/Prim
J 0 št. 67
(14.813) leto L.
? 09 A
khjx'*wxCA
60090201
SKI
' rvP''3'‘
TRG BI: 66001
kofeb
__Barbara Kramzar
''Bog obstaja!« se je hu-težav predsednika Clintona v imenu republikanske stranke razveselil ameriški konzervativni televizijski Kralj Rush Limbough. Vese-, so tudi sovražniki ameriške vloge na mednarodnem odru in nasprotniki ideologije, ki jo svetu ponujajo ZDA. Tisti, ki Ame-nke ne pojmujejo samo kot deželo Mild miške, Ramba m nezdrave hitre prehrane, Puso zaskrbljeni, saj afera 'Vhitevvater vse bolj spominja na VVatergate, ki je nekoč že pokopala predsed-nikaZDA.
Morda je še prezgodaj za
lovito zamajalo trgovanje z Iranom, a se je kljub temu obdržal na prestolu. Sence Clintonove arkansaške pre-toldosti pa že zdaj hromijo -m bodo najbrž še bolj - vlado države, ki lahko odločilno vpliva na reševanje šte-mlnin mednarodnih kriz z balkanskimi vojnami vred. Evropa je v Bosni dokazala samo to, da kljub svojemu bogastvu še ni svetovna velesila - in morda sploh nikoli ne bo. Rusija se je ob Balkanu zavedla svoje prazne, a nevarne moCi. Samo Amerika, ki je znala z zalivsko vojno zagotoviti nizke cene nafte, bi lahko Bosni Ponudila vojaška sredstva za pomiritev, potem ko je C.lmton spoznal, kako pomembna je Bosna za verodostojnost zveze Nato. Amerika ima v sodobnih mednarodnih odnosih še
no mednarodno trgovino, ki to Zahodu prinesla spek-tokularni napredek - in lek-C1to nerazvitim, ki so se jo jjmjsjd tigri uspešno naučili, ludi sedanjo gospodarsko kužo je Amerika zaradi na-Pnmega prilagajanja novim ennologijarn prebrodila Pmj kot drugi. Ameriki, ki Premore svetovno valuto in ujia retoriko svobodne trgo-Vlne v genetski zasnovi, bi e vse to posrečilo tudi brez ma Clintona. Demokratski Predsednik pa je skušal dati Američanom veC pravicno-®n, saj so kljub goram de-nerje za socialne programe najslabše od vseh prebival-^ razvitih držav zavarova-i Pred boleznijo in nesrečami.
Kljub potencialno nevar-mm posledicam najnovejše juneriške afere pa je Whi-etvater tudi dobra lekcija demokracije. NihCe ni tako °ber, da ga ne bi mogli za-gnjati, je prepričana ame-Ka politična tradicija, ki e pozna usmiljenja do jav-mn osebnosti. Politiki so toKo močni, da jih lahko ^Kaznovano zmerjate in Jmto, uci ameriška sodna Praksa. Zaradi jeze javnosti Pa padajo ministri in pred-jduniki. Nekateri se pri-zinejo, da so se politiki zaradi tega spremenili v nastopače. Veliko veC Ame-eanov pa je zadovoljnih, tjjri m°bni in vplivni poli-~Ki nikoli ne morejo mimo spati.	1
_____ - uevoied 24 moggio l-Td.0481 /533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
IMn UD	plačana v gotovini
IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
proapin
Proapin h propolisan pri vnetju sluznice ustne votline, dlesni in Zrela, pri ranicah in odrgninah ter razjedah na želodcu in dvanajsterniku. PROAPIN kapljice, tablete, razpršilo, kapsule PROAPIN ko potrebujete propoUs!
IZ MEDEXOVE ČEBELJE LEKARNE
SREDA, 9. MARCA 1994
RIM / OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK
Napisi in mimoze za mir in proti Ambri
Rimske študentke v sprevodu do sedeža Fininvest
Ob baklah za mir so se srečali župani iz Trsta, Kopra in Umaga
RIM - Osmi marec kot dan protesta in razmisleka: tako so italijanske ženske in še najbolj buCno rimske študentke zaz-novale prireditve ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk. V ospredju so bile teme kot so zavzemanja za mir na območju bivše Jugoslavije, zahteva po spoštovanju številnih zakonov (npr. o »enakih možnostih«) in odprava diskriminacije žensk na delu. Študentke pa so protestirale tudi zaradi nastopov 15-letne Ambre v televizisjkih oddajah Fininvesta (AP)
Na 2. strani.
TRST - Ob osmem marcu se je tudi v Trstu zvrstil niz prireditev. Med temi gre predvsem omeniti mednarodno manifestacijo za mir, ki so se je na nabrežju udeležili župani iz Trsta, Kopra in Umaga.
Na 3. strani
Vodstvo Hrasta nebo pričalo v Milanu
RIM - Vodstvo DSL ne bo zaslišano na milanskem procesu proti poslovnežu Sergiu Cusa-niju. Sodni senat je zavrnil zahtevo ob-toženCevega branilca, ki je hotel, da bi Occhetot in jjegovi sodelavci odgovarjali na vprašanja o odnosu z Raulom Gar-dinijem. Tožilstvo je včeraj odredilo nekaj novih aretacij. Med zapšrtimi sta Luigi Bisignani in De Michelisov tajnik Giorgio Casadei.
Na 2. strani
_____ZDA / MEDTEM KO SE NI POJASNIL, KDAJ JE ZA ZADEVO IZVEDEL_
Clinton trdi, da primer VVhitevvaler ni v ničemer podoben aferi VVatergate
WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton poskuša prepričati Američane, da njegove težave z nekdanjimi zemljiškimi in finančnimi posli niso podobne aferi VVatergate, zaradi katere je moral v 70. letih odstopiti takratni predsednik Nbcon. »Nihče me še ni obtožil, da kršim zakone, odkar sem na tem delovnem mestu,« je odgovoril Clinton med ponedeljkovo tiskovno konferenco, ki naj bi bila namenjena ameriško-gm-zinskim pogovorom. Toda gruzinski predsednik Edvard Sevardnadze je lahko samo brez besed poslušal Clintonovo obrambo pred toCo novi-
narskih vprašanj, med katero je skušal ameriški predsednik dokazati Ca-stivrednost svoje vlade in soproge Hillary, ki jo mnogi obtožujejo osrednje vloge v aferi Whi-tewater.
Toda Bill Clinton se je kljub očitno dobrim pripravam na novinarsko zasliševanje spet zapletel. Povedal je, da je že oktobra izvedel za zvezno preiskavo o bančnih poslih svojega arkan-saškega prijatelja in partnerja, ki je v središču afere Whitewater. Prav zaradi predčasnega razkrivanja preiskave je pred dnevi odstopil Clintonov odvetnik Bernard Nus-sbaum.

mm
BfiflBr

BALKAN / NA OBMOČJU KRAJINE
Raketi zadeli špansko letalo Nata
Po sarajevskih ulicah je včeraj peljal prvi tramvaj in razveselil Sarajevčane
ZAGREB, SARAJEVO, BEOGRAD - Špansko letalo, ki je v okviru zveze Nato nadzorovalo spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o prepovedi letenja nad Bosno, je včeraj zadela ena od dveh protiletalskih raket, ki sta bili izstreljeni z ozemlja Krajine. Uradnih izjav o tem, kdo je na letalo streljal, še ni. Raketa ruske izdelave je poškodovala desni motor letala in rep, letalo s osmimi potniki in elani posadke pa je moralo zasilno pristati na letališču na otoku Krk. Trije potniki so bili lažje ranjeni.
Tramvaj, ki je vCeraj že vozil po sarajevskih ulicah, priča, da se življenje v bosanskem mestu vraCa v stare tirni-
ce. Predstavniki Unproforja so sporočili, da bodo prve pošiljke pomoči na tuzlansko letališče, katerega nadzor so že prevzeli vojaki Un-
proforja, najverjetneje prispele v petek, 11. marca. Na beograjskem srečanju s srbskim predsednikom Miloševičem in predstavnikom bosan-
skih Srbov Koljevičem posebni odposlanec ameriškega predsednika Redman ni dosegel pomembnih rezultatov.
Na 19 strani
Danes v Primorskem dnevniku
Obračun poslanca Colonija
Tržaški parlamentarec in sedanji vladni podtajnik Sergio Colom je vCeraj podal na tiskovni konferenci v Trstu obračun svoje desetletne dejavnosti v Rimu. Govoril je tudi o zaščiti slovenske manjšine.
Stran 5
Gorica: otok za pešce buri duhove
Trgovci z območja Ulice Ascoli, ki nasprotujejo omejitvam v prometu, so na skupščini z rajonskim svetom dosegli začasno kompromisno rešitev.
Stran 9
Dan velikih tragedij
VeC kot 50 mrtvih v železniški v Južni Afriki, letalska nesreča v Delhiju, eksplozija na železniški postaji v Zurichu: vCeraj je bil res dan velikih tragedij.
Stran 13
Smučanje: danes superveleslalom
V Mammouth Mountainu bo danes ženski superveleslalom za svetovni pokal, ki se poCasi nagiba h koncu.
Stran 26
Tržačan odkupil Cogolo Engineering
Augusto Della Zonca, sicer manjšinski delničar grupe Tripcovich, je novi lastnik furlanskega podjetja Cogolo Engineering.
Stran 27
			>	F	^
rt	POLITIKA / PREDVOLILNA KAMPANJA	tj	MILAN / PROCES CUSANI		-
Beriusconi noče javnega soočanja
Sinoči ga ni bilo na oddaji Milano-ltalia Po raziskavah ne bo nihče imel večine
RIM - Prvak Forza Italia Silvio Berlusconi se je spet izognil neposrednemu soočanju na mrežah Rala. Včeraj dopoldne je dokončno sporočil, da ga zvečer ne bo na oddaji Milano Italia, kjer bi mu nekatera vprašanja moral zastaviti gospodarski izvedenec Victor Uckmar. Najprej je dolgo Časa zavlačeval, ker mu niso biti po godu nekateri ljudje, ki naj bi bili-prisotni v dvorani in naj bi mu postavili nekatera vprašanja, nato pa ni hotel izpraševalcev na odru, ki jih je izbral voditelj oddaje Mario Deaglio. Medijski magnat je tako posredno potrdil, da noCe na soočanje z novinarji in publiko, ki mu niso v celoti naklonjeni.
Predvolilna kampanja v teh dneh ob spopadih med tekmeci in zavezniki pa v poročilih Časopisov živi predvsem na javnomnenjskih raziskavah. Najbrž bodo do sobote objavljene še številne, saj nova volilna pravila prepovedujejo objavljanje raziskav v zadnjih dveh tednih pred volitvami. Po raziskavi, ki jo je pripravila milanska Directa se je
zmanjšalo število neodločenih, medtem ko se splošni okvir ni veliko spremenil. V vodstvu naj bi bil še vedno kartel svoboščin, takoj za njim pa napredno zavezništvo, nobeden od dveh pa naj ne bi imel večine, ker se je nekoliko okrepil center. Med posameznimi silami naj bi rahlo nazadovala Forza Italia in se okrepila DSL.
Drugačno sliko je dala raziskava Srl med malimi in srednjimi podjetniki, kjer naj bi Berlusconi imel precej soglasja, največ naklonjenosti pa naj bi uživala sredinska koalicija.
Glede raziskav velja zabeležiti še pritožbo Pannelle, Ceš da ga je tržaška Swg diskriminirala, raziskovalni zavod pa ga je zavrnil, da javnomnenjskih raziskav ni mogoče zamenjati za politično propagando.
Včeraj je bila objavljena tudi raziskava univerze v Pavii, ki je sledila poročanju Raia in Fininvesta. Rai naj bi bila malo bolj naklonjena levici, Finin-vest pa desnici in nekoliko manj uravnovešen kot javna televizijska hiša.
NOVICE
Zborni pevec se je razpel na križ
RM -Razpel se je na križ za ohranitev rimskega opernega gledališča. Sergio De Bari, predstavnik Ljudskega gibanja za moralizacijo in eden najstareših predstavnikov zbora rimske lirične ustanove je s tem dejanjem želel opozoriti na številna nerešena sindikalna vprašanja znotraj ustanove, ki se prebija skozi številne težave.
Raziskava
o muslimanih v Italiji
VATIKAN - V Italiji je 95.471 Maročanov, 50.405 Tunizijcev, 27.527 Senegalcev, 23.515 Egipčanov: gre za najbolj številne muslimanske skupnsoti v državi. Tako ugotavljata pater Mamice Borrman in Ottavia Schmidt Di Friedbeig, ki se s temi vprašanji ubadata že dolga leta.
Preiskava
o raketu prostitucije
SAN BENEDETTO DEL TRONTO - Karabinjerji so odkrili široko mrežo prostitucije, katere žrtve so predvsem mladoletne Albanke, ki so morale pod prisilo stopiti na to pot in zaradi tega prenesti marsikatero ponižanje. Karabinjerji so aretirali dva albanska državljana (v celotni operaciji o raketu prostitucije so jih doslej aretirali že 13).
fiicola Mancino
Vodstvo Hrasta ne bo zaslišano v Milanu
Na ukaz tožilstva spet aretirana Bisignani in Casadei
RIM - Vodstvo demokratične stranke levice je bilo spet v ospredju pozornosti na milanskem procesu proti poslovnežu Sergiu Cusani-ju. Tokrat je DSL skušal vplesti Cusanijev branilec Sergio Spazzali, ki je zahteval naj bi sodišče zaslišalo tajnika DSL Achilleja Occ-hetta, drugega moža v stranki Massima D’Alemo in parlamentarca Vincenza VI-sca ter Massima Serafinija, podpisnika zakonskega predloga za defiskalizacijo nekaterih socialnih dajatev.
Spazzali je menil, da bi sodišCe morali zaslišati vodstvo DSL, ko bi se izkazalo, da se je res srečalo s pokojnim Raulom Gardini-jem 18. oktobra 1989. Toda sodni zbor je po daljšem posvetu zavrnil to zahtevo, ker je ocenil, da gre za problem, ki je bil vsekakor že dovolj razčlenjen. Tiskovni urad DSL pa je najprej poudaril, da se je tajnik Occhet-to sestal z Gardinijem 4.juli-ja 1989 in da je s predsednikom Montedisona govoril le o problemih kemijske industrije, sen. Visco pa je poudaril, da je res podpisal omenjeni zakonski osnutek, vendar je njegov predlog zagovarjal povsem nasprotna stališča kot vladni predlog in ni bil v korist Montedisona.
Na ukaz milanskega tožilstva sta bila medtem včeraj spet aretirana Luigi Bisignani, ki je vodil tiskovni urad Montedisona, in De Michelisov osebni tajnik Giorgio Casadei. Bisignani je obtožen posesti ukradenega blaga, Casadei pa kršitve zakona o finansiranju strank, ker naj bi se v imenu nekdanjega zunanjega ministra dogovarjal za podkupnine. Govori pa se tudi o možnosti novih aretacij.
Tožilec Antonio Di Pietro med pavzo procesa (Telefoto Ap)
OBVEŠČEVALNE SLUŽBE / AFERA SISDE
Mancino zavrača obtožbe
RIM - »Poneverba javnega denarja ne zanima veC nikogar, medtem ko si prisvaja prve strani Časopisov samo poskus, da bi utišali škandal obveščevalne službe Sisde.« Tako je potožil v pismu turin-skemu Časopisu La Stampa notranji minister Nicola Mancino, ki je bil v ponedeljek pred razsodiščem za ministre soočen z bivšim ravnateljem obveščevalne službe Riccardom Malpico.
Minister Mancino, ki trdi, da ni sodeloval pri poskusu kritja krivolomnih vohunov, zanika, da bi ga bil Malpica obtožil tega med ponedeljskovim soočenjem, paC pa naj bi trdil samo, da je Mancino za ta poskus vedel. Notranji minister dodaja še, da so obtoženi funkcionarji najprej zatrjevali, da so imeli v upravo tajna sredstva obveščevalne službe, da bi bil denar tako bolje prikrit. Ko pa so preiskovalci odkrili, da je bila ukradena vsota znatno
obsežnejša, so skušali vplesti tudi vidne predstavnike države, da bi se rešili.
Nekaj podobnega sta vCeraj rekla tudi prefekta Angelo Finocchiaro in Vincenzo Voci, ki sta poveljevala Sisdeju in ki so ju pred razsodiščem ministrov soočili, ker sta sprva imela precej različni stališči do škandala. Vocci je najprej trdil, da je bilo s sredstvi Sisdeja vse v redu, nato pa priznal, da naj bi to povedal na zahtevo prefekta Finocchiara, ki mu je nasledil za krmilom obveščevalne službe.
Zadeva plamti in vzbuja polemike. In k nji se je vCeraj povrnil glasnik MSI Mauri-zio Gasparri. V imenu stranke je zahteval, naj predsednik republike napove odstop takoj po izvolitvi novega parlamenta. Iz pričevanj bivših notranjih ministrov Gave in Mancina naj bi izhajalo, da je najbrž vedel marsikaj o vsej zadevi, ko je opravljal dolžnost notranjega ministra.
MOZAMBIK / NAŠLI TRUPLO
KORUPCIJA / NOVE PREISKAVE
V Padovi aretirali primarija, ki ni prihajal na delo
PADOVA - Karabinjerji so včeraj aretirah 59-letnega primarija Alberta Frattino iz Motte di Livenza, zaposlenega v padovski bolnišnici, v kateri pa se je pojavljal le poredkoma; svoje delo je namreč v glavnem opravljal v zasebnih klinikah, ah pa v svoji ambulant. Alberta Frattino so preiskovalni organi imeli že dalj Časa na muhi. V preiskavo so vpletene še druge osebe, ki naj bi »sodelovale« s primarijem, ki je priviligiral delo v svoji ambulanti in zanemarjal delo v bolnišnici.
Izkoriščali
kitajske priseljence: aresti v Bologni
BOLOGNA - Karabinjerji so včeraj aretirali šest oseb, ki so izkoriščali kitajske priseljence. Preiskavo je vodil javni tožilec Riccardo Rossi; ni pa še zaključena, ker obstaja možnost, da so za izkoriščanje priseljencev odgovorne še druge osebe, ki naj bi vodile delo na Cmo v Bologni in okolici.
Afera Nardi
FLORENCA - Načelnik sekcije za identifikacije in raziskave iz kantona Ticino Emilio Scossa Baggi je včeraj jjrispel v Florenco, ker se bo danes nadaljevalo zasliševanje v okviru preiskave o domnevnem golpeju, o katerem sta kot prva spregovorila Donatella Di Rosa in njen mož, podpolkovnik Aldo Michittu ter o smrti »Cmega« terorista Giannija Nardija. Sodnik za preliminarne preiskave Maurizio Barbarisi bi moral zaupati nalogo voditelju ticinske pobrije, da preveri verodostojnost prstnega odtisa, ki so ga preiskovalci odtisnili s prsta Nardijevega trupla.
Umorili ter oropali italijanskega tehnika
\/ Mozambiku je živel in delal od leta 1977
PIACENZA - Giovanni Brigati, 47-letni italijanski tehnik iz Piacenze, je bil zadnjic doma novembra lani, skupaj z 9-letnim sinom Fabiom ter ženo Gi-no, ki je zaposlena kot stevardesa na mozambiških letalskih linijah. Tedaj je izrazil namero, da se dokončno vrne domov, kjer so ga sicer v kratkem pričakovali na krajšem oddihu. Brigatiju pa se želje niso uresničile, saj so njegovo truplo našli v predmestju Maputa: z avtomobilom je bil na poti med Ma-putom in Moambo, okrog 80 kilometrov od glavnega mesta, ko se je 28. februarja za njim izgubila vsaka sled. Alarm so sprožili delovni kolegi, ki so zaposleni pri zadrugi, za katero je delal tudi Brigati in ki sodeluje pri programu razvo-
ja poljedelstva, ki ga financira italijanska vlada.
Italijanska ambasada je tako; stopila v stik z mo-zambiškimi oblastmi in se zavzela, da bi takoj sprožili Cim širšo akcijo. Od vsega začetka pa so izrazili bojazen nad Brigatijevo usodo, saj je na področju, kjer je izginil, že prišlo do številnih napadov in ropov, a žrtve so bile predvsem zahodni tehniki. Domači so sicer upali do zadnjega. Spominjali so se, da se je nedavno neka ugrabitev v Mozambiku sreCno zaključila, saj so nizozemskega tehnika po mesecu dni izpustili. Včerajšnje vesti pa so jim podrle vsakršno upanje.
Po prvih vesteh, ki so prišle v Rim, naj bi tamkajšnja policija sicer aretirala tri osebe, ki so osu-
mljene, da so napadle in oropale italijanskega tehnika. Trupla doslej sicer še niso identificirali, vendar nihče ne dvomi, da gre za Brigatija.
Brigati je bil zaposlen pri Cooptecnicalu, konzorciju zadrug, zasebnih družb ter drugih organizacij, ki deluje v okviru programa mednarodnega sodelovanja, in sicer predvsem v naslednjih sektorjih: poljedelstvo, živinoreja, pogozdovanje, ribolov, v agro-industriji, gradbeništvu, pri organizaciji kmetijskih infrastruktur. Konzorcij je v Mozambiku razvil več načrtov tehnične pomoči za razvoj poljedelstva,'še posebej naCrt za sanacijo predmestnega predela Maputa. Prav pri tem projektu je sodeloval tudi Brigati.
Prva zaslišanja zapitih sodnikov zaradi mafije
NEAPELJ - Včeraj so v kaznilnici v Salernu zaslišali sodnika neapeljskega prizivnega sodišCa Vita Masija, danes pa bodo v kaznilnici v Bellizziju pri Avellinu zaslišali državnega pravdnika v Melfiju in bivšega javnega tožilca v Neaplju Armanda Cona Lancuba. Sodnika sta bila aretirana predvčerajšnjim pod obtožbo, da sta sodelovala z mafijo oziroma ka-moro, kot pravijo organiziranemu kriminalu v Karn-paniji. Oba sta bila že dalj Časa na sumu, za njihov pripor pa so bile odločilne izjave, ki jih je dal salern-skim sodnim preiskovalcem skesanec kamore Pasquale Galasso.
Arest sodnikov oziroma njuna vpletenost v kamo-ristiCne dejavnosti je seveda vzbudila velik odmev, saj se prvič dogaja, da so preiskovalci podkupninskih afer resneje oziroma obsežneje posegli v vrste samih sodnikov. Vse kaže, da moramo v tem smislu pričakovati še marsikatero presenečenje. V okviru istih preiskav so poleg Lancube in Masija priprli se 17 drugih ljudi, kakih 10 pa jih je prejelo jamstvena obvestila. Med njimi so tudi vidne politične osebnosti in celo nekateri kandidati za skorajšnje parlamentarne volitve. Tako je npr. za zapahi tudi bivši demo-kristjanski senator in sedanji kandidat na listah Se-gnijevega Patta per ITtalia Alfredo Bargi, v eni ali drugi obliki pa so vpleteni še drugi kandidati, ki nastopajo na listah sredine in desnice.
OSMI MAREC / MEDNARODNA MANIFESTACIJA V TRSTU
Jadran, most miru med Trstom, Koprom in Umagom
Bakle miru so na nabrežju pričakale goste iz Slovenije in Hrvaške
TRST - Osmi marec, niednarodni dan žensk, je bil okvir mednarodne mirovne manifestacije, ki so ji organizatorji, sindikalne zveze iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Hrvaške dali pomenljiv naslov Jadran, most miru.
Jadransko morje je bilo dejansko res most sinočnje rairovne prireditve, saj so sindikalni predstavniki iz Slovenije in Hrvaške s koprskim županom Aureli-0rn Jurijem in njegovim urnaskim kolegom Ivanom Lakovičem na čelu prispeli v Trst po morju. Pripluli so z vlačilcem Beborie, ki je malo po 19. uri z zavijanjem sirene in rdečo signalno raketo naznanil svoj prihod množici na nabrežju pred Trgom zedinjenja Italije. Goste je z baklami v roki pričakalo več sto ljudi, med katerimi so °b tukajšnjih sindikalnih predstavnikih bili tudi tržaški Zupan Illy, miljski Zupan Millo in devinsko-nabrežinski župan De-pangher.
S skupno baklado miru se je končala prva mednarodna akcija za-mir v bivši Jugoslaviji, ki so jo priredili na Tržaškem.' Začela se je dobro uro prej na bližnji Pomorski postaji, kjer so ženske s kulturno prireditvijo proslavile svoj praznik. Mir je bil »povezovalec« dvojezičnega progra-rna, ki je obsegal recitacije, glasbo in petje. Igralka Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Lučka Počkaj je ob violinski spremljavi Lianuele Manfi Paulich re-citirala vrsto poezij Svetlane Makarovič, Irene Žerjal, Nataše Kastelic in Brune Marije Pertot. Valeria O Onofrio je prebrala nekaj odlomkov iz Dnevnika
Zlate, sarajevske Ane Frank. Res pretresljivo je bilo poslušati, kako je že decembra 1991. leta pisala dopisnico otroku v Dubrovnik z željo, da bi se vojna tam čim prej končala. Štiri mesece kasneje se je znašlo tudi njeno Sarajevo pod točo granat.
Maria Serena Grano je prebrala nekaj spisov, ki so jih o vojni na Balkanu napisali nekateri učenci in dijaki tržaških osnovnih in nižjih srednjih šol. S svojimi spisi so se želeli oddolžiti spominu treh tržaških novinarjev RAI, ki jih je v Mostarju ubila granata. Govorni del programa je ob glasbeni spremljavi Intermezza iz Mascagnijeve opere Ca-valleria rusticana zaključila Molitev za mir Parama-hanse Joganande.
Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja je pod vodstvom Bože Hrvatič zapel niz slovenskih in italijanskih pesmi, svoj kratki program pa je efektno zaključil z dvojezično Pesmijo - II canto.
Po izteku kulturnega programa so se udeleženci s plamenečimi baklami v rokah podali po nabrežju do Trga zedinjenja Italije, kjer so počakali na prihod vlačilca z gosti z onstran Jadrana. Po stisku rok, pozdravih, izmenjavi mnenj, so prisotni odvrgli še goreče bakle v marmornat pladenj na nabrežju tik pred morjem. Ogenj je švignil visoko, plameni so zaplesali svojo toplo igro v tržaškem osmomarčevskem večeru, dokler se niso ublažili in polegli. Kdaj se bodo - podobno kot plamen - polegli tudi vojni kriki v Bosni?
Marjan Kemperle
Osmi marec v Trstu: zgoraj nastop pevskega zbora Grbec na pomorski postaji, spodaj tržaški župan llly ob sprejemu gostov iz Slovenije in Hrvaške na nabrežju (f. Križmančič)
RIM / OB OSMEM MARCU
Proti vojni, proti Ambri, proti nasilju
Sprevod rimskih študentk
RIM - Z geslom »-Osmi marec ni praznik, temveč dan protesta«, ki ga ob mednarodnem dnevu žensk že leta uporabljajo razne ženske in feministične organizacije, so rimske študentke včeraj stopile na mestne ulice. V prejšnjih dneh so ostro kritizirale Ambro, 15-letno voditeljico televizijske oddaje mreže Fininvest »Non e la RAI«, vendar so z izbiro gesla, ki so ga nosile na začetku sprevoda, hotele jasno povedati, da njihov protest ni naperjen samo proti naivni najstnici, ki ponavlja, kar ji drugi povedo. Sploh pa je letošnji osmi marec v Italiji izvenel kot dan protesta in razmisleka o številnih perečih problemih. Med temi so bila v ospredju zavzemanja za mir oz. za pomoč prizadetemu prebivalstvu vojnega območja v bivši Jugoslaviji. Misel vseh žensk, ki so se udeležile protestnih pohodov, razprav in drugih pobud, pa je vsaj za trenutek šla k ženskam, nad katerimi se je vojna vihra še posebej kruto znesla.
Vsekakor pa so rimske študentke včeraj protestirale proti Ambri oz. zaradi Ambre: italijanska dekleta se še zdaleč ne prepoznavajo v njej, so napisale in vzklikale včeraj. Njihov sprevod se je začel na Trgu republike in se zaključil pred sedežem Fi-ninvesta, od koder iz previdnosti včeraj niso neposredno prenašali »Ambrine« oddaje. Vendar pa ima Ambra zago-
vornice tudi med svojimi sovrstnicami, ki so se včeraj zbrale, da bi jo »ubranile« pred študentkami. Do obračunavanja ni prišlo, Ambra pa je po radiu izjavila, da pravzaprav ne ve, zakaj se študentke tako razburjajo.
Toliko o »aferi Ambra«, ki si prav gotovo ni zasluzila tolikšne pozornosti, vendar je to. še dodaten dokaz o trenutni premoči televizije. Ob osmem marcu je bilo včeraj tudi srečanje »Na strani žensk«, ki so ga organizirale sindikalne organizacije poslanske zbornice. Na srečanju so predstavili raziskavo Cnela »Na strani žensk: zakoni in kultura«, druga raziskava pa je zadevala področje ženske zaposlenosti in dela. Raziskava je pokazala, da so ženske zelo pozitivno sprejele zakon o enakih možnostih med moškim in žensko, medtem ko so bila mnenja bolj kritična glede zakona o reformi javnih uprav in podjetništvu z ženskim predznakom. Glede zakona o enakih možnostih je bilo rečeno, da je bilo sprejetih 800 projektov, ki so zadevali 10 tisoč žensk. Izvajanje zakona pa je pomanjkljivo na krajevni ravni.
Na določila zakona pa je opomnila tudi predsednica Komisije za enake možnosti pri predsedstvu vlade Tina Anselmi, ki je izjavila, da kandidatkam na poli-. tičnih volitvah sredstva javnega obveščanja nikakor ne zagotavljajo »enakih možnosti«.
Evropska desnica in italijanska slaba krama
Rodil se je ob vzajemni nezaupljivosti in nied številnimi polemikami, hira pa v prepirih in napadih. Kartelu svoboščin, kot so medijski magnat Silvio Berlusconi, lider Severne lige Umberto Bossi in vodja skrajno-desnega Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini poimenovali svoje volilno povezovanje, ni usojeno mimo življenje.
Nastal je kot povezava treh sil, vendar Predvsem zaradi tranzitivne lastnosti. Fini se je povezal z Berlusconijem na Jugu, Bossi se je povezal z Berlusconijem na Sevem, zato sta bila posredna sopotnika tudi Bossi in Tini, kljub temu da sta zanikala in Se zanikata vsakršno medsebojno vez in kljub temu da je odnos med psom in mačko najbrž manj buren in prepirljiv, kot je razmerje med liderjem Lumbardov ter voditeljem tiste italijanske skrajne desnice, ki se iz trajne opozicijske sile skuša preleviti v vladno.
Umberto Bossi je prepričeval Ligo o nujnosti zavezništva z Berlusconijem in torej Neprijetnega sopotništva s Finijem s trditvijo, da bi bila v nasprotnem primem Severna A*Sa> vkleščena rn.6d. Igvo in desno, potisnjG-na na obrobje, izven luči medijskih žarometov in torej obsojena na poraz. Upal je, da oo s svojo krepko volilno osnovo na Sevem
krepko pogojeval močnega zaveznika, čeprav ga ni imel preveč v čislih in mu je očital, da je odraz sistema prve republike, kljub temu da je v politiki novinec.
Toda po niti dveh tednih volilne kampanje se lider Severne lige že skuša izviti iz dušečega Berlusconijevega objema. Začel je s trditvijo, da je Liga kot dvocevna puška: en naboj je namenjen nasprotnikom, drugi pa prijateljem, ki ne bodo spoštovali dogovorov. Nadaljeval je z okrožnico članom, naj ne nudijo več nobene pomoči kandidatom Forza Italia v tistih okrožjih, kjer nastopajo kot izraz koalicije, v ponedeljek pa je še zaostril ofenzivo in poudaril, da bi bil ob morebitni zmagi Zavezništva edini možni vladni premier dosedanji načelnik Liginih svetovalcev Roberto Maroni, nikakor pa ne Silvio Berlusconi, češ, »za krmilo vlade ne sme, kdor je bil član tajne framasonske lože P2«, ki je bila med drugim razpuščena kot prevratniška organizacija z odlokom notranjega ministrstva.
Umberto Bossi se je očitno zbal, da ga zaveznik lahko spodnese in da bi približevanje vladi skupaj z milanskim medijskim magnatom Severno ligo stalo preveč, saj je volilna osnova obema silama skupna. Zato
se Bossi tudi odpoveduje vladi, le da bi ohranil svojo volilno osnovo. Bolje na klopeh opozicije, vendar z zadostno močjo, ki lahko pogojuje vlado, kot pa v vladi, vendar krepko podrejen Berlusconiju in obsojen na nezadržno hiranje. Tako, kaže, razmišlja Umberto Bossi v teh dneh in v volilni kampanji zaostruje »sevemajške« tone.
Ni izključeno, da se ne bo Umberto Bossi pred 27. marcem spet premislil, če bi se mu zazdelo, da bi z zopetnim preokretom lahko iztržil kaj več.
Medtem kot Gianfranco Fini vrača severnjaškemu sopotniku milo za drago, je Silvio Berlusconi bolj umirjen in skuša zajeziti ter vsaj delno nadzorovati Bossijevo besedno hudomništvo. Vprašanje pa je, do kdaj bo vitezu dela uspelo ohraniti hladno kri in se izogniti spopadu z Bossijem tako spretno, kot se izogiba neposrednim soočanjem s političnimi tekmeci.
Dogodki teh dni potrjujejo oceno Indra Montanellija, enega najbolj znanih italijanskih novinarjev, ki ni nikoli skrival svoje konservativnosti. Italijanska desnica, je dejal priletni Indro, je »slaba krama« in še zdaleč ni na ravni trezne in resne evropske desnice. (VTJ
NOVICE
Cerkev se do ločencev obnaša kot mačeha
RIM - Katoliška cerkev se do ločencev, ki so se ponovno poročili, obnaša preveč strogo. Po oceni teologa Antonia Murara se Cerkev do njih vede »kot mačeha, ki odreka kruh otrokom«, medtem ko bi jim morala pokazati svoj pravi obraz »preudarne in skrbeče matere, ki ponudi vsakemu otroku njemu primemo hrano«. Skratka Muraro meni, da bi morali ocenjevati vsak posamezen primer posebej. Posebej bi morali biti obzirni do vseh, ki so se vnovič poročili, zato da bi dokončno prekinili zveze, ki so bile predvsem z moralnega vidika nesprejemljive, in do tistih, ki so psihološko, moralno in versko šibki. Svoje predloge je teolog zelo previdno izoblikoval v knjigi »Ponovno poročeni ločenci« (Divorziati risposati). O morebitnem odpuščanju oz. o ponovni vključitvi v okvir Cerkve tistih ločencev, ki so se spet poročili, bi odločal spovednik v tesni povezavi s škofom. Obema bi lahko prišla na pomoč ekipa specialistov, vendar bi ponovna vključitev vsekakor ostala prej izjema kot pravilo, pripominja docent na univerzi San Tom-maso.
Umazan denar se iz Italije steka tudi v Brazilijo
RIM - Iz Italije se je umazan denar začel stekati tudi v Brazilijo, in sicer v blagajno stranke, ki bo nastopila na oktobrskih volitvah in ki bi takrat tudi hotela prevzeti oblast. Tako je izjavil včeraj predsednik sodišča v Riu de Janeiru Antonio Carlos Amorim, ki se je srečal z vrsto italijanskih sodnikov, katere je zaprosil, naj uvedejo preiskavo. Vendar pa Amorim novinarjem ni povedal, kdo naj bi bil vpleten v zadevo.
NOVICE
18 tisoč oseb obiskalo vojaški muzej v Palmanovi
PALMANOVA - Vojaški zgodovinski muzej v Palmanovi je lansko leto obiskalo 18 tisoC oseb. V njem so razstavljeni stari zgodovinski predmeti, knjige, dokumenti in Se razni predmeti, ki so pripadali 59. regimentu Calabria (slednji se je zadrževal v Palmanovi skoraj 20 let). Muzej upravlja inšpektorat vojaškega pio-nirstva, ki poleg tega skrbi za obnovo zgodovinskih utrdb, mimo katerih so speljane razne poti.
Podjetje Solari: diskriminacije za delavstvo
VIDEM - Včerajšnja skupščina delavcev podjetja Solari v Vidmii je bila zelo napeta. Številni delavci so namreč prijavili veC diskriminacij glede sprejemov v službo in zahtevali, da bi moral sindikat odločneje poseči. Predstavnik FIM-CISL je vsekakor zagotovil, da bo ozadje zadeve v celoti razčiščeno. Delovanje novega podjetja je vsekakor pozitivno steklo, Čeprav je marsikatera finančna plat o stanju podjetja še nerazčiščena.
V soboto podpis sporazuma med F-JK in Credito sportivo
TRST - V soboto bodo na velesejmu podpisali konvencijo med deželno upravo, institutom Credito sportivo in CONI-jem za dodeljevanje posojil krajevnim ustanovam, društvom in športnim združenjem iz Furlanije-Julijske krajine, ki nameravajo dodatno opremiti ali pa razširiti razne športne strukture. Za deželno upravo bo dokument podpisal odbornik Mauro Larise, za Credito sportivo pa predsednik ustanove Nicola Signorello. Ob podpisu bo prisoten tudi predsednik dežlnega odbora Renzo Travanut.
UPRI o okrožnici finančnega ministrstva
PORDENON- Pordenonsko delavstvo je izrazilo precejšnjo zaskrbljenost v zvezi z okrožnico finančnega ministrstva, s katero se posega v vprašanje koncesij o prednostih, ki jih lahko vsakdo ima za nakup prvega stanovanja. Tako stališče je v tiskovnem poročilu izrazila Zveza manjših nepremičninskih posestnikov (UPPI) iz Furlanije-Julijske krajine.
Denar za civilno zaščito, investicije za zaposlovanje
TRST - V deželnem proračunu je v poglavju za civilno zaščito nakazanih 10 milijard lir. Denar bo uporabljen predvsem za posege v goratih predelih, kjer obstaja najveCja nevarnost požarov. Pomen posega je 'podčrtala odbornica An-na Sdraulig, ki pa je predvsem dodala, da si novi odbor predvsem prizadeva za zaposlovanje novih oseb.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst
Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-50 SIT
PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Pošmi tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
DEŽELA / RAZISKAVA
Fotografija o položaju priseljenk v FJK
Raziskavo bo vodil Anolf
TRST -V primerjavi s priseljenci moškega spola so v odločni manjšini, toda dežela FJK želi vseeno spoznati stvarnost priseljenk ženskega spola, ki jih je v Furlaniji-Julijski krajini okoli tri tisoC proti okoli 25 tisoC priseljencem moškega spola. V ta namen je Ustanova za probleme priseljencev naročila študijo, ki naj ne bo samo fotografija stranja tega izseka deželne družbene stvarnosti, ampak naj bi izdelala tudi vrsto operativnih predlogov, med katerimi bo najbrž tudi ustanovitev opazovalnice za probleme priseljene ženske delovne sile.
Projekt, ki ga bo vodil Mario Passon, so predstavili javnosti vCeraj dopoldne v Trstu in se uokvirja v sklop pobud ob 8. mar-
cu, vendar zdaleč presega samo raven priložnostne pobude.
Po dosedanjih podatkih je v deželi okoli tri tisoC priseljenk. Večina te delovne sile je zaposlena v kmetijstvu, sezonsko v trgovini in gostinstvu, veliko je tudi hišnih pomočnic. Ob tem pa je tudi nekaj zelo kvalificiranih raziskovalk, ki so vključene v študijske in raziskovalne strukture. Toda taki primeri so bolj izjema kot pravilo.
Cilj raziskave je izoblikovati sliko priseljenk, ugotoviti njihovo integrira-nost v deželno tkivo, preveriti učinkovitost poseganja pristojnih teles v korist teh delavk, obenem pa ra-ziskati razloge, zaradi katerih so se priseljenke odločile za nastanitev v FJK.
VIDEM / SREČANJA Z MANJŠINO ^
Bratina poglabl problematiko
Včeraj s SZI, danes z Zvezo Slovencev
SPETER - Kandidat NAPREDNEGA kartela za drugo senatno okrožje Darko Bratina je bil vCeraj na obisku v dvojezičnem šolskem centru v Spetru. Senatorja sta sprejela ravnateljica Živa Gruden in predsednik upravnega sveta Pavel PetriCiC, ki sta ga seznanila s pedagoškimi metodami dvojezičnega šolanja ter z vrsto od-prih vprašanj, ki delno zavirajo dejavnost tega tako pomembnega središča za šolski razvoj Slovencev na Videmskem.
Darko Bratina se je ob prihodu zadržal v pogovoru z učiteljicami in samimi otroki ter neposredno ocenil prednosti, ki jih prinaša dvojezično poučevanje.
Ravnateljica Grudnova in predsednik PetriCiC sta Bratini podčrtala nujnost, da se Cim-prej reši vprašanje priznanja in samega finansiranja središCa, ki šteje že veC kot sto otrok in ima dobre perspektive, da se bo številčno še okrepil. Dejstvo, da se je letos center preselil v nove prostore, daje upraviteljem možnost, da lahko z večjo gotovostjo načrtujejo bodoCo dejavnost šole. Potrebno pa je, da od pristojnih vladnih, deželnih in šolskih organov dobijo zagotovila za rešitev še odprtih vprašanj.
Senator Bratina, ki se je doslej že zanimal za to problematiko, je pokazal pripravljenost, Ce bo izvoljen, da se v
parlamentu posebej zanima za špetrski center, saj se dobro zaveda, kolikšen je pomen šolstva v Benečiji. Predlagal je, da bi v naslednjih mesecih center obiskala skupina senatorjev, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko.
Podobno se bo z vprašanji Slovencev na Videmskem senator Darko Bratina seznanil jutri, ko bo v Čedadu, ob 18. uri na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko, gost Zveze Slovencev iz Videmske pokrajine. Za to priložnostne vodstvo zveze povabilo na srečanje predstavnike vseh slovenskih društev in organizacij, ki delujejo na Videmskem.
Rudi Pavšič
ŠPETER / POJUTRIŠNJEM
Občni zbor ZSI
Ravnateljica ZSI Živa Gruden
SPETER - V petek bo Zavod za slovensko izobraževanje v Spetru imel svoj redni občni zbor. Ob poročilih o delovanju in odobritvi obračuna in proračuna, bodo na obenem zboru tudi volitve za obnovitev organov zavoda in sicer po pravilniku, ki je bil sprejet na nedavnem izrednem obenem zboru.
V Času od prejšnjega rednega občnega zbora je v življenju in delovanju zavoda prišlo do pomembnih novosti, med katerimi zavzema prvo mesto preselitev šole in vrtca v nov, primernejši sedež,
kar je zahtevalo izreden napor ne le od upravnega odbora zavoda, temveč tudi od samih elanov, saj so starši otrok s prostovoljnim delom bistveno prispevali k ureditvi novega sedeža in selitvi. Z novimi prostori pa so šoli in vrtcu dane večje možnosti tako glede številčne rasti kot glede boljše organizacije didaktičnega dela. O vsem tem bo na obenem zboru gotovo tekla zanimiva razprava, ki se pa ne bo mogla izogniti tudi negativnim vidikom, predvsem finančnim težavam, skozi katere se zavod prebija že vrsto let.
