Sv. Lucija s postranskima Črtama Vrhavč-Lokovec, Čepovan in Kai, Levpa, Avče. Vse te ceste — odštevSi one dele, ki jih bosta izdelovala cestna odbora za Goriško okolico in Tolminski cestni odbor, — bodo dolge približno 40 km in računajoč po strokovnjaski cenitvi c. kr. nadinžen. g. R. Machnitsčha za vsak km 14.000 K bodo stale približno 560.000 K. Umevno je, da kanalski okraj sam ne more prevzeti tega bremena. Gledč pa na fb, da bo ta cesta zelo povzdignila blagostanje cele planote in s tem tudi njeno davčno moč, glede na to, da bo vezala 3 okraje, in bi zaradi tega mo-
rala biti deželna ali drž. cesta in glede na to, da je kanalski okraj v cestnem ozira tako zapuščen, kakor malokateri okraj v državi, goji cestni odbor opravičeno upanje, da mu priskočita pri tem prevažnem početju z izdatnimi podporami na pomoč Visoka c. kr. vlada in Visoki dež. zbor. Primanjkljaj izposoditi bi si pa moral cestni odbor proti amortizaciji; zadolžil bi se sicer, toda sad tega posojila vživalo bi vse prebivalstvo takoj, in stroški povračila bili bi v primeri s koristjo le malenkostni.
Ker vlada pa v celem kanalskem okraju, osobito po višinah, vsled zaporednih slabih letin velika revSčina in pomanjkanje, priiro-rano je prebivalstvo iskati si drugod potrebnega kruha; ker pa se nahaja po naSih planotah mnogo gozdov in dr., kar bi sedaj ob gradnji železnice donašalo siromašnemu prebivalstvu veliko dohodkov, ako bi moglo že sedaj z majhnimi stroški vse spravljati v dolino, obrača se cestni odbor do vseh naSih VisokospoStovanih gg. državnih in deželnih poslancev s prošnjo, naj zastavijo vse svoje moči v to, da nam pridobijo za ta namen kolikor mogoče obilne državne in deželne podpore in da pride prvi obrok teh podpor v c žavni in deželni proračun za I. 1904. Le tako se bode mogel cestni odbor nemudoma lotiti tega prevažnega dela.
Vojaška godb« je doslej svirala ob sredah v ljudskem vrtu. Kakor čujemo, bo svirala zanaprej na Telovadnem trgu pred hotelom Sudbahn. — Ta prememba je prav umestna, kajti v ljudskem vrtu je bila godba večini občinstva skrita, a za promenado je bilo pripravno le levo krilo vrta, do-čim bo odslej prekrasna promenada okoli godbe med hišami in drevoredom.
Izkaz posredovalnega odsek« slovenskega trgovskega društva .Merkur" t Ljubljani. — Proste službe: 1 kontorist atenograf, 2 pomočnika mešane stroke, 1 pomoč, manuf. stroke, 1 pomoč. Speč. stroke, 1 garant, galant. stroke, 5 prodajalk, 2 vajenca.
Službe iščejo: 4 kontoHati ozirom kon-toristinje, 3 pomoč, manuf. stroke, 9 pomoč. nieS. stroke, 4 pomoč. Speč. stroke, 3 želez, ali Speč. stroke,  1 blagajničarka,  1 vajenec.
Naše mestne čltatelje opozarjamo na inserat mlekarske zadruge v Črničah. Če se delovanje te zadruge sponese, vplivalo bode to gotovo jako ugodno na vse vipavske kmetovalce. Dasi tudi ni na Vipavskem mlekarstvo tako važnega pomena, kakor v naših gorah, vendar bi bilo želeti, da se tamoSnji kmetovalci, osobito oni pod goro, bolj po-primejo te kmetijske panoge. Dobre piče imajo dovolj in če bodo redili mlečno živino, jim bo donaSala ta gotovo veče dobičke neg0 če bodo seno prodajali v mesto. Ž njo ne pridelajo samo mleko, marveč tudi več gnoja, s katerim bodo zamogli svoje polje in vinograde boljše gnojiti.
Mesečni semenj t Herpefjah je preložen na dan 3. novembra t 1., ker bo dne 2. istega meseca enak semenj v Sežani.
Izpred sodnlje. — Pred sodniki so stali radi javnega nasilstva 20 letni Val. Fur-lan, 21 letni Anton Vizintin, 20 letni G. B. Vizintin in 50 letni B. Furlan, vsi iz Zdrav-šCine, delavci. Dne 8. septembra t. I. so Sli po cesti in peli so. Za njimi je prišel občinski redar Jak. Vizintin ter jim ukazal molčati. Ali namesto da bi bili poslušni na besedo redarjev, so se spustili proti njemu, ko je hotel aretovati B. Furlana. Najbolj hud je bil Furlan, ki je mahal okoli sebe ter hotel tudi potegniti redarju sabljo. Redar je sel klicat svojega tovariša, sli se jih nista upala lotiti, ker so pretili s krvjo, so naznanili vso reč orožnikom. Trije izmed obtožencev se izgovarjajo s pijanostjo, le Ant Vizintin se spominja, kaj se je zgodilo. Redar je rekel, da so bili sicer pijani, ali ne popolnoma. Obsojeni so bili Val. Furlan na 6 mesece?, G. B. Vizintin na 3, Ant. Vizintin na 3 in B. Furlan na 2 meseca trde ječe.
V nalivale ga Je okradel. — Neki posestnik Štef. Hajnal z Ogrskega se je pripeljal iz Trsta v Gorico ter se sprijaznil z 18 letnim natakarjem, ki čuje na ime Vit-torio del Piccolo ter je doma iz Italije. Šla sta semtertje, Piccolo je živel dobro pri Ogru, in končno ga je vzel s seboj Se v prenočišče v Marzinijevi gostilni. Oger je zaspal, Piccolo pa ne, marveč je vstal ter pobral Ogru čez 80 K ter 20 lir, potem jo je pa popihal. Ko se je zbudil Oger ter opazil, da ni nikjeri mladeniča, je vstal ter šel naznanit tatvino policiji. Policija je naSla laškega tička okoli 3, ure zjutraj v neki kavarni. NaSli so pri njem 8676 K in 20 lir, potem pa so ga peljali v zapore. Oh, ti »regnicoli" I
Neki laški begunec je streljal v Brdih nekje na obhodnika bolniške blagajne v Krminu, Sista Falzarija, iz revolverja ter ga ranil v hrbet. Kaj je bit vzrok, ni znano.
Dokazano Je, da so vobče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstev v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čltatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
Okna lu vrata sedanjega hotela ,pri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in leseni deli s šipami vred, so na prodaj, ker se hotel. docela prezidava. — Marsikomu bi prišla prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. J, M a h n i č a.
