v GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UfWaitki te MIT S. LsinuUk An. Offiii of PubllMttoat MS7 South Uwn kongresni zbornici najprvo dokazal, da je imperijalizem doto kapitalizma, na to je pa izjavil, da Colidgeva administracija logično «ledi poti privatnega proiitnaga sistema. Berger se je norčeval iz bolj-Seviškega parkeljčka, o katerem je*pripovedoval državni tajnik Kellogg, da straši v Mehiki in Nikaragvi. Povdaril je, da je predsednik Calles protikomuni-stičen. Obtožil je tudi akcijo Združenih držav glede priznanja Adolfo Diaza kot predsednika Nikaragve, ker je ameriški državni department podpisal pogodbo, po kateri se ne more priznati za predsednika vojaški dostojanstvenik, ki se je udeležil nasilnega strmoglavi j en j a vlade v Centralni Ameriki. "Opozicijonalci politike administracije, ki se vodi v Nikaragvi in Mehiki, so obsodli to, kar je ameriški imperijalizem v latinski Ameriki," je dejal Berger. "V današnjem gospodarskem sistemu, v katerem vsak narod mora gledati na to, da najde trg za svoje odvečne produkte, ki so jih ustvarili njegovi produ-centi in katerih na morejo pokupiti, je za Združene države druge civilizirane narode, kit'*111™ producirajo preostanek produktov, ki zahteva tujezemske trge, imperijalizem neodvrnljiv. Oni, ki odobravajo sedanji profitni sistem, nimajo vzroka se pritoževati glede njegovih neizogibnih posledic, med katerimi so najbolj, važne imperijalizem in vojne.". Na to je Berger nadaljeval, da sedanje imperialistične tendence odločajo boji, v katere so zapleteni narodi z namenom» da rešijo preostanka svojih produktov. Preostanek produktov Združenih držav je bil po oceni zvedencev lani vreden pet milijard dolarjev. Ravnotako imajo Anglija, Francija in celo Ja-poveča preostanek produktov, V vsaki deželi se pa vsako leto poveča p .reostanek produktov, v kolikor se izboljša jo stroji za produkcijo in pomnoži sposobnost delavcev za proizvajanje.^ V razmerju, v katerem se množijo tujezemske ameriške vloge, v ravno tistem razmerju se m nože tudi prilike za vpora-bo armade in mornarice, da ščiti pomnožene tujezemske vloge. V razmerju, v katerem se množe tujezemske vloge, v tistem se povečujejo tudi izdatki za vzdrževanje ameriške armade in mornarice. Zelo nesrečno je, da se je državni tajnik Kellogg po* "lužil tako obrabljene pretveze 0 *ovjetski in komunistični propagandi za pojačanje svoje pozicije. Bil bi veliko bolj odkritosrčen, ako bi povedal, da imajo ameriški 'kapitalisti velike inter<>ne v Nikaragvi in Mehiki in da vlada namerava ščititi te fviti življenja mladih Američa-n°v . . . Okoli pet in devetdeset «iMotkov ljudstva je proti voj-r» i Mehiko, katerega ljudstvo na delu na svojo lastno odre-*Kev. Mi moramo to Jjudstvo pustiti v miru, so bile Berger-jevt beseda. KN CENT POVIÄANJA MEZDE NA UtO. _CWHÉ^flU sobota, 22. januarja (January 22), 1I2Î. Ascsytsam im matUMg «t wpmUÍ rsU «f mtsf p-rtét« im fr »scU- Iii«. AS rfOS.1, 1HT, obsedela na pečinah Mehiška vlada javlja, da so bili puntarji povsod tepeni in se ne morejo nikamor ganiti. Petdeset ubitih in sto ujetih v zadnji bitki v Jaliscu. Fanatiki so zbežali med bandite v hribih. — Callesova vlada je sprejela razsodišče v načelu glede sporov z Ameriko. j PASSAI»! STAV KARJI fREI Mezko City, 21. jan. — Cerkvena revolta v Mehiki je obtičala na klečah. Tako se glasi oficijelno poročilo, ki ga je objavil generalni štab armade. ■"Nikjer se niso mogli klerikalci meriti z zveznimi četami," t čita poročilo. "Kjerkoli so se spustili v bo j z vojaškimi četami, so bili tepeni in teiko kaznovani. Revolta je zdaj potlačena v osemdesetih odstotkih krajev." Poročilo pravi dalje, da so fe-deralci (zvezni vojaki) včeraj ubili 50 in ujeli 100 Klerikalcev v spopadu v Atotonilcu, država Jalisco, kjer je bilo središče vstaje. Klerikalci, poraženi na celi črti, so zbežali v hribe, kjer so se pomešali med bandite. Druga bitka Be je vršila v No-chistlanu, država Zacatecas, kjer sta dva katoliška župnika vodila upogiike. Vojaštvo je re-bele strlo, in kolikor ni bilo ubitih in ujetih, so pobegnili v gozdove. Med ujetniki je tudi ena ienska. Nadškof Pascual Diaz, izgnani tajnik episkopata, ki se naha- ja v Gvatemali, namerava oditi v Združene države. Mežico City, 21. jan. — Mehiška vlada je včeraj sprejela v načelu razsodišče, na katerega je pristal državni tajnik Kellogg pred nekaj dnevi. Tozadevno uradno poročilo se glasi: "Department zunanjih zadev izjavlja, da je mehiška vlada v načelu pripravljena predložiti vse sporne točke z Združenimi državami razsodišču v rešitev." Drugega zd*j ne ostane, kakor da se mehiška in ameriška vlada zedinita glede detajlov arbi-foraine procedure.' Vprašanje, kdo bo tvoril razsodišče, ni tako lahko. Drugo težavno vpršanje je, kje bo sedež razsodišča. V spornih problemih niso u-kij učeni le oljni vrelci. V moči je tudi nova mehiška agrarna postava, ki izključuje tujezemce od posedovanja zemlje nad gotovim številom akrov. Zemlja, ki jo posedujejo ameriški mag natje v Mehiki, se ceni na ISO milijonov dolarjev. Ce vsi ti sporni slučaji pridejo pred razsodišče, bodo procesi trajali leta in leta. S*Mter Smith izklj«čen CoolMf« ponovno objel 'Notorio Moxa Z 48 glasovi proti S3 so mu s* m 00. ustavo le eno «panje. Washington, D. C- 21. jan.