PISMO UREDNIŠTVU
Dopolnilo k informaciji o avtoprevozništvu
Kot elani upravnega odbora konzorcija Adria-trans naprošamo za objavo sledečega. Dopolnili bi članek izpod peresa g. Sergija Premruja, naslovljen »Cim višja kakovost storitev je vodilo v hudi konkurenci«, objavljen v PD dne 20. 02. 1994. Ta Članek obravnava zanimivo temo o tržaškem slovenskem podjetništvu, ki se ukvarja s prevozništvom in s špediterskimi posli na tovornem postajališču na Fernetičih. S tem Člankom je hotel novinar seznaniti širšo javnost o uspehih sloven-
skih podjetij v zgoraj navedenih panogah.
Kar pa bi radi še dosta-.vili k temu članku, je naslednje: v konzorcij Adri-atrans so vključeni poleg podjetja bratov Cunja Se drugi štirje slovenski avtoprevozniki, ki razpolagajo z 20 vlačilci - tovornjaki s 50 polprikoliCarji.
Naj dodamo, da konzorcij Adriatrans lahko kljubuje vsakršni konkurenci in lahko nudi vse zvrsti prevozov.
Z odličnim spoštovanjem
Valter Košuta, Lutiano Zeriali, Janko Škabar
PORDENON / ZA MLADE
Dan informiranja o možnostih, ki jih mladim nudi Evrapa
TRST - Evropa za mlade ni tako oddaljen cilj, ampak resnični konkretni predlog. Mladi so namreč razumeli, da so razne zapreke le v napoto in ne predstavljajo nobene resnične ovire.
Evropska unija šteje preko 60 milijonov mladih med 15. in 25. letom starosti. Prav na ramenih teh mladih zato sloni usoda evropskega kontinenta; mladi se namreč zanimajo za študij, za delo, tudi za počitnice, preveliko pa jih je še preveč (okrog 30 odstotkov), ki se še niso nikoli podali v tujino.
Prav zaradi tega je Evropska skupnost poskrbela za veC pobud za izmenjave med mladimi iz različnih dežel; v tem okviru bo namreč v soboto, 12. t.m. posebni dan, ki bo posvečen Evropi.
Na pobudo-deželnega ravnateljstva za evropske zadeve in za zunanje odnose (v sodelovanju z deželnim institutom za evropske študije), bo namreč sobotni dan posvečen informiranju o programu Evropske skupnosti Mladina za Evropo in o drugih možnostih za razne izmenjave in spoznavanje. Zasedanje se bo odvijalo v Pordenonu, v avditoriju študentskega doma A. Zanussi, v Ul. Concordia, št. 7.
Pri tem je treba poudariti, da gre za prvo tovrstno pobudo v Furlaniji-Julijski krajini. Zasedanje bo odprl podpredsednik deželnega odbora in odbornik za odnose z Evropsko skupnostjo Giancarlo Pedronetto.
Predvidena je vrsta predavanj, popoldne pa bo namenjeno predvsem možnosti zaposlitve v Evropi za tiste, ki so že diplomirali na univerzi.
PATRONAT INAC SVETUJE
Delovna obdobja in izpisek ECO-2
Vpr.: »Te dni sem prejela po pošti od INPS pregled zavarovalne dobe in ugotavljam, da je kar nekaj »lukenj«. Navedeno ni delovno obdobje od 1968 do 1970, Čeprav je vpisano tako na delovni knjižica kot tudi na osebni knjižici INPS. Nadalje pogrešam obdobje porodniškega dopusta, ko sem po predhodni avtorizaciji urada za zaposlovanje in ob vednosti zavoda INPS ostala doma ob rojstvu hčerke. KonCno so mi prezrli skoraj 5 let zavarovanja pri gledališki ustanovi Seveda se mislim pritožiti z zahtevo po vpisu vseh obdobij, vendar me muci dvom, kaj naj storim, Ce niso Mi plaCani prispevki? Je možno zakasnelo saniranje?« AJD.
Dejstvo, da na izpisku zavarovalne dobe ECO-2, la ga skrbstveni zavod INPS pošilja na dom vseh zavarovancev, niso navedena vsa s socialnimi dajatvami krita obdobja, še ne pomeni, da z akreditacijo teh prispevkov ni kaj v redu. Zelo možno je, da je pri prenosu arhivskih podatkov v računalniški spomin prišlo do pomote oziroma izpustitve določenega obdobja: ta varianta je toliko verjetnejša, ker je dveletno obdobje 1968-1970 redno vpisano tako v delovno knjižico kot v osebno knjižico INPS, Čeprav označba v
omenjenih dveh dokumentih sama na sebi nima zadostne pravne veljave, da bi v primem neplačanih dajatev INPS vseeno avtomatično »pokril« to praznino. Ob ugotovitvi zavarovalne »luknje« bi zaradi zastaranja (zapadlost nastopi po desetih letih) bil možen le odkup navedenega obdobja odvisnega delovnega razmerja v popolno breme zavarovanke same, medtem ko bi bil bivši delodajalec razrešen vsakršne civilne in kazenske odgovornosti.
Kar zadeva obdobje porodniškega dopusta, mora mati-zavarovanka vložiti na INPS posebno prošnjo za akreditacijo simboličnih prispevkov za Cas avtorizirane in utemeljene odsotnosti z delovnega mesta, in sicer najmanj 5 mesecev (dva meseca pred in tri mesece po porodu). Ti prispevki so z zavarovalnega vidika v celoti parificirani onim. ki dozorijo ob redni zaposlitvi.
Delovna doba na področju javnih prireditev pa se akreditira pri zavodu ENPALS in za te prispevke ni potreben noben prenos na INPS, ker se ob predložitvi prošnje za upokojitev zavoda sama povežeta in upoštevata zavarovalne prispevke pri obeh pokojninskih skladih. (B)
VOLITVE / PRVE OSTREJŠE POLEMIKE
POLITIKA / »POROČILO MESTU« TR2AŠKEGA PARLAMENTARCA
Napredni tabor proti nestrpnosti
Severna Liga napada Renata Kneippa
Coloni podal obračun svojega dela v Rimu
Svoj mandat uspešno zaključil kot vladni podtajnik
Mladi iz naprednega abora, ki so ustanovili sv°j volilni odbor, opozarjajo, da skušajo tudi v listu nekatere politične sile vnesti v volilno kampanjo nestrpnost in rasizem. Zaradi tega naCr-hijejo vrsto pobud, s ka-arimi bodo opozorili siršo javnost na veliko Nevarnost nekaterih starše, ki jih zagovarjajo kandidati pisanega desničarskega in nacionalističnega zavezništva. S tem v zvezi bodo mladi naprednega bloka ustrez-n° in dostojno proslavili tudi evropski dan proti rasizmu, ki bo v pone-beljek, 21. marca.
Tudi pri nas pa se ^ledtem močno dviguje Predvolilna temperature • Z ostro polemično noto se je včeraj oglasil tajnik Severne lige Roberto Tanfani, ki je za tarčo svojega napada izbral ”vetero komunističnega kandidata" Renata Kneippa, kateremu očita, da skuša spet obujati znana narodnostna razhajanja med Italijani in Slovenci. Pri tem rabi staro komunistično izrazoslovje, ki ustvarja razkole in gotovo ne združuje ljudi različnih narodnosti. Kandidat naprednega tabora, nadaljuje še Tanfani, uporablja isti demagoški žar-gon tudi ko govori o °brambi delavcev ter o yprašanjih družbenega rn gospodarskega raz-
Voditelj Lige zato s var ri volilcej naj po nepo-rebnem ne razpršujejo glasov ter naj koncentri-rajo svoje konsenze na kandidata liberal-demok-ratskega kartela, ki ima
Renato Kneipp (f. KROMA)
ob sebi tudi simbol Bos-sijevega gibanja. Tisti, ki bo glasoval za Kneippa, bo po Tanfanijevem mnenju podprl kandidata, ki izhaja iz dobro znane partijske šole in ki zagovarja centralistično državo, ki je v marsičem podobna diktaturam "starih tovarišev".
V soboto pride medtem v Trst Umberto Bos-si in krajevni voditelji ”Forza Italia" se bojijo, da bo "senatur" spet žolčno napadel Berlusconija in njegovo stranko.
Kandidati takozvanega "Kartela svobode" so včeraj izdali skupno "pomirjevalno sporočilo", v katerem hvalijo Severno ligo, njenega voditelja pa opisujejo kot Človeka, ki ima največ zaslug za italijansko politično revolucijo. Vasconova, Anto-nione in Niccolini se očitno bojijo najhujšega in skušajo dokazati tržaškim volilcem, »da je v tržaškem liberalno-de-mokratskem polu vse v najboljšem redu in da vlada med njegovimi kandidati popolno soglasje«.
Nadstrankarski kandidat v prvem senatnem okrožju (mesto Trst, Dolina in Milje) Claudio Magris pa bo od danes do petka na razpolago volilcem na sedežu svojega volilnega štaba v Ul. Carducci 2. Magris, ki kandidira pod volilnim simbolom "Trieste" bo na razpolago volilcem med 18. in 20. uro. Njegova kandidatura je doslej doživela na zelo široko podporo levičarskih in sredinskih strank ter gibanj, od Stranke komunistične prenove vse do Pakta za Italijo" poslanca Maria Segnija.
Danes na obisku v Trstu ministrica za zdravstvo
Ministrica za zdravstvo Maria Pia Garavaglia (Ljudska stranka) bo danes na volilnem obisku v Trstu. Članica Ciampijeve vlade se bo ob 16.30 udeležila javnega posveta na temo "Zdravstvo in solidarnost", ki bo na sedežu Ljudske stranke (bivše KD) na Trgu S. Giovanni 5. Margherita Hack in Renato Kneipp sta medtem odprla tekoča bančna računa za volilno kampanjo. Hackova pri CRT (št. 9354-1), Kneipp pa pri TKE (št.12-258, agencija Mitnica, Ul. Carducci 41).
»Ob koncu parlamentarnega mandata Čutim dolžnost, da podam obračun o svojem delovanju tistim, ki so me politično podprli ali me celo volili, in sploh vsem Tržačanom. S tem pa ne jemljem slovesa od politike. Kdor se je z njo kdaj resneje ukvarjal, ta je ne more nikoli povsem zapustiti. Zato se nameravam s politiko še ukvarjati, magari v tretji vrsti.«
Tako je povedal poslanec Sergio Coloni na tiskovni konferenci, ki jo je priredil vCeraj v Časnikarskem krožku v Trstu, da bi podal »poročilo mestu«, kot je sam poimenoval svoj parlamentarni obračun. Povedati velja, da se je v dvorani zbralo kar lepo število predstavnikov tržaškega političnega in sploh javnega življenja, in ne samo iz vrst Co-lonijeve stranke. To nekako potrjuje, kar je na srečanju s Časnikarji povedal predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare, da je namreč Coloni bil »prvovrstni parlamentarec«, Čeprav seveda tudi v njegovem obračunu je poleg luCi tudi nekaj senc.
Coloni je bil prvič izvoljen v rimski
parlament leta 1983, potem pa potrjen na volitvah leta 1987 in 1992. Svoje parlamentarno delo je brez dvoma opravljal vestno, saj parlamen statistike pravijo, je bil prisoten na 95 odstotkih zasedanj parlamenta.V svoji prvi mandatni dobi je bil elan poslanske komisije za proračun in gospodarsko načrtovanje ter posebne komisije za reformo pokojnin, v drugi mandatni dobi je predsedoval dvodomni komisiji za nadziranje skrbstvenih ustanov, v tretji pa je postal elan vlade, in sicer kot podtajnik pri zakladnem ministrstvu. Predstavil je nekaj desetin zakonskih predlogov, podpisal pa kopico drugih.Aktivno je sodeloval v celotnem parlamentarnem življenju in tudi posegal v splošne razprave. Kot je na včerajšnjem srečanju s Časnikarji sam poudaril, pa je vseskozi posvečal posebno pozornost problemom miru, mednarodnega sodelovanja in manjšin, ohranitvi mednarodne vloge tržaškega pristanišča, okrepitvi raziskovalnega sektorja, reševanju gospodarsko šibkejših oziroma kriznih območij, zlasti tržaškega.
Posl. Sergio Colini med včerajšnjo tiskovno konferenco (F, KROMA)
Zaščita
manjšin
Poslanec Sergio Coloni je med stvarmi, s katerimi se je kot parlamentarec ukvarjal, a ki jih bo treba še dokončati, med drugim omenil pogajanja za posodobitev Osimskih in drugih sporazumov z bivšo Jugoslavijo, zaščito italijanske manjšine v Sloveniji in v Hrvaški ter zaščito slovenske manjšine v Italiji. Kar zadeva zadnji vprašanji, je dejal, da je proti vsakršni »mehanični recipročnosti«, poudaril pa je, da je merilo, na osnovi katerega soditi, koliko je neka manjšina zaščitena, to, ali je podvržena asimilaciji.
Coloni je nato pozitivno ocenil Maccanicov zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine, kakor ga je pred nedavnim priredil minister Paladin. Rekel je, da pozna pomisleke, ki jih do tega besedila imamo Slovenci, kakor tudi one, ki jih imajo »ultrasi« v vrstah večinskega naroda. Izrazil je prepričanje, da bo bela knjiga, ki jo namerava pripraviti vlada o tem vprašanju, koristila iskanju rešitev, sicer pa je tudi poudaril, da bi z odločitvami ne smeli veC dolgo odlašati.
Saj, s to ugotovitvijo se globoko strinjamo tudi neposredno prizadeti Slovenci. Vprašujemo pa se, ah Maccanicov oz. Pa-ladinov zakonski osnutek res ustreza merilu, ki ga je sam Coloni postavil za ocenjevanje učinkovitosti zaščite.
^ SODIŠČE / PRIJAVA PRIMOŽA SANCINA
Psovka »s’ciavo«
po zakonu kazniva
Javni tožilec Dainotti je zahteval, da tancesca Neamija zaradi psovke »s’cia-v°<<, s katero je užalil Primoža Sancina, obsodijo na 100 tisoC lir denarne kazni, Pretor Picciotto pa je Neamija obsodil na °0 tisoč lir. Bolj kot denarna kazen sama P3; je pomembno, da je sodnik besedo , eiavo« ocenil kot žaljivo za pripadnika t ovenske narodnostne skupnosti, med-6111 marsikdo v Trstu hoCe dokazati 'Ho nasprotno, začenši z bivšim župa-0ln Staffierijem. Tudi vCeraj je Neamijev Sovomik (obtoženca ni bilo na spregled) z aT da nikakor ne gre za psovko in da se bjo pac ima v mislih prebivalce slovan-*ega porekla. Spomnil je celo na Benetke, znano Nabrežje degli Schiavoni. Ocit-ni nikogar prepričal, še najmanj sod-
'Po pa ni prva obsodba prenapetežev, da g6 rečemo kaj hujšega, ki žabjo Slovence. ^Pomnimo se razsodbe pretorice Manile lanskem procesu proti Robertu eru Tononiju ter Alessii Rosolen, „ „ obtoženi, da so napadli in žaliti P^Sama Pahorja.
Uogodek, o katerem je bil govor včeraj, 6 )e pripetil 7. oktobra 1991. Tistega dne Anino razstave dokumentov o pravici
Menii,pQi ki so bili
pripadnikov slovenske manjšine do rabe svojega jezika, ki jo je društvo Edinost priredilo na Drevoredu 20. septembra, prišel moški (kasneje se je izkazalo, da je bil Neami), ki je Pahorja »povabil«, naj gre v Ljubljano. Primož Sancin ga je vprašal, zakaj, nakar je oni odvrnil: ker je »s’cia-vo«. Sancin je poklical policaja, ki je tudi pričal na prvi obravnavi 26. oktobra lani na tržaški preturi. VCeraj (zapisnicarka Sara Ukmar, tolmač Marko Ukmar) je pričal še Sancin. Slednji se je prvotno sicer prijavil kot civilna stranka, vendar se na prvi obravnavi ni predstavil zaradi nekega nesporazuma, zaradi Cesar so ga zavrniti kot civilno stranko in mu tudi naložiti denarno kazen, ki so jo vCeraj preklicali. Obenem so zavrniti njegovo zahtevo, da razveljavijo dekret, s katerim je bil klican na sodišče (dekret je bil brez slovenskega prevoda), tako da je vCeraj govoril le kot priCa. Morda ne bo odveC pojasniti, da mora vsakdo, ki vloži prijavo, obenem izrecno zahtevati, da postopek poteka na podlagi člena 109 kazenskega postopka, ki daje pravico do rabe materinega jezika. To lahko sicer naredi kasneje, vendar je v tem primeru prvi akt sodišča v italijanščini in šele naslednj, po zahtevi, tudi v slovenščini.
PROCES
Tožilec
»pomagal«
hišni
pomočnici
Na tržaškem kazenskem sodišCu se je vCeraj zaCel proces proti javnemu tožilcu iz Roviga Giacomu Invidiatu, ki ga obtožnica bremeni, da je posredoval svoji hišni pomoCnici Giuseppini Bisaglia lažne dokumente zato, da bi ji »pomagal« pri udeležbi na javnih natečajih. Poleg In-vidiata in Bisaglieve so se znašli na zatožni klopi še uradnik KZE iz Roviga Giacomo Bongior-no, občinska uradnica Federica Corradi in prof. Giuseppe Amari.
Javni tožilec De Nico-lo je ob začetku obravnave poudaril, da naj bi imel Invidiato sentimentalno razmeje z Bisaglio-vo, to pa naj bi bil »vzrok«, zaradi katerega naj bi prekršil zakon. Proces se bo nadaljeval 3. maja
POVSEM SO JU OPROSTILI
Novo zadoščenje za Sancina in Pahorja
Oprostitev, ker dejanje ne obstaja. Tako se glasi razsodba na procesu proti prof. Samu Pahorju in Primožu Sancinu, ki sta se vCeraj morala zagovarjati na tržaški preturi (Sancin je pred to obravnavo že dosegel zadoščenje na drugem procesu, o Čemer poročamo posebej), Ceš da se nista držala ukaza agentov tržaške kvesture. Dolžili so ju po členu 650 kazenskega zakonika, ki za podoben prekršek predvideva arest do treh mesecev ali denarno kazen do 400 tisoC lir.
Predlanskega 3. maja je društvo Edinost na Trgu Unita priredilo manifestacijo za pravice slovenske manjšine. Na trgu je bil tudi Luigi Bonetti iz Saleža, znan po tem, da se s tovornjakom vozi po mestu in s slogani opozarja, da se bori za pravice »italijanske manjšine na Krasu«. Agenti so tistega dne Pahorju ukazali, naj se ne približa Bonettiju, Sancinu pa, naj s kamero ne snema mimoidočih. Včerajšnja obravnava je pokazala, da je nekdo iz muhe naredil slona, kar je prišlo do izraza med zasliševanjem namestnika policijskega intendanta VValterja Lenassija, a tudi sam javni
tožilec Dainotti (predsednik je bil Picciotto, tolmaC Marko Ukmar, zapisnicarka Sara Ukmar) je zahteval oprostitev obeh obtožencev.
Lenassi je dejal, da so izdali tak ukaz, ker so menili, da lahko pride do spopada. Odvetnik Bogdan Berdon, ki je skupaj z Andrejem Berdonom zagovarjal Pahorja in Sancina, je Lenassija vprašal, v Cern je pravzaprav videl to nevarnost: obe skupini sta dejansko zagovarjali ista stališča, torej ni šlo za nikakršen etnični konflikt. Lenassi na vprašanje ni vedel odgovoriti, nakar je Berdon pripomnil, da bi lahko oboji navsezadnje manifestirali skupaj: »V Trstu ne smemo v vsaki manifestaciji videti etničnih konfliktov, celo podpiramo Bonettijev boj in Ce je v težavah, naj se kar na nas obrne,« je pripomnil odvetnik Berdon. Pristavil je še, da Trst ne sme predstavljati nobene priložnosti za etnične spopade in da se je v zadjem Času navsezadnje usmeril na to pot.
Kot smo dejali, je pretor Picciotto oprostil oba obtoženca, a še prej se je poslužil pravice, ki mu jo daje zakon, in ni dovolil, da se ju izpraša.
NOVICE
Ministrica Garavagiia danes v Trstu za prve specialiste v kliničnem inženirstvu
Danes bo zaključilo svoj podiplomski študij prvih šest gojencev Sole za specializacijo v klinic- i nem inženirstvu Univerze v Trstu. Solo so ustanovili leta 1991 in je prva tovrstna v Italiji. Vodi jo prof. Paolo Inchingolo, docent za bioinženir-stvo na tržaškem vseučilišču. Novopečeni specialisti bodo branili svoje diplomske naloge danes od 9. ure dalje v uCilnici Bachelet na Novi univerzi. Popoldne pa se bo z zaCetkom ob |l 15.30 odvijala v isti uCilnici okrogla miza, na kateri bo šesterica predstavila svoje diplomske naloge, govorili pa bodo tudi rektor tržaške univerze Giacomo Borruso, dekan medicinske fakultete Fulvio Bratina in ministrica za zdravstvo Maria Pia Garavagiia.
DSL počastila spomin komunističnih voditeljev
V	preteklih dneh sta se tržaški pokrajinski tajnik tržaške federacije DSL Stelio Spadaro in predsednik pokrajinskega sveta DSL Claudio Tonel poklonila spominu Marije BemetiC-Marine ob 1. obletnici njene smrti, tajnika Fronte della Gio-ventu Sergia Cermelija, ki so ga fašisti ubili pred 50 leti v Trstu, ter tržaškega komunističnega voditelja Davideja Pescatorija, ki je umrl pred 29 leti v prometni nesreči med volilno kampanjo na Sardiniji.
Vojaške ladje v tržaškem pristanu
V	tržaškem pristanišču se kar vrstijo vojaške ladje Atlantskega zavezništva in Zahodnoevropske unije, ki sodelujejo pri nadziranju Jadrana v okviru prizadevanj za pomiritev Bosne. Po ameriški letalonosilki Saratogi in angleški oskrbovalni ladji Fort Austin se zdaj nahajajo v Trstu francoska letalonosilka Foch, oskrbovalni ladji Suffren in Meuse ter italijanska fregata Au-dace. Foch bo odplula danes.
Doma je imel marihuano
Agenti tržaške kvesture so v stanovanju 20-let-nega Lorenza Stenera, v Ul. Milano 7, našli okrog 100 gr marihuane. Zaenkrat je še na prostosti, ker mora sodnik, kateremu so ga prijavili, ugotoviti kvaliteto mamila. Mladeniča so agenti izsledili v okviru preiskave, ki so jo vodili med uživalci mamil.
Sporočilo dolinske občinske uprave
Uprava Občine Dolina sporoča, da 11. marca 1994 zapade rok za predložitev prošenj za prispevek v smislu zakona 185/92 za škodo, ki jo je naredila lanska suša na kmetijskem področju. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo na Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu v Trstu, Ul. degli Stella št. 1, kjer bodo prejeli tudi vsa zadevna pojasnila. Prizadeti kmetje se lahko obrnejo tudi na svoje strokovne organizacije, ki jim bodo nudile vso pomoC pri izpolnjevanju prošenj.
OSMI MAREC / ŠTEVILNE PRIREDITVE
Balončki in oljčno drevce ; ženski simboli z željo za mir
Srečanje italijanskih in slovenskih žensk na meji pri Škofijah
S šopkom mimoz, z balončkom, s trakcem, privezanim na oljeno drevce, z baklami miru - ženske so včeraj na različne načine proslavile svoj praznik, skupni imenovalec domala vseh pa je bila želja po miru. Opoldne so jo izpričale italijanske in slovenske ženske, Članice Odbora proti nasilju in vojni v Bosni, ki so se zbrale na mejnem prehodu pri Škofijah in si tu izmenjale šopke mimoz. S svojo simbolično gesto so želele premostiti meje, ki ločujejo ljudi, jezikovne pregrade, ki mnogokrat povzročajo nerazumevanje med ljudmi, predvsem pa so hotele še enkrat poudariti, da želijo mir v bližnjih krajih bivše Jugoslavije in v vseh državah, ki jih uničujejo vojne.
Ob istem Času so se danice združenja Federcasalinghe zbrale na trgu pred Gradom sv. Justa Prispele so s Tiga Zedinjenja Italije, kjer so se Tržačankam pridružile tudi danice združenja iz drugih italijanskih mest Tudi njih je družilo upanje, da bi vojna v bivši Jugoslaviji Cim prej prenehala. Obenem so izpeljale nabirko za Odbor treh mrtvih novinarjev RAI, ki bo denarna sredstva namenil otrokom, žrtvam vojne.
Pred Sv. Justom so izpustile v zrak na desetine pisanih balončkov, z njimi pa je zaplavala v nebo tudi mohtev za mir, la jo je v stolnid izmolil tržaški škof Bellomi.
Dopoldne in popoldne se je kopica žensk naprednega pola zbrala na Borznem trgu ob oljenem drevescu, simbolu miru, na katerega so prisotne zavezale bel trakec z lastnim imenom Do podveCera je na mladi oljki zraslo na stotine belih podpisanih »cvetov«. Ko bi trakd-želje imeli takšno Čudežno moč, da bi iz vsakega od njih pognal sadež s
kančkom miru, bi topovi in granate v Sarajevu, Mostarju, Maglaju in drugih tragično znanih krajih kmalu utihnili...
Ob mizi ob oljenem drevescu so ženske-progresistke zbirale podpise pod resoludjo za pravico do življenja in do miru, ki jo bodo poslale glavnemu tajniku OZN Boutrosu Ghaliju. Vse dogajanje ob mladi oljld je potekalo v spoštljivem miru, ki ga je zmotilo le občasno spraševanje po pomenu in namenu resoludje. Povsem drugačno je bilo vzdušje nekaj deset metrov naprej proti Trgu Zedinjenja Italije. Tudi tu so »vladale« ženske, a povsem drugačnega tipa
Prvi ženski klub Berlusconijeve »Italijanske mod« je izkoristil dan žensk za svojo volilno propagando. Ob hrešCeCem non stop ponavljanju himne Forza Italia je skupina mladih Tržačank, perifernih kopij Boncompagnije-ve Ambre in njenih najstnic, mimoidočim razdeljevala letake, v katerih so najavljale, kaj hoCejo; ob teh so pešci prejeli še pocukrane dopisnice z mimozami in srčki ter napisom »Ljubimo in ščitimo naravo.« (Kako Berlusconi »ljubi« naravo, je že dokazal s svojo gradbeno firmo Edil-nord...) Za mizo je priletna ženska pobarala tudi novinarja, ali bo kaj prispeval za »Italijansko moC«. Ob vprašanju, ali mar ni Berlusconi že dovolj bogat, je odvrnila da je Berlusconi ni spon-soriziral, da pa je denar potreben za »nov italijanski Čudež...«
Na poti od Tiga Zedinjenja Italije do Pomorske postaje je novinarjevo oko zastelo na sivi prisotnosti kanadske vojne ladje Iroquois. Ko bi ladja dokončno zapustila Jadran, to bi bil res Čudež, ki bi si ga želeli... (MK)
Pobuda za mir progresističnih žensk na Borznem trgu (Foto KROMA)
SKGZ / STALIŠČE'
Za redno sestajanje skupnega predstavništva
Razmere, v katerih živi in deluje naša skupnost, - je zapisano v tiskovnem sporočilu vodstva SKGZ - so v sedanjih okoliščinah takšne, da terjajo vse pogostješe usklajevanje stališč ter aktivnosti organizacij in strank, ki so prisotne v manjšinskem življenju. SKGZ ocenjuje kot zelo pomanjkljivo dejstvo, da se skupno predstavništvo pojavlja v javnosti le ob redkih formalnih priložnostih, ko gre za obisk pomembnejših političnih ali državniških osebnosti iz Italije ali Slovenije. Skupno predstavništvo bi moralo biti po vsej logiki tako rekoC na stalnem delu, spričo velikih problemov, s katerimi se srečuje naša skupnost. Kot je znano, gre za zelo pereCa vprašanja, kot so pomanjkljivo javno finansiranje slovenskih ustanov ter zaščitni osnutek, ki ga je predstavništvo kljub različnim gledanjem vendarle uspelo sestaviti.
SKGZ predlaga, naj bi na dnevni red srečanj skupnega predstavništva prihajala tudi druga, za našo skupnost strateško pomembna vprašanja, kot je, denimo, problematika slovenske šole, glede katere je treba ravno v tem Času sprejemati pomembne odločitve, ki bodo globoko vplivale na njen razvoj.
V zadnjem obdobju je pogosto slišati
izjave in razmišljanja o naglem zmanjševanju ideoloških razlik, kar bi moralo blagodejno vplivati tudi na večjo enotnost med Slovenci, ko gre za življenjska vprašanja skupnosti. Kljub temu pa je v praksi videti celo večja medsebojna ločevanja kot v preteklosti, kar ima neizbežne negativne posledice za položaj manjšine in njene akcijske sposobnosti. Tudi čas vohtev ne more biti zadosten razlog, da se različne komponente Slovencev ne srečujejo ob skupnih pobudah, kajti volitve se vrstijo ene za drugimi, Cas pa gre medtem neizprosno mimo, z njim pa minevajo tudi priložnosti za skupno delo, ki je nesporno v interesu celotne skupnosti.
Vodstvo SKGZ izraža prepričanje, da je možno in tudi nujno potrebno dvigniti splošno raven manjšinske politike le z vztrajnim negovanjem enotnosti, la naj postane dejanska in ne samo formalna, pri Čemer ne stranke ne organizacije, v katere so vključeni Slovenci, nimajo kaj izgubiti. Res je ravno nasprotno: politika manjšine je lahko do javnosti in oblasti neprimerno učinkovitejša, Ce se enotno predstavništvo potrudi preseči nasprotja, ki so mnogokrat le prestižnega ali ozko strankarskega značaja.
VZGOJNE USTANOVE
Občinski upravitelji o Dijaškem domu
Ravnatelj Švab se je sestal z odbornikoma Pecol-Cominottom in R. Damianijem
Rvnatelj slovenskega dijaškega doma v Trstu Edvin Švab je danes ločeno obiskal dva odbornika Tržaške občine. Z odbornikom za socialno skrbstvo Pecol Cominottom sta obravnavala vlogo dijaškega doma, ki sprejema notranje in zunanje gojence, predvsem pripadnike slovenske manjšine, problematiko socialno ogroženih otrok ter potek službe Ptički brez gnezda, ki jo dom opravlja po na-rodluObdne.
Govorila sta tudi o načrtu za preureditev in delno povečanje doma, ki je za današnje razmere pretesen. Odbonik je zagotovil zanimanje občinske uprave za delovanje doma tudi v smislu nove vloge, ki bo s strani vlade namenjena Trstu.
Z odbornikom za kulturo in šolstvo Damia-
nijem je Švab obravnaval predvsem podporo, ki naj bi jo občinska uprava izrekla na pristojnih mestih glede javnega finansiranja preureditve doma. Dom kot izraz slovenske manjšine nudi namreč storitve, ki gredo v splošno korist mesta in družbe. Ravnatelj Švab je odbornika zaprosil, naj nudi domu pokroviteljstvo na mednarodnem seminarju vzgojnih mest, ki bo letos novembra v Bologni.
Seminar bo potekal pod pokroviteljstvom UNESCA, evropskega parlamenta in ministrstva za šolstvo in bo obravnaval temo Prepoznati se: za novo geografijo identitet. Dom Kosovel je na seminar prijavil dva posega na temo: Vključevanje prizadetih in delovanje službe Ptički brez gnezda
~ MUZEJ / NOVO VODSTVoTl
Prof. Luciano Lago vodja Revoltelle
Na predsedniško mesto ga je izvolit vodstveni odbor mestnega muzeja
Profesor Luciano La-go je bil izvoljen za predsednika mestnega muzeja Revoltella. Na prestižno in zahtevno mesto ga je vCeraj izvolil novi vodstveni odbor muzeja, ki ga je pred kratkim imenoval tržaški občinski svet. Prof. Lago je docent geografije in dekan pedagoške fakultete Tržaške univerze; mesto predsednika muzeja Revoltella je zasedal že v letih 1991 in 1992.
Na mesto podpredsednika je bil izvoljen novinar Roberto Curci, kulturni urednik tržaškega II Piccolo, blagajniško mesto pa bo prevzela Elena Dragan.
Prof. Lago se je takoj po izvolitvi zahvalil vodstvu muzeja za zaupanje in poudaril, da bo med svojim predsed-
nikovanjem posvetil najveejo pozornost temam, ki so prišle že do izraza med njegovo prejšnjo mandatno dobo. Tako bo ovrednotil muzejsko dediščino ustanove, razvil bo didaktične dejavnosti in učvrstil sodelovanje z univerzo. V predstavitvenem nagovoru je z zadovoljstvom omenil tudi prizadevanja vodstva muzeja, ki so pred dvema letoma privedli do odprtja restavrirane Revoltelle po dveh desetletjih zaprtja.
Novi predsednik se je tudi zahvalil občinskemu odborniku za kulturo Robertu Damianiju za njegove spodbudne u-vodne besede in predvsem za napovedano tesno sodelovanje med občinsko upravo in vodstvom muzeja Revoltella.

_____DEVIN / PREDSTAVITEV "JURINE 1 FRAN1NE"_
Revija za združevanje ljudi in njihovih kultur
Med govorniki tudi istrski pisatelj Fulvio Tomizza
PSI / PREDAVANJE
»Z drugimi do lastne uresničitve«
Gost večera dr. Drago Ocvirk
Helena Jovanovič
Revija ”Jurina i Frani-tla ‘ izhaja že od leta 1922, Prva številka je ^šla v Trstu, v povoj-nem času pa ima uredništvo sedež v Pulju, ki je neke vrste opazovalni-ea kulturnih in splošnih družbenih dogajanj na lirskem polotoku. Da-nes je ”Jurina i Franina" zvesta spremljevalka ne samo istrskega kulturnega vsakdana, ampak tudi dogajanj v širšem narodnostno mešanem prostoru, ki sega od Trsta vse do Reke. Revija objavlja manke v italijanskem, nrvaškem in slovenskem jeziku, zadnja številka (publikacija izhaja štirikrat letno) pa prinaša pr-vic tudi prispevke v nemščini.
slanstvu te revije je tekla predsinoCnjim beseda v Devinu na javnem srečanju, ki ga je kulturni 'krožek Istria priredil pod pokroviteljstvom devinsko-nabrežinske občinske uprave. V dvorani devinskih pevskih zborov se je zbralo res veliko število ljudi, častni gost večera pa je bil istrski pisatelj Fulvio Tomizza.
Prireditev je uvedel predsednik krožka Istria Marino Vocci, ki je poudaril, da sodi predstavitev ”Jurine i Franine" v projekt z naslovom ”Od multikulturne družbe do dialoga med kulturami", pri izvedbi katerega aktivno sodeluje tudi Občina Devin-Nabrežina. Upravo je na srečanju zastopala podžupanja in
odbornica za kulturo Vera Tuta Ban, ki je tudi pozdravila udeležence večera.
Častni gost je bil, kot rečeno, Tomizza, ki je v zelo občutenem posegu izpostavil svoja gledanja na sedanjo istrsko stvarnost, na sožitje in na dialog med različnimi kulturami in narodnimi komponentami. O zgodovini reviji ter o vsebini zadnje številke sta obširno spregovorila člana uredniškega odbora Armando Debeljuh in Flis Barbalich-Geromel-la.
Zadnja številka ”Juri-ne i Franine" objavlja tudi prispevka tržaških sodelavcev krožka Istria Livia Doriga in Giuliana Orela. Prvi je prispeval študijo o čebelah in o če-
belarstvu, Orel pa članek o tradicionalni tržaški oziroma istrski kuhinji. Dorigo in Orel sta se oglasila v predsinočnji razpravi. Poleg številnih gostov so se lepega devinskega večera udeležili tudi dijaki in voditelji domačega Zavoda združenega sveta, ki od vsega začetka zelo pozorno in doživeto spremlja ne samo dejavnost krožka Istria, ampak tudi kulturna dogajanja v tem prostoru.
Svečanost v spomin na tragično smrt zakoncev Vuk
Delegacija deželnega in pokrajinskega vodstva stranke Slovenske skupnosti bo jutri ob 10.30 položila venec na grob Stanka Vuka in Danice Tomažič, ki sta pred petdesetimi leti padla pod streli še neznanih morilcev. Njun grob je na mestnem pokopališču pri Sv. Ani
SSk vabi širšo javnost, da se udeleži jutrišnje spominske svečanosti. Stanko Vuk, njegova žena Danica Tomažič in Drago Zajc so bili umorjeni 10.marca 1944 (torej točno pred 50 leti) v stanovanju v Ul. Rossetti 31 v Trstu. Tragedija zakoncev Vuk je zaživela v znanem romanu Fulvia Tomizze »Mladoporočenca iz Rossettijeve ulice«.
V Društvu slovenskih izobražencev so imeli v ponedeljek v gosteh dr. Draga Ocvirka, profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani in urednika revije Misijonska obzorja. Govoril je o temi: »Z drugimi do lastne uresničitve«. Evropa je danes na razpotju, je začel' svoje razmišljanje predavatelj. Po eni strani je dosegla visoko civilizacijsko stopnjo, po drugi pa je njeno ravnanje večkrat v nasprotju s človeškimi in naravnimi zakoni. Kljub vsemu je bilo v naši civilizaciji doslej le več pozitivnega kot negativnega. Najboljši dokaz resničnosti te trditve je, da smo še vedno tu.
Dr. Ocvirk je opozoril, da se je po drugi svetovni vojni bistveno spremenil človekov odnos do vrednot. V osprednje
so stopila čustva, užitek, korist. Tudi in še posebno v tem trenutku, je nadaljeval predavatelj, ima krščanstvo veliko povedati in lahko prispeva k rasti človeka, ki se bo zavedal svoje majhnosti in bo znal sprejemati drugega z ljubeznijo. Ljudje namreč ne živijo le sami zase ali za svojo skupino, ampak za celotno občestvo. Ljubezen nikakor ne sme postati izključujoča. Samo v soočanju z drugimi lahko uresničimo tudi sami sebe.
Stališča, ki jih s tem v zvezi zagovarja Cerkev, je zaključil dr. Ocvirk, so presenetljivo podobna razmišljanjem neverujočih piscev, zaskrbljenih za usodo naše civilizacije. To idejno zbli-žanje med enimi in drugimi je ena od značilnosti sodobnega časa.
O vsebini zadnje šte-vilke, o vlogi in o po-
Govorniki na devinski predstavitvi revije "Jurina i Franina" (Foto Sergio Ferrari-KROMA)
~C	8. MAREC
Spomin na eno prvih povojnih proslav mednarodnega praznika žensk
Neva Lukes
Praznovanje 8. marca se je krepko zakoreninilo v naše življenje in v našo kulturno ustvarjalnost. Pred nekaj desetletji je praznovanje pou-darjalo zlasti boj ženske za pravice, potem je bil nekaj let poudarek zgolj na družabnosti, danes pa želijo žen-ske naglasiti predvsem kulturno ustvarjalnosti v okviru društev, v katerih delujejo. Za našo narodnostno skupnost je vse, kar se dogaja na kulturnem področju velikega pomena, zato so tudi vsakoletne osmomarčev-sk0 proslave hvalevredne pobude, ki jun gre vse priznanje, vendar v spo-min mi vedno znova prihajajo tiste prve povojne proslave 8. marca, ko snio si komaj celili rane od druge svetovne vojne in obnavljali poruše-j10* ko smo ustvarjali z majhnimi si-Jami nov svet, ko so se ženske začele uolj osveščeno lotevati tudi svojih Problemov, svojega položaja v svetu, syojih dolžnosti, pa tudi svojih pra-vic v družbi.
in tu mi gre spomin na proslavo,
ki sem jo doživela, mislim leta 1948 v takratni kinodvorani Alabarda na Trgu Stare mitnice. Ne vem, kdo je bil organizator; vem pa, da sem poslušala govor delavke, kakršnega nisem slišala potem nikoli več, pa čeprav sem sodelovala na številnih proslavah 8. marca in bila večkrat tudi govornica.
Bila je čisto preprosta delavka v tobačni tovarni v tržaškem pristanišču - mislim da se je imenovala Fi-lippi. Kot mi je sama povedala, je imela samo pet razredov osnovne šole. Bila je vdova s tremi otroci, za katere je morala skrbeti sama. Morda je bilo prvič, da je spregovorila pred tolikšno množico ljudi; toda vse kar je povedala, je bilo tako tehtno, doživeto in povezano s smislom praznika 8. marca, da smo bili po zaključku govora takorekoč brez besed. Potem smo najprej zaploskale ženske, nato so začeli ploskati vsi ostali, saj smo v njenih Besedah zaznali vse tisto, kar so ženske terjale
zase, pa tudi za vse ostale, za vse človeštvo - torej pravice za žensko, ki se je šele morala boriti za svoj vstop v svet, pa tudi pravice za vse ljudi, zlasti zapostavljene in izkoriščane, ki so se prebijali iz grozot druge svetovne vojne in so se morali spoprijemati s težkimi problemi in so verjeli, da bo osvoboditev izpod nacifašizma prinesla svetu mir, svobodo in demokracijo. Ta preposta ženska, odlična govornica, je takrat razumela vse tisto, kar smo morda kaseje počasi razumevale vse, ki smo se udeleževale osmomarčevskih proslav. Govornica me je potem kot novinarko sprejela v svojem revnem stanovanju, ki jo je sestavljala majhna kuhinja in še manjša spalnica. Ponudila mi je kavo in nekaj peciva. Iz obrazov otrok sem zaznala, da jim je bilo strogo zabranjeno, da bi z ročico segli po tem pecivu.
Nisem pozabila te preproste ženske, matere in delavke, ki je znala s preprostimi besedami zadeti bistvo
in nas navdušiti, da bi nadaljevali s tem, kar so si borci za boljše in lepše ideale želeli.
Nimam podatkov, če je ta izredna ženska še živa, ali pa so jo težki življenjski pogoji že spravili pod zemljo, vem pa, da me je proslava, na kateri je govorila, obogatila in zapustila v meni nepozabne vtise kot jih nisem kasneje, na nobeni drugi proslavi 8. marca več doživela.
Duh te preproste, herojske ženske bi moral ostati živ na naših proslavah. Za nas Slovenke je prav, da se čimbolj združujemo, da se ob tem hrabrimo za vse tisto delo, ki nas v društvih, organizacijah, pa tudi doma čaka. Toda ne pozabimo, da je bil 8. marec imenovan za praznik ženske zato, da bi ji priboril mesto, ki ji pripada ter da bi tudi v javnem mnenju ustvaril pogoje za ustvarjanje takšnega sveta brez vojn in zatiranja. Tej preprosti delavki, ženi in materi so torej namenjene moje misli ob letošnjem 8. marcu.