Listnica. — Onemu gospodu, ki nam je poslal tteki dopis, pa se ni podpisal, naznanjamo, da dopisa ne moremo priobčiti, dokler ne vemo, kdo ga je pisal. Naznani naj svoje ime.
VeS davkoplačevalcev se obrača tem potom do vodstva na tukajšnji davkariji, naj ukrene potrebno, da bosta sedaj v jesenskem času vedno dva uradnika zaračunavala davke, ker en sam ne more hitro odpravljati strank, kar je glavna stvar, drugače pa je tudi za enega uradnika prenaporno 8 ur stati ves čas na nogah.
Telefonska naprava s tremi aparati (— z jednim se govori na obe drugi strani —} je na prodaj. Gena prav nizka. Vsa naprava je izborna. Odda se, ker je postala nepotrebna. — Več se poizve* v .Goriški tiskarni*.
Zgubljeno. — Okoli dne 10. t. m. se je zgubila pletena zlata zapestnica s svetinjo M. B. obkroženo z malimi briljanti od zadej in z napisom »Filius ttris unicus* na potu po ulicah Corso, Kapucinska ulica, HabatiSče in Semeniska ulica. Pošten najditelj dobi 40 kron nagrade v hiši Strassoldo m Corsu Številka 24.
Il^e se stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in kletjo za družino treh odraslih oseb. Ponudbe na nase upravništvo.
Dostikrat se nudi priložnost, da se
išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano prasko domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učineka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
70°j„ človeštva boleha SŽi.SSSfSt
navijanja in zaradi neredne stolice. Vsakemu je znano kako slabo upliva to zto na splošni dobrobit ter kako je to življenju škodljivo. Malokateri pa je pomislil, kake neozdravljive posledice pusti lahko to za seboj. In kako lahka je odpomoč! „Pijmo k dnevnemu vinu »RogaSki-Tempel-vrelec*, pri zastarelih boleznih te vrste zjutraj (uro pred zajutrkom) ,R og a šk i - S t y r i a - v re 1 e c* in videli bodemo, da napravi najboljši in trpežni učinek.
Razgled po svetu.
Kriza na Ogrskem ne more priti do rešitve. Hedervarv in Lukacs* sta dospela včeraj zopet na Dunaj. Lukacs je posredovalec med krono in liberalno stranko. Ta stranka izjavlja, da ostaja na svojem stališču, vladar pa odklanja, da bi kdo cenzuriral njegove pravice. Za sedaj je vladar odklonil novi vojaški program liber. stranke Kakor se sodi, krize ne bo še kmalu konec, ker od nikoder ni pričakovati rešilne roke.
Dr. Kffrber v Trstu. — Ko se je mudil te dni ministerski predsednik dr. Kčr-ber v Trstu, je opozarjal v pogovoru z županom na to, da država je storila za Trst mnogo več  nego  za druga mesta in name-
»Da, toda vzela je skrinjico iz rožnatega lesa z znakom svojega imena ter takoj zopet odšla.«
»In je pozneje, ko se je vrnila, prinesla skrinjico nazaj?«
»Ne.«
»Ali je gospa de Lannov vedela, kaj je v tej skrinjici f«
»Da, demantni klinčki, katere je podarilo kraljici Njegovo Veličanstvo.«
»In vrnila se je brez te skrinjice?«
»Da.«
»Ali gospa de Lannov meni, da jo je kraljica dala Buckinghamu.«
»Preprifiana je o tem.«
»Zakaj?«
»Kot kraljičina komornica je gospa de Lannov iskala po dnevi skrinjico, se delala nemirno, ker je izginila, in končno prosila kraljico, naj ji pove, če ji je znano, kam je izginila.«
»In kraljica?«                                                     ' '    - '!
»Kraljica je zelo zarudela in odvrnila, da se ji je večer popreje zlomil jeden klinček in jo je odposlala svojemu zlatarju, da to popravi.«
»Treba je poizvedeti, če je stvar resnična ali ne.«
»Poizvedel sem že.«
»Kaj torej pravi zlatar?«
»Zlatar o tem ne ve čisto ničesar.«
»Dobro, dobro, Rochefort, vse še ni izgubljeno, in morda... morda je tako najboljše.«
»Ros ne dvomim o tem, da ženij Vaše Eminence...«
»Zopetpopravi neumnosti svojega agenta, ni res?«
»Ravno to sem hotel reči, če bi me bila Vaša Eminenca pustila govoriti do konca.«
»Ali veste, kje se skrivata vojvodinja de Che-vreuse in vojvoda Buckingham?«
»Ne, monseigneur, o tem mi moji ljudje niso mogli povedati nič gotovega.«
»Jaz pa vem.«
»Vi, monseigneur?«
»Da, ali vsaj prepričan sem o tem. Jeden prebiva, v ulici de Vaugirard, štev. 25, in drugi v ulici de La Harpe, štev. 75.«
»Zdaj je prepozno, ker sta gotovo že odpotovala.«
»To nič ne škoduje, moramo se prepričati.«
»Vzemite deset mož izmed mojih gardistov in preiščite imenovani hiši.«
»Takoj grem tja, monseigneur.«
In Rochefort odhiti iz sobe.
Ko kardinal ostane sam, se za trenotek zamisli in pozvoni tretjič.
Zopet se prikaže isti uradnik.
»Pustite vstopiti jetnika,« pravi kardinal.
Zopet pripeljejo gospoda Bonacieuxa, in na kar-dinalovo znamenje odide uradnik iz sobe.
»Vi ste me nalagali,« pravi kardinal ostro.
