Leto LXXV., Si. 138
In abbonamento postale.
Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, rabota 19; junija 1943'XXI
URJCDNlftTVO Jtt UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCDiUSVA
ZASTOPSTVO se oglase to Krarjevtoe Italije k DNIONE PUBBL.ICITA ITAUANA S. A-, MILANO
UUCA t —
VA per Is pnbbliciti dl provenienaa UNIONE PfJBBUCtTA RAJLIAMA & A-, MILANO
II porto đi Djidjelli toombarđato
Uno „Spitfire" abbattuto
U Quartiere Generale đelle Forze Armate comnnica:
Snlle attrezzatture del porto di Djidjelli form?.zimi aeree germaniche hanno sgan-ciato numerose bombe.
I/aviazione nemica ha ieri agi to su loca-Jita della Sicilia, della Calabria e su piceoli centri   della   zona   del   Vesuvio   tra cui
Pompei.
Danni limitati. Uno »Spitfire« e stato abbattuto đalla nostra caccia nei dintorni đi Comiso.
Le incursioni avversarie segnalate nel bollettino odierno hanno causato comples-sivamente due morti e sedici feriti.
omnarairaiia
En „Spiifiire" sestreljen
Glavni stan italijanskih Oboroženih si/
je objavil 18. junija naslednje 1119. vojno poročilo:
Nemški letalski oddelki so odvrgli mnogo bomb na pristaniške naprave v Dje-djellijn.
Sovražno letalstvo jo včeraj delovalo nad kraji v Siciliji, Kalabriji in nad manjšimi središči okoliša ob Vezuvu, med temi tudi v Pompejih.
škoda je omejena Naši letalci so v okolici Comisa sestrelili eno letalo tipa »Spitfire«.
Sovražni poleti, ki jih omenja današnje službeno poročilo, so skupno povzročil; 2 smrtni žrtvi in 16 ranjenih.
Razširjen!** operacijskega psdrosja
Rim, 18. jun. s. Uradni list objavlja E>u-cejev razglas, s katerim se ozemlja pokrajin Foggia, Bari, Brin lisi, Lecce, Ta-ranto, Cosenza in Catanzaro, kakor tudi ozemlje pokrajine Reggio Calabrija, ki ni bilo upoštevano v razglasu št. 183, dne 21. maja 1943/XXI, ter ozemlje pokrajine Matera, ki je v vojnem stanju, proglaša za operacijsko področje. Razglas ima učinke glede na izvajanje vojaškega kazenskega zakona od jutri naprej, gtede na dr; je svrhe pa od polnoči 15. junija 1943/XXI.
Usta PNF
Rim, 18. jun. s. Odredbeni list PNF objavlja-
Navedbe: Junaško so padli v borbi fašisti Marcello Serazanetti, bivši zvezni tajnik v Mogadisciju in zvezni podtajnik v Bologni; Pierro Alessandri ter Regcli Quaz-zi^ člana direktorija fsšija v Montalcionu (Siena); Ettcre Anncne, zaupnik GUFa v Turinu; Carlo Felice De Negris, tajnik lasi ja v Melf iju (Potenza); Francesco La Pata, zaupnik GUFa v Partinisu (Paerlo) in Giacomo G'avarini, vodja skupine fašija v Saldiji (Bor« aro).
Fašisc Remc Montanare je imenovan za izrednega komisarja OND za vojne sirote.
Imenoval sem: vseučil'škega fašista Glu-seppea Oggianija za tajnika GUFa v Ta-rantu namesto fašista Giandomenica Ma-strandrea ki je pod orožjem; vseučiliške-ga fašista Maria Rodilossa za voditelja GUFa v Sirakusi, vseučiliškega f'aš:sta Carla Delmeja za voditelja GUFa v Apua-niji, vseuči^škega fašista Rema Sammar-tina za \oditelja GUFa v Camp>i:asu namesto vseučil škega fašista Giovanaija Ba-reneja, ki je pod orožjem.
Fašis^ki Vanda Goriox Bruschki ji Laura Cald-Roncalli zapuščata položaj inšpektoric ženskih fašijev.
Imenoval sem z* inspektorice ženskih fašijev naslednje f«. čistke, ki ohrani jo tudi položaj zaupnic v ženskih fašijih v označenih pokrajinah: Pijo Pallootto-Garzij?«.. mater metalka zlaie kolajne, inšpektorico na razpDlc-ženjii, Ano Marijo Gla-iti, zaup-
| nlco ž?askih faši'ev v Cremoni Vendra-mino Marcello Biardolini, zaupnico ženskih fašija v v Veneziji, Tereso Marog^i De Lut-ti, zaupnic-"* ženskih faš:jev v Medeni, Pierro Gatteschi Fon«:elli, zaupnico ženskih faš jav v Rimu? Marijo Ortona Valentini, zaupr.ico žeusk'h fi sijev v Neapiiu, Bian-i rt G.uliano zaupnice ženskih fašijev v Fogespju, Aagelo Teieso Rosso, zaupnico žensk fašijev v Er>ni in Vittorio Lucco Bantetfo zaupnico žersk'h fašijev v Reg-gio Calabriji.
Imenoval jem za zaupnice po-aajinskih feieracij ženskih fašijev naslednje fašist-ke. V Cagliariju F»csso Banielo/ v* Enni Angelo Tereso R s so, na Corfu Marijo Jano, v Perugiji I.ugen'o Bonucc. i^intirelli, v Reg-gio Calabriji Vittorio Lucc Banzetto, v Salernu Anno Biuello, v Udine Nello Pampis, v Vercelliju Marijo Gay, v Comu Mar Iz jo Federiko c'avoia.
Bazpust iređeiatfstišsslJi skupin
Jtiim, 18. jun. s. Tajnik PNF je, upoštevajoč, da so v obsegu delovanja Stranke tudi naloge raznih skupin za iredentistične akcije, o 1 redil razpust teh skupin in odločil, naj se priključijo kot kulturne skupine narodnemu zavodu za fašistično kulturo. Skupina »Nizzardo«, ki je opravila in opravlja tako zaslužno propagandno delo in delo italijanstva, prehaja v odvisnost ustanove za tisk.
ija na pragu §¥©
Voditelj indijskih patriotov v Tokifu — Države trojnega pakta za čimprejšnje uresničenje indijskih stremljenj
Tokio, 19. jun. s. Indijski narodni zastopnic Candra Bose, ki se je želel podati na Japonsko, da bi se udeležil razprav glede neodvisnosti Indije, je nedavno prispel v Tokio, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom generalom Tojom. Bose se je razgovarjal tudi z visokimi funkcionarji japonskega zunanjega ministrstva in z visokimi oficir j i japonske vojske.
Rim, 19. jun. s. Potovanje Candra Bose j a v Tokio je pomembno in važno v sedanjem trenutku, tako glede notranjega položaja v Indiji, kjer se gibanje za neodvisnost vedno boli ojačuje in širi in kjer kaže ponovno zadržanje sil trojnega pakta do tega gibanja, katerega nameravajo Italija, Nemčija in Japonska v vsakem pogledu podpirati. Dogodek je tembolj vreden poudarka, ker je japonski ministrski predsednik Toj o prav te dni zatrdil, da je njegova vlada trdno odločena prispevati z-vsemi svojimi silami k uresničenju neodvisnosti Indije ter da je prepričan, da bo želja po osvoboditvi, ki je tako goreča v dušah vseh Indijcev, uresničena in da bo kmalu prišel dan. ko se bo v Indiji začelo
novo svobodno življenje. Po izrecnih izjavah generala Toja v parlamentu dne 16. t. m. ni dvoma da se bo s pomočjo stikov Boseja z od'čniki japonske vlade in voditelji Lige za neodvisnost Indije akcija indijskih patriotov v Evropi in v vzhodni Aziji za neodvisnost še bolj ojači'a To akcijo, za katero bodo izdelani nadaljnji stvarni načrti in ki bo ojačena v Indiji in izven nje bodo sile Osi in Japonska do skrajnosti podprle. Trojni pakt hoče samo pomagati Indijcem, da resničijo svoja upravičena stremljenja in odstranijo vsak anglosaški vpliv, kajti Anglosasi so večni sovražniki indijskega naroda. Doseči morajo popolno svobodo in zavzeti mesto, ki jim pritiče v novem svetovnem redu, ki bo nastal po zmagi trojnega pakta.
General WaveH imenovan za podkralja Indije
Lizbona, 18. jun. s Uradno naznanjajo iz Londona, da je bil maršal Wavell imenovan za podkralja Indije. General Auchin-lek sledi Wavellu kot glavni poveljnik oboroženih sil v Ind\ii.
Američani hočejo prepričati Angleže o svojem junaštvu
Rim, 19. jun. s. Radijsko poročilo iz Wa-ehingtona da bo vojni obveščevalni urad poslal v kratkem v Anglijo uradnega predavatelja, ki mu je naloženo, naj prepriča angleški narod, da zavezniki onstran Oceana niso tisti, ki jJh kino kaže inozemcem, odkriva novo lice odnosov med Angleži in Američani. Američani so morda opazili, morda nekoliko kasno, da jih Angleži ne jemljejo resno glede njih bojnih sposobnosti, kakor jih opisuje ameriška propaganda. Zato je omenjeni obveščevalni urad, ki je ena izmed neštetih ustanov, katere je ustvarila ameriška birokratična fantazija, čuta potrebo po predavateljski propagan-
di, ki naj bi dopolnila kinematografsko. Taka predavanja pa seveda ne bodo mogla spremeniti angleškega mnenja o ameriški vojaški sposobnosti.
Zamenjava Španskih letalcev na vzhoda
Madrid, 18. jun. s. Na rusko fronto je odšla Četrta letalska eskadra prostovoljcev Sinje divizije, ki je pod poveljstvom Gua-de, hrabrega borca iz španske osvobodilne vojne. Letalci bodo zamenjali tretjo eskadro, ki se vrača v domovino. Ob odhodu so nastale mogočne patriotačne manifestacije.
Dve leti vojne proti boljševizmu
V prvih dveh letih vojne so izgubili Sovjeti okrog 20 milijonov ljudi, 36.000 tankov, 50.000 topov in 40x00 letal ter najplodovitejše pokrajine
Berlin, 18. jun. s. Ob drugi obletnici pri-cetka vojne proti Sovjetski zvezi poudarjajo v pristojnih nemških krogih, da je vojna na vzhodni fronti navzlic protiudar-cu v pretekli zimi potekla za Nemce z uspehi, kakršnih še ni bilo. To kažejo ozemeljske osvojitve nemških čet in zelo hude izgube rdeče vojske. Po dosedaj prispelih podatkih so boljševiki izgubili v vojni 5 milijonov in pol ujetnikov, 36.000 tankov, okrog 50.000 topov in nad 40.000 letal. Ce k temu prištejemo padle in nepre-računljive vrste boljševiških ranjencev, sledi, da je Sovjetska zveza izgubila najmanj 20 milijonov ljudi. Glede ozemlja so Sovjeti izgubili štirikrat večjo površino ozemlja kot je angleški otok in poljedelsko ozemlje, ki je žitnica Sovjetske zveze.
Povzemajoč najbolj izrazite dogodke iz vojne proti boljševiškemu sovražniku poveličujejo v istih krogih Berlina slavne borbe v prvi ofenzivni fazi leta 1941, ko je bilo v gigantskih uničevalnih bitkah do 10. novembra 1941 ujetih 3 milijone in 600 tisoč nasprotnikov. Pripominjajo, da se je v drugi fazi vojne in sicer v zimi 1942 pokazala vojaška moč Sovjetov prvič v vsej svoji pomembnosti in vtis je bil, da
se je treba za uklonitev Sovjetske zveze poslužiti gigantskih sredstev in torej mobilizacije novih množic in novih energij. Tretja faza vojne, ko so nemške čete spomladi, pozimi in poleti leta 1942 napadale, je bilo vojno prizorišče dolnja Volga in Kavkaz. Tudi z ogromnimi napori in mogočnimi uspehi sovražnik dokončno ni bil uničen. Uspelo mu je, da se je utrdil v zimski ofenzivi leta 1942/43 na fronti ob Doncu. Sovjetski poizkusi pa niso imeli zaželjenega strateškega uspeha zaradi pro-tiofenzive nemških čet v februarju in marcu letos v odseku vzhodno od Harkova.
V tukajšnjih krogih zaključujejo, da se po bilanci dveh let vojne proti Sovjetski zvezi in na podlagi izkušenj lahko sklepa, da je vzhodna fronta precej močna, da lahko prepreči vdor boljševizma v Evropo in da razpolaga s tako ugodnimi izhodiščnimi postojankami, da lahko pripravi in izvrši v naprej določene načrte. Nemške vojaške sile in potencijal njene oborožitve omogočajo nemškemu poveljništvu, da lahko vzdrži napad istočasno na raznih frontah tako na vzhodu kakor na zapadu in jugu.