Danes profesor in prijatelj
Franko Drasič
praznuje.
Pri SZ SLOGA mu nazdravljamo vsi: odborniki, odbojkarji in odbojkarice vseh generacij ter skupaj z njim trčimo s kozarci Se na mnoga leta.
	
□	ČESTITKE
Hurrah,	hurrah!
TANJA KOROŠEC iz Boljunca praznuje danes svoj rojstni dan. Vse, kar si sama najbolj želi ji voSči Vida z družino.
Nasi	ALENKI
ŠTOKA, ki je z odliko in pohvalo diplomirala 7. t. m. na tržaški leposlovni fakulteti iskreno čestitamo teta Boženka, stric Mario, Matjaž, Martin ter Irena.
Na tržaški leposlovni fakulteti je z odliko diplomirala ALENKA ŠTOKA. Ob tem lepem dogodku ji iz srca Čestitajo družina Ludvik Grgič ter družini Mario in Alessandro Zambiasi.
PRISPEVKI
V	spomin na gospo Francko Peršič daruje Minka Pahor 40.000 lir za MPZ Tabor.
V	spomin na dragega Cvetka Smotlaka daruje Zena Valerija 200.000 lir za MePZ Primorsko,
200.000	lir za KD Primorsko, 100.000 lir za SKP - sekcija občine Dolina in 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Doli-na-Mačkolje-Prebeneg.
V	spomin na dragega Cvetka Smotlaka darujejo Danica, Iztok in Saša 50.000 lir za KD Primorsko, 50.000 lir za SKP - sekcija občine Dolina, 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg in
50.000	lir za glasilo Iskra.
Ob 30. obletnici smrti drage matere daruje sin Marjo Petaros z družino (Boršt 89) 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. .
V	spomin na svojce družine Tanče daruje Mila z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
V	spomin na Marico Starc vd. Daneu darujeta Boža in Pepi Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Angelo Cijak darujeta Olga in Stojan 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Marico Daneu darujeta Olga in Stojan 20.000 lir ^a popravilo kontovelske cerkve.
Namesto cvetja na grob Angele Ciani daruje Miro Košuta (Kontovel 301) 50.000 lir za center na Kontovelu.
Ob 1. obletnici smrti Borisa Zobca darujejo bivši ravnatelj, učno in neuCno osebje srednje šole Sv. Ciril in Metod
160.000	lir za Sklad »Mostarske žrtve«.
V	spomin na dragega Uroša darujeta nona Karla in nono angelo
10.000	lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti dragega Romana Štoke darujeta žena in hčerka
50.000	lir za popravilo cerkve na Kontovelu in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob bridki izgubi drage mame Marije Starc vd. Daneu izrekamo svojemu Članu Vasiliju in ostalim sorodnikom globoko sožalje
MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel
MIROSLAV KRLEŽA
V AGONIJI
Režija: BORIS KOBAL Danes, 9. marca, ob 16. mi
ABONMA RED G
POPUSTI
od 10% do 50%
na knjigah in še marsičem do 31. marca v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
COMUNE Dl SGONICO - OBČINA ZGONIK
IZID RAZPISA O ZAKUPU
V smislu čl. 20 Zakona 19. 3. 1990, št. 55, obveščam, da je ta Uprava razpisala dne 29. 11. 1993 zakup po zasebni licitaciji, kot predvideno v 1. členu, črki a) Zakona 2. 2. 1973, št. 14, za dodelitev del izgradnje »Rekreacijskega parka« v Samatorci.
Osnovni znesek dražbe: 415.738.269.-;
Število povabljenih podjetij: 70;
Število udeleženih podjetij: 11 in sicer: Edilstyl, Repen, Repentabor - I.L.S.E. S.p.a., Trst -Pascon, Trst - Iniziative Edili Bi Zeta, Trst - Ge. Co. S.p.a., Trst - Bertossi Costruzioni, Neme, Videm - geom. Del Piccolo, Trst - Savino S.p.a., Trst - Regionale Costruzione ed Impianti, Trst - Cossu Costruzioni, Rivignano, Videm - Ri. Ar. S.n.c., Trst.
Dela dodeljena podjetju: Costruzioni Edili Pascon, ul. Pauliana 8 - Trst
Trst, 28. 2.1994	Zupan
(Tamara Blažina)
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
9.	marca 1994
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide ob 4.45 in zatone ob 15.28.
Jutri, ČETRTEK,
10.	marca 1994
40 MUČENIKOV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 1023,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro severo-zahodnik, vlaga 71-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Catheri-ne Cekada, Giovanni Tar-taglia, martina Paliaga.
UMRLI SO: 84-letni Do-menico Braico, 78-letna Maria Urzan, 84-letna Maria Steffe, 87-letna Antonia DelFOsto, 75-letni Guerrino Angeli, 66-letni Luigi Bucovaz, 96-letna Zoe Cattani, 67-letni Gior-gio Schaffer, 53 Claudio Fonzari, 75-letna Giuseppe Scala, 74-letna Caterina Kosovel, 91-letna Nives Bonazza, 66-letna Lidia Sergas.
□ LEKARNE
Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. marca 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Giulia 16 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -7.00, 19.30, 22.00 »Quel che resta del giorno«, r. James Ivory, i. Anthony Hopkins, Emma Thompson.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubt-fire - Mammo per sem-pre«, i. Robin Williams, Sally Field. EKCELSIOR AZZURRA - 7.00, 8.40,
20.20,	22.00 »Film bian-co«, r. Krzysztof Kieslovv-ski
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Free Willy, un amico da salva-re«.
NAZIONALE 2-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Nel nome del padre«, i. Daniel Day Lewis, Emma Thompson.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Malice (II sospetto)«, i. Alec Baldvvin, Nicole Kidman.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«, i. Charlie Sheen, Kiefer Sutherland, prod. Walt Disney.
GRATTACIELO -17.40, 19.50,	22.00 »Phila-
delphia«, i. Tom Hanks, Denzel Washington.
MIGNON -	16.30,
18.20, 20.15, 22.15 »Cool runnings quattro sotto ze-ro«, i. John Candy. EDEN -15.30 - 22.00 »Nata per go-dere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Robin Hood, un nuomo in calza-maglia«, r.-i. Mel Brooks.
ALCIONE -	18.00,
20.10, 22.15 »Un’anima divisa in due«, r. Silvio Soldini, i. Fabrizio Benti-voglio, Maria Bako, Philip-pe Leroy.
LUMIERE -	17.00,
18.20, 20.15, 22.15 »The Snappers«, r. Stephen Frears. Zadnji dan.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Goduria infinita«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
PRIREDITVE
V TRŽAŠKI KNJIGARNI je do 19. t. m. na ogled razstava slikarja Safeta Zeca.
ZVEZA UPOKOJENCEV ZA VZHODNI KRAS OPČINE SPI CGIL prireja v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA danes, 9. t. m. z začetkom ob 16. uri.
KD I. GRBEC vabi ob mednarodnem dnevu žene v petek, 11. t. m., ob 20. uri na otvoritev razstave MILOSTNE PODOBE IZ LJUDSKE UMETNOSTI NA LESU MIHAELE VELIKONJA. Predstavila jo bo Neva LukeS, govorila bo Nives KoSuta, sodelujejo gojenci Glasbene matice. Razstava bo odprta v soboto, 12. t. m. od 16.30 do 19. ure ter v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. ure.
FOTO TRST 80 vabi na projekcijo diapozitivov OD ATLANTIKA DO PACIFIKA PO KOLUMBOVI DEŽELI. Silvan Pipan bo prikazal lepote in znamenitosti Združenih držav Amerike. VeCer bo v petek, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni!
ŽENE IZ RICMANJ IN LOGA vabijo v soboto, 12. t. m., ob 20. uri v društvene prostore v Ric-manjih na PRAZNIK DNEVA ZENA. -
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 12. marca, na VECER POSVEČEN GRAFOLOGIJI. Andrej Za-ghet in Darko Bradassi bosta obrazložila psihološki pomen grafoloskih znakov v teoriji in praksi. ZaCetek ob 18.30. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA
IZ RICMANJ prireja ob otvoritvi praznovanj vaškega zavetnika sv. Jožefa v nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri v cerkvi v Ricmanjih CELOVEČERNI KONCERT; sodeluje tudi mešani pevski zbor Slavec-Slo-venec. Vabljeni!
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - V nedeljo, 13. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 10.30 bo na sporedu prvi koncert pomladanskega niza Openskih glasbenih srečanj. Nastopil bo pihalni trio SLOWIND, ki ga sestavljajo flavtist Aleš Kacjan, klarinetist Jurij Jenko in fagotist Zoran Mitev. Na sporedu: L.M. Škerjanc, H.E. Apostel, S.Osterc, B.Kantušer, R. Maros. Preživite z nami prijetno glasbeno matinejo.
GLEDALIŠKI KROŽEK
Slovenskega kulturnega kluba in Radijski oder vabita ob mednarodnem letu družine na uprizoritev Mladinskega odra dela IGRA ZAMENJAV ALI SKUPAJ JE LEPŠE, ki bo v nedeljo, 13. t. m. v kinodvorani v Bazovici. ZaCetek ob 17.30.
KD RDEČA ZVEZDA
gosti v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri SKD Primorec s spevoigro SNEGULCICA. Vabljeni!
□ OBVESTILA
OB 51-LETNICI prisilne mobilizacije letnikov 1924, 1925 in 1926 vabimo bivše deportirance na spominsko srečanje, ki bo v gostilni Pridvor pri Sv. Antonu (Koper) v soboto, 12. marca, ob 13. uri. Zainteresirani (iz vse Primorske) naj se Cimprej javijo poverjenikom, ki so: Janko Simoneta - Zgonik (tel. 229120), Drago Slavec - Dolina (tel. 228156), Branko Kozlovič - Zgornje Škofije (tel. 0038666-54513), Danilo Pobega -Pobegi ( tel.066-58661) in Milan KocjanCiC - Plavje (066-54624). Prijave sprejemajo jutri, 9.marca.
PROŠNJE ZA PRISPEVKE PO SUSI. Kmečka zveza obvešča kmete, ki so lani utrpeli škodo po suši, da lahko predstavijo prošnjo za prispevek v smislu zakona 185/92. Prošnje, ki jih je treba predstaviti do-11. marca letos, izpolnjuje KZ na sedežu v Trstu in na podružnicah v Nabrežini vsak torek ter na Opčinah vsak Četrtek.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 10. t. m. ob 14.30 ter danes, 9. t. m., ob 13.15 iz trga Oberdan (deželna palača).
MLADI solisti, kantav-torji, skupine! Ce se želite predstaviti širši publiki z vašimi originalnimi skladbami v okviru celovečernega koncerta, ki ga organizira KD F. Prešeren iz Boljunca tel. na št. 228311 od 14. do 14.30 od ponedeljka do petka.
KD S. ŠKAMPERLE in ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST (skupina SanCni žarek) prirejata v prostorih društva Škamperle (na 1. Maju) 20- urni plesni teCaj standardnih in latinskoameriških plesov. Ple-
sali bomo vsak ponedeljek od 20. do 21.30 s pričetkom 14. t. m. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 360324.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešCa, da je odhod avtobusa za izlet v Rogaško slatino v sredo ob 7. uri zjutraj s trga Oberdan.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
obveščata udeležence izleta v Verono, ki bo v petek, 11. t.m., da bo odhod avtobusa ob 5.30 izpred občine v Dolini in ob 5.45 izpred ”Bar Centrale” na Opčinah (in ne ob 6. uri iz Trsta).
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča bivšim šolnikom in pomožnemu osebju, ki so vstopili v pokoj po letu 1985, da septembra letos zapade rok za vložitev prošnje za obračun izredne dopolnilne odškodnine pri odpravnini ( riliquidazione indennita di buonuscita comprensiva della quota di indennita integrativa speciale). Pravico do doklade imajo tudi preživeli ožji sorodniki. Izpolnjene obrazce sprejema zavod za socialno zavarovanje državnih uslužbencev -ENPAS - ul. Ghiberti 4 (5. nadstropje), tel. št. 364460, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Morebitna pojasnila in obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, 34133 Trst, tel. 370301 vsak ponedeljek 17.30 -18.30, torek 11.30 - 13.00, sredo 15.30 - 17.00 in Četrtek 9.30 - 11.00.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst in Gorica sporoča upravnemu, tehničnemu in pomožnemu osebju v stalež, da 11. t. m. zapade rok za vložitev prošnje za premestitev.
MALI OGLASI
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, Salež 44.
OSMICO ima Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vljudno vabljeni!
OSMICO ima odprto Ostrouška, Zagradec št. 1.
OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Stra-mare 87/A - Zavije.
OSMICO je odprl Vladimir Caharija (Mhc)-Nabrežina št. 22. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Ivan Antonie v Cerovljah. ToCi belo in Črno vino.
V ZGONIKU ima odprto osmico Janko Kocman.
PISARNA v Trstu išče dinamično in izkušeno osebo za delo v Kopru na področju fiskalne, družbene in finančne konzulen-ce. Tel. št. (040) 638263.
ZAPOSLIMO osebo za opravljanje splošnih vzdrževalnih del v hotelu. Ponudbe naslovite na naslov: Palače Hotel, Korzo Italia, 63, 34170 Gorica.
DAJEM v najem stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. št. 200115.
GORICA - V dvonadstropni hiši z vrtom dolgoročno oddam trosobno stanovanje, ki zahteva popravil, strošek katerih se odšteje od najemnine
450.000	lir na mesec. Tel. št. (040) 36686.
ISCEM delo pri družini, dvakrat tedensko. Tel. št. 213282.
PRODAM motor suzuki 1.1 GSxS, rdeče barve, letnik 91, 20.000 km v odličnem stanju, garažiran za
8.600.000	lir. Tel. št. 228736.
DVE LETI STAREMU
dalmatincu iščemo primerno družico iste pasme. Tel. št. (0481) 882141 v večernih urah, oz. urah kosila.
8. MAREC / DAN ZENA NA GORIŠKEM
Ob mimozah tudi klic k solidarnosti
Sindikalistke zbirale pomoč za žrtve vojne -Srečanje dijakinj z zaposlenimi ženskami
Osmi marec v Gorici: mimoze in pogovor med ženskami (foto Studio Reportage)
Osmi marec je včeraj na Goriškem bil bolj praznik kot pa dan boja žensk za odpravo ovir, ki še preprečujejo pravo enakopravnost med spoloma. Dosti je bilo po ulicah in delovnih mestih deklet in žena s šopkom mimoz, še več je bilo v večernih urah veselih ženskih druščin, ki so praznovale.
Bilo pa je tudi nekaj drugačnih oblik praznovanja. Sindikalistke zvez CGIL, CISL in UIL so se večinoma odpovedale mimozam in namesto nakupu cvetja namenile denar za pomoč žrtvam vojne v Bosni. V ta namen prirejajo v sodelovanju z drugimi ženskimi združenji tudi manifestacijo za mir v nedeljo, 13. marca, v Tržiču. Sprevod bo krenil ob 9.30 s Trga Republike.
V Gorici so ženske DSL včeraj pred ljudskim vrtom skupaj s cvetjem delile tudi poziv v obrambo socialne države in drugih pravic, ki so si jih priborile ženske. Na zavodu Cossar pa so dijakinje z velikim zanimanjem sledile srečanju z nekaterimi ženskami, ki so se uveljavile v raznih še pred nedavnim pretežno “moških” poklicih in so dekletom posredovale svoje izkušnje.
a PRIREDITVE
LOGLAB IN KINOA-TELJE prirejata danes ob 18. uri pogovor o slovenščini. Vodil ga bo prof. Pavle Merku, potekal pa bo v italijanščini. Srečanje bo v konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu.
GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA v Novi Gorici (Ul. Gradnikove brig. 25) prireja danes ob 19. uri pogovor z dr. Cvetkom Vidmarjem o preoblikovanju občin ter z Jožkom Štrukljem o gospodarskih razvojnih možnostih Goriške.
□ OBVESTILA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE -GORICA (Sekcija za zunanjo trgovino) sporoča, da bo 11. marca ob 17.30 v Trstu predavanje o finančni družbi Finest. Vpisnina 30.000 lir. Prijave po tel. 32844 ali v uradih združenja v ulici Roma 20.
SINDIKAT SPI - CGEL - sekcija Doberdob obvešča upokojence, da bodo v marcu ob ponedeljkih in petkih urejali davčne obrazce 730. Urnik: od 15. ure dalje.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Philadelphia«. L Tom Hanks in Denzel VVashington. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »La famiglia Ad-dams n. 2«.
TRZIC
COMUNALE Zaprto.
K KONCERTI
FLAVTA IN KITARA SKOZI CAS - je naslov koncerta, ki bo nocoj ob 20.30 v Katoliškem domu. Nastopila bosta flavtist Giorgio Marcossi in kitarist Giulio Chiandet-ti. Koncert prirejata Glasbena matica in Center E. Komel.
GLEDALIŠČE
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ vabi na predstavo Veselje do življenja A. Nicolaia. Igra Mira Lampe -Vujičič, režija Janez Starina. Predstava bo v nedeljo, 13. marca, ob 17' uri v župnijski dvorani v Standrežu.
M LEKARNj
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497
POGREBI
Danes ob 10.30 Gin-liano Brumat (krsto pripeljejo iz Vidma) v stolnici in nato na glavno pokopališče, ob 11.uri Michele Kocina iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Anna Paulin vdova Toso iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
OBČINA
GORICA
wr
I
podjetja za nudenje pomoči na domu v sklopu osnovne socialne pomoči na območju občin GORICA, MOSA, STE-VERJAN in SOVODNJE ob Soči.
Zainteresirana podjetja lahko vložijo prošnjo za vabilo na licitacijo na kolkovanem papirju do vključno 14. marca 1994 na naslov:
COMUNE Dl GORIZIA (Občina Gorica) - Settore VI. -Piazza Municipale n.1 (Občinski trg št. 1) - Gorizia - Gorica. K prošnji je treba priložiti potrdilo o vpisu v trgovinsko zbornico ali potrdilo o vpisu v register deželnih zadrug, seznam že opravljene socialne pomoči na domu in izjavo, da se delo izvaja tudi z uslužbenci z znanjem slovenskega jezika.
Navedene dokumente, z datumom, ki ni kasnejši od treh mesecev od zapadlosti predložitve prošnje, lahko nadomesti dokument, kakor ga predvideva zakon.
Prošnje za vabilo ne obvezujejo občinske uprave. Podrobnejše informacije nudi Servizio Politiche Sociale -Settore VI. - Občina Gorica (tel. 0481/383394) ali Centra Sociale Polivalente (Večnamenski socialni center) (tel.0481/532377 - 537379) od 9.00 do 13.00.
GORICA / JAVNA SKUPŠČINA RAJONA ZA SEVERNO ČETRT
NOVICE
Kompromis s trgovci glede otoka za pešce v Ul. Ascoli
Različni pogledi o tem, kako bi ovrednotili staro mestno jedro
Marko Marinčič
»Oh, kako je v Gorici težko premostiti zakoreninjene predsodke! «. Ta grenka ugotovitev enega nied rajonskimi sveto-valci za severno mestno Četrt je predsinoči povzela vzdušje na odprti seji s trgovci z območja 01. Ascoli in z vodstvom zveze trgovcev Ascom. Na dnevnem redu je bil Protest trgovcev zaradi Prepovedi prometa v ulicah Ascoli in sv. Ivana.
Občina je obnovila tlak, pločnike in razsvetljavo teh ozkih ulic in omejila promet, ki je dovoljen samo za stanovalce in dostavo blaga. Nekateri trgovci pa se upirajoi uvedbi otoka za pešce. Hudujejo- se zaradi strogosti občinskih redarjev in številnih glob avtomobilistom, ki so po uvedbi prepovedi še peljali ali parkirali na prepovedanem območju. Trgovci pravijo, da so oškodovani, da izgubljajo kupce, ki ne morejo z avtomobilom pripeljati prav do vhoda trgovin. Zahtevajo, naj občina dodeli vsakemu trgovcu nekaj posebnih Kartončkov za kliente, ki naj bi tako dobili začasno dovoljenje za vožnjo ^ parkiranje v zaprti
Rajonski svet je pred-°g o kartoncih osvojil, a e kot začasno rešitev do realizacije predvidenega Parkirišča v Ul. Brass.
ri tem pa so rajonski svetovalci zagovarjali tu-
t Mrše intrese vseh pbcanov, da se ovrednoti m osvbodi avtomobilov a značilen mestni pre-
del. Navsedanje bodo imeli od tega največ koristi prav trgovci, ki pa se morajo navaditi razmišljati drugače in tudi sami aktivneje privabiti možne kupce. Rajonski svet je že sam poskrbel za olepšanje trga pred cerkvijo sv. Ivana in za nekaj manifestacij, ki naj bi privabile obiskovalce. Prav v nedeljo, 13. marca, bodo priredili celodnevni sejem umetniške obrti, ki se bo ponavljal vsako drugo nedeljo v mesecu.
Vendar tudi sejem ne zad.ovoljuje vseh trgovcev. Nekateri se jezijo, ker ga prirejajo v nedeljo, ko so trgovine zaprte. Isti pa niso pripravljeni izkoristiti možnosti nedeljskega fakultativnega odprtja, za katero se je predsednik Ascom Bisesi obvezal, da se bo zavzel na občini. To povsem odklonilno stališče so v resnici zavzeli le nekateri posamezniki, ki pa so bili najglasnejši in so preglasili druge trgovce, katerih zahteve so gotovo razumnejše. Slednji bodo v nedeljo dvignili navoj-nice in so tudi v svojih zahtevah zmernejši: dovolj bi bilo, ko bi na parkirišču v končnem delu Ul. Ascoli dovolili parkiranje samo za omejen Cas. Namesto uslužbencev, ki puščajo tam po cele dneve desetine avtomobilov, bi tako parkirna mesta bila na voljo kupcem, otok za pešCe pa bi res služil namenu. Volk bi bil sit in koza cela.
VOLITVE / KANDIDAT PSI ZA POSLANSKO ZBORNICO
Giuseppe Napoli se je predstavil
Stranka po težkih pretresih znova pridobiva samozavest
Giuseppe Napoli je kandidat socialistične stranke za poslansko zbornico. Kandidira za proporCni del v vseh okrožjih dežele Furlanije -Julijske krajine. Glede večinskega sistema pa je PSI del progresistiCne koalicije, ki kandidira Darka Bratino za senat in Artura Bertolija za zbor-; nico.
Napoli, 40-letni uslužbenec sicer pa štiri leta župan v Preceniccu v videmski pokrajini, se je v ponedeljek zveCer srečal s predstavniki socialistične stranke v Gorici in pojasnil razloge nastopa
na bližnjih političnih volitvah ter nujnost, da stranka, poleg uveljavitve predstavnikov progresistiCne koalicije, kar se da uspešno prestane volilno preizkušnjo tudi v takoi-menovanem proporCnem sistemu, kjer nastopa samostojno. Razmere v stranki so danes bistveno drugačne od tistih pred letom ali dvema, stanje se še spreminja in izboljšuje, Čeprav tudi težav ne manjka. V stranko se že vračajo ljudje, ki niso, Čeprav so bili večkrat hudo razočarani, izgubili vero v ideale socializma.
Giuseppe Napoli
Skupščina članov sindikata finkcionarjev v zdravstvu (CIDA)
V	petek je bila v Gorici deželna skupščina elanov sindikata CIDA - SI. Dir. S.S. Gre za sindikat, ki združuje vodilne funkcionarje javne zdravstvene službe. Na skupščini so razpravljali o nedavnem posvetu v Rimu kjer so podrobneje obravnavali vlogo vodilnih funkcionarjev - manadžerjev na področju zdravstva. Glavni cilj funkcionarjev mora biti kvalitetna rast javne zdravstvene službe, so opo-zorili na srečanju. Potrebno je stalno prizadevanje za ta cilj. Obžalovali pa so dejstvo, da v tej branši javne uprave primanjkuje mladih funkcionarjev. To bi kazalo Cimprej nadoknaditi, sicer bomo v prihodnjih letih imeli precejšnje težave.
Flavta in kitara na koncertu dua MarcosskChiandetti drevi v Katoliškem domu
V	okviru slovenske glasbene sezone Glasbene matice in centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, bosta drevi, s pričetkom ob 20.30, v Katoliškem domu nastopila flavtist Giorgio Marcossi in kitariast Giu-lio Chiandetti. Naslov koncertu je Flavta in kitara skozi Cas. Na programu bodo skladbe J. S. Bacha, M. Giuhanija, M. Castelnuova - Tedesca in A. Piaz-zole. Vstopnina znaša 10.000 lir, za dijake pa je vstop prost.
Drevi pogovor o slovenščini namenjen italijanski javnosti
V	konferenčni dvorani Pokrajinskega muzeja na goriškem gradu bo drevi ob 18. uri pogovor o slovenščini. Prirejata ga Loglab in Kinoatelje, vodil pa ga bo prof. Pavle Merku. Pogovor bo potekal v italijanščini, saj je prvenstveno namenjen občanom italijanskega kulturnega kroga, ki slovenščine ne poznajo oz. jo šele spoznavajo. Nocojšnje srečanje sodi v okvar dejavnosti, ki jo je pred štirimi leti zaCel Kinoatelje z uvedbo -multiumedialnih jet-zikovnih delavnic in teCajev slovenskega jezika, katerih namen je omogočiti italijanskim someščanom spoznavanje ne le slovenskega jezike temveC tudi kulture.
Javno srečanje o okolju in storitvah v mestu
V	okviru ponedeljkovih srečanj gibanja Cittadini per ITsontino, bo prihodnji ponedeljek, 14. marca, v kletnih prostorih Palače hotela govor o kakovosti življenja v mestu. Poročila bodo imeli inž. Ugo Lu-terotti, inž. Livio Sivilotto, dr. Pierpaolo Merluzzi in inž. Franco Sturzi.
V	priporu zaradi posesti hašiša
Zaradi posesti mamila so v TržiCu priprli 36-letne-ga Andrea Grassa. Ustavili so ga na ulici in pri njem našli nekaj hašiša. Ob preiskavi v njegovem stanovanju v ulici B. Gigli 2 pa so preiskovalci naš-li še dodatno količino mamila. Skupaj so zaplenili za približno 36 gramov hašiša. Ker je Grasso bil že predhodno kaznovan zaradi drugih in podobnih kaznivih dejanj, domnevajo, da se je ukvarjal z razpečevanjem. Grasso se je v TržiCu mudil začasno. Zaposlen je namreč pri nekem podjetju v tem mestu.
TELEFONI / V NEKDANJEM GLAVNEM SEDE2U SIP
MEJA / KRITIKE IN PREDLOGI INDUSTRIJCEV
V Ul. Crispi nova razkošna javna telefonska govorilnica
Poleg raznih avtomatov je v njej tudi telefon za gluhoneme
^ lovi govorilnici SIP v Ul. Crispi (foto Studio Reportage)
Telefonska družba SIP je vCeraj odprla v prostorih svojega nekdanjega glavnega goriškega sedeža v Ul. Crispi novo javno telefonsko govorilnico. V njej bo osem javnih telefonov, od teh eden za telesno prizadete, opremljena je z avtomati za menjavo bankovcev v kovance, za razdeljevanje telefonskih kartic in celo s telefonom za gluhoneme. To je poseben telefon, Cigar slušalko uporabnik položi na aparat podoben majhnemu pisalnemu stroju in lahko komunicira z osebo pri podobnem aparatu s tem, da natipka svoje sporočilo.
Prostori, ki jih je predstavil javnosti in oblastem direktor goriške podružnice SIP inž. Claudio
Negrini, so naravnost razkošno urejeni in opremljeni. NaCrt sta izdelala tržaška arhitekta Evelina Bette in Mauro Trani, ki sta v spremni študiji pojasnila, da sta se pri svoji zamisli izrecno zgledovala po Fabianiju in Plečniku.
Javna govorilnica bo odprta vsak dan med 9. in 22. uro. V uradnih urah bo v njej tudi uslužbenec, sicer pa so vse storitve avtomatizirane, tako da je uporaba možna tudi brez osebja SIP. Izven omenjenega urnika bodo v nočnih urah vsekakor na voljo trije zunanji telefoni, na pročelje pa so namestili tudi posebno napravo (podobno okencem Bancomat) za avtomatizirano plačevanje telefonskih računov.
Cas je že za temeljito reorganizacijo osebja in uradov na meji
Strukture na mednarodnem mejnem prehodu v Standrežu, carina, skladišča, špediterske dejavnosti in tovorno postajališče predstav-ljajo iz gospodarskega vidika in glede števila zaposlenih danes najveCje podjetje na Goriškem. Zal pa se v različnih sektorjih tega podjetja še zmeraj marsikaj zatika. Tudi tam, kjer bi lahko že s samo reorganizacijo osebja in uradov dosegali boljše uspehe.
Pred kakšnim tednom smo poročali o ukrepih, ki jih bodo v kratkem uresničili na mejnih objektih, da bi zagotovili boljše delovne pogoje osebju. Vprašanja gospodarnejšega in ažumejše-ga poslovanja carinskih in drugih služb in ne na-
zadnje vprašanja primernejših storitev za šoferje tovornjakov in druge operaterje na področju blagovne menjave so bila predmet razprave avtoprevoznikov, ki so včlanjeni v zvezo industrij-cev. S stališči pa se strinjajo tudi elani obrtniškega združenja prevoznikov in združenja malih podjetnikov. Svoja stališča, kritike in predloge so strnili v daljše poročilo iz katerega povzemamo bistvene točke. Predvsem ugotavljajo, da je poleg skrbi glede onesnaženosti ozračja zaradi izpušnih plinov, treba poskrbeti tudi za primernejše storitve za šoferje in druge operaterje. Z boljšo organizacijo carinskih uradov bi bilo mogoče znatno skrajšati dol-
ge Čakalne roke. Seveda je zadeva nujno povezana z zagotavljanjem zadostnega števila uslužbencev carine.
Pravzaprav bi boljša organizacija storitev morala biti prvenstvena naloga državne uprave, saj je racionalizacija in hiter pretok blagovnih pošiljk eden od ciljev politike na evropski ravni. Težko je razumeti, navajajo avtoprevozniki, da se državna uprava ne uspe ustrezno organizirati, zato da bi v Cimkrajšem Času in z neprekinjenim delovanjem, iztržila razne davščine in prispevke. Industrijci dodajajo, da zadostuje pogledati že na slovensko stran meje, kjer carinska služba deluje hitreje in kjer ni dolgih vrst in Čakanja.
SLOVENSKA KRONIKA
Sreda, 9. marca 1994
SEŽANA / OBVOZNICA
ŠEMPETER
Avtocesta mimo kraške prestolnice
Izvršni svet se strinja s predlogom sprememb -Razgrnitev načrta in javna obravnava
Velike
težave
zaradi
zamud
V Sežani so loCeno od dolgoročnega družbenega plana občine pripravili osnutek odloka o spremembah lokacijskega načrta za avtocesto Razdrto-Fernetici na odseku Dane-FernetiCi. Gre za odsek, ki so ga ljudje poimenovali »sežanska obvoznica«. O njenem poteku je občinski izvršni svet že nekajkrat razpravljal, zdaj pa ga je predlagalo ministrstvo za okolje in prostor. Vso dokumentacijo o tem bodo javno razgrnili v*krajevni skupnosti Sežana in Dane ter v stavbi občinske skupščine do 4. aprila lestos. Javna obravnava osnutka pa bo predvidoma v ponedeljek, 21. marca.
Kot so na seji občinske vlade v ponedeljek pojasnili predstavniki Zavoda za urbanistično planiranje, predlagane novosti na odseku
med Danami in . Fernetiči ne bodo dosti spreminjale dogovorjene trase. Avtocesta naj bi doživela naslednje spremembe (ki so tako z gradbeniškega kot z okoljevarstvenega stahšCa boljše in cenejše): namesto po nasipu in viaduktu bo trasa potekala po danskem polju, prečkala železniško progo in cesto Se-žana-Nova Gorica v podvozu, nakar se bo »zajedla« v hrib Tabor (vkop) ter se-skozi okoli 200 metrov dolg predor prebila pod grebenom Tabor-Lenivec na drugo stran Sežane. Po tem osnutku predloga so seveda predvideni tudi vsi »priključki«, ki so pac pobebni pri taksni komunikaciji. Predvideni so podvozi za poljsko pot nad Danami, za lokalno cesto proti Vrhovljam, izve-nivojska povezava avtoceste s carinskim terminalom. S
tem bi bila moCno razbremenjena sedanja glavna ulica v Sežani (Partizanska cesta), ki bi se tudi priključila na avtocesto tik pred mejnim prehodom FrenetiCi (nadvoz). Pred mejnim prehodom bi na obeh straneh avtoceste bili prostori za servisne dejavnosti, poleg tega pa bo poseben nadvoz povezoval novo trgovsko-turisticno cono in obstoječi suhozemski terminal. Izvršni svet je v ponedeljek ocenil, da bodo v tem osnutku zajete vse bistvene spremembe. Strinja se tudi z rokovnikom in postopkom, ki ga je predlagalo ministrstvo, in slednjega v bistvu pospešuje. Postopek bo zaobšel obravnavo na občinski skupščini, s Čimer bo skrajšan do takšne mere, da bobo z gradnjo odseka zaceh že letos junija.
Vojko Cuder
»Obnova šempetrske bolnišnice ne teCe tako, kot je bilo zamišljeno in kot si želimo bolniki in osebje,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal direktor dr. Franci Koglot. Izvajalec obnovitvenih del - predvidena je zamenjava plastične fasade sedemnadstropne bolnišnične stavbe - podjetje SCT Ljubljana sicer obljublja, da bo sprejeto delo (vredno okoli 4 milijone nemških mark - od katerih jih je dva milijona prejel kot avans že decembra lani) dokončal in predal do konca letošnjega aprila, a vodstvo bolnišnice dvomi v to. Se posebej, ker je bilo še do včeraj zamenjanih komaj nekaj spornih delov fasade. Poleg očitne zakasnitve zace-
Včeraj so zamenjali komaj nekaj delov fasade (Foto: V. C.)
tka del pa je tu še veliko drobnih zapletov, ki nagibajo tehtnico v prid skepsi, da bo delo opravljeno do roka in kar je najpomembneje, da bo opravljeno solidno. Dvome pa vodstvu vzbuja tudi to, da izvajalec ne more dati garancije za zame-njane elemente in za opravljeno delo.
Vodstvo bolnišnice je povedalo, da jim počasno odvijanje del povzroča kup težav - od prelaganja nenujnih operacij, naročanja bolnikov na preglede, dopustov osebja, preseljevanja bolnikov, ki morajo biti opravljeni po določenem razporedu, do drugih manjših in navidez dro-
bnih, a nujno potrebnih opravil, ki jih vsakodnevno zahteva takšen zavod, kot je bolnišnica. Ker se je nekaj Časa pojavljalo vprašanje, kam z odpadno plastiko z bolnišnične fasade, je direktor dr. Koglot pojasnil da je to vprašanje rešila sanitarna inšpekcija.
Vojko Cuder
____________AJDOVŠČINA / FRUCTAL____________
Certifikat, ki ga je podelilo Združenje proizvajalcev sadnih sokov iz Nemčije, odpira vrata v Evropo
__________KOPER / STOLNA CERKEV___________^
Od kod razpoke v južni steni
Strokovnjaki so ugotovili, da se stena pogreza zaradi premikanja tal
S certifikatom FKS, ki ga je prejel ajdovski Fructal od Schutzgemeinschaft der Fruchtsaft Industrie, torej Združenja proizvajalcev sadnih sokov s sedežem v Nemčiji, bo podjetje lahko še hitreje prodiralo na zahodni trg. Certifikat FKS (Prostovoljni sistem kontrole) potrjuje, da so končni proizvodi in polproizvodi podjetja narejeni po standardih tega Združenja, katerega preverjanju kakovosti se proizvajalci prostovoljno podredijo. Združenje je bilo ustanovljeno kot zaščita pred zniževanjem kakovosti in potvorbami sadnih sokov. Predvsem so-
kove iz citmsov (pomaranč in podobnih sadežev), ki jih je sorazmerno lahko proizvajati, je lažje potvoriti. Združenje je usmerjeno k zaščiti potrošnikov pred nelojalno konkurenco na trgu, SCiti pa tudi proizvajalce, ki hočejo in zmorejo delati le pravi sok, je razložila pomen tega certifikata vodja razvoja Fructala An-drejka Lipovž. Posebej je pomembno, da se standardi združenja v praksi uporabljajo kot standardi Evropske unije. V Nemčiji brez certifikata izdelkov skorajda ni mogoCe prodajati, v evropskih državah pa je sokove lažje prodajati za-
radi garancij, ki jih proizvod daje. Tudi kupci polproizvodov imajo zagotovila, zaradi katerih lahko uvažajo brez predhodne kontrole.
Fructal je že v prejšnjh letih spoštoval regulativo in standarde Združenja, ki jih je posebej uveljavil v lanskem letu, saj je zanj po izgubi južnih trgov slovenski trg postal mnogo premajhen. Standardi, ki jih je uveljavilo Združenje, so mnogo strožji od sedaj veljavne regulative v Sloveniji. Združenje je lani jemalo vzorce markov in matičnih sokov ter konCnih izdelkov, pričakujejo pa, da bodo le-
tos nadzorovati tudi predelavo sadja. Certifikata ni mogoCe lepiti na izdelke, pac pa ga podjetje lahko uprablja v korespondenci s poslovnimi partnerji. Fructal izvaža v 15 držav in proda na tujem za 7,4 milijona ameriških dolarjev. Podjetje je lani poslovalo uspešno, sadni sokovi pa predstavljajo 48 odstotkov finančne realizacije. V zadnji številki internega Časopisa opozarja na škodljivo izpostavljanje slovenske ekonomije nenadzorovanemu uvozu, ki je v nasprotovanju z lastnimi predpisi in zahtevami.
Artur Lipovž
Prve razpoke na južni steni koprske stolne cerkve Marijinega vnebovzetja so opaziti že pred leti, a niso vedeli, zaradi Česa so nastale. Ko pa so se razpoke v zadnjem letu povečale in je razklalo tudi tri marmornate stopnice pred zakristijo, so videti, da je stvar veliko resnejša, kot se je najprej zdelo. Na koprskem 'župnijskem uradu, ki je - v sodobnem jeziku povedano - upravljalen cerkve, so povedali, da bi bilo treba počakati le še nekaj let, pa bi se stena zrušila.
Stvar so predali v roke arheologom in geologom koprskega Pokrajinskega
muzeja, ki so seveda vedeli, kje zaCeti raziskovati: ugotovitev, da se stena zaradi izrazitejših talnih premikov na tem območju pogreza, je bilo potrebno samo znanstveno utemeljiti. Ugotovili so tudi, da cerkev stoji na plasteh laporja in ilovice, kar so najbolj neugodna tla. Sondiranje tal je že pokazalo, da druge rešitve kot betoniranje temeljev ni, vzdolž stene pa naj bi jih vkopali 4 metre globoko. Dela naj bi po prvih ocenah stala 9 milijonov tolarjev, del denarja pa naj bi prispevalo tudi kulturno ministrstvo.
Koprski župnijski dom
v tem trenutku sklepa z nekim tržaškim podjetjem tudi pogodbo o georadar- ! skem pregledu celotnega poslopja. Pred kratkim je bilo ugotovljeno, da so cerkvene stene pravzaprav sestavljene iz dveh zidov, med katerima je prazen prostor ali pa je mednje nasuto kamenje. Tako imenovano »rentgensko slikanje« zidov naj bi stalo 9 milijonov lir. Mimogrede omenimo, da so se za p0" pravilo strehe svoje stolnice odločiti tudi Pirančani’ Brez tega namreč ne morejo nadaljevati restavriranja notranjščine cerkve.
Andrej Žnidarčič
ILIRSKA BISTRICA / TOVARNA ORGANSKIH KISLIN
Krajani so odločni in nočejo več smradu
Protestno pismo krajanov bo obravnaval občinski izvršni svet in se odločil za potrebne ukrepe
Protestno pismo skupine krajanov bo obravnaval občinski vrh
Prebivalci, ki živijo v neposredni bližini nekdanje Tovarne ogranskih kislin v Ilirski Bistrici (TOK), so v teh dneh moCno vznemirjeni. Iz sredstev javnega obveščanja so namreč izvedeli, da namerava »skupina, ki je lastninila nekdanje imetje TOK, obnoviti proizvodnjo organskih kislin v obstoječih objektih.« K temu dodajajo neuradno informacijo, da so novi lastniki že zaprosili ustrezne državne inštitucije za izdajo obratovalnega dovoljenja.
Prebivalci Tomšičeve, Maistrove, Gubčeve ulice in naselja S-12 oživitvi proizvodnje organ-
skih kislin v nekdanji tovarni odločno nasprotujejo, zato so na svet krajevne skupnosti Ilirska Bistrica pred dnevi poslali dopis, v katerem čez 100 podpisnikov zahteva, naj krajevna skupnost posreduje pri ustreznih občinskih in državnih organih z namenom, da preprečijo ponoven zagon tovarne. Ta je namreč okoliškim prebivalcem, kot pravijo, vrsto let grenila življenje, saj je njen zastarel naCin proizvodnje, predvsem citronske kisline, močno onesnaževal okolje. Posledice onesnaženja, zlasti močan smrad, so Čutili ne le ljudje ob tovarni, pač pa tudi prebivalci krajev vzdolž reke Reke. Nic Čudnega torej, da se je
Ilirske Bistrice prijelo ime »dolina smradu«.
Krajevna skupnost je dopis krajanov že posredovala izvršnemu svetu, ki bo o tem na seji razpravljal jutri.
Nova lastnika nekdanjega TOK, v katerem so pred dobrimi tremi leti uvedli stečajni postopek, sta podjetji Tokis in Prema, ki sta tovarno prejšnji mesec kupila na javnem natečaju. Kot zatrjujeta, proizvodnje citronske kisline, ki je bila nekoC osnovna dejavnost podjetja, v Ilirski Bistrici ne bo več. Namesto njih pripravljajo nove programe, ki naj bi bili okolju prijaznejši, vendar pa brez ustrezne komunalne Čistilne naprave, kot pravijo, ne bo šlo.
Mateja Godejša
Drugačni pogoji za občinsko zbornico
Območna gospodarska zbornica Nova Gorica, v kateri je včlanjeno čez 2 tisoč podjetij v severnoprimorski regiji (občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin), je včeraj na tiskovni konferenci predstavila svoje letošnje naCrte. Februarja je v sodelovanju s podobno inštitucijo iz Murske Sobote organizirala srečanje slovenskih in madžarskimi podjetnikov v Radencih, te dni se intenzivno pripravlja na sodelovanje na sejmu GAST ’94 od 12. do 16. marca v Celovcu (o njenem tamkajšnjem nastopu pod imenom »Doživimo Posočje« smo veC pisali vCeraj), prisotna pa bo tudi na turističnem sejmu v Vidmu od 9. do 17. aprila. Na tem sejmu z imenom »Hobi, šport, turizem in prosti Cas«, kjer se je lani zvrstilo okoli 70 tisoč obiskovalcev, bo novogoriška območna zbornica poskrbela za predstavitev slovenskih zdravilišč (Moravske toplice, Radenci, krkina zdravilišča, Terme Čatež, Atomske toplice in Zdravilišče Rogaška) in turističnih organizacij ter podjetij (Hit in Obalna turistična poslovna skupnost).
Poleg omenjenih dejavnosti v zvezi z organizacijo sejemskih nastopov navezuje ta ustanova še drugačne stike: na primer z regionalno zbornico v mestu Eger na Madžarskem, s trgovinsko zbornico Koroške v Celovcu in zlasti z zbornicami dežele Furlanije-Julijske krajine v Gorici, Pordenonu in Vidmu. Trenutno je sredi ustanavljanja območnih odborov, v katere se združujejo zaintersirana podjatja. Tako že delujeta odbora za trgovino in odbor za mednarodni promet, aktiven postaja odbor zasebnih cestnih prevoznikov, nastaja odbor lastnikov malih vodnih elektrarn ter odbor za strojegradnjo itd.	(V. C.)
PIRAN / TEŽAVE RIBIČEV
Cipljev ni
Občinska vlada noče podaljšati koncesij za ribolov
Potem ko se je morje sredi februarja začelo ohlajati (primerna temperatura je 7 stopinj Celzija in manj), je ribice v Piranskem zalivu le navdalo upanje, da se bodo ciplji zatekli k obrežju.
To se, iz ne Cisto pojasnjenega vzroka, ni zgodilo. Ribici sečoveljske LERE, ki jim je piranski izvršni svet dodelil koncesijo za letošnji ulov, pa tudi zasebni ribici, ki naj bi priskočili na pomoC, so se tako že tretje leto zapored za »veliki ulov« obrisali pod nosom.
Da bi rešili, kar se rešiti da, so ribici konec prejšnjega meseca zaprosili IS, naj jim koncesijo podaljša ter dovoli zajetje tudi sredi
morja (ciplji se bojda združujejo v jatah v bli' žini plavajočih ribogojnic na odprtem morju), Ce se ribe ne bi zatekle k obali, vendar je vlada, kot je slišati, tej možnosti prižgala rdeCo luc.
Prošnjo je menda zavrnila z utemeljitvijo, da so pravila jasna io da je bil ulov možen od 31. decembra do T marca, in to na tradicionalen način.
Omenimo, da je v zadnjem stoletju veliki ulov večkrat »tehtal* od 90 do 100 ton, rekord naj bi po pripovedovanju starejših ribičev znašal celo 140 ton, zadnji večji ulov pa j® bil leta 1991, in sicer 18 ton.
Andrej Žnidarčič
Šolstvo / v zadnji številki »časopisa za kritiko znanosti«
FOTOGRAFIJA / V PORDENONSKI GALERIJI SAGITTARIA
»Sola v teoriji« oz. o težavah šole
Revija objavlja tematski sklop o kroničnih težavah šole
Marta Verginella
V sredstvih javnega c vešCanja se cikliC: Pojavljajo tako razmišljal 0 tem. kflVžSnri
uiuzoa, kol razj Ve o pedagoški usposob nosti šolskega kadra, o i §ovem delovnem oz. prer 0 delovnem urniku, o romni izobražene ?9ajšnjih generacij itd. J j® z njim politične strani ar pa marsikdaj pomeni j najvisje državne inšt: Clie ' se sicer na šolo s jljjnjajo predvsem takrat,
vendarle ni tako zanen va stvarnosi, kot bi sic Prvi pogled izgledalo.
Ob tem velja omen a^rgo stalnico, ki je pi J1,1'1 obravnavah šolske rke vselej prisotna družbeni akteriji se t poklicane, da po svoji diišljajo o šoli, vredr njeno bolezensko stanji predpišejo najboljša z< la. Razprave o novih šc vsebinah in zahteve o kako naj bi šola hodila rak s Časom, se namreč rat krešejo z zahtevar 'moljsanju plač ucneg dra, drugič s konstataci
v vsen ne Vstopa kot neovrglj
kakih znakov, ki bi njen vzpon iz moi Katerega se je pogn se še pogreza.
Kot lahko ugoto branju tematskega s §a objavlja zadnja revije »Časopis zc znanosti« pod ne “kola v teoriji« ali v Soli«, so kronicn dalijanske šole v n
podobne tistim, ki jih doživlja šolska inštitucija v Sloveniji. Druži ju negodovanje uCnega kadira nad slabimi plačami, feminizacija šolskega okolja, vprašljivost doslej veljavnih vzgojnih izhodišč, da omenimo le nekatere. Od vzgoje inštitucije družba pričakuje, in to ne glede na ta ali oni državni okvir, da disciplinira um in pripravlja otroke za vstop v svet odraslih in delovnih ljudi. Učitelj bi moral potemtakem biti vse tisto, kar od njega pričakujejo posamezni družbeni segmenti. »Te nemogoče in večkrat tudi nasprotujoče si zahteve so že v naprej obsojene na neuspeh, učitelji pa izpostavljeni neprestanim kritikam in novim pritiskom, ker ne morejo izpolniti pričakovanj,« opominja pisec uvodnika Darij Zadnikar.
Ko brskamo po zgodovini učiteljstva, kot je to storila Mojca PeCek, ugotovimo, da so slovenski učitelji v prejšnjem stoletju neštetokrat živeli v bedi, kljub temu
pa je družba od njih zahtevala, da so bili moralni vzor svojim učencem. Učitelj je moral biti moder, previden, ponižen, vljuden, skratka »nadčlovek«, kot je zapisal Clankar v tržaškem Učiteljskem listu leta 1922. Velika zahtevnost do tisih, ki so opravljali učiteljski poklic, pa ni soupadala z visokom vrednotenjem njihovega dela. Od učitelja se še danes zahteva, ugotavlja Darij Zadnik v prispevku »Ali je šolo mogoCe kritizirati?, ki razkriva teoretske pristope v kritiki šole,« da bi s srednjeveškim navdušenjem stopil v red bosonogih menihov ali pa misijonarjev. Kako torej pristopiti pravilno k teoriji v šoli? Za Hansa Thierscha je pravilno gledanje na šolo tisto, ki prisodi pedagogiki le parcialno vlogo pri formaciji šoloobveznih otrok in dijakov. Pedagogika je lahko le delni porok za uspešno življenje.
O feminizaciji učiteljskega poklica in kdaj, kako in zakaj se je ta pojavila, piše
Mirjam Milharčič Hladnik. Učiteljevanje je od prejšnjega stoletja dalje postalo sredstvo za napredovanje hčer iz nižjih slojev in možnost za njihov prestop v srednji razred. Hkrati pa naCin za vzpostavitev ženske prioritete na vzgojnem področju, tako šolskem kot družinskem. Avtorica se loteva nadvse zanimive teme, o kateri bi bilo sicer treba razmisliti tudi zunaj historične perspektive.
Vprašati se moramo, kakšne bodo posledice femi-nizacije, ki jo šolske inštitucije vse bolj izrazito doživljajo v zadnjih desetletjih. Ne moremo namreč spregledati dejstva, da se šo-lobvezni otrok srečuje v Času svojega šolanja vse prepogosto le z ženskimi figurami in da postaja šola ženska inštitucija »par exellance«.
Marcela De Batistič razmišlja o otrokovih potrebah v vrtcih in o predšolskih vzgojnih izhodiščih. Zavzema se za pluralno organiziran sistem predšolske vzgoje, ki priznava različnost vzgojiteljev, otrok in njihovih družin. O ustvarjalnih in neustvarjalnih besedilih ter kriterijih za njihovo ocenjevanje govori prispevek Milene Blažič »Ocenjevanje ni vrednotenje«. Tematski sklop, ki ga Časopis za kritiko znanosti posveča šoli, načenja torej prepotrebno debato o šolski stvarnosti v Sloveniji. Bralcem tudi zamejskim, ponuja kritičen in večplasten pogled na nekatere šolske segmente danes in v preteklosti. V isti številki dobimo tudi Članek Rajka Muršiča o moCi glasbe, prispevke Marjana Smrketa in Richarda Way-nerja ter spise Karla Pirca, Marjana Kokota in Števna Leviya o umetnem življenju.
Sodobni avstrijski fotografi na ogled
\/ sodelovanju z muzejem Rupertinum Med razstavljalci tudi Branko Lenart s Rtuja
Marko Waltritsch
V	kulturnem centru Sagittaria v Pordenonu je v teh dneh odprta zanimiva razstava sodobne avstrijske fotografije. Gre za prvo tovrstno razstavo v Italiji nasploh, priredil pa jo je Rupertinum, fotografski muzej iz Salzburga. Na ogled so dela 16 najbolj reprezentativnih sodobnih avstrijskih fotografov.
Med njimi najdemo tudi slike 46-let-nega Slovenca, Branka Lenarta, doma s Ptuja, ki sicer že od mladih let živi v Avstriji. V državi severno od Alp je večkrat razstavljal, tu dobil veC nagrad, bil nekajkrat na študiju v Franciji ter dobil tudi nekaj mednarodnih priznanj. Osebne razstave je imel v Avstirji (Graz, Innsbruck, Salzburg, Weiz, Landeck, Dunaj), v Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto), v Milanu, Londonu, Berlinu, Antvverpenu, Zagrebu, Beogradu, Turinu.
Leta 1992 je v Rupertinumu v Salzburgu imel razstavo o svojem 20-letnem umetniškem delovanju. Sodeloval pa je na skupinskih razstavah po vsem svetu od New Yorka do Pekinga, od Barcelone do Trondheima in Vokohame. O njem se precej piše v raznih revijah in samostojnih publikacijah, njegove slike hranijo v najbolj znanih svetovnih zbirkah.
V	Pordenonu je tokrat na ogled prvič tako popolna razstava del avstrijskih fotografov. Muzej Rupertinum v Salzbur-
gu je bil odprt 1. 1983. V njem hranijo tudi slikarska dela sodobnih avstrijskih likovnih umetnikov, v njem je tudi 10.000 grafik sodobnih avstrijskih ustvarjalcev. Kar pa se fotografije tiče, je to edini avstrijski muzej. Tu hranijo predvsem fotografije posnete po 2. svetovni vojni, kot tudi vse mogoče publikacije o fotografski umetnosti.
Pordenon je znan kot posredovalec avstrijske umetnosti v Italiji. V centru Sagittaria je to že tretja razstava v sodelovanju z muzejem iz Salzburga. Pred dvema letoma so tam priredili razstavo o avstrijskem kiparstu po 2. svetovni vojni, lani pa razstavo 100 grafičnih listov avstrijskih likovnikov.
V tem centru so v preteklosti, poleg drugih, priredili tudi nekaj razstav o slovenski likovni umetnosti, ne nazadnje tudi osebno razstavo tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Ob vsaki razstavi so izdali tudi katalog, tako da imajo v knjižnici sedaj že kar bogato zbirko.
Sedanja razstava bo odprta tja do 8. maja, ob delavnikih v popoldanskem Času, prav tako tudi ob nedeljah, ko si jo je mogoče ogledati tudi med 11. in 12.30. Tiskali so tudi ličen katalog. Ni odveC povedati, da je na platnici kataloga (na sliki) prav slika že omenjenega avtorja slovenske narodnosti Branka Lenarta z naslovom »Genio tragico«.
LAHKA GLASBA / NOVE PLOŠČE
Italijanska rock skupina Litfiba nastopa na lestvici najbolj prodanih plošč kar z dvema albumoma
V prodaji sta že nekaj tednov albuma Re del silenzio in Colpo de coda - Spor med založniškimi hišami
Aleš Waltritsch
O prestopu italijanske rock skupine Litfibe od glasbene hiše CGD k EMI so bili vsi seznanjeni že nekaj mesecev, da bo ta prehod prerasel v spor med glasbenima hišama z istočasnim izidom dveh plošC, pa si ni nihče pričakoval. Pogodba s hišo CGD naj bi veljala do letošnjega poletja, kljub temu pa je EMI natisnil poslednji album v živo florentinskih fantov. Na to potezo je CGD odgovoril z izidom albuma uspešnic in tako lahko danes v trgovinah najdmo kar dva albuma, ki sta se hitro povzpela med deset najbolj prodanih plošC v Italiji.
Piero Pelu in Ghigo Renzulli sta skupino ustanovila leta 1980, prve uspehe so fantje dosegli nekaj let kasneje z drugo plošCo, Desaparecido, s katero so se leta 1985 pojavili na takrat precej revni italijanski rock sceni. V teh letih so izdali enajst albumov (od teh kar tri v živo in dva izbora
najboljših skladb) in nekaj malih plošC. Zadnja dva albuma, ki sta že nekaj tednov v prodaji, sta Re del silenzio in live album Colpo di Coda.
Re del silenzio je plošCa, ki jo je izdala hiša CGD in vsebuje šestnajst njihovih najbolj znanih skladb. Vse so na novo presnete, tako da so verzije nekoliko različne od originalnih. Na tej plošči so hiti Re del silenzio, Resta, Gira nel mio cerchio (z albuma 17 Re iz leta 1986), Amigo, Louisiana (Litfiba 3, 1988), Cangaceiro (Pirata, 1989), Proibito, Gioconda, El Diablo (El Diablo, 1990), Bambino, Tex (So-gno Ribelle, 1992), Maudit, Sotto il vulcano, Dimmi il nome in Fata mor-gana (Terremoto, 1993). Edina nova skladba je Elettrica danza, ki je bila že na hrbtni strani male plošCe Yassas-sin v prvih letih osemdeset.
Novi v živo posneti album Colpo di coda so sicer Litfiba že nekaj mesecev načrtovali. PlošCa se veliko bolje
predstavlja, dvojni CD vsebuje kar osemnajst skladb, v paketu pa je tudi 99 fotografij z lanskoletne turneje (ustavila se je tudi v Trstu) in večji poster. Izbor pesmi se bolj približuje sedanjim težnjam te skupine (po našem mnenju so bili boljši in origi-nalnejši v prvih petih letih, potem so se nekoliko predali uspehu in tržnim zahtevam glasbenih producentov), album vsebuje tudi dve popolnoma novi skladbi: A denti stretti in Africa. Poleg teh dveh album Colpo di coda vsebuje še skladbe Sotto il vulcano, Soldi, Dinosauro, Resisti, Woda-Wo-da, Gioconda, Il mistero di Giulia, Fata morgana, Gira nel mio Cerchio, Maudit, Dimmi il nome, Prima guar-dia, El Diablo, Poibito, Tex’n’duet in Cangaceiro.
Vsekakor sta obe dobro posneti plošCi, ki bosta še precej tednov na top lestvicah in ki bosta tej skupini pridobila nove oboževalce.
RUSIJA / JEDRSKE PODMORNICE
Pozabljena
dediščina
Vzdrževalci svarijo pred nevarnostjo novega Černobila
BOLSOJ KAMEN, Rusija - Z zimo je minilo tudi potrpljenje delavcev ruske tovarne Star. Obrambno ministrstvo jim že nekaj mesecev zapored ni izplačalo osebnih dohodkov in zato je delavcem dokončno prekipelo. Zaceli so protestirati, kar pa ni Kremlju niti malo všeč, saj protesta preprosto ne more zatajiti, ker...
Glavno orožje v nemem boju med upravo tovarne in njihovim delodajalcem so postale jedrske podmornice. »Zavedajte se, da v Rusiji samo naše podjetje popravlja in vzdržuje jedrske podmornice, predvsem pa njihove jedrske reaktorje,« opozarja namestnica direktorja podjetja Olga Skripko. »Neodgovorno vedenje državne oblasti in vojaškega vrha je spravilo naše delavce v obup. To so delavci, ki vsak dan delajo z jedrskimi reaktorji! Le kako naj nezadovoljni kvalitetno opravljajo svoje delo? Se spominjate, kaj se je zgodilo v Černobilu?«
Podmornice - skrivna udarna enota Pacifiške flote, so privezane v dokih Staro-ve marine. Prekriva jih led in zato delavci vsak dan plezajo po njihovih krovih in s težkimi sekirami previdno razbijajo ledene okove. Popravljajo samo še po-
dmornice »s prihodnostjo« - tiste, ki jih bo mornariško poveljstvo obdržalo v svoji floti, ostale pa pazljivo in zelo natančno pripravljajo za razrez, še prej pa morajo onesposobiti in razstaviti njihove jedrske reaktorje. Rumeni zabojniki, na katerih je narisan znak, ki opozarja na radioaktivno vsebino, so varno spravljeni v velikem skladišču.
Moskovski dolg za posodabljanje podmornic, skladiščenje radioaktivnih odpadkov in plovil, ki jih je Rusija uničila v skladu z mednarodnimi pogodbami o razoroZevanju, znaša že 28 milijard rubljev (22 milijonov dolarjev po menjalnem teCaju ob koncu leta 1993). Delavci zamerijo Moskvi, da jim ni izplačala plaC ravno v Času najhujšega mraza, ko je treba praktično vso hrano kupovati, povišajo pa se tudi ostali življenjski stroški. »Na srečo imamo vrtove, tako da smo si pravočasno pripravili ozimnico, zmanjkovalo pa je denarja za osnovne prehrambene izdelke, kot sta kruh in mleko, večkrat pa ni bilo denarja celo za zdravila in ogrevanje,« pripoveduje Skripkova.
Zaradi neplačanih terjatev se je pri svojih upnikih krepko zadolžil tudi Star.
V Moskvi ne namenjajo dovolj denarja ljudem, ki vzdržujejo jedrske podmornice
Najhuje je bilo, ko so zaradi neplačanih računov dobavitelji prenehali dovažati kurilno olje, ki pa je nujno za ogrevanje reaktorskega sistema za vodno hlajenje.
ZaCaran krog neporavnanih obveznosh med vojaškimi tovarnami in njihovimi civilnimi dobavitelji pa je za Rusijo že kar nekakšna tradicija. Vlada se opravičuje in obupuje nad stroški za oskrbovanje posebnih vojaških kompleksov in naprav, zgrajenih še v Času Sovjetske zveze, saj so se številke v letu 1993 približale bilijonu rubljev (800 milijonov dolarjev po tečaju ob koncu leta 1993). Tako postaja »zadeva Star« nekakšen prece-dens za vse ostale vojaške komplekse in njihove upnike. Delavci so najprej samo opozarjali. Zaradi vojaških skrivnosti je vse potekalo za hrbtom javnosti. Ob koncu preteklega meseca je nezadovoljstvo doseglo vrhunec
in veC sto delavcev je s transparenti odšlo pred zgradbo uprave podjetja. Na njih je pisalo: »Hrano in toploto za naše otroke« ali pa: »Razmere se iz leta v leto slabšajo. Naše potrpljenje je že Cisto na koncu«.
Nevarnosti pa se zavedajo tudi v Kremlju. Mihail Malej, jedrski strokovnjak v svetu za varnost, meni, da bo leto 1994 predstavljalo prelomnico v zapletih z vojaško industrijo. »Ukrepamo lahko samo še tri, največ pet mesecev, potem pa nam bo vse spolzelo iz rok. LaCni ljudje ne bodo hoteli veC poslušati praznih obljub, s katerimi ne morejo napolniti svojih lačnih želodcev.«
»Res je, da lahko pri temperaturah pod 5 stopinj hladilni sistemi zamrznejo in začne radioaktivna voda uhajati iz sicer popolnoma zaprtega sistema, ne veraj-mem pa, da bi do tega tudi v resnici prišlo, saj so take
možnosti projektanti gotovo-predvideli. Obstaja pa možnost interne polucije (znotraj podmornice), kar pa bi pomenilo umazano delo, ki vedno pušča kakšne posledice,« pravi Valerij Maslakov, ki v podjetju Star zaseda direktorski položaj že 20 let. Njegovemu mnenju se pridružuje tudi dolgoletni podmorniški Častnik, danes pa urednik angleške revije o vojaškem ladjevju Richard Sharpe: »Te podmornice so narejene za plovbo pod ledom in zato za zmrzovanje hladilnega sistema ne vidim nobenih tehničnih možnosti.«
Kljub ogromnim dolgovom pa Moskva še vedno ostaja eden od glavnih naročnikov, ki skrbi za svoje uslužbence in upnike. Lani so namreč zaradi lakote v enem od oporišč blizu Vladivostoka umrli štirje »pozabljeni« vojaki.
Ralph Boulton / Reuter
OBLETNICA STALINOVE SMRTI
Nostalgija po stalinizmu
Kapitalizem je za razbojnike in prostitutke, menijo oboževalci
MOSKVA - »Samo Stalin je branil delavski razred - ruskega ljudstva ni nikdar pustil na cedilu. Zato ga imamo še vedno radi,« je izjavil 72-letni Pi-otr Petrovič, v roki pa je držal sovjetsko zastavo. Izjavil je, da Stalin danes nima naslednika. Takšnega mnenja je bilo še kakih 200 udeležencev shoda, ki so se v nedeljo kljub mrazu zbrali pri vhodu v moskovski park Gorki. Ob 41. obletnici Stalinove smrti - umrl je 5. marca 1953 - so zbrani vzklikali geslo: »Naj živi Stalin, živela domovina«. Ljudje, med katerimi je bilo najveC sedemdesetletnikov, predstavnikov nižjega sloja, so bili skromno oblečeni, nosili so rdeCe zastave ter Leninove in Stalinove portrete. Vsako leto organizira podobno manifestacijo Zveza sovjetskih stalinistov. S tem njeni somišljeniki izražajo svoje nezadovoljstvo nad novim sistemom, ki je Rusiji odprl pot v tržno gospodarstvo. Med zbranimi je bila tudi zenska s strogim izrazom na obrazu, ki je med maloštevilnimi manifestanti nosila transparent z napisom: »Kapitalizem je za razbojnike in prostitutke«.
Demonstranti so zbirali tudi prostovoljne prispevke, s katerimi naj bi pomagali ohraniti balzamirano Leninovo truplo v mavzoleju na Rdečem trgu.
»2e dve leti ni dala ruska vlada akademiku Sergeju Debovu, ki je izumil edistven postopek balzamiranja in ohranjanja trupel, niti rublja,« je povedal nek demonstrant. Na javni tribuni so govorniki s hripavimi glasovi »ožigosali« predsednika Jelcina za fašista in objokovali december leta 1991, ko so ruski, ukrajinski in beloruski predsedniki oznanili propad Sovjetske zveze. Delegacija demonstrantov je potem odšla do Stalinovega groba in nanj položila šopek rož. Njegovo truplo so na ukaz Stalinovega naslednika Nikite HrušCova leta 1961 odstranih iz mavzoleja in ga zakopali ob kremeljski zid. Lani so se stalinistične manifestacije udeležili nekateri komunisti, letos pa jih ni bilo. Vse kaze, da to ni omajalo vnetih zagovornikov stalinizma. Nekdo je celo ponovil znane Stalinove besede: »Naša stvar je pravična. Sovražnik bo premagan. Zmaga bo naša.«
Boris Bachorz / AFP
FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (24)

Po vojni
Iz vrst narodno zavednih liberalcev je izšel publicist Viktor Kjuder iz Sv. Jakoba pri Trstu. Dr. Milica Kacin-Wohinz v knjigi Prvi antifašizem v Evropi (1990) potrjuje (podatek izhaja iz italijanskih policijskih arhivov), da je bil Kjuder med ustanovitelji Zveze mladinskih društev, ki je nastala 24. septembra 1924. Zaradi vsestranskega delovanja so mlademu absolventu Visoke trgovske akademije v Trstu zagrozili, da mora v najkrajšem Času »menjati zrak«. Tako se je aprila 1930 odločil za odhod v Argentino.
»Cankarjeva desna roka je bil dr. Viktor Kjuder, Tržačan, zaveden Slovenec, tudi javni delavec, ki ga je Cankar za stalno sprejel na poslaništvo. Zadnje leto življenja pa je Kjuder vodil vse poslaniške posle sam,« pravi Janez Hladnik . Ob odhodu dr. Izidorja Cankarja iz Argentine (leta 1942) je Viktor Kjuder res ostal na svojem mestu, kmalu pa skoraj Cisto sam. Po osvoboditvi Beograda, ga je nova jugoslovanska vlada imenovala za v. d. odpravnika poslov in v tej funkciji je sprejel posebnega poslanca FLRJ, generala Ljubomirja Iliča, ki je septembra 1946 podpisal z argentinskim zunanjim ministrom Bramuglio sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov (novo ustanovljeni Časopis Slovenski glas v svoji prvi številki 23. septembra prinaša tekst tega sporazuma). 13. oktobra, komaj tri tedne kasneje, je dr. Kjuder umrl za posle-
dicami srčnega napada, star 42 let. Sredi leta 1947 je prispel prvi jugoslovanski veleposlanik, general Franc Pirc.
Veleposlaništvo je takoj začelo reševati pomembna vprašanja za Primorce, predvsem glede državljanstva. V Časopisu zasledimo večkratne pozive in informacije o odprtju državljanskih knjig. Veliko Slovencev (takrat so živeli v Argentini že 20 let kot italijanski državljani) se je odločilo za jugoslovansko in s tem (Čeprav takrat tega niso vedeli) tudi za slovensko državljanstvo. Primorski odbor je sodeloval pri zadnjih potezah priključitve Primorske k Sloveniji, hkrati pa so vsa društva (hrvaška, slovenska in jugoslovanska), ki so priznavala novo Jugoslavijo, ustanovila Jugoslovanski centralni svet, neke vrste koordinacijsko telo. Vodilna linija pa se je Čedalje bolj profilirala kot leva. V tem Času pa je predsednik Peron še zaostroval ukrepe proti levici v argentinskih razmerah. Slovanska unija, ki je nastala iz medvojnih kongresov in v kateri so bila številna društva, tudi slovenska, je doživela prvi resni udarec z zaprtjem Slovanske tiskarne februarja 1948. Razlog za to je bil, da so tiskali tudi »neprimerne« manifeste, kot na primer tistega, ki je obsojal prihod nacističnih veljakov. Hkrati pa je Peronova vlada predstavila parlamentu osnutek trgovinskega sporazuma med Argentino in Jugoslavijo.
Novice o konfliktu okrog re-
solucije Informbiroja so povzročile hude spore v Jugoslovanskem centralnem svetu. Na seji 24. avgusta 1948 je prišlo do vročih debat in do razkola. Slovenci, takrat še skoraj vsa društva (od Slovenskega ljud-
skega doma sta se oddaljila Samopomoč Slovencev in Naš dom iz Ville Devoto) so se opredelili s frazo »z narodom v osvobodilni borbi, z narodom ob reševanju njegovih težav« ter zavrnili pohtiCno izjavo, ki
je obtoževala jugoslovansko vodstvo. V Časopisju najdemo veliko člankov o neprimernosti »vmešavanja v notranje jugoslovanske razmere«. Avtorji so, kljub očitnim političnim razlikam med seboj, poudarjah, da so vsi odgovorni za nadaljnji razvoj izseljenske skupnosti v celoti, ne pa za politične razmere v domovini. Spor med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo pa je še bolj izpostavil levico, ki je nastopala javno; v argentinskih krogih sta se izoblikovala tudi dva bloka. To pa ni bilo všeč predsedniku Peronu. Dogodki so si hitro sledili. Med 23. in 25. marcem 1949 je potekal v Parque Nortu ob obali Srebrne reke 3. kongres Slovanske unije. Incident, ki so ga Časopisi pripisovati »ustaškim in Cetniškim skupinam«, je povzročil policijsko intervencijo. Sledil je odlok vlade (25. aprila) o prepovedi delovanja Slovanske unije. Naslednji dan je policija zapečatila vsa pridružena društva (Cez 50), tudi slovenska, razen prej omenjenih dveh. Junija istega leta je argentinski parlament sprejel prvi trgovinski sporazum s FLRJ, predsednik Peron v svoji poslanici o argentinsko-jugo-slovanskih odnosih pa je poudaril, da »visoko ceni pridnost jugoslovanske naselbine«.
Politični dogodki v komaj nekaj letih od konca druge svetovne vojne do prepovedi delovanja slovenskih društev niso zasenčili najveCje kulturne in nacionalne manifestacije Slovencev v Argentini. Delo-
-----------------------
Piše:	I
Dr. Irene Mislei	J
vanje Primorskega odbora, predvsem po kapitulaciji Italije leta 1943, se je usmeril k jasnemu izražanju slovenskega pričakovanja o priključitvi zasedenih območij. Iz teh nacionalnih pričakovanj se je rodil odbor za proslavo stoletnice Simona Gregorčiča - 15. oktobra 1944. Jan Kacin je v knjigi, ki je izšla leto pozneje, napisal kroniko priprav in poteka prireditve: »Proslava se je vršila v ozračju notranje argentinske politične napetosti (sovpadla je s peronistiCnim 17. oktobrom - op. avtorice) in za las je manjkalo, da bi se ne bila vršila.« Ko je bila dvorana že nabito polna, je policijski uradnik zahteval, da se kljub pisnemu dovoljenju policije program ne izvaja v slovenščini. Tako je odpadel slavnostni govor predsednika, izjemoma pa je uradnik dovolil recitacije in petje v slovenskem jeziku. Sto-petdeset pevcev in pevk je na koncu zapelo Nazaj v planinski raj. Kacin opisuje: »Ko so utihniti zadnji akordi, je med poslušalci nastala grobna tišina, kajti duh prisotnih je na kritih pesmi odplovel nazaj v planinski raj, kjer je sleherni preživel otroška leta, Četudi zagrenjena s fašistično strahovlado...« Maja 1945 je uredništvo zaključilo delo, »ko je bila iz teme človeške bede in Črnega suženjstva že vidna zarja prihajajoče svobode«. Izbrane poezije Goriškega Slavca (cez 250 str.) pomenijo vrh slovenskega tiska v predvojni skupnosti.
Jutri: Politični begunci
	. ..	V	.#	,	.	
	JU	
	SIMON GREGORČIČ SLOVENSKI fZSB- Lima o« sjolet-sia koistva	
	1844 • 1944	
		
	. :: ' # i g BUENOS AIRES 1945	; 1
Gregorčičeve pesmi, ki so izšle leto dni po proslavi njegove stoletnice
JUŽNA AFRIKA / TRAGEDIJA V TE2KO DOSTOPNI DOLINI PRI MARIANNHILLU
V železniški nesreči je umrlo 58 potnikov
Prisorišce včerajšnje železniške nesreče pri Durbanu (Telefoto AP)
MARIANNHILL - Včeraj se je iztiril potniški vlak v okolici Durbana v Južni Afriki. V nesreči je bilo ubitih 58 oseb, več kot 370 pa jih je bilo ranjenih. Po poročilih policije se je enajst vagonov vlaka, ki je bil namenjen v Durban, iztirilo pri Ma-riannhillu, v skalnati in gozdnati dolini. To-je najhujša-železniška nesreča v pokrajini Natal v zadnjih 30 letih. Strokovnjaki skušajo sedaj ugotoviti, zakaj je do nesreče prišlo.
Večina žrtev je bila čr-nopoltih. Po poročilih reševalcev je več kot 50 preživelih hudo ranjenih. Očividci pretreseno poročajo, da so žrtve ostale vkleščene v razbitinah vagonov oziroma obležale ob tračnicah med razbiti-
nami in okrvavljeno prtljago. Obupani preživeli so med razbitinami iskali sorodnike in prijatelje. Z vlakom se je peljalo približno 850 potnikov, ki so bili večinoma namenjeni v službo. Preživeli poročajo, da se je vlak, ki je bil nekoliko v zamudi, iztiril na ovinku v bližini Mariannhilla pred naseljem Pinetovvn, 20 kilometrov zahodno od Durbana. Poročila, po katerih so nekatere mrliče oropa-li, so za sedaj še nepotrjena.
Delo reševalnih ekip je ovirala skalnata pokrajina. Ranjene in mrtve so morali nositi 500 metrov peš do rešilcev in avtobusov. Ranjence so s helikopterji, rešilci in avtobusi razvozili v 10 različnih bolnišnic v okolici Durbana.
Trupla so zložili kar na tračnicah (Telefoto AP)
Na letališču Ghandi je indijski boeing 737 zadel rusko letalo ki se je v hipu vnelo: 10 mrtvih, 7 ranjenih
_ NEW DELHI - Na mednarodnem letališču In-<tira Ghandi je včeraj v nesreči umrlo deset ljudi, Indijsko potniško letalo je med urjenjem iz Se nepojasnjenih razlogov zadelo parkirano rusko letalo. V nesreči je bilo ranjenih sedem oseb, med temi so nekateri v kritičnem stanju.
Ob 15.30 po krajevnem času je indijski boeing 737 zasebne letalske družbe Sahara India vzletel in se kmalu zatem iz še neznanih vzrokov spustil tako nizko, da je zadel rusko letalo hjušin H-86, ki je bilo parkirano pri terminalu, mdijske tiskovne agencije poročajo, da se je letalo vnelo v zraku, goreče razbitine pa so zadele rusko letalo. Nekateri so sprva trdili, da je boeing zadel iljušina že med vzletom. Boeing, ki je eksplodiral (razbitine je razneslo kak kilometer od letališča), je iljušinu odtrgal nos, nato pa se je slednji še vnel. Na letalu so ravno popravljali okvaro, zaradi katere v ponedeljek ni moglo odpotovati v Moskvo. Vzrokov nesreče še niso ugotovili, ne izključujejo pa sabotaže. Leta-nSče so takoj po nesreči za nekaj časa zaprli.
V Indiji so letalske nesreče pogoste, vendar se je tokrat prvič ponesrečilo letalo zasebne letalske družbe. Po ocenah mednarodnih potniških ustanov so indijske letalske družbe med najslabšimi na svetu.
ŠVICA / ZARADI OKVARE SE JE IZTIRIL VLAK Z VAGONI ZA PREVOZ NAFTE
Eksplozija petih vagonov čistem je povzročila hud preplah v Zurichu
Pozor je uničil štiri poslopja ob postaji; dve'osebi sta ranjeni, tri pa pogrešajo
Iz cistern se je valil oblak gostega črnega dima, ki je otežkočal delo gasilcev (AP)
ZURICH - Včeraj se je vlak z 20 vagoni cisternami za prevoz nafte iztiril in eksplodiral na železniški postaji v severnem Zurichu. V požaru je zgorelo tudi nekaj hiš v okolici postaje.
Nesreča je med prebivalci povzročila velik preplah. Po poročilih policije sta bili dve osebi hudo ranjeni. Večina stanovalcev štirih stavb, ki so jih plameni uničili, je na srečo bila zdoma oziroma se je rešila. Pogrešajo tri osebe, zato nameravajo gasilci,- cim bo mogoče, preiskati opu-stošena poslopja.
Po poročilih oblasti se je zaradi neke okvare pet vagonov - vsak je bil otovorjen s 75.000 litri nafte - iztirilo in se vnelo ravno v trenutku, ko je vlak
peljal skozi postajo Zuri-ch-Affoltern ob 8.10 zjutraj. Območje so zajeli plameni, visoki po 30 metrov in oblak gostega in črnega dima. Na ducate prebivalcev poslopij ob postaji se je moralo zateči v bližnji gozd, na kraj nesreče pa so takoj prispeli gasilci, rešilci in helikopterji policije, ki so prebivalstvo z zvočniki opozarjali, naj zaradi nevarnosti eksplozij ne kadijo in ne prižigajo ognja. Zaradi velike nevarnosti je bil prekinjen tudi električni tok. Območje je policija nemudoma zaprla. Predstavnik švicarskih železnic je izjavil, da so preostalih 15 vagonov z nafto takoj odpeljali z nevarnega območja in jih polili z vodo, da se ne bi vneli.
(SAUDOVA ARABIJA / ZRAČNA GUSARJA NISTA HOTELA, DA BI JU SAUDSKE OBLASTI DEPORTIRALE V ADIS ABEBOh
200 milj
TANZANIJA
fSSr^Nairebi
Z ugrabljenim letalom v Nairobi
NAIROBI - Zračna gusarja sta včeraj ugrabila airbus 300 saudske letalske družbe Saudia, ki je letelo na progi iz Džide v Adis Abebo, in ga preusmerila v Nairobi. Vendar tokrat ne gre za običajen gusarski podvig, saj so bili vsi potniki ljudje, ki so jih oblasti Saudske Arabije izgnale in so jih nameravale izgnati v Adis Abebo, ker so se brez dovoljenja preselili v Etiopijo. Očitno sta imela gusarja odprte račune z etiopskimi oblastmi in sta tvegala gusarski podvig. Malo po vzletu sta z orožjem v roki velela pilotu,, naj spremeni smer in odleti proti Nairobiju. Po pristanku v kenijskem mestu sta gusarja najprej izpustila vseh 130 potnikov, dobro uro kasneje pa tudi posadko. Začela so se mrzlična pogajanja, ker sta gusarja zahtevala jamstvo, da bosta prejela politični azil, in zagrozila, da bosta sicer razstrelila letalo.
Predstavniki letalske družbe Saudia so hoteli začeti pogajanja, vendar jim kenijska policija tega ni dovolila in vso zadevo je prevzela kenijska varnostna služba. Sinoči je policija vdrla v letalo, enega gusarja ranila, drugega - bila je ženska - pa zajela.
NOVICE
KOROŠKA / POSVET VODSTVA RTV SLOVENIJA Z MANJŠINO
Formalni zaključek bruseljskih pogajanj z EU
BRUSELJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj na sedežu Evropske unije potrdil sporazum, ki je pretekli teden bil dosežen med Avstrijo in EU na pristopnih pogajanjih. Potrdilo sporazuma je pogoj za nadaljnjo obravnavo avstrijske želje po pristopu k EU v Evropskem parlamentu. Le-ta se bo začela že jutri. Medtem je tirolski deželni glavar Wendelin VVeingartner v zvezi s spornim sporazumom o tranzitni pogodbi ponovno od avstrijske zvezne vlade zahteval garancijo za gradnjo podzemeljske želešniške trase skozi dolino reke Inn ter zagrozil, da bo v slučaju, da vlada tej zahtevi ne bo ugodila, pozval tirolsko prebivalstvo, naj na referendumom o avstrijskem pristopu k EU glasuje z ne. Vlada je na izjavo Weingartnerja reagirala s sprejetjem načelnega sklepa o gradnji železniške tranzitne trase skozi dolino reke Inn, ni pa omenila ne načrte in tudi ne stroške take investicije. O tem naj bil se - tako v vladni izjavi - pogajah deželna in zvezna vlada po deželnozborskih volitvah 13. marca letos.
Edith Klestil »žena leta 1994«
DUNAJ - Avstrijske novinarke so včeraj proglasile Edith Klestil, soprogo avstrijskega zveznega predsednika, za »Ženo leta 1994«. V obrazložitvi je poudarjeno, da je njeno zadržanje pri »ločitvi pod izredno težkimi pogoji« bilo vzorno, hkrati pa je bila izbrana za »Ženo leta 1994« tudi zaradi njenih prizadevanj za dobrodelne namene. Kot znano, se je Edtih Klestil začetek leta preselila iz predsedniške vile v skupno družinsko stanovanje, zaenkrat pa - tako kot tudi zvezni predsednik - ne misli na pravno ločitev zakona.
Šeparovič predlaga Mocka za Nobelovega nagrajenca za mir
DUNAJ - Nekdanji zunanji minister Hrvaške Zvonimir SeparoviC je ob priliki obiska na Dunaju napovedal, da bo avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka predlagal za naslednjega Nobelovega mirovnega nagrajenca. Predlog naj bi vložila »Svetovna družba viktimologov«, ki si prizadeva pomagati žrtvam vojne in kateri predseduje SeparoviC. Nekdanji vodja hrvaške zunanje diplomacije je svojo nameru utemeljil s prizadevanji ministra Mocka za Človeške pravice ter z njegovim konstruktivnim angažmajem za mir v nekdanji Jugoslaviji.
Aretirana »prostovoljca« v službi hrvaške vojske
DUNAJ - Varnostni organi so zajeli dva 19-letna avstrijska državljana iz Gornje Avstrije, ki sta se pravkar vrnila iz Hrvaške, kjer sta kot vojaka-legijo-narja za mezdo 250 mark sluzila v hrvaški vojski. V njihovi prtljagi so našli med drugim tudi dve roCni granati. Dvojica je varnostnim organom znana tudi zaradi svoje pripadnosti k domači desnoradikalni sceni. Po njuni vrnitvi iz »vojen misije« sta bila zasačena skupaj s prav tako 19-letnim Nemcem. Obema poleg vrste sodnih postopkov zdaj preti tudi izguba avstrijskega državljanstva, saj avstrijski zakoni prepovedujejo prostovoljno (legijonarsko) vojaško slubo za kako tujo oboroženo silo.
Pobuda za medijsko oskrbo Slovencev
No vrsti so predvsem politiki ter odgovorni pri ORF
Delegacija RIV Slovenija se je seznanila s stališči predstavnikov slovenske manjšine,
CELOVEC - Problem je star že dobrih 20 let, rešitve še vedno ni: govor je o možnostih izboljšanja vidnosti in slišnosti televizijskih oddaj RTV Slovenija (oz. prej RTV Ljubljana) na (avstrijskem) Koroškem, konkretno za slovensko manjšino.
Prav tej problematiki je včeraj v prostorih generalnega konzulata RS v Celovcu bil namenjen sestanek visoke delegacije vodstva RTV Slovenija na Čelu z generalnim direktorjem Žarkom Petanom, tehničnem direktorjem Petrom Morijem ter šefom oddelka za mednarodne stike Borisom Bergantom s predstavniki kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev na sedežu generalnega konzulata RS v Celovcu. Ob tem še je ponovno pokazalo, da problem realizacije že nekaj let obstoječih načrtov ni toliko tehnične narave, marveC da gre v prvi vrsti
za politično odločitev (tako na Dunaju kot tudi v Ljubljani - op. ured.)
Novi generalni direktor RTV Slovenioja Žarko Petan je na tiskovni konferenci poudaril, da je bil
sicer na politični ravni (Mock - Peterle) že dosežen sporazum o izboljšanju trenutno nezadovoljivega stanja s pomočjo investicij na tehničnem področju (oddajniki in pretvorniki na obeh straneh skupne državne meje), da pa kljub temu ni zaslediti vidnih napredkov pri realizaciji sporazuma. Napovedal je, da bo zato na srečanju tako s sedanjim kot tudi z novim generalnim intendantom ORF še meseca aprila ponovno tematiziral ne samo realizacijo in finansiranje boljše vidnosti signala RTV Slovenija na Koroškem, temveč da se bo poleg tega zavzel tudi za razširitev slovenskih televizijskih oddaj na avstrijski televiziji.