»Da bi bil jaz,« vsklikne Bonacieux, »da bi bil jaz nalagal Vašo Eminenco!«
»Kadar je šla vaša Žena v ulico de Vaugirard in v ulico de La Harpe, ni obiskala nikakih trgovcev.«
»Za Boga, koga pa je obiskovala ?«
»Obiskovala je Vojvodino de Chevreuse in vojvodo Buckinghama.*
»Da,« pravi Bonacieux, ko zbere vse svoje spomine, »da, tako je, Vaša Eminenca ima prav. Opeto-j vano sem rekel svoji ženi, da je čudno, če trgovci prebivajo v takih hišah, v hišah, ki nimajo nikakega napisa, in moja žena se je vsako pot pričela smejati. Ah, monseigneur,« nadaljuje Bonacieux in se vrže Eminenci pre^ noge, »ah, vi ste gotovo kardinal, veliki kardinal, mož duha, katerega spoštuje ves svet.«
Dasi je bil triumf, katerega si je priboril kardinal nad tako nizkim človekom, kakor je bil gospod Bonacieux, majhen, se ga je vendar za trenotek ra-doval. In kakor da je vstala v njegovem duhu nova misel, zaigra neposredno na to okoli njegovih ustnic lahen smehljaj, na kar poda drobninarju roko in pravi:
»Vstanite, prijatelj, vi ste pošten mož.«
»Kardinal se je dotaknil moje roke! Jaz sem se dotaknil roke velikega moža!« vsklikne Bonacieux. »Veliki mož me je imenoval svojega prijatelja!«
»Da, prijatelj, da !« pravi kardinal z onim očetovskim glasom, s katerim je znal včasih govoriti, kateri pa je mogel varati samo ljudi, ki ga niso poznali; »in ker je po krivici padla na vas sumnja, se vam spodobi kaka odškodnina. Tu imate, vzemite to mošnjo s sto pištolami in oprostite mi.«
»Jaz naj vam oprostim, monseigneur!« pravi Bo-nacieux, obotavljajo se, vzeti mošnjo, ker se je bal, da bi to ne bila samo šala. »Saj vam je vendar čisto prosto, zapreti me, saj vam je Čisto prosto, zapreti in obesiti me. Vi ste gospod, in jaz bi proti temu ne mogel reči niti besedice. Da bi vam oprostil, monseigneur! Ni res, da več ne mislite na to?«
»Ah, moj ljubi gospod Bonacieux, vi ste polni plemenitosti, to vidim in se vam zahvaljujem na tem. Vzemite torej to mošnjo, in, ni res, da odhajate, ne da bi se jezili na me?«
»Jaz odhajam začaran, monseigneur.«
»Z Bogom torej, ali pravzaprav na svidenje, kajti upam, da se še snideva.«
»Kadarkoli bode želel monseigneur, in popolnoma sem na razpolago Vaši Eminenci.«
(Dalje pride).
rava doprinesti Se nove žrtve. Zato pa ima država tudi pravico zahtevati od Trsta naj-zvestejšo privrženost, tudi ker se država ozira na narodne potrebe! No, iz pisave v .Piccola" je razvidno, da se ne bodo ravnali po besedah dr« KSrberja t
Zdravstveno ministerstvo. — Avstrijske zbornice zdravnikov predložijo minister-skemu predsedniku in obema državnima zboroma peticijo, da naj se ustanovi zdravstveno ministerstvo, katero bi bilo sestavljeno iz zdravnikov in bi mu pritegnili nekaj juristov. Minister bi bil zdravnik.
OdpraTa slnžbenlh kavcij. — ^tf. ner Zeit.« priobfiuje zakon od 18. jul. 1903., ki se tič> odprave službenih kavcij.
Kranjski deželni »bor. — Brezvest-nost klerikalcev stane doslej deželo Ze okoli 15.000 K, ki so izdane za .zborovanje* dež. zbora, v katerem preobrača dr. Susteršič svoje kozle. Do rednega dela s^loh ne pride kranjski deželni zbor, ker klerikalci tega nočejo, Kmetu pravice! kriči dr. Susteršič, medtem pa so mu zapravili že okoli 15.000 K.
V Istrskem deželnem zbora je, kakor po navadi, laška veČina izMiučila slov. zastopnike iz vseh odsekov. Dr. Tricajstičje stavil neko interpelacijo v hrvatskem jeziku, ali dež. glavar mu je segal v besedo ter govoričil o razpravnem jeziku, ki je laški. Galerija je žvižgala. Ko je hotel prečrtati Mandič nujni predlog v pomoč bednemu prebivalstvu, je prišlo zopet do krika. Kričala je galerija in tudi laski poslanci so se zaganjali v Slovane. Vlada trpi mirno zasramovanje Slovanov v dež. zboru in stoji na strani ultra-laSkega pristranskega Campitellija!
Slov poslanci nadaljujejo svojo taktiko odpora p.rotl brezobzirnim Lahom ter se oglašajo krepko za besedo.
Slovenščina na tržaški sodutJI. ~ Pravosodno ministerstvo je odredilo, da naj se obrača sodnija v Trstu za ofic. braniteljc pri slov. obravnavah Se dalje na odvetniško zbornico. Ako ta določi Laha, sme sodnija sama poklicati Slovenca; ako bi ta slučajno ne mogel ali ne hotel, sme sodnija iz svojih uradnikov postaviti branitclja.
ljubljanski občinski svet za Koroško. — V seji v torek se je oglasil dr. Tavčar v ljubljanskem občinskem svetu ter v krepkih besedah omenjat postopanje Nemcev nasproti slovenščini na koroških sod-nijab. Sprejeli so tako-le resolucijo: .Mestni svet ljubljanski podpira z vsemi svojimi simpatijami koroške SLvence v boju za pravice slovenskega jezika v uradih in v prvi vrsti na sodiščih; mestni svet pričakuje, da se omenjeni boj na korist miru in sprave med narodi na jugu in posebno tudi v korist gospodarskih interesov, ki vežejo slovensko prebivalstvo na Koroškem z našo deželo, do* žene s tem, da se slovenščini na .Koroškem v samoslovenskih in v meSanih okrajih po-dele vse tiste pravice, kakor jih vživa na Kranjskem. Mestni svet pričakuje končno, da vlada da veljavo obstoječim zakonom, da torej koroškim Slovencem ne bo kratila ena-
kopravnosti pred sodišči, in da se v ničemer ne bo postavljala na tisto ozkosrčno' stališče, na katero se je postavil mestni svet celovški s svojim sklepom od dne 13. oktobra 1903. O tem sklepu naj se obvesti mi-nisterski predsednik kakor voditelj c. kr. ju-stičneg*ministerstva potom c. kr. vlade v Ljubljani".
ut?*tf*lwk«*4#tttt»TiJstrI..-=a4 spodnji Istri je tergatev popolnoma dovrSeha in je zaključeno tudi razprodajanje grozdja. SploSno se sodi, da so v rovinjskem okraju pridelali za eno tretjino manje vina, nego lani. Zato 4& pa tudi novo vino mnogo bolje od lanj-skega. SploSno je imel letos oni glasoviti ro-verski teran 18%^sladkorja, moškat-pa še celo 22%, dočim je imelo Se celo meSano grozdje 17*5% sladkorja. Iz tega se vidi, da bo letošnja kapljica izborna.
Tudi v koperskem okraju je smatrati trgatev dovršeno. Ta teden se je prodajalo zadnje grozdje, kateremu je bila cena od 17 do SO kron za hektoliter za refoBk, in 15 do 17 kron za meSano grozdje, Po ceni se že ve, da je bilo grozdje izborno. Novo vino že razvažajo na vse strani.
Tržaške občinsko volitve pred državno sod n 1Jo. — V torek se je vršila pred državno sodnijo na Dunaju razprava o re-kurzih proti veljavnosti zadnjih občinskih volitev v Trstu. Kakor je znano, mestni svet tržaški ni hotel svoječasno razpravljati o slovenskih rekurzih, ker so bili sestavljeni v jeziku, ki da ni razpravni jezik tržaškega mestnega sveta. V dr. Rvbrifevem rekurzu na državno sodišče se povdarja, da je slovenščina v Trstu deželni jezik in da mora mestni svet kakor javna korporocija vsprejemati in reševati tudi slovenske spise. Na ta rekurz je tržaška občina po županu dr. Sandrinelliju odgovorila, v katerem ponavlja, da je razpravni jezik mestnega sveta italijanski in da občina kakor avtonomna oblast ni dolžna vsprejemati in reševati drugojezičnih dopisov. Na razpravi pred državno sodnijo je rekurz slovenskih volilcev zastopal odvetnik dr. Lc-noch, tržaSko občino pa odvetnik dr, Buffu-lini. Senatu je predsedoval predsednik drž. sod. dr. Unger. Dr. Lenoch je povdarjal, da v rekurzu Slovencev gre za stvar javnega interesa ia ne za vprašanje, ki bi spadalo pod suvereniteto tržaškega mestnega sveta. Isti ima samo to pravico, da si sme določili svoj razpravni jezik in v tem jeziku tudi izdajati svoje sklepe, ne sme pa odklanjati slovenskih spisov, ker je veliko število tržaških občinarjev slovenske narodnosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da se nahaja v tržaški okolici deset občinskih ljudskih šol. Mestni svet je torej s svojo odklonitvijo slovenskih rekurzov kršil § 19. državnih osnovnih zakonov. Odvetnik dr. Buffulini je ponavljal argumente tržaške občine, da je razpravni jezik tržaškega mestnega sveta italijanski in da isti ni dolžan reSevati neitalijanskih spisov. Dr. Lenoch je predgovorniku odgovarjal, da italijanski jezik ni obligatoren v občinskem svetu tržaškem in da bi — v slučaju spremembe njegove sestave  —- postal  lahko  kak drugi
Na razstavi.
Zopet nekaj novega! Časopisi so vabili: »Kdor more, naj obišče razstavo S. Louis." Klerikalni časniki so pridjali tej suhoparni notici še: ,Tudi kdor ne more, naj se napoti tja, kajti drugi teden pride tja Crevljaršič, oče svojih otrok, in prirede" mu velikanski vsprejem. Toliko smo izvedeli izza kulis.«
Sedaj pa podvihati si hlače, vzeti čisto in snažno nosno ruto s seboj in najdi t na postajo. V 37 minuti h sem bil že v S. Louis-u.
S. Louis ni prav veliko mesto, večje je skoraj kakor marsikatero drugo ameri-kansko mesiice. Zidano je ob veliki reki, katera bi slišala na ime Misissippi, ako bi ne bila voda. Na desni strani je bila razstava, to je ona razstava, na kateri so bili katoliški Amerikanci kaj častno zastopani.
Hodil sem in videl sem. Že od daleč sem zapazil velikanski stolp. Visok je bil Štiristo sedem in trideset metrov in bil napravljen in sezidan iz samih moralnih zaušnic, katere so dobili klerikavci v najrazličnejših krajih, ob najrazličnejših prilikah, seveda je bila. parlamentarna prilika najbolj zastopana.
Bližal sem se kolodvoru. Ljudje so se gnetli, deputacije v črnih frakih so se postavljale po peronu, in. žvižg, okinčan vlak se
je približal in pripeljal CrevljarSiča z njegovim spremstvom. Ko je izstopil s svojim nadebudnim sinčkom, oblečenim v jezuitsko črno suknjo, ga je pozdravil župan približno tako: .Hvala Vam, da ste se potrudili v naše mestice, na našo razstavo. Mi Vas poznamo kot prijatelja ljudstva, in radi tega Vam prip-nem na Vtša junaška prša kolajno divjega bivola IIL reda, Vašemu sinu pa izročam red preriskega črnčka I. reda. Živio I*
Ker niso smeli pokati topiti, izmislili so si katoliški ljudje drugačen pozdrav svojemu očetu. Na desni in na levi so mesto topičev pokali konsumi, konsumna društva, zadruge itd., in nove ideje o nujnih predlogih so razsvetljevale večerni somrak kakor največje električne obločnice. Dolga vrsta atnerikanskih Marijinih hčera je zrla izza visokih plank na svojega dobrotnika. Planke so bile namreč nalašč postavljene iz tega vzroka, da ne poskoči kaka lahkonoga srnica k došlemu gostu, ter ga poljubi na ravnokar obrito lice.
Dolga vrsta zadovoljnih S. Louis-čanov je spremljala vinskega gosta v kristalno palačo iz samih ocvirkov. Tu je bil namreč koncert na čast gostom. Nastopil je najprej kvartet antialkoholicnega društva v S. Louis-u, in zapel z navdušenjem pesem: »Mi smo štirji, vsi pastirji, limonado pijemo, kar imamo, vse prodamo, da limone kupimo.1
In vstal je visoki gost, solza se mu je
jezik njegov razpravni jezik, kar se je že i enkrat dogodilo. Tu se gre  —  je zaključil j govornik — za pravico, zagotovljeno v  dr- j žavnih osnovnih zakonih in katera s?  vsled tega ne more rušiti po sklepih  kake avto- | nomne  korporacije, ki  je pa poleg tega v pričujočem slučaju izvrševal funkcijo, spada-jočo v preneseni delokrog.  — Na to se je razprava o tem rekurzu zaključila in senat je  sklenil,   da   se   razsodba" J"žreW" v četrtek. Po tem zapričela se je razprava o rekurzu dr. Depangherja in je senat tudi v tem slučaju sklenil, da se razsodba  izreče v četrtek.
Razsodba državne sodnlje o re-kuran tržaških bIot.volilcev. — V razsodbi pravi sodnija, da je bila vsled postopanja tržaškega mestnega sveta kršena politiška pravica slovenskih re-klamantov. S tem je pripoznana pravica stov. volilcev v Trstu vlagati slov. volilne p-itožbe in dana magistratu dolžnost reševati si jv. pritožbe — ali v kakem jeziku, je previdno zamolčano.
Učiteljske plaSo na Tirolskem. —
V zaupni deželnozborski seji 17. t. m. so se slednjič združile vse stranke glede uravnanja učiteljskih plač. Naročila šolskega odseka so bila jednoglasno vsprejeta. Potemtakem prejmejo v bodoče učitelji z zrelostnim spričevalom letne plače 72') K, učiteljice 600 K. Po petih službenih letih učitelji 800 K, učiteljice 700 K, od 6 do 20 službenih let učitelji 1100 K, učiteljice 800 K, od 20-30 službenih let učitelji 1300 K, učiteljice 900 K, od 31. leta do izstopa iz službe učitelji 1500 K, učiteljice 1000 K. K temu prejmejo desetletne doklade učitelji po 100 K, učiteljice po 60 K.
Mlnisterska kriza v Italiji. — Italijanska vlada je zakrivila mnogo, da ni prišel sedaj ruski car v Rim, ker ni znala krotiti brezmiselnosti socijalistov. Radi tega je prišel Zanardelli pri kralju v nemilost, in kralj mu je poslal iz Pariza pismo, ki je dosti jasno zahtevalo odstop. Nato je ministerstvo odstopilo.
Novi čeSkl minister bo bržčas dr. Ždček. Ako bi se protivil mladočeSki klub takemu imenovanju, se določi za češkega ministra Ceh, ki doslej ni posegal javno v politiko.
Reforma deželnosborskega volllnlka na Štajerskem. — Politični odsek je imel v sredo sejo. V imenu vlade je izjavil namestnik grof Clary, da je vlada prijazna načelom, naj se za volilno pravico ustvari širša podlaga ter se ista podeli tudi dosedaj izključenim slojem. Tudi glede sestave splošne volilne kurije je vlada opetovano izrekla željo, naj se prilagodi ista državnozborskemu vo-lilniku. Le v eni točki je predlagana reforma v nasprotju z vlado, namreč, da bi se splošna kurija tako uredila, da bi v isti volili trgi in mesta zase v svojih volilnih okrajh, in kmečke občine zopet v svojih okrajih.
Kako se t Perziji odstavljajo funkcionarji.  — Veliki vezir Emin Suitan je
vtrnila in mu padla na pripeto kolajno .divjega bivola", in govoril je s tresočim se glasom:
.Slavno omizje! Veliki boj se bije pri nas, boj za volilno reformo. Odložil sem za pet minut orožje, t. j. svojo interpelacijo o vseučilišču, da posetim svoje brate tudi v tej deželi, da vidim, kako napreduje naša stvar v teh krajih. Zahvaljujem se Vam za vspre-jem, za odlikovanje. Vem, da sem zaslužil vse te časti, toda bojevali se bodemo tako za volilno reformo, da me bodo pri prihodnji volitvi volili celo osli, ker mislim raztegniti volilno pravico tudi na živinčeta. Takemu vspehu kličem trikratni ,Živio t*
In vstal je njegov sin in začel: »leh bin der kleine Sohn des grossen Vuters, bin Jezuit und kann deutsch." i. t. d.; bil je prav krasen nemški govor.
Zapustil sem dvorano kristalne palače iz ocvirkov in se napotil po razstavi. Najprej sem prišel v historični oddelek, kjer mi je najbolj ugajal: kos lastovičinega ekskrementa, radi kojega je izgubil stari Tobija svoje oko. O drugih stvareh nočem niti govoriti. V kemičnem oddelku so proizvajali iz petih litrov vode, sedmih kapljic zlobe in hudobije v najkrajšem času celo vrsto nujnih predlogov po tri vinarje kos. Za spomin sem kupil ravnokar izdelan nujen predlog, ki se je glasil: O omejitvi visokih skokov črnih bolh.
poslal guvernerju Reschtu zlato čašo s strupom, ki jo je guverner tudi izpil in umrl. Sah je nato tudi vel. vezirju poslal takim potom strup, toda vezir ga ni pil, temuč je rajši zbežal v Evropo ter je sedaj ali v Parizu ali pa na Dunaju.
Srbija, — Polkovnik Mašin je imenovan članom najvišjega vojnega sveta.
Med kraljem in vlado je prišlo do spora, ker hoče imeti vlada vsaj 10 radikalcev v državnem svetu, česar pa kralj noče, in noče niti enega radikalca.
Obsojen katoliški kaplan. — Kaplan v Mocsi na Ogrskem Pavel Gsizmadia je bil obsojen od sodnije radi goljufije in ponarejanja listin na dve leti ječe in 3 leta ne sme izvrševati nikakega duhovskega posla. Ta katoliški duhovnik je tam dobro poznat kot ustanavljatelj konsumov na katoliški podlagi, Vidite, kam peljejo .katoliški« konsumi. Sama sleparija jih je!
ObBtrukclJa ? eeškem deželnem Bborn se nadaljuje, Češki poslanci so sklenili, da bodo nadaljevali svojo taktiko in da proti nemški obstrukciji ne odnehajo niti za las.
Zločinci t velikih mestih. — New
York ima s svojimi 3»/, milijoni prebivalcev 35.000 hudodelnikov. Na vsakega prebivalca pride 10 dolarjev stroškov za zločince, dočim se za naobrazbo, snaženje ulic, ognjegasil-stvo, knjižnice in zdravstvene namene mnogo manj izda, Samo policija velja mesto nad 11 milijonov dolarjev na leto ter je za redarje nastavljenih 7000 ljudi. Vsako leto se gotovo zapre 100.000 zločincev a v ječah jih sedi najmanj 10.000. Vsako leto se pokrade gotovine in blaga za 5 mil. dolarjev, a. za 2 milijona uniči požar, Razun redarjev je le 1000 nočnih čuvajev in par sto detektivov. Za društva, ki se bore proti zločinom, se izdaja nad milijon dolarjev, za blagajne Itlri milijone, za odvetnike tri milijone, in več milijonov še za ostala brambna sredstva proti zločincem.
Pred sodnijo t Trstu je stal 29-letni Rud. Jurizza, pristojen v Planino, radi tatvine zneska 60 K in zlate verižice, Jurizza je tajil, da ni on ukradel ničesar. Odsodili so ga na 2 leti težke ječe. Ko so mu čitali razsodbo, se je približal mizi sodnikov, da bo bolje sliSal. Hkratu pa se je zagnal proti mizi in je pograbil po železnem razpelu in po svečniki, da bi jih vrgel v sodnike. Raz-metal je tudi tintnike in spise. Eden kos stekla svečnikov je zadel državnega pravd-nika Chersicha. V dvorani je nastalo silno razburjenje. Priče so zbežale v sosedno dvorano, nekateri navzoči so bežali iz dvorane. Jurizza, katerega so držali redarji, je vpil kakor besen m jih je psoval z «bri-ganti" .assassini* ter je grozil, da bodo že videli, kaj bo, da pride ven! Iz dvorane ga je moralo nesli pet redarjev. V nagrado je dobil takoj — na predlog državnega pravdnika — še eno leto težke ječe radi zločina javnega nasilstva in groženj proti javnim funkcijonarjem.
Ogledal sem si tudi galerijo slik. Velikanska podoba! Alegorija. Slovenska univerza po projektu dr. Ivana CrevljarSiča, zidarskega mojstra. Druga slika. Volitev na Kranjskem. Debeli nune drži velik rog v desni roki, v rog pa trobijo izstradani  volilci.
Zapustil sem tesne prostore. Krasen prizor. Bengalična razsvetljava. Vsa društva so priredila podoknico spečemu gostu. Anti-alkoholično društvo .Rdeči nos", Marijine hčere, društvo »Za plotom", pevsko društvo »Citalniški zbor«, telovadno društvo sv. Vin-cenca so bila zbrana in lepo se je razlegala pesen v temno noč: .Luna sije, klad ~o bije, polnoči, oj Crevljaršič, Ti nas raniš, '1 se braniš, da pobere te hudič.*
In zgodil se je zločin. Tiho kakor *at se priplazi amerikanski anarhist v spalnico spečega politika, v ruti nese neko stvar, stopi k Črevljaršiču, vzame iz kletke nad njegovo glavo golobčka, postavi na njegovo mesto ču':a in vteče s Crevljaršičevim sv. Duhom.
Od takrat je pa .firdirban"! Preiskava je bila sicer velika, toda ker je anarhbl naj-brže požrl golobčeka pečenega, in ker policija najbrže ni hotela vsem trebuhov preparati, da bi videla, kje se nahaja sv. Duh, je ostal Crevljaršič sam, sam, sam...
Ahasver.
Porotna obravnav« proti Droadn. in
soarogom glede sleparij v Sv. Vaclavski posojilnici v Pragi je prenesena na dan 26. novembra t, I. Prič bo 72. Trajala bo par tednov.
Otrok« Je morila v Hamburgu babica Wiese. Za dobro plačilo je jemala nezakonske otroke, da jih bo, kakor je pripovedovala materam, pošiljala v London, kjer jim bo preskrbovala druge stariSe, ki bodo otroke jemali »za svoje*. Ker so pa otroci brez sledu izginil!, je pričela policija preiskavanje, ki je dognalo, da je babica petero teh otrok nalašC pomorila in na ognjišču sežgala. Dol-žijo jo pa tudi tatvihe in umora njenega moža.
Injižeinost
,TalU»"> — .Goriška tiskarna« A. Ga-brSček v Gorici je vstregla potrebi, katero so živo občutili slovenski diletantje po Slovenskem, ki so prirejali gledališke predstave. .Dramatično društvo" je bilo izdalo serijo iger, vec ali manj primernih za nase razmere in odre, toda že lepo Število let ni izdalo nijedne igre več, tako da so bili igralci v veliki zadregi vselej, ko so se pripravljali na kako veselico z gledališko igro. — Da bi odpomogla tej mizeriji, je začela izdajati .Goriška tiskarna- — .Talijo«, katere je izšlo doslej že 12 zvezkov, samih enodejank, veseloiger in burk. — Posebno se pazi na lep, pravilen jezik, kajti skušnja je dokazala, da prav gledališke igre kaj močno vplivajo na ... dober ali slab jezik med ljudstvom. Tisto nesrečno bomkanje so zanesle prav gledališke igre v kraje» *ler 8* sicer ne P°" znajo.
Poteg dosedanjih 12 igric so v tisku zopet tri enodejanke, med temi dve novi, a ,N e m S k i n e z n a j o- izdatno popravljeno. Sploh pa se zopet ponatisnejo take igre, ki so tega res vredne, toda vse premišljeno popravljene.
Pozneje pride na vrsto tudi kaka dvo aH večdejanka, med temi popravljeni »V Ljubljano jo dajmo" ter .Mlinar in njegova hči".
Da bi pa to podjetje lože vspevalo, zagotovivSi si vsaj neko Število gotovih od-jemnikov, je založarna sklenila na vspodbujo iz slovenskih in hrvatskih krogov, izdajati »Talijo" v perijodicnih zvezkih po 30 vin. Naročnino je poslati vsaj za 10 zvezkov t. j. 3 K.
Vabimo torej vsa narodna, bralna in pevska društva ter prijatelje dramatike na narcčbo »Talije". Vsakih 10 zvezkov stane 3 K, ako se pošlje naročnina naprej; sieer pa stane vsak zvezek 40 vin. Naročiti je mogoče po tej ceni že dosedanjih 12 zvezkov proti plačilu 5 K, s katerimi bi bila plačana naročnina za prvih 20 zvezkov.
Ako se odzovejo naša društva in sem-tertje kak posamičnik, bo kmalu skupaj vsaj 300 naročnikov, kolikor bi jih zaiožarnu rada imela, da more pogumno razširiti svojo pod-jetuo delavnost tudi na to stran književnega delovanja. Na tak način bi dobili v par letih že lepo število vsakovrstnih iger, da bi nam Slovencem ne bilo treba tožiti o mizeriji in suši v gledališki literaturi. Preskrbljeni bi bili dobro in — gotovo! — povsem častno! Priporočamo zatorej novo »Talijo" kar najtopleje slovenskemu občinstvu I — »Goriška tiskarna' zasluži priznanja in vse podpore!
Sorpe se i stanovanje
jednega gospoda ali dva dijaka
sr hrano  ali  brez   hrane.   Kje
pove naše upravništvo.
Svila n hlniP od 60 kr-d0 e,tL n'35
OVIl« la UIIK6 meter. Zadnja novost! Frcnko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno poŠto. Tovarna svile Henneberg v Carine,                  f
Sobarica,
ki zna govoriti slovenski in za potrebo laški in nemški,  dobi takoj  službo v večjem hotelu. — Ponudbe na upravnice »Soče«.
Službe išče
mlad gospod bodisi kot pisar ali domači učitelj, zmožen slovenščine, laščine in nemščine ter slovenske stenografije. Ponudbe na naše upravništvo.
V najem se odda
veliko hišo z dvoriščem in hlevom ter tremi
polji   obdelane zemlje v Vrtojbi,   na lepem
kraju inr poleg poštne eestev — Pojasnita
daje Klarčič v Gorenji Vrtofr j št. 1
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krušič
krojaški mojster v Vrtni ulici itev. 26.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
BMF~> Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono.   ""90
Izdelke iz lastnega blaga jamčim !
Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod Štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma«.
Gospica
26 let stara, lepe zunanjosti, v potrebnem izobražena, s 600O kron premoženja, ker pa radi službe na deželi nima prilike priti z gospodom v dotiko, se želi seznaniti z gospodom uradnikom ali učiteljem, če tudi na deželi, kateri v resnici želijo srečno in v ljubezni živeti. — Ponudbe naj se pošiljajo s sliko do 15. novembra: »Post restante« Nr. 50 — Celje, (Štajersko).
Dostavna na dom io razpošilja po ieleznioi na *» kraje avstro - ogrske monarhije » sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uiorc«.
Cm« »narav. Paatraifea paitaaa.
Karel PraščiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jafco zmernih cenah.
Ne v Ameriko!
V slovenski in hrvatski Istri, v bližini Trsta se proda ali d& v najem po zelo" ugodnih pfačilnih pogojih več lepih posestev z gospodarskimi poslopji.
Pojašnjenja je dobiti brezplačno v pisarni g. Dr. Gregorina v Trstu, Molino piecolo 7. II.
8 dni na postajo!
Samo /n gld. 2-75
pošiljam  proti   povzetju
aH gotovini.
m     =====   MLEKARSKA ZADRUGA V ČllMČAH   ======     #
Ji                                     je otvorlla v ulici Morelli Št. 5                                     <4fc
%   prodajalnico mleka in mlečnih proizuodou.
J?                                     Prodaja se sveže, garantirano
pristno mleko.................,   po 20 vin. liter
posneto sladko mleko................,   10   „      „
sladka sveža smetana..............    „    1   K     „
kisla smetana..................     „80 vin.   „
namizno maslo (speeijaliteta)..........po 2 K 80 vin. kg
Stalnim odjemalcem otl 1 litra mleka naprej se pošilja to na zahtevo brezplačno na dom. Večjim odjemalcem dajejo se zdatni popusti.
Vsestransko  pozornost
-        -          vzbuja  .-............................~
Izvanredno velika zaloga =
za gospode, dame, dečke  in  deklice
Zanesljiva nikelnasta remont, žepna ura z znamko! „8ystcm Roskopf Patent* z
36 urno notranjo uravnavo kazalcev, gre   na minuto \
natančno, z 3-letn'm jamstvom. (Elegantni pozlačena
verižica za uro in reklamne priprave se dobi po vrhu
zastonj. Ako ne ugaja, se vrne denar.
M. J. Holzer         j
tovarna [ur In zlatenin en gros
Krakau (Avsti-.t Dletelsg, 66 Zalagatelj e. kr. državnih uradnikov. [ VSGll   StailOV  V  tFffOVilli
Ilustrovani ceniki ur in zlatenin zastonj in poŠt-  \ nine prosto. — Iščejo se agenlje. — Enaki oglasi so ponarejeni.
izgotovljenih oblek
J. medved
Gorica, Corso Verdi-jeva ulica štev. 38. Sol dno blago.                        Kroj dunajski.
¦W*   Cene nizke in stalne.    ~^fl Za naročilo  obleke zadostuje prsni  obseg.  Naročila se odpošiljajo s prvo pošto.
priporoča o priliki  praznikov  Vsth  Svetih
Fran Podberšič
aytorizovan kamnoseški mojster v Carici, Tržaška ulica št. 17.
Izdelki so vsi iz kraškega kamna najbolje vrste. Gena nagrobnim spomenikom je od 15 kron više. V zalogi ima kamnite plošče, umivalnike za kuhinje itd.
Zattltiia iimU: SIDRO.
LIIMEHT. CAPSICI GBKP03.
pripoznano kot izvrstno bol ublažnjoto mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in2kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to gplolno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orle;, steklenicah z naSo zaščitno znamko s „81-DHOK« namreč, iz R1CHTEUJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdcaa s to zašžitao znamko.
Ricfcterjeva tetama „pri zlati* tcu*
jv PRAGI. BUzabethgasse št.6.p
Dobi bo t lekarni
.Prt ZHHfarJi' Utort bttatr, Til.fi.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kaprice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-ljanjet čistijo kri in Creva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko* in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico jn vse bolezni izvirajoče iz mrzlicp. Najbolje sredstvo proti maternici in madronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. *^H8|| Dibiva se samo v mostni lekarni v Zagrebu. Naročila na? se naeloO*«:
Mestna lekarna, Zagreli, Marto trg hi 39
v bližini cerkve sv. Marka.
Denar naj se pošilja naprej, drugaCe se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenicic) se ne pošilja.
Cena je sledeča franko na vsako pošto: l ducat (12 stek.) 4 K; 2 ducat (24 stekl.) 8 K; 3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 ducata (48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5 ducatov (60 steklen.) 17 K. Na razpolago je tisoče in tisoffe priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih trg., kateri so s posebnim v>pehom uporabljali kapljice gv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barelinčitf, učitelj; Janko Sišor, kr. nadgozlar; Štefan Ba-fiit ž«pnik; Ihja Mamic, opaniar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanovič, kmet; itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg, Štev. 89 v bližini cerkve sv. Marka.
pristna bal« In črn« vina h vipavskih, furlanskih,
briških, daf-matlnsklh in j tatarskih vinogradov  j
Anton Pečenko
Vrtna uuea 8 — GORICA — Via Giardfoo 8
ttvfnArAfa
Veliki salon
hotela „pri zlatem jelenu'
¦^tJSt 4fhmifi*mt*^tt^ffy
je že otvorjen in vrejen po velikomestnem načinu.* — ji To je največji, najelegantnejši  restavracijski   salon v Gorici, kakoršnega, poslej, nima niti   Trst, ne Ljubljana.  —  Plzenjsko  „prazdroj"  pivo iz meščanskega pivovarja.
Važno za gg. trgovce z jestvinami
in cenj. gospodinje.
Podpisani uljudno naznanjam, da mi je poverila z dnem 1.1, m. tvrdka ;
2nideršič & Valendč
................                prta kranjska tovarna testenin               """"¦
zastopstvo in zalogo svojih sloveči h in priznanih izdelkov,
Zaloga bode preskrbljena zadostno z vedno svežimi »Ilirskimi testeninami" vseh vrst ter se bode iste oddajalo v originalnih zabojih po dosedanjih cenah.
Pri tej priliki opozarjam slavno občnstvo tudi na zalogo izborne moke iz
valjčnega mlina W. Jochmana iz Ajdovščine.
Prevzel sem tudi zastopstvo za prodajo „kavlnih surogatov". „Prve jugoslovanska tovarne" iz Ljubljane in zastopstvo za prodajo »Ciril Metodovih" družbenih vžigalic.
Proseč naklonjenosti za to moje novo podjetje, se v svrho cenj. naročil na gori navedene domače izdelke rojakom iz mesta in z dežele toplo priporočam in beležim
z odločnim spoštovanjem
Jos. Rovan
Gorica, ulica Rabatta št. 20 in 22.
Josip Cociancig
v Gorici, ulica Jos. Verdi 25.
Velika izber obuvala
za dame, gospode in otroke.
Zaloga   pohišnih  čevljev, za plese, galošev   itd. Prevzema se vsako naročilo in poprava po zmernih cenah.
Njega parobrodje obsega ^   280
**<¦— velikanskih parni kov.
(v Ameriko *s^L*s^š
^------^ direktna jiajhitrejšaprekomorsKa vožnja z brzoparniki
najhitrejša prekomorsha vožnja z brzopan
Hamburga vNoviYork ali pa v tlalifax.
Brezplačna vsahovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik; Hambiirg-Amerika Linie
^    Fr. Seunig v Ljubljani
L     Dunaiska-cesfa stv.31_ poleg-velike milnice ali šranae.. 1
Naznanilo in priporočilo!
V trgovini pri Ljubljančanih.
Ravnokar doSlo, najnovejše, najlepše in najmodernejše zimsko volneno, sukneno in bombažasto blago za možke in ženske obleke kakor tudi zimske odeje, vsakovrstno perilo srajce, maje itd. v veliki izberi se prodaja ===== po najnižji ceni pri ============
Hedžet & Koritnik-u
Gorica, na vo0lu starega trlbunala.
Postrežba točna — poŠt ena.
Prva kranjska i vodno tilo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
n» Btouii, p. Borovnic«, Kranjsko
priporoča al. občinstvu, prečasl. duhovščini, iraete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krCraarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcera itd,
natančno In trpežno Izdalana stole, fotelja, vrtne stole, gug-alntke,
naslonjače Jtd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, Izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja Izbira stolov, naslonjačev In
gugalnlkov iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširno cenike z nad 80 slikami, iz katerih Je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcom na debelo se dovoli znaten popust.
Podpisani priporoča Hlavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz MajdlČevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevee, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Z odličt im spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec r SemenlSkl ulici fit. 1 v lastni hiši  kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Cena vžigalic*
l orig. zaboj s 500 zavitki (norma!) K 48'-franko Ljubljana, 2% popusta.
1 orig. [zaboj s $00 zav. (Fiaming) K 52*-franko      tbljana, %% popusta.
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih, strojev.
i S 129 odlikovanj I I
r
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga tavarovalnita. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vaajemno zavarovalna banka v Prag-i.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapiUllje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe drŽave
z vaoskozl •tavanshii-Biarotfiio uprav«.
Via pojasnila daje:
G«n«ralnl zastop v LJubljani, Begar pisarne so v iastnej banSnej hiši
Gospodskili ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja, in premičnine proti požarnim Škodam, po najnižjih j eenah. Škode ceujuje takoj in naj«] kulantneje. Uživa najboljSi'sloves,| koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokorlstne!
namene.
Grrica  ¦#&   Gorica
Klimatifino zdravišče.
Hotel Sadbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu !n dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Zahtevajte
moj iluslrovani cenik z ve5 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikiličnih predmetov, katerega pošuja zastonj in poitnlne proste
Hanns Konrad,
tvornica  ur   in   eksportna   hiSa Most it. 248. — (ČeSko).
J. Zornik   Gorica, Easposfca ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga: Zadamo:                                                 Za gospoda:
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
trakove, svite zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                          za hribolazee, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlačnikov, čepic,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljib modercev vsake cene.
Za atavaaatl........
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Za blrmanc* in otroke: rokavice, nogavice, pajcolane vsake vrste, obleke, Cepiče, razno perilo.
Con« braz vsaka konkurenca.
*        Ravnokar je izšla        *¦
===== v zalogi =====
J. Blasnika nasl. v Ljubljani
VELIKA
PRATIKA
za prestopno leto
1904,
ki ima 366 dni.
Na evetlo dala c. fcr. kmetijska dražba.
Naznanilo preselitve.
Med. univ. dr. B. Piki zobozdravnik
===== v Gorici         -
naznanja, da je preselil svoj zobo-zdravnfški atelje* s 1. oktobrom 1903. v Ooiso Oinseppe Verdi 19. (poprej Vrtne ulice) nasproti ljudskemu vrtu in ordinuje od 9—12 dopold. in od 2—5 popol.
Ivan Schindler Dunaj lili
poiilja fkm veliko  let dobro znane stroje
vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za sen*, mlatilnice, vitlje, trijerje, čistilnice za žito, luščiinice za koruzo, slamoreznice, stroje za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, Železne cevi, vodovode itd.
od sedaj vsakomur po zopet zdafne znižanih cenah;
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesaljke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroj za točenje piva, Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, Železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, itd. itd.
Vse pid dolgoletnim jamstvom po najugodnjih plačilnih pogojih!
Tudi na obroke. Ceniki z veS kot 400 slikami brezplačno In firsnko.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Frekupcem ta agentom posebne prednosti! Piše se naj naravnost:
Ivan Schlndier, Dunaj lll.jl-
Erdbergstrassc 12.

lOT* Blasnikova „Velika Pratlka", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratika", ktcro je mnogo let skrbno ureji' rajssi prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleivveis in v. t. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo »Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravoIII
¦       M ftitUi" Hm 24 r. ^^ „Vel. ftatita" stane 24 v.       .
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
priporoča slavnim bralnim in pevskim druš tvom ravnokar izišle jednodejanske bnrke in veseloigre, katere izhajajo v „Taliji". Doslej je izšlo 12 knjig. Na zahtevo pošiljamo imenik in cenik zastonj in franko.
Ran j en ja
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka mojima ratiitcv lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana Žo 40 let je odkar se imenuje mečiluo marilo, priliko domača mazlfo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje ra-.u olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje.
Razpošilja se vsak dan.
Proti naerej poslan "/., šk., aH K 4fiQ B/, Sk, »jursko monarhije. — varstveno znamko.
jm znesku K 3-1G ne poiilja 4/, Skntljie ali K .'Kiti t*li K 4"9f> */» &. franko na vse postaje avstro-Vsi   deli  omota imajo   postava«   deponirano'
Glavna zaloga
B. Fragner, c. tr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu'1
Praga, Mala sfrasia, na voglu Spornerove ulica c. 203.
Zalogu v lekarnah Avstro-Ogerskc. — V Cloriel v lekn-tialt   Crlstoiolotti, (jllluhlcli, Pontoni In Gironc H.                                                                                                2
Christofle & CM jHj
&$&&?$                          c. in kr. dvorni založniki
Znimki tonrat                                                                                       ZoinU
Heinriennof Dunaj I. Opern Rlng 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodjo vseh vrat
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja iznera najlepših modelov.
B»* Ilustrovan cenik na zahteva nje.   "VOJ
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Schichtovo hranilno jedernato milo
varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •   •    Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.      •   #   •   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini--Gorica.
Dobi se povsod!