Čim dalje traja vojna, tem močnejša je Os
Berlin, 18. jun. s. Kljub velikemu hrupu, ki ga delajo nasprotniki v zvezi z zmago v Severni Afriki, piše »E>as Schvvarze Korps«, je resnica ta, da še noben angleški in ameriški vojak ni stopil na evropsko celino. Ko se je pomirilo razburjenje zaradi prvega in edmega uspeha, nasprotnik počasi razumeva, da sile Osi, čeprav ostajajo v defenzivi, nikaker ne kažejo slabosti, ki naj bi b:la po mnenju Londona in Washingtona dokaz, da se o-fenzivni duh sil Osi manjša, če hočejo sovražniki Evrope csvojiti celino, se morajo lotiti preizkušnje, ki j?.h že zdaj navdaja z žalostniki slutnjami. Evropa ni samo trdnjava v običajnem smislu beEede, temveč razpolaga zdaj z vhodnimi ozemlji, je celota, ki se lahko sama vzdrži, postala je crganizem, ki še ni razvil vse svoje sile. Razpolaga pa z močnimi rezervami vsega, kar je potrebno za nadaljevanje vojne, čfi-
nitelj časa ne straši terej sil Osi. Nasprotno, čim dlje traja vojna, tem močnejša je Os. Res je, da so bili Angleži v zadnjih štirih letih manj prizadeti in da velja isto za Američane, toda Os si je osvojila že vse pogoje za zmago, dočim bodo morali nasprotniki, če bodo hoteli doseči zmago, ustvariti šele pogoje zanjo. Prostor in čas sta torej činitelja, ki delata za Os. Zadošča, da je Os v defenzivi in da zadaja nasprotnikom hude udarce tako d?Igo, dokler nasprotnik ne bo pobit. Nasprotniki bodo poraženi v tistem stadiju vojne, ko bo začela slabeti njih ofenzivna sila. Nasprotniki so že doumeli, da Evropa ni trdnjava, katero je mogoče zavzeti s časom in da morajo preiti v napad, in to takoj, ter skušati doseči uspeh. Ce se ta napad ne posreči, je vojna izgubljena za nasprotnike, kajti Evropa lahko čaka, kolikor je pač potrebno.
K&Z-š      sdvsfažsae ladje pri Astraliansi in na ©Ss-sraže-
vals*e teva&ne ob Vclgl
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo darea naslednje poročilo:
Na vzhodnj frenti je pc tekel dan mirno.
Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na zbirališča sovrežnih ladij ^rj As tra hanu in na oborožitvene tovarne ob spodnji Vc?gf. Potopljeni so bili 4 prevozni parnjki s skupno 11.000 br. reg. tenami. Nadaljnja trgovska !aclya srednje velikosti je bi-?* poškodovana V zadetih industrijskih napravah so bila povzročena velika razdejanja.
Pri napadu mešanega sovjetskega oddelka bombnikov na nemški konvoj z dovozom na Črnem merju so enote vojne mornarice in letalstva sestrelile 5 sovražnih letal.
V noči na 18. junija je oddelek nemških težkih bojnih letal napadel alžirsko pristanišče DjeSjelli.
Med nočnimi vznemirjevalnimi poleti maloštevilnih sovražnih letal nad nemškim ozemljem ni bilo ugotovljeno, da bi bile odvržene bombe.
Oddelek nemških bojnih letal je preteklo noč napadel vojno luko Portsmouth z bombami težkega kalibra. Druga letala so bombardirala posamezne cilje v jugovzhodni Angliji.
Finsko vejno poročilo
Helsinki, 18. jun. s. Vojno poročilo Objavlja: Po dveh dneh popolnega miru so na fronti Karelijske ožine nastopile patrulje, pri čemer je sovražnik imel izgube. V vzhodnem odseku Aunuške fronte so finske čete na dveh točkah odbile napade majnih rdečih oddelkov. Finsko prot letal-sek topništvo je v pretekli noči sestrelilo
nad Kaielijsko ožino en boljševiški bombnik zastarelega tipa »SB-2«, kakršnega so uporabljali v vejni 1939/40
Delovanje letalstva
Berlin, 18. jun. s. V dopolnilo vojnega poreč*!a se doznava, da je nemško letalstvo močne delovalo v srednjem odseku vzhodne frnte, kjer so skupne nemških bojnih -e-tal zopet bombardirale letališči v Novo-tubanki in Birukovu ter kolodvor v Kislov-ki, dočim so bile kopne operacije povsod lokalnega značaja. Preteklo noč so skupine nemških bojnih letal z uspehom napadle vojne naprave in pomrske objekte na dolnji Volgi. Nemška letala so razbijala tudi oskrbovalne poti sovražnika v odseku med Donom in Doncem. Mnoga železniških postaj in važnin prmetnih zvez je bilo zadetih, med njimi proga Kastornije-Kursk in Vcronež-Kastorraja-Jeleš. V sklad'ščlh goriva pri kolodvoru 1* Kolkiju so nastali obširni požari.
Berlin, 18. jun. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so sovražna letala danes ponoči letela nad nemškim ozemljem. Doznava se nadalje^ da je bilo nemško letalstvo izredno aktivno preteklo noč v napadih na pomorske objakte pri Astrahanu in vojne tovarre na področju dolnje Volge. Potopljene so bile tudi štiri tovorne ladje s skupno 11.000 tonami. Nadaljnja trgovinska ladja srednje tonaže je bila poškodovana. Sovjetski bombniki so ob spremstvu lovcev napadli z oembami in letalskim orožjem nemški oskrbovalni konvoj na črnem morju. Protiletalsko topništvo spremljevalnih edinic je zrušlo tri sovražna letala, dve nadaljnji letali pa ao uničili lovci.
ton. Prav tako nesorazmerje, haterega jo minister s podatki nesporne vrednosti potrdil, se kaže v konjereji in svinjereji. Potem ko je podčrtal važnost naravnih virov za bodočnost Evrope, je minister proti zaključku zatrdil, da se bo borba proti smrtnemu sovražniku vodila do končne in popolne zmage. Govoreč o naporih angloameričkih zračnih gangsterjev, da bi zrušili moralo nemškega naroda, je govornik zatrdil, da ti napori ne bodo uspeli, J^akor niso uspeli napori za oslabitev nemške vojne proizvodnje. Obračajoč misel k žrtvam sovražnega barbarstva, je minteter zaključil rekoč, da bo prišel dan, ko se bo na teror odgovorilo s prot i terorjem. To bo ura maščevanja, za katero rtela danes neutrudno ves nemški narr-' ter prinaša z duhom največje discipline vse žrtve vojne.
Stališče Rusmsnije da moskovskih načrtov
Bukaešta, 18. jun. s. Rumunski tisk ponovno komentira  izjave  Litvinova  o sovjetskih ekspanzij skih   načrtih. >Pruntsa Vreni« piše: Cesar ni mcgel Litvinov naravnost zahtevati od Washingtona. je povedal v Teheranu. TyIoskva se ne zadovoljuje več z mejami iz leta 1941 in tudi ne z mejami iz leta 1914y temveč hoče mnogo več, hoče izhod na A^rijo. Doslej se je govorilo o moskovskih željah glede Baltiškega morja in skandinavskega prostora. Govorilo se je o Dardanelih in o ruskem idealu   po  izhodu v Sredozemsko morje. Toda nikoli se ni govorilo tako jasno o ruskih  zahtevah  glede  Adrijatika. il-itvi-nov ie bil tako vljuden, da nam je dal deti o tej novosti. Njegove izjave se jem-' ljejo zelo resno. Imajo popolnoma uradni značaj in so zelo zanimive, ker so bile podane po razgovoru Litvinova s Stalinom. Rumunija, nadaljuje list. je najbolj inte-resirana, da pozorno prouči sovjetsko zunanjo politiko zaradi njenega zemljepisnega položaja. Navzočnost Sovjetov v Adri-jatiku bi postavila vprašanje rumunskega obstoja kot države in naroda. Za Rumuni-jo ni nobena utvara več mogoča. Ce bi se Rusiji posrečilo uveljaviti  svoje stališče, bi se morali Rumunj pustiti vključiti v siloviti slovanski množici. Ruski problem je treba zaradi  tega   rešiti  s silo. Drugi^ sredstev ni.
Tssfll Pclfafci morajo v skupno fronto
Varšava, 18. jun. s. Nemški generalni komisar za delo Saucked je po inšpekcijskem obisku v generalnem guvernemaju sklical k raportu predstojnike v Krakovu ter je ob tej priliki spomnil PoQjsjke nai njih posebne dolžnosti glede dela in sodelovanja v evropski skupnosti. Poudaril je, da je vsa Evropa postala velika delavnica za ojačenje vojne sile Osi. Sauckel je zagotovil, da Nemčija na tem področju hrani velika presenečenja za svoje naspitrtnike v novih močnih uničevalnih sreistvih.
Tukajšnji tisk poudarja, da je ta govor odstranil pri Poljakih utvare glede kompromisov in lahkih kapitulacij. Sauckel je povedal, da poljski delavci lahko uživajo prav take pravice kakor nemški. Le v primeri izgredov in vzdrževanja od dela jim pretijo hude kazni.
»Novi Kurir Varšavski« objavlja članek o obsežnem poljskem sodelovanju proti boljševikom. V članku opozarja na nevarnost, ki grozi Poljski zaraii tega, ker je edina evropska država, ki ni poslala proslovi jcev na vzhodno fronto, pozabljajoč tako na svojo posebno zemljepisno lego. Po konfliktu med Stalinom in Sikorskim, po Katynu in brezbrižnosti demokratičnih sil ni za Poljsko nobene druge izbire kot da se zedini v obrambi svoje domovine pred sovrržniki evropske omike. To dolžnost, zaključuje list, morajo občutiti vsi poljski državljani.
mlstet Gofebsfs v bombardiranem ozemlju
črpajoS itovo enargijs iz trpljenja prizadetega prebivalstva, se    fteanlkLiiarod boril do končne in popolne zmage
VVuppertal, 18. jun. s. Ob žalnem obredu v čast žrtev anglo-ameriških terorističnih napadov je govoril minister dr. Gobbels, obračajoč se do prebivalstva na področjih, ki so najbolj izpostavljena sovražnim letalskim napadom. Zatrdil je, da se to prebivalstvo ne bori v hudi stiski samo in tudi ne na izgubljenih postojankah. Ves nemški narod je blizu bratom iz teh dežel, ki jih sovražnik barbarsko napada, je rekel minister, in njih krasno zadržanje je zanje vir vedno novih dragocenih energij za nadaljevanje te ogromne bitke. Govornik je omenil razloge, zaradi katerih je moral nemški narod skupno s svojimi evropskimi zavezniki sprejeti borbo, katero so mu vsilili Angleži in Američani. Rekel je. da Evropa noče živeti gospodarsko
in politično zasužnjena zapadnim p: u t okraći jam, temveč si hoče osvojiti popolno svobodo, za katero so zgodovinska izročila in gmotni viri zanesljivo jamstvo. Glede zadnjih je dr. Gobbels omenil, da evropska celina, ki je manjša, kakor Severna Amerika, prideluje mnogo večjo količino živiL V petih letih je stanje glede proizvodnje najnujnejših živil na evropski celini z vštetim ruskim zasedenim ozemljem v primeri s stanjem v Severni Ameriki naslednje: 2ita se pridela v Evropi 150 milijonov ton, v Ameriki 115 milijonov ton, mesa v Evropi 11 in pol milijona ton, v Ameriki 8 in pol milijona ton, sladkorja v Evropi 7 in pol milijona ton. v Ameriki 2 in pol milijona ton, krompirja v Evropi 156 milijonov ton, ▼ Ameriki 12 milijonov
Japonska zmaga pri Lnngi
T°kio, 18. jun. s. Zastopnik japoneke mornarice je v komentarju k današnjemu vojnemu poročilu glede napada na sovražni konvoj pri Lungi poudaril, da je ob tej priliki dosežen uspeh japonskega letalstva, največji po letalsko-pomorski bitki pred j Rennellom dne 29. januarja. Omenjajoč podrobnosti spopada je zastopnik podčrtal, da sta bili dve ladji in sicer en rušilec in en sovražni parnik zaleti z japonskimi bombniki, ki so se z vsem svojim tovorom vrgli na ladje, čeprav še ni nraitančno znana tonaža potopljenih ladij, se ve, da so bile v konvoju ladje z največjo tonažo okrog 8.000 ton ter ladje s srednjo tonažo po 5.000 ton in druge 3.000tonske ladje. Razen obeh ladij je sovražnik izgubil tudi mnogo vojnih potrebščin.
Filipinskega otočja
ManiUa, 17. junija, s. Med prebivalstvom Filipinov je zbudila veliko navdušenje obljuba japonske vlade, da bo otočju še pred koncem leta priznana neodvisnost. V zvezi 3 tem je bilo v največjem manillskem gledališču zborovanje, ki so se 0i udeležili vplivni filipinski politiki. Pri tej priliki so množice z navdušenjem pozdravile sklep japonske vlade.
Stran 2
»S L O V E N S Kl   NAR O Da, sobota, 19. junija 1943-XXI.
Jtev. 138
Slovo Visokega komisarja
Ekscelence Emilija Graziolija
Ob odhodu lz Ljubljane je Vis. Komisar Eksć. Emlllo Grazioll poslai ljubljanskemu županu ter županom in komisarjem vseh občin Ljubljanske pokrajine naslednje toplo poslovilno pismo:
Ker me je Duce odredil na drugo mesto odgovornosti, sporočam gospodu mestnemu županu, županom in komisarjem občin v pokrajini svojo živo zahvalo za lojalno in
učinkovito sodelovanje, ki ste mi ga pri izvrševanja vladnih postov, srn prieakn-jem, da boste tudi ▼ bodoče delovali m točnostjo kakor doslej ter s fsiskiml čustvi.
Prosim Vas, da sporočite tod! iseuiu prebivalstvu moje srčne pozdrave in goreče želje.
Iz vladne palače, 11. junija 1943-XXL Visoki komisar: GradoU, h r.
Ob izidu statuta mestnih združenih podjetij
v Ljubljani
Javnosti je že znano, da so bila pred kratkim ljubljanska mestna podjetja drugače organizirana kakor prej in popolnoma ločena od mestnih uradov. Elektrarna, plinarna, vodovod in cestna železnica so združena v eno podjetje, ki ima industrijski značaj in se imenuje »Združena podjetja za elektriko, plin, vodovod in tramvaj«. Podjetje je ločeno od uprave mestne občine in ima svoje posebne proračune in računovodstva. Premoženje podjetij je last mestne občine, a čisti dobiček, od katerega se odteguje vse, kar je potrebno za zboljšanje in razvoj obratov, pripada vsako Jnto mestni občini. Upravi pol je ti j nače-luje upravni odbor, ki mu predseduje podžupan, com. dr. Salvator Tranchida, člani pa so univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar, univ. prof. dr. inž. Kral Alojztj, univ. prof. dr. inž. Samec Maks in univ. prof. inž. Lo-be Peliks, torej sami najodličnejši stro-kovnjaik naće univerze.
Ko je bil te dni natisnjen »Statut za Združena poijet;a ra elektriko, plin, vodovod in tramvaj«, sa-ci "rektorji mestnih podjetij z generalnim direktorjem Združenih podjetij inž. Ivanom Bartlom na čelu izročili županu generalu Leonu Rupniku, kot
ustanovitelju, in podžupanu comm. dr. Tranchidi kot ustanovitelju in prvemu predsedniku samostojnih Združenj podjetij prva dva izvoda Statuta ZP, tiskana na boljšem papirju, in umetniško vezana.
Generalni direktor ZP inž. Bartl je v. svojem nagovoru poudarjal, da sta župan in podžupan spoznala in upoštevala hotenja vodij mestnih podjetij in podjetja fundirala tako, da so dani vsi pogoji za njihov prospeh in za delovanje njihovega uslužbenstva, obenem pa so sedaj podjetja organizirana tako, da je vsakemu mogoč samostojen razvoj ter so med seboj povezana le s skupnim upravnim odborom, ki ima tudi svoje pravice pri odločbah in dajanju navodil. Zato so v upravnem odboru tudi prvi naši strokovnjaki, najoi lične jši predstavniki tehničnih panog. Naposled so se direktorji zahvalili županu in podžupanu za osamosvojitev in komercija-lizacijo za mestno občino tako važnih industrijskih podjetij, zlasti pa za dosedanjo županovo in podžupanovo skrb za uslužbence in razumevanje potreb posameznih podjetij z zagotovilom, da bodo tuli v bodoče storili vse za čim boljši razvoj podjetij v korist vsej občini.
Življenje na živilskem trgu
Večja izbira živil privablja več kupevalcev uvoženisn blagooss najbolj kupujejo črešcje
— Med
Ljubljana, 19. junija. Pozimi in spomladi'so se mnoge gospodinje izogibale trga.. /Tedaj je bilo naprodaj le nekaj vrst,--Živil, zimske zelenjave, nekaj lanskih ,p/ridelkov in uvoženo blago. Razumljivo je/ bilo, da tedaj niso prihajali na trg tudi 'tako številni prodajalci. Z domačimi pridelki zalagajo naš trg najbolj rednoy trnovski in krakovski obdelovalci vrjftv. Nekater imajo na trgu svoje stal-*7ie prostore, zato pa tudi skibe, da jim ne poide blago, ko ga je v splošnem najmanj. Med njimi so tudi stalni prodajalci k.slega zelja, vedno dobro založeni z blagom, pozimi in poleti. Zelenjadni trg zalagajo s povrtnino redno poklicni pridelovalci po-vrtnine. Nedvomno je poklic, čeprav to v splošnem ni priznano, pridelovanje po vrtnine predvsem za prodajo na trgu. Včasih so bile na živilskem trgu v večini kmetice, ki pa niso imele stalnih prostorov in ki se tudi niso pečale predvsem s pridelovanjem živeža za prodajo na trgu. Zadnja leta prevladujejo vedno bolj poklicne pridelovalke povrtnine, ki jih gospodinje navadno imenujejo »Trnovčanke«, čeprav niso vse iz Trnovega. Te obdelovalke vrtov so tako podkovane v svoji streki kakor pravi vrtnarji. Skoraj ves čas, ki ga ne porabijo na živilskem trgu, prebijejo na vrtovih. Popoldne pripravljajo blago za prodajo prihodnji dan na trgu, kajti na trg je treba odriniti precej zgodaj. Nekatere imajo tudi svoje stalne prodajalke, ker same ne utegnejo prodajati na trgu, zopet druge pa prodajajo tudi branjevcem, javnim kuhinjam itd. svoje pridelke na debelo.
V Trnovem zdaj vidimo na vrtovih še vedno precej giavnate salate. Lani je bilo nekaj časa izredno živahno povpraševanje po domači salati, s čimer pridelovalke prej niso računale, zato trg ni bil dovolj založen. Zato so se pa tem bolj pripravile letos. Menda niso še nikdar pridelovali v Trnovem in Krakove m toliko salate kakor letos, čeprav so jo včasih izvaža:i v obmorske in gorenjske letoviške kraje. Pridelek pa je letos tudi zelo lep. V časih sc nekateri pojasnjevali, da je trnovska salata tako lepa ter da slovi tudi v krajih,
kjer so pravi mojstri v pridelovanju po-vrtnine, ker je ljubljansko podnebje tako deževno. Baje ne zrase nikjer bolj rahla in okusna letna glavnata salata kakor v Trnovem. V resnici tega trnovskega pridelka ni treba mnogo hvaliti, saj *?a nase gospodinje dovolj dobro poznajo ter primerno cenijo. Vendar ni tako lahko pokupiti vsega blaga, ki se dan za dnem kupici na trgu, čeprav bi ne kupovali nič drugega. Zato je salata začela ostajati neraz-prodana, a na trnovskih vrtovih je je še toliko, tako debelih glav, kakor da so zclj-nate. Zdaj je pa tem večje zanimanje za druge pridelke z naših vrtov, škoda, da ni naprodaj toliko graha kakor salate. Najbrž bi ga pridelovalke lahko vsega razprodale. Gospodinje zdaj rade possgajo po cvetači; pridelovanje tega pridelka pa seveda ni tako lahko in uspešno, da bi bil trg bolje založen z njim že zdaj. Vendar kaže, da bo letos tudi precej domače cve-tače.
Vsega, kar je doslej pač lahko zraslo na naših vrtovih, je precej naprodaj, pač pa je še malo graha. Danes so nas Trncvčan-ke presenetile tudi že z novimi bučami, kar je seveda lep rekord svoje vi-sle. Kumar je bilo danes naprodaj še več kakor prejšnje čase. Cvetača je bila precej hitro razprodana. — Danes so bile napr:daj tudi že uvožene kumare, tako da so lahko po njih posegle gospodnje, ki se n so mogle več založiti z domač m pridelkom. Med uvoženim blagom je treba omeniti še lepo zelje.
Največje zanimanje med uvožen'm blagom pa so davi zbudile precej lepe breskve, ki so bile kmalu razprodane. Po njih so posegali prav tako z vnemo, kakor po črešnjah, ki jih je bilo v prvih tržnih urah tudi nekaj pri branjevcih.
Z veseljem je treba ugotoviti, da je Eda j naprodaj dovolj borovnic, ki so si jih nekateri tako zelo želeli, ko jih je bilo še malo. čeprav zadnje čase ni bilo ugodno vreme za nabiranje, so danes vendar prinesli odnosno pripeljali — nekateri prodajalci so imeli toliko blaga, da so ga mora'1 pripeljali - toliko borovnic, da ni blo več nikjer gneče.
Jutri občni zbor „žegoze"
Ljubljana. 19. junija Sporedno z nenadnim in naglim razvojem skupnosti malih gospodarjev v Ljubljani se ie nepričakovano razmahnila tudi Splošna gospodarska zadruga železničarjev v Ljubljanski pokrajini, ki pa ni le ustanova železrrčarjev. tem* več gospodarsko torišče visokega števi'a malih gospodarjev ne glede na stan Ustanovo pozna javnost pod imenom »Žegoza«   Pred nekaj leti je bila »Žegoza« skromna zadruga ki je s pičlimi sredstvi in majhnimi možnostmi pospe sevala malo gospodarstvo, posebno med železničarji. V zadnjih letih pa je doživela ta za dru&a tolikšen razvoj, kakršnega doseže le redko Kaka ustanova.
Zadruga je začela najprej z raznimi malimi akcijami v prid razširitve reje malih živali. Po* zneje je uredila predilnico in se sistematične začela pečati s pospeševanjem reje angorskih kuncev. Danes pa ima »Zegoza« že ctlo vrsto gospodarskih obratov, brez katerih bi v sedanjih časih mali gospodarji le s težavo shajali. Poleg predilnice, ki je sedaj v Ljubljani, kamor že od nekdaj spada, je »Zegoza« postavila usnjarno za predelavo kož malih živali v ko-žuhovino in usnje, dalje je pripravila mlin za mletje raznih pridelkov v krmo za živali, prevzela in razširila je posredovalnico za dobavo najrazličnejših krmil, začela je izdelovat5 razna visokovredna krmila in se sploh peča v gospodarskem smislu z vsem, kar more koristiti rej« cem malih živali in celotnemu na lemu gospodarstvu. Prav sedaj združuje »Žegoza« svoje obrate v glavnem v skupnih obratnih prostorih, da skoncentrira delovanje in ga usposobi, da bo malemu gospodarstvu še bolj koristilo.
Razumljivo je, da prinaša tak nagel nazvoj mali ustanovi malih ljudi tudi težave. Denarna aiodslfa so omejena, agilnih in sposobnih delavcev primanjkuje, marsičesa ni mogoče dobiti Vendar je zadruga uspešno premagovala težave in ovire in je na najboljši poti, da po Stane sčasoma čvrsta in spodobna gospodarska
ustanova ki bo lahko vplivno posegala v vse narodno gospodarstvo.
»Zegoza« ima v nedeljo dne 20. t m. ob Vz9. uri dopoldne svoj občni zbor v dvoram Nabavljalne zadruge državnih železničarjev na Cesti Soške divizije (bivša Masarvkova) št 15 Spričo tega smo smatrali za potrebno, da opo zorimo javnost na občni zbor. zlast" pa vse številne zadrugarje. ki so dolžni, da se občnega zbor- svoje pomembne ustanove udeleže v pol-i      številu. •
Ker so zadrugarii tudi skoraj vsi Član1 društva »Mali gospodar« v Ljubljani, bodo na ta dan odpadla vsa strokovna predavan ia n tako tudi kozjerejske Dredavanje. ki je bilo določeno za to nedeljo.
vojaške godbe
Godba XL Armijskega zbora bo izvajala v nedeljo 20. t. m, ob 18. v tivolskem parku naslednji glasbeni spored:
Misasi: Voja*ka koročnica.
Schubert: Podoknica.
Schubert: Glasbeni trenutek.
NN: Furlanske violice.
Rosini: Tatinska sraka (simfonija).
Misasi: Vojaška koračnica.
Izpiti iz ttafi)an»činc
Predsedništvo Zavoia za italijansko kulturo javlja, da se bodo prihodnji torek, 22. t m. ob 16 začeli Izpiti lz italijanščine. Kandidati za izpite so naprošeni, naj se priglase pri tajništvu zavoda.
se poročila Kurt Wegscheider in Marija Potočnik, oba iz Ptuja. Umrli so pa Anton Kranjc, star 22 let, Franc Zelenko, star 9 let, in Jakob Valič iz Radomerja. Na Pra-gerskem sta se poročila Ivan ScrSak iz Amstettna in Otilija Safožnik iz Sp. Pol-skave.
— VciBc vojaški  koncert v Mariboru.
D revi ob 21. priredi vojaška godba na lepo razsvetljenem travniku novega mestnega parka velik koncert, na katerem nastopijo združene Štiri vojaške godbe in sicer po dve in dve pod vodstvom svojih kapelnikov Dietla, Kneissla, Schbnherrja in Hartman-na. Dostop v park bo prost, pač sc bodo pa pobirali prostovoljni prispevki za nemški Rdeči križ.
— Smrtna nesreča na cesti. Na cesti med Ptujem in Radgono je avtobus do smrti povozil 9 letnega Franca Zelenka. Deček se je na povratku iz šole s tovariši igral na cesti. Tekel je čez cesto v trenutku, ko je pridrvel avtobus, ki se mu ni mogel več umakniti.
— Umetniki se poslavljajo od Maribora. V četrtek je priredil Urad za ljudsko pro-sveto v štajerskem Heimatbundu v zvezni dvorani v Mariboru operni večer, ki so se na njem poslovili od mariborskega občinstva trije priljubljeni solisti mariborskega opernega ansambla: Marija Reichelt, Ger-trude Probst in Ervin Frieser.
Nakazovanje racjoniranih živil
Ljubljana, 19. junija.
Prehranjevalni zavod Visckega komesarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z rac i oni ranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioni-ranih živil za mesec julij po naslednjem abecednem redu:
Torek, 22. jun., A—C; sreda, 23. jun., D—J; petek, 25. jun., K; sobota, 26. junija, L—M; ponedeljek, 28. jun., N—P; sreda, 30. jun., R—T; četrtek, 1. julija, U—ž; petek, 2. jul., peki, A—P; sobota, 3. julja., R—Ž.
Razdeljevanje racizniranih živil se prične 23. junija iz sklad šč I. Vok, B'eivvei-sova cesta, in A. Volk, Resljeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Stranke se opozarjajo, da se ravnajo t:čno po abecednem redu in da prihajajo po nakazila že v zgodnjih dopoldanskih urah.
Cssbne izkaznice
V Ljubljani morajo vsi moški cd 15. do 50. leta vložiti prošnjo za zamenjavo osebne izkaznice do 20. junija, torej do konca t. m. Vabimo jih, naj to napravijo čim prej, da ne bo ob koncu navala ter zato morda ne bi mogli priti vsi na vrsto.
Poslovalnice za sprejemanje prošenj bodo odprte fudi obe nede ji 20. in 27. junija ter na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija, vsakokrat od 8 do 12.
Moški; ki so že dopolnili 50. leto, in ženske naj prošenj še ne vlagajo sedaj ter naj se samo v nujnih primerih neposredno obrnejo na poslovalnico na magistratu, ki je v sobi št.*37 v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu št. 2.
Zoper opozarjamo, da mora vsak prosilec predložiti: 1) prošnjo na predpisanem obrazcu. 2) tri enake fotografije (go-loglav). 3) morajo samci predložiti krstni list, poročeni pa še poročni list. a vdovci ženin mrliški list. 4) dokaz o poklicu (poslovna knjižica, uradniška legitimacija in podobno), če je mogoče, s fotografijo. 5) dosedanjo osebno izkaznico, 6) inozemci morajo nredložiti tudi dokaz o državljan stvu.
Spodnja Štajerska
— Nova grobova. V Spod. Radvanju pn Mariboru je umrla zasebn:ca Elizabeta Ko- { sec roj. Cvetko, stara 69 let. V Spod. Pol-skavi je umrla Marija Hrastnik roj. Godec, stara 49 let. V Mariboru sta umrla stavbni delavec Franc Horvatič iz Stina-ča, star 47 let. in pletilčeva hčerkica Fri-da Mrak V Radvanju  pri   Mariboru je umrla posestnica Štefanija Stiglič roj. Fe-lič, stara 56 let. V Grazu je umrl upokojeni višji poštni kontrolor  Ignac Pečar, star 62 let.  Njegove zemske ostanke so
prepeljali v Brežice. V Brezje-SlomU je umrl Andrej Erzin, star 68 let. v Pleto-varju Rozalija Močnik.
— Učiteljsko zborovanje v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini so zborovali v torek učitelji Šolskih okrožij Rogaška Slatina in Sv. Križ. Zborova!cev je bilo 22. Okrajni nadučitelj Sepp Wiedner je govoril 6 važnih političnih dogodkih naših dni, potem je pa sledil razgovor o raznih važnih vprašanjih učiteljskega stanu.
— Življenje In umiranje. V prvi polovici junija je bilo v Mariboru ro^enn 74 otrok in sicer 42 dečkov in 32 deklic. Novih grobov je bik) 45, porok pa 31. V Ptuju sta
Radio Lfublfana
NEDELJA, 20. JUNIJA 1943-XXI
8.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert; izvaja Mar-gherlta Nicosia. 11.00: Prenos pete maš? iz Baz like sv. Pavla v Rimu. 12 00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Kcmorna glasba. 13*00: Napoved časa: Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšč ni. 1312: Klasični orkester. 14.00: Poreč la v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora: vodi dirigent D. M. Sijanec: slovenska glasba. 1500: Poročila v slovenščni. 17.05: K s~m Karel: Bodimo rejci malih živali: kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polit čni komentar v slovenšč'ni. 20.00: Napoved časa; Poročila v ita'ljanščin'. 20.20* Simfonični koncert vodi d'r'gent Dagoberto Polzinettf. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Operetna g'asba. 22.15: Orkestralna glasba, vodi dirigent Petra-lia 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK 21. JUNIJA 1943-XXI 730: Pesmi in napevi. 8 00: Napoved časa; poročila v italijansč ni. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 1310: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboro* ženh sil v slovenščini. 13.12- Vojaške pesmi 14 00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec Orkestralna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročili v italijanščini. 1710: Koncert tenorista Antona Slado Ijeva. 17.40: Pesmi in napevi. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Le* bin. 1930: Poročila V slovenščini. 19.45r Pov
lirični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Koncert. 21.00: Koncert violinista Jana Slajša, pri klavirju Janko Ravnik. 21.30: Koncert mezzo-sopranistke Elze Karlovčeve. 22.00: Operna glasba na ploščah. V odmoru: Prt davanje v slovenščmi. 22.45: Poročila v italijanščini.
SLEPI POTNIK.
— Zakaj pravijo človeku, ki se vozi skrivaj z vlakom ali parnikem. slepi potnik?
— Ker ga nihče ne vidi.
— Saj vendar ni slep on, temveč sprevodniki odnosno posadka.
ŠPORT
Nadaljevanje domačega nogometnega prvenstva
V okvira IX. krta sta jutri na sporedu tekmi med Ljubljano in Hermesom in Mladiko in Vičem
Ljubljana, 19. junija.
Jutri se po 14dnevnem cdmoru nadaljuje domače nogometno prvenstvo. Na sporedu sta dve tekmi: v prvem razredu med Ljubljano in Hermesom, v drugem pa med Mladiko in Vičem S tem stopa tekmovanje v zadnjo tretjino, ki bo odločilnega pomena za razvrstitve, kolikor niso odločitve že padle.
Jutrišnja prvorazredna tekmeca Ljubljana in Hermes zavzemata v tabeli trenutno prvo in drugo mesto. Ljubljana ima 8 točk, Hermes pa 6. Količnik Ljubljane je 22:5, Hermesa pa 8:5. Iz tega je razvidno, da Siškarji jutri ne morejo prehiteti Ljubljane, čeprav bi zmagali. Do konca bosta obe moštvi odigrali še vsako po eno tekmo. Ljubljana igra še s Tobačno tovarno, Hermes pa z Marsom. Po nedavnih rezultatih — poraz Hermesa proti Marsu in poraz Tobačne tovarne na Kodelje-vem — so izgledi Ljubljane tudi v zadnjem kolu večji kakor izgledi Hermesa, ki bi po sedanjem stanju v razpredelnici edini mogel ogroziti Ljubljano pri njenem pohodu k zmagi. Praktično lahko rečemo, da je zmaga Ljubljane že zagotovljena.
To tem bolj, ker je Hermes v nedeljo pokazal ponovno, da v njegovem moštvu še vedno ni vse v nekdanjem redu. Prepričani smo, da bodo šiškarji v nedeljo skušali zabrisati neugoden vtis, ki ga je napravil binkoštni poraz proti Marsu. Ljubljana jim je za ta namen sicer malce prehud nasprotnik, vendar bi bil prav uspeh proti njej resnična afirmacija. Ker Ljubljana nedvomno tik pred ciljem, ko ji visi lovorjev venec že nad glavo, ne bo eksperimentirala, bo tekma velika borba.
Ge Ljubljana zmaga, je že zmagovalec letošnjega prvenstvenega turnirja. Herme-žani pa morajo paziti tudi na druge stvari, ne samo na prvo mesto. Važno je zanje, da si zagotovijo vsaj drugo nagrado. Po nedeljskem porazu so porasli izgledi Marsa, ki ob dveh porazih Hermesa lahko doseže Hermežane. Ob enakem številu točk bo odločal količnik zgoditkov. Tega imajo Hermežani sedaj mnogo boljšega kaitor Marsovci. Z dvemi perazi pa si ga lahko izdatno poslabšajo in Marsovci z dvema zmagama izboljšajo. Na to možnost mora Hermes misliti v nedeljo in paziti vsaj, če se mu ne posreči kaj boljšega, da ne bo odhajal z igrišča previsoko poražen.
V drugorazredni tekmi med Mladiko in Vičem je Mladika velik favorit. V prvi tekmi med obema, moštvoma je Vič nudil Mladiki dober odp:r, morda je sedaj njegova enajstorica sposobna še česa boljšega. Mladika je v nedeljo poka za1 a dopadljivo, borbeno igro. Vsekakor la^.ko pričakujemo, da bo tudi nedeljsko drugorazredna prvenstvena tekma zanimiva in, ko-1 kor poznamo obe moštvi, tudi fair odigrana.
Jutri: nogomet in lahka atletika
Jutrišnjo nedeljo bo v Ljubljani zopet več športnih prireditev. Nadaljevalo se bo nogometno prvenstvo, ki je sedaj počivalo skoro 14 dni, startali pa bedo tudi lahko-atleti v prvi večji prireditvi z obsežnejšim sporedom in prvenstvenega značaja.
Začelo se bo Iahkoatletsko moško klubsko prvenstvo. Prireditev bo zbrala vse, kar se v Ljubljani trenutno bavi s »kraljico« sporta, lahko atletiko Spored jutrišnjega tekmovanja smo objavili že pred časom. Organizira ga lahkoatletska sekcija Hermesa, ki ji pomagata Ilirija in Planina. Začelo se bo ob 9.30 na stadionu SK P'anine ob Cir*I-Metodovi cesti.
Nogomet nastopa iutri s polnim prvenstvenim sporedom Zopet so zaposlene z borbo za točke vse skupine. Tekme se bodo razvrstile do uradni objavi takole:
Torišče Ljubljane: ob 17. mladina Žabjak —Ljubljana, ob 18. prvorazredna tekma Ljubljana—Hermes;
iffričre   Hermesa:   ob   9.   rezervi Vič—
Izšel je
junijski roman DK
ALBA DE CESPEĐES:
»NAZAJ NI POTI"
Naročnikom DK se knjiga dostavlja te dni. Oni, ki hodijo po knjige sami v upravo naših listov, lahko pridejo ali pošljejo od danes naprej tudi po novo.
V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj ni poti« v knjigarn ali in upravi naših listov. Broširani izvod velja 13 lir, vezani pa 28 Ur.
Ljubljana, ob 10. mladini Vič—Mladika in ob 11. rezervi Zabjak—Hermes;
igrišče Mladike: ob 15.15 drugorazredna tekma Mladika—ViČ;
igrišče Marsa; ob 9.30 mladini Tob. Tovarna—Hermes, ob 10.30 rezervi Mars— Mladika.
(Opozarjamo čitatelje, da morda ta službena objava ne bo obveljala v celoti. Na lepakih po mestu namreč čitamo, da bo drugorazredna tekma med Mladiko in Vičem na igrišču Ljubljane. Po tej napovedi naj bi se zvrstile dvojice takole: ob 15. mladini Zabjaka in Ljubljane, ob 16.15 Mladika—Vič in ob 18. Ljubljana—Hermes. Ta aranžma se nam zdi vsekakor primernejši. Kako je prišlo d0 dveh različnih napovedi krajev in začetka gornjih tekem, ne vemo.)
Iz službene objave nogometne zveze
Rezervna prvenstvena tekma Hermes -Mars je razveljavljena. Nova bo odigrana 24. junija. Tobačna tovarna je odpovedala svoje nadaljnje sodelovanje v rezervnem prvenstvu. Igralec SK Ljubljane Stane Perharič je kaznovan z dvotedensko prepovedjo igranja in mu kožen poteče dne 30. junija. Ukorjen je bil igralec Hermesa Bojan Accetto.
Žižek — Močan na Fiume
Pred številnimi gledalci in s sodelovanjem najboljših plavalcev so v nedeljo na Fiume izvedli plavalno tekmovanje na dolgo progo, ki je vodila čez fiumsko pristanišče. Prijavilo se je 30, startalo 23. na cilj pa je priplavalo 14 tekmovalcev. Tekmovanje je veljalo kot tretja etapa za italijansko plavalno prvenstvo na dolgih progah.
Prireditev je biLa zanimiva predvsem zaradi ponovnega nastopa Močana po daljšem odmoru. Oba ljubljanska plavalca sta Se kmalu odtrgala od drugih in se vso progo borila med seboj za zmago. Finale je navdušil vse, ki so ga opazovali. Zmagal je 2ižek, ki je dosegel ci'j malenkost pred Močanom. Tretji je bil Fiumanec Sperber.
Krnčna ocena: 1. Branko Žižek (S. S. Bruno Mussolini )24:12, 2. Josip Mcčan (Dop. Fiat, Tormo) 24:42.3, 3. Rudolf Sperber (Fiumana) 25:36, 4. Jakob Signori (Rari  Nantes,   Milano)   25:42,   5. Nikola
Capuzzo (S.S. Bruno MussrJini) 26210.
*
— SK Zabjak. Rezervno moštvo igra v nedeljo 20. t. m. ob 11. dopoldne na igrišču Hermesa prvenstveno tekmo z rezervo Hermesa. Ovsenik, Stergl, Kurent, sigurno. — Mladina igra ob 17. dcpoldne z mladino Ljubljane prvenstveno tekmo na igrišču SK Ljubljane. Ob 16.30 naj bodo v garderobi vsi, ki igrajo pri mladini.
— Iz francoskega nogometa. Finalna tekma za pokal pokrajinskih reprezentanc se je končala z zmago moštva Flandrije, ki je premagalo meštvo Champagne 3:1.
— Finčeva na startu v Tornu. V okviru piemontskega ženskega plavalnega prvenstva, ki je bilo v nedeljo v Torinu, je startala v dveh točkah tudi Finčeva. Na 100 metrov prosto je zmagala z 1:15,3. Druga je bila Eva Belais v 1:17,4. Štafeta Vcnchi Unice, katere zadnja plavalka je bila Finčeva, je zmagala na 4X100 m z 5:34.
KOLEDAR
Danes: Sobota, 19. junija: Julijana. Jutri;   Nedelja,   20. junija:  Silverij, Sv. Trojica.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Praga — zlato mesto (matineja ob 11. dop.).
Kino Sloga: Življenje drugih.
Kino Union: Nestanovitno srce.
Kino Moste: živi mrtvec in Junstkl Oceana.
Razstava akvarelov Bruna Vavpotlča v galeriji ObersneL
Umetnostna   razstava   posvečena sportu
in razstava turističnega lepaka v Jakopičevem paviljonu.
PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. e Produkcija sole Glasbene Matice ob 9.45
v veliki FUharmonični dvorani.
DEŽURNE LEKARNE Danes In jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg št. 5; Deu-Klanjšček Dia, Cesta Ariele Rea št. 4; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra št. 31, Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni ziravnik dr. Debelak Gvido, Ciril Metodova 62.
		
		1
I
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega sina, brata, strica i. t. d., gospoda
AHLIN STANKOTA
TRGOVCA
izrekamo najiskrenejso zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem dragim, sosedom, fantom in dekletom za izkazano naklonjenost in spoštovanje do pokojnega.
Nadalje sprejmite našo najlepšo zahvalo vsi, ki ste našega Stankota spremili na njegovi poslednji poti.
ŽALUJOČI OSTALI
Ljubljana, Koseze, dna 10. junija 1043.
Stev. 138
»SLOVENSKI  NAROD«, sobota,-19. junija l043-xxi.
Stran 3
Najvišje ceae na ljubljanskem živilskem trgu
veljavne od ponedeljka XX. t. m. zjutraj do objave novega cenika
Ljubljana, 19. junija
Z odlokom VHI/2 št. 363 12 je Visoki Ko-mlsariat za Ljubljansko pokrajino dne 18. junija t. L določil za tržno ttagvj v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 21. junija 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so nas:ednje:
Kislo zelje 4 L; kisla repa 2.50 L; glav-nata solata 3.70 L; radič 3.70 L; špinača 3.35 L; ohrovt 3 L; domača- cvetača 3.35 L; nove kolerabce 3 L; rdeča in bela redkvica 5 L; grah 6 L; domači beluši 7.60 L; ra-barbara 6 L; peteršilj 4 L; rdeča pesa brez listov 3 L; nova repa brez listov 2 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; nova čebula 3 L; šalo ta 4 L; novi česen z zelenjem 4.50 L; osnaženi hren 4 L; liter borovnic 3.50 L; liter gozdnih rdečih jagod 10 L; kilogram češenj I. vrste 6 L; kilogram češenj IL vrste 5 L; jajca 2.50 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je zaj blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi, cenik za zelenjavo in sadje št. 10 na rdečem papirju.
Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, ctrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in opra-
na, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, n aSv. Jakoba trgu in v Siski, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih na drobno po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile zanj cene objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blego s posebno odločbo Vis. KomLsariata — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 20 cen-tesimov.
Za. pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika, bodo kaznovani po naredbah z dne 28. januarja 1942-XX št. 8 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 ter po naredbi 12. marca 1941 M. s. št. 358.
DNEVNE V
— Minister Bigrgini med učiteljstvom v Vercelliju. Minister za narodno vzgojo Biggini je v ponedeljek prispel v Vercelli, kjer so ga sprejeli predstavniki pokrajinskih oblasti in stranke. Minister je obiskal številne krajevne zavode in se sestal tudi s pokrajinskim učiteljstvom, ki mu je poročal o tekočih zadevah.
—■ Rumunska kraljica mati na poti skozi Italijo. Prejšnji teden je odpotovala iz Bukarešte rumunska kraljica mati. Njeno letalo je bilo namenjeno v Firenze.
— Papežev spomenik v Vadu. Prejšnjo nedeljo so v prisotnosti italijanskega nuncija mons, Borgongini Duca odkrili v angelski katedrali v Vadu spomenik sedanjemu papežu.
— Verske svečanosti v Cannobfu, da bi bil sklenjen čim bolj ugoden zmagoviti mir. V nedeljo so se začele v Cannobiu velike verske svečanosti, posvečene letos prošnji za čim ugodnejšo sklenitev zmagovitega mira. Vodil jih je novarski pomožni škof mons. Caiio Stopa s sodelovanjem milanskega prefekta dr. Giovannija Gal-biatija. Svečanosti so se udeležili številni romarji. Zaključila se je z veliko procesijo.
— Krst trojčkov. Na binkoštno nedeljo so v vatikanski baziliki v Rimu krstili trojčke, ki jih je 21. aprila letos rodila zitiarjeva žena Carolina Tomasi. Pri krstu so dobili imena Romolo, Remo, Italo.
— Nagradno stenografsko tekmovanje. Prejšnji teden je bilo v Torinu nagradno stenografsko tekmovanje v hitrosti pisanja in točnosti stenograma. Dostopno je bilo samo najboljšim stenografom. Prvo nagrado ministrstva za ljudsko kulturo v znesku 3000 lir si je priboril Fausto Frit-titta, drugo nagrado v znesku 2000 lir pa Ubaldo Silvestri.
— Uspeh italijanskega filma v Bolgariji. Sofijsko filmsko podjetje »Šibko film« je sklenilo pogodbo, da se izdelata italijanska filma »Jetnišnica« in »Megla na morju« v bolgarski verziji. Ta filma sta prva tuja filma, ki bosta izdelana v bolgarskem jeziku. Pogodba dokazuje veliko naklonjenost italijanske filmske industrije do bolgarske kinematografije, obenem pa priljubljenost, ki jo uživa italijanski film v Bolgariji.
— Izguba dveh dragocenih uhanov. Ri-na Sturia iz Recca pri Genovi je prijavila karabinjer jem, da je v petek, ko se le zjutraj mudila v čakalnici postaje v Rec-cu in čakala na vlak, da bi odpotovala v Sestri Levante, izgubila dva izredno dragocena uhana. Imela ju je zavita v robec. Na to je kmalu pozabila in si obrisala z njim nos. Pri tej priložnosti sta ji padla no tleh, ne da bi opazila. Bila sta izdelana iz platine z briljanti in je vsak tehtal okoli 15 gramov. Vsak je bil vreden okoli 250.000 Hr. torej skupno okoli pol milijona lir. Sturia je opazila izgubo, ko jo je vlak že vozil prot Sestri Levanta.
— Razstava dalmacijskih vezenin v Rimu. Od sobote so v Rimu v trgovini kmečke gospodinje in obrti na Trajanskem trgu razstavljene dalmacijske vezenine in nekateri drugi izdelki. Pobudo za razstavo je dala zarska »Ars dalmata«, ki jo vodi žena dalmacijskega guvernerja Ba-stianinija.
— Nesreč«. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Vladimir Zrimšek 5-letnj sin uradnika iz Ljubljane, se je s srpom urezal v desno nogo. — Boris Boškin. 18-letni dijak iz Rudnika, ^se je usekal v levico. — Jakob Ferjan, 72-letni hlapec iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil desnico. — Anton Intihar, 11-letni sin posestnika iz Strahomera. si je odsekal palec levice, ko je cepil drva.
IZ LJUBLJANE
—lj Vreme se izboljšuje. Čeprav smo zadnje čase upravičeno nezaupljivi ob vseh vremenskih napovedih, vendar smemo verjeti, da bo poslej vsaj nekaj dni lepo. Včeraj je bilo še nestanovitno in dobili smo še nekaj dežja, dovolj, da ni bilo mogoče sušiti sena. a zvečer se je zjasnilo. Včeraj je bilo precej hladno, saj je maksimalna temperatura znašala samo 16°. Ponoči je ostalo jasno in zato se je precej ohladilo,' tako da je današnja minimalna temperatura znašala 6.6°. V četrtek je bilo še malo hladneje, vendar se nam ni zdelo tako kakor davi, ker je bil danes hlad bolj občuten zaradi goste megle. Megla se je začela trgati zelo zgodaj in obetal se je topel dan. Zračni tlak je narasel za več milimetrov in je davi še naglo na-
ra^4q Odstranjena navlaka. Pred dnevi Je btt temeljito cčisčen mali prostor ob Se neurejeni TurnograjsM ulici. Med Turno-grajsko ulico, Erjavčevo ceto, »taro stavbo ob Nunski -ulici in prostranim vrtom Je četverokoten prostor, ki bo v doglednem
KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA
Globoka drama, posneta iz življenja vestnega zdravnika s slovitim karakternim igralcem Zaharievviczem v filmu
življenje drugih
Najboljša poljska produkcija V glavnih vlogah še: E. Barezceivska in Jožef Wegrzyn Režija: Mihael Waszynsld
Predstave ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30
KINO MATICA
Film v najkrasnejših prirodnih barvah. Čudoviti posnetki »zlate« Prage. Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubilo velemesto!
Praga — zlato mesto
V glavni vlogi Kristina Soderbaum Predstave ob 15., 17. in 19.15; v nedeljo matineja ob 11. uri
KINO UNION
Ovoje ljubezni znamenitega skladatelja V. Bellinija prikazuje film
Nestanovitno srce
V glavnih vlogah: Germana Paolieri, Luisella Beghi, Roberto Villa, Osval-do Valenti
Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30, 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30, 15.30, 17.30 in 19.30
KINO MOSTE
Močna in čustvena ljubavna drama z lepo Dino Sassoli in Carlom Ninchi-jem v glavnih vlogah
Živi mrtvec
Velike pomorske bitke v filmu
Junaki oceana
Nedelja ob: %2., V25. in l/2S. uri; delavnik ob: 6. uri
V nedeljo ob: V28. uri
Živi mrtvec
času zazidan. Tu je ležala vsakovrstna navlaka, ki okolici vsekakor ni bila v okras. Sedaj je tudi ta kotiček našega mesta očiščen in zasilno urejen. Kratka Tur-nograjska ulica, ki veže Erjavčevo cesto odnosno Igriško ulico z Nunsko, je imela doslej samo desni hodnik za pešce, ki je lepo urejen in asfaltiran. Cestišče je posuto in utrjeno. Na levi strani pa je, odkar je bila navlaka odstranjena, urejen še zasilni hodnik, posut z gramozom.
—lj Nekaj besed o škropilnem tramvaju. Električna cestna železnica v Ljubljani ima tudi velik škropilni voz. ki v suhih in vročih dneh nridno škropi ceste, seveda tiste, po katerih so zgrajene tramvajske proge. Kotel škropilnega tramvaja baje drži celih devet ton vode in glasno pokajoč drvi po progi. Vendar pa njegovo Škropljenje nič kaj prida ne zaleže, vsaj v zadnjem času ne. ker je začel dirkati z največjo hitrostjo, tako da so prašna cestišča le površno poškropljena in se prah sproti osuši. Sicer smo pa imel zdaj precej časa mir pred prahom in vročino.
KINO MATICA
Zaradi izrednega zanimanja za film se podaljša predvajanje nepreklicno do vključno nedelje 20. t. m.
Praga — zlato mesto
Obiščite v nedeljo matinejo ob 1L ari!
—lj Nova razstava ob prehodu nebotičnika, v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika bo prirejena nova slikarska razstava znanega slikarja Miloša Sušteršiča. Razstava se bo imenovala »Pomlad v Velikih Laščah« in bo obsegala 15 najnovejših del. Slikar Miloš Sušteršič Je# zlasti znan. odkar je lansko leto v zgornjih prostorih Obersnelove galerije postavil na ogled zbirko motivov dolenjskih krajev. Nova razstava bo nedvomno nekaj svojevrstnega, na kar opozarjamo ljubitelje domače upodabljajoče umetnosti in prijatelje naše Dolenjske. Odprta bo krajšo dobo.
—lj Več parov teških in srednje teških k°nj namerava mestna občina ljubljanska kupiti za lastno poraba Vabimo posestnike, ki imajo take konje naprodaj, naj jih, če je mogoče, pripeljejo v sredo 23. t. m ob 10. uri na mestno pristavo, kjer jih bo pregledala ocenjevalna komisija. Posest-
nike onstran žične meje, ki ta dan ne bi mogli v mesto, pa prosimo, naj upravo mestne pristave v Povšetovi ul. št 12 ob-veste pismeno, kakšne konje imajo naprodaj (opis) in po kakšnih pogojih.
—lj Mestna zastavljalnica zaprta. Zaradi slikanja in snaženja prostorov bo mestna zastavljalnica zaprta od Rešnjega Telesa 24. t. m. do sv. Petra in Pavla 29. junija. Zato opozarjamo stranke, naj to upoštevajo, da ne bi te dni prepozno skušali rešiti zastavljene predmete.
—lj Umrli v Ljubljani od 12. do 17. junija, Goldsteln Filip Jože, 80 let, bivši cp-tikar, Muzejska ul. 5; Mazi Josip, 97 let, železniški inspektor v p., Cesta Rea Arie-la 4; Gašperlin Ivan, 77 let, mestni sluga v p., Rožna dolina, C. XITI-5; Masnec Marija, roj. GrimSič, 85 let, vdova čevljarja, Vidovdanska c. 9; Mihelič Marija, 69 let, vdova tesarja. Zvezna ul. 14; Tome Roza-11 ja, roj. Rovenskv, 74 let, vdova zasebnega uradnika, Zrinjskega c. 5. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Turk Ivan, upok. žel. zvaivčnik, Zaloška cesta 1; Hrast Ivana, roj. Brejc, 77 let, vdova naduči^lja, Rezi janska ul. 11; Babic Silvester, 19 let, sin rudarja, Kočevje, Rudnik 222; Koščak Jožefa, 65 let, užitkarica, Bičje 8, obč. fit. Jurij, okr. Ljubljana; Hegler Uršula, roj. Kralj 82 let, preužitkarica, Ped Taborom št. 4, obč. Videm-Dobrepolje; Suštaršič Alojzij, 4 mesece, sin posestnika, Podre-ber 8, obč. Semič; Jerančič Avgust, 45 let, podnadzornik polic, agentov, Večna pot 21; Cerar Frančiška roj. Jereb, 30 let, žena kovača, Oojzova c. 9; Trček Matevž, 8 mesecev, sin delavca, Stara Vrhnika 63; Ju-van Cvetko, 19 let, montersM vajenec, Rovte 59 pri Logatcu.
—lj XI. javna produkcija šole Glasbene Matice. Jutri ob 9.45 bo XI. javna produkcija šole Glasbene Matice v veliki filhar-mionični dvorani z naslednjim sporedom: 1. Narodne — Tome: Vrabčeva, Tri tičice; M. Polič: Prišla je miška — mladinski zbori. 2. Sattner: Sveti Matija, Mica Buti-ca; čkerjanc: Kralj Matjaž — mladinski zbori s spremijevanjem klavirja. Pri klavirju Mir ca San činova. 3. Premrl: >Me-mento mori«,  Lortzing:  Arija iz opere
»Vormakl orožarc. Poje Kcrosec Ladko iz šole Julija Betetta. Pri klavirju Silva Hra-šovec. 4. Lajovic: »Pesem o tkalcu«; Puc-cini: Arija Mirni iz opere >La Boheme«. Poje Vidmar Draga iz šole prof. Wisting-hausnove. — Pri klavirju Marta Bizjak.
5. Santel: Ribič, Mala predica — ženska zbora s spremljevanjem klavirja. Poje šolski zbor, pri klavirju Mirca Sancinova. —
6. Sattner: Pozimi iz šole; Aljaž: Sirota; Ferjančič: Sonce tone, tone; Lajovic: Pa-stirci — mešani zbori. Poje šolski zbor. Mladinski in šolski zbor vodi ravnatelj Mirko Polič. Opozarjamo na točen začetek produkcije. Spored, kot vstopnica, se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Operna Sola glasbene šole »Sloga« priredi v ponedeljek 21. junija t. 1. ob V419. uri v Slogini glasbeni dvorani produkcijo svojih gojencev. Na sporedu so scene iz izbranih oper, ki jih gojenci izvajajo v solo nastopih, duetih, tercetih itd. Nastop bo IV. letošnja produkcija Slo-gine glasbene šole. Njena operna šola, ki jo vodi ga. Pavla Lovšetova. predstavlja svoje gojence že nekaj let na produkcijah, ki kažejo lep razvoj njenih gojencev v pevskem oziru. kakor tudi v nastopanju na odru. Sporede prodaja šo.ska pisarna v Pražakovi ulici
—lj Diplomski koncert absolventke Glas-
bne Akademije Ogrin Ksenije bo v ponedeljek 21. t m. v veliki filharmonični dvorani. Nadarjena pianistka ima na sporedu, ki ga je naštudirala s prof. J. Ravnikom, med drugim tudi slovito Beethovnovo sonato op. 22 in Chopinovo etudo op. 25. št. 7. Prodaja programov v Knjigarni Glasbene Matice po 3 in 1 liro.
—lj če hočeš res dobro vin° piti, belo,
črno ali rdeče, moraš le v gostilno Lovšin priti. Gradišče št. 12.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 19. junija, ob 18.30: Jesen. Red B. Nedelja, 20. junija, ob 18.30:  Veliki mož.
Izven. Zadnjikrat v sezoni, Znižane cene
od 15 Ur. Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto.
OPERA
Sobota, 19. junija, ob 18.: Msdame Bot-terfly. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
Nedelja, 20. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene ol 28 lir navzdol.
Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto.
POČITEK
— Ali imaš čez dan toliko miru, da se odpočiješ ?
— Seveda ga imam, od dveh do štirih popoldne.
— Takrat gotovo spiš.
— Jaz podnevi nikoli ne spim, pač pa moja Žena.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenili štev. 9, ki veJja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno iz všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine tz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 20 lire; rti navadni 2.70 lire; fižol 6 Ur za Kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 2840 lire za kg; slanina so-tjena 19 Ur za Kg; mast 17 lir za Kg.
3. Kis, 4% vinskj 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehld roblanci (zamanje)t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno roil°, kj vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. _
MALI OGLAS?
USNJENE IZDELKE barvajte se s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. Efaks, Napoleonov trg. N-333
Dal 7 al 21 giugno vengono etnesse due serie di
Buoni dei Tesoro quinquennali 5% a premi
di Le S miliardi clascuna
Interen! e premi esenti da ogni imposta presen te e
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nomlnale, oltre interessl 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizionl eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposU ai sottoscrittori gU interessl 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto.
Le sottoscrizionl vengono eseguite solo In contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrlzlone.
PREMI: clascuna serie di L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestralL
Le sottoscrizionl si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Entl e Istitutl che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Itaiia:
Banca d'Itaiia — Cassa De nositi e Presti ti — Istituto Naztonale delie Assicurazioni — isti tu to Nazionale Fascista della Previ-
denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per rAssicurazione contro gli I nf o rtu nI sol lavoro — Banco di Napo U_      Banco di Sicilia
— Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei PascbJ di Slena — Banca Commerciale Italiana _
Čredi to Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delie Casse di Risparmio — Istituto di Čredi to per le Casse di Risparmio I ta liane — Cassa di Risparmio delie Provincie Lombarde — Istituto Centrale delie Banche e BancbJeri — Istituto Centrale delie Banche Popolari — Banca d'America e d'Itaiia — Banca Popola re di Nov ara — Banco Ara br osla no — Banca Nazionale del-
V Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Čredi to Commerciale Milano _      Banca Belilu-
zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese_Banca
Toscana — Banca Provinciale Lom barda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca 8. Paolo, Brescia _      SOcieta Italiana
per la Strade Ferrate Meridionall — Assicurazioni Generali Trleste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trleste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Flnanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lom barda di DD. & CC — Banco S. Geminlano e S. Prospero —■
Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Larlano_     Credito Agrario Bresclano_
Banca Agricola Commerciale. Regglo Emilla — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli _       Banca Gaudenzlo Sella
& C, Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Fig lio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sad — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Pri vata Flnanziaria, Milano
Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino_
Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl _      Banca Agricola
Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona _      Banca Mutua Popolare
Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena_Banca Agricola
Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Presti ti per Commerclo e Prestttl per Commerclo e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesa rese.
Tutte la altre Banche, Banchferi, e Banche Popolari, nonehe tu tri gU Agenti di Cambio rappresentati nella firma delTatto consortile dagll Istitutl e dalle Compagnia Flnanziaria sopra men zlo na ti.
Od 7* do Zl. junija bosta emitirani dve seriji
etnih zakladnih bonov s premijami
vsaka po 5 milijard lir
Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto Ur nominalne glavnice poleg 5% obresti od 1». junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija,
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard Ur Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 Ur. Id se Srebajo vsakih sest mesecev.
Vpisovanje ae lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca d'Itaiia.
Banca d'Itaiia—' Cassa Depostt! e Presti ti — Istituto Nazionale deUe Assicurazioni — istituto Nazionale Fascista della Prevl-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per i'Assicurazione centro gU Infortunl sul lavoro — Banco di Napo U — Banco dl SlcUla — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto dl S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco dl Roma — Federazione Nazionale Fascista delie Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse dl Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmio deUe Provincie Lombarde — Istituto Centrale delie Banche e Banchlert — Istituto Centrale delie Banche Popolari — Banca d* Američana e d'Itaiia — Banca Popolare dl No vara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-I'Agricoltura — Banca Popolare dl Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghl, MUaao — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banra Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — SOdeta Italiana per la Strade Ferrate Meridionall — Assicurazioni Generali Trleste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Motna Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta« Trleste — La Fondiaria. Firenze — Compacnla Flnanziaria degU Agenti dl Cambio del Regno,
VonwUler — Credito industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. A CC — Banco S. Ueminiano • S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresclano — Banca Agricola Commerciale, Regglo Emilla — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del FrtuU — Banca Gaudenzlo Sella A C, Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e FlgUo, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Pri vata Flnanziaria, Milano
Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Lnino_
Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare dl Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola lanca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Presti ti per Commerclo e PicetlU • Industria, Bolzano — Bane« Popolare Puaarcee.
Bančniki, Ljudske PoeoJOnlce kakor tudi val menjarnlcnf Agenti M ae elanf egoraf smanjenih
Veo
družbe sOompagma Fina
Stran 4
.SLOVENSKI NASTOOt,
Antona Medveda „Stari in mladi"
Mžla« Skrbrušek je priredil za ođer in prav dobro uprizoril najbolj So A. Medvedovo realistično ljudsko draeno, ki izziva globok vtisk
bankovce baš v Francetovem podrtem neparne, neplastično reflekidvne, t mlinu ter zvezdo za Francetov in šeparjev struirane in čustveno slabotne, kakor zločin. Kragelj prav:časno pobegne z Ale-     dovinske tragedije nikogar ne ogrejejo.
Ljubljana, 19. junija.
Anton Medvod, duhovnik pesnik, je ena najbolj tragičnih osebnosti v naši književnosti. »To je bil najlepši slovenski fant: rimski nos, črne oči, mehkobne ustnice, fin glas«, ga je označil Cankar. Bil je izredno prikupen: plemenit, duhovit, širrko izobražen, negovan, eleganten, družabno zelo prijeten človek. A zaradi izgrešene^a poklica vse življenje nesrečen, žrtev duhovne dediščine po trdem očetu in mehki materi ter obenem žrtev dr. Mahničevih estetskih načel se je v bistvu svebedomiselni poet razvil v tip katoliškega pisatelja, ki ni mogel in smel pisati kakor je hotel. Literatura mu je bila edino zatočšče. Plcdovit kot lirik, epik in dramatik pa je rodil izve-čine le brezkrvne literarne otreke. Medved bi bil krasna in pretresljivo tragična slovenska osebnost biografskega romana.
Shakespeare in Schiller sta mu bila vzornika v ustvarjanju drame. Uprizorili smo najprej njegovo tragedijo »Za pravdo m srce«, a brez pravega uspeha.
Uprizorili smo tudi njegovo zgodovinsko tragedijo »Kacijanar«, ki so jo ponavljali nedavno;   zdaj pa  je po zaslugi Milana
no na Nemško, a tudi France in šepar bi hotela uiti roki pravice. Prej pa še France proda hišo s posestvom kar precej na mestu: Blaže, posestnik, ptičar in harmonikar, pa krstni b:ter Franceta in MetKe. V največji naglici podpišejo kupno pogodbo s pričami in hočejo samo še z Blaže-tom oditi po kupnino. Tedaj vstopita orožnika, vkleneta Franceta in šeparja ter ju odvedeta.
Ali tragičnost dobi zadovoljiv m presenetljivo srečen zaključek. Blaže podari Jamnikovino Metki in Tine tu, a stari Jam-nik bo lahko mimo dočakal svojo smrt na bivšem lastnem domu in bo spoštovan in negovan baš po novem gospodarju in novi gospodinji, ki jima je bil kruto krivičen.
Dejanje je po uvodni raztegnjenosti pogovorov brez gibanja nadalje polno močnih dramatskih prizorcv, ki so nanizan! brez Krških cdmorov, pa tudi brez nujne logične povezanosti. Efekti si slede Tidar na udar in pbilje efektov se stopnjuje ter zaključi z naivnim presenečenjem, z Blaze-
Skrbmška prišla prvič na naš cđer njego- | toyo plemenito radodarnostjo, ki je imela
va realistična kmetiška drama »Stari m mladi«. Našli so jo v avtorjevi literarni zapttiščini.
Milan Skrbinšek je kot rež:ser in dramaturg debro izvršil svojo nalogo; Medvedovo dramo- je spretno predelal v tri dejanja, dialoge deloma krajšal, deloma pa napisal nove ter dal večini oseb večjo strnjen ost v govorici in plastičnost značajev. Tako je ustvaril dramo, ki je na sve ji krstni uprizoritvi s svojo domačnostjo, dovolj napetim dejanjem in vseskozi zahvalnimi ulogami, zlssti pai s svojo etiko dosegla uspeh ter estavila na mladino in odrasle poslušalce globok vtisk.
Medved je kot duhovnik pač neštetokrat doživljal med našim kmetiškim ljudstvom v različnih enačicah tragedijo, ki jo je potem napisal, tragedijo, ki se ponavlja med vsemi narodi po svetu in ki je našla svoj najvišji, najlepši in najpretresljivejši izraz že v Shakespearjevem »Kralju Learu«. Medved je zajel vsakdanjo snov iz lastnega naroda na preprost, jasen način brez posebne umetnije, brez globokoumnega psi-holcgiziranja in filozofiranja, a tudi brez prikrivanja tendenčnesti in poučnosu.
Dejanje je prav spretno prepletel z raznimi motivi. Os je usoda očeta Jamnika, gospodarja, Ki je odstopil otrok:m vse premoženje in se hotel umakniti v miren ker. Nadaljni motiv je ženite v sina kmeta s po-meščanjeno in nravno pokvarjeno kmetico. Tretji motiv je delovanje zgodovinsko resničnega Prelesnika, panarejevalca bankovcev. A tu je še četrti: Spoštuj očeta in mater, da se ti bo dobro godilo na zemlji, in s kakršnim merilom meriš drugim, s takim se bo merilo tudi tebi!
Medved je gotovo večkrat opazoval nehvaležne otroke in zato nesrečne staiše »na kotu.« V svoji drami je predstavil za nesrečo odgovorni in krivi kar dve ženi.* Jamnikovo hčer Mico, lakomnico ln lehko-miselno zajedaiko in Izsiljevalko ter Jamnikovo snaho Aleno, kmetiško namigušo, ki se je v mestu navzela vseh lastnosti propadle ženščine. Ob ti dve ženi je postavil dramatik njuna zatelebana moža brez odločnosti in odpornosti, Jamnikovega zeta šeparja in sina Franceta. Zaradi ženine zapravljivcsti pade prvi v mrežo ponarejevalcu bankovcev Prelesniku lehkomis^lni Šepar. Ta potegne za seboj še Franceta, ki je prav tako zaradi ženine razsipnosti zašel v dolgove in si več ne zna pomagati šepar in France, zet in sin sta torej žrtvi slabih žen in sta žrtvi obe njuni hiši.
Tragična žrtev pa je predvsem stari Jernej Jamnik. Na zahtevo snahe Alene ga sin izkuša pregnati iz izgovorjene čum-nate pod streho; ko starec vztraja pri po-gc-.Ibi, pa ga sin palme sploh iz hiše. Starček se zateče k zetu a tudi zet se ga otrese, ker je nevarnost, da bi tast razkril zvezo s Prelesnikcm. Tako je stari Jernej, ki je razdelil vse premoženje med otroke, končno sam brez strehe in kruha.
Tu pa je še Metka, najmlajša Jamniko-va hči. Svakinji Aleni je na poti in tudi bratu Francetu je odveč, ker se boji, da, do hiši na srometo. Občuje namreč s Tine-tom, mlinskim hlapcem. Ker Metka noče poslušati očeta, nahujskanega po Francu, jo oče zapodi iz hiše. A prav ta Metka je edina nesebična, očeta in dom ljubeča ter pridna in poštena.
Katastrofo privede Kragelj, pustolovec in Prelesnikov agent, zapeljivec Franceta in Šeparja ter bivši Alenin ljubimec. Kajpak zasačijo orožniki Prelesnika, ki dela
včasih še zadnje zatočišče v koledarskih povesticah, a je Večernice Mohorjeve družbe dandanes več ne trpe. Dramatik premika osebe kakor figure na šahovnici; če mu je katera na poti, jo"odrine za kulise: n. pr. ženin France pošlje Aieno, dasi je sploh prvič v hiši, v jedilno shrambo po malico, da more govoriti z nekom brez priče. Alena pošlje Franceta iz hiše, da ima intimen razgovor z bivšim ljubimcem. Takih primerov je v vseh dejanjih.
S časom, v katerem se drama začne, razvije in zaključi, nismo na jasnem; v par mesecih niti najbolj zapravljiva kmetska žena ne spravi grunta na rob propada. Da je sklepanje in podpisovanje kupne pogodbe za Jamnikovo posestvo v tej obliki nemogoče in Blaže to vc darilo tega posestva Tine tu in Metki brez notarja in pravnega prepisa, celo brez plačila kupnine neveljavno, razume vsak laik. Da so osebe ali čisto bele ali čisto črne, edini France je mož dobiih in slabih lastnosti, torej resničen človek, da je moška zatelebanost na kmetih tako smešno usodna in stari Jamnik v svoji dobroti naravnest tepec, ne verjamemo.
Kakor Medvedove Poezije izvečine niso zgrabile in navdušile n.ikcg"ar, ker so su-
se osebe premikajo kakor sence brez krvi in močnega življenja, tudi ta realistična drama, dasi je najboljše, kar jo Medved ustvaril, niti oblikovno niti idejno ne zadovoljuje docela. Le v izvrstni uptrizrar*tvi in tudi pristni igri lahko učnkuje in bo menda repertoarju podeželskih, zlasti se kmetiških odrov dobrodošla. Tam bo poučna in koristna.
Dramo je skrbno izrežiral in okutnio opremil z značilnostmi kmetišflcega življenja Milan Skrbinšek. Lipahov starec Jamnik je dosledno predstavljan kot slaboten dobričina z izbruhi trme in upora, a splošno morda preveč pasiven, nekam brezbarven, dramatsko šibak. Zunanje, v kretnjah in govorici prav dober France je Prešerni k, ki ima največ izraznosti za našega kmeta, najprej že malo postaranega samca, kasneje brezmečnega zatelebanca tn končno obupanca. Prizor kesanja, ko se uklenjenih rok zgrudi pred očetom in zaječi: »Odpusti, oče!« — je bil podan pretresljivo. Izvrsten, močno realističen značaj pustolovskega agenta Kraglja je ustvaril Gcrinšek. Odlična kreacija.
Neverjetnega plemenitnika botra Blaže-ta predstavlja Bratina prikupno naravno. Njegova popevka: »Juri Benko, vzemi Lenko, dobro ženko boš imel«. .. izraža ironično vso vsebino drame. Čemu je godec in ptičar ne vemo in se kot tak niti ne uveljavlja, kar seveda ni igralčeva krivda. Simpatičen in prirodno igran je Tine, ki ga ima Verdonik. šeparja igra prav dobro Gale, ki se vede pravilno kmetiško in kaže, da je zelo nadarjen začetnik.
Glavno žensko vlogo Alene, pomeščanje-ne kmetske cafute, predstavlja močno ln prepričljivo realistično Gabrijelčičeva; polno ustreza z dobro Metko Simčičeva, z nenasitno grabežljivko pa Starčeva ter končno Blaž z (rožnikom.
Občinstvo se je domačega deia vidno razveselilo, prezrlo je vse nedostatke, živahno pleskalo igralcem, ki.so prejeli mnogo šopkov, ter izražalo po vseh dejanjih in na zaključku predstave svoje zadovoljstvo v občutju, da smo pač taki ali vsaj podobni, vsekakor slovensko svojski — stari in mladi.
Pogrešali smo na rampi le Milana Skr-bihgka. Zaslužil bi bu\ da bi" mu vidno izrazili priznanje in zahvalo za njegovo delo.
G.
1
JLcUl Mlzžzzlg&k :ii ?I*rr.2:.:rl r~~~r^~ £5S&fjS3gs£ta tea-goro m. ptpvzrcčštta cg
Velike poplave v področju rek M-ssi-ssippi in Miasouri so nedavno prizadele* šest severnoameriških zveznih držav. Ti dve reki obvladujeta ogromno ozemlje in sicer 3225 miljenov kvadratnih kilometrov. Njima se pridružuje še Ohio, ki se izliva kmalu po združitvi Mffsisiisipplja in Missourja v Mississippi s svojim področjem okrog 500.000 kvadratnih kilometrov. Po svoji celokupni razsežnosti področje Missisippija le malo zaostajo za enim Konga v Afriki in Amazenke v Južni Ameriki. Po dolžini prekašata Mississippi in Mi-ssouri vse reke sveta, saj sta dclgi blizu 7.000 kilometrov.
Obe orjaški reki poplavita vsako pomlad prostrana ozemlja do 100.000 kvadratnih kilometrov. Ena največjih poplav je bila ona iz leta 1897, ko je znašala po nji povzročena škoda okrog 50 milijonov dolarjev. Samo živine je utonilo za 10 milijonov dolarjev. Tudi leta 1908. 1912. in 1928., so prinesla silne poplave podobnega obsega. Ti pojavi imajo različne med seboj prepletene vzroke. Reka Mississippi je po vsem svojem rečnem sistemu ena najbolj divjih voda na svetu. Teče zdaj leno, zdaj deroče. Njeno področje je večinoma blatno in močvirno. Reka v njem pogosto menja svoj tok, utira si nova pota in tako nastane mreža starih in novih tokov, otočkov in jezerc. Večkrat se je že zgodilo, da so izgubila mesta v nekaj letih svojo lego ob tej reki.
Globina reke Mississippi se zahrbtno menjava. Skoraj po vsem toku je ta reka plovna, ima pa mnogo vedopadov, ki pot po nji sekajo. Na drugi strani pa prete ladjam ostre čeri in skale, a tudi silni vrtinci in globoki tolmuni so nevarni. Dno Mls-sissipipija je v gornjem toku večinoma iz peščene naplavine, proti izlivu pa iz mo-
drikaste geste ilovice. Kadar voda narase meri M1sKls»lppa nad izlivom reke Ohio do 27 m, proti izlivu nje same pa celo 45 m v globino. Tako globoke reke ni na svetu nikjer drugje. Ohio teče skozi ozemlje, bogato na padavinah, pa zato prinaša reki ivlissirsippiju skoraj tretjino vede. Koliko denarja je požrla re.j=~.ilacija te divje reke v enem samom stoletju, je skoraj nemogoče izračunati, že leta 1S98. so bili dolgi vsi umetni nasipi nad 2.000 km. Preden so začeli voziti po reki parniki so rabile jadrnice od izliva po reki navzgor do New Orleanša pri ugodnem vetru približno en mesec, še zdaj se morajo krmarji boriti skozi vse leto z ogromnimi odtrganimi kosi obrežja, z orjaškimi debli, pozimi pa z debelimi ledenimi pieščami.
Indijanska narečja dajejo obema rekama lirična. Misscuri pomeni blatna reka, Mississippi pa oče voda. Iz obeh imen govori spoštovanje, pomešano z grozo pred strašnimi poplavami obeh orjaških rek. Ob izlivu sprejme morje iz Mississippija vsako sekundo 18.800 kubičnih metrov vode. Vsakoletne poplave, ki jim je izpostavljen velik del Združenih držav, zlasti srednji, pa imajo še to posebnost, da narasle reke dolgo ne upadejo. Leta 1882. so nastale po-vodnji v januarju in so vode upadle še:e v juliju.
Bivši fiisarcški sultan mn?l
Bivši maroški sultan Abd el Aziz je nedavno umrl, zadela ga je srčna kap. Njegova nenadna smrt je globoko pretresla prebivalstvo Tangerja in vsega španskega Maroka. Abd el Aziz je bil sin zadnjega res še neodvisnega maroškega sultana Mu-iaya Kasana. Prestol je izgubil 1. 1908 potem je pa živel kot zasebnik v Tangerju. Bi] jo vnet prijatelj držav osi, kar je po-
lž ujetništva vračajoči se navdušeno pozdravljajo mater Domovino
kazal tudi ob smrti Bruna Mussolinija, ker je posetil generalnega italijanskega konzula v Tangerju in mu izrazil sožalje.
Izenačenje nemškega kazenskega prava
Nemčija ima zdaj še samo dva samostojna kazensko pravna sistema, namreč kazensko pravo Nemčije kot take in ono alpskih ter podonavskih pokrajin. Oba sta v marsikaterem pogledu različna. Dejanja kazniva v alpskih in podonavskih pokrajinah presoja kazensko pravo v Nemčiji v njenih starih mejah bistveno drugače ali pa sploh niso kazniva, in narobe. Iz tega so nastale v sodstvu razne težkoče In neprilike, ki vodijo zlasti med vojno zaradi pogostega menjanja bivališča ali kraja zaposlitve pogosto do nezadovoljivih odločitev.
Da bi se te pomanjkljivosti že zdaj odstranile v duhu in smislu narodno socialistič-
ne zakonodaje, je pravosodni minister izdal 29. maja uredbo o izenačenju kazenskega prava. Uredba prinaša obenem vrsto določb, ki so bile v Nemčiji v njenih
starih mejah po nepotrebnem zamotane in
nepregledne, zdaj so pa poenostavljene. Kazensko pravo v alpskih in podonavskih pokrajinah je bilo urejeno deloma amo-■treneje bolj v ljudskem duhu kakor pa v Nemčji. Kar so imele te pokrajine boljšega je bilo prevzeto v izenačeno kazensko pravo, ki bo odslej veljalo za vso državen.
MONOTONIJA
— Ce ima moški dve ženi, je to bigamija.
— Ce ima pa samo eno, je to — monotonija.
KRATKOVIDNOST.
— Kako je s kratke vidnostjo tvojega moža?
— Vedno slabše. Pomisli, da je včeraj poljubil sobarico misleč, da drži v objemu mene.
Križanka št* 86
1	2	3	h	5	6			8
•		1					10	
111					12			
F.		n		14 «	n		15	
i i		16 I j		i	m	171	j	
!18i					21 i			22 1
		24 1	. - " i	25 |	1			
				" ■	23 j	l	žkM	[
3_					IS	31 |	o? 1	
ffl! i i---H H				34 j	35 j			——
	1		as J	n	i	1		
				i			40	
					M	42		• i-v *Hi
43				_mM		45		46
47			48			_ 49		
50					51			
				53				
54	55		'56				57	
j; 58	M					60		
61				;62				
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. nebesna smer. 9. oblastven, zastopajoč državo, služben, 10. samo, 11. nsumne, blazne, 12. mesto c-b mad-
žarsko-rumunski meji, 13. okregam, 15. oblika pomožnega glagola, 16. nemško ime za Muro, 17. predlog, 18. tuja črka, napisana
po naše, 20. »kupna ženska bivališča v Orientu, 23. tuje moško ime (fonetično^.
25. kos. enoto. 26. velika razdobja, 28. oblika pomožnega glagola, 29. prijeten duh in okus, 31. reka na Portugalskem, pritok Duera, 33. pritok Varte na Poljskem, 34. kratica za lastnoročno, 36. kratica za sledeči, 37. natakar (srbohrv.), 39. poveijnik kozaške vojske. 40. pisemska kratica, 41. predsednik turške republike, 43. pripoved-/ na pesem ("dvojina), 45. žensko ime, 47. zal-j ši, krasnejši. 49. latinska kratica za rodil-I nik. 50. prav tak, 51. otroci, 52. vozač avtomobila, 54. veznik, 56. kratica za naziv člana istega poklica, društva, 57. kvartaški izraz, 58. zgovoren, okretnega jezika, 61. žensko ime. 62. grška boginja.
Navpično: 1. dve besedi: rimska boginja -f- nova beseda, sestavljenka, 2. zača-ranost, 3. težko delam, 4. izkoriščata sti«ke, 5. sredi rozete, 6. država v Zadnji Indiji, 7. država v USA. 8. sorodniki, 14. riževo žganje, 17. pripadnik evropskega naroda, 19. vedno se nespremenljivo ponavljajoč, 21. velika skupina čebel, kobilic, 22. vzoren, samo v mislih obstoječ, 24. nerodna, neprožna, 27. rimska števiika za 999, 30. evropski narod, 32. del kolesa, 35. okvare, bolna mesta na organizmu, 38. pritok Irti-ša (množina), 40. v gostilnah, vinotočih mudeči se človek, 42. reka v Afriki, 43. žalna pesem, žalostinka, 44. velikomestni zločinec, 46. cerkveno prokletstvo, izobčenje, 48. evropski narod, ki mu govorica pripisuje veliko skopuštvo, 51. Število, 53. mesto ob Drini v Črni gori. 55. angleška reka, 59. predlog, 60. nikalnica.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 85.
Vodoravno: 1. uk, 3. kabina, 8. Erato, 12. p. s., 14. poraz, 16. božati, 18. Urali, 20. Ren. 21. bas, 22. ia, 23. elita, 24. novinar, 26. st. 27. slanina, 28. Tabor, 29. ko, 30. Ira, 31. oko, 32. talar, 33. remiza. 35. skati, 37. to. 38. lapor, 39. zamalo, 40. ar.
Navpično: 1. up, 2. Korotan, 3. kanibal, 4. az, 5. Ibar. 6. nos, 7. až, 8. eta, 9. ri, 10. Tula, 11. Orinoko, 12. planota, 13. si, 15. Reval. 17. alt, 19. Atika, 21. bar, 23. Ela, 25. nora, 26. som, 27. sram, 29. ker, 30. Iza, 32. to, 33. ro, 34. iz, 35. si., 36. Ir.
I P. G. WODEHOUSeT|
Tucala pepita
Humorističen roman
Cintija je zrla na dediča Fordovih milijonov s svojim običajnim trdnim, malce zaničljivim pogledom.
»Ves dan je že tak,« je dejala. »Ne moreš si misliti ykako me je kratkočasil.«
Gospa Fordova se je vzkipljivo obrnila k nji.
*Oh, Cintija, dragica, niti zahvalila se ti še nisem!«
»Ne,« je suho potrdilo dekle.
»Čudež dobrote si, dragica. Da, pravi čudež. To si ponavljam ves čas, odkar sem dobila tvojo brzojavko iz Eastnorja...« Premolknila je, se nato obrnila k sinu in nadaljevala: »Ogden, sinko moj, pridi že k meni!«
Deček jo je krivo ošinil z očmi.
»Pa nikar nobenih komedij,« si je izgovoril, preden je dovolil njenim iztegnjenim rokam, da so ga objele.
»Povej mi zdaj, Cintija,« je nadaljevala gospa Fordova, »kako si to napravila? Pravkar sem bila rekla lordu Mountrvju, da se nadejam skorašnjega »»tornja s svojim Ogdenom; a da ti povem po pra-^irf, sama pri sebi nisem imela nikakega upanja.
Tako nemogoče se mi je zdelo, da bi se ti posrečilo!«
»Saj res,« je rekla Cintija, »kako si se seznanila s tem svojim lordom Mountrvjern? Zakaj ga nisem prej nikoli videla v tvoji družbi?«
»Seznanila sva se v Parizu, minulo jesen. Potem je bil dolgo časa odsoten iz Londona, pri svojem bolnem očetu.«
»A, razumem.«
»Zelo ljubezniv je bil. Med drugim je priskrbel tudi umetnika, da mi napravi novo Ogdenovo sliko. A pustiva zdaj lorda Mountrvja ... kako sva vobče začela govoriti o njem? Povej mi rajši; kaj si naredila, da si lahko odvedla Ogdena s seboj?«
Cintija je zazehala.
»Stvar je bila od sile lahka, veš.«
»Ogden, zlato moje, nikar nikamor ne hodi,« je rekla gospa Fordova. »Hočem, da ostaneš pri meni.«
»Prav, prav.«
»Bodi torej tu, zraven mene, angel moj.«
»Ali si tečna!« je zagodrnjal angel moj. »Mar bi se pobrigala za kak prigrizek. Prekleto sem lačen.«
Gospa je poskočila, kakor bi jo bila izpreletela električna iskra.
»Oh, ubogi otrok! I, seveda moraš jesti! Bodi tako dobra, Cintija, in pozvoni: naročila bom, naj kaj prineso.«
»Zame tudi,« je rekla Cintija.
»Res, tudi ti menda še nisi' malicala! Pozabila sem.«
»Saj sem vedela.«
»Torej vama dam tu podati lunch.«» »Veš kaj,« je menila Cintija, »nemara bi bilo bolje, če bi šel Ogden dol, v restoran, in bi tam kaj pojedel.«
»Spet komedije, kaj?« se je deček oglasil.
»Ogden, zlato moje!« je vzkliknila gospa Fordova. Nato je povzela: »Prav imaš, Cintija. Pojdi torej, Ogden. Naroči si sam kaj fečnega, jeli, de-tece sladko?«
»Na to lahko staviš glavo!« je rezko odvrnil njen sin in dedič ter naglo odšel.
Ko so se vrata zaprla za njim, je nastal kratek molk, med katerim je Cintija prijateljico nekam Čudno opazovala.
»Nu, dragica, posrečilo se mi je, kakor vidiš,« je izpregovorila nazadnje.
»Oh da, to je imenitno, prekrasno! čudež si, saj ti pravim, dragica,«
»Da, da,« je Cintija pritrdila.
Nov molk je nastal.
»Saj res,« je rekla nato gospa Fordova, »ali nisi rekla, da imaš neko skrb? Ne vem, menda je bilo zastran tistega računa...«
»Sem ti namignila? Da, neki račun moram plačati, in še zelo nujna je stvar. V tem trenutku mi skoraj docela zakriva obzorje. Evo ga.«
»Je vsota velika?«
Gospa Fordova je vzela list, ki ji ga je molila prijateljica, in se nehote zdrznila. Vendar je brez obotavljanja stopila k pisalni mizi ter vzela svojo čekovno knjižico.
»Zelo si ljubezniva, Nesta,« je rekla Cintija. »TI ljudje so postajali že kar prenadležni.«
Nato je mirno zložila Ček in ga spravila v torbico.
»A zdaj povej, kako si napravila,« je spet začela gospa Fordova. Spustila se je v naslanjač, se zlek-nila vznak, sklenila roke za tilnikom in priprla oči, kakor bi se pripravljala na poslušanje glasbenega komada, ki ga ima posebno rada. Prvikrat po dolgem času je bila videti docela vedrega duha. Nato je rahlo dodala: »Povej mi vse, od začetka do konca.«
Cintija je zatajila zehljaj.
»Izvrstno, dragica,« je dejala. »Torej: v Eastnor-ju sem sedla v vlak, ki odhaja ob 10 uri 20 minut in je zelo pripraven; to ti povem za slučaj, če bi se kdaj hotela peljati tja. Dospela sem ob četrt na eno in jo takoj mahnila v vilo... Ti je nisi nikoli videla, jeli da ne? Prav mična je. Šla sem torej tja in rekla dvorniku, da bi rada govorila z gospodom Fordom v neki poslovni zadevi. Vendar sem bila iz previdnosti že prej povprašala in sem zato vedela, da ga ni doma: odpeljal se je v Droitwich.«
»Zaradi revmatizma,« je zamrmrala gospa Fordova. »Da, kdaj pa kdaj ga napade.«
»Dvornik mi je povedal, da je odsoten, in je, kakor sem videla, pričakoval, da spričo tega odidem. Jaz pa sem se prilepila kakor ostriga na skalo in sem ga poslala po Ogdenovega učitelja, Rejeimo« Brosterja. Simpatičen dečko, močan, širokopleČ in takisto prijaznega obraza!...«
Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani