28. Mko. O Dubljom, v ponedeljek. 3. lelraorjn 1908. XLI. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrska dežele za vse leto 25 K. za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, 2a četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Ifemcilo celo leto 27 K. Za vse drage dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Uredništva telefon ftt 34. Posamezne številko po 10 h. Upravništva telefon št 85. Shoi zaupnikov »Narodno-napredne stranke'1. Izvrševalni odbor »Narodno-na-predne stranke« je sklical včeraj do-]K>ldne v veliko dvorano »Mestnega doma« svoje zaupno može iz cele dežele kranjske, da se pogovori ž njimi glede prihodnjih deželnozborskih volitev. Udeležba je bila prav lepa, kajti bilo je prisotnih okoli 400 zaupnikov, kar je z ozirom na to, da se ni prav nič agitiralo za shod, jako častno število. Ker je bil predsednik izvrseval-nega odbora drž. poslanec Ivan Hribar zadržan udeležiti se zborovanja in predsedovati shodu — šel je v Bosno — predsedoval je shodu I. podpredsednik dr. Ivan Tavčar. Otvoril je shod in govoril približno tako-le: Slavni zbor! Izvrševalni odbor »Narodno-na-predne stranke vas je poklical danes v Ljubljano, vas svoje zaupnike, ki ste zadnja in vrhovna instanca stranke. Ni danes to noben volilni shod, zato je ta udeležba povsem častna in lepa. Najtoplejše vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za udeležbo, opravičim odsotnega predsednika naše stranke in naznanjam, da je iz Dubrovnika poslal shodu brzojaven pozdrav. Namen zborovanja vam je znan. Pred vsem je njegov namen, da se imenujejo kandidat je za prihodnje deželnozborske volitve. Jaz ne boni mnogo govoril o političnem položaju v deželi in o kandidaturah. Pač pa hočem naglašati znamenje, pod katerim se bodo vršile prihodnje volitve v dež. zbor. Kjer ima klerikalni« stranka svojo moč in oblast t. j. v kmečkih volilnih okrajih, tam boj ne bo srdit, volitve bodo kolikor toliko mirne. Značilne pa bodo volitve v mestih, kjer hočejo klerikalci naskočiti naše mandat«. Tu se bo bil vroč in ljut hoj. Ta naskok klerikalcev bo vodila z vso svojo perfidnostjo slavna naša c kr. vlada. (Klici ogorčenja). Da se bomo temu divjemu naskoku krepko v bran postavili, zahteva od nas naša naprednost, naša narodnost. Z vso odločnostjo in brezobzirnostjo moramo braniti svojo posest proti skupnemu sovražniku narodno-naprednega meščanstva. Naj je Schwarz dobil črno svoje baronstvo zaradi tega naskoka, pokazati hočemo, da ga ne bo zaslužil. Kakor je klerikalcem Šlo za to, da so nam s splošno in »enako« volilno pravico pri državnozborskih volitvah odjedli dva mestna mandata na Kranjskem, tako nas nameravajo zdaj oropati kakega mandata v deželnem zboru. Trde sicer, da ne nameravajo nastopiti z vehemenco v mestih. A tega jim ni verjeti, kjer količkaj upajo, da bi se nam dal iztrgati kak mandat. Kajti so mesta, kjer je nevarnost za nas,česar si nikar prav nič ne prikrivajmo. Nevarnost pa je le, ako ne pojdemo z navdušenjem in brez pravega veselja v volilni boj. Tak volilni okraj tvorijo mesta Kamnik - Tržič - Radovljica, na katerega so se vrgli klerikalci skupno z deželno vlado ter Nemci. Schwarz hoče svoje baronstvo zaslužiti s tem, da je postavil v tem volilnem okraju za kandidata obrabljenega birokrata, okrajnega glavarja radovi j iškega pl. D e t e 1 o , sina našega deželnega glavarja. (Klici ogorčenja). To je škandal, da se more pri nas kaj takega zgoditi, kar spominja na razmere v Galiciji. Ponižati hočejo imenovana tri mesta s takim kandidatom. Trdi se, da je Detela popolnoma samostojen kandidat, ki se v slučaju izvolitve v deželnem zboru ne priklopi nobeni stranki. Poznamo takega samostojnega in neodvisneža. Cesarsko-kraljevi okrajni glavar naj bo deželni poslanec kranjski! Pod ta sramoten jarem ne gremo naprednja-ki in pokazati hočemo, da se pri nas še ne bodo uveljavile gališke razmere. 5 Kakor v tem gorenjskem mestnem volilnem okraju, isto se misli prakticirati — kakor se govori — tudi v mestnem volilnem okraju Vrhnika - Lož - Postojna. Dr. Šusteršič in baron Schwarz sta sklenila, da mora iz kranjske politike izginiti napredno meščanstvo. A ne bo! Mesta so naša in morajo naša ostati! (Viharno pritrjevanje). To je glavno znamenje, pod katerim se bodo vršile letošnje deželnozborske volitve. Da je okrajni glavar Detela klerikalec, je gotovo, a je toliko bojazljiv, da si tega ne upa javno povedati, dasi so pri nas razmere vendar že take, da vsakdo ve in pove svoje politično prepričanje. Tudi nemskutar je, a tudi to se prikriva, prav kakor bi od tega okrajnega glavarja drugega pričakovati mogli Od strani vlade se mu je namignilo, naj kandidira in zato kandidira! Bil sem pa koncem meseca decembra preteklega leta pri ministrskem predsedniku Becku, ki mi je slovesno zatrdil, da bodo morali biti politični uradniki pri prihodnjih volitvah pri nas čisto nepristranski in da ne bo smel nihče iamed njih sprejeti kako kandidaturo. Radovedni smo torej, če bo ministrski predsednik Beok adaj držal svojo besedo ali jo bo snedel. (Klio: Snedel jo bo, kakor jo je že velikokrat!) Vse slovenstvo mora protestirati proti temu, da se nam vsiljujejo vladni nemskutarski kandidatje! (Viharno ploskanje). Za zapisnikarja je bil imenovan Šolski vodja Dimnik. Nato je o deželnozborskih volitvah poročal dr. Fran Novak. Izvajal je sledeče: Zgodovinska doba je nastopila za nas. Klerikalci menijo, da je konec te zgodovine napredne misli in da je skoro že tu Čas, ko nas pritisnejo ob steno, da ne manjka že ničesar drugega, kakor samo Se zadrgniti vrv, katero so nam ovili okrog vratu. Mi pa pravimo: zgodovina naša se še le nadaljuje ali če že hočete, se iznova začenja. Boji, v katerih se neprestano borimo za politično eksistenco svojo, so nas okrepili, orožje se je nabrusilo, se sveti — in kakor gotovo je vsake neči-merne slave enkrat konec, tako gotovo je tudi, da bo napol neumno ošabna, napol farizejsko hinavska klerikalna stranka izginila s površja. Mislim, da ni več daleč ta čas. Klerikalna stranka je dosegla višek, dramatični višek je sedaj v klerikalni stranki in kakor je prilezla po eni strani hriba na vrh, tako pride po drugi strani navzdol. Orgije slavi klerikalna stranka v svojem vladanju. Ali tudi to veselje ni Čisto. Primešana mu je grenka zavest, da sega njihova moč le do nezavednih, manj izobiaženih ljudi — dočini so samostojno misleči Slovenci, Čijih obzorje Bega preko vaškega zvonika, vedno z zaničevanjem obračali hrbet politični komediji klerikalcev, ki se danes že sami sramujejo svojega imena. Klerikalci hočejo dobiti zadnje postojanke napredne posesti v svoje kremplje. Pa njihov trud bo zaman, ker napredujaki se trdno drže in ne spreminjajo svojega prepričanja. Jedro naprednjakov je ostalo in veseliti se moramo, da nas vkljub vsemu klerikalnemu koprnenju še ni konec. Življenje pokažemo tudi pri prihodnjih deželnozborskih volitvah. Izvrševalni odbor stranke je sklenil za vse mestne okraje postaviti kandidate — častiti gospodje imate danes priliko izjaviti se o teh. V kmečkih okrajih prepušča izvrševalni odbor napredni kmečki organizaciji izbiro in imenovanje kandidatov. V prvi vrsti prideta v po-štev dva notranjska kmečka mandata'; narodno napredna stranka bo z vsemi svojimi močmi stremila, da zmagata v teh okrajih. Po drugih okrajih je boj več ali manj brezuspešen, prepusti pa stranka tudi tu naprednjakom v dotičnih okrajih nominiranje kandidatov. Naloga prih. dež. zbora bo bržčas samo volilna reforma. Klerikalci pridejo vsaj v )stem številu v dež. zbor, kakor so bili d o se daj zastopani; njih prva naloga bo zvariti z nem-Čurskimi grofi in baroni volilno reformo, ki kulminira v tem, da se vsi okraji — mestni kakor kmečki — kjerkoli je še kaj naprednih voliloev, tako priklopijo klerikalnim volilnim okrajem, da izginejo napredni voli 1 c i v morju klerikalcev; dalje v tem, da se 53 Nemcem za nedogledno dobo zasigura 10 mandatov, seveda mora imeti škof tudi sam svoj glas. Tak je načrt klerikalcev. Že v zadnjem zasedanju dež. zbora je bila predložena taka volilna reforma, a so jo naprednjaki z velikim samozataje-vanjem preprečili, za kar jim moramo biti hvaležni (Odobravanje.) Pred nedavnim časom se je klerikalna stranka obrnila na narodno napredno stranko radi kompromisa. A mi smo z vso odločnostjo odklonili vsako pogajanje na podlagi tega kompromisa, ker je tudi po tem kompromisu zagotovljenih Nemoem 10 mandatov. Tako zastopa klerikalna stranka svoje geslo: Vse za ljudstvo! Pravijo klerikalci, da ni mogoče doseči drugačne volilne reforme. Zakaj so jo pa dosegli v Istri, na Goriškem ? Tudi za državni zbor sprva splošna volilna pravica ni bila mogoča. Vs pričo temu načrtu in zanikam i zvezi klerikalcev in Nemcev pod pokroviteljstvom nemške vlade, ki se boji vsakega napredka slovenskega naroda, bodo imeli naši poslanci teiko nalogo, ker bodo v majhnem številu in ker nimajo nikjer drugod zaslombe kot v svoji lastni moči. Zato je važno vprašanje, kakšne kandidate naj postavi stranka. V tem osiru si dovoljujem pripomniti, da klerikalci lahko zberejo može, ki znajo samo kimati, a sramotno bi bilo za nas, ko bi jih v tem posnemal«. Pa tudi škodljivo bi bilo, ker stojimo na stališču, da je treba pred vsem Nemoem vzeti privilegij ali vsaj izdatno ga oslabiti. Zato je jasno, da morajo biti kandidati demokratičnega nazirao j a. To ni težko za nas, ker je stranka itak sama demokratična. Da preprečimo klerikalne nakane morajo biti naši poslanci * kraj no napredni in v boju proti Nemcem skrajno narodni. Vsak izmed prihodnjih naših poslancev pa mora tudi biti mož lastne inicijative, krepke individualitete, skratka, vsak mora biti cel mož na svojem mestu. Ponekod pri nas velja misel, da je poslanstvo le čast in dobiček na eni strani, milost in dobrota pa na drugi od tistih, ki so ga izvolili. To je silna zmota, ki je tudi vzrok, da se sposobni ljudje odtegujejo takim dobrotam. To je neutajljiva resnica tudi v naši stranki in nič ne škoduje, da se pove na vsa usta. Za viakega izobraženega človeka, ki ima tudi svoj poklic, s katerim prisluži svoj kruh, je poslanstvo materijalna in moralna žrtev. Naj bodo te opazke vaše vodilo pri izbiri poslancev. Pustite na strani pri tej izbiri vse osebnosti, lokalna nasprotja — kdor je povsem sposoben, pa naj bo od tu ali tam, ga pokličite in mu ponudite kandidaturo in veseli bodimo, da jo sprejme. (Viharno odobravanje.) Nato je naznanil predsednik dr. Tavčar, katere može je izvrševalni odbor sklenil priporočati kot kandidate v deželni zbor. Z velikanskim navdušenjem so bi i vsi kandidatje proklamirani in vsako ime so zaupniki pozdravili z burnim ploskanjem in navdušenimi živio klici. Kandidatje pa so ti le: Za mesto Ljubljana: odvetnik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karel Triller. Za mestno skupino Kranjsko fj a Loka tovarnar Ciril Pire. Za mestno skupino Vrhni-ka-Postojna-Loi: gr asča k Ja~ slp Lenarčič. LISTEK. Uubezen Kontanoue Klare. (Dalje.) ta ./. Klarico je razkritje o nesrečni prvi in edini ljubezni njene sestre penilo in jo globoko pretreslo. Ivanka je upala, da ji povrne Klariea njeno zaupanje z enakim zaupanjem. Stis-n^a jo je k sebi, naslonila svoje lice ob njeno lice in šepetaj e rekla: »Povej mi, Klariea, kdo je tisti, ki ga ljubiš . . . .osreduo Nepreipicno, .Je ležala ..na, postelji. XI. se niti razigra vi ln. TSidi ko so usahni- lo n jene solze in ko je telo od prestane razburjenosti bilo že onemoglo, ni mogla zaspati. Razgovor s sestro jo je bil šele pripravil do popolne zavesti, kako vroče in strastno in brezmejno ljubi markijn. Ta njena ljubezen je bila čista in nesebična. Ničesar ni želela, ničesar »pričakovala. Ta ljubezen je bila kakor bolest in to trpljenje se je zdelo Kinrioi. sladko. »Ljubim ga, ljubim ga in vedno ga bom ljubila,« so. neslišno govorile njene ustne. In on me ne bo nikdar ljubil in ne bo nikdar izvedel, kako ga ljubim. In ko bi to tudi kdaj uganil mu tega ne priznam, saj je mož druge žene.« Pri vseh teh prisegah pa jo je vendar skelelo in peklo, da ne pride morda nikdar v tlotiko z i markijem, da ne bo nikdar ž njim govorila in da on ne bo nikdar izvedel, kako u-dano mu je njeno srce. Nikdar mu ni hotela priznati svoje ljubezni, nikdar je razkriti, a vendar je skoro o-medlevala že zdaj pri misli, dn \h> morji ln prebiti vse življenje daleč od njegn. Marki je imel pač-grad-v imje-iiiuf a prihajal je semkaj samo na lov in se le izjemoma tu mudil.---Markijeva mati je pač stanovala že ve« čas, kar je: bila prišla s Franeoskega, na tem grad«, a le ker je v Ljubljani vladalo silno pomanjkanje stauo-vnnj, a <'*ez zimo se je hotela tudi stara gospa preseliti v mesto. • Spomnila se je tudi, «1« je prišel marki le za malo časa v Ljubljano. Mlada Ilirija je bila. za tVaueosko cesarstvo nekaka vojaška granica<*§'tu je mlad oficir, če je imel kaj prijateljev v visokih krogih, hitro naprej prišel, kaj bo šele marki, ki je v sorodstvu s cesarjem samim. Le nekaj mesecev ostane tu, potom odide in se nikdar več ne vrne. Te misli so vlile novo žalost v Klaričino srce in zaželela si jo, dn bi mirno zaspala in se nikdar več ne prebudila iz tega spanja. Smrt se ji je zdela v tem trenotku edina rešiteljica iz njene nesreče, nastale iz brezupne in vendar neizmerne ljubezni do mnrkija d'Anreville. S takim premišljevanjem je Klariea prebila to noč. Cim se je začelo daniti, je tiho zapustila svoje ležišče in je pobegnila iz hiše, da se razvedri in okrepča na svežem zraku. Vsa narava je še spala, jutranja tihota je objemala zemljo in gosta jesenska megla se je dvigala z Barja in leno valovala čez vso ljubljansko ravan. Klariea je hodila po samotnih potih mini njivami in travniki. Nič ni pazila kam jo popelje pot, nič rti marala, kam zaide. Stopala je počasi, vsa zatopljena v svoje misli in se je šele prebudila m svojih sanj, ko je eiiln v bližini roj>otanje voza. Ozrla se je in se prestrašila. Prvi žarki jesenskega sol nca So bil i premagali meglo in Klariea je zagledala pred seboj v solnčnem blesku grad, k jer je prebival marki d'Aureville. Ojsfrnicln je, kajti ni mogla pojmiti, kako je zašla tako daleč od doma in kako so jo no-ge zanesle ravno pred ta grad, H njeno »trmenje se je premenilo v obupen strah, ko je zagledala voz, ki je df- dral od grada in je spoznala v mladem možu v lovski obleki, ki je sedel na njem, markijn d'Aureville. V prvem trenotku se ni mogla ganiti a mesta, po tem pa se je obrnila in kakor blazna bežala proti svojemu domu. Ker je hodila Klariea večkrat na vse zgodaj na izprehod, je Ivanka ni dosti izpraševala kod je hodila, tem manj, ker je imela s sejmarji v prodajalni dosti posla. Klariea se je mogla umakniti v svojo spalnico in se tam odpočiti in pomiriti. Popoldne je Klariea zagledala gozdarja Hrasta, ki se je, prišedsi z lova bližal njeni hiši. Pri pogledu na teg:a resnega velikana jo je prešinila blazna misel. »Hrast me ljubi, Hrast samo čaka prijazne besede, vzpodbudnega pogleda, da bi me zasnubil,« si je rekla Klariea. »Oo bi mogla postati njegova žena, bi živela na gradu in bila bi v mark i je v i bližini — vsaj toliko časa, dokler bo na Kranjskem.« Ta misel jo je prevzela v hipu % demon km m> silo. Naglo je odprla okno, se nasmehnila Antonu Hrastu, ki jo bil ravno dospel do hiše, ip mu polglasno zaklicala: »Dober dan, gospod Hrast,« potem pa okno hitro zopet zaprla in je zagrnila. Hrast je obstal pred hišo in ni vedel, če je res njemu veljal ta nasmeh in ta pozdrav. Strme je zrl na pkno, potem pa zrna je vaje z glavo vstopil v.bido.. (Dal}« prihod^) Za m p s t o Idrija: UČitel] E U-ajelbert Gaogl. Za dolenjska masta Novo mesto-Višnja gora-Črnomelj-Metlika- Kostanjevica -Krško: notar Ivan Plantan. Za mestno skupino Kamnik- TrŽič-Radovl j ioa: odvetnik dr. Janko Vilfan. Dr. Vilfan je sprva izjavil, da ne more sprejeti kandidature. Ko bi bil kdo drug njegov nasprotni kan didat, bi dobil govornik v Radovljici dve tretjini glasov. Ker je pa okrajni glavar, ki irna mnogo osebnih prijateljev, jih pa morda še polovico ne bo. Naj se postavi za kandidata mesto njega kak trgovec ali obrtnik, zlasti iz Kamnika. Fajdiga iz Kamnika pravi, da so opravičene besede dr. Vilfanove. Vendar naj sprejme kandidaturo, ker v Kamniku ima silno večino, najmani tri četrtine glasov dobi. Naj se ne plaši, če je okrajni glavar njegov nasprotni kandidat Volitev je tajna in več uradnikov je, ki ne bodo volili Detele. Dr. Vilfan meni, da je Fejdiga prevelik optimist in da zlasti Kamnik ni tako silno trden, ker tiste štiri vasi znajo vseeno priti v mestno skupino, dasi so črtane v sedanjem predloženem volilnem imeniku. Naj drugega proklamirajo za kandidata mesto njega. Dr Triller p udarja, da pojdejo s klerikaloi nemŠkutarji in vlada. Iz tega se vidi, da so klerikalci sami prešibki. Vidi se pa tudi, da hoče baron Beck snesti dr. Tavčarju dano besedo. A to besedo mu pokličemo v spomin. Uradništvo naše je narodno in naj vlada ne upa, da bo uradništvo klonilo tilnik pred njenimi kandidati. Tudi na učitelje mislijo pritisniti, ker je okrajni glavar predsednik kraj-nega šolskega sveta. Tako ravnanje in stremljenje vlade je umazanost. AH se pravi to postopati nepristranski? Dr. Vilfan ne sme vreči proč meča, ampak se naj vda splošni želji zaupnikov. Ako zmaga, bo najsijaj-nejša njegova zmaga, će pa propade, bo pa najčastnejše propadel. Zato apelira nanj, naj sprejme. Predlaga, da se sprejme sledeča resolucija, ki se brzojavno sporoči ministrskemu predsedniku baronu Becku: Zbor zaupnih mož narodno-na-predne stranke odklanja z ogorčenjem kandidaturo kateregakoli aktivnega c. kr. političnega uradnika za deželni zbor kot nedopustno in nepoklicano umešavanje c. kr. vlade v volilni krog klerikalni stranki na ljubo ter poživlja g. ministrskega predsednika barona Becka da zvest dani besedi zapove c. kr. deželni vladi strogo objektivnost in prepove dosledno vsako kandidaturo aktivnih političnih uradnikov. Dr. Vilfan se je nato med velikansko navdušenostjo zborovalcev vdal njih želji. Imenovanje kandidatov iz trgovske zbornice se prepušča trgovski zbornici sami. Nato je bila sprejeta resolucija, da narodno napredna stranka povsod v kmetskih okrajih podpira samostojne napredne kandidate. Dr. Tavčar je nato pozival zaupnike, naj v vseh volilnih okrajih razvnamejo najživahnejšo agitacijo za proklamirane kandidate in se zahvalil zlasti dr. V lfanu, da je sprejel kandidaturo. Iz cele kandidature dr. Detele Daj brž ne bo končno nič in ta obrabljeni c. kr. okrajni glavar je našemu kandidatu manj nevaren nego kak strogo klerikalen kandidat. Zahvalivši se zaupnikom za udeležbo je zaključil nato zborovanje. Pismo s Hri/DšReja. (Supilovo odkritje. — Rauch preganja uradnike. — Volilna borba.) Zagreb, 1. febr. Prejšnjo nedeljo so imeli koali-rani volilci (naprednjaki iu stranka prava) v Zagrebu svoj prvi shod. Na shodu so bili proglašeni za kandidate dva dosedanja poslanca grof Kulmer in prof. dr. Šurmin, a za 3. okraj, ki ga je dosedaj zastopal fran-kovec, je bil proglašen obrtnik Huz-jak. Na tem shodu je izpregovoril tudi g. S up i 1 o, ta sedaj od Madžarov in Raucha najbolj sovraženi politik. Povedal je senzacij on al no odkritje. Na kratko. Za naše koalicijske vlade 1. 1906. je povedal ministrski predsednik Wekerle, da namerava ogrska vlada, ker je reško pristanišče majhno, povzdigniti dve naravni luki v hrvaškem Primorju Bakar in Kraljevioo za vojni ladjedelnici. Toda s pogojem, da se ta dva hrvaška kraja administrativno spojita a Reko, t. j. da prideta pod direktno oblast madžarske vlade. Minister Ko-asuth je predlagal Supilu, da bi mogla ogrska vlada vzeti od Hrvaške Bakar in Kralje vi co v najem na 99 let. Potem se je Šupilo prepričal, da je za ta načrt vedel tudi hrvaški minister pl. Josipović. Tako so tedaj Madžari hoteli nam odvzeti dve krasni luki, da gredo naprej od Reke ter zasužnijo oelo naše Primorje! Ko so uvideli, da koalioija niti v sanjah noče misliti na tak izdajalski načrt, storili so vse, da koalicijo zdrobe. O teh razkritjih se je razpredla na vse strani huda debata. Minister Josi novic je v glavnem potrdil Supi-love navedbe, samo da seveda ni hotel priznati, da je ogrska vlada nameravala odtrgati Bakar in Kraljevino od Hrvaške. Frankovci in nekateri drugi časopisi so izvajali ia tega, da sedaj šele vidijo, da je Sapilo resnično „ izdaj aieo", ker ni takoj Wekerla — udaril v obraz Koalicijsko Časopisje pa odgovarja, zakaj ni Frank udaril Wekerla, ko je konferiral Ž njim oelih pet ur — menda mu \Wkerle vendar ni obetal Velike HrvaŠke? * * Kakor s a je splošno slutilo, tako se sedaj vse dogaja. Baron Rauch inaugurira čisto po vzoru Kbuenovem, a brez njegove inteligencije, režim osebne njegove klike, režim korupcije in maščevanja. Obdal se je z naj-gnusnejŠimi prikaznimi, a to mu je doneslo takoj prvi poraz: tiste elementarne demonstracije pri prihodu. Malo se je zganil, a sedaj že zopet nadaljuje. Brezpogojno hoče nekje postaviti svoje kandidate, toda ne more jih najti, a ko jih najde, ne more najti okraja, kjer bi jih nastavil. V ta namen se je vrgel z vso ljutostjo na uradništvo vseh strok. Uradnike, ki mu niso slepo vdani, že sedaj disoiplinira — premešča jih na vse strani. V tem kratkem času je premestil sodnih in političnih uradnikov 100 — 160. Točno števila ni mogoče vedeti, ker se veČina premeščenj niti ne objavlja v uradnem listu. S tem hoče ban Rauch zastrašiti vse uradništvo, da bi dobil tako zopet dobro komandirano vojsko za vo-iitve. Ker je pri nas itak volilna pravica zelo omejena (cenzus 60 K, oz. 30 K v mestih) ter javno glasovanje, tvori uradništvo veliko legijo volilcev ter imajo v mnogih okrajih skoraj oelo večino. Toda Rauch se bo v svojih ra čunih hudo prevaril. Ne-le da na ta način ne bo zastrašil večine urad-ništva, temuč nasprotno tako se že pred volitvami izzivlje ogorčenost v uradniških krogih. Uradniki vidijo, kakšen je ta režim, da bi pod Rau-chom obupali nad svojo usodo, a ker je v njihovih r kah, da zdrobijo ta zase pogubni zistem. naj se potem vse zruši! Kaj se jim more več pripetiti? — da jih zopet prestavijo. Z vseh strani prihajajo vesti, da se uradništvo organizira v obrambo svoje volilne svobode. Včeraj je senzaoijo vzbudil v tem pogledu članek bivšega sekcij -skega načelnika za pravosodstvo dr. Badaja v „Pokretu". Dr. Badaj omenja kraljevih besed, ko je bil pri njem v avdijenci leta 1906. Kralj mu je takrat rekel: „Kdaj bo že enkrat prenehalo na Hrvaškem premeščanje sodnikov iz kraja v kraj?a In pristavil je potem, da misli s tem na prejšnji sistem Na to dr. Badaj navaja, da ga je ta kraljev opomin vodil skozi celo njegove delovanje, ko je bil na vladi. Zato ie napravil zakon o neodvisnosti sodnikov (ki še vedno ni sankcioniran!) ter je vedno branil sodnikovo neodvisnost. A sedaj naenkrat čita celo vrsto sodnih premeščen). Tako so iz njegovega okraia, kjer kandidira premeščeni dva sodnika in okrajni predstojnik. Dr. Badaj opozarja novega bana, da „politična poslušnost sodnikova se začenja na volišču, nadaljuje se v sodni dvorani, a končava se ali s propadom pravne države ali s propadom političnega sestava, ki si gradi na taki poslušnosti načrte". Ta članek bo izvestno deloval na uradnike, ako tudi ne na Raucha, ki vprav rine v svojo propast. * Volilna borba se je razvnela na vseh straneh. Ban Rauch raziskuje sedaj teren na vse strani. Obenem pa paktira z dvema strankama, s frankovci in s srbskimi radikalci. To sta pri nas po svojih programih najradikalnejši stranki. Večjih zaprek si res ni mogoče misliti. Toda kaj veže Raucha in Madžare s tako različnimi elementi? Edino mržnja na hrvaško srbsko koalicijo, ker je ta ed na sposobna za vlado, a realno najneugodnejša Madžarom. Rauohu se sedaj gre največ za to, da se v bodočem saboru ne ustvari nobena večina, ker le tako bi mogel razpustiti sabor in poskusiti srečo drugič. Zato razglaša, kako bo dal 2 in 3 krat sabor razpustiti. V ostalem pa je čisto sigurno, ako pri teh volitvah dobi koalioija večino, da s tistim trenotkom pade Rauoh in oela njegova družina. In to se tudi skoraj gotovo zgodi. A Češko-nemška sprava pokopana. Praga, 2. februarja. Na shodu nemških agrar cev je izpovedal načelnik stranke, posl. Kreutaner, da je ministrski predsednik opustil če- ško-nemško spravno pogajanje. Češki deželni zbor se potemtakem s to zadevo ne bo več bavil. Vkljub temu pa je shod nemških socijalnih demokratov sprejel soglasno resoluoijo, v kateri se zahteva narodna avtonomija kot najboljša rešitev spravnega pogajanja. Konec nemške ljudske stranke na Češkem. Praga, 2. februarja. Načelnik nemške ljudske stranke dr. Reinin-ger je povedal na javnem shodu, da sa stranka razpusti. On sam pristopi k nemški agrarni stranki in ž njim še več somišljenikov. Ostanek stranke se priklopi kateri dragi narodni stranki. Profesor Ehrhard je šel v — Kanoso. Dunaj, 2. februarja. Profesor Ehrhard je padel na trebuh pred Vatikanom ter priobčil izjavo, v kateri obžaljuje svoj nastop za modei-niste ter izjavlja, da hoče pod vsakršnimi pogoji ostati veren sin katoliške cerkve. — Take slabiče ima katoliška hierarhija. Husi se ne rodijo več. Predstolonaslednik in Madžari. Budapešta, 2. februar a. Ogrski delegatje, ki so se vrnili z Dunaja, so pripovedovali v poslanski zbornici, da prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand ni zadovoljen s sedanjo vlado na Ogrskem. Oelo z majhnimi koncesijami, ki jih je obljubil vojni minister Madžarom v delegacijah, se prestolonaslednik ne strinja. Tudi cesar ni z ogrsko vladi zadovoljen, temuč urgira poostritev poslovnika in volilno reformo. Cesar želi volilno reformo, kakršno je začrtal Kristu f f v. a grof Andrassv je za nobeno ceno noče sprejeti, vsled česar je prav lahko mogoče, da bo volilna reforma vrgla Andrassvja. Vstaši v Macedoniji Carigrad, 2. februarja. Vedno jasneje se kaže, da je prebivalstvo vlacedonije že sito terorizma, ki ga uganjajo vstaški odbori in čete. Zadnje čase so opetovano vaščani sami i prosili za vojaške posadke, da branijo vasi pred vstaškim nasilstvom. Bolgarska vas Takoš je izročila vojaštvu deset Maanlicherjevih pušek s pa-tro a m ni, obenem pa je vaški starešina izjavil, da so vaščani prekinili vse zveze z vstaši. Da bi se vstaši zaradi tega nad vaščami ne maščevali, dobili so posadko turških vojakov. Ministrska kriza na Srbskem. Dunaj, 2. februarja. „W. Alig. Ztg.u poroča iz Belgrada, da bo PaŠičevo ministrstvo primorano v naj kr aj Š e ..i čas u odstopiti, ker nikakor ni mogoče skleniti trgovinske pogodbe /. Avstrijo, in sicer se ne more dos i sporazumlje-nje o kontroli nad i - ažanjem mesa. Ako PaŠičevo miniourstvo odstopi, pozove vlada skupščino, da sklene, naj se trgovinska pogajanja z Avstrijo pretrgajo. Pred krvavo tragedijo na Portugalskem. London, 2. februarja. Včeraj zjutraj je prispelo iz Lisabone sledeče poročilo. Revoluoijska stranka je v četrtek poskusila uprizoriti splošno vstajo. Zbrala se je velika množica ljudi, da osvobodijo politične ujetnike. Razvil se je na ulicah boj med to množico in policaji. Dva policaja sta bila ubita. Provzročitelja vstaje so izgnali (?) »Izza kongresa". (Velikanska narodna veselica v »Narodnem domu" v Ljubljani v prid družbi sv. Cirila in Metoda na Svečnico, 2. februarja 1.1.) Vsa čast našim narodnim damam! Odlikujejo se po izredni požrtvovalnosti za vsako dobro stvar. Zlasti za narodno stvar. Z vnemo brez primere se zavzamejo zanjo in da jim potem ne odide prekrasen uspeh, to smo videli snoČi na velikanski narodni vese ioi v Narodnem domu v Ljubljani v prid naši šolski družbi Ciril-Metodovi. Požrtvovalnost za našo šolsko družbo se je zadnji čas — to je od zadnje skupščine sem — povečala med vsem narodnim občinstvom slovenskim za sto in sto procentov. Zavest, da hočejo gotovi krogi, ki dotlej vsaj nasprotovali niso Ciril-Metodovi družbi, to javno in prikrito uničiti ali vsaj kolikor mogoče oslabšati. da ne bi mogla več uspešno delovati na našem narodnem polju — ta zavest je vzbudila marsikaterega dotedanjega mlačneža in danes se je krog vzdrže-v atelje v Ciril-Metodo ve družbe silno, silno razširil. Odpadel ni nihče, ker nihče odpasti ni imel! Vzdrževali so Ciril-Metodovo družbo ie vsekdar sami narodnjaki! Priredili sta snočnio veselico frančiškansko-šenklavška in trnovsko-šentjakobska podružnica Ciril-Metodo ve družbe pod naslovom „Izza kongresa", kakor se* imenuje zgodovinski roman dr. Tavčarjev, ki je izhajal od leta 1905 do letos v „Ljubljanskom Zvonuu. Naslovu odgovarjajoč so bili paviljoni in saloni opremljeni z opremo navadno v začetku 19 stoletja, kostumiranoi — bilo jih je okoli 300 — pa so prišli v noši ono dobe. Ves ljubljanski .Narodni domu je bil snoči spremenjen v pravi raj. Ves je bil v zelenju in cvetju Zlasti obširno stopnjišče je bilo tako bogato odičeno z bršljanom in raznimi ekso* ličnim rastlinstvom, da se ti je zdelo, da si zašel v bujen, krasen, tropičen gozd. In če si stopil v Sokolovo dvorano, videl si zopet samo zelenje krog in krog, od tal do visokega stropa po stenah. Vsa je bila ovenčana Sokolova dvorana, vence pa so spletle naše narodne dame same, prav vse same. Istotako je bila gornja velika dvorana krasno odiČena z zelenjem, kakor je bilo tudi v stranskih prostorih vse v zelenju in cvetju. Že davno pred pričetkom veselice je bil naval na blagajno tako velikanski in gnjeća v vestibulu in na stopnjišču tako silna, da je naravnost čudno, da se ni pripetila kaka nesreča Kamor *i prišel, povsod j i bilo že ob i/.,S uri vse nabito polno, Če si pa hotel iti iz prvega nadstropja v pritličje, je bilo pa po glavnih stopnicah nemogoče. Ob 9. je bil napovedan prihod potentatov avstrijskega cesarja Franca in ruskega carja Aleksandra s sijajnim spremstvom. Pred prihodom je poveljnik častne straže polka Wimpfen v posebnem prostoru vestibula „mu-štralu svoje vojščake po vseh vojaških predpisih, tambor je pa s svojim bobnanjem delal silen špektakel. Vsled prehude gnječe sta se veličanstvi zakasnili za celo uro, kajti na stopnji-cah nikakor ni bilo mogoče priti naprej. Policaj Razložnik je sicer delal velik red, a njegova moč in oblast je bila preslaba. Ljudje so mu sproti vse pokvarili. Na pomoč mu je sicer prišel mestni „ŠJibar" s kopico vred nih mu tovarišev, a če bi bili vse skupaj pri miru pustili, pa bi ne bilo nič napačnega. Se le ko je kompanija polka Wimpten vzela vso stvar „v r >keu, je bilo za silo napravljenega n-^kaj prostora Zadonele so fanfare in „visoki in nar viši dvor s spremniŠtvom in po-t anstviu je nastopil. V spremstvu smo opazili sledeče kapacitete: kardinala Spino kot zastopnika papeževe države, kneza Metternicha, generala barona Vincenta, barona Eibiifelda, grofa Genza, grofa Thurna iu Barba, grofa Esterhazva, pobočnika grofa Wallensteina, grofa Nesselrodeja, grofa Capodistrijo, generala Pozzo di Borgo, več ruskih atašejev, prusktga kance-larja kneza Hardenberga, grofa Bern-storfa, generala Krusemarka, grofa Blaoasa, markija Caramena, grofa La Feronavsa, lorda Stewarta, lorda Gor dona, markija Saint-Marsana, grofa A' Aglieja, kneza Neri-Corsmija, markija Molžo itd, itd. Na vrhu stopnic so to gospodo pričakovali župan Hradeoki z občinskimi svetniki, guverner grof Spork, general in komandant mesta Ljubljane pl. Saurau ter knezoškof Gruber. Slovesni sprejem je bil tako pri-prisrčen kot navadno pri tako odlični gospodi. Po sprejemu sta šla cesarja s spremljevalci v dvorano, kjer jih je pod estrado pričakovala visoka aristokracija in notabilitetne dames z gospo Hradeoko na čelu častno stražo v dvorani so delali grenadirji in kozaki. Ga. županja je pozdravila veličanstvi v kranjskem jeziku, na kar se je vršil cercle. Vladarja sta nato s kardinalom Spino stopila na estrado. Ga. županja se je približala dvorskemu maršalu in ga prosila, da se dovoli, da se prične ples vladarjema na čast. Vladarja sta dovolila ples in cvet ljubljanskih dam je nato plesal pred njima balet. Na povabilo županje sta cesarja posetila salone grofice Thurnove na levi strani in gospe Češkove na desni. Vrnivši se iz salonov sta šla vladarja med ljudstvo. Obiskala sta gospo Scheuohenstuelovo in njen ovetličnjak na obeh straneh pri vhodu v dvorano, nato sta pa odšla z vsem spremstvom v Sokolovo dvorano, kjer sta se okrepčala z vinom v paviljonih pri „Piškotovkiu in „Židanovki", z jedili v paviljonu pri „Špiokramaroiu ter s tavo v paviljonu pri „Mokaroiu. Povsod sta izražala svoje zadovoljstvo nad izborno priredbo. Viharni nživiou klici so doneli, ko sta odhajala s po-zorišča. V tem se je razvilo povsod naj-razkošnejŠe veselje. V zgornji dvorani se je razvsel ob sviranju društvene godbe živahen in animiran ples ljubkih plesalk in iskrih plesalcev. Plesna dvorana je bila vedno natlačeno polna, da se mnogokrat kar ni dalo plesati. Pa dobra volja vse stori in plesaloi so se vrtili v gneči z isto vnemo in istim navdušenjem, kakor če bi imeli vsi dovolj prostora. Istočasno so bili pa zmirom bufeti gospe Ceškove in grofice Thurnove. „dab-komu polni in so ljubke gospodične in krasne gospe v dragocenih narodnih nošah imele vedno dovolj posla s prodajanjem jestvin, vina, kave, de likates in slaščic, Tudi gospa Sahen. cdenstueiova in njene dražestue cvet-liČarioe so z velikim uspehom prodajate cvetke in Šopke cboievateljern ženske lepote. Tako zgoraj v plesni dvorani. Pravo kongresno vrvenje je pa vladalo tačas v Sokolovi dvorani. Ta je bilo vse namešano. plemenitaši, meščani, kmetje In gneča, kakšna je bila! Pri paviljonih Ž danove iu PiŠkotove mamke se je točila tak» izborna kapljica, da bi bilo kar greh se je ne nasrkati par poličev. Ia srkala se je korenito. Dobri pivci so res v Ljubljani, to se je videlo snoČi. Srčkane gospodične in zale gospe zopet v dragocenih narodnih nošah so imele prav tako čez glavo posla kakor istotako ljubke njih tovarišice v paviljonih Špickramarjeve in Mj karjeve mamke, kjer so šle rad« v denar jestvine, oziroma kava. N,ih neutrudljivost je bilo naravnost občudovati. Pa tudi za duino zabavo in okrepčilo je bilo obilno preskrbljeno. Vrli komik in umetnik na razne instrumente g. pl. Sla do vi ć je žel za svoja precizna in fina proizvajanji bučno pohvalo, le pevc, ki so s-^ ž-nasrkali božje kapljice kak kozarec Čez navadno vsakdanjo mero, si niso dali dopovedati, da naj bi vsaj nekoliko prenehali prepevati. Zato je bilo g. Sladovića tuintam malo Čuti, kar seveda ni njegova krivJa Nastopili so tudi potujoči pevci, in ker je bilo občinstvo sploh vneto za petje, prepevalo se je vsevprek. Svirala je vojaška godba v Sokolovi dvorani. Tudi restavracija je bila natlačeno polna. Vrvenje je trajalo vso noč* brez prenehanja in brez zmanjšanj a. Šele okoli 5. je bilo toliko prostora, da si se mogel prosto gibati in d* se ti ni bilo treba prerivati v gnječi Veselico je posettlo okoli 4 000 oseb. M3d njimi je bilo tujcev iz vs3 slovenske domovine: iz vseh kra-jev Kranjske, iz Štajerske, Koroške, Goriške, Trsta. Izmed zunanjih ude-ležnikov naj omenimo samo 82ietnega starčka notarja g Luko Svetca, fci je čutil v sebi narodno dolžnost, priti na to rodoljubno veselico Čast takemu zavednemu možu! Navzočega je bilo tudi obilno krnečhega ljudstva iz vseh kraj sv. Ljubljana še ni videla v „Nar. domu" take veselice s tako krasnim uspthom moralnim kakor iinancijal-nim. čisti dobitek bo znašal, kakor je pričakovati, do 6000 K. Ti tisočaki se porabijo za naše slovenske otroke, ki so v nevarnosti, da lih pogoltne nemški ali laški zmaj. Ohraniti jim hočemo njih slovenski materin jezik, njih slovensko narodno^ — in ka< naj bo večji ideal slovenskega narodnjaka kakor to?! Vrlim našim narodnim damam gre torej vsa čast in najlepša zahvala za njih prireditev. Pokazale so s tem, kako iskreno ljubijo svoj narod, saj so žrtvovale mnogo dragocenega v plemenit namen. Narod s takim ženstvom srne z veseljem gledati v prihodnjost, pa naj ga napada še tak in tolik sovražnik ! Dnevne vesti V Ljubljani, 3 februarja — V dolenjakih mestih hoče de lati zgago novomeški mizar Malo vi speoijaini agent ljubljanskega Kre-garja in tistih klerikalnih obrtnikov, ki jih duhovniki porabljajo za štafažo. Malovič bo kandidat in sicer bo nastopil kot „samostojenu kandidat poleg oticijalnega kandidata klerikalne stranke. Na ta način bi klerikalci radi zanesli razpor med voliloe, a prepričani smo, da se bodo le blamirali — Narodno-napredna stranki za Goriško bo imela v četrtek 6. t m , važno zborovanje v „Trgovskem domu*. Proklamirajo se kaudi-datje za deželni zbor. — Istrski deželni zbor bo sklican najbrže še ta mesec Ob tej priliki bi zborovala aopet komisija *» rešitev volilne reforme. Dosedanj* poročila o uspehih konference na Do* naju so prenagljena — Za postajenačelnika v Gro-belnem je imenovan namesto dosedanjega nemškutarja Petritsoha Slovenec Randl iz Radeč. — Is šolske službo. P""' zoriČni učitelj v Ljutomeru RadoU D o stal je imenovan za defiaitivneg* učitelja v Senožečah in dodeljen v službovanje na tukajšnjo gluhonem nioo na lastno prošnjo. Is gledališke pisarno Jutri, v torek (nepar) se uprizori prvič f ljubijani A n t o n D v o t a k o v a liričn* opera „Rusalkau. Dejanje ji je sle- Ječe: V gorskem jezera biva rus alka, £i se zaljubi v kraljica, katerega je slučajno videla, ko je bil na lovu v obiižju jezera. Na bregu stanuje čarovnica. K nji se zateče vodna vila ter jo prosi, naj jo izpremeni v človeka. Po dolgih prošnjah ji čaro-jejka izpolni željo, toda ostati mora nema, dokler je med ljudmi. Stari povodnjak, ki je bil svaril rusalko pred njenim Činom, jo prekolne, njene sestrice pa plakajo po mej pod vodo. j£o pride kraljic zopet na lov, ugleda rusalko ter jo odvede na svoj grad, kjer se hoče ž njo poročiti. Toda rusalka ostane nema in ledeni so njeni objemi. Med vrati se nahaja kraljičina iz tuje dežele, ki s svojo lepoto očara kraljica, da se odvrne cd svoje neveste. Rusalka zbeži nazaj aa jezersko obal, toda njene sestrice je ne sprejooo več medse. V močvirju tava kot vešča, in ko pride zopet kraljic, ki ga peče vest, za njo, da mu smrtni poljub, potem pa izgine v vale vju. — „Rusalka" spada med zadaja in najboljša dela nesmrtnega mojstra in ni le pravi biser v slovanski glasbi, temuč zavzema častno mesto v svetovni glasbi sploh. Doslej se je izvajala le še v Pravi, v Brnu in v Piznu, za letošnje leto pa je na repertoirju lvovske in dunajske opere Naslovno vlogo poje gdč. Col lig -non, kraljica g. Jastrzebski, kraljičino gdč. Groszova, prvo gozdno vilo gd5. Škrdlikova, po-vodojaka g. Vašiček, Čarovnico gdč. Peršlova, logarja g Kra-tochwil, kuharčka gdč. Thalerje v a. „Akademija". Zadnjo soboto je pričela „Akademija" s svojimi predavanji. Predaval je v s e o Čili Š ki profesor iz Zagreba, g dr. Hinko pl. Hranilović o „Geografiji in geografskem položaju južnih zemelj naše monarhije". Naša domovina ima znamenit položaj v trojnem oziru: prvič leži v zmernem pasu zemlje in je radi tega najprimernejša za razvoj duševnih sil: drugič je sredi Evrope, na meji raznih kultur, ki jih more družiti v sebi; tretjič je najvažnejša točka naše monarkije, ker leži (in sicer edina izmed vseh predelov avstrijskih) ob morju. Le enega bi si morala želeti: kaka velika reka bi se morala iztekati v Adrijo, kakor je vezala Tibera Rim z morjem in dala s tem mestu veličino; mi pa imamo pred morjem (Kras in) Velebit. Po tej vodni cesti bi plavalo bogastvo nase zemlje v tojino in se izpreme-njeno, a pomnoženo vračalo. Bogata je naša domovina, a izrabiti ne znamo njenih zakladov; svoje delavne sde oddajamo Ameriki, doma so pa v mnogih krajih le žene, starci in otroci. — Gospod predavatelj je v posebno lahko umljivi obliki razpravljal o svoji za na vseskozi aktualni temi in je, dasi se držeč znanstvene stvarnosti, svojo razpravo govoril s toplim čuvstvom ter naglašal, da ni dovelj, Če teoretično poznamo svojo domovino, treba je marveč to teore-spoznanje praktično upotrebiti. Za svoje predavanje je po pravici žel obiio priznanje občinstva, ki se je zbralo prav mnogobrojno, dasi je bilo obenem gledališče. Po predavanju se je prof. Hranilović še posebe razgo-varjai s slovenskimi zemljepisci. — Ta teden bo predaval že iz lanskega leta znani prijatelj našega kulturnega življenja gosp. prof dr. Bazala o „etiki in narodni akademiji". „Društvo slovenskih profesorjev11 bo imelo v torek, dne 4. febr., ob 8. zvečer sestanek v restavracij skih prostorih ljubljanskega TjNar. doma". Nadaljevala se bode razprava o nameravani srednješolski reformi s posebnim ozirom na Slovence. Naj bi bila udeležba tako mnogobrojna kakor na nedeljskem sestanku, ki so se ga udeležili tudi nekateri gg. tovariši iz Oelja, Kranja in Novega mesta. Telovadno društvo Sokol I ▼ Ljubljani je imelo v soboto zvečer v salonu hotela Ilirija I. redni občni zbor ob prav lepi udeležbi. Otvoril ga je brat starosta dr. Tominšek, ki je proglasil sklepčnost in prav prisrčno pozdravil navzoče. Društvo je staro šele pol leta. Sedanji odbor je polagal vso važnost na razvoj telovadbe. Preskrbeti si lastno telovadnico ozir. sokolski dom, je bil takoj spočetka želja društva. Odbor se je potrudil, da bodi društvo zveza med društveniki in občinstvom brez ozira na kak stan. V družabnem življenju je Sokol I. privezal ljudi nase. Ustanovila se je knjižnica, pevski zbor, zabavni in izobraževalni odsek. Telovadci so kaj pridno telovadili. Tajniško poročilo je zelo natančno podal brat Počivalnik. Govoril je najprej 0 nalogah, ki si jih je stavil odbor. Med te spada pred vsem pouk v Češčini, kateri pouk je prevzel brat podstarosta dr. Pestotnik. Odbor je imel sejo. vsak torek. Društvo ima 1 ustanovnika in 135 rednih članov. Sprejelo se je 39 dopisov, odposlalo pa čez 250. Pevski zbor Šteje 18 pevoev. Ustanovil se je odbor za zbiranje prispevkov za sokolski dom. Poročilo seje odobrilo. Blagajnik brat Medio je poročal: Do- hodkov je bilo 776 K 89 v , stroškov 475 K 47 v., torej 301 K 42 v. prebitka. Vfi>a društveno premoženje anala 536 K. (Blag. poročilo seza samo do 31. dec. 1907) Proračun za leto 1908 izkazuje 3684 K dohodkov in 2310 K stroškov, torej 1374 K prebitka. Tudi to poročilo se je odobrilo. Namesto odsotnega načelnika je podal njegovo poročilo podnačeloik brat Dimio. Telovadilo se je 1538 telovadnih ur. Povprečno je bilo po 27 telovadoev na uro. Telovadilo se je v 4 vrstah Vadili so bratje Čeme, D mic, Brioelj, Rupnik in Medic. S telovadbo naraščaja se prične v kratkem. Odobreno. Kot načelnik zabavnega odseka je poročal brat Dermelj. Ta odsek je iosel 8 sej in priredil dva zabavna večera, katerih drugi je vrgel 406 K Čistega dobička. Izreče se zabavnemu odseku priznanje za njegov trud. Za načelstvo pevskega odseka je poročal brat Počivalnik Izreklo se je tudi temu odseku in pevskemu zboru, ki ima 18 pevoev, priznanje. Poročilo o izobraževalni delavnosti in knjižnici je podal brat SI a pni čar. Češkega kurza se udeležuje 30—40 poslušal-oev. Bila sta v društvenih prostorih dva pogovora o sokolstvu. Bratu dr. Pestotniku se izreče zahvala za vzorno vodstvo Češkega tečaja. Računski pregledniki Dermelj, Šmuo in Carl so našli vse knjige in račune v najlepšem redu. Podeli se blagajniku absolutorij s pohvalo. Pri volitvah *o bili izvoljeni: za starosto brat dr. Tominšek, za podstarosto brat dr. Pestotnik, za načelnika brat Albin Kandare, v odbor pa bratje: Bri-celjjDimic, Jerala, Kode 1 j a, Medic, MulaČek Josip, Počivalnik, Stapničar in Zaje. Namestnik je brat Dermelj. Delegati za „Slovensko sokolsko zvezo" so bratje dr. Tominšek, dr. Pestotnik, Dimio, Fr. Mulaček st, in Medic. Pri slučajnostih je poročal brat Medic glede pobiranja prispevkov za sokolski dom. Društvo je hotelo najeti dvorano v cukrarni, a upravitelj cukrarne je izjavil, da je za Sokola ne da! Uvedli so se bloki za pobiranje doneskov. Nesli bi 30 000 K V desetih letih bi jih razpeČaii. Tudi naj bi se vsako leto od čistega preostanka odštelo 30% za sok. iom. Sokolski dom bi se začel zidati čez 10 et in bi stal 80.000 — 100.000 K. Govornik pred laga, naj se odobri pobiranje prispevkov ter izvoli odsek 4 članov in sicer tokrat bratje Janko Predovič, Kazimir Mulaček, Ivan Kostevc. Kot četrti član tega odseka bodi vsakokratni blagajnik. Soglasno sprejeto. Ko so se obravnavale še nekatere interne stvari, se je zahvalil brat starosta za udeležbo, odstopivšima odbornikoma bratoma dr. Iudri in Bizaku, mestnemu magistratu ljubljanskemu, ter županu Hribarju, Časopisju in zaključil shod. Sokol I. telovadno društvo za Št. Petrski, Poljanski in Vodmat-ski okraj v Ljubljani, razpošilja kupone za svoj prihodni društveni dom. Bratje Sokoli iz vseh pokrajin in vsi prijatelji sokolstva, poslužujte se prav marljivo nakupovanja in razpečavanja teh kuponov, da se v dogledn- m času mlademu vrlemu društvu posreči doseči to stremljenje po pregovoru: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača". Garnizijski venček prirede tu kajšni prostovoljno služeči podčastniki v Četrtek, dne 6. t. m. v veliki dvorani hotela „Union". Začetek ob pol 9. zvečer. Is Šmartno pri Litiji. Smar- tinski lovci prirede dne 5. februarja ob 8 zvečer pri gosp. Iv. Robavsu lovsko veselico. Za Sokolski dom v Žireh so darovali: g Fran Jelovčan in Ivan Paleček, trgovca v Gorenji vasi vsak po 10 K; gospe Neža Blažič 5 K, Marija Albrecht 2 K; g Niko Veber 2 K, Fran Koman 6 K, Skalar, Ant Kopač, Zorko Lenger, Gašper Gantar, Tomaž Žakelj, Jurij Hal ter, Jelene, Idrija, Kolenc Anton, Kaučič Ivan po 1 K, gdč. Lea Šuster, Neža Grošelj, Mioi Kralj, Ivanka Dolenc, Marjanioa Sedej po 1 K, neimenovani 2 K. V veselih družbah pri Kamensku se je nabralo 24 K 66 v. Imenovani dom oddal se bode v delo 9. t. m. na javni dražbi in bo moral biti gotov do konca avgusta t. 1., da se bode mogel Sokol tja preseliti ter slobodno krepiti svoje mišice, ker so sedanji prostori prenizki. Društveni odbor pa izreka vsem onim, ki podpirajo z doneski, kakor onim, ki so darovali smreke in brezplačno vozili kamenje in pesek, najprisrčnejšo zahvalo. Da bi našli Še mnogo posnemaloev! Goljufi is Madrida so svojo operacijo raztegnili tudi na Notranjsko. Te dni so prejeli različni gospodje, med njimi tudi gosp. Leopold Dekleva, župan v Košani, od nepoznate osebe iz Madrida pismo, v katerem goljuf naglasa, da se nahaja v začasnem preiskovalnem zaporu radi bankerota in da ima na nekem kolo* dvoru v Franciji kovčeg, v katerem je shranjenih 800 000 frankov, in sicer v tajnem predalu. Povaetnioa tega kovčeka baje leži zaplenjena mad drugimi spisi pri sodniji. Gospod Dekleva bi imel plačati „sodne stroške" in na ta način rešiti omenjeno povzetnioo, nakar bi potem prejel kovčeg: seveda ima priti takoj v Madrid. Pismu je priložen naslov: „Rafael Martin Camero 11 Madrid " Pod tem naslovom naj bi se odposlal telegram v slučaja, ako bi g. Dekleva kupčijo akceptiral. Pismo je pisano v slabi nemščini. V njem se goljuf upra-vičuje, da ni imenoval svojega imena ; zagotavlja pa, da to takoj učini, ko sprejme brzojav od g. Dekle ve. Prav enaka pisma so dobili Še različni drugi gospodje v raznih krajih na Notranjskem S tem se občinstvo opozarja, da v svojem interesu odda takoj taka pisma oblastim. Umrl je v Hrastniku vri ro-doljuo Anton Berdajs. Pogreb bo v torek popoldne. Dva samomora V Ljubnem na Gor. Štajerskem se je ustrelil strojnik Jakob Habijan Istočasno je izginil gostilničar Luka Sernovršnik, ki je pisal ženi, da se usmrti zaradi želodčne bolezni. Trupla Še niso našli. V pokol ejro s koncem tega šolskega leta slavist dunajskega vseučilišča dvorni svetnik dr. Jagić, ki doseže 6 julija 70. leto. Slovensko akad. drnitvo agronomov iiEras" na Dunaju ima svoj III. redni občni zbor 4. t m. z običajnim sporedom v prostorih restavracije Holzer, XVIII. Tiirkenschanz-strasse 19 Slutba potovalnega učitelj* za kmeti Stvo je razpisana za goriški politični okraj s slovenskim učnim jezikom. Planiski ples v Trstu je bil nepričakovano sijajno obiskan, kaj takega še ni doživel „Narodni dom". Posebno mnogobrojno je bila zastopana Gorenjska. Ples so počastili tudi namestnik prino Hohenlohe, poli* oijski ravnatelj dvorni svetnik Manu s s i, namestniŠki tajnik F a b i a n i, podmarŠal baron Eisenstein, brigadir Schemua s častniki, poslanci dr. Rybar, dr. Gregorin, Man-dić itd. Kaj vse stori konkurenca I Gostilničarji v Kolodvorskih ulicah nas prosijo, naj se glede tozadevne notice v petkovi Številki konstatira, da je bila gostilničarka, ki je s kropom polila slugo sosednje gostilne Starbekova „pn tunelu". Hudo žensko že ima v rokah državno prav-dništvo, ker je poškodba težka. Toliko je potrebno pojasniti, da se odvrne sum od drugih gostilničark, ki jih je baŠ v teh ulicah mnogo. Za rovno vdovo Pirnatovo v Šiški se priredi prihodnjo soboto domači ples v gostilni g. MarČana na Rimski cesti. Ogenj. Danes ob 1/412 ponoči je v hiši Jožefa Bevca v uliosh na Grad št. 7 stanujoča Marija Pliberškova opazila v podstrešju ogenj. Takoj je prišel na lice mesta oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je ogenj udušil. Pogorelo je kake 3 kvadrat-metre strehe. Kako je ogenj nastal, ni znano. G. Bevo je bil zavarovan. Vrat si je proreial v petek posestnikov sin Ivan Houigmann iz Rakitne pri Ribnici. Navedenec je prišel pred par meseci iz Amerike, sedaj se mu je zmešalo, vsled Česar je hotel izvršiti samomor. Nesrečneža se doma obvezali za silo potem so ga prepeljali z rešilnim vozom v de-želoo bolnico. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je pa prišlo 60 Slovencev in 100 Hrvatov in Maoedoncev. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 30 Hrvatov. Izgubljene In najdene reči. Tajnik g. Fran Puo je izgubil listnico v kateri je imel bankovec za 10 K. Železniški uslužbenec g. Filip Emeršič je izgubil bankovec za 20 K. Gospa Marija Boštjančičeva je izgubila srebrno zapestnico, vredno 12 K. Gospodična Elsa Kastljeva je izgubila srebrno brožo. Uradnik g. Ivan Heking je našel zlato brožo, dijak Janko Vizjak pa 5 srebrnih obeskov. Oboje dobe lastniki na magistratu. Knjigovodja g. Teodor Vernik je sinoči izgubil denarnico, v kateri je imel 30 kron. Tisti gospod, kateri je pri včerajšnji veselici v Narodnem domu klobuk z znamenjem I. C. privezan na gumbu zimske suknje odtrgal in odnesel, naj ga blagovoli nazaj prinesti v „Narodno tiskarno" II 4. Našla SO le včeraj na veselici v Narodnem doma zlata ura z verižico. Dobi se pri Josipa TroŠtu v Čopovi ulici Št. 10. Drobne novice. — Zaradi sklioanja eoikega detelnega zbora je prišel češki namestnik grof Coudenhove na Dunaj. Obenem se je razpravljalo o imenovanju novega deželnega maršala. — Madvolvoda Karel Frane Joiel je na letošnjem industrijskem plesu prvič zastopal oesarja ter si pridobil splošne simpatije. — Kossatk odlikovan? Ogrskemu trgovinskemu ministru Kossutha podeli baje cesar za njegove sasluge, da se je sklenila nagodba, veliki križ Leopoldovega reda. Kaj bo rekel oče v grobu? — Sovražna brata. V Ašu sta se oženjena brata Krištof in Mihael Plos sprla ter se obdelovala z noži. Krištof je obležal mrtev, Mihael pa se bori s smrtjo. — Velika dedšćlna. Pred mnogimi leti v Londonu umrli kozaški častnik Polubotko je zapustil veliko premoženje, ki je sedaj z obrestmi naraslo na dve milijardi frankov, ki se razdeli med 85 sorodnikov. Telefonsko m nrzolavni naročila Umor portugalskega kralja (n presvotonasledn'ka. Lizbona 3. febr. Diktator Franko je proglasil don Manuela kraljem portugalskim. Manuel je drugi sin umorjenega kralja in brat umorjenega prestolonaslednika. Rojen je bd 15. novembra 1889. Lizbona 3. febr. Ni več dvoma, da so dinastiji nasprotne stranke povzročile umor kralja in prestolonaslednika. Za dan 31. januarja, torej za petek, so nameravali republikanci poskusiti revolucijo. Ta dan je namreč obletnica krvave revolucije v Oportu 1. 1862, vsled katere je bila pregnana prejšnja dinastija Braganza. Vlada je vedela za to namero in je v petek aretirala 52 odličnih političnih voditeljev. Obenem je kralj isti dan izročil ministrskemu predsedniku neomejeno pooblastilo, kar je itak ogorčeno prebivalstvo do skrajnosti razburilo. V obče vlada mnenje, da sta kralj in prestolonaslednik žrtvi oficirske zarote. Pomorski oficirji in oficirji lizbonske garnizije so že dalj časa tako očitno kazali svoje sovraštvo proti dinastiji, da se kraljevska rodbina ni več upala prebivati v Lizboni, nego je že več tednov stanovala v gradu Villa Vicosa. PariE 3. febr. Umorjeni kralj don Carlos je bil rojen 28. septembra 1863. 22. maja 1886. se je poročil s princezinjo Amalijo d' Orleans. Po smrti svojega očeta je postal 19 okt. 1889. kralj. Ljudstvo ga je od prvega tren o tka sovražilo in to sovraštvo je naraščalo, ker je kraljevska rodbina brezmejno zapravljala državni denar. Od 1. 1889. je kralj Carlos proti volji in brez vednosti parlamenta potrošil 262 milijonov frankov državnega denarja in povrh še napravil ogromnih dolgov. Prestolonaslednik Luiz Filippe je bil rojen 21. marca 1887. Lizbona 3. februarja. Vlada je skrbno prikrivala, da pride kraljevska rodbina v soboto v Lizbono. Vedelo je to le malo oseb in brez dvoma so bili morilci iz vladnih ali dvornih krogov obveščeni o prihodu kraljeve rodbine. Policija, ki je bila razpostavljena po ulicah, sama ni vedela, da se pripelje kralj. Ko je kraljevska kočija zavila v Arzenalsko ulico, so tamkaj stoječi možje vzeli izpod plaščev karabinarje in začeli streljati. Kralj in prestolonaslednik sta si sedela nasproti in sicer na oni strani, kjer so stali napadalci. Streljanje je trajalo nekaj trenotkov. OrdinanČni oficir Figucira je iztrgal revolver in ustrelil enega napadalcev, drugega so ubili policaji, ki so se potem zapodili med ljudi jih pobili mnogo ter več sto oseb odgnali v zapor. Trupli ubitih morilcev so odnesli v mestno hišo, kraljevski voz pa je med tem zapeljal v arzenal. Lizbona, 3. februarja. Trupli umor)enega kralja in prestolonaslednika so šele včeraj popoldne prepeljali v kraljevski grad. Pogreb bo 10. t. m. Lizbona, 3. iebruarja. Policija je vnovič aretirala na stotine ljudi, med njimi bivšega poslanca Fortadobefa. Bivši minister Alpoin je interniran v svojem stanovanju. Madrid, 3. februarja. Med umorjenimi napadalci je tudi neki Franooz, pri katerem so našli za pasom vrečo denarja. Vseh šest napadalcev je b lo oboroženih s karabinkami in revolverji. Madrid, 3. februarja. Govori se, da je bil tudi na ministrskega predsednika Franka pripravljen atentat. Franko pade z ministrske stolice v najkrajšem času. Madrid, 3. februarja. Kako brezmejno zaupanje je imel umorjeni kralj do ministrskega predsednika Franka, je pokazal par dni pred umorom, ko je rekel pri neki pojedini Franku: „Midva se bova skupno borila, in ako bova premagana, dezerti-rava skupno oba." Pariz, 3. febr. Na Portugalskem poslaništvu so dobili zanesljivo vest, da so zarotniki hoteli uničiti oelo kraljevo rodbino ter takoj proglasiti republiko. Potemtakem se jim je glavni načrt izjalovil. Llaabena, 3. febr. Trupli umorjenega kralja in kraljeviča se javno razstaviti. Oftoijalno žalovanje je do- 1 ločeno na 4 mesece in ves ta čas morajo biti zaprta gledališča in druga zabavišča. Premožnejši ljudje nosijo žalne obleke. Ltsabona, 3. febr. Glavni pro-vsročitelj krvavega atentata je lisa-bonski učitelj, bivši častnik Emanuel U b i s k a. Madrid 3 februarja. Portugalski ministrski svet je proglasil za kralja infanta Emanuela, ki si je nade lime Emanuel n. Rana novega kralja je neznatna. Madrid 3. februarja. Portugalski ministrski svet je sklenil dalekosežne Vajifcšic«* odredbe. Zarotnike tromoma zapirajo. Vse ječe in trnjave so prenapolnjene, Pri aretovanih pleoi policija cele zaloge pušk in bomb. Lisabona 3 februarja. Vsi politiki so prepričani, da se ne proklamira republika, temuč se ohrani monarhija, ker ljudstvo po večini ni naklonjeno republiki. Madrid 3 fecruarja. Španija je na portugalski meji nemudoma pomnožila svoje vojaške posadke Madrid 3. februarja. Kraljica Amalija, ki se je pri atentatu junaško držala, je dobila hud živčni napad ter leži skoraj nezavestna. Lizbona 3. februarja. Kralj Manuel je potrdil diktaturo ministra Franka. Govori se, da revoltirata dva polka vojaštva. LondO i 3. februarja. „Central News" poroča, da so revolucijonaroi poskuskusili v soboto napasti stanovanje diktatorja Franka. Vnel se je ljut in krvav boj. Napadalci so bili pregnani* Madrid 3. februarja. List „El Mundo" poroča, da je bila v Oportu proklamirana republika. Madrid 3. febr. Diktator Franko se je & obrnil brzojavno na špansko vlado, naj bi z oboroženo silo intervenirala, če bi se proglasila republika. LcndOn 3. februarja. Angleško brodovje v Vigo je dobilo ukaz, da se takoj odpelje v Lizbono. Dunaj 3 februarja. Portugalsko poslaništvo naznanja, da je polioija že pred osmimi dnevi zvedela za zaroto, in da so zarotniki bili preskrbljeni z vojaškimi puškami in bombami. Policija pa je bila skrajno zanikrna, ker je celo stvar smatra'a za šalo. Pariz, 3 februarja. Oficijozna „Agenoe Havas" je, kakor se je zdaj konstartiralo, že 26 januvarja poročala, da je pripravljen atentat na kralja za tisti dan, ko pride v Lizbono. „Matin" javlja, da je lizbonska policija v petek brzo-javila dvornemu maršalu, naj se kraljevska rodbina nikar ne vrne v Lizbono, ker je nameravan atentat. Dvorni maršal pa ni kralju nič povedal o tem poročilu in ga pustil z rodbino oditi v Lizbono, kakor pravi vsled tega, ker je bila kraljevska rodbina že več tednov v neprestanem smrtnem strahu in se je bal, da bi kraljica obolela. Dnaaii 3. februarja. Pri portugalskem poslaništvu so kondolirali razni nadvojvodi in nadvojvodinje, baron Ahrenthal, grof Paar v cesarjevem imenu itd. Cesar pride danes posebej Še osebno kondolirat. Lisbona 3. februarja. Kralj Emanuel n. je izdal proklamacijo na narod, v kateri pravi, da mu trepeče srce kot sinu in brata nad groznim, v zgodovini Človeštva nezaslišanim atentatom. Nadalje obeta, da posveti vse svoje mišljenje in delovanje blagru domovine, prisega visoko čislati in varovati katoliško vero, ustavo in kraljevino, a sedanje ministrstvo obdrži. Macžari in kraljevo umorstvo ne Portugalskem. Budimpešta, 3. februarja. Več poslancev je predlagalo pismeno predsedniku državnega zbora, Navavju, naj bi govoril v parlamentu posmrtnico umorjenemu portugalskemu kralju. Navay je odgovoril, da nasprotuje madžarskemu duhu, se na ta način spominjati vladarja, ki je poteptal ustavo in ljudske pravice. Posmrtnioa je res izostala. Oficirske pleče. Dunaj, 3. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije je imel danes posvetovanje zaradi zvišanja častniških plač ter sklenil, da ne pride v tej stvari za' sedaj s posebnim predlogom pred delegaoije, temuč predloži le tozadevno resolucijo. Zvizanje častniških plač. Dunaj, 3 februarja. Vojni odsek avstrijske delegaoije je imel danes sejo do 1. ure popoldne. Sklenilo se je, da se resolucija zaradi zvišanja Častniških plač ne stavi pri ordinariju, temmč šele pri ekstraordinargu. Sili na vodo, topi sečno Milino. SHBaSUnHBSjBSBSBSnHnUSl Pnrudnl ***ttrv—§kv n ^ nT^^nnl prou s& uf m !■ saw unl *^*i«MNi.pn>Miu, na w M nsl nT A nn 9**Mm%** tok** #ww-u\ * nj nuj n? n^ na ^m^a^int. nUJ nSJ Uf uj * torom,M«ii»Ud. nsa^^ns^s ^^■^^■■^j m«* •#••/*• i« u*u**u. ^^^^^^S^^^^MI^MBSSSaBaSI — Naprodaj povsod, Lr%U^mni pri miukaia KmUimJb. 834 — Izjava. 27. ianuarja sem na tem mesta iz-jatii, Ha je stav t-« : rMi tako dijake vzgajamo'' v w>m»veucevt*iv- ror< čda z dne 25. jao. ne. s r a m p o i * i a g a u. Iv februarja trdi nSl^yeaet^, da nisem ovrgel » to izjavo anrata nave* denega stavka. Ker pa ni na volilnem »hodu v Rndoifovem sploh nihče govoril o dijakih, je oriobcil tbrei nSIo venec* o meni dragic zlobno lat IJudolfovo, 2. februarja 1908. Jožef Reisner c. kr. profesor. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaj i L , WJpi>Jin$»-e>r**tt-MMMt'* lit. 30. VIV. četrtletju 1907 je bilo vložemh 49^7 zavarovalnih ponudb z zavarovalno vsoto okroglo K 6,115.000—, izmed katerih je bilo izđamh 46S8 polic za zavarovalno vsoto It 4,432000—. Od pricetka leta je bi?o 20.278 zavaro-varskih ponudb s kapitalom K 22,574.L00 v obravnavi. Polic seje izgotovilo od 1. januarje t 1 naprej v zneska nad 19,180.(00. 5«i V IV. četrtletja ?9«<7 zapadle zavarovalne premije in pnstojb ne kakor tudi kapitalne obresti so znaSale okroglo K 1,493.000. — Zapadla plačila pa K 757.000. Za dobo vsega leta 19 7 se je iaplačalo na premijah, pristojbinah in obrestnih dohodkih 5,897 000 K, na zapadlih izplačilih 2,35S000 K Od obstanka zavoda se je izplačalo K 63 676.000 406 Police „Janusa- so po petletnem ob stanku neizpodbitne. Po pati tnem obstanku izplača zavod tudi za slučaj samoumora, dvob j a ali pijanstva. Nadi tudi brezpačno vojno zavarovanje, in plača zapadl > za var vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije. Nađaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema Filijalka „Janusa" za Štajersko, Koroško in Kranjsko « Gradcu, Heutborgasse 47, Janusbof. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani''. Uradni karzi dno, bora« 3. februarja 1908. fMWW p«puji. jj n«nw i BU90 tfU majski renta. ■ • • VT/5 srebrn* renta avstr. kronska renta. . „ zlata s . . ogrska kronska renta . „ zlata • 4?U posojilo dež. Kranjske a4/,'/« posojilo mesta Spije: ♦Vi*/« m ' * Zadar 4*/,*/» bos;-herc železniško posojilo 1902 . . . e% češka del. banka k. o. ¥t9 V » » *• °-•V//* zast pisma gal. dež. hipotečne banke . . eH//« pest kom. k. o. z ifrU pr. . . ... zast pisma Innerst. hranilnice..... zast pisma ogr. esutr. dež. hranilnice. . . #•£•/1 z. pis. ogr. hip. bar i7 85 hSOb 9«-93( JC090 »■»80 se-.- 94 4 5 94 6-t 112 65 97-9^ *0^ 60 998 89 90 101 6. 1^086 99 20. 10 20 97 50 $8 50 97 60 99- 98 5^ «3 15 104 15 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. čeike ind. banke #% prior. lok. želez. Trst-Poreč...... Ji% prior, dolenjskih žel . /t prior. juž. žel. kup. V/, avstr. pos. za žet p. a. Srećke. Srečke od 1. 1860*/» . . • . od t 1864 .... 9 tizske...... , zem. kred. I. emisije m » ■ h- » 9 ogrske hip. banke . . .m srbske a frs. 100-— _ turške...... Batilika srečke . . . Kreditne » ... Isomoške 9 ... Krakovske 9 ... ljubljanske m ... Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. 9 mm • • Rudolf o ve 9 . t . Salcburške 9 ... Dunajske kom. 9 ... Delate*. Utžne železnice . . I . -Državne ieleinice .... Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » , Zivnostenske 9 . -Premogokop v Mostu (Brflx) Alpinske montan .... Praške žet ind. dr. . . . 97 50 88 -• 9-_ 98 50 99 — 1 U — 98 60 99-fO 99 50J ICO 50 99 90 98 75 800 10 99' - fc97* 812 10 Rima-Muranvi Trbo rboveljske prem. družbe . vstr. orožne tovr. družbe sladkorne družbe 43 50 1773 — '45 50 417-238 t C 44 6 4 86 460 — 687 -»79*-M9 48 - 11 ss 1912 29 48 1414 117-46 96 70 B61 4 84 141 51 678«S 1788--6*6 60 42i-240 60 748 — 61626 2470 -638 -783 — t21— '48 - 1139 19 14 2964 24 08 117 08 95*91 2 68 6 žitne osne v Budimpešti. Dae 8. februarja 19 8 Termin ritale« as april .... sa «0 kg K 11*5 ritali um. oktober . . . M 60 k« K 10 31 Bi sa april ..... as 60 kg K 9*74 Bi sa oktober . . s* 5'j kg K 8*80 Kinu sa maj 1908 . . m bo kg K 6-70 vOvea sa april .... sa 60 kg K 7*80 EfekUv. 6 vta. eo»«>e. Netnralotftmporofllo. Vlito* nad morjem aot. Srednji >r*ftal tlek 7»t i mm % j M* 9*9 |b €«a%#*9 2. pop $ 72»* f 0^9 ar. j»»hod 9 »v: V 7S9-D T 0 0'Br.akafaod osteeuo t 3 7. s) 2 pop T-9 1 slab jug 0 4 »r. j val od oblačno oblačno oblačno 730 5 73,7 rr^ooj* preOTder*;^n>a ib ▼iaanarj| 1908. Zupan: L Volčič, 1 r. Vabilo domačo plesno veselico ki bo 426 v torek, dne 4. febniarja v steklenem salonu hotela Lloyd. Sodeluje Društveno sodta. Vstopnina za osebo 1 K. Karel Počivaunik. Št. 30 Pr. Razglas. 401 S V smisla § 24 del, zakona z dne 5. uoverobra 1898 (dež. zak. š*ev. 40) se javno naznanja, da je j imenik volilcev zo dežeinoznorshe volitve dven poslancev za deželno stolno mesto Ljubljano, ki se imajo vsled razpisa c. kr. deleln gB predsedstva za Kranjsko z dne 31. decembra 1907 št. 687 7 Pr. vrA ti dno 28. lebrnarla t L, že sestavljen m da je od ponodel|kaf dno 3. februarja t L pocenil v mostni posvetovalnici razgrnen od 8.—12. dopoldne In od 3.-6. popoldne vsakomur na vpogled ter dn smelo od tega dno skozi osom dni, tedaj do 10. lebrnarla t L zi per u imenik tisu, ai imajo pravico voliti v tej volilni skupini, tukaj vladati ugovore o tem, da so se v v olilni imenik vpisale t sebe, ki nimajo pravice ali da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti. VoL te v se bode vršila v veliki dvorani „ Mestnega doma" v dveh oddelkih in sicer za vohlce z začetno črko A—L v I oddelka, h kateretna je dohod iz StreliŠkih ulic, za volilce z začetno Črko M—Ž pa v II. oddelka, h kateremu je dob^d od straci ob mentoi ledenici. Čas volitev b( de označen na volilnih izkaznicah, ki se voliloem pravočasno dostavijo. Jttestni magistrat v Cjubljani dne 1 februarja 1908. (mesna beljakovina) 1087 10 i« in sa vrne pri prehrani zaostale t sebe, sa slabotne otroke, bolne na želodcu, prebolele, malokrvne, bledtčne, na živcih bolne itd. Dobiva ne po lekarnah In drogertjah. Praktikant ozir. praktlkantlnta (pripravno tudi za kakega paozijomsta) ae sprejme tftkol pr&ti sačetni mese^ai piači. ^ Tndl so sprelmo sprotni Ponudbe pod ,zavarovalniea 500* na uprav. „Sluv.. Naroda*. 4ai—1 v živahni... uli.-i v Llnbjjani. priprave^ za vsa^o. hrt se takoj Odda. A9u i Naslov pove uprav. „Siov. Narod«« zo trgovino v večjem kraju na Kranjskem se da s t. mfcrc^m v osjem. Pripraven tndi za d'U£< <>hii. VfMa^a^,.! ud „Trgovina 100" poste resi LJubljana 415 * s prodajalnico In stanovanjem h daje v zakup. Vprašanja na *. Antona Bizjaka, c. kr. paznika v Idriji. *Au 3 ***A*.fcJt* 1 ******* * * 14 t Pozor! Pozor! Kavarno V Ljubljani 97_6 na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. I B k * * E H M » H B s R k H H L Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek« o o trični klavir, o o Z odličnim apoitovanjem Lio in Fanl Pogačnik. Ordinacija od 9.—11. dop 16s ftlefon ittf. 44. s Pristen kraški teran se toči 3882- 12 'isxsti»iitTi ****** »ttiums na Dunaju XVII., Bergsteiggasse 22 restavracija „zurSladtPans": Gostom le na razpolago »Slov. landH. Za obilni obisk se priporoča Josip Jtohrbacher, restavrater. Oea. kr. avstrijske državne Zeleznloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odkod Is LfnMIane Ins. taLi ■e oo zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, inž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drl. žel„ Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. r-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Top lice, Kočevje. 9-O0 prodp©!dno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. :i'40 pred poldne Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorice drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec 06 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. s.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst dri. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r"*fO zveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. /SO zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čest Podrožčico) Celovec, Praga, 0'4O ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž, žel, Gorica drž. žet, Trst drž. žel., B< Podrožčico). Odkod Is Lfaaljane dri. kolodvor: 7-aO zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, s-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7'\o zveoer. Osebni vlak v Kamnik iO*00 porodi. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.) teljak juž. žel., (Čez Oeaod v L|esl|aae |ni. sel. z O-OO zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jut. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. a-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*10 pred poldne. Osebni vlak iz Prag?., Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc In Trbiž, Gorice drž. žel,, Jesenic 2'S2 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-SO popoldne. Osebni vlak iz Beljaku luž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (fe> Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trsti dri. žel. Jesenic. e*50 zvečer. Oseb. vlak Iz Pragf, Celovu Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveOer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja, 8-4b zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui. iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drl že:, Jesenic. ii-bo ponoči. Osebni vlak tz Trbiža, LV iovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tt**h drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic Dohod v Ljubljano drl. kolodvor • e *© zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika tO*BO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnit* e* o zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika O-OO peneOl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sa:. s ob nedeljah in praznikih meseca oktobra. (Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje evropejskem Času.) C. kr. ravnatsljstfo državnik železnic v Trsta likalnica 4190- 4 Farna pralnica i (z motornim obratom) C. J. ttnmnnn o Ljubljani. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se loko onrnje. Zmernecene. Perilo kokor novo. ztas* js - vzsJtsiMO aatvesr «: 38»Mt.074-7« M. Iaa4 PO • v Ortfl. m - m m oo v laaajatelj ia odgovorni orednik: Basto Pustoslemlak Lastnina in tisk ^NarocVne tiakarne*. 00 17^7096370