— Prank L. Smith, ki je bil po go-vernerju Smallu imenovan senatorjem iz Illinoisa za sedanje kongresno zasedanje, da nado-polni mandat umrlega McKin-leyja, in ki je bil v zadnjem novembru izvoljen senatorjem za prihodnji kongres, je bil včeraj izključen. Senatna zbornica je odglasovala 48 proti 88, da Smith ne sme položiti prisege. Smith ima še eno upanje. Senatni poverilni odsek bo razpravljal o njegovi poverilnici v nekaj dneh. Najmanjšega dvoma pa ni, da ga bodo zopet brcnili, ako pride do nadaljnega glasovanja. Proti njemu so gls-80 val i demokratje in takozvani napredni republikanci ter fsr-mar-laborit Shipstead iz Minne-sote. Smith je bil ovržen na obtožbo, da si je izvolitev kupil, ko je Čikaški magnat Insull prispeval preko $100,000 v njegov volilni akla. Enak boj ga čaka, ko pride vprašanje njegovega rednega sedeža na vrsto prihodnjo jesen. GOVERNOR WOOD JE POMI-LOgflL TRIDESET KAZNJENCEV. Med njimi je bila tudi vdova, ki •t je prehitre omožlla. »> , .> Laskavo je sprejel novega nika ■ragviškega poslanika in ga za-gotevil, da ameriške čete skru-šljo revolucijo. Waahlngton, D. C„ 21. jan. — Predsednik Coolidge je včeraj sprejel dr. Alejandra Cesara, poslanika Diazove vlade v Nikara gvi, in mu dejal, da bodo Zdru žene države skrbele za mir in red v njegovi deželi. Vstajs proti Diszovemu režimu mors biti in bo skrušena. Ameriške čete ostanejo v Nikaragvi toliko časa, dokler bo potrebno, da se zavarujejo Življenja In interesi ameriških državljanov. Coolidge je nadalje rekel, da upa, da bo kmalu mir v Nikaragvi. Maasgua, Nlkaragva, 21. jan. _ Dr. Juan B. Sacaaa, vodja liberalne vstaje, je včeraj ponovno odklonil mirovne pogoje Diazove vlade. V novi bitki med vstaši in konservativci, ki se je vršila v Santa Clari, so se vstaške čete umaknile. Na bojišču je obležalo 12 mrtvih, sedem llberslcev In pet konservativcev. Manila. Filipinsko otočje. — Governor Wood je pomilostil trideset osebi ki so bile v raznih ječah. Med njimi je bila tudi .....- v,«,, namerava ^ ~ " • rese. če tudi ja treba žrtvo- i« om<*»»' ST^^in^" teklo tri sto dni. Zakon določa, da mora vdova čakati tri sto da i. preden se omoži. IRCI ZAHTEVAJO IZPREME NITEV NAflELJENlAKF KVOTE. Wa*kington. D. C. — Ame-riška irska zgodovinska družba fn organizacije Prijatelji irske __ svobode, Clan-Ne-Gael in Stari iHJocmiinrUa IIL — Chkago red Hlbernijancev, sahUvajo v ¿Alton železniška draftba je po- okrošnlcl na kon^. da tep£ vi*ala 2,000 delavcem mezdo za meai kvoto jm irske "•^»'f; rpnt na uro. TI delavci de- ker se je izkaza*, dsjkštotje ^ v tukajšnjih železniških dr izza leU l«tO po narodnostih, Anicah. __1 nezanesljivo. .crlpUou tft.es Y«srb Angleška vlatda odobrila fáilzem! Obtoženi se, da so z bombami napadli hišo atavkokazev. — Izbiranje porotnikov je že končana. Patereon, N. Jî (F. P.) — Na sodišču v Pateraonu se nudi zanimiv prizor« Pred sodiščem so TI___1 t NHi trije passaiški sta v Ur j i. Obtoženi so, da so vrgli bombo v domove dveh atavkokazev. Pri mizi sede trije delavci, prave človeške podrtine, ki Še senca niso t#ga, kar so bili, dokler jih policaji niso toliko časa pretepali, da so priznali, kar je policija hotela, da priznajo. Na desni struni so njih zagovor niki Arthur Hfertield Hays, Charles Joseph in Arthur Mc Leod, ki pazijo na vse, kar se dvorani. godi v Na sodnik I ta 1925 obsodil na, ravnatelja ške civilni sv mesecev zapora sodnijskem stolu sedi Joseph Delane y, ki je le- Roger Baldwi-ije za ameri-ine na šest i "nepo- ChurchlU iajavll v Rimu, da fa-áisem je "protiaredetvo *psr maki strup.** Angleški torij» vidijo v Mussolini ju avojega prijatelja In zaveznika. mm, 21. jan. — Winston Churchill, ki js obiskal Rim in konferiral s Mussolinijem, je včeraj dejal pred poročevalci, da italijanski fašizem je «ali right.' Dalje je rekel, da je prišel v Rim, da se v imenu svoje vlade zahvali Mussollniju za njegovo vsliko zaslugo, ksn je "rešil Italijo in morda vso Evropo ruskega strupa. Churchill js rekel, da je faši-tem "najboljša anttdota zoper boljševizem," In če bibilon Ita- lijan, bi stal v prvih fašistov-aklh vrstah, ki so "slavno zmagale v bitki s bestijalnim ape-titom leninizma." Toda na Angleškem imajo drugačen način boja s komunisti, čeprav "stojimo z ramo ob rami z italijanskimi fašisti za uničenje boljševi-ima." Churchill je tudi rekel, da sedanja evropska politika Velike Britanije je, da Anglija, Franci-Ja, Italija in Nemčija "delajo skupaj" za obnovita v stare Ev. rope ln sacelitev ran, ki jih je vaekala vojna. Fašistovski listi so s silnim krikom veselje pozdravili Chur-chlllovo izjavo. PaaaMriikl Mmkl biro ■! vstiiovljiR Grs se le sa ustanovitev ameriškega sodišča. — Temu sodišču bi bile podvržene le trgovske pogodbe. stavnega" zborovtad* Obravnava bo trajala skozi več dni. Delavstvo, posebno organizirano delavstvo bo pazno sledilo tej obravavvi. Legalna bitka bo trda. Obe strani si bodeta prizadjali, da zmagati, kajtf sodba bo večalimanj pri zadela še osem dfuflrih slučajev. Vseh skupaj je obtotenih enajst delavcev in zanje je bilo poroštvo določeno na $875,000. Sodnik Delana/ ne mara izgu biti časa, to ao pokazale poteze na njegovem obmu. ko ja pričela obravnava. Ko je odvetnik vprašal prvih dv^iajst moš, izmed katerih so imeli biti izbrani porotniki, ako se ob času stavke pološl bomba, all morajq to bombo veselej položiti unijsk delavci, sta dva izmed njih odgovorila z dS. Delaney je nji ma pomagal In ju je vprašal, ako bi ne mogla izreči svojs sodbe na podlagi dokszov. Moža sta se tedSj nasmejals In sta rekla da. Hays je ns to vprašal, ako bi bila bomba položena med hiši, v katerih stanujeta unljsks de-Is ves, čs bi tudi tedaj misllls, da jo je položil unijski delavec. Državhi pravdnik je vložil ugovor in sodnik ga je vzdržal. Ko Je odvetnik nekega drugega bodočega porotnika vprašal, ako nI tovarniški Superintendent, js sodnik segsl vmes in dejsl, ds nima to vprašanje ničesar opraviti s stvarjo. Prvi dan je potekel večinoma z izpraševanjem stanovalcev, ki so stanovsll v obeh hišah, med katerima je bila eksplozija. John Hetzle je dejal, ds je bila škoda na njegovi hiši popravljena v enem dnevu. Popravila sta jo tesar in zidar. Joseph Stoller, ki je stanoval v drugi hiši, Je rekel, da j« hišo popravit sam. Njegov I Stoller je dejal, da prebudila iz spanj« Washington, D. C. — Rowe, ravnatelj Panamertške unije, zanika, da je bil predložen načrt za ustanovitev panameriške-ga delavskega biroja, ki naj bi tako funkcijontral kot Mednarodni delavski biroj v Švici. ' V Washingtonu so nodavno od tega krožile govorice, da Je tajnik Kellogg predlagal, da ameriške latinske republike sporazume oa ustanovitev Delav< skegs biroja, ki bi odvrnil lju4 stvo, da bi ns dajalo preveč po-zvrnosti Izjavam "bolj*evlški" Panamerlški delavski fedmel-ji. Zdaj se Izjavlja, da js Kel-logg predlagal ustanovitev Pan ameriškega sodišča in ds bodo Združene držsve z vsak6 rspub liko v lstinskl AmsrikI sklenile zelo ugodno pogodbo zanjo. Zdi se, da so te govorice pričele krožiti, ker Js ravnateljskl odbor Panameriške unije, kste-regs predsednik Je tajnik Kel-logg, izdelal načrt, da se unijs postavi na pogodbeno ali kon-venčno podlago. Danes js unijs na podlagi resolucij, ali bolje povedsno, na podlagi sporazum-Ijenja predsednikov mesto ns podlagi sporazumljenja kongresa vsake dežele. O predlogu se bo razpravljalo na konferenci unije, ki ss bo obdržavala v mesecu Januarju leta 1928. Predlog za ustano-vltev panamerlškega sodišča je stavila republika Kostarika na konferenci v Santiagu. Konferenca Je samo sklenila, da se ustanovi komisija juristov, ki se snidejo dne 17. aprila leta 1927 v Rio ds Janeiru in porota prihodnje leto o svojem delu. Nekatere latinske republike že naglašajo, da Je tako sodišče nepotrebno. Te republike povdsr-Je oentralno-auMriško jajo, da _ sodišče hitro umrlo, ko je sodi .s j- nwo rAZHodil0t dA nt nlkaragva- ov 'J" ¿l^0"*Ue-amerlška pogodba, proti k* ga bomba ni | ^ gU proU-t|raH r«put>liki Hsivsdor in Honduras, nevs- Odvetniki in zagovorniki so-!,Javnj( (Uvnotako ta latinske dljo, da so te bombe tja položili rrpu|>||k« kažejo na svetovne so-nestavkarJI. Kadar bodo poli- (iU£«, ki ga je ustanovila liga čaji stali pred zagovorniki, te daj bo zasliševanje postalo za-1 ___ nlmivo. Zene obtožencev so na-J VODOVODNI MONTERJI V vzoče pri obravnavi. KENTUKVJU NA HTAVKI. VNFAMNO IZKORÄCANJE DEKLET ZA REKLAMO. Lakom no* pa profilih ne pozna meje. Pokopan s sva jim , Belfsst. Irska, 21. Jan.—Polkovnik C. B. Lscky, ki je te dni umrl, je pred smrtjo naročil, ds morajo k njegovim nogam v grobu položiti truplo njegovega psa Petra, ki je crknil pred dvema letoma la čigar truplo je on o-hranil v cementni grobnici. Zaktevajo en dolar pmiAanis 1'adaah, monterji < Plumbing Kx. — Vodovodni sUvkajo pri Hansen Vmm nrwimi Im - Ns ne."1umf,,n« ^ompanijl. MonUrjl New Orisane, i*- — zahtevsjo povišanje mezde za k.urlh .uk.jinjlh ^ Wutlp^i..- prodajalk. m«rt« PW«»^'«»; numl.ln« kompanija « ^ZJi: trdovratno «pira. Ta Z*? "Ütol^aU. « tudi iMavcl, k. Ä^^J^Ä^ -JgJ.. Tud! o«. nais rsr.Uko v m«di. | zahtevajo povišanje ' ms STEVa—NUMBER 18 JUTRI IMAJO VOLITVE V JUGOSLAVIJI lielgradaka vlada napeto pričakuje Izida volitev v oblsstne skupščine. Novs kriza s Italijo prihaja. Ilelgrad, Jugoslavija, 21^ Jan. — (Chicago Daily* K*ws.) — V, nedeljo, 28. januarja, so volitve za oblastne skupščin« v Jugo* sisvljl, dne 25. januarja as pa sopet snids centralna skupščina v Belgradu. Vlada napeto pričakuje Izida volitev, ki so prvs te vrste v novi državi. Namesto osmih starih »provinc ima danes Jugoslavija »8 distriktov, ki se imenujejo "oblasti;" vsi ti dlstriktl doba zdaj svojs sJtupščtne. Dasl volitve ne bodo Imele nobenef» vpliva na centralno skupščino v Belgrsdu, so volitvs v nedeljo vsllkega pomena, ker pokažejo, na katero stran vleče političen veter v teh kritičnih čaalh. Pravzaprav je v Jugoslaviji te več tednov medvlsdje. Prava vlade nI. Sedanja, takosvana božična vlada samo Čaka, da sa snide parlament, ki jo strmoglavi. Odkar Je stari Pašlč legel v grob, nimajo vladne stranka Al« kogar, ki bi znal voditi dršavo po starih potih. , Krisa s Italijo postaja ostrtj« ta. Mussolini Js zsčsl nov manever v Albsniji. Kakor porošft« Jo ta teden, je Mussolini poslal v Albanijo gensrala Carmlccija z namenom, da reorganizira al* baltsko armado. Vast Še nI ur«d« 90 potrjena, kljub temu js po- Lita, ki js hotela pograbiti Char-leyjeve milijone, ne mors dobiti centa. Les Angelce, CaL—Lita Chap-lin, žena znanega komika Char-lie Chapllna, je v svoji tožbi za ločltsv In sa prlsvojitsv njegovih milijonov dolsrjev naredila prsvslik skok in sdaj ss je njeno maščevani» nad njim obrnilo proti nJejLjdlta Js v svojem pr vem izbruhu ljubosumnosti rap-frallla Gharllejeve dohodke zad njih let, nakar je isposlovsla sodnijsko taseftbo vsega njego-vega premoženja. 8 tem Je pa zagaslla v pravo močvirje legal nlh trikov. Obenem je prišel u darec, ki ga nI pričakovala. Zvssns davčna oblaat ja pofMvsvošlla'veliko furUo t Mflra« du, Vse kaše, da Je Mussollnl dobil Zoguja popolnoma v svoja pesti in ss sdsj igrs t nJim kakor msčka s mišjo. dala njenf ^tevllke o Chaplino-vlh dohodkih in začela sodno postopanje A ogromno vsoto prs-malo vplačanega dohodninskega davka. OHvčna oblaat Je zdaj tudi položila roko na Chaplino-ve milijone, češ, vlada je prva, HI vzame svoj delež, In če kaj ostane, pride šele Lita na vrsto. Tsgo se *4sj vrši IJuta tekms zs Chaplinov denar. BodIšče Js prisodilo Liti 94000 začasnega mesečnega alimonlja; skupaj i-ma Ukoj dobiti |14,400. Dobiti pa ne mors niti centa, ker Je vsa gotovina, kar je ima ttiaplin v tukajšnjih bankah, sekvestrl-rana po zvezni davčni oblasti. Kavno tako Je vlada zasegla Ohapllnove vloge v New Yorku. Chaplin Je pa bil toliko navihan, da je pravočasno dvignil pol milijona dolarjev v Nsw Yorku. H tem denarjem se je oborožil za Isgalno bitko ■ svojo ženo, ki ga ne bo malo stala. v Italijanki ipl)•■( prlJM v A i g 1111 Radi bi bili prišli v bližino jago* slovenskih podmornic, ki jih grade Angleži. 21. Jan. — Angleška policija je včeraj zasačila Itall-jsnsk» vohune v IsdJed'lnicah v Newcastlu, kjer Anglija gradi dve mali submarinki za Jugoslavijo. Mussollnl je nsročil svojemu |K>slaniku/v Umdonu, naj poizve pri angleAki vladi, če je o tej graditvi informirala druge vlade kot halag* washingtonska mor ns » V na pogodbs. NKHKKfr V INDUHTRIJI MNOZK. - ME flnrihaMI srsil isdllAsa Psris, 21. jan,—Rioelottl Oa-ribaldi, vnuk slavnega Italljan-skfgu revolucijonarja, js bil včeraj izstavljen pred iiarlško sodišče radi vohunske vloge, ki Jo Je igrsl v Franciji v prid Mussollniju. Inšpektor Benoit Js Izjavil pred sodiščem, da Je Rleol-ottl Garibaldl agent provokater, ki ja prejemal denar od fašlstov-skih oblasti, kot Je sam priznal, nakar Je organiziral v Franciji zarote proti Mussolinlju, nato pa ovsdil zarotnike fašistom. IZ nJim vred so pred sodiščem Apanci iz Katalonije, katere Je Garibaldl rekrutlral za vstajo proti španskemu diktatorju. 8|»anei zahtevajo separatno obravnavo, lež, ds Jih je sram, da bi sedeli skupsj z Ozribaldljem ns zstotni klopi. OR(¿ A N IZ AC'IJHKI PREDLOG V ZADEVI ORGANIZIRANJA AVTOMOIIIIJ4KK INIHJHTRI. J E J K FORMALIN. Tako pojasnjujejo • odborniki Mednsrodnegs društva strojnikov. Washlngt«M. D. C. — Ekse-kutivni svet Ameriške delavska f«der*rij#, ki zdaj zboruje v Floridi, j« sklenil, da se obdrša-va v irlsvnem stanu v Wsshlng-tonu konferenca, na kateri sa Im> rsr.prsvljslo o načrtih sa or-gsnizirsnje delsvcav v svtomo* TiTTškt m d ust ri jir Medni rod na društvo strojnikov pojasnjuje» ds Je ts skcija samo formalna, kajti seja bo samo sklenila, da New Vork, N. Y. — Društvo m. «kM-kutivni odbori medna-trgovcev poroda, da se nesreče rodnih in narodnih unij odpove-industriji maože. Leta 1922 jurisdikclji, dokler ne bo Is- |e bilo v newyorSkem metrofwll-tanskem okrožju ponesrečenih samo 298.944 oseb. To število se v letu IWé pomnotÄo ns _ _ 441,401 osebo. Osemnajst tW se dobi formalni odgovor. Na oseb je ponesrečilo v kovinski to bo eksekutiva Ameriške de-Industriji. Izguba v odškodni- tavske f«deraelje izvršila druge vrSens orgsnlsaeijska ksmpaniko se odpošlje ta zahteva u-nijam, bo vzelo tri mesece, da nah. mezdi in zdravniški podpori se m —Uvl H*. Ponorite fo prsvolasao. privatni žitni interesi in farmarji. Kanadski farmarji so ustanovili žitno centralo, ki proda žito za farmarje, ki so člani te centrale. Ta žitna centrala odbije stroške za pošiljanje žita na trg, ostali «kupiček od žita pa razdeli po množini žita, ki so ga farmarji izročili žitni centrali, da ga proda in razpeča. Ko so farmarji ustanovili žitno centralo, so se jim privatni interesi—žitni špekulanti, meietarji in prekup-ci—smejali in se norčevali iz njih. Rekli so, kaj bodo "zabiti" farmarji, učili so se garati na polju, ne pa prodajati žita in voditi z njim prekmorsko trgovino. Čevljar naj ostane pri svojem kopitu, so privatni žitni interesi vrgli farmarjem v obraz. Ti žitni interesi so napovedovali strašen polom farmarskf žitni centrali. Pripovedovali so, 4a bodo farmarji imeli strašno izgubo in da se bodo ke-sali, da so se kdaj pridružili farmarski žitni centrali. Ampak napovedani bankrot farmarske žitne centrale ni hotel priti. Vedno več farmarjev se je pridružilo žitni centrali. In farmarji so imeli tehtne vzroke, da so pristopali k žitni centrali, Farmarji, ki so postali člani farmarske žitne centrale, so prejeli veliko višjo .ceno za bušelj pšenice, kot oni, ki so prodali svojo pšenico privatnim žitnim špekulantom, mešetarjem in prekupcem. Kako velika je razlika, ki jo prejmejo farmarji, pri druženi farmarski žitni centrali, za bušelj pšenice, med ceno, ki jo prejmejo farmarji, ki niso organizirani in prodajo svoje žito žitnim špekulantom, mešetarjem in prekupcem, pove dejstvo, da so farmarji, ki so oddali svojo pšenico farmarski žitni centrali, prejeli leta 1926 za bu šelj pšenice $1.45, medtem ko so oni farmarji, ki so prodali pšenico privatnim žitnim interesom, prejel! le $1.19 za bušelj pšenice. Raslika pri enem bušlju pšenice je bila 26 centov, pri sto $26, pri tisoč bušljih pa že dve sto Šestdeset dolarjev. Bankirji rajše posodijo tudi denar kot nažitnino farmarjem, ki so člani žitne centrale, ker priznajo, da je njen sistem žitotrštva popolnejši Ifot pri vatnih žitnih interesov. Privatnim žitnim interesom seveda to ni všeč. Dokler niso farmarji ustanovili žitne centrale, je šla vsa pšenica skozi njih roke in farmarji so prejeli za pšenico le toliko, kolikor so privatni žitni interesi odločili, da dobe Za to so se zdaj privatni žitni interesi odločili za vojno proti farmarski žitni centrali. Najprvo bodo pričtl} propagando o škodljivosti žitne centrale. Naglašali bodo, da njih interesi trpe. Ali teh privatnih žitnih špekulantov, mešetarjev, in prtkupcev je mogoče le nekaj sto, medtem ko je farmarjev na sto tisoče. Privatni žitni in teresi ne orjejo, ne sejejo, ne žanjejo, ne mlatijo in pospravljajo pšenice s polja. Oni lc čakajo, da si odtrgajo velik delež od sadov dela drugih zase in za nikogar dru gega. In res čudno bi bilo, da bi se zakonodaje! ozirali bolj na interese par sto ljudi, ki žive od sadov dela drugit kakor na»tisoce in tisoče onih, ki žive le od sadov svojeg« dela. . Žitna centrala v Kanadi uči farmarje tudi v Ameriki ko je šel v Eim. Potem pravi, da me je svaril in ne vem kaj le vie. To je grda hinavščina, kar mu dokažem z njegovim pismom; ko pride čas. Jaz mu nisem nikdar branil iti v Rim. In le danes mu nc branim, če hoče zopet iti, on in rev. Zakrajšek. Kdo pa je bolj potreben romanja v Him hot ta dva, če ne radi drugega, vsaj radi onih procesij v Clevelandu? Radi onih nepozabnih dogodkov v fart sv. Vida, ko se je Grdina topel » "farjem", da bi pridobil faro Zakrajieku, ki se je bil priklatil v Cleveland po verskih kup-čljah — radi onih dogodkov je ras potrebno, da gre Grdina vsako teto v Rim. Kar se pa tiče tistega denarja, ki ga je nesel v Rim, mu je pa prav povedala mrs. Benčan iz Chicaga, v »led Česar se je Tone znesel nad njo. Vam, da bo zopet zamijavkal: Napadaš jednoto, uradnike, vero itd. Le naj kriči. O tem, kar je po njegovi volji zapisano o meni v zapisniku konvencije K. S. K. V«, se bomo le pomenili. — Matija Pogorele. \ Delo v livarnah. Tem Haute, Indiana. — Pro-h parite ta. katero so nam obljubili pri zadnjih volitvah, se je le pokazala. Posebno livarjev je dosti brez dela. M. M. Co. je I» en plavt zaprla dne S. dee., tako sedaj obratujeta samo dva ■■■■ o4 »tih. Standard and Wheel kako »i lahko pomagajo, ako se zanesejo sami nase, ne l||prIt vraU te meMCM pa na privatne interese, ki tržijo s farmarskimi produkti na debelo in žive takorekoč od aadov dela drugih. Farmarji lahko sami vse produkte postavijo na trg. Za to je pa treba farmarskih tržnih zadružnih organizacij. Ako je mogoče ustanoviti žitno centralo za trženje na debelo z žitom, ne lahko ustanovijo zadruge, ki bodo tržile na debelo z yaemi farmskimi produkti. Farma daje še danes »irovinc in dovršene farmske produkte, ki jih človeška družba neobhodno jKjtrcbuje za svoj obstanek. Tu je volna, živalske kože, bombaž, krompir, razna žita, razno sočivje in še »to drugih produktov, ža katere bi farmar prejel veliko višjo ceno, kot jo dobi, ker prodaja svoje produkte In »irovine privatnim interesom, ki tržijo z njimi na debelo. Da se ta višja cena doseže je Ireba zadružne organizacije. Slovenska narodna podporna jednota je zadružna _ podporna in zavarovalna organizacija. Ona lahko tudi kdor ne del« slovenskim farmarjem »luži za zgled, kaj se doeefte z zadružnim delom. Kjer so slovenakl farmarji naseljeni v SUKE IZJNASELBIN 8 pota. w Ob aeklMtčku let* sem WJ precej zapoalaa, zato sem se le ma~ o uglasil s pota v Prasueti. Od moogfll eem dobil pismena vprašanja, zakaj eem umolknil. Prt govor eicer pravi, da molk je najboljši govor in kdor molči, tk-veti« odgovarja» toda kdor ,e vsakemu pokoren, je pa aalui »odoben. Bodi z vsemi dober, in d*iš pohvalne besede. V obraz te bodo hvalili, za hrbtom se ti pa posmehoval! in te obre-kovsH kot prej. Pojasnim torej, da sem zadnjih par mesecev molčal bolj iz zaposlenosti kakor iz katerih drugih vzrokov. Odslej se bodj večkrat ogla-im s svojih širokih potov po A- meriki. Saj vidim, da sfe drugi vedno zanimajo zame, posebno »ri K. 8. K. J. Zadnje mesece ko me počastili z več pismi, od katerih so plačali po 20c poštnine na račun članov, med katerimi jo dosti sirot in revežev, ki &amaa čakajo podpore, dobe pa od predsednika odgovor: "Ni v pravilih. Ničesar ne dobite." Tega ni v pravilih. Mastne na-Ki arie poleg zadostnih plač pa so pravilih! Ker sem to zapisal, bom spet nahruljen z brezvercem ali Bo-gokletotvom. Pa naj bo. Na pittsburftki konvenciji me je mr. A. Grdina — kdor ima konven- daj lahko vidi, da je več "favla •tih". Da so take razmere, ho delavci sami krivi. Kadar pride novo delo, je kompanija še zmeraj dala prillčno ceno, na primer 10 centov od kosa. Vča «ih je livar lahko napravil 70 modelov 8 do 9 ur na dan! Seveda dobrih (če ni dobro, ne plačajo nič; včasih dela človek celi dan za bohlonaj) je imel 7 dolarjev. S tako plačo lahko izhaja vsak, če nima prevelike družine. Ali mislite, da je bil zadovoljen? Kaj še! Ce je danes napravil 70, si misli: Jutri jih moram 80, grem malo bolj zgodaj, pa jih napravim 90 do 100 itd. Kompanija hi vprašala, kako in koliko časa dela. Navadno je rekla t Stoj! Cez par dni je pa delo zopet dala ven, ko je odstrigla 2 centa. Tako je mora! za 7 dol. sedaj napraviti 17 modlov več kakor prej. Tako so gonili delavci sami sebe, da so tistega dela napravili po 110 do 180 modelov na dan. Kompanija je pa še lc ali več vzela. In kadar je največ napravil, je družba vzela za nekako merilo, koliko mora na dan napraviti in zapisala. Tako so še druge pri-.silili, da so morali delait kot oni. Ker če ni mogel, ali je bil bolj pameten, da ni hotel tako delati, je bil prlganjač hitro pri njemu in rekel: Zakaj pa oni toliko napravi? Zdaj ae pišejo več, koliko moraš napraviti. Sa mo na prostor pogledajo. Ce ni dovolj, idi, bo pa drugi. Sedaj zaslužijo $8 do $5.50, po $6 do čni zapisnik, lahko čita — napa-¡$7 so redki Kolikor sem jaz del, češ, da sem ga jaz napadal, videl llvaren, nimajo nikjer ta- novembra. Pravijo, da je bankrot. Ne m Ulite, da je zato bankrotirala, ker je preveč delavcem plačala, kajti bili so ravno tako izkoriščani kot drugod. Jaz mislim. da je nato, ker nI Imela dosti naročila. Ima dva plavša in veliko tovarno, kjer so Izdelovali kolena, v livarni pa takosvane "flenche" ti Mesna ko velikih "flor" kot tukaj. Spominjam «a, ko so imeli veliko naročila, ao postavili klopi, po sredi tovarne, da so mogli več livarjev *posliti. Kam bi jih sedaj deli, ,ko mora livar napraviti vsaki dan dvakrat polno "floro". Koliko naročil bi morali imeti, da na petih plavžih tako delajo eno leto. Včasih ne dobijo za par mesecev, pa zopet jih mora veljko na cesto Lepo doto bmo otroelt livarjev dobili, če bo šlo tako naprej! Tukaj je veliko zamorcev pri 1L varjih; ti delajo kot živina za vsako ceno. Nikdar ne vpraša jo za kak priboljšek, so pokorni kot živina. NI čudno, da redko kateri livar dočaka 60. leto. Ker so livarne tudi nezdrave, človek vdihu je tisti železni, prah, in plin. Marsikdo bo rekel, da mu to ne škodi, a tudi koristi mu ne, ker je tako izčrpan. Naj dobi le mali prehlad, le se ga loti pljučnica, pa je tam, kjer ni muh. Jaz poznam samo enega llvarlja, da je star okoli 60 let in se še dobro počuti, ampak ta, odkar ga poznam, ni dela nikdar od kosa, temveč zmeraj za dnevno plačo lepo počasi. Vzgojil je veliko družino ln ima lep dom, a kar je poglavitno, zdravje. Tega naj si vzamejo za vzgled vsi Usti, kateri delajo kot živi. na, p» so zmeraj the same. Zahteva j mo dnevno plačo, pa bo dela za vsa in vsaki dan. Zakaj noče kempanija plačati dnevne mesde? Zato, ker je nji v škodo, nam pa v korist! Pa bo zopet rekel kateri, da več zasluži tako;; tak naj napravi račun od enega ali dveh let. pa bo kmalu spoanal, da zasluži manj. Poleg toga zapravi pa še zdravje. Ali ne čltate, kako imajo livarji po unijakih tovarnah po $1.00 do $1.60 na uro. Tako bi imeli lahko tudi tukaj, če bi bili organizirani. Ne re- Zakaj ea izogibajo Rusije? Elizabeth, N. J. — Mislim, da je že skrajni čas za jugoslovanske državljane, da kupijo ministrom nova očala za leto 1927. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je slepo aH pa noče videti in do konce leta 1936 je delalo direktno proti interesom Jugoslavija. Velike slovanske Rusije, katera »a je vedno zanimala za jugoslovanske narode in je šla tudi krvaveti na bojno polje, samO zato, ker nI dopustila, da bi bili Slovenci, Hrvati, Srt>i in drugi južni Slovani uničeni od Avstro-Ogrske in od drugih sovražnih narodov, pa se izogibljejo, dasi je edina prava prijateljica. Zakaj? Ce bi Jugoslovani bili imeli od začetka dobre ministre za zunanjo politiko in prijateljsko zvezo veliko rusko delavsko republiko, bi imeli boljšega zaveznika kot sta švigašvagaraka Italija in Rumunija in bi ne zgubili čez milijon Jugoslovanov in lepa in moderna pristanišča: Trst« Pulj in Reko in bi tudi Albanija ne bila takorakoč v italijanskih ro» kah. Ministri v črnih dolgih «rakih in z visokimi cilindri name fto klobuka morajo spoznati, da ze časi spreminjajo in kaj lahko se pripeti, da bodo enkrat vsi Slovani v svobodnih, zedinjenih sovjetsko socialističnih republi kah in čim prej pride do tega, tem bolje je za delavce in kmete, ker od cesarskih ali kraljevskih zaupnih ministrov z milijonskimi plačami pač ni drugega pričakovati kot rubešno trpljenje za delavsko kmečki »tan. Plača kralja majhne Jugoslavije je $100,000 , ali če se ne motim, približno 20,000 dinar jev na dan, in plača predsednika 48 Združenih držav Ameriških je $75,000 na leto. In jugoslovanski ministri imajo tudi tako velike plače, da pač ni čuda, če gredo z rubežem kmetije in de lavstvo na bot^en. Človek bi jim ne zameril, če bi bili v resnic kaj dobrega napravili za sloven ski in hrvatski narod, smpsk to je pa že preveč, če politikarj v osmih letih ne delajo drugega kot postave za povišanje dav kov v slovenskih in hrvatskih pokrajinah v korist ministrom in južnim pokrajinam in mejni ke ob italijansko jugoslovansk meji pa pustijo, da jih Italijan nemoteno premičejo. Zdramite se in poglejte okoli po svatu, to vam priporoča slovenski delavec iz Severne Amerike — Andrew Sprogar. skali so ž g a r j e, našli m revščiao Tako je končala gonja ' butlegar ja. na Kaaaaa Ciay, Mo. — Policija dobila migljej, da Jon Penn tuha in prodaja žganja. Odre-eni so bili triie krepki in dg*a rejeni policaji, da itfamsjo butlegar j a in ga privedejo na po-icijsko postajo. Oprezno so se priplazili do Pennovaga stanovanja in vanj nepričakovano udrli. In kaj so našli? V mali «>bi so našli očeta, mater in šest otrok, ki so ležali zvit* v klopčič in so trpeli glad in mraz, vrh tega »o pa bili še bolni. Revščina je bila taka, da so po-icaji hitro zložili »«kaj centov in šli po hrano, da nasitijo od glada umirajočo družino. Policaji so izjavili, da Pennu preskrbe delo. Take so slike i? današnje kapitalistične človeške družbe. Te sKke niso lepe, ampak J »»no govore in pričajo, da je kapitalistični sistem blagovne pradok cije in distribucije najbrutal nejši, kolikor jih je bih dozdaj. ftofet i^p ' (Odgovori na vprašanja.) dve. tri ln več železniških kar naložili samih kolen vsaki dan. Sedaj je avtomobil tudi to vrgel na stran. Človek mora delati kakor oni hočejo ln kdor se ne pokori, mu pokaftejo vrata. Bič pada na levo in desno. Nekate- p3E. Spominjam se, Vo »ö Čem, da so Slovenci nasprotni uniji t Ko je bila zadnja stav. ka livarjev tukaj, ne ji je samo eden Iznlverll. Pal pa se je posebno dosti Ircev in zamorci skoraj vsi. Takrat smo imeli lepo priliko si pomagati, da ne bi delali z nami kakor svinja s Bivši vojak umrl. Helper, Utah. — Brat John Skrl, član S. N. P. J. in tukajšnji trgovec s pohištvom in dru go robo je ¿6bil dne 14. in 15 januarja dva brzojava Iz Grass Valley ja, Cal. V prvem je bilo ja vi j eno, da umira rojak Frank Kasteie, v drugem pa je zopet poročal Joe Pire, ondotni hotelir, da je imenovani umrl in naj bi tja poslali njegove listine. Pokojni Frank Kastele je bil namreč vojak v ameriški armadi med svetovno vojno. V Ameriki je bil kakih 23 let in doma s Knežaka na Notranjskem, po domaČe Majerc. Prodna je šel v svetovno vojno, je menda bil pri neki slovanski jedaoti, sedaj pa ni znano, če je kateri pripadal ali ne. Kot mnogi vojaki, je tudi Kasteie dobil živčno bolezen v svetovni vojni, da je včasih taval kakor izgubljen. Držal se je večkrat okoli Den-verja in v okolici Helperja, katero mesto je zapustil pred kakim letom ter se podal v Grass Valley, Cal., kjer je končno dobil mir, ki mu ga je skalil strupeni plin v vojni. Umrl je v starosti 39 let. Z delom gre v okolici Helperja precej dobro. Dela je večinoma vsak dan. Tega ne pišem zato. da bi koga sem vabil, ker ee ne ve. koliko čaaa bo delo. Tudi plače niso najbolje. — valeč. Sfcaron. — Na vaše vprašanja nam je nemogoče odgovoriti tako kakor želite. Velepodjetniki nimajo navade razglašati, koliko plačajo svojim odvetniškim zastopnikom, in javnost o tem izve večinoma le tedaj, ko se pere kaka zadeva na sodišču Znana re& pa je, da sto tisoč dolarjev za letno plačo advokatom velikih trustov ni nobena nenavadna plača. Na tam mestu nam je nemogoče popisati vse, kar je treba s ti prosilcu za državljanska pra vice. Obrnite se na upravoištvo Proletarča na naslov: 3689 W. 26th street, Chicago, 111.» kje imajo v zalogi knjižico: "Najnovejše informacije o dobavi dr žavljfmstva Zedinjenih držav." V tej knjižici, ki stane 40c, boste dobili vse, kar želite, da vam opišemo. Popravek. — V dopisu od taj nika društva št. 812, ki je izšel 12. januarja, bi se moralo glasiti, da je društvo v preteklem letu 1926 poslalo na jednoto vsoto $5,894.80 in ne $6,89480. Detroit, Michigan —Da, predsednik Združenih držav mara biti rojen v Ameriki. Oče Cal-vina Ooolidga je bil tudi rojen v Ameriki ter je izhajal iz stare ameriške družine. Ni pa s tem rečeno, da mora tudi oče predsednika biti rojen v Ameriki.— Debsovi starši so bili iz Alzad-je. žarkomA Strte a kolom na rami. Stric Sam pravi, da ne trpi nobene revolucije pri sosedih na jugu- Striček hoče imeti mir za svojim plotom* On ljubi mir Tako je zalj4blj$p v mir, da jt pripravljen mahniti s kolom po vsakem, ki se ne strinja z njim. Jfcir, prijateljstvo in bratstvo skoton. Živel kol! • • ♦ Paedp«atne novice. Te dni mrgoli "jazznih" novic. V Chicagu so imeli kragulja pred sodiščem. (V Chicagu je zdaj vaa mogoče.) pa. pež v flimu grozi, da uvrsti med svetnike vsa tiate ba^dite v Mehiki. ki bodo ubiti v katoliiki "»VOtacUi" pod zastavo "Viva Criato B«y". Tudi v Rimu je vse mogoče. Ameriški senat je navrgel pogodbo a Turčijo iz razloga, kar je $aša velik brezveree. V senatu je tudi vse mogioče. V Missouriju imajo na dnevnem redu sveto postavo proti razlaganju v javnih šolah o razvoju Človeka, če se razlaganje ne strinja s prvim in drugim poglavjem sv. pUma. Vse te novice dokazujejo, da živimo v epohahai dobi. Tudi v Milwaukeeju se gibljejo. Tukajšnji Janez *a jg zaljubil kM i Svetih Ančk. Ali fordivors? — Milwaučan. ■■bM» * rih nI treba siliti, ee ženejo a*, praznim mehom. Kdaj bo še ml preveč; med njimi so tudi toka prilika ne vem. mislim pa, taki, ki pravijo, da noče delati.!če bi sedaj prišel kakšen orga-tako kot oni. En1 niiator. da bi ^ pridružil uni tak "modrijan" se je nedavno i trasi 1 proti nekomu, da je fa- nizator, da bi s^ pridružil ji marsikdo, ki je bil prej tftkem številu, du-lahko ustanove svojo trtno zadrugo, M lfthko lHMnM ^ Je lrd ¡^ vlast ln noče delati. Po Izrazu ¿proton. It milijonov dolarjev nižji kot mki. Letošnji budget bo zna-I nekaj nad 34 milijonov do-rjev, ki je namenjen za čiiče-e sanitarnih Naprav v mestu. Da ao zamogli sprejeti za de-t milijonov dolarjev nižji proton za tekoče leto, so seveda gali število delavcev/Tistim, so ostali zaposleni, pravi poro-o, pa so zvišali mezde. S tem kajpada baha" predsednik o! »' • .4?« - POZOR S—Koraapaadaaaa s flavalail odborniki, kl delaje V ilaraeai arada, aa vr*l Iskala t VIA P18MA. kl'aa nanašalo na pasla |1. predaaéalka. aasaalarsi Pred-aadalštva 8. N. P. J„ M»V*M Ho. Uwadala Aven üklaafe, ill VSB ZADBVB BOLNldKK PODPORE IE NABl/)VEi Bolniško ta|nl-šive S. N. P. Jn MM41 la. Uwadala Ave.. Cklaasa, Id. DKNARNE POlIUATVE IN ITVARI, kl aa tlleje «I. lavršavalaesa adbora Is iadnaia voWa aa aaatavat'TajaUtva I. N. P. J¿M Be. Lawa-dale AvOm Ck leave, UL --* V9E ZADBVK V ZVEZI I BLAGAJNIŠKIMI POBU aa pašilisi« as aaalevt Blaffa|aiŠlve I. N. P. J.. MIT-S» Bo. Uwadala Ave* Ckleeft. III. Vaa prilolka fiada pealavaa|a v ft lavršavalaasi edkera m sa| pe4IJr|a h rank /o tihi hostl aH pa skrivaj kuhal žganje i/ lesnik |,tn| Mjj dslntesrjev Ka in črvivega sadja, kl ga je prid- -par American State Banke v na Mahs pobirala In nsmsksls. Chicsgo, III., obdršsvsni v mno-Ali Uk skrivni Aganjekuh nI j igoAtesvftlssl prisotnosti v dvorani bil prav po volji flnancarjem In p||wnakege Sokola v sredo, dne orožnikom. 12. januarja, bili so Isvoljeni v Msrtin Je mislil, da m mu * Lvlltovt,no rtVnste|Jstvo od do. njih prepovedjo godi grda krivi- čjinov m novo [nbrikfii ca, ol*n«m pa ga Je mikala na-^,, ^ KM^r( pr(,aae(bilk 4 ,, iUspar American BtaU Banks, Dostikrat so gs dobili In hudo ^ A (¿„^ pr^laednik ksznovs l. i PUasn ProducU Cc„ ignatiua Neko leto Je aadjepo^nodo.|D|inkow-kj ^^ ^ London. — Ker se Je sadnje čase pojavilo isredno mnogo ro-pov in napsdov, so tukajfnjs oblsstl aklenile, ds oborofte poli-caja, ki bodo ugnali organizirane pobojnlke, ki jih Je vedno ved. • IZVOLITEV HVETOVAI/C1V, URADNIKOV IN SAVNA* TBI>iTVA, KAMPA K AMERICAN NTATK DANKE. bro obrodilo. Msrtlnovs ftens gs j« prsv dosti nstorsls In namo-«ils, s Msrtin gs Js, da. bi bil k ofi finsnearjem in oroftnllcom. v brentl noall v hosto. Tsm mu Je v akrltl akslnl, duplini čvrčal pod kotlom pohleven ogenj. In tu ga Je hvohal sviti finan-car. "%da> sva pa vkup, Martin«!" ntf mu je hudobno reftal. "Ncmars, da svs. Olejt* si no, asj svs resi Ksko pa vam ksj »drevje?" se Je Msrtin hitro o» IKimogel, popadel puško, skočil «s aieno In |wm«*rll. "ZdsJ ps ksr brt Steči, to— če« pol jsinute bom sprtAii!" — Potlej je šlo naglo. Zaprli ao gs r.aradl javnega nasilja. To mu Je šlo v tlvo. Zdelo a« mu J« »slo krivdno, da ao mu branili prakuhavstl črvojed-no aadjft, ki bi drugače gnilo pod drevjem, in mu vseli svM>odo, ker Je malo j»strsšlJ tlstegs ne pogiednega prstuns. Kasen ga Je čisto apremeniis ln ubils. In ko Je prišel venkaj. mu Je Ae Msna um ris sa hitro pljučnico. Zdaj Je bil asm in še bolj neroden in ubog. Nobena stvar ga Dussk, trgovec v pokoju, Adolph Karpen, blagajnik tvrdtfce |. Karpen 4 Uros,, Charles Krup-ka, podpredaednlk Kaapar American gtste Banke, II. K. Otte, predaednik National Bank o( Kepublic, J Peachel, podpred-sednik Turk Mfg. Co., ICmll t, Hmrs, blagajnik Kaapar American Hi sto Banke, Walftntl msnakl, trgovec in Mihael Zim-mer. uradnik okrajne bolnišnice. Po končani aeji delničarjev bila J« takoj akikana ssjs noro Is-voljenih svetovslnege ravnatelj sive in ta J« soglasno IsvolMa /., |.i.*i Arncri can State Bank« ln <>>> enim tudi za predsednike rsvnfteljstty doeedanjege («redaednika gospo-ds Otto Ksapsrjs. Za sbo so tudi ponovno i*voljeni dosedanji uradniki bsnke sledeči: Chsrlea Krupka. podpredeednlk John A. Cervenks. drugi podpredted-aik K. r Hmr*. blagajnik. Fiiak, Anton Ječmea. ' Wleae, Jo. i. Brali In V Kosobud. pomolBi Krank Msrtr is odvetniki in sudltor. SOBOTA, 22. JANUARJA.> MATUA SKENDER JAVNI NOTAR u Aaeriko ta start kraj 11^2 K. Ohio Si* Telefon CBDAB 417« N. 8. PitUburgh, Pa. Isdsluje pooblastila, kupne p6fodb«, pobotnice, oporoke in vse drug» v notarsko stroko spadajoče spise. Pišite, telefonirajte, tU pridite osebno. v deset preSteJ, na dve n( M C« tri zravnal* Sl bOffStSŠ. **S A itiri v kraji .' Pet, lest dodaj mJhih^ osmem, pa vsem čarem je konec s tem. Devet je ena, deset nobena«* : in taks veič je enkrstens. 2657 a Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. RAZLOG ZAKAJ BI MOMU POSLOVATI Z UM Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 Nsia imovina je $19,000,000.00 v j Smo Ban Federalne Reservne Banke koje aktiva snsla «j $717,423,000.00 Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov Pod nadzorstvom smo nadaornika Chicago Clearing House 1 Poštni hranilni oddelek nalaga denar pri nas J Okraj Cook ima pri nas vložen denar Nsia Banka je poznana tukaj in onkraj morja J Na te razloge ima ta banka pravo do vs|e naklonjenosti, br« d sira kje vi stanujete, vaša dolžnost je, daprHnetaehrsnilnoaliil kovno vlogo, da kupite hipoteke (morgefe) aH bonde, da poiljd denar v domovino, kupite parnilki listek aH karkoU ie bilo M (•ga. ] Nam bode zelo drago ako stopite z nami v trgovsko it«io. Nal velja Slovanska banka» zgrajena na principi opreznega is i* lenega bankirstva. (Dalje.) Vprasnil je zopet — to ni bila prikazen. Stal je v mali, nizki kleti, toda U prostor se je ves svetil, kskor Ikrinja, polna najredkejlih dragih kamenov. Stene so bile poeejsne čez-inčez z jaspidi, kristali, ametisti, kalcedoni in z drugimi raznobarvnimi, poldragimi kamni pa: , demanti, rubini, granati, «afiri. smaragdi in drugi so se bliskali na zlatih in srebrnih čeladah, oklepih, ročnlkih in mečevlh nožnicah, Mitih, pasovih, sklepih, sponah, prstanih, posodah, skledah in kupah, kritih, na brokatovih krsljevskih talarjih in drugih oblekah iz različnega redkega blaga, z vlitimi biseri, in vsa ts gizds je bils razvetena deloma po stenah, deloma ugledno razstsvljens po krasno slikanih in umetno okrlenih Ikrinjah, obitih s srebrnimi okovi in z drugimi dragocenostmi, nekaj tudi ns podlagi, ki je bila sestavljena iz plolč, l>ozlačenih in poerebmjenih. Le s svetittem svetega Krila na Karlltei-nu, kamor je oče domovine (Karol IV.) zbral v malem prostoru; kskor ns ¿arovnem ognjllču vse. ksr js Imel v kraljestvu najdrstjegs, naj-krasne j lega in najsvetejlega, bi mogel primerjati ta blilčeči lokal. Toda pH vsem tem, da si Je tam sam cesar sezuval čevlje, predno je hotel vstopiti k molitvam v lesketajoče se sve-tllčc, kjer so bile v najsvetejlem varstvu dragocene svetinje fn državne dragocenosti, je bils vendar ta soba le shramba pozemsklh zakladov. in lastnik je prihajal sem le, da bi si razveselil oči s pogledom na to bajno krasoto, ki jo Je tu združil kot Izbrsn vzorec in razstavo svojega bogastva. NI čudno, da je bil gospod Brouček zelo presenečen, ko se mu Je pokazala ta velikanska sijajnost. V celi Pragi ni niti vedel niti slilal o taki zakladnici, ki bi vendar z vrednostjo II-Ipa, tukaj nakopičenega, gotovo zasenčila tudi ono kapucinsko zakladnico v loretanskem samostanu na Hradčanih. Teko mu je prillo na misel, da ga Je morda podzemeljski hodnik pri-. vedel v tajno zakladnico krslja Vaclava, ki Je ostala prikrita do tega dne. ko jo je odkril Brouček po čudnem naključju. Ko je pomislil na to, ga je obAla skoro omedlevica. Ako je to mesnica, mu mora pripasti najmanj polovice zaklada; in že s deeetino teh dragocenosti J bi postal neizmeren bogat Znova je vprasnll vžigalico in ogledavti ai tudi dragoceno zlato svetilko, visečo od strope ne srebrnih verižicah, je prižgal njen stenj. Reeee Je razgorel in dosti jesno razsvetljeval nevelik! prostor Goepod Brouček si je mogel «edaj zložno ogledati blilčeči zaklad. Dotikal se Je posameznih stvarlj. nekatere Je vzel v roko In Je ocenjeval v duhu vrednost tega zaklada, ki je rastla v neizmerne viline. Takoj je pozabil na vse stiske in grozne misli, ki so ga prod hipom morile v podzemeljskem hodniku. Pri tem raziskavanju je potisnil tudi mala vrat lea nazaj In je bil znova iznenaden. Vgle* dal Je namreč, da je njih notranja stran predstavljala nekako sliko f bHtčečem zlatem okvi-ru. ki se je prilegal, če to bila vratica zaprta, na steno tako. da ne bi mogel nikdo slutiti, da je podboj. Tem manj, ker slika ni segala do tal. ampak Je bila kakor vsaka druga nekoliko yi!je, in sicer zeradi nizke sobe nekako v vi- Največja 1100 BLUB ISLAND AVI« t : : CHICAGO, Kupujte naše Mpotefee obvesnice, kateri vam prinašajo povoijne Ate vabila aa vaaeto In ftfiada, vixKnice, Hmfk* knjife, koledarje, letake itd. v tlovenakett hrvatskem. slovaškem, češkem. nemškem, anf* Dovoli mi le bri pogled v zrcalu! Prekrasen bil je ženski tvori