Po besedah tako Petana kot tudi tehničnega direktorja RTV Slovenija Petra Morija znašajo potrebne slovenske investi-
cije za boljšo vidnost programov RTV Slovenija približno 2,5 milijona nemških mark (postavitev oz. adaptacija pretvornikov na Tromeji, na Ple-šivcu in na Košenjaku) in bi se lahko uresničile tekom leta 1995, pogoj za to pa da je pozitiven zaključek pogajanj z ORF oz. avstrijsko zvezno vlado. Glede postavitve pretvornikov na ozemlju Koroške, katerih postavitev bi moralo dovoliti avstrijsko ministrstvo za promet, pa je Petan dejal, da bi finansiranje le-teh morala prevzeti seveda avstrijska država.
Boris Bergant pa je na tiskovni konferenci dejal, da bodo Korošci lahko sprejemali programe RTV Slovenija po vsej verjetnosti že v prihodnjem letu preko satelita in s tem v zvezi napovedal »poskusno oddajanje« še v tem letu. Ivan Lukan
Generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan in vodja slovenskega oddelka ORF Mirko Bogataj, sliki: fritz-press
AVSTRIJA - SLOVENIJA / NOVA POBUDA ZELENIH
Borba za zaprtje nuklearke Krško po »vzorcu Temelin«
Poslovodja Pilz zahteva intervencije pri evropskih bankah
CELOVEC - Avstrijski Zeleni nasprotujejo načrtovanim sanacijiskim ukrepom pri jedrski elektrarn Krško in zahtevajo od avstrijske zvezne vlade, naj poskuša po »vzorcu Temelin« (kot zano je Avstrijcem po intervenciji v ZDA uspelo - vsaj zaenkrat - preprečiti dogra-dnjo Češke nuklearke -op. ured) doseči zaprtje tudi slovenske nuklearke.
Poslovodja Zelenih Peter Pilz je vCeraj na tiskovni konferenci v Celovcu dejal, da Zeleni v zevzi z JE Krško ne bodo popustili, temveč še okrepili pritisk na avstrijsko vlade. Konkretno je Pilz dejal, da bodo od finančnega ministra zahtevali, naj ta preventivno deponira stališče pri evopskih bankah, »še predvsem pri
Evropski banki za obnovo in razvoj«, da Avstrija ne misli podpirati finansiranje sanacije nuklerarke, temveC da zahteva izstop Slovenije iz jedrske energije oz. prestop na kori-šCanje drugih energetskih vir ter da je v tem primeru pripavljena tudi sofi-nansirati take alternativne projekte.
Pilz je v zvezi z JE Krško ostro kritiziral predvsem držo koroških politikov in jim očital, da so v preteklosti že »najmanj dvakrat zamudili priložnost, da bi z odločnim stališčem dosegli zaprtje jedrske elektrarne v Krškem«.
Kot smo poročali, je Koroška v zvezi z vprašanjem zapiranja JE Krško na zadnjem zasedanju kontaktnega komiteja
med Slovenijo in Koroško v slovenski prestolnici predlagala izdelavo scenarija za »srednjeročen izstop Slovenije iz jedrske energije« ter pri
tem poudarila, da se zaveda, da problem jedrske elektrarne Krško ne bo možno rešiti »od danes na jutri in brez pomoči iz tujine«. Ivan Lukan
H AVSTRIJA / 8. MAREC h
Dan žena letos v znamenju »leta družine«
Osrednja proslava ZSŽ na Radišah
DUNAJ /CELOVEC -Včerajšnji mednarodni Dan žena je v Avstriji (in tudi na Koroškem) potekal v znamenu letošnjega »leta družine«, glavno geslo številnih prireditev pa je bilo: »Na vrsti so ženske«.
Na sporedu so bile številne diskusijske prireditve o vlogi žene v družini in v družbi, tema pa je bila tudi bodoča vloga avstrijske žene v Evropski uniji.
Koroške Slovenke so tradicionalni Dan žena praznovale na Radišah blizu Celovca. Prireditelj proslave je bila Zveza slovenskih žena, slavnostna govornica pa Vida Obid, ki je v zvezi z razglasitvijo le-
ta 1994 za »leto družine« izrazila upanje, da bo to res leto družine in ne leto pristojnosti žensk za družine.
K solidarnosti z žrtvami nasilja in vojne vihre pa je pozvala ob mednarodnem Dnevu žena predsednica koroških socialdemokratskih žena, deželna poslanka Melitta Trunk. Poudarila je, da bi morali biti solidarni tudi z ženami v avstrijski državi, ki zaslužijo kljub istemu delu še vedno za eno tretjino manj od moških. Poleg tega pa da so žene kljub pravno določenemu partnerstvu bolj obremen-jenekot moški, je dodala deželna poslanka Melitta Trunk. (I.L.)
Vrhovno sodišče prvič s ženskim članom
DUNAJ - Prvič v zgodovini Avstrije je postala ženska elan Vrhovnega sodišča. Zvezni predsednik Thomas Klestil je imenoval 53-letno juristko Lisbeth. Lass s Tirolske kot novo sodnico v kolegij Avstrijskega ustavnega sodišča.
Odločitev zveznega predsednika pa je brkati imela za posledico dokaj oster spor s socialdemokratsko frakcijo v avstrijskem parlamentu. SPO je osporavala odločitev predsednika, ker je tirolska odvetnica bila uvrščena kot zadnja na predlogu s tremi osebami (dve ženski, en moški), ki ga je Kle-stilu posredoval avstrijski parlament. Konkretno je parlamentarni klub SPO na Čelu s frakcijskim vodjem Fuhrman-nom kritiziral okoliščino odločitve in predsedniku oCital neupoštevanje želja svobodno izvoljenih poslancev, ki so na 1. mesto uvrstili kandidatko socialdemokratov.
Odvetnica Lisbeth Lass je ob imenovanju dejala, da sta jo tako odločitev predsednika države, kot tudi protest SPO presenetila. Glede nove funkcije je dejala, da bo seveda zastopala zahteve samostojnih poklicov in zveznih dežel, »v prvi vrsti pa se bo zavzemala za interese žena«.
AVSTRIJA
Posvet z ministrico za ženska vprašanja
CELOVEC - Pred kratkim je na povabilo socialdemokratskih žena obiskala Koroško avstrijska ministrica za ženska v-prašanja Johanna DohnaL
Kljub zelo natrpanemu programu je ministrica posvetila skoraj dve uri srečanju s slovenskimi ženami.
Predsednica Zveze slovenskih žena Groblacher je Članico avstrijske zvezne vlade seznanila s problemi, ki težijo ženske povsod po Avstriji, predvsem pa s problemi, s katerimi so soočene predvsem kot pripadnice narodne skupnosti.
Pokazalo se je, da je ministrica precej dobro poznala položaj na Koroškem ter obljubila svojo podporo pri reševanju problemov.

	Odvetnik ca !a cklirevnl
	VrVIVvIHIIV	Jv vlVllwwV%ll
	na načelo ekonomičnosti
	Na zaslišanje bodo povabili delavce notranjega ministrstva
Maribor - Tudi sesti
dtffl glavne obravnave zoper obtožene v aferi orožje Kosarja, Hmelaka, Kremavca 111 Špeharja je minil v zna-fflenju zasliševanja prič in Ponujanja novih dokazov s strani obtožbe in obrambe.
Najprej je pričal avtoelek-triCar na mariborskem letali-SCu Drago Furlan. Povedal )6, da jih je direktor letališča večkrat opozarjal, naj o problemih letališča ne govorijo naokoli. Dobesedno sicer ni rekel, da bodo sledile posledice, ce tega ne bodo upoštevali, vendar se je to dalo razbrati med vrsticami. Sicer pa delo skupine, ki je delala pri humanitarni po-nroCi, ni bilo skrito pred drugimi delavci letališča. Tudi varnostna služba je' humanitarno pomoC varovala na običajen naCin; Furlan ni opazil, da bi svoj nadzor poostrili. Glede na barvo zabojev je bilo vsakemu moškemu, ki je bil pri vojakih, jasno, da je bilo v zabojih nekaj vojaškega, same vsebine pa niso videli. Na vpra-
šanje namestnika temeljnega javnega tožilca Petra Čibeja, zakaj naj bi veljalo delo pri humanitarni pomoči za skrivnost, ko pa je ta pomoC nekaj dobrega, je Furlan odgovoril, da se mu to ni zdelo nic nenavadnega, kajti letališče je takšen objekt, kjer lahko pride do terorističnih dejanj.
Naslednja priča Otmar Drobnič, prav tako delavec na letališču, pa je povedal, da ga je Tomislav Špehar na dvorišču vprašal, ali se bo priključil skupini, ki bo delala s humanitarno pomočjo. Sicer pa se tudi Drobnič ne spominja, da bi se kdaj odprl kak pokrov zabojev in da bi kdo od delavcev videl vsebino. Sodeloval je tudi pri barvanju helikopterjev in za to prejel od Špeharja okoli 310 mark. Na vprašanje sodnice, ali ni nenavadno, da je prejel devize na roko, pa je Drobnič pojasnil, da se mu to ni zdelo niC nenavadnega, kajti barvali so veC ur skupaj izven delovnega Časa. Na vprašanje
odvetnika Ivana Gorjupa pa je Drobnič pojasnil, da ni prejel nikakršnih navodil od Milana Hmelaka. Po zaslišanju teh dveh prič je Gorjup sodišču predocil še 26 fotografij, ki prikazujejo delo pri humanitarni pomoči, kontrolo Unproforja in obiske diplomatov. Prav tako je pozval sodišče, naj po uradni dolžnosti predloži še kaseto v zvezi s tem delom, ki jo ves Cas hranijo v za to določenih prostorih obveščevalne službe v Mariboru. Ena kaseta naj bi namreč za kratek Cas brez potrebe šla v Avstrijo. Odvetnik Mitja Ulčar pa je kot dokazni predlog med drugim predložil splošni akt Vis-a, ki je veljal od oktobra 1992 do julija 1993.
Tožilec Čibej je nato vztrajal pri zaslišanju Mira Predaniča, ki prvi teden ni mogel na sodišče zavoljo bolezni, predlagal pa je, da sodišče zasliši še dva obveščevalca, in sicer Zvonka Ekarta ter Rudija Skrta. Odvetnik Boris Kac, ki brani Kremavca in Špeharja, pa je sodišCu predlagal, da bi že včeraj sklenilo sojenje obema. Po njegovem mnenju namreč niso potrebne nove priCe, da bi lahko sodišče razsodilo o krivdi ali nekrivdi teh dveh obtoženih. Dejal je, da nobena priCa ali listina ni potrdila navedb obtožnice, pa tudi tega ne, da bi obtožena krnila ugled mariborskega letališča (sodišCu je predocil tudi rezultate poslovanja letališča v letih 1992 in 1993). Dejal je, da mora sodišCe v kazenskem postopku paziti tudi na načelo ekonomičnosti postopka. Postopek pa predstavlja za omenjena obtožena tudi veliko psihično in poslovno obremenitev.
Sodni senat je nato obravnavo za pol ure prekinil,
Kremavc je delavce večkrat opozarjal, naj o problemih ©tališča ne govorijo naokrog (Foto: Urška Čeme)
PgŽAVNI ZBOR / O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA
Trije predlogi zakonov pod točo očitkov
Nekateri predlagatelju izrekajo nezaupnico - Predlogi ne bi smeli biti predmet ideološko-političnih izhodišč
LJUBLJANA ksniu odzivu \ šl° za občuti heh predloge
m zrvta ia> se je včera ra za zdravsti no m socialni tzredne seje d končala v dol
naj bi imeli j stev, zdru2
Predstavite
x	U l
2ayni sejg.gi
ministrstva
Ppglavitni
1 ^uauje
Konodaje,
ttiederniza
ni a  i
Področju.
tvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 zahteva, da se jih obravnava po ustavnih načelih. Ogorčeni so, da 3200 še živečih nemških vojnih invalidov nima statusa in zamerijo vladi, da je prezrla februarske sklepe državnega zbora, ki so za njih odločilnega pomena. V Koordinacijskem odboru žrtev nacifašistiCnega nasilja menijo, da je skupno razpravljanje o vsem zgrešena zadeva, saj so razlike prevelike, pa tudi pojem žrtev ni natančno opredeljen. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko je prepričano, da predlogi zakonov ne bi smeli biti predmet ide-ološko-politiCnih izhodišč, sicer pa so zanje nesprejemljivi in »predlagatelju izreka nezaupnico«. Predstavnik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok se zavzema za
priznavanje Časa, prebitega v taborišču ali izgnanstvu ne glede na starost. Zveza društev civilnih invalidov vojne pa meni, da ne bi smeli biti prav oni tisti, ki bi najbolj občutili zakonsko zmanjšanje sredstev. Če ima država namen popraviti krivice, pravijo v Društvu izgnancev, potem naj to medi tako, kot je na Zahodu. Združenje veteranov za Slovenijo opozarja, da tisti, ki mislijo, da so veterani samo tisti, ki so sodelovali v desetdnevni vojni, živijo v veliki zmoti. Najmanj pripomb sta imeli Zveza združenih borcev, ki predlaga, da bi se osnova za invalidnine določila takrat, ko bo zakon stopil v veljavo, in Svet invalidskih organizacij Slovenije, ki meni, da vsi trije zakoni sledijo trendom v Evropski uniji.
Katarina Novak
da bi se lahko v miru posvetoval. Predsednica senata Stanka Firm-Gavez je po odmoru dejala, da sodišče novim dokaznim predlogom ugodi, na zaslišanje pa bodo povabili še Bojana Gučka, Draga Kupnika in Marka Ga-
šperlina, delavce ministrstva za notranje zadeve. Glede predloga Borisa Kača pa je senat sklenil, da dejansko stanje še ni razjasnjeno za presojo, zato bo sodbo izreklo skupaj za vse obtožene.
Janko Štruc
O Tomislav Špehu se bo sodišče izreklo 21. marca
Kako nadzorovati vojaški aparat?
LJUBLJANA - V četrtek se bo v prostorih državnega zbora zaCela mednarodna konferenca o civilno-vojaških razmerjih v demokraciji, ki se bo v petek nadaljevala na Bledu. Konferenco ob pokroviteljstvu parlamenta organizirata univerzi v Ljubljani in Mariboru. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal dr. Anton Grizold, bodo udeleženci posveta obravnavali socialne in politične spremembe v srednji in vzhodni Evropi in njihov vpliv na civilno-vojaška razmerja. Pri tem bo posebna pozornost namenjena civilnemu in demokratičnemu nadzoru nad vojaških aparatom, udeležbi civilne družbe pri odločanju o pomembnih vidikih nacionalne varnosti, govorili pa bodo tudi o novih izzivih pri krepitvi demokratičnih inštitucij in meril za nadzor nad vojsko. Rapravljalci iz 14 evropskih držav bodo slovenskim kolegom posredovali izkušnje nevtralnih držav in držav clanic pakta Nato na področju institucionalnega in neinstitucionalnega nadzora oboroženih sil. Konference se bodo udeležili tudi vidni predstavniki KEVS, Zahodnoevropske unije in pakta Nato, med njimi predsednik WEU Williem Van Eekelen in namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata Allen Keisvvetter. Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler je dejal, da je obisk visokih funkcionarjev Zahodnoevropske unije in Nata priložnost za približevanje Slovenije Evropski skupnosti ter njenemu skorajšnjemu pristopu k Partnerstvu za mir. (B. M.)
V Sloveniji je šest, in ne 28 generalov
LJUBLJANA - Zaradi »neresničnih« informacij o nenadnem imenovanju večjega števila generalov v slovenskih oboroženih silah, ki so se razširile na podlagi pisanja v zadnji številki mladine, so se v ministrstvu za obrambo (MO) odločili pojasniti okoliščine teh imenovanj. Kot je zapisano v sporočilu za javnost MO, »ureja področje Činov, pogojev za dodelitev Činov in poviševanje vojakov, slušateljev vojaških Sol, podčastnikov in častnikov v MORS, Uredba o Činih in poviševanju v ministrstvu za obrambo Republike Slovenije«; uredba je objavljena tudi v uradnem listu. »Pot tej uredbi«, piše v sporočilu, »obstajata v obrambnih silah Republike Slovenije dve kategoriji Činov: dejanski Cin in naslovni Cin. Dejanski Cin posameznik pridobi na podlagi rednega napredovanja in ob izpolnjevanju s prej omenjeno uredbo določenih kriterijev, medtem ko pravico do naslovnega Cina pridobijo vojaški obvezniki z razporeditvijo na dolžnost v stalnem sestavu oziroma s postavitvijo po vojni formaciji. Nalovni cin se podeli v odločbi o zaposlitvi na določeno dolžnost oziroma v ukazu o postavitvi po vojni formaciji. Pravica do naslovnega Cina preneha, ko vojaški obveznik prenega opravljati dolžnost, s katero je pridobil naslovni Cin.« Zadnji generalski Cin je bil podeljen decembra lani, in sicer Andreju Lovšinu. »V Sloveniji imamo tako šest brigadirjev in ne 28, kot tendeciozno objavlja revija Mladina«, je še zapisano v omenjenem sporočilu	. (B. K.)
KRONOLOGIJA SOJENJA
V pričakovanju nadaljevanja
Kot ključna priča naj_ bi nastopil M. Predanič
1.	marec - Velika dvorana mariborskega temeljnega sodišča. Proces vodi tričlanski sodni senat, ki mu predseduje sodnica Stanka Firm- Gavez. Obtožni predlog spisal temeljni tožilec Karel Rajniš, ki ga zastopa namestnik Peter Čibej. Obtoženi: Silvo Komar in Milan Hmeljak (oba Vis) ter Bruno Kremavc in Tomislav Špehar (oba mariborsko letališče). Obtožni predlog: zloraba uradnega položaja (na kratko: vedeli naj bi, da je pod krinko humanitarne pomoči skrito orožje, o tem pa niso obvestili carino in druge pristojne organe). Obrambo zastopajo odvetniki Mitja Ulčar, Ivan Gorjup in Boris Kac. Kremavc in Špehar se branita z molkom, Komar in Hmelak pa se bosta zagovarjala. Njuna obramba: »Nisva zlorabljala položaja; nobena odločitev v zvezi s prevozom humanitarne pomoči ni bila sprejeta v Mariboru; vse odločitve so prihajale z višje ravni.« Tožilstvo predlaga zaslišanje 26 prič. Dokazni postopek steCe. Obramba še ne napove svojih prič.
2.	marec - Sodni senat zasliši prvih šest priC, predvsem delavcev mariborskega letališča Boža Dobrška, Branka Petka, Alojza Debevca, Zlatka Majeriča, Aleša VVallanda in Tugomirja Premrla. Povedo, da so bili elani posebne delovne skupine, ki je skrbela'za »humanitarno pomoč«, za prekladanje v zmanjšane kontejnerje in barvanje helikopterjev. Slutili so, da gre za orožje, vendar ga niso videli. Za opravljeno delo so dobili plačilo v markah. Plačevala sta Kremavc in gospod Torbica (Dieter Hofmann). Vedno sta bila prisotna Hme-lak in Špehar. Posebnost: pričevanje T. Premrla. Pove, da carinski postopek po razkritju orožja ni bil v skladu z zakonom. Zapisnik so pisali teritorialci in policisti. Carinike so izločili. Carinski zapisnik je bil pisan naknadno. S količino najdenega orožja cariniki niso bili neposredno seznanjeni. Ob pregledu kontejnerjev so bili navzoči ljudje v maskirnih uniformah. Ob zaslišanju so policisti grozili letališkim delavcem.
3.	marec - Pred sodnim senatom pričajo delavci carine, pohcije in letališča Anton Polutnik, Franc Flis, Jožica Skrlec, Vladan Vukovič, Stanislav Korošec, Mirko Weingerl in Stefan Podgoršek. Povedo, da je vse potekalo v skladu z zakonom in poo-blastili. Pojasnijo, da robo v tranzitu ne kontrolirajo. Navzočnost delavcev Visa na letališču je običajna. Nihče ni videl orožja. Nihče ni niti vedel zanj. Flis še pove, da je TO naredila zapisnik o prevzemu orožja in ga poslala republiški carinski upravi, sam pa je kasneje izdal odločbo, da se najdeno orožje shrani v skladišču TO.
4.	marec - Sodni senat zasliši delavce letališča Bena Donka, Janeza Kolbla, Alojza Kožuha, Egidija Novaka, Bojana Oblaka in Adija Lipovnika. Podobna pričevanja kot prej: delo opravljali rutinsko; nic neobičajnega ni bilo, orožja nihče ni videl, vsi so bili prepričani, da gre za humanitarno pomoC. Nenavadno podrobnost je opazil le metereolog Oblak. Pove, da sta hangar s humanitarno pomočjo Čuvala kar dva varnostnika, kar sicer ni običajno. Donko pove, da je kamion z naloženima znižanima zabojnikoma z orožjem peljal sam Hmelak. Lipo-vnik pa je videl delavca Visa, ko je na skrivaj snemal raztovorjenje helikopterja.
7.	marec - Zaslišijo direktorja republiške carinske uprave Franca Koširja, nekdanjega pomočnika predstojnika Visa Miroslava Kolenka in delavca letališča Srečka Zamudo. Košir pove, da je zapisnik o odkritju orožja, ki ga je sestavila policija in ne carina, v skladu z zakonom. Za orožje pred tem ni vedel. O sumu ga je obvestil obrambni minister. Ob pregledu kontejnerjev 21. julija 1993 ni videl ljudi v uniformah, ni slišal Lovšinovih ukazov, ni poznal nobenega izmed navzočih. Sam o odkritju ni obvestil notranjega ministra. Obvestil je le svojega (ministra za finance, o.p.p.). O režimu »odprte meje« za tranzit orožja ne želi govoriti. Sicer da so na zahtevo zunanjega ministra, diplomatskih predstavnikov, humanitarnih organizacij tranzit humanitarne pomoči nenehno pospeševali. Fizični nadzor cariniki niso opravljali. Srečko Zamuda je edini delavec letališča, ki je za trenutek videl orožje v zabojniku. O tem se ni z nobenim pogovarjal. Kolenko pove, da sta delavca Visa Komar in Hmelak ra-vnia v skladu s pooblastili službe. Ne verjame v njune morebitne zlorabe. Oceni, da je v ozadju verjetno obračun med obveščevalnima službama. Pove tudi, da je bilo delo s humanitarno pomočjo neposredno naročeno Janezu Pibru in kasneje Miru Predaniču. V svoji dolgoletni praksi nikdar ni slišal, da naj bi delavca obveščevalne službe pisala poročila o carinskih prekrških.
8.	marec - Sodni senat zasliši še letališka delavca Otmarja Drobnica in Draga Furlana. Novih dejstev ni. Nadaljevanje glavne obravnave senat sklice za 21. marec. Čas mineva predvsem v pričakovanju pričevanja ključne priCe, visovca Mira Predaniča.
Pripravila Ivanka Mihelčič
16
Sreda, 9. marca 1994
KULTURA
Catherine Deneuve članica žirije v Cannesu
PARIZ - Francosko igralko Catherine Deneuve so imenovali za podpredsednico žirije letošnjega filmskega festivala v Cannesu. 50-letna igralka, ki ima za seboj veC kot 30-letno kariero, bo tokrat prvič Članica žirije. Festival bo potekal med 12. in 23. majem, predsednik letošnje žirije pa bo ameriški igralec in režiser Clint Eastwood. (Reuter)
Schindlerjev seznam tudi v izraelskih kinematografih
TEL AVIV - Spielbergov film o holokavstu Schindlerjev seznam so zaceli v Četrtek predvajati tudi v izraelskih kinodvoranah.Izraelski predsednik Eser Weizman, ministrski predsednik Izchak Rabin, režiser Spielberg in mnogo drugih uglednih'gostov se je zbralo ob prvem predvajanju v Tel Avivu, prišli pa so tudi preživeli Židje, ki dolgujejo svoja življenja Oskarju Schindlerju. »V Izraelu mi ni treba razlagati tega, kar so mi povedali moji starši in stari starši,« je dejal Spielberg, »počutim se kot med prijatelji.« Hebrejska univerza je režiserju podelila Častni doktorat za zasluge pri boju proti holokavstu, (dpa)
Predstavitev filmov o reševanju židovskega vprašanja
WASHINGTON - Muzej holokavsta bo ameriški javnosti kmalu predstavil obsežno serijo filmov nemške produkcije o reševanju židovskega vprašanja in povojnih odzivih na nacistične zločine. Na programu je veC kot 50 filmov, ki jih je dal na voljo Goethe-Institut. »Ge želimo vzpostaviti kulturo, v kateri ljudje živijo skupaj v odkritosti in vzajemnem zaupanju, se moramo soočiti z dejstvi, govoriti o resnici ter razčistiti z dejanskim,« je pri predaji dejal Hilmar Hoffmann, predsednik Goethe-Insti-tuta.V prvem programskem sklopu bodo zavrteli štiriur-ni dokumentarec o obravnavi Majdanek v Diisseldorfu z naslovom Proces (Der Prozefl). (dpa)
Emilie Schindler ne bo na premiero
BUENOS AIRES - Emilie Schindler, 86-letna žena Oskarja Schindlerja, ki živi v Argentini, je izjavila, da se ne bo udeležila argentinske premiere Spielbergovega filma v torek. Emilie si je film že ogledala v družbi ameriškega predsednika Clintona in zdel se ji je dokaj blizu resnice. Na premiero je bil povabljen tudi argentinski predsednik Carlos Menem, a njegovega prihoda še niso potrdili. V Argentini, znani kot raj za naciste, pa je hkrati naj-veCja židovska skupnost v Latinski Ameriki, ki je premiero tudi organizirala. (Reuter)
Budno oko Evropskega inštituta za medije
DUSSELDORF - Razvoj filma in televizije v vzhodni Evropi bo odslej spremljalo budno oko Evropskega inštituta za medije v Dusseldorfu. Inštitut bo na podlagi pogodbe o sodelovanju posredoval svoje ugotovitve in izkušnje evropski audio-vizualni informacijski točki v Strafiburgu, je v torek sporočil direktor inštituta Bemd-Peter Lange. Institut bo na primer v Bolgariji, Litvi, Rusiji, Poljski, Romuniji in Madžarski zbiral podatke o razširjenosti videorekorderjev in barvnih tv sprejemnikov po gospodinjstvih, ali pa bo spremljal produkcijo filmov v teh deželah. Inštitut bo ugotavljal tudi morebitne vladne manipulacije z mediji in - v Času volitev - neenakopraven dostop političnih strank do medijev, (dpa)
RAZPIS
Natečaj za najboljši video o nasilju nad tujci in manjšinami
STRASBOURG - Evropski svet in nemški TV kanal Siidvvestfunk organizirata natečaj za najbolj- -ši video o nasilju nad tujci in manjšinami. NateCaj je namenjen amaterskim in profesionalnim producentom.
Dela, namenjena razširjanju strpnosti, naj ne bi bila daljša od treh minut, razumljiva pa bi morala biti brez prevoda. Mednarodna žirija, sestavljena iz strokovnjakov za medije in političnih oseb, bo septembra v Baden-Badnu (Nemčija) izbrala najboljše. Izbrani prispevki, ki jih bodo ocenjevali po izvirnosti, prepričljivosti in tehnični kakovosti, bodo prejeli nagrade v skupni višini 200 tisoC francoskih frankov. Predstavitvena slovesnost bo v Strasbourgu v začetku oktobra. NateCaj skuša spodbuditi javno zavest, hkrati pa pripraviti tla za Kampanjo proti nestrpnosti (načrtovano za 10. december 1994), kateri je pritrdilo 32 držav Članic Evropskega sveta na dunajskem zboru oktobra 1993.
Druge informacije o Kampanji proti nestrpnosti lahko dobite pri tiskovnem centru Evropskega sveta v Strasbourgu (Michaela Bomer, tel. +33 88 41 25 95, fax +33 88 41 27 90).
Podatke o natečaju so na voljo pri Siidvvest-fimk Femsehen, oddelek »Ausland/Europa«, geslo TV-Preis, D-76522 Baden-Baden, tel. +49 7221/92-3827 ali -2253, fax +49 7221/92-2099.
Obvestilo TV postajam: mednarodno različico reklamnega spota za natečaj lahko brezplačno dobite pri Coucil of Europe’s Audio-Visual Resources Unit, tel. +33 88 41 25 64, fax +33 88 41 27 08. (STA)
FILM / KAJ SMO GLEDALI V ZADNJEM DESETLETJU
Od ET-ja do dinozavrov
LJUBLJANA - Ker ta teden v slovenskih kinematografih Starta samo film Živi, ki pa smo ga že obdelali (distributer se je paC rokovno zaplaniral), bomo - ob dejstvu, da je svežih filmov na ogled to-bko, da nove premiere resnično niso potrebne -malce posegli v »zgodovino« in pogledali, kaj so obiskovalci Ljubljanskih kinematografov najraje gledali v zadnjem desetletju.
Leta 1984, ko začenjamo ta pregled, je zmagal Spielberg z ET Vesoljčkom (70.198 gledalcev), naslednje leto smo »trpeli« ob Salieriju in iskali grob najvecjega glasbenega genija, ki je izumil znamenite Mozart kroglice (Amadeus, 102.667), leta 1986 pa je bil kino, ki je delal najbolje, pokojna Sloga. Vrteli so Strasti, prvi težko-pomografski film na slovenskih platnih, in
kar 101.624 gledalcev je pridrlo pogledat velike plane reproduktivnih organov med delom. Moja Afrika je bila Častno druga s pol manj kupcev vstopnic. Leta 1987 so se dekleta zagledala v Toma Cruisea, fantje pa smo vsi po vrsti razmišljali, kako bi se vpisali na (sic!) mostarsko letalsko akademijo (Top Gun, 125.116 gledalcev), naslednje leto pa je bila destinacija sicer bolj zemeljska, a dosegljiva spet samo z letalom: v Ljubljani je leta 1988 namreč slavil avstralski Krokodil Dundee (68.111), a se je število gledalcev porazdelilo tudi na Zadnjega kitajskega cesarja in Umazani ples, ki sta oba prinesla nad 50.000 vstopnic. 1989. leta smo smrkali nad avtistom Hof-mannom, ko je uprizarjal Deževnega človeka (Rain Man, 55.920), leto 1990 pa je zaznamovala moder-
na Pepelka alias Julia Roberts (Čedno dekle, 59.036). Ob najznamenitejšem letu slovenske zgodovine (1991) si oglejmo še »vmesni« rezultat: do osamosvojitve je vodil Kevin Costner, ki je - pomenljivo! - Plesal z volkovi, v suvereni Sloveniji pa se je Costner »za las« prehitel kar sam - tokrat kot veseli teritorialec Robin Hood (49.937). Leta 1992 smo očitno imeli toliko pametnejšega dela, da za kino ni bilo Casa, saj so zmagali Ocvrti zeleni paradižniki z borimi 32.194 prodanimi vstopnicami, lani pa je dolgo vodilo žametno, a nevarno telo Sharon Stone (Prvinski nagon, 51.558), ki pa ni ušlo gromozanskim tacam. Spielbergovih dinozavrov (Jurski park, 58.558 gledalcev). Kdo bo zmagal to leto, ne vedo niti v kinu Delfi, zato počakajmo na rezultate. Tone Vrhovnik
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 28.2. do 6.3.94)
S premiero ameriške in svetovne uspešnice Gospa Doubtfire - očka v krilu se je v Ljubljani spet dvignilo število gledalcev v zadnjem tednu (skupaj jih je bilo 27.518), tokrat za 2.071 gledalcev (8, 14 odstotka). To je še vedno manj kot v lanskem oktobrskem rekordnem tednu, pa tudi Gospa Doubtfire je v njenem »podaljšanem vikendu« (ki mu je prištet še Četrtek, ko je bila premiera) videlo precej manj gledalcev kot si jih je šlo med 30. septembrom in 3. oktobrom ogledat Jurski park (bilo jih je kar 15.960, kar je zaenkrat še vedno daleč najboljša ljubljanska otvoritev). Drugi premierni film v preteklem tednu pa je V imenu oCeta, ki smo si ga na platnu kina Vic lahko ogledali le slaba dva tedna po tistem, ko je zmagal na festivalu v Berlinu.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga št. gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Gospa Doubtfire - očka v krilu / Continental-Fun
33(33) 11.713 (11.713) 5.270.850(5.270.850)
2.	Popoln svet /Lj. kinem.
39 (63)	5.106 (9.478) 2.243.350 (4.210.750)
3.	Denis Pokora / Lj. kinem.
27 (92)	2.615 (16.394) 1.125.950 (7.241.000)
4.	Pri Addamsovih 2 / Karantanija film
21(74)	1.806(7.152)	794.850(3.152.900)
5.	V imenu oCeta / Karantanija film
7 (7)	1.801 (1.801)	810.450 (810.450)
6.	Prava stvar / Camium
21 (33)	1.305 (1.916)	576.850 (851.800)
7.	Neskončen dan /Continental-Fun
20 (92)	1.158 (8.955)	445.550 (3.504.350)
8.	Uničevalec / Lj. kinem.
17 (110)	643 (10.157)	269.100 (4.486.850)
9.	Na ognjeni Črti / Continental-Fun
15 (129)	612 (18.521)	268.050 (8.172.650)
10.	Aladin / Cenex
14 (201)	401 (25.029)	120.300 (9.228.550)
FILM / KREPITEV EVROPSKE KINEMATOGRAFIJE
Dokler bo film
bo tudi kruh
9
SANTA MONICA -Joao de Deus Pinheiro, nekdanji portugalski minister za zunanje zadeve, zdaj pa evropski komisar za kulturo in avdiovizualno politiko, je v Santa Monici izjavil, da bo Evropska komisija proučila možnosti za utrditev evropskega filma in k sodelovanju povabila vse zainteresirane strani.
Potem, ko so se pogovori v okviru Gatta pred dvema mesecema končali - prišlo je do razkola med ZDA in Članicami Evropske unije - je Pinheiro ubral spravljivejši pristop: poudaril je skupne interese, ki se kažejo pri zavarovanju evropskega filmskega tržišča. »Ameriška audiovizual-na industrija potrebuje odločnega tekmeca, ker bi tako spodbujala tudi svojo proizvodnjo, pa tudi zanimanje in povpraševanje javnosti,« je v nagovoru letni skupščini Ameriškega filmskega inštituta poudaril Pinheiro. »Nisem prišel, da bi zaCel vojno. Želim si, da bi moj obisk odprl vrata sodelovanju,« je izjavil. »Za oba tabora je dovolj je možnosti,« je dodal in poudaril, da naj bi se evropsko audiovizualno tržišče do leta 2000 podvojilo.
Jack Valenti, predsednik ameriškega združenja Motion Picture (MPAA), najveCji nasprotnik predloga, po katerem naj bi bila audiovi-zualna industrija izključena iz sporazuma Gatt, je novinarjem izjavil, da
bo Motion Picture sodeloval pri študijah, Ce bo seveda povabljen.
Pinheiro je opozoril na »veliko nesorazmerje«, ki vlada med ameriškimi in evropskimi filmi, saj v večini evropskih držav - z izjemo Francije - ameriški filmi prinašajo veC kot štiri petine dohodka, v Franciji pa 60 odstotkov. Au-diovizualna industrija naj bi v prihodnosti Evropi zagotovila tudi tako dobrodošla delovna mesta.
»V Evropi je brezposelnih že veC kot 20 milijonov ljudi, do leta 2000 pa naj bi odprili vsaj 15 milijonov novih delovnih mest,« je poudaril. Pinheiro je predlagal finančno pomoC evropski filmski industriji, dodal pa je še, da bi bilo pametneje vanjo vlagati, ne pa je zgolj subvencionirati.
»Menim, da ji moramo pomagati, saj je v zelo nezavidljivem položaju,« je dodal. Francija je bila lani jeseni na Čelu gibanja, ki si je prizadevalo za zaščito evropske filmske industrije, kljub temu pa je Pinheiro poudaril, da Francija ni delovala samostojno: »Ostale države so jo pri tem podpirale.« Poleti naj bi izšel tako imenovani Zeleni dokument (Green Paper). To bo nekakšna študija, ki bo skušala razkriti, zakaj evropska filmska industrija tako »caplja« za ameriško, zato Pinheiro ni želel komentirati sedanjega položaja., Dodal je le, da je Hollywood
precej bolj uspešen pri oglaševanju svojih filmov. •
»Ljudje hodijo gledat samo tiste filme, ki so deležni velike publicitete,« je dodal.(Reuter)
V Zagrebu je bila premiera filma Na ognjeni Črti, ki je tudi zasedel prvo mesto na tamkajšnji lestvici. Navajamo št. gledalcev v preteklem tednu in (v oklepaju) skupno št. gledalcev.
1.	Na ognjeni Črti	8.247 (8.247)
2.	Hard Target	5.995(13.456)
3.	Cool Runnings	5.190 (19.671)
4.	Another Stakeout	4.610 (9.249)
5.	Pri Addamsovih 2	2.929 (17.809)
6.	Zlati Časi	1.974 (8.078)
7.	The Joy Lučk Club	1.926(11.860)
Na mednarodnem tržišču (brez ZDA in Kanade) so bili v tednu med 17. in 23. februarjem najuspešnejši naslednji filmi (izkupiček v milijonih USD):
1.	Mrs. Doubtfire	19, 6 (71, 61)
2.	Free Willy	5,38(14,15)
3.	The Three Musketeers	3, 55 (14, 21)
4.	Wayne’s World 2	2, 88 (11,18)
5.	Cool Runnings	1, 6 (2, 9)
Igor Kemel
FILM /100 LET KINEMATOGRAFIJE
Britanski filmski inštitut išče pogrešane trakove na vseh koncih in krajih
LONDON - Široko zastavljena iskalna akcija, ki jo je sprožil Britanski institut za film (BFI) po vsem svetu, z namenom, da bi ob bližajoči 100-le-tnici filma odkrili tiste filmske trakove, ki jih že desetletja pogrešajo, je že obrodila prve sadove, kot je sporočil britanski tisk.
Med filmi, ki so jih našli, so: Man Behind The Mask (iz leta 1936) Michaela Powella, ki so ga
našli v New Torku, in film Richarda Attenboro-ugha iz leta 1943, ki so ga našli pri nekem zasebnem zbiralcu v Leedsu na severu Anglije. Odkrili so tudi dve komediji Walterja Fordeja: Lord Babs (1932) in Bed 'and Breakfast (1930) - v okolici Londona, v arhivih filmskih študijev Pine-wood. V Parizu so odkrili film, ki ga je posnel 16-le-tni David Lean, Money For Speed (1933), v katerem nastopa Ida Lupino.
Kje je Hitchcockov Planinski orel iz ieta 1926?
Druge dragocene filme iz klasičnega obdobja so odkrili v Švici in na Češkem. Filmske trakove so odkrili na podstrešjih ali celo v garažah, prav tako pa tudi v arhivih zasebnih zbiralcev, kot je sporočil predstavnik BFI. Britanski inštitut za film se je zdaj v svoji široko zasnovani kampanji iskanja klasičnih filmov usmeril proti Južni Afri" ki, kjer naj bi obstajale številne kopije angleških verzij filmov, ki so jih snemali v 20., 30. in 40. letih. Britanski filmski inštitut, ki je pred letom dm objavil seznam stotih klasičnih filmov britanske kinematografije, še zmeraj išCe prvi film, v katerem je nastopil Errol Flynn> Murder in Monte Carlo (1935), kakor tudi edino delo Alfreda Hitchcocka, ki ga nikoli niso predvajali, nemi film iz leta 1926 The Mountain Eagle. Britanski filmski inštitut prav tako išče kopije filma, posnetega leta 1914 A Study in Scarlet, ki je prvi film, v katerem je nastopil znameniti detektiv Sherlock Holmes. (AFP)
KULTURA
Sreda, 9. marca 1994
Dunaj in Slovenci
LJUBLJANA - V prostorih Magistrata so včeraj predstavili zbornik z naslovom Dunaj in Slovenci, v katerem so zbrani referati, predstavljeni na istoimenskem simpoziju, ki je potekal 18. in 19. junija 1992 v Ljubljani.
Sestava zbornika je podobna posvetovanju, na katerem se je zvrstilo 18 referatov uglednih Slovencev iz domovine ter Dunaja in Trsta. Simpozij je bil interdisciplinaren, tako da so poleg zgodovinarjev, ki so predstavljali pretežni del referentov, sodelovali še mnogi drugi. Prav tak pristop, ki vključuje predstavnike različnih strok, pa ponuja bralcu pričujočega priročnika Širši vpogled v dogajanja, predvsem pa povezavo in kulturne stike med Ljubljano in Dunajem od srednjega veka pa vse do polpretekle dobe. Pri tem gre seveda bolj za odnos, kaj je Dunaj dal Slovencem in kako so se v njem kot večstoletni prestolnici uveljavili, manj pa za obratno. Zborniku, ki poskuša kar najbolj podrobno opisati življenje Slovencev na Dunaju in povezave med obema mestoma, bi vendarle lahko očitali nekatere pomanjkljivosti. Zbornik žal ne vsebuje nemških prevodov referatov, temveč samo njihove povzetke; pravi odmev v avstrijskem proštom bi našel v primem, Ce bi bil dvojezičen, saj ni namenjen le slovenski, temveč tudi dunajski strokovni javnosti. Zal organizatorji simpozija k sodelovanju tudi niso pritegnili strokovnjakov neslovenskega rodu, Čeprav sta bila slovenski prostor in Ljubljana dolga stoletja del skupne države in tudi danes ti stiki niso zanemarljivi. »Vendarle pa je«, Ce citiramo prof. Marjana Drnovška »zbornik pomemben dosežek in hkrati vzpodbuda za uresničitev zamisb, ki je bila večkrat zapisana v govorih: to je le začetek, ki mu bo sledilo nadaljevanje. Upajmo, da zamisel ne bo potonila v pozabo«. (M.T.)
KULTURNA DEDIŠČINA / O 2IVLJENJU IN DELU ARGENTINSKIH SLOVENCEV
Revije, ki so hrabrile pregnance, in drugo
LJUBLJANA - V ponedeljek so v Slovenskem šolskem muzeju odprli razstavo z naslovom Življenje in delo argentinskih Slovencev, ki sta jp pripravila Studia Slove-nica in društvo Slovenija v svetu.
Na otvoritvi je nekaj besed o Slovencih, ki so se iz različnih vzrokov podali v tuj svet in tam ohranili kleno slovenstvo, povedal dr. Janez Arnež, eden glavnih pobudnikov in organizatorjev razstave. Razstava z obilno fotografsko dokumentacijo in naslovnicami periodičnih in drugih publikacij nazorno predstavlja kulturno življenje Slovencev v argentinskih vaseh, kjer so se ustvarile prave slovenske enklave, ki so uspele ohraniti predvojno slo-
vensko krščansko tradicijo. Dr. Arnež je v svojem govoru oplazil slovenske oblastnike prejšnjega političnega režima, ki so po njegovem mnenju zakrivili tudi upad rojstev in s tem skorajšnje izumrtje slovenskega naroda. Predstavljenih je mnogo revij, med njimi tudi Zedinjena Slovenija, Dom in svet in druge, ki so hrabrile pregnance ter vzpodbujale njihovo narodno zavest v novi domovini. Razstava bo v Slovenskem šolskem muzeju, ki v zadnjem Času precej pozornosti posveča šolstvu Slovencev zunaj meja Slovenije, odprta predvidoma do 20. marca, po razstavi pa bo skupine in posameznike (po vnaprejšnjem dogovoru) vodil dr. Janez Arnež.
Vanda Straka
Rogatec, predstavljen na Dnevih izobraževanja
LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, kjer se v teh dneh odvijajo Dnevi slovenskega izobraževanja, ]qer se vsak dan zvrsti kar nekaj prireditev in predstavitev, so včeraj z video projekcijo predstaviti majhen slovenski kraj - Rogatec, kjer so lansko poletje organizirali Muzejsko poletno delavnico 93. Vodja delavnice Tanja Roženbergar je ob projekciji na kratko podala zgodovino trga, kjer še danes gojijo marsikatero izmed tradicionalnih ljudskih obrti in običajev. Zanimivost kraja gotovo predstavlja tipična bivanjska kultura, tradicionalne hiše v Rogatcu se še vedno ponašajo s »Črnimi kuhinjami«, Čeprav jih dandanes že izriva modema gradnja, značilna za druga slovenska mesta. Vinska trta ali brajda obdaja skoraj vsako kmečko hišo, mnogi starejši prebivalci kraja pa se ukvarjajo tudi s kamnoseštvom, eno najstarejših obrti, ki so se razvile v kraju. Tipična prehrana, ki je še danes bistveni sestavni del jedilnika mnogih ljudi, ki živijo v Rogatcu, se ne razlikuje bistveno od hrane, ki velja za tipično slovensko, saj prevladujejo žganci, sirovi štruklji in kislo zelje. Predstavljanje domačega kraja na tak način, kot so si ga ramistiti v Rogatcu, lahko precej pripomore k promociji kraja, saj je poleg video posnetkov izšla tudi precej obsežna publikacija s prispevki strokovnih sodelavcev, ki so sodelovali pri Muzejski poletni delavnici. (V. S.)
RAZPIS
RTV Slovenija in	fa, tolkala, kitara. Zmago-
Festival Ljubljana	valca predtekmovanja
razpisujeta	oziroma predstavnika
Slovenije na 7. Evrovizdj-dne 16. 3.1994 v Vite-	skem tekmovanju bo
ški dvorani festivala Lju-	izbrala tričlanska žirija v
bljana predtekmovanje za	sestavi: Mihael Gunzek,
izbiro kandidata, ki bo	Anton Nanut in Marko
zastopal Slovenijo na T.	Letonja. Odločitev žirije
Evrovizijskem tekmova-	je dokončna in neprekli-
nju mladih glasbenikov v	ena.
Varšavi, 14.6.1994.	Kotizacije za tekmova-
Kandidati morajo po-	nje ni, tekmovalci sodelu-
slati svoje prijave najka- jejo na svoje stroške, sneje do 11. 3. 1994 na Tekmovanje je javno, Festival Ljubljana, Trg vstop je prost, francoske revolucije 1- 2,	Tekmovalci morajo na
61000 Ljubljana in mora-	tekmovanje pripeljati
jo izpolnjevati naslednje	svojega korepetitorja,
pogoje:	Tekmovalci sprejmejo
-	biti državljan Repu-	s prijavo pogoje tekmova-
blike Slovenije (priložiti	nja.
izpis o državljanstvu)	Zmagovalec se bo ude-
-	rojeni po 1. januarju ležil 7. Evrovizijskega te-1975 (priložiti rojstni list) kmovanja mladih glasbe-
-	program: eno krajše nikov v Varšavi na stro-delo iz 20. stoletja (do 10 ske prireditelja.
min.)	Informacije: Festival
en stavek iz koncerta Ljubljana, Trg franco-po izbiri izvajalca	ske revolucije 1-2,
-	discipline: klavir, pi- 61000 Ljubljana Tele-hala, trobila, godala, har- fon: 126-43-40.
_________ARHITEKTURA_______________
Stavbarstvo na Slovenskem
Dve novi publikaciji - katalog in glosar o slovenski arhitekturi
LJUBLJANA - Za ar- te naloge so izdani v hitekte in vse, ki se na obliki dveh publikacij, kakršenkoli način ukva- Osnovne informacije so rjajo z okoljem in pro- zbrane v drugi publika-storom, je bil v ponede- ciji z naslovom Glosar. Ijek v Cankarjevem do- Ta podrobno opredeljuje mu velik dogodek. Stro- 240 pojmov, ki naj bi se kovnjaki so namreC uporabljali v predsta-predstavili dve knjigi, vljanju arhitekture, računalniško obdelavo Mnogi pojmi imajo na-in pripravili razstavo, mreC več pomenov. Lovše na temo Arhitektur- pa na Gorenjskem pomena identiteta.	ni prostor, kjer kmetje
V zadnjih letih se me- shranjujejo svoje orodje, sto arhitekta vse bolj za- na Štajerskem pa vežo v menjuje s kataloško- po- hiši. nudbo. Ljudje si name- Prva publikacija Arhi-sto arhitekta raje naroči- tekturne krajine in regije jo katalog z montažnimi Slovenije pa prikazuje hišicami, si eno izberejo razdelitev Slovenije, ki in Cez nekaj mesecev že je vezana na objektivno stanujejo v njej. Zato je analizo stanja in mnoge naloga arhitektov in ur- nemerljive pripadnosti banistov iskati ravnove- na določenem delu. Slo-sje med tradicijo in ino- venija je v publikaciji ra-vacijo, je v uvodu pove- zdeljena na 74 arhite-dal novi minister za oko- kturnih krajin, ki se Ije in prostor dr. Pavle združujejo v 14 arhite-Gantar, ki se je moral za- kturnih regij. In čemu radi obveznosti predca- naj služi to gradivo? sno posloviti.	Osnovna lastnost je, da
Mnogo ljudi ne ve, da sestavine, ki jih je danes je pri nas veliko stavb, ki mogoče določiti kot nošo registrirane kot kul- silce arhitekture, niso turni ali naselbinski spo- predpisane oblike za meniki in jih lastniki ne gradnjo, ampak uteme-smejo porušiti, tudi če bi Ijene splošne značilno-hoteli. Zdaj pa smo do- sti. Izluščiti je mogoče bili publikacijo, ki pred- kriterije za vrednotenje, stavlja stavbarstvo na na primer kdaj je črna Slovenskem v različnih gradnja hkrati tudi slaba obdobjih in prostorih. črna gradnja.
Peter Fister s Fakultete Po predstavitvi infor-za arhitekturo se je te macijskega sistema tipo-naloge lotil že pred 20. logije. arhitekture in re-leti. Izhajala je iz davno cenzijah novih publika-zasnovane misli, da naš cij, je dogodek zaključil prostor premalo pozna- bivši minister za okolje mo.	in prostor Miha Jazbin-
Znane so bile le ozke šek. Skoda, da organiza-definicije, kaj določena torji niso pripravili no-arhitektura v nekem pro- benega dodatnega gradi-storu pomeni. Tako je va, saj je bil dogodek v Fister s pomočjo Studen- Cankarjevem domu zelo tov do danes zbral poda- obiskan in med obisko-tke za 15.000 stavb in valci niso bili le arhite-2.500 naselij. Rezultati kti.	Irena Sorn
IZŠLO JE
i N
ivtzin
Revija za kulturo, št. 26-27, letnik IV, M’ZIN pri društvu SKUC, Ljubljana, 1994, 700 tolarjev.
Po dokaj modernističnem uvodniku urednika Roka Zavrtanika, ki med drugim odgovarja tudi tistim, ki jim gre v nos (uborna) državna subvencija reviji, najdemo v novem M’zi-nu intervjuje s Petrom Greenawayem, Nado Matoševič, Božom Kemperletom in letošnjim »tamalim« prešernovim nagrajencem Iztokom Kovačem. Iz močnega recenzentsko-esejisti-Cnega bloka omenimo analizo podobe Danila Kovačiča, kakršno je po mnenju Majde Sirce ustvarila TV Slovenija, in komentar Jane Pavlič, menda edini na Slovenskem, ki Pasijon Braneta Mozetiča predstavlja v pozitivni luči. Nova v M’zinu je rubrika Bo-sna.doc, ki začenja z zapisi o Bosni ter slovenskimi odmevi na najbolj nekulturno (tudi kontra-kultura seveda sodi v kulturno revijo) stvar današnje Evrope. V Pen-kalo Dragstoru je tokrat najvišjo nagrado za prozo prislužil Denis SimCic. (T. V.)
NA KRATKO
Tomažu Kunstu zlata medalja za barvne diapozitive
LJUBLJANA - Tomažu Kunstu, mednarodno priznanemu umetniškemu fotografu, je ponovno uspelo očarati mednarodno fotografsko žirijo, tokrat v Veliki Britaniji, natančneje v Southamptonu. Na 81. mednarodnem natečaju pod pokroviteljstvom FIAP (Mednarodna fotografska organizacija), PSA (Ameriška fotografska zveza) in Angleške fotografske zveze je v kategoriji barvnih diapozitivov osvojil zlato medaljo. V Sloveniji premalo znanega avtorja poznajo že na vseh celinah, kjer je od leta 1990 prejel številna priznanja, nagrade in medalje. V Nemčiji mu je leta 1991 Nemška fotografska zveza podelila naslov »Mojster fotografije«.
■ Avtor trenutno razstavlja svoja dela v prostorih SRC Grimšče pri Bledu. Razstava z naslovom Ujeta lepota je na ogled do 15. marca; maja bo na ogled v galeriji Zvon na Brezjah, kjer bo predvidoma 14. maja otvoritev razstave s projekcijo avtorjevih diapozitivov z naslovom Trenutki v gorah. PR
Portreti pesnikov vKUD-u
Franceta Prešerna
LJUBLJANA - Od ponedeljka razstavlja fotograf Dušan Pirih v klubski sobi Kultumo-umetniškega društva Franceta Prešerna portrete slovenskih pesnikov, izdelane v tehniki kserografije. Razstava, ki so jo v prostorih društva slovenskih pisateljev predstavili že prejšnjo sredo, obsega portrete devetih pesnikov, ki so sodelovali na februarskem tridnevnem Ljubljanskem pesniškem festivalu v KUD-u. Hup je v svoj portretni objektiv (ta je njegove lastne izdelave, gre za nekorigiran monokl objektiv s 150-milimetrskim gorišCem) ujel pesnike, medtem ko so recitirati svoje poezije ali, kot je povedal sam, v »trenutku osebnosti«. Gre za oseben občutek, »lovljenje trenutka«. Avtor je prvi na Slovenskem, ki se ukvarja s kserografijo, tehniko, ki združuje fotografsko in fotokopirno tehnologijo. Portreti so nastali z namenom, da bi vsak od sodelujočih prejel spominsko mapo črno-belih portretov, in zaradi dejstva, da je pri nas precejšnje pomanjkanje avtorskih posnetkov literatov. Ob Crno-belih posnetkih je avtor v kserografiji izdelal še serijo barvnih portretov, ki bodo v KUD-u na ogled predvidoma dva tedna. Na fotografiji: Kajetan Kovic, februar 1994, foto: D. P. Hup.(V. U.)
ZAKAVKAZJE / ŠEVARDNADZE V VVASHINGTONU
KITAJSKA / OSTRE BESEDE PRED CHRiSTOPHERJEVIM OBISKOM
Clinton za pošiljanje modrih čelad v Gruzijo
Gruzinski predsednik je zaprosil tudi za gmotno pomoč
VVashington grozi s sankcijami
Vmešavanje v kitajske notranje zadeve
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je podprl zamisel, da bi ZN v Gruzijo poslali mirovne Čete. Med skupno tiskovno konferenco z gruzinskim predsednikom Sevardnadzejem v Beli hiši pa je Clinton poudaril, da ameriške Čete ne bpdo sodelovale v sestavu teh Cet na Kavkazu.
Predsednik Sevardnadze pa je izjavil, da bo 9. marca VS ZN zaprosil za prihod mirovnih Cet. Z ameriško podporo bi bil sprejem taksne resolucije bolj verjeten, zlasti ker Rusija že veC tednov zahteva, da bi njene sedanje vojaške Čete v Gruziji dobile status vojaških sil ZN. Ruskim vojakom se je julija 1992 z orožjem posrečilo zagotoviti mir v južni Osetiji [na severu Gruzije), kjer ima Rusija veC strateških oporišč in odkoder so septembra lani pregnah vladne Čete.
Clinton je Se omenil, da se ZDA zavzemajo za »uravnoteženo sestavo sil« in da so v tem primeru »pripravljene prevzeti del stroškov« za taksno operacijo. Eden poglavitnih problemov oboroženih spopadov v Abhaziji, ki so v letu dni vojne terjali na tisoče mrtvih, je predvsem veC deset tisoC gruzinskih beguncev, ki so jih z njihovih domov pregnali avtonomisti.
(AFP)
Gruzija prosi za pomoč ZDA
Gruzinski predsednik Edvard Sevardnadze je izjavil, da je država na robu lakote. Po nekaterih virih naj bi Clinton ponudil humanitarno pomoč v višini 70 milijonov dolarjev in strokovno pomoč.
ABHAZIJA
Sevardnadze je prosil za ameriško pomoč, predvsem vlaganje v gospodarstvo, pa tudi za prihod sil ZN na območje Abhazije.
50 milj
v .**
®	N..*
Samtredia
GRUZIJA 0Tbi"Si
-vvT-
AD2ARIJA
TURČIJA
Med abhaško vojno, ki se je začela avgusta 1992, ko je Sevardnadze poslal vojsko na območja, ki so razglasila svojo neodvisnost, je bilo ubitih več kot 3000 ljudi, približno 300 tisoč pa jih je izgubilo svoje domove.
AP/VVm. J. Castello
CANBERRA - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je v torek opozoril, da utegnejo ZDA proti Pekingu uvesti trgovinske sankcije zaradi nedavnega pripora kitajskih oporečnikov. Vodja ameriške diplomacije je izjavil, da »bodo ta dejanja slabo vplivala na njegov napovedani obisk na Kitajskem«, kamor naj bi pripotoval v petek.
To dejanje naj bi tudi »negativno vplivalo na tista vprašanja, o katerih prav zdaj poteka razprava v ZDA«, je Se dodal in pri tem mislil na vprašanje, ali bodo ZDA Kitajski podaljšale status države z najveCjimi carinskimi ugodnostmi, ki ga pogojujejo z napredkom Pekinga pri uresničevanju Človekovih pravic. Gre za doslej najostrejse opozorilo ameriškega državnega sekretarja, ki je sledilo neposredno po objavi vesti, da namerava Kitajska zapreti veC oporečnikov. Nekatere med njimi so sicer izpustih, med njimi Wei JingSenga, ki je bil zaprt skoraj petnajst let, trije najbolj znani oporečniki pa so še vedno v zaporu.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je v Pekingu izjavil, »da je Kitajska suverena država« in da gre »pri tem vprašanju za povsem notranjo kitajsko zadevo«, ki »ni-
NOVICE
Nixon bi se rad sestal z Žirinovskim
MOSKVA - Nekdanji ameriški predsednik Richard Nixon se je v torek sestal z voditeljem ruske komunistične stranke Genadijem Zjugano-vim. Pred srečanjem je Nbcon izrazil upanje, da se bo v okviru enotedenskega obiska v Rusiji sestal s predstavniki vseh političnih usmeritev, tudi z Vladimirjem Žirinovskim. (STA)
Češki predsednik Havel opozarja zahodno Evropo
STRASBOURG - Češki predsednik Vaclav Havel je Evropsko unijo pozval, naj v svoje vrste sprejme tudi nove demokracije, ki so nastale v vzhodni Evropi. »Miru in napredeka v enem delu Evrope ne bo, Ce boste zaneiparjali drugi del,« je pred Evropskim parlamentom dejal Češki predsednik in opozoril na Črni scenarij, ki bi lahko zajel Staro celino. »Kar se dogaja v nekdanji Jugoslaviji, bi moralo biti v opomin vsem, ki mislijo, da lahko zamižijo pred dogodki v soseščini. Nered, kaos in nasilje so nalezljivi pojavi,« je posvaril Havel. (Reuter)
Jordanski kralj na obisku v Savdski Arabiji
D2EDA - Jordanski kralj Husein je v torek prispel na prvi obisk v Savdsko Arabijo po zalivski vojni. ZveCer naj bi se sestal s savdskim kraljem Fahdom. Ce bo do srečanja res prišlo, bo to pomenilo obnovo stikov med državama, ki so bili prekinjeni v zaCetku zalivske krize, ko je Savdska Arabija Jordanijo obtožila, da se je postavila na stran Iraka. (Reuter)
Nepravilnosti na volitvah v Kazahstanu?
ALMA-ATA - Kazahstanska osrednja volilna komisija je zavrnila obtožbe opazovalcev Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS), Ceš da prve parlamentarne volitve po razpadu Sovjetske zveze, ki so jih izvedli v ponedeljek, niso bile svobodne in nepristranske. Predsednik komisije je ocenil, da ugotovitve opazovalcev temeljijo le na posameznih incidentih.
Predstavnik KEVS je namreč pokrajinskim volilnim komisijam očital, da so bile pristranske, ko so nekaterim kandidatom prepovedale udeležbo na volitvah. Izidi volitev bodo znani danes.(AFP)
Vojaki, ki naj bi varovali mošejo v Hebronu, so zaspali
JERUZALEM - Na vrhovnem sodišču se je v torek prvič sestala državna komisija, ki bo raziskala okoliščine pokola palestinskih vernikov v Hebronu. Poveljnik izraelskih enot na zasedenih ozemljih Dany Yatom je komisiji priznal, da je bila varnost v okolici hebronske mošeje pomanjkljiva.
Izraelski poveljnik je povedal, da je tisto usodno jutro pet vojakov, ki bi morali biti pred mošejo še pred zoro, zaspalo oziroma jih dežurni Častnik ni pravočasno prebudil. »Ce bi dosledno upoštevali vse varnostne ukrepe, bi Baruhu Goldsteinu prav gotovo lahko preprečili, da naredi takšen pokol ali pa vsaj žrtev ne bi bilo toliko,« je pred glavnim preiskovalcem Mehom Shamgarjem povedal izraelski poveljnik Dany Yatom. »Ugotovih smo tudi, da je bilo ubitih 29 Palestincev, med katerimi so trije umrli pod nogami vernikov, ki jih je zajela panika,« je še dejal Yatom. Palestinski viri trdijo, da je bilo v mošeji ubitih najmanj 52 ljudi. Yatom je Se dejal, da je Goldstein na vernike zaCel streljati ob 5.30, kar je trajalo poldrugo minuto. Takrat je bilo v mošeji od 400 do 500 vernikov.
Narodna fronta za osvoboditev Palestine (FPLP) je zahtevala ustanovitev mednarodne komisije, ki bi raziskala okoliščine pokola v Hebronu. FPLP, ki sicer spada v okvir PLO, vendar nasprotuje izraelsko-palestinskemu sporazumu, je izraelskega premiera Rabina obtožila, da skuša zavesti preiskavo zlasti s trditvijo, da je pokol naredil en sam židovski priseljenec.
Voditelj PLO Jaser Arafat pa je za neki egiptovski Časnik izjavil, da bi za varovanje Palestincev na zasedenih ozemljih nujno potrebovah približno tisoč opazovalcev, ki bi morali nositi vsaj lahko orožje. Voditelj PLO je zatrdil, da so Rusija, Francija, Velika Britanija in Belgija pripravljene poslati svoje vojake, obžaluje pa odnos Američanov, ki že veC kot en teden zavlačujejo z resolucijo o obsodbi pokola v Hebronu.
(AFP, Reuter)
25 Km
[1] Eksplozija treh bomb, ki s jih na izraelskem samozvane »varnostnem območju« naju Libanona podtaknili muslimar gverilci, je ubila sedem pripadnikov Južnolibanonske armade, ki jo podpira Izrael. Gverilci so tudi ugrabili dva civilista. Njuni prestreljeni tru| sta bili pozneje najdeni na po
[3 Na Zahodnem bregu, * Hebronu, so vojaki med streljanjem ubili dva Palestinca.
[3 Izraelski ostrostrelec je v Gazi streljal na fotografa agencije Associated Press in ga ranil.	AP/Wm. J. Castello
ma nic opraviti« z napovedanim obiskom Christophe-rja. Ameriško vlado je obtožil, da se vmešava v notranje zadeve Kitajske z »neodgovornimi pripombami«. Po mnenju tiskovnega predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva »nima nobena država, organizacija ali tuji posameznik pravice do podobnih pripomb, zlasti pa ne do vmešavanja v kitajske notranje zadeve«.
Ameriški predsednik Bill Clinton bo moral namreč junija v kongresu z da oziroma ne odgovoriti na vprašanje, ali je Kitajska dovolj napredovala pri uresničevanju Človekovih pravic, kar je pogoj
za podaljšanje ugodnega trgovinskega statusa.
Ameriški sekretar je svoje opozorilo omilil z izjavo, da bodo ZDA »storile vse« za ohranitev dobrih odnosov s Kitajsko. Tako bodo v Canberri omogočile izročitev satelita ameriške izdelave, ki ga bodo izstrelili Kitajci in katerega so v okviru sankcij iz leta 1993 v Washingtonu zadrževali. Poleg tega bo Christo-pherja v Peking spremljal visoki predstavnik pentagona, Frank Wisner, ki bo med obiskom preučil vprašanje, koliko lahko ZDA pomagajo Kitajski pri preobrazbi njene vojaške industrije za civilno proizvodnjo.	(AFP)
Deng dobrega zdravja
TOKIO - Deng Rong, hčerka 89-letnega nekdanjega kitajskega voditelja Deng Xsiaopinga, je v To-kiju izjavila, da se njen oce dobro počuti in da vsak dan prehodi tri kilometre. Ksiaoping, ki je uradno upokojen, se redko pojavi v javnosti. Med praznovanjem kitajskega novega leta prejšnji mesec pa je bilo med televizijsko reportažo iz Šanghaja videti, da je precej slaboten. Mnogi se vedno menijo, da odločilno vpliva na kitajsko politiko.
Deng Rong, ki bo na Japonskem izdala biografijo o svojem oCetu, je še povedala, da je le-ta vse odločitve prepustil svojim varovancem - predsedniku Ji-ang Zeminu, premieru Li Pengu in odgovoremu za gospodarska vprašanja Zhu Rongju.
»Vsi trije ga le občasno obiskujejo in ga sprašujejo za mnenje o ključnih zade-
vah,« je dodala. Tako kot ostali upokojeni voditelji redno dobiva kopije pomembnih dokumentov, je povedala Deng Rong.
»Včasih dopiše svoje mnenje, vendar ne zahteva, da bi bilo upoštevano,« je dodalahci nekdanjega kitajskega voditelja. Izjavila je, da si leta 1997 želi priti v Hong Kong, ki bo spet pod kitajsko oblastjo.	(Reuter)
OSMI MAREC PO SVETU
Priložnost, da ženske opozorijo nase in na nepravičnost »moškega sveta«
PARIZ - V mnogih državah so ženske osmi marec izkoristile za opomin svetu, naj pospeši mirovne procese v mnogih kriznih žariščih in že enkrat ustavi vojne.
V Parizu so se pod okriljem Unesca zbrale tudi srbske, bosanske, južnoafriške in izraelske ženske ter opozorile na »zidove« v nekdanji Jugoslaviji, med Izraelci in Palestinci, med belci in Črnci... Bosanska predstavnica je spregovorila o Sarajevu, ki so ga hoteli uničiti, ker je bil multikulturalno mesto. Vendar prebivalci »še vedno živijo skupaj. Danes umirajo skupaj,« je dejala Hanifa Ka-pidžiC-OsmanažiC, profesorica francoščine na sarajevski univerzi. Tudi v Sarajevu se je zbralo okoli tisoč ljudi, ki so kritizirah neodločnost Zahoda: »Ze veC kot dve leti so zaprta vsa vrata v mesto.. Vse je zamenjalo orožje. Evropa naj nam pove, zakaj je tako,« je zahtevala ena od govornic. »Ne moremo biti
povsem srečni, saj v BihaCu in Maglaju umirajo zenske in njihovi otroci.«
Včeraj so se zbrale tudi Alžirke. VeC sto žensk je nosilo slike žensk, novinarjev in intelektualcev, ki so jih ubili islamski skrajneži, ter tako nasprotovalo odločitvi vlade, da se zaCne pogova-rjati s skrajneži. Tudi v Rusiji so proslavili edini praznik, ki je preživel še iz Časov Sovjetske zveze, ženskam pa je po televiziji voščil tudi predsednik Jelcin in dejal, da so Rusinje znane po svoji »moralni moči in vzdržljivosti«. Nemke pa so vCeraj organizirale simbolično stavko, da bi tako protestirale proti diskriminaciji, tako družbeni kot profesionalni, in moškim dokazale, da se svet brez žensk ne vrh naprej. Protestni shod so pripravile tudi ženske v Kambodži, vendar je policija vsem javnim hišam ukazala, da žensk ne smejo spustiti na cesto, sicer jih bodo vse aretirah. (Reuter, AFP)

DIPLOMATSKI NAPORI ZA HRVASKO-MUSLIMANSKO FEDERACIJO
Redman išče rešitev tudi za bosanske Srbe
Zagreb pričakuje srbski odgovor o Posavini
BEOGRAD - Posebni odposlanec ameriškega pred-sednika za nekdanjo Jugoslavijo Charles Redman je v torek v Beogradu izjavil, da 0°,Srbom predlagal, naj sodelujejo na dunajskih pogajanjih o vzpostavitvi hrva-sko-muslimanske federacije v Bosni.
»Pogajanja na Dunaju roed Hrvati in Muslimani potekajo dobro. Srbom bo-roo predlagali; naj sodelujejo pri njih,« je ob svojem prihodu v Beograd izjavil Charles Redman pred srečanjem s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Rednim, ki se bo prav tako sestal z enim od voditeljev bosmskih Srbov, Nikolo Koljevičem, bo sku-Sal pridobiti Srbe za soglasje pri nastanku hrvaško-bosanske federacije. »Stopili smo v novo obdobje reševanja bosanskega vprašanja. Naša naloga je, da najdemo rešitev, ki bo sprejemljiva za bosmsko vlado in Srbe v Bosni,« je še dodal Redman, ki je znova poudaril, da pogajanja na Dunaju dobro napredujejo.
V pogajanjih med Hrvati in Srbi, ki so se začela v petek zveCer na dunajskem ve-kposlamštvu ZDA, si prizadevajo za soglasje o konfederaciji med novo zvezno državo in Hrvaško ter za ustavo hrvaško-musliman-ske federacije v Bosni.
Charles Redman je prvi visoki ameriški odposlanec, ki je po skoraj letu dni prišel v sedanjo Jugoslavijo
(Srbija in Črna gora). Kot poročajo zahodni diplomatski viri v Beogradu, se bo Redman s predsednikom Miloševičem najverjetneje pogovarjal tudi o pogojih, ki naj bi jih izpolnila Jugoslavija za morebitno odpravo sankcij, ki jih je zoper to državo uvedla Organizacija združenih narodov maja 1992. Charles Redman, ki se udeležuje pogajanj na Dunaju, bo po Beogradu obiskal tudi Zagreb, v Četrtek pa naj bi, kot poročajo ameriški diplomatski viri, znova odšel na Dunaj.
Hrvaški predsednik Franjo Tudman je Redmanov obisk v Beogradu označil kot pobudo, da bi Srbi sprejeli sprejemljivo rešitev za oba naroda. Po njegovem mnenju gre predvsem za vprašanje Posavine (na severovzhodu Bosne), ki je »hrvaški kanton« na ozemlju prihodnje federacije. V njem Srbi vidijo predvsem koridor, ki Srbijo povezuje s tistimi ozemlji na Hrvaškem, ki jih nadzorujejo.
~ Zato si bo Tudman prizadeval od Charlesa Redmana dobiti predvsem pojasnila o tem, kako si Beograd zamišlja prihodnji status tistih ozemelj v Bosni, ki jih zdaj nadzorujejo srbske lokalne sile. Franjo Tudman je izrazil tudi upanje, da bo usklajena diplomatska dejavnost ZDA in Rusije Srbe končno prisilila, da se bodo umaknili z ozemelj, ki jih zdaj nadzorujejo v Bosni in na Hrvaškem.	(AFP)
GRČIJA - MAKEDONIJA
Grški razumniki obsojajo blokado
Med nasprotniki Papandreujeve odločitve tudi njegovi nekdanji ministri
ATENE - Približno 300 vidnih grških osebnosti je obsodilo gospodarsko blokado, ki jo je Grčija pred tremi tedni uvedla proti Makedoniji, in se tako izreklo za manifest, ki ga je pred tednom dni podpisala skupina intelektualcev.
Podpisniki obsojajo sklep socialistične vlade Andreasa Papandreuja, ki ga označujejo kot »nerazu-mno in nevarno dejanje«, in tako zagotavljajo podporo dvajsetim intelektualcem, ki so izjavo s podobno vsebino podpisali že prejšnji teden.
301 podpisnik, med katerimi so tudi filozofa Cor-nelius Castoriadis in Nikos Dimov, filmski režiser Ge-orges Kimulis, nekdanja minisha Grigoris lannaros in Photis Kuvelis ter številni univerzitetni predavatelji, so izrazili svojo solidarnost z omenjeno izjavo prejšnjega tedna, »za katero si želijo, da bi bila še bolj pro-tišovinistiena«. OdloCno obsojajo tudi napade, ki so jih zaceli trije poslanci Pasoka (vsegrškega socialističnega gibanja) zoper podpisnike prve izjave, ki so se nprli odločitvi Papandreuja, da se bo v sporu med Grčijo in Makedonijo zatekel h gospodarski blokadi. Omenjena prva izjava, ki je po svojih formulacijah in vsebini sicer precej previdna, je dvignila veliko prahu hi moCno razrahljala navidez povsem soglasno podporo vladni odločitvi o uvedbi gospodarske blokade.
V vzdušju nadvse glasne podpore z »domoljubnimi« zborovanji, ki so se vrstila po ulicah na poziv politikov in pravoslavnih duhovnikov, so omenjeni trije poslanci Pasoka prvo izjavo označili kot Poskus »sejanja razdora v grški enotnosti« in zahtevali preiskavo zoper njene podpisnike, ki so po njihovem »nevredni grškega državljanstva«.
»Ne morem se znebiti občutka, da živimo v strahotnem vzdušju stopnjevanega narodnjakarstva,« je poudaril eden od podpisnikov, univerzitetni profesor Thanos Lipovats.	(AFP)
Modre čelade v Tudi
2ENEVA - Približno sto vojakov ZN je z osmimi tanki vrste Leopard prevzelo nadzor nad tuzlanskim letališčem, ki ga je v torek zapustila bosanska vojska. V zahodnih diplomatskih krogih v Ženevi napovedujejo, da naj bi letala v Tuzlo prvič poletela 11. marca.
Uvodni polet, ki ga bodo opravile letalske sile Unproforja, bo vzpostavil zračni most za dostavo humanitarne pomoči v Tuzlo. Iz visokega komisariata ZN za begunce so sporocih, da so države clanice že zagotovile svoj pristanek za sodelovanje pri humanitarnem zračnem mostu, vendar je treba pred tem popraviti letališko stezo in namestiti radarje za nadzor poletov.
Poleg tega se morajo dokončno dogovoriti tudi o uporabi zračnih koridorjev, pri Čemer so bosanski Srbi že pristali na dva zračna koridorja iz Splita in Zagreba, kakor tudi na prihod mednarodnih ekip, ki bodo to pomoč zagotavljale s kopenskimi konvoji.
»Odprto tuzlansko letališče ne bo moglo nadomestiti kopenskih konvojev. Potrebe veC sto tisoC prebivalcev v tej muslimanski enklavi so tolikšne, da bo večina pomoči še vedno prihajala po kopnem,« je izjavil predstavnik UNCHR Nicholas Morris.	(Reuter)
Ženske v Srebrenici čakajo na dragoceno vodo (Telefoto: AP)
_____HRVAŠKA / NOVA RAZMERJA SIL_
HDZ je vse močnejša, opozicija pa razpada
Vladajoča stranka izrablja neenotnost nasprotnikov
ZAGREB - Hrvaška opozicija razpada. Predsedstva vodilnih opozicijskih strank se delijo na »spodobne in nespodobne«, vrstijo se obtožbe, izključitve, odpovedi in iščejo »kukavičja jajca« vladajoče HDZ v nevladnih vrstah. Najsrditejsi so spopadi v parlamentarnih strankah. V Istrskem demokratičnem zboru in Hrvaški kmečki stranki sta »odletela« podpredsednika organizacije z vsemi somišljeniki vred. V IDS so iz stranke vrgli njene ustanovitelje, Ceš da se ne držijo programske deklaracije.
V javnost so pricurljale tudi novice o nesoglasjih znotraj najmočnejše opozicijske shanke, Hrvaške soci-alno-liberalne stranke. Del vodstva je zagovarjal ostrejšo in bolj odprto borbo proti HDZ, medtem ko so drugi verjeli v zmago na napakah sedanje oblasti.
Hrvaško narodno shanko
je načel napovedani odhod enega najpomembnejših ljudi, Mika Tripala, na položaj voditelja združene levice. Ostaja pa vprašanje, Ce bo do te združitve sploh prišlo, saj predsednik socialdemokratov Ivica RaCan trdi, da je on edini pravi predstavnik hrvaške levice, ki menda ne potrebuje zedinjenja.
Medtem pa se je združila desnica, a ne zato, da bi bila močnejša, temveč ker je iz dneva v dan bolj »hirala«. Najhujši udarec temu delu hrvaškega političnega spektra je bil nedvomno razcep pra-vašev, ki imajo zdaj dva predsednika, legalnega Anteja DapiCa in odstavljenega Dobroslava Barago.
Tisti, ki pozorno spremljajo dogajanja v hrvaški politiki, so prepričani, da za spori v nevladnih parlamentarnih strankah tiči vladajoča HDZ. Ce to drži, potem je očitno oblast v vsako opozicijsko organizacijo podtaknila svojega
človeka. Nekateri drugi vidijo vzrok za razdore v pomanjkljivih programih posafne-znih strank, ki jih volilci le s težavo razlikujejo.
HDZ spretno izkorišča nasprotnikovo neenotnost za utrditev lastnega položaja, ki pa se je v zadnjem Času nekoliko zamajal zaradi stališča o razdelitvi BiH. Ko pa so se hrvaški pohtiki zaceli pogajati z Muslimani, se je vladajoča struktura spet trdno oprijela krmila. Zdaj javnosti razlagajo, da je washingtonski dogovor plod načrtne politike.
Poskusi zbliževanja med desnimi ali levimi samo Se krepijo sredinsko pozicijo Tudmanove stranke, ki bo zaradi sporazuma z Muslimani prisiljena odreci gostoljubje skrajnim desničarjem v svojih vrstah. Znova se bo lahko razglašala za edinega rešitelja Hrvaške, v posmeh med seboj sprti in notranje razdeljeni opoziciji.
Darko Pavicid
NEMČIJA / BEGUNCI IN AZILANTI__________
Dtiavljani ZRJ morajo domov
Nemško zunanje ministrstvo molči - Med izgnanci je največ Albancev
O čem pišejo drugje po svetu
»Njihova navzočnost (turških mirovnih sil v Bosni in Hercegovini) bi bila za Srbe pravi božji dar. Razvnela bi tudi shasti v Grčiji in Atene potegnila v igro, za katero tako ali tako verjamejo, da vsakdo, razen Grčije, v njej igra dvojno igro. Prav tako ni izključena nevarnost tragičnih incidentov - pa naj bodo pristni ah inscenirani. V tem primeru bi bilo celo bolje, Ce bi na Hrvaško namestih italijanske mirovne sile, kjer bi bila njihova navzočnost manj provokativna kot v drugih predelih nekdanje Jugoslavije. Njihove Čete bi razbremenile modre Čelade v Bosni in hkrati spodbudile obotavljive evropske države, da pošljejo svoje Čete.« (The Inde-pendent, London)
»Gradnja Evrope je v pristojnosti strokovnjakov in diplomatov. Zaradi zapletenosti struktur so prebivalci vse bolj oddaljeni od Evrope. To zaostajanje je vse očitnejše, odkar so se javno oglasili pomisleki o ratifikaciji maastrichtskega sporazuma in po evropskem fiasku pri reševanju jugoslovanskega konflikta. Danes so ti problemi z novimi Članicami - Švedsko, Finsko, Avstrijo in juhi morda Norveško -spet priplavali na površje. Evropske institucije so bile na začetku osnovane za skupnost s šestimi Članicami, zato ne ustrezajo pohebam Evrope dvanajstih. Smiselno bi bilo, da bi jih prilagodili novemu obsegu petnajstih ali šestnajstih Članic. Modrost narekuje, da so te reforme pohebne pred sprejemom novih Članic. Zaradi pomanjkanja pohticne avtoritete pa Evropa sledi le henutnim zahtevam.« (Le Figaro, Pariz)
»Bojevniški feminizem včerajšnjega dne je šel predaleč: ženske je preveč obremenil, moške prizadel in pri tem pozabil na ohoke. Feminizem jutrišnjega dne se ne bo odrekel bojevniških elementov, vseeno pa predvideva bolj realistično podobo sodobne ženske. Ne da bi hoteli propagirati materinstvo ali ženske potisniti na raven golega socialnega dela: prestiž vsake ženske (in moškega), da mimo vsestranskega samouresničevanja skrbi tudi za socialne in družinske naloge, je po krivici pristal v zaprašeni kleti. Feministke tega dela ne bi smele zaničevati, priboriti bi mu morale pravo ceno (ali vsaj davčno olajšavo) in socialno zavarovanje. Potem bi bile tudi za moške privlačnejše.« (Der Standard, Dunaj)
BEOGRAD - Tiskovni predstavnik nemškega veleposlaništva v Beogradu je novinarjem povedal, da namerava Bonn še ta mesec izgnati približno sto tisoč jugoslovanskih državljanov, ki nimajo veljavnih dokumentov. »Osebe s srbskim ali Črnogorskim potnim listom, ki • jim ni bil odobren azil ali pa zanj sploh niso zaproshe in jim ni dovoljeno ostati v Nemčiji zaradi Česarkoli drugega, bodo morale zapustiti državo,« je sporočil Ulrich Kirme.
Zunanje ministrstvo v Bonnu novice ni želelo komentirati, na jugoslovanskem veleposlaništvu v nemški prestolnici pa menijo, da bo med izgnanimi največ Albancev s Kosova, ki nezakonito prebivajo v Nemčiji. Nezaželeni Srbi in Črnogorci naj bi iz Nemčije odleteli v Romunijo, odkoder bi jih z avtobusi prepeljah na jugoslovansko ozemlje.	(Reuter)
Pomoč EU in Japonske
BRUSELJ - Evropska unija je v torek odobrila 24, 2 milijona ekujev (26, 6 milijona dolarjev) pomoči za begunce na Hrvaškem. S temi sredstvi naj bi kupih približno 40 tisoč ton hrane, ki jo bodo od marca do junija razdelili 750 tisoC ljudem, je zapisano v sporočilu Evropske komisije.
Mednarodnim človekoljubnim organizacijam na ozemlju nekdanje Jugoslavije pa je pomoC ponudila tudi Japonska.
Gre za 15 milijonov mark, s katerimi bodo nakupih hrano za prebivalstvo na območjih, kjer divja vojna. Doslej je Japonska v nekdanjo Jugoslavijo poslala za 160 milijonov mark pomoči.	(Reuter)
B)A!MI£§ PO SVtSm
TOKIO - Obisk ameriškega državnega sekretarja
^SEVERNI TRANSVAAL - Predvolilna turneja južnoafriškega predsednika de Klerka BONN - Obisk ruskega obrambnega ministra Gracova
MOSKVA - Obisk hrvaškega zunanjega ministra Granida
DUNAJ - Hrvaško-muslimanska pogajanja BONN - Estonski, litvanski in latvijski zunanji ministri na obisku pri nemškem zunanjem ministru Kinklu
STRASBOURG - Tretji dan plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta
SLOVENSKI	PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1	
09.40
10.05
11.05
11.35 12.00 12.50
13.00
13.05
15.00
16.00
17.00
17.10
17.35
18.00 18.45
19.10 '19.30
20.10
20.35
22.20
22.30
22.55
23.30
00.15
Tisoč in ena Amerika, 10/26 del Španske risane serije VideoSpon
Iz življenja za življdhje:
Prisluhnimo tišini
Coltrane v Cadillacu, 1/4 del angleške dokumentarne serije
Od pola do pola, 1/8 del angleške dokumentarne serije
Poslovna borza
Poročila
Video strani
Intervju, ponovitev
Doktor Finlay, 2/6 del škotske nadaljevanke TV dnevnik 1 Snoopy, ameriška risanka SreCni metulj
Regionalni program Ljubljana RPL
Štiri v vrsto, tv-igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Zarisce
Film tedna:
Elza, nemško-gruzijski, 1991 Iskanje iluzije Glasbeni utrinek:
Uber Nacht, poje‘Eva Novšak-Houška TV dnevnik 3, VPS 2230
Sova
Burleske Charlieja Chaplina. 15. epizoda am. cb nanizanke China Beach, 10/17 del ameriške nanizanke Psihološka vojna Video strani
(r SLOVENIJA 2
15.00
15.45
17.0.0
17.30 18.00
18.45
19.30 20.05
20.35
21.35 22.10
00.10
Video strani
Novim občinam naproti, kontaktna oddaja Moc in slava:
Dirkanje za Rajh
Sova, ponovitev
Razcepljene konice, 4/6 del angleške nanizanke Zamršeno
China Beach, 9/17 del ameriške nanizanke Preko velike vode
Analitična mehanika, 48/52 del nemške izobraževalne serije TV dnevnik 2 Športna sreda
Kam so poletele sanje?, portret skakalca Jožeta Šlibarja Svetovno prvenstvo poklicnih boksarjev Svet poroča
Nekoga moraš imeti rad, koncert Lada Leskovarja v Cankarjevem domu, ponovitev Video strani
A KANALA
07.00
07.30
12.00
12.15 13.05
13.15 13.20 13.55
14.30 15.00
15.15 15.25 15.45
17.45
18.30
19.00 19.20
19.30
20.15
20.45
21.15
21.45
22.00 22.10
22.15 00.30 01.00
Borza dela Video strani Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 117. dela ameriške nadaljevanke
A-Shop
Spot tedna
Rodeo, ponovitev
CMT
Borza dela
Na velikem platnu
A-Shop
CMT
Popotnik, grško-francosko-nemski film Po romanu Maxa Frisdha
Igrajo: Sam Shepard, Julie Delpy, Barbara Sukowa in drugi; režija Volker Schloendorff.
LuC svetlobe, 118. del ameriške nadaljevanke
Risanke
Poročila
A-Shop
Call Selection, glasbena oddaja
UCna leta, 4. del ameriške nadaljevanke
Dance Session, 22. oddaja o plesu
Elizije, oddaja o duhovnosti
Poročila
A-Shop
Spot tedna
CMT
Borza dela Video strani
V?
KOPER
18.00
Slovenski program
MUF KOROŠKA
19.00
Zvezna dežela danes
® RAI 1
RETE 4
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nam: Cuofi senza eta Dnevnik
Film: Quando la brughie-ra b in fiore (dram., ’60), vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nam: Blue jeans Vreme in dnevnik Nam: La signora in giallo ŠS Dnevnik
Aktualno: kulturni tednik Primissima Dok.: Kvarkov svet Nam: Saranno famosi Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, in aktualnosti Nam: Zorroj Dnevnik
Nam: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Varieteja: Caramelle, 19.40 Miraggi Vreme, dnevnik, šport Nogomet Under 21: Italija Češkoslovaška Dnevnik
Predstavitev tv filma Mi-chele alla guerra Nočni rock: James Brown Live
Dnevnik in vreme Dok.: Virtual City Patente da campioni
RAI 2
V kraljestvu narave Oddaja zanajmlajSe Jutranji dnevnik 2 Nam: Lassie Nad.: Quando si ama Jutranja kronika v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik , gospodarstvo in vreme
Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo; Detto tra
17.15
17.20
18.20 18.30
18.45
19.35
20.20
20.40
22.25
23.15
23.35
0.30
noi
Dnevnik Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile, 18.50 vreme Nam: Hunter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: Quanto basta per morire (dram., ZDA ’88, i. Patty Duke)
Aktualno: Mbcer Dnevnik in vreme Pogum življenja Filmske novosti
0.35
Film: Tu partirai con me (kom., ZDA ’49, i. Robert Mitchum, Janet Leigh)
6.30
9.00 9.15
13.30
17.00
18.00
20.30
22.30
0.45
Nanizanka, 7.15 kviz La verita, 8.00 nad. Piccola Cenerentola Variete; Buona giomata Nad.: Anima persa, 10.00 Guadalupe, 11.00 Febbre d’ amore, 11.45 Maddale-na, 12.30 Celeste, vmes
(11.30)	TG 4
Dnevnik, 14.00 nad. Sen-tieri, 15.00 Primo amore, 15.30 Principessa, 16.00 Camilla
Kviz: La verita, vmes
(17.30)	dnevnik Funari News, vmes (19.00) dnevnik
Film: II grande Jake (vestem, ZDA ’71. r. J. Sher-man, i. J. Wayne)
Film: Rischiose abitudini (dram., ZDA ’90, i. A. Huston. A. Benning), vmes (23.30) dnevnik Radio Londra
Ulj CANALE5
6.30
9.00 11.45
13.00 13.35
14.00
15.00
16.00 17.55 18.00
20.00
20.25
20.40
22.35
23.15
1.30
1.45
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Variete: Le piii belle scene da un matrimonio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia lanotizia Variete: Ezio Greggio Show
Aktualno: Braccio di fer-ro (vodi E. Mentana) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Lasciate un messaggio Striscia la notizia
ITALIA 1
14.30
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Aktualno: Tu, Italija Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile
16.05
.17.40
17.55
Nam: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
Šport studio
Nam: Power Rangers, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air
Jk RAI 3
Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tortu-ga, 9.00 dok. Zenith Igrajmo se z znanostjo DSE - Parlato semplice Dnevnik Oddaje DSE Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik
Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: A servizio ereditie-ra offresi (kom., ZDA ’87., i. V. Perrine)
O di qui o di la Nam: McGyver | Šport studio
# TELE 4
	Glasba: Orchestra!	
Hjlg	Dok.: Faraonovo oko	
B	Šport: Derby, rugby, kolesarstvo	gMI
B® i	Dok.; Geo	
itS;	Šport, Insieme, vreme	(2
RT!	Dnevnik, deželne vesti	
BL*Jrrl	Variete: L’ approfondi-mento, 20.05 Blob, Una cartolina di A. Barbato	
	Mi manda Lubrano	
m	Dnevnik in vreme	
SR	Milano, Italija	
	Aktualno: Pubblimania	
	Dnevnik, pregled tiska, vreme, kino	
nsi	Variete: Fuori orario	
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Film: La leggenda di Cu-ster
® MONTECARLO
18.45, 20.25 22.30 Dnevnik. 13.00 TMC Šport Film: Dominique (’65) Variete: Tappeto volante Košarka: Paok-Stefanel (finale pokala KoraC)
Film (kom.)
1P Koper
OrD
Hrvaška 1
Euronevvs - TV novice Koncert simfonikov RTV Slovenija:
L. Bernstein; V pristanišču, simf. suita iz filma, G. Gershvrin: Amerika-nec v Parizu, suita iz filma;
Koncerti Groblje Koncert tria Lorenz,
B. Smetana: Klavirski trio op. 15 v g-molu Dokumentarni film Slovenski program: Mineštra, mlad. oddaja Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
Stanje stvari - kultura, vodi Nataša Melon Slovenski magazin Slovenija - Umetnostni vodnik TV dnevnik Reinhold Messner: V imenu gore, dokumen. serija, 3/8 del Med vrhovi Himalaje Aliča, evropski kulturni magazin
(□HUP Avstrija 1
Poročila Šolski spored Dober dan, učenci Glasbena kultura Literarno vprašanje Pogled v zvezde Deklica iz prihodnosti, 16/24 del nadaljevanke Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 43/199 del mehiške nadaljevanke Pujsovi dosjeji, 9/14 del angl. humor, nanizanke Poslednjič sem videl Pariz, ameriški film Po noveli Scotta F. Fitge-ralda
Igrajo: Elizabeth Taylor, Van Johnson, Walter Pi-dgeon in drugi; režija Richard Brooks.
Monofon
Učimo se o Hrvaški: Hrvaška književnost, 12/13 del Poročila
Ljubezenske zgodbe, 6. del otroške serije <2] Besede, besede, besede Hrvaška danes ifrffl] Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 656. del ameriške nadaljevanke Loto 7/39,1. žrebanje Dnevnik 1
Loto 7/39, 2. žrebanje Usode, dokumentarna oddaja
Iskanja, polit, magazin Poročila
Kulturni magazin
	Cas v sliki Pri Huxtablovih		Poročila v nemščini
H			Sanje brez meja
H	Divje živali ob veliki reki, pon.		
lllJlK	Notredamski zvonar,	n.	
	pon. francoskega filma	Lj$u nrvasKa z	
	Reportaže iz tujine		
	Cas v sliki		
	Mi		TV-koledar
	Družinske vezi		Deklica iz prihodnosti,
	Big Valley		pon. 16/24 dela nadalje-
	Sadeži zemlje		vanke
	Otroški program		Skrivnosti, 60/65 del
	Zgodbe o starem medve-		ameriške nanizanke
	du	IT7u	Kamilična trata, pon. 3/5
	Sanje o klovnu, serija		dela angl, nadaljevanke
	Potovanje po svetu iz-	IM#	Nogomet:
	najdb		Hrvatska - Croatia, 1. pol-
	KremenCkovi		čas, prenos
	VVurlitzer		Nogomet, 2. polčas .
	Cas v sliki		Glasba
	Harry in Sunny, serija		Polna hiša, 14/22 del am.
	Znanost		humoristična serija
	Cas v sliki		Kamilična trata, 4/5 del
	Tam, kjer buCi divji po-		angleške nadaljevanke
	tok, nemški film		■Tetovirano srce, avstrij-
	Pogledi od strani		ski film, 1991
	Morlock, serija		Igrajo: Francois Monta-
	Džingis Kan, 1/2 del ki-		gut, Nino Prester, Mahu-
	tajskega zgod. filma		lena Bocanova in drugi.
	Cas v sliki		Metalmania
	Hunter, serija		Video strani
ilRiU	Poročila		
EKIP Avstrija 2
Madžarska
TisoC mojstrovin:
Peter Bruegel, st.: Zmagoslavje smrti Lipova ulica, serija Zmešnjava
Mi, krvni sorodniki, pon. Dedek na posodo Izlet v preteklost Poklici
Zemlja in ljudje:
Tirolska vas v brazilskem deževnem gozdu Pri Huxtablovih:
Vsaj malo miru!
To je res, igra Zvezna dežela danes.
Caš v sliki
Kultura
Argumenti
Črno na belem
VeCerni studio
Sodobniki
Šport
Hello Austria, hello Vi-
enna
Poročila
Tisoč mojstrovin
SonCni vzhod Gez dan Riviera, serija Grenka resnica, francoska serija Igra
Opoldanski zvon Dijaški slovar Sotrpini
Prirodno zdravilstvo Vaška TV Dnevnik
Nacionalna zakladnica Vaze pripovedujejo Zunanje zadeve, serije Picassove dogodivščine Moja knjiga o džungli Polna mreža, za ribice Vklopi, otroški program MaCek v Žaklju, kviz Vprašanja kristjanov Otroški kotiček Dnevnik
Malo mesto, 19. del Madžari, program zuna-njepolit. uredništva Mitološke zgodbe Gorila, parodija

KANAL A	20.45
DANCE SESSION, oddaja o plesu	
■? gosijo današnje oddaje Branko Vajngerl se bomo Pogovarjali o ritmični gimnastiki, ritmičarkah, ki trenirajo ravno toliko kot profesionalni plesalci, o razliki med konstitucijami plesalcev in telovadcev, kinezlo-
logijL
	
B8E| r""*	HTV 1	13.05
	POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ, ameriški film, 1954
Režija: Richard Brooks;
Igrajo: Elizabeth Taylor (na sliki), Van Johnson,
Walter Pidgeon in drugi-
Helen, hčerka ameriške svetovljanske družine, na ulicah Pariza, ki praznuje osvoboditev, sreča rojaka, poročnika Charlesa Willsa. To je ljubezen na prvi pogled. Poročita se in rodi se jima hčerka. Njun zakon pa začne kmalu škripati. Charles se skuša uveljaviti kot pisatelj, zato nima časa za svetovljanske zabave, ki jih njegova žena z navdušenjem obiskuje. Lahkomiselna Helen se spusti v razmerje s povprečnim igralcem tenisa. Pripravljena se je ločiti. Charles se zaplete z ameriško milijonarko. Tedaj pa se stvari sunkovito obrnejo..,
l/s
r,"'A
PREMIERE
DOLGA POT V ŽIVLJENJE, ameriška drama, 1991
20.15
Režija: Ken Olin;
Igrajo: Jimmy Smits, Kim Delaney, Michael Spears in drugi.
Antropolog David Moore po dolgem boju doseže, da lahko posvoji štiriletnega Adama, siroto, ki' je prav tako kot on indijanskega rodu. Ker se deček težko uči in ima napade epilepsije, ga zdravniki razglasijo za duševno zaostalega.
SLOVENIJA 1______________20.35
ELZA,
nemško gruzijski film, 1991
Režija: Hartmut Grie$mayr, fotografija: Klaus-Pefer Weber;
Igrajo: Hannelore Elsner, Giorgi Charabadse, Mafthi-as Kniesbeck, Chereba Charabadse, Ketewan Panzchcma in drugi.
Dogodki, ki so pripeljali do velikih preobratov na zemljevidu Evrope, so kmalu postali tudi zanimiva Ulmska snov. Borba za neodvisnost v bivši Sovjetski zvezi in preplet kultur dajejo ozadje filmu, v katerem doživimo ljubezen med priznanim gruzijskim režiserjem in uspešno nemško fotografinjo. Splet fikcije in realnosti dajeta filmu poseben mik.
V času, ko se začenjajo meje rahljati, pride v Nemčijo Giorgi, režiser, ki naj bi pripravil predstavo Schillerjevega Wilhelma Telia. Predstavil bo gruzijsko in seveda predvsem svojo lastno interpretacijo znane drame. Ob odhodu iz domovine, ga prijatelj Temo prosi. da v Nemčiji poskuša poiskati njegovo polsestro. Oče je bil vojni ujetnik in v tistem času se je zaljubil v Nemko. Kmalu po koncu vojne je bila ženska naseda, moža pa so obtožili kolaboracije in ga poslali v Sibirijo. Tako je izgubil sleherno možnost, da bi se še kdaj vrnil v Nemčijo ali da bi kakorkoli navezal stike s svojo oddaljeno ljubeznijo. Giorgi s pomočjo nemškega prijatelja res najde Temovo polsestro Elzo, ki ima v Frankfurtu fotografsko agencijo. S tem pa se vname še ena brezupna ljubezen - Giorgi je poroden in doma ga čaka bolna žena. Po uspešni premieri se vrne v Gruzijo, kmalu pa mu sledi tudi Elza, da bi se srečala s polbratom Temom. To pa je ravno das, ko pride v Gruziji do krvavih aprilskih dogodkov teta 1989, v katerih se v Tbilisiju spopadeta neoboroženo ljudstvo in vojska.
TV SLOVENIJA 1	22.20
GLASBENI UTRINEK, poje EVA NOVŠAK-HOUŠKA
H. Wolf: UberNacht
Eva Novšak Houška in Nataša Valant
Eva Novšak Houška, naša vodilna koncertna pevka in priznana pedagodinja, se ne pojavlja pogosto na TV ekranu. Tudi glasbenih utrinkov bi naše TV podnebje preneslo več, kot jih je ta hip pripravljeno vključiti med nosilne stebre (nacionalnega) programa. Naj ta redka kapljica vendarle kane svojemu poslušalcu na dušo. 2e zaradi interpretke in spremljevalke pianistke Nataše Valant, pa tudi zaradi skladatelja Hu-ga Wolfa, ki se ga navadno - in tudi po pravici - drži pridevek mojster samospeva. 13. marca bo poteklo T34 let od njegovega rojstva v Slovenj Gradcu. Obletnica ni okrogla, je pa vzpodbudila, skupaj z obletnico smrti lani (22. 02. 1903) nastanek dokumentarnega Ulma, ki bo nared za predvajanje letošnjo jesen.
Uber Nacht torej, en sam samospev, iz opusa, ki jih šteje več kot štiristo.
____TV SLOVENIJA / NOVOSTI_
Euronevvs
Evropejci za Evropejce
RTV Slovenija je 10. februarja podpisala pogodbo o pristopu k evropskemu združenju Euronevvs, zato smo se odločili, da vam predstavimo njegovo delovanje in ustroj.
Sredi osemdesetih let je Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj (EBU) sklenila, da bi lahko ogromno količino novic in poročil, ki jih pošiljajo njene Članice, izkoristila za ustanovitev vseevropskega informativnega kanala. Satelitska tehnika bi omogočila pokrivanje vse Evrope in oddajanje v veC jezikih.
Januarja 1986 je strokovna skupina EBU predstavila osnutek naCrta za evropski informativni kanal. Do leta 1988 je komisija EBU za televizijske oddaje ustanovila raziskovalno skupino Euronevvs, ki so jo sestavljali strokovnjaki s francoske, italijanske, španske, belgijske, jugoslovanske in nemške državne televizije ter opazovalci s finske in nizozemske televizije. Skupina je svoje ugotovitve objavila leta 1990 in potrdila, da je projekt Euronevvs mogoCe izpeljati.
Upravni svet EBU je sestavil izvršni komite, ki je projekt predstavil predsedniku komisije Evropske skupnosti v Bruslju in evropskemu parlamentu v Strasbourgu februarja 1991. Do maja 1991 je bil ustanovljen Euronevvs Develop-ment in decembra 1991 je evropski parlament soglasno
odobril finančno podporo za Euronevvs.
Nekatere evropske vlade so projektu obljubile denarno podporo, Eureka Audio-visual pa svoj blagoslov. Zbirali so ponudbe evropskih mest, ki so želela posta-h sedež nove postaje. Izbrali so Lyon, ki je ponudil najbolj ugodne pogoje. Junija 1992 so uradno ustanovili Euronevvs Editorial in julija je bil registriran Europe Nevvs Operations, tehnična služba Euronevvsa. Delničar družbe je bilo enajst evropskih televizij.
Na sedežu v Ecullyju, zunaj Lyona, so poleti 1992. leta zaceh pripravljati pisarne in nameščati tehnično opremo. Euronevvs je uspešno zaCel z oddajanjem 1. januarja 1993, kot je bilo načrtovano.
V prvem letu delovanja se je Euronevvs uveljavil na evropskem avdiovizualnem prizorišču, prišel v 44 milijonov gospodinjstev in si z nepristranskim poročanje pridobil zvesto občinstvo ter ustvaril ugled. Medtem so se delničarjem družbe pridružile še tri Članice EBU - SSR, ENTV in ERTT. Vseevropska trgovina, Euro-TV, je bila ustanovljena za prodajo reklamnega prostora na kanalu. Euronevvs je utrdil svoje finančne temelje, povečal svoj kapital in vložke svojih delničarjev. Evropski parlament je spoznal pomembnost Euronevvsa in povečal svoj finančni pri-
spevek z 2,3 milijona ecujev za leto 1993 na 4, 3 milijona ecujev za leto 1994.
KAJ JE EURONEVVS?
Prvi evropski večjezični satelitski televizijski informativni kanal prihaja na zaslone
Prvi evropski večjezični satelitski televizijski informativni kanal, Euronevvs, oddaja iz svojega supermodernega sedeža v Ecullyju, zunaj Lyona, v Franciji. Uporablja poročila in oddaje, ki mu jih pošiljajo vse Članice Evropske zveze radijskih in televizijskih postaj (EBU) ter večje mednarodne informativne agencije. Euronevvs oddaja 20 ur na dan, sedem dni na teden, v angleščini, francoščini, nemščini, španščini in italijanščini.
Euronevvs pokriva vso Evropo, vključno z vzhodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem. Oddaja prek satelita Eutelsat H Fl na 13 stopinjah vzhodno in ga je mogoCe sprejemah prek kabelskega sistema, satelitskih in zemeljskih pretvornikov. V prvem letu oddajanja se je razširjenost povečala z nic na 12,6 milijona gospodinjstev s kabelsko televizijo in 31 milijonov gospodinjstev, ki sprejemajo signal preko pretvornikov.
Euronevvs ima lastno satelitsko postajo in je povezan z evrovizijsko mrežo preko svoje satelitske antene in zemeljskih zvez.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji; 21.40 Minute za; 22.30 informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli;
11.00	Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice;
14.50	Borzne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.50	Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Heavy metal.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 S festivalov; 20.00 Radioteka;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opold-nevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi ob glasbi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Ob glasbi, ob glasbi..,; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoC; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Alternativna medicina,
11.00	SreCanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 Back to the future: 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45
, Nativitd; 20.00 Prenos RMI
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17,15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 15.40 Korita ostajajo - živina se menja;
16.10	Spoznajmo se;
18.15	RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu; 22.00 Radosti življenja z A. Sivko; 01.00 Star sat radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 informacije - zaposlovanje; 13,00 Pesem tedna; 17,00 Coun-try Club: A. Šifrer; 18,50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9,05 štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
13.15	Telefon express;
15.10	Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
17.45	Šport; 18.00 Po do-maCe; 19.30 Športna sreda; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva..
Radio Študent
11.00	Avtodrom; 14.00 OF (24 ur-info); 17.00 Rešeto;
19.00	Tolpa bumov: Tin-dersticks; 20.00 Come To-gether; 21.00 Night Time;
22.00	Blues: Beli blues;
23.00	Pantonalni kabaret;
24.00	Radio satelit.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10,00, 13.00
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik (pon.); 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Most na Drini (L Andric, r. Marko SosiC, 6, del); 10.30 intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.45 Zborovska glasba na Gregorčičevo besedilo;
13.20	Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: Koncerti za Evropo v palači Labia v benetkah;
18.00	Šaljivo-resno; 18.20 Slovenska lahka glasba;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 21.00 Novi svetovalci se predstavijo; 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel).
Radio Koroška
18.10-19.00 Društva se predstavljajo.
amm as mmaum
MUSIČ TELEVISION
06.00	Avvake on the Wild Side; 09.00 Video;
12.00	Soul Of MTV; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.00 Pulse With Swatch; 16.30 Coca Cola Repat; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 19.30 Real VVorid II; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 23,00 Ponovitve
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The PyramidGame; 12.00SallyJessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Bamaby Jones; 15.00 The Pirate, 3. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show;
18.00	Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.H.
20.30	Full House; 21.00 X-Files; 22.00 Gode 3,
22.30	Senfield
PRO 7
05,05 Ponovitve serij; 11.30 Roseanne; 12.00 Pri Huxtab!ovih; 12.30 Agentka s srcem, serija; 13.25 Dinastija, serija; 14.25 Hardcastle & McCormick; 15.25 Debelo je moderno, 1/22 del am. humoristične serije; 16.25 Risanke; 17.55 Parker Lewis; 18.25 Krila; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Otok piratov, am. pustol film; 22.05 Kung Fu-V znamenju zmaja, am. serija; 23.05 Poročila
PREMIERE
07.00	Romeo; 09.00 Knight Moves, nem.-amer. film; 11.40 Roka, ki ziblje zibelko, am. psih. triler;
15.00	Kristalna hišica, ital. film; 17.35 Šanghaj leta 1920, hongkongška drama; 19.45 Kino '94; 20.15 Dolga pot v življenje, am. drama; 21.50 Moški njenih sanj, am. komedija
SATI
09.00	Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse, igra; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Preboj na ukaz, am. vojni film; 22.00 Pravica iz teme, am. serija; 23.00 Bojna eskadrilja Komet, am. vojni film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Aerobika, vrhunci svetovnega prvenstva; 12.00 Eurogol: 14.00 Hokej-NHL 15.00 Eurotenis; 17.00 Eurofun; 18.00 Body Buiiding, pon.; 19,30 Alpsko smučanje, superve-
\teslalom (2), prenos iz Mamotha; 21.00 Športna
poročila; 21.30 Snooker; 22.00 Motorji, magazin;
23.00	Boks, dvoboji profesionalcev
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. krimi serija;
17.00	Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina;
18.00	Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19,10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nogomet, prenos tekme Dynamo Dresden-Wer-der Bremen; 22.15 TV Štern; 23.15 Gottschalk; 00.00 Poročila
RTL 2
05.30-16,55 Ponovitve serij; 16.55 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Mož za 6 milijonov dolarjev; 20.00 Poročila; 20.15 Hotel Paradiž, nem. serija; 21.20 Rokoborba; 22.25 Poročila; 22.35 Nick Knight, 1/21 del kanad. krimi serije
SKY MOVIES
17.00	How I Spent My Summer Vacation; 19.00 Oscar; 21.00 The Opposite Sex; 23.00 Alien 3
MOVIE CHANNEL
17.00	Peter Pan; 17.55 Sinbad; 18.50 Avalon;
21.00	Aces: Iron Eagle III.; 23.00 The Last Boy-scout
FILMNET +
14.00	Medicine Man; 16.00 K-TV; 18.00 Voung Guns II.; 20,00 Le Chateau De Ma Mere; 22.00 Black Jack
• SUPER CHANNEL
05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 17.30 Evropsko gospodarstvo;
18.00	Danes, novice; 19.00 Poročila; 20.00 Da-tellne, magazin; 21.00 Šport, motociklizem;
22.00	Poročila; 22.30 Gospodarstvo; 22.50 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 VVorid Nevvs; 06.30 Moneyline; 10.30 VVorid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asfa; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co.; 19.00 VVorid Business Toda/; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Toda/ Update; 22.30 Shovvbiz Today
FIZIKA / UPORABA ULTRAHITRE KAMERE, PODPRTE S SNEMALNO OPREMO IN ANALIZATORJI
Optična tomografija
Naprava za nadzor koncentracije kisika v možganskem tkivu
Ko ste bili Se majhni, ste prav gotovo kdaj postavili prst ali dlan pred žarnico in očarani opazovali rdeCo svetlobo, ki je presevala kožo. Danes nameravajo znanstveniki ta preprost pojav izkoristiti. Sestaviti skušajo optične naprave za slikanje, ki bi temeljile na absorpciji, odklonu in sipa-nju rdeče in infrardeče svetlobe v tkivih, namenjene pa bi bile raziskovanju strukture in fizioloških procesov ter merjenju gostote.
Najnovejša tehnologija, znana kot optična tomografija, izrablja dejstvo, da vsa živa tkiva prepuščajo, sipajo in absorbirajo svetlobo ali kako drugače vplivajo na fotone. Z merjenjem intenzitete in drugih lastnosti prepuščene svetlobe ter s prhnemo računalniško obdelavo teh podatkov je moC sestaviti sliko tistega, kar je fotone preusmerilo.
Ločljivost takih optičnih inštrumentov zaenkrat še ni primerljiva z natančnostjo drugih metod. Pozitronska emisijska tomografija, slikanje z magnetno resonanco in računska tomografija nudijo zdravnikom izjemen vpogled v človeško telo ob zelo majhnem tveganju za bolnika. Vendar so tovrstne naprave zelo velike, tako da je treba bolnika pripeljati k aparatu. Optična tomografija pa bi utegnila biti primerna za neprenehen nadzor delovanja tkiv ob bolniški postelji, meni David A. Be-naron, profesor pediatrije in neonatologije z Medicinske fakultete Univerze Stanford, ki sodeluje tudi s tamkajšnjim Hanseno-vim laboratorijem za eksperimentalno fiziko. Be-naron in ostali zanesenjaki so vrh tega prepričani, da bi bilo slikanje s tovrstnimi napravami hitrejše in cenejše od ostalih ne-kirurških metod.
Navdušenje je vsaj deloma mogoCe tudi upravičiti. Tehnologija optičnega slikanja kaže nekatere znake prezgodnje dozorelosti. Vec raziskovalnih skupin si je z optičnimi metodami že pomagalo pri zaznavanju fizioloških sprememb v možga-
nih, povezanih s krvavitvami, hipoksijo in prepoznavanjem. Možgani pa niso edini organ, ki ga bo - tako upajo znanstveniki - mogoCe preiskovati z napravami za optično slikanje. Raziskovalci že razvijajo naprave za neki-rursko »optično biopsijo« celega telesa. »Vse temelji na našem razumevanju tega, kar se s svetlobo dogaja na poti skozi tkivo,« pravi Britton Chance, pionir optične tehnologije z Univerze Pennsylvania.
Da bi uspeli, se bodo znanstveniki morali spopasti z merjenjem kaotične poti fotonov. Večina fotonov se siplje stokrat -Ce ne tisočkrat -, preden se prebijejo skozi telo, ko jih lahko zaznamo. Te naloge sta se Chance in fizik Arjun G. Yodh lotila tako, da sta tkivo izpostavila svetlobnim sunkom s spreminjajočo se intenziteto. Ti sunki ustvarjajo valujočo »sve-tlostno motnjo«. Ce en sam pulz naleti na tkivo, ki moCno siplje ali absor-bira, bo po prehodu oslabel. Ob tem se spremenita tako intenziteta kot faza svetlobe. Taka popačenja razkrivajo obseg gostoto in lego struktur, ki so jih povzročile.
Robert R. Alfano, direktor Inštituta za ultrahitro spektroskopijo in laserje pri Mestni univerzi New York, je ubral pot, ki se z opisano metodo dopolnjuje. Alfano skuša sipal-ne in absorpcijske centre določiti z analizo balističnih in »kačjih« fotonov -tistih, ki se najprej prebijejo skozi tkivo in se le malo sipljejo. V njegovi skupini so prvi pomislili na to, da bi bilo mogoCe izkoriščati tudi informacije, ki jih nosi ta svetloba. Alfano uporablja ultrahitro kamero, podprto s snemalno opremo in analizatorji: ti zaznajo samo fotone, ki so prodrli skozi tkivo v eni do desetih bilijoninkah sekunde po izsevanju svetlobnega pulza. Nato preiskovano telo zavrtijo, tako da dobijo trorazsežno sliko. S to metodo je Alfanovi skupini uspelo dobiti slike komaj dvomilimetr-skih struktur v modelskem mediju, ki je podo-
ben Človeškim tkivom. Postopek z vzorcem z debelino sedem centimetrov je konCan v slabi minuti.
Benaron je s sodelavci razvil še drugo napravo za optično slikanje, ki jo bodo klinično preizkusili. Aparat meri cas, v katerem vnaprej izbrani delež najhitrejših fotonov prodre skozi tkivo. Tudi ta tehnika ne upošteva najbolj odvrnjenih fotonov, ki se moCno sipljejo in se zadnji prebijejo iz telesa, v analizo pa vključi zmerno uklonjeno svetlobo. »Ločljivost ni niti približno takšna kot pri običajnih rentgenskih žarkih, vendar za začetek zadošča,« je dejal Benaron.
Uradniki z ameriškega Državnega inštituta za zdravje (NIH) menijo, da je optična tomografija dovolj obetavna, da si zasluži nekaj podpore. Eden od projektov NIH je namenjen iskanju uporabe optične tomografije pri diagnozi raka na dojki pri ženskah, ki še niso stare 40 let. »Pri mlajših ženskah se rak na rentgenskem mamogramu ne vidi dobro,« je poudaril Chance. Žarki, ki jih oddajajo običajni rentgenski mamografi, se v mladem
tkivu preveč sipljejo, da bi lahko dobili jasno sliko, je še pojasnil.
Državni inštitut za zdravje namenja določena sredstva tudi Benaro-novi skupini, ki bo kmalu pričela s preskušanjem naprave za nadzor koncentracije kisika v možganskem tkivu. Inštrument, spleten iz optičnih vlaken, je mogoCe udobno namestiti na otroško glavo. Enakomerno razmeščeni senzorji te optične mreže ujamejo sipane signale, ki vstopajo v glavo vzdolž dveh osi. Lego področij, kjer kisika primanjkuje, določijo preko dolžine poti in intenzitete žarkov, ki se prebijejo skozi lobanjo v različnih smereh.
Benaron je napovedal, da bi bile preproste spektroskopske naprave, zasnovane na tej tehnologiji, lahko na voljo bolnišnicam že prihodnje leto, Ce bi jih le odobrila ameriška Uprava za hrano in zdravila (EDA). Družba Mediscience technology, ki ima v lasti patente večine Benaronovih naprav, se že poteguje za dovoljenje. Benaron je dejal, da bodo prve inaCice aparatov bržkone uporabljali za naloge kot je, denimo,
merjenje koncentracije glukoze pri diabetikih.
Za uporabo na drugih področjih pa bi bila tehnologija lahko na voljo že prej, meni Eva Sevick, profesorica kemije z Univerze Vanderbilt. »Te optične metode bi utegnile izpopolniti proizvodnjo v kemični industriji,« je dejala. Profesorica Sevick raziskuje tudi možnosti, da bi optične naprave izkoristili za nadzor emisije strupenih dimov iz tovarniških dimnikov.
Kljub vsemu navdušenju pa so raziskovalci novih optičnih metod vseeno v skrbeh. »Vsaka nova tehnologija naj bi bila cenejša od dosedanjih,« je povedal Benaron. »Nočemo, da bi bila optična tomografija novost, ki bi jo vsak želel imeti.« Da bi se temu izognili, so skupine, ki raziskujejo različne plati te tehnologije, v tesnem stiku. »Nekateri znanstveniki pravijo, da bomo imeli optično tomografijo že v letu dni. Mislim, da ne bo tako,« je posvarila profesorica Sevick. »Ni gotovo, ali bo stvar delovala; Ce pa bo, bo trud obilno poplačan.«
Kristin Leutwyler -PrZ-
1, 2 centimetra velika podoba mačke na celofanu je skrita v neprozorno tekočino z debelino 9 centimetrov. Z napravo za optično slikanje, ki so jo pod vodstvom Roberta R Alfana izdelali v Centru za napredno tehnologijo Mestne univerze New York, podobo odkrijejo in prikazjo na zaslonu računalnika. Raziskujejo tudi možnosti, kako bi optične naprave izkoristili za nadzor nad emisijami strupenih dimov iz tovarniških dimnikov, ki močno onesnažujejo okolje. (SA)
Kolokviji ob sredah na Inštitutu Jožef Stefan
V Četrtek, 10. marca 1994, bo na Institutu Jožef Stefan predavanje dr. Alberta Sassona, pomočnika generalnega direktorja UNESCA, z naslovom: Biotechnology in the Early Nineties -Achievements, Expectations and Chal-lenges. Predavanje tega uglednega gosta bo ob 12. uri v veliki predavalnici IJS, Jamova 39. Vabljeni so vsi, ki jih ta tematika zanima!
Spomladanski semester 1994
16. marec:
Mag. Draško Veselinovič, Ljubljanska borza
Razvoj kapitalnega trga s poudarkom na borznem poslovanju
V okviru finančnega trga ima kapitalni trg (alt trg kapitala) pomembno vlogo, saj prerazdeljuje dolgoročne prihranke od suficitnih na deficitne ekonomske celice. Instmmentarij prerazdelitve je tržen in predvsem v naših okoliščinah še vedno razvijajoč, saj je tovrstna dejavnost pri nas nova in se je ponovno začela razvijati po skoraj polstoletnem premoru. Podani bodo nekateri praktični vidiki poslovanja Ljubljanske borze in nekaj mednarodnih primerjav ter vpliv privatizacije na trg kapitala in borzno poslovanje.
22. marec: Ob Stefanovih dnevih IJS:
Prof. dr. Saša Svetina, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut Jožef Stefan
Dobitnik nagrade Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo za leto 1993 (skupaj z akademikom prof. dr. Boštjanom Zekšem)
O nastanku oblik v bioloških sistemih Oblika celice brez notranje strukture je odvisna od njene prostornine in mehanskih lastnosti membrane. Določimo jo z minimizacijo elastične energije membrane ob konstantni prostornini in konstantnih površinah membranskih plasti. Podan bo način opisa elastičnih lastnosti bioloških membran in kakšne oblike celic lahko teoretično predvidimo. Rezultate teorije bomo primerjali z izmerjenimi oblikami fosfolipidnih vesiklov.
Začetek kolokvijev bo ob 13.00 uri.
Vodja seminarja: doc. dr. Danilo Zavrtanik
ZANIMIVA ZNANOST (16
'•■■■	.'''a
Kratka
zgodovina
vida

Boris Sergejev
Od šestih osnovih čutil so za človeka najpomembnejša tri. Izgubo okusa in vonja prenesemo takorekoč neopaženo. Tudi z izgubo občutka za tip bi se še nekako sprijaznili, medtem ko bi brez vida, sluha ali občutka mvnotežja postali invalidi. Vid, sluh in občutek ravnotežja so za človeka osnovni sistemi zaznavanja zunanjega sveta. Veliko predstavnikov živalskega carstva ima zelo slab vid ali pa so popolnoma prikrajšani za zadovoljstvo vidnega opažanja okolice. Nekatere živali ne sprejemajo zvokov ali pa zelo slabo slišijo - a kljub temu lepo živijo. Nobena žival pa ne more brez organa za ravnotežje. Na planetu je veliko predelov, ki so potonila v večno temo, lahko pa najdemo tudi mesta, kamor ne prodre niti en zvok - Zemljina težnost pa deluje povsod; pred njo se ni mogoče skriti.
Ko se je na planetu rojevalo življenje, je bilo na njem zelo tiho, zvoki kot so denimo grmenje ali bučanje valov pa večino živali niso zanimali. Sele ko so same živali dosegle dovolj visoko razvojno stopnjo in so se pričele aktivno premeščati ter hoditi po belem svetu in žreti druga drugo, šele tedaj se je na Zemlji pojavil šibek šum: zvoki, ki so jih ustvarjale same živali. V tem evolucijskem stadiju so se živali »oskrbele« z organom za zaznavanje zvoka, kmalu zatem pa še z zvočno signalizacijo, ki se je od tega trenutka naglo razmahnila. Vidni analizator, ki se je razvijal zgolj pod vplivom Sonca, večje širine od obstoječe ni potreboval. Oči najrazličnejših živali lahko sprejemajo svetlobni fluks širine največ treh oktav. Diapazon svetlobne percepcije je torej petkrat skromnejši od zvočne.
Na našem planetu skorajda ni bitja, ki bi bilo ravnodušno do svetlobe. Celo brezoki enoceličarji odlično razlikujejo svetlobo od teme. Osnova njihove občutljivosti na svetlobo je v značilnosti nekaterih kemičnih reakcij, da se pod vplivom svetlobe pospešijo, zaradi česar lahko protoplazma vseh večceličnih živali registrira vse pomembne svetlobne spremembe - kar pomeni, da sodelovanje oči ni absolutno nujno.
Oko ima svoj začetek v pojavu specialnih celic, ki reagirajo na svetlobo, veliko šibkejšo od tiste, ki jo zaznavajo ostale celice organizma. Imetniki tovrstnih celic so obstali na Zemlji vse do dandanašnjih dni - med njimi je najbolj znan deževnik. Ta nima oči, zato pa je njegova koža posejana s številnimi celicami, občutjivhni na svetlobo. Z njimi lahko deževnik zaznava neznatne svetlobne spremembe. Človek česa takega ne zmore. Prav iz takih celic, posebej občutljivih na svetlobo in nametanih po celem telesu, so se v procesu evolucije razvile oči. Najprej so se iz njih oblikovale pegice, skupki fotosenzitivnih celic. Take oči zelo dobro mzlikujejo svetlobo od teme, ne morejo pa še zaznati, iz katere smeri prihaja. Nadaljnja zgodovina je takšnale: fotosenzitivne celice so se umaknile pod prozorna pokrivala ter se oskrbele z ekrani, sestavljenimi iz pigmentnih celic, ki onemogočajo osvetljevanje s strani. Nato so se pegice, občutljive na svetlobo, spremenile v jamice ali v mehurje - prve pmve oči. Te so lahko ujele samo svetlobne žarke, ki so prihajali z določene smeri, zato so lahko brez težav določile smer njihovega izvom. Od teh preprostih vizualnih organov do oči višjih živali je bil samo še korak. Razviti se je moral le še sistem za lomljenje žarkov, akomodacijski mehanizem, ki skrbi za spreminjanje lomnega količnika, in naposled motorični apamt, kije očem omogočal aktivno iskanje vidnih informacij. Med nevretenčarji imajo najpopolnejše oči glavonožci. Njihove oči v ničemer ne zaostajajo za vidnim aparatom višjih živali. Druga veja nevretenčarjev, členonožci, kd so sicer dosegli visoko mzvojno stopnjo, pa v izpopolnjevanju oči niso bUi tako uspešni a so se v zameno oskrbeli z večjim številom majhnih oči (v obliki piramide z osnovo, obrnjeno navzven in zaščitene s hitin-skim kristalčkom], ki so jih združili v nekaj kompleksno grajenih oči, sestavljenih iz stotine, celo tisoče piramidic. Zahvaljujoč skupnemu naporu posameznih, resda precej kratkovidnih oči, lahko insekti in školjkarji zaznajo velikost in obliko predmetov. Zgodovina oči vretenčarjev se je začela drugače. V obalnem področju številnih morij in oceanov živijo majcene zanimive živali - lancetniki, katerih telesna oblika nekoliko spominja na male ribe ali na rezilo skalpela, točneje, lan-ceto, kot so ta kirurški instrument poimenovah kasneje. Pri lancetnikih gledajo sami možgani. Vzdolž celotne živčne cevčice so nametane fotosenzitivne celice, in ker je njihovo telo prozorno, lahko žival odlično razlikuje svetlobo od teme. Za življenje kaj več niti ne potrebuje. Očitno je, da so predniki vretenčarjev bili podobni lancetnikom, saj so tudi njihovi možgani gledali. Ko njihovo telo ni bilo več prozorno, so kepice živčnih celic, občutljivih na svetlobo, morale zapustiti možgane ter se pomakniti na piano. Od tedaj oči vseh vretenčarjev ponavljajo to pot: na določenem razvojnem stadiju zarodka se dva koščka možganov ločita od osnovne možganske mase ter se postopoma spremenita v oči. Naše oči torej niso nič drugega kot možgani, ki so ubežali iz »orbite«.
Nadaljnji razvoj oči vretenčarjev se je odvijal po že začrtani poti: pridobitev sistema za lomljenje svetlobe in akomo-dacijskega aparata ter mišic za premikanje oči. Tako so se postopno oblikovale naše oči, ki so se sposobne znajti v kompliciranih oblikah nečitljivega človeškega rokopisa ter razlikovati najfinejše barvne nianse. Sočasno z izpopolnjevanjem oči so se kajpak razvijali tudi možgani. Oko je namreč - preprosto povedano - zgolj svetlobni mehanizem, podoben fotoaparatu, s katerim naši možgani »gledajo«. Kajti prav možgani so tisti, ki zbirajo informacije iz milijonov fotosenzitivnih celic ter jih oblikujejo v fantastične slike; prav tu, v možganih, se nam prikazujejo posnetki, ki jih je naredilo naše oko.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 9. marca 1994
23
gledališča
^SLOVENIJA
UUBLJAfcJA
^ANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
Četrtek, 10. marca, ob 24. uri: Damir Zlatar „rey - SOLZNA MARIJA SIRAKUSKA (SD).
V	petek, n. marca, ob 21. uri: P. Shaffer - LE-1ICIJA IN LUŠTREK (SD).
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
U®es, 9. marca, ob 19.30: W. Shakespeare -HENRIK IV., za abonma dijaški 8 večerni m izven.
V	Četrtek, 10. marca, ob 18.30 in 21. uri: D. Jovanovič - ANTIGONA, za abonma dijaški 9 ve-
V soboto, 12. marca, ob 19.30: G. Fevdeau -DAMA IZ MAKIMA, za izven.
j^ALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
Danes, 9. marca, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. Razprodano!
V	Četrtek, 10. marca, ob 20. uri: W. Allen - ZAI-DRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
Tv Petek, 11. marca, ob 20. uri: I. Torkar - BALADA O TASCICI, za izven.
V	soboto, 12. marca, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. OPERA, tel.: 061/ 331-950
V	soboto, 12. marca, ob 19. uri: R. Strauss -ARIADNA NA NAKSOSU, premiera. Predstava, bo se v torek, 15. marca, ob isti uri, ra red torek H.
^ponedeljek, 14. marca, ob 15. uri: Cajkovsld -DRESTAC, za izven in konto. Razprodano! MGL, tel.: 061/ 210-852
V	petek, 11. marca, ob 19.30: A. P. Cehov - GA-
premiera, za izven.
LGL. tel.: 061/314-789
v Četrtek, 10. marca, ob 17. uri: Svetlana Maka-rovie - KORENČKOV PALČEK, za izven.
V	soboto, 12. marca, ob 11. in 18. uri: Ervin Fritz - GROFIC PRAŠIČ, za izven.
šentjakobsko gledališče*
tel.: 061/312-860
Danes, 9. marca, ob 19.30 : P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za abonma red E in izven.
kd spanski borci, tel: oei/1404-183
^ Petek, 11. marca, ob 20. uri: A. Ayckboum -NORČIJE V SPALNICAH. Gostovanje Primor-skega dramskega gledališča.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V	Četrtek, 10. marca, ob 20. uri: Zijah SokoloviC - GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ.
V	petek, 11. marca, ob 21. uri: giedaliSCe Ane Monro - VARIETE.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
V	nedeljo, 13., in v torek, 15. marca, ob 20.30: predstava ODKRUŠKI.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332
Danes, 9. marca, ob 10. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Srednja rudarska sola Velenje.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681 TEDEN SLOVENSKE DRAME:
V	sredo, 16. marca, ob 19.30: Ivan Cankar -KRALJ NA BETAJNOVI, premiera. Prešernovo gledališče Kranj.
V	Četrtek, 17. marca, ob 19.30: Ervin Fritz -GROFIC PRAŠIČ. Gostuje LG Ljubljana.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	četrtek, 10. marca, ob 19.30: CARMEN - Popoldan na robu evropske zgodovine, za abonente in izven. Predstava bo Se v petek, 11. marca, ob isti uri, za abonente in izven.
V	soboto, 12. marca, ob 20. uri: V Minoritih M. Vezovišek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. Predstava bo še v nedeljo, 13. marca, ob isti uri.
LGM, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 13. marca, ob 11. uri: Marjan Pungartnik - KRALJ FRIDERIK ZOBATI, za izven.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	petek, 11. marca, ob 20. uri: v Solkanu A. Strindberg - OCE, za red petek zeleni in izven. Predstava bo Se v soboto, 12. marca, ob 20. uri, za red sobota modri in izven.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 12. marca, ob 16. uri: predstava RADOVEDNI SLONČEK. Gostuje lutkovno gleda-bsce Kobanci iz Kamnice.
DOMAČINKA DIANA CRISETIG V BENEŠKI GALERIJI V SPETRU
Na pobudo Beneške galerije in Zveze beneških žen razstavlja te dni v Spe-tru kiparka Diana Crisetig, ki je doma iz Podlaka v občini Grmek. Kot veliko drugih Benečanov, se je v mladih letih Diana Crisetig odselila in odšla »za kruhom« v Belgijo. Tam je veC let vodila restavracijo, vendar pa je tudi obiskovala veCerne tečaje likovne Sole in se nato posvetila kiparstvu v lesu, glini in kredi. Baz-stavljati je začela že v Belgiji, po povratku v Italijo - živi pri Vicenzi - pa tudi v Venetu in Furla-niji-Julijski krajini. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in prejela vrsto priznanj. Tokratna razstava v Beneški galeriji je njena prva samostojna razstava, odprta pa bo do 26. marca, in sicer ob delovnikih med 17. in 19. uro.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Budimpešte. Ob 12. uri srečanje z izvajalci.
Kulturni dom
Danes, 9. t. m., ob 16. uri (red G) drama Miroslava Krleže »V Agoniji«. Režija Boris Ko-
Ponovitev jutri, 10. t. m. (red H), ob 16. uri.
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: danes, 9. t. m., ob 20.30 ned B) druga predstava Bellinijeve opere »Mesečnica« (La Sonriambula). Dirigent Michael Luig. Ponovitev jutri, It), t. m., ob 20.30 (red F)
Od 11. do 13. t. m.-: W. Shakespeare »Kar boCete«. Režija G. Barberio Corsetti. Predstava v abonmaju: odrezek 3V (na izbiro med petimi zelenimi). V teku je predprodaja vstopnic za predstavo »Terra ni nessuno«,ki bo na sporedu od 15. do 20. t. m. (odrezek 7A (modri).
GiedaliSCe Cristallo-La Contrada
___ _ Grisancicfievo delo »Un baseto
cuor«. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Mimmo Lo Vecchio.
Prodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri Magajni Dvorane Tripcovich - 9-12,16-19 Uaprta ob ponedeljkih).
Gledališče Rossetti
Danes, 9. t. m., ob 10. uri (za Sole) lutkovna predstava Državnega gledališča iz
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 14. in v torek, 15. t. m. ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Giorgio Barberio Corsetti z W. Shakespearejevim delom »Kar hočete«.
KOROŠKA
CELOVfC
Mestno gledališče: danes, 9. t.m., ob 19.30 »G. Verdi »Ples v maskah« - opera.
Jutri, 10. t.m., ob 14.30: A. Lindgreen »Pippi Bangstmmpf«; ob 19.30 Johann Nestroy »Limi-pazivagabimdus« - premiera.
TINJE
Dom prosvete: danes, 9. t.m., ob 19.30 - Predavanje in diskusija: »1938 - Avstrija ali Nemčija? Po Schuschniggu za Hittlerja?«, iz serije predavanj: Dileme koroške slovenske zgodovine.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel: 061/222-815
Danes, 9. marca, ob 19. uri: Smučanje z osemtiso-Caka - Shisha Pangma ’93 (KD).
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
Do sobote, 12. marca, razstava in prireditve -DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
Danes, 9. marca, ob 20. uri: predavanje PETRA ^KOBERNETA - Varstvo narave v Sloveniji. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Danes, 9. marca, bo ob 18. uri v Informacijskem centru Modeme galerije predstavitev prvega mednarodnega videofestivala vzhodnoevropskih dr-z naslovom Ostranenie: minljivi mit - nove realnosti.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
fCetrtek, 10. marca, ob 18. uri: predavanje prof. j KANCETA PIBERNIKA - Zamolčana slovenska literatura.
15. marca, ob 18. uri: predavanje dr. JOZE-1A POGAČNIKA - Slovenska kultura v zamejstvu.
?KOS, Stefanova 5
Danes, 9. marca, ob 20. uri: v klubskih prosto-
rih ZKOS film F. Fellini - OSEM IN POL.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE, Prešernova 11
V	Četrtek, 10. marca, ob 18. uri: predavanje etnologinje dr. MARIE KUNDEGRABER.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 12. marca, ob 20.30: veCer z gostom -ŽARKOM PETANOM. .
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	četrtek, 10. marca, ob 20. uri: ameriški film - DA-VE.
VELENJE
V	torek, 15. marca, ob 19. uri: v Domu kulture Velenje - VEČER SPIRITUALNE INDIJE. VeCer pripravlja skupnost za zavest Krišne iz Ljubljane.
ŽALEC
V	četrtek, 10. marca, ob 18. uri: v Občinski matični knjižnici Žalec pogovor z dr. MATEJO. K02UH-NOVAK o tem, kako uskladiti materinstvo s strokovnim in političnim delom.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Gledališče Miela
Danes, 9. t. m., ob 20.30 in ob 22. uri bodo v ok-Vlru ciklusa »Que Viva Cinema!« predvajali fil-Ma »Femmine folli« (1921) in »Femmina folle«
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca.
Razstava modne fotografije PARS PRO FOTO je na ogled do 10. aprila.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Pregledna razstava TOMAŽA KRŽIŠNIKA -Izbrisane podobe sveta in oblik je na ogled do 20. marca.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava ANDRESA SERRANA je na ogled do 3. aprila.
Razstava ŽARKA VREZCA je na ogled do 3. aprila (Mala galerija).
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava Plakat BRANETA ZALARJA je na ogled do 18. marca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLAVDIJA ZORNIKA je na ogled do 4. aprila.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Danes, 9. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave AVGUSTA ČERNIGOJA.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do 21. marca.
GALERIJA TI IR TJA, Tržaška 40
Razstava slik JASNE KOZAR-HUTHEESING je na ogled do 24. marca.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava akvarelov JANEZA LOGARJA je na
ogled do 30. marca.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik VELJKA TOMANA je na ogled do 15. marca.
KNJIŽNICA J. MAZOVCA, Zaloška cesta 220
Razstava kolažev KATARINE STOKAR z naslovom Veliko drevo miru je na ogled do 17. marca.
ATELJE ZOIS, Breg 22
Danes, 9. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave modnega oblikovanja ALENKE FLORJANČIČ. Razstava bo na ogled do 19. marca.
CEUE
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstava z naslovom PROSIMO, DOTIKAJTE SE
PREDMETOV - Iz življenja v rimski Celeji, ki je namenjena predvsem slepim in slabovidnim ljubiteljem zgodovine, je na ogled do 31. marca.
LIKOVNI SALON CELJE
V	Četrtek, 10. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave del TANJE SPENKO-NOVAKOVIC. Razstava bo na ogled do 1. aprila.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Razstava fotografij TIHOMIRJA PINTERJA je na ogled do 18. marca.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Razstava akvarelov MOJCE PLESTENJEK-BA-HAR je na ogled do 20. marca.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Skupinska medregionalna likovna razstava je na ogled do 1. aprila.
GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34
Razstava risb, akvarelov in gvaSev STANETA KREGARJA je na ogled do 31. marca.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA,
Strossmayerjeva 6
V	Četrtek, 10. marca, bo ob 19. uri otvoritev razstave RUDOLFA KOTNIKA.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava ZIMSKI SALON 1994 - VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMELE in ANDREJ TROBENTAR je na ogled do 26. marca.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7
V	petek, 11. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik, skulptur KRESMIRJA NOVAKA. Razstava bo na ogled do 4. aprila.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
V	petek, 11. marca, bo ob 18. uri otvoritev razstave KARLA PLEMENITAŠA. Razstava bo na ogled do 6. aprila.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Razstava tapiserij, del v tehniki makrameja in risb MAREKE DANC ROTH je na ogled do 25. marca.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigama
Do 19. t. m. je na ogled je razstava Safeta Zeca.
Galerija Bassanese: se danes je na ogled razstava »Nicoletta Costa za Janka in Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi.
Galerija Rettori Tribbio 2
Do 11. t. m. je na ogled je retrospektivna razstava slikarja Giovannija Enrica Cucka.
Art Gallery
Se danes bo na ogled razstava slikarke Bene-dette Jandolo.
Galerija »Al Bastione«
Do 11. t. m. bo na ogled razstava Roberta Hlavatyja.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio
- Territorio«.
PORDEKONE
Velika Dvorana - Zeroimage
Do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava Fulvie Farassino.
KOROŠKA
CELOVEC
Mohorjeva knjigarna: razstava del Jožice Se-rafin.
BOROVLJE
Galeriji Kieser: razstava del 50 koroških umetnikov.
BELJAK
- Mestna galerija: do 19. t. m. razstavlja Peter Krawagna.
ROŽEK
Galerija Sikoronja: Na ogled je razstava K. Gobje in K. Tutte.
OLASBA
SLOVENIJA
SSVDOM,
tel.: 061/222-815
V	soboto, 12., ob 20. uri in v nedeljo, 13. marca, ob 18. uri: koncert za dva igralca - PIAF. Igrata in pojeta ALENKA VIDRIH in GOJMIR LEŠNJAK.
K4, Kersnikova 4
V	torek, 15. marca, ob 21. uri: koncert WHISKEY PRIESTS.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Danes, 9. marca, ob 18. uri: koncert TRIO MAG. SLOVENSKA FILHARMONIJA Danes, 9. marca, ob 19.30: koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Program: Weber, Mozart, Petrič, Ibert.
CEUE
V	torek, 15. marca, ob 19.30: v Narodnem domu koncert BREDE JERIC - oboa, TOMAŽA LORENZA - violina in ALENKE SCEK LORENZ -klavir. Program: J. S. Bach, J. Haydn in E. Grieg.
GRAD DOBROVO
V	petek, 11. marca, bo ob 20. uri: koncert JESS TRIO WIEN. ILIRSKA BISTRICA
V	petek, 11. marca, ob 22. uri: v klubu MKN2 festival DRUGA LISTA - STARI ROCK. Nastopili bodo: MOMOJE-BAC, WHY STAKLA, ZOAM-BO ZOET WORKESTRAO, FANCY LAZY.
MARIBOR
OPERA, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 11. marca, ob 19.30: v Unionski dvorani - Simfonični koncert Mariborske filharmonije, za abonente in izven. Ob 23. uri na malem odru koncert VLADA KRESLINA, za izven.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	petek, 11. marca, ob 20. uri: koncert LJUBLJANSKEGA GODALNEGA KVARTETA, za glasbeni abonma in izven.
VELENJE
V	Četrtek, 10. marca, ob 19.30: v dvorani Glasbene Sole Velenje koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE.
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel I Mušici della Serenissima.
GiedaliSCe Miela
Jutri, 10. t. m. ob 20.30 prihodnji koncert Glasbene mladine Italije. Pianist Federi-co Consoli bo izvajal Beethovnove, Brahmsove, Schumannove in Debussyjeve skladbe. Tržaški jazzovski krožek: v nedeljo, 13. t. m., ob 20.45 bo na sporedu prvi koncert: nastopila bo skupina Tečno Project.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.45 pa bo nastopil saksofonist in flavtist Bud Shank.
BBC Club - Ul. Donota
Jutri, 10. t. m., ob 21. uri koncert dua Romani & Candotti.
V	petek, 11. t. m., ob 21. uri koncert skupine Societa di macinazione.
MIUE
Gledališče Verdi
V	soboto, 12. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Jerry Bergonzi Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 29. t. m., ob 20.30, klavirski koncert Louisa Lor-tie, recitirala bo Giulia Lazza-rini. Na programu Schubert, Liszt, Wagner, Nietzsche in Strauss.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 11. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Paul Badura Skoda.
VIDEM
V	ponedeljek, 21. t. m.: JOVA-
NOTTI. Za informacije in vstopnice:	UTAT (tel.
630063).
24
Sreda, 9. marca 1994
ŠPORT
_____KOŠARKA / KORACEV POKAL_
Danes prvo dejanje finala v Solunu
Stefanel se najbolj boji vročih Pookovih navijačev
Ko je leta 1989 Grčija v Atenah osvojila naslov evropskega košarkarskega prvaka, so mnogi zmaho-vali z roko, CeS da je slo za neponovljiv uspeh. V naslednjih letih se Grki niso veC povzpeli na najvisjo stopničko zmagovalnega odra na stari celini, a so dokazali, da trdno sodijo v sam evropski vrh - z reprezentanco in s svojimi klubi. Današnje gostovanje tržaškega Stefanela v Solunu, kjer se bo ob 21. uri pričelo prvo dejanje finala KoraCevega pokala s Paokom, zato prav gotovo ne bo lahko. Skrb ne zbuja le moC nasprotnikov, ampak tudi (mogoče predvsem) glasnost solunskih navijačev, ki bodo do zadnjega kotička napolnili tamkajšnjo legendarno dvorano s 15 tisočimi sedeži, čeprav kaže, da vlada za nastop v mednarodnem merilu (se) nepoznanega Stefanela manj radovednosti, kot Ce bi proti Paoku denimo igral milanski Re-coaro. Se največ zanimanja zbuja TanjeviC, ki ga tudi v Grčiji zelo cenijo.
Paok zaseda v grškem prvenstvu prvo mesto. V Solunu je z mestnega prestola dokončno izrinil večnega tekmeca Arisa. Pravijo, da je Paok letos pod košema oslabljen, ker sta odšla American Leving-ston (do nedavnega pri bolonjskemu Bucklerju) in center reprezentance Fa-soulas, toda ne smemo pozabiti, da lahko v boju s tržaškimi velikani raCuna na 27-letnega Zorana Savica, enega najmanj spektakularnih, a najbolj produktivnih centrov zadnjega obdobja nekdanje jugoslovanske reprezentzance. Savič je visok le 2, 05 m, a je za drobne tržaške dolgine prava gora. Kot tujec
igra pri Paoku Se American VValter Berry, srbskega strelca PreleviCa pa so radodarne grške oblasti brž naturalizirale. V začetni postavi ponavadi igrata še »žepni play« Korfas (1, 78 m) in krilo Galakteros. Govori se sicer, da sta Prele-vic in Savič poškodovana.
Tržačani so v nedeljski prvenstveni tekmi proti rimskemu Brughyju pokazali, da so nepričakovano hitro prebavili polom, ki so ga prejšnji teden doživeli na pokalni končnici »fi-nal four« v Casalecchiu pri Bologni. TanjeviC lahko računa na vse svoje igralce. Trener TanjeviC se ne strinja s trditvijo, da je glavni cilj izgubiti s Cim manjšo razliko. »Prednosti povratne tekme ni. To smo mi dokazali v polfinalni tekmi v Milanu. Vsako od obeh tekem je treba jemati kot pravi finale«, pravi trener Tržačanov.
Kakorkoli že, pa je na dlani, da se Stefanelu ponuja letos resnično neponovljiva priložnost za osvojitev tega pokala. V prihodnji sezoni pa, tako upajo navijači, bodo Tržačani tako ali tako nastopali v »euroclubu«...
\
I ■'	. ' ' "
Vstopnice za abonente za povratno tekmo
Vodstvo Stefanela je sporočilo, da so včeraj začeli razdeljevati vstopnice z rezerviranimi mesti za abonente za povratno srečanje s Paokom 16. marca v Trstu. Abonenti lahko vstopnice dvignejo vsak dan do ponedeljka, 14. t. m., pri MPO od 10. do 19. ure.
Nando Gentile med polfinalno tekmo z Recoarom
KOŠARKA / PROPAGANDA
Poggi premočan za borovce Boljši so bili minikošarkarji
PROPAGANDA
Bar-Poggi 66:133 (31:64)
BOR: Zeriali, Smilovič 5 (1:8), Bosari 16 (6:14), Stokelj 40 (5:8), Kafol 2 (0:1), Floridan 1 (1:2), Strani 2, Veni; trener Can-ciani; PM: 13:33, SON: 28,3 TOČKE: Stokelj 1.
Borovci so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva doživeli visok poraz proti ekipi Poggi, ki je vodila od prve do zadnje minute tekme. Naši niso imeli veliko možnosti za zmago, vendar so se ves čas požrtvovalno borili proti višjim nasprotnikom, ki so bili tehnično in fizično veliko močnejši. (Niko Stokelj)
MINIB ASKET
Turnir Obersnel
Bor - Ferroviario 80:51 (44:26)
BOR: Kralj 0, Kneipp 6, Jogan 0, Flodiran 24 (2:4), Gigič, Cosmo, Peric 22 (2:4), D. Posar 14 (2:2), Jevnikar 8, Sovič 2, Kemperle 4, Madonia, Krčalič, Magajna, Dolhar, Krevatin; VADITELJA: Jogan in Okretič
Borovi minikošarkarji so tokrat zasluženo premagali dobri Ferroviario. Naši so končno nastopili v popolni postavi in tako brez težav dobili vse četrtine (24:12, 20:14, 22:14,14:11). Omembe pa je žal vredno nešportno obnašanje staršev otrok Ferroviaria, ki so skozi vse srečanje stalno protestirali. (Mat)
TEDENSKI NOGOMETNI PREGLED
LeSovodnjam in Primorcu poln izkupiček
Edvin Bevk
V zelo negativni nedelji za slovenske predstavnike v amaterskih nogometnih prvenstvih izstopa podvig Sovodenj (ocena 8), ki so po zmagi nad Fincantierijem in neodločenem izidu med Caprivo in Piedi-montejem same na vrhu druge amaterske lige skupina F. 2al pa je položaj druge slove-ske enajsterice Gaje (ocena -6) po novem porazu zelo kritičen. V skupini D so Trebenci (ocena 7/8) ob koncu izenačene tekme le uspeli zmagati. Nasprotnika so premagali tudi v disciplini, saj je bil izključen le en igralec Primorca, medtem ko so kar trije gostje predčasno odšli v slačilnico. Očitno nekateri igralci ne morejo držati jezika za zobmi. Krašovci (ocena -6) so morali v nedeljo, poleg proti nasprotniku, igrati tudi proti sodniku, ki jih je moCno oškodoval in dosodil kar dve enajstmetrovki za nsprot-nika.
Zelo slabe novice prihajajo tokrat iz promocijske lige, kjer sta bili obe naSi predstavnici poraženi. ProseCa-ni (ocena 5+) so doživeli drugi zaporedni poraz in so trenutno oddaljeni od varnih vod tri točke. Štiri točke veC od Primorja ima Juventina (ocena 5), ki je nerodno klonila proti Rudi.
V prvi amaterski ligi je Bazovcem (ocena 6) dve minuti pred kon-
cem le uspelo izenačiti s petim letošnjim zadetkom Ispira. Bazovci so še vedno na prvem mestu, a morajo deliti vrh s Pozzuolom. 2e danes pa imajo možnost, da ostanejo ponovno sami, saj igrajo zaostalo srečanje proti Donatellu. V zelo okrnjeni postavi so se Križani (ocena 5/6) upirali le en polčas in ob koncu doživeli šesti letošnji poraz.
V. tretji amaterski ligi (skupina F) sta bila oba naša predstavnika pred zahtevno nalogo. Obo sta sicer igrala dobro, vendar so Brežani (ocena 6/7) odnesli točko, medtem ko so igralci Doline (ocena -6) zapravili dvojno vodstvo in izgubili. V goriski skupini so Do-berdobci (ocena 5/6) po treh zaporednih zmagah tokrat tesno iz-gubili proti drugouvrščenemu Audaxu.
Danes bosta na sporedu kar dve zaostali srečanji: v Bazovici se bosta pomerili Zarja in Donatello, v Dolini pa Dolina in San Giaco-mo. Obe tekmi se bosta pričeli ob 15. uri.
V prihodnjem kolu so na sporedu tri zanimivejša srečanja: Flu-mignano - Primorje, Junior - Primorec in Breg - Begliano.
Letos je v tretji amaterski ligi (tržaška skupina) veC novoustanovljenih društev, med katere spada tudi Nogometni klub Dolina, katerega predsednik je Mario Zuppin, s katerim smo se na
kratko pogovorili.
Tudi v nedeljo ste prikazali dobro igro, a ob koncu ste ostali praznih rok.
»Res je, z igro svojih fantov sem zadovoljen. Nastopili smo v okrnjeni postavi, vendar so bile tudi zamenjav enakovredne. Poudaril bi tudi dejstvo, da za nas letos rezultati niso tako važni. Važno je, da si igralci nabirajo izkušnje in da predvajajo dobro igro. Trener Tron je sestavil dobro ekipo in predvsem dobro družbo.«
Katere so bile težave pri ustanovitvi društva?
»Predvsem smo imeli na razpolago zelo malo Časa, saj smo morali napisati statut in poslati celotno dokumentacijo federaciji v teku 24 ur. Pri tem bi se iskreno zahvalil odbornikom Brega, s katerimi smo uspeli ustanoviti društvo.«
Kakšni pa so odnosi s sosednjim Bregom?
»Lahko bi rekel, da smo kar pobrateni, saj delamo skupaj in to za skupni cilj. Tudi težave so skupne in to predvsem glede finančnega vidika.«
Na vaSib tekmah je vedno veliko Število navijačev.
»Na vsaki tekmi nam sledijo zvesti navijači in predvsem, ko igramo doma, so med gledalci tudi dekleta, ki igrajo odbojko in za katera tudi navijamo, ko igrajo doma njihove tekme.«
NOVICE
Mladinski nogomet na Goriškem Najmlajši
V soboto so odigrati samo dve zaostati srečanji iz 8. kola prvega dela: Pro Romans-Natisone 1:1, Aris-Isonzo 0:1.
Vrstni red: Sovodnje 28, Pieris 26, Monfalcone 22, Natisone 19, Isontina 18, Staranzano 18, Audax 17, Lucinico 17, Gradese 16, Pro Romans 16, Como 13, Isonzo 9, Sancrocchese 3, Aris 0.
Začetniki
Izidi 1. kola povratnega dela: S. Marco - Aris 1.7, s. Canzian B - Staranzano 0:5, S. Canzian A - Gradese 9:1, Ronchi - Mladost 3:0, Real Isonzo - Monfalcone 0:5, S. Michele - Pieris 3:0.
Med tednom so odigrati še zaostala srečanja 7. kola prvega dela: Pieris - Aris 4:0, Ronchi - S. Canzian B 8:0, S. Canzian A - S. Mochele 4:2.
Vrstni red: S. Canzian A 24, San Michele 21, Monfalcone 18, Ronchi 18, Staranzano 14, Mladost 13, Gradese 9, Aris 8, San Canzian B 7, Pieris 6, Real Isonzo 5, S. Marco 0. (VIP)
Prvenstvo CSI
Breg - Zaule 12:1 (6:1)
STRELO ZA BREG: Strajn 5, Razem 5, Balde 2. BREG: Gregori, Ota, Scroccaro, lozza, Balde, Strajn, Razem, Klun, N. Damin, R. Damin.
Kot je iz samega izida razvidno, je bila nedeljska tekma za mlajše Brežane le lažji trening. Po sedmih minutah so namreč domačini voditi že 5:0. Poleg vedno solidnega Strajna, tokrat je dosegel »le« 5 zadetkov in zadel vratnico, se je razigral tudi Razem, ki je tudi dosegel 5 zadetkov, od katerih zadnja dva zares privlačna. Upajmo, da bodo naši najmlajši nadaljevali s tako igro in s temi rezultati in razveselili precej številne gledalce, ki so se tudi v nedeljo zbrali ob dolinskem igrišCu.E.B.
MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI - V TRŽAŠKI SKUPINI
Bor se je Ciciboni oddolžil za poraz
Bor Radenska - Cicibo-na 87:74 (39:35)
BOR: Oberdan 10, Požar 15, M.Jogan 8 (2:2), Sancin 9 (1:2), UrSiC 2, Galeone (0:3), Lapel 9 (3:7), Samec 34 (3:3); trener KreCiC.
PM: 9/17. SON: 18. PON: Požar (40). 3T: Požar 1, Samec 1.
CICIBONA: Giacomini 13 (5:6), Gallopin 9 (1:1), Verri 4, Križmancič 14 (2:2), Tomšič 34 (3:4), Korošic; trener V.Jogan.
PM: 11/13. SON: 15. 3T: Tomšič 7.
V »bratomornem« derbiju so se borovci oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva. Kljub temu, da so cicibonaši nastopili z moCno okrnjeno postavo (Cupin in Ravbar sta tekmi sledila s tri-bun, Gallopin pa je igral kljub hudemu zvinu gležnja) je bila tekma od-
prta prav do konca in le z uspešnejšo igro v zadnjih treh minutah so si KreCiCevi fantje zagotovili zmago.
V	uvodnem delu tekme je Stefan Samec poskrbel, da so si borovci priigrali nekaj točk prednosti, po poškodbi Križ-manCiCa (moCan udarec v nos) pa so borovci povišali razliko na 8 (21:13) in na 11 točk v 13. minuti (31:20). S povratkom na igrišče borbenega »Polda« in s serijo koSev Tomšiča pa se je razlika pred odmorom znižala na samo štiri točke.
V	začetku drugega polčasa so Giacomini in soigralci igrali boljše v obrambi ter z nezgrešljivim Tomšičem (7:11 v metu za 3 točke in zelo dobra obramba nad Samcem) tudi povedli, najprej za 3 (51:48), nato pa
za 7 točk (95:52 v 34. minuti).
Z dvema zaporednima trojkama Požarja in Samca pa so borovci takoj nadoknadili zaostanek in izenačeno stanje je trajalo do 37. minute (68:68).
V zadnjih trenutkih tekme pa so cicibonašem dobesedno pošle moCi, pod košema Samec ni imel veC ovir (5 zaporednih blokad in kar 13 točk v zadnjih treh minutah igre), tako da so si borovci priigrali kar 13 točk prednosti, ki pa sploh ne odražajo pravega razmerja moCi na igrišču. Za prikazano borbenost in-pravilen pristop do tekme si pohvalo' zaslužijo vsi nastopajoči, Jadranov trener Vatovec pa je laskavo ocenil predvsem nastop Igorja Giacominija.
(VJ)
Borovci do zmage v zadnjih minutah (Foto Ferrari/KROMA)
ROKOMET / ZENSKA C LIGA
Kljub dobri igri poraz Krasovk z Morijem
Gostjam priskočil »na pomoč« tudi sodnik
Kras - Mori 16:22 (10:12)
KRAS: Calzi, V. Bizjak, Bizjak 1, Jagodic 5, D. J*erluga 6, V. Ferluga, Rudolf, Frassinelli, Kermec, ”°lpi, Milkovič 4.
Krasove rokometašice ponovno izgubile z Morijem, pa čeprav je bila tekma povsem enakovredna. V prvem polčasu so naše igralke zaigrale zelo dobro v obrambi. Uspešne so bile tudi v napadu in v 20. minuti Prvega dela je bil rezultat 7'-7- Potem pa je sodnik podaril gostjam tri zaporedne sedemetrovke, s katerimi so povedle. V drugem polčasu so se Krasovke res borile, prikazale neobičajno hitro igro, videli smo več učinkovitih protinapadov razpoložene Erike Milko-
vič in rezultat je bil do polovice drugega polčasa izenačen. Potem pa je zbranost upadla. Ob tem je še sodnik izključil štiri naše igralke (Valentino
Ferluga celo do konca tekme) in v korist nasprotnic dosodil dve se-demetrovki, tako da je bilo igre konec. Krasovim igralkam sreča očitno ni
naklonjena, saj so že večkrat v letošnjem prvenstvu izgubile na podoben način. Krasovke bodo v soboto igrale v San Vitu. (Vesna)
rSMUČANJE / V NEDELJO TRŽAŠKO PRVENSTVO-i
Naši smučarji med favoriti
Na tekmi FISI Mezgečevi solidni
Naše smučarje čaka v nedeljo tržaško prvenstvo v Sappadi. Tekma je med našimi smučarji zelo priljubljena, 4ako da so se nanjo precej vestno pripravljali. Nekateri naši smučarji -predvsem Andrej Kosmač (Breg) med moškimi in Valentina Suber (Brdina) med ženskami - so med favoriti za zmago. Zal zaradi zdravstvenih razlogov še ni gotova prisotnost lanske prvakinje Fran-cesce Rapotec. Konkurenca na prvenstvu bo gotovo zelo dobra, saj bodo na njem doselova-li vsi najboljši tržaški smučarji in smučarke.
Konec tedna pa je na Piancavallu potekala finalna faza tekem Fisi za
pionirke. Na zaključnem delu sta nastopili samo dve naši predstavnici, ki sta glede na vsako leto hujšo konkurenco dosegli solidne uvrstitve. V soboto .je bil na programu veleslalom na progi Salomon. Start je bil postavljen na višini 1570 m, cilj pa na 1270 m. Proga je imela 42 vratič in je bila bolj podobna superveleslalomu, zaradi visoke temperature pa je bila že po-deseti tekmovalki precej pokvarjena. Kot vedno doslej je zmagala Irina Germani, ki tekmuje za Sci Club 70. Med na-raščajnicami pa je zmagala Katia Casolino (SC Lussari), veliki up deželnega smučanja in
že italijanska prvakinja v vseh treh disciplinah pred dvema letoma in lanska zmagovalka prve trofeje Slovita. Od naših tekmovalk je bila Karin Mezgec šerstnaj-sta, njena sestra Fjona (obe Brdina, sel. Indu-les) pa osemnajsta.
V nedeljo je bil na progi Sauc še slalom, ki je bil gotovo bolj zahteven kot običajno in veliko tekmovalcev ni dokončalo tekme. Med naraščajnicami je zopet zmagala Katia Casolino. Kljub padcu na prvi progi se je na 15. mesto Fjona Mezgec, medtem ko je sestra Karin po dobri prvi vožnji v drugi odstopila zaradi padca.
E.M.
rjNOGOMET / ZAOSTALI SREČANJI
ODBOJKA / NARAŠČAJNIKI IN NARAŠCAJNICE NA TRŽAŠKEM
Zarja z Donatellom
V 3. AL Dolina danes s San Giacomom
Nogometaši Zarje bodo danes ob 15. uri v Bazovici odigrali zaostalo srečanje z Donatellom, ki je bilo odloženo prejšnji teden zaradi megle. Srečanje je za obe ekipi zelo pomembno, saj odloča o uvrstitvi Prav na vrhu lestvice. Zarja je skupaj s Pozzuo-lom na prvem mestu in oi se z morebitno zmago spet oddaljila za dve točki. V nedeljo so Ba-zovci zaigrah slabo in v Rižani komaj osvojili točko proti skromenmu Risaneseju. Zato bodo zarjani skušali tudi popraviti slab vtis s te tekme.
Vendar pa njihova naloga še zdaleč ne bo lahka. Donatello ima sicer Sest točk manj od Zarje, toda uspeh bi jih spet vključil v krog ekip, ki se še lahko borijo za napredovanje. V nedeljo je Donatello dokaj gladko premagal Vesno, ki pa je nastopila precej oslabljena. Vendar pa je Zarja gotovo boljše moštvo in če ne bo presenečenj, bi morali danes točki ostati v Bazovici.
Danes bodo v 3. amaterski ligi nastopih tudi nogometaši Doline, ki se bodo ob 15. uri v Dolini pomerili s San Giacomom.
Obvestila
Balinarska komisija ZSSDI sporoča vsem balinarskim društvom, da je treba Cimprej potrditi udeležbo za Zimski turnir ZSSDI, M bo 13 t.m.
Za vse informacije tel. na 214159 (Aleksij) ali na 220101 (Bruno) ali na 226262 (Maks) ali na 327478 (Egon).
ZSSDI
obvešča, da bo danes, 9. t. m„ ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije.
SD PRIMOREC - Trebče
yabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. m-> ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
JKCUPA
Vabi člane na 22. Redni občni zbor, ki bo v petek, 1(i. t. m ., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športnem centru v Vižovljah. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, poročila predsed-Mka in odborov, pozdravi gostov, razprava in raz-n°- Vljudno vabljeni!
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 13. t. m. avtobusni izlet v ^appado ob priliki tržaškega prvenstva. Vpiso-vanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah v ponedelejk in torek od 18. do 20. ure. Infor-macije na tel. št. 212859 ali 299573.
SK DEVIN in SZ SLOGA -planinska odseka rabita člane in prijatelje v nedeljo, 13. t. m.na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče in odhod ob 7- uri iz Bazovice. Informacije na tel. št. 200236 -Bruno in 226283 - Viktor.
Med fanti se za naslov borita le Bor in Sloga
Med dekleti se nadaljuje mrtvi tek Kontovela A (skupina A) in Bora (skupina B) - Breg se vzpenja
NARAŠČAJNIKI Virtus - Bor 0:3 (1:15, 3:15,3:15)
BOR: Bosari, Jančar, Lu-nazzi, Mikolj, Pečar, Pipan, Savarin, Seppi.
Borovci so proti skromnemu Virtusu dosegli svojo drugo zmago v prvenstvu. Razlika med ekipama je bila velika, kar pričajo tudi izidi setov, tekma pa je nudila priložnost, da je trener Silva Menija poslala na igrišče vse razpoložljive igralce. Vsi pa so prispevah svoj delež h končni zmagi. Z zmago ostajajo borovci še naprej pri vrhu lestvice, vedno bolj jasno pa je, da se bodo za naslov verjetno potegovali borovci in slogaši. pejan) Sloga - Ricreatori 3:0 (15:1,15:9,15:4)
SLOGA: Corbatti, Grilanc, Malalan, Milič, Peterlin, Rebecchi, A. in B. Sossi, Stopar, Sturman.
Slogini najmlajši so osvojili tretjo zaporedno zmago, tokrat na račun ekipe, ki je na lestvici vodila. Da so slogaši boljši je bilo
jasno takoj na začetku, saj so prvi set zelo gladko osvojili. V nadaljevanju jim je koncentracija sicer nekoliko padla, tako da je bil drugi set dalj časa izenačen, vendar so naši odbojkarji pravočasno prevzeli pobudo zopet v svoje roke in z umirjeno igro potem nadaljevali tudi v tretjem nizu, tako da ni bila zmaga več v dvomu. Na igrišče so stopili tudi tokrat prav vsi igralci, ki so v celoti izpolnili trenerjeva pričakovanja. (Inka)
VRSTNI RED PO 4. KOLU: Sloga 8, Bor 7, Ricreatori 6, Pallavolo Trieste 2, Virtus 1.
NARAŠCAJNICE
Skupina A
Sloga B - Konto vel A 0:3 (3:15,2:15,3:15)
SLOGA B: Alessio, Drago, Gregori, grgič, Kovačič, Križman, Križnič, Sosič, Strekelj, Taiariol.
KONTOVEL A: Sossa, Starec, Kobau, Stoka, Obad, Mihč, Bikavec.
V tem kolu je Sloga B go-
stila Kontovel A, ki je prav gotovo najboljša ekipa v skupini. Mlajše Slogašice, ki so v prejšnjem kolu presenetile z zmago proti favoriziranemu Virtusu, tokrat niso ponovile tako dobrega nastopa. Nasprotnic so se prestrašile že med samim ogrevanjem, tako da med tekmo sploh, niso pokazale vsega, kar v resnici majo. Kontovel pa je povsem opravičil vlogo favorita, ki jo odigrava v tem prvenstvu. Kontovelke so dobro uigrane, pozna se jim, da že dalj časa skupaj trenirajo, izpeljati znajo pa tudi lepo dovršene akcije. Ce bodo s tako igro nadaljevale jim prvo mesto v skupini prav gotovo ne more uiti.
Pallavolo Ts - Breg 0:3 (2:15,6:15,4:15)
BREG: Rodella, Terčon, Sancin, M. in S. Žerjal, Car-boni, Fior Rosso, Košuta.
Brežanke nadaljujejo svoje odlično prvenstvo. Tokrat so dokazale, da so bistevno boljše od nasprotnika v vseh elementih in tako spet pokazale napredek, ki je viden iz tekme v tekmo. Šibki Pallavolq so spravile v težave že s servisom, tako da niso imele večjih težav, da dosežejo novo zmago.
Virtus - Sokol 3:0 (15:10, 15:5,15:9)
SOKOL: E. in Z. Legiša, Švara, Sanna, Legovic, Trampuž, V. in S. Španu.
Z zmago bi se bila soko-lovke lahko visoko povzpele na lestvici, toda pokazalo se je, da je Virtus sohdna in bolj izkušena ekipa, ki si je v prvenstvu »deklic« nabrala precej izkušenj in jih zdaj zna spretno vnovčiti v tej kategoriji.
Kontovel A - Pallavolo 3:0 (15:12,15:6,15:7)
KONTOVEL: Kobau,
Koimpexovi mladinci drugi
Volley Club - Koimpex 0:3 (8:15,13:15,12:15)
KOIMPEX: Germani, Glavina, Kralj, Ritossa, Stranj, Veljak, Volčič.
Čeprav se bo kmalu zaključil deželni finale v prvenstvu mladincev je bilo v tržaškem pokrajinskem prvenstvu treba odigrati še zaostalo tekmo med Volley Ciuhom in Koimpexom, na kateri je Koimpex brez večjih težav opravil še to zadnjo formalnost. Naši fantje so nasprotnike v vseh elementih prekašali, visoko število osvojenih točk v drugem in tretjem setu pa gre pripisati le občasno bolj lagodni igri naših fantov. Koimpex si je z zmago zagotovil drugo mesto na lestvici. Gre vsekakor za lep uspeh, saj je bilo prvo mesto letos nedosegljivo. Zmagovalec, tržaški Pallavolo, je bil namreč vseskozi najboljši, izgubil ni niti ene tekme, v njegovih vrstah pa sta nastopala tudi dva igralca iz prve ekipe, ki igra v B2 ligi.
Končna lestvica: Pallavolo 24, Kohnpex 18, NPT 16, Bor 12, Volley Club 8, SanfAndrea 6, Preveni-re 0. (INKA)
Igralke Slogine B ekipe
Stoka, Obad, Milič, Škrk, so namreč naše igralke Starec.	spoznale, da ne bo šlo vse
V	vnaprej igrani tekmi lahko' od rok, zaigrale bolj prvega povratnega kola so odločno ter tako prva dva Kontovelke proti Pallavolo niza osvojile. V tretjem pa vnovič zmagale s 3:0, ven- so popustile, Orna je po za-dar so tokrat vse preveč slugi dobre obrambe poved-podcenjevale nasprotnice, la na 14:5. Borovke so se z ki so tako zbrale več točk, zagrizeno igro približale, kot bi jih sicer, če bi naše zaostanek pa je bil le igralke igrale bolj zbrano. prehud. (Dejan)
Vsekakor je Kontovel tudi Ricreatori - Bor 0:3 (2:15, na tem srečanju pokazal, da 9:15,4:15)
upravičeno meri na uvrsti- BOR: Flego, Sadlowski, tev v končnico za naslov. Boccia, Macho, Rogelja, Mi-VRSTNI RED: Kontovel ličevič, Posar, Kraševič, A 17, Virtus 13, Breg 11, Furlani, Pečenik, Samec, Sokol-9, Sloga B 7, Pallavo- Smotlak. lo Trieste 6, S. Andrea 0. V prvem kolu povratne-(Pallavolo ima tekmo več, ga dela so borovke nekaj Breg ima tekmo manj)	težav imele le v drugem ni-
Skupina B	zu, ko so nasprotnika priče-
Oma - Bor 1:2 (9:15,6:15, le podcenjevati, pri izidu 15:11)	9:9 pa so se ponovno zbrale
BOR: Flego, Macho, Ro-	ter tekme je bilo praktično
gelja. Sadlowski, Samec,	konec. Tudi tokrat so nasto-
Boccia, Miličevič, Posar,	pile vse razpoložljive
Frandolič, Furlani, Kraše-	igralke. (Dejan)
vič.	OSTALA IZIDA 4. KO-
V	zadnjem kolu prvega	LA: Ricreatori - Sloga A od-
dela so Borovke vnovič sla-	ložena, Altura - Kontovel B
vile, tokrat pa so morale pr-	bo jutri.
vič doslej prepustiti niz na- VRSTNI RED: Bor 17, sprotnicam. Oma se je izka- Sloga A in Ricreatori 7, zala kot borbena šesterka, Oma 6, Altura 2, Kontovel vse skozi se je žilavo upira-	B 0. (Bor ima tekmo več, Al-
la, tako da so se morale za tura ima dve tekmi manj, zmago pošteno potruditi. Oma, Sloga B in Kontovel B Po začetnem podcenjevanju imajo tekmo manj)
NOVICE
Pariz - Nica: tretja etapa Abdužaparovu
NEVERS - Uzbekistanec Džamolidin Abdužaparov je bil najmočnejši v zaključnem sprintu tretje etape kolesarske dirke Pariz - Nica od Neversa do Cler-mont Ferranda v doMni 204 km. Drugi je bil Italijan Fabio Baldato, ki je ohranil vodstvo v skupni uvrstitvi, tretji pa njegov rojak Mario C ippolini.
Kletvice usodne za Floro
MADRID - Španski nogometni svet je pretresla vest, da so pri Real Madridu po zadnjem prvenstvenem porazu proti Leridi z 2:1, po dveh letih »idiličnega razmerja« odslovili trenerja Benita Flora, ki ga je dotlej predsednik mogočnega španskega kluba Ramon Mendoza stalno ščitil pred kritikami. Ugibajo, da je Mendozo zelo šokiral izid ankete dveh športnih dnevnikov, po kateri naj bi navijači zahtevah dve glavi, poleg trenerjeve tudi predsednikovo. Mendoza je zato odstavil Floro, da bi rešil samega sebe. Položaj Flore se je poslabšal, potem ko je neka zasebna televizijska postaja pokazala javnosti, da je trener med odmorom na tekmi z Lerido ozmerjal svoje igralce z neponovljivimi izrazi, ki so razburih cerkvene oblasti v državi.
Morbidelli k Arrovvsu
MODENA - Drugi dirkaC moštva formule ena Ar-rows, za katerega že tekmuje Brazilec Christian Fit-tipaldi, bo 26-letni Italijan Gianni Morbidelli. 2e danes bo zaCel trenirati z novim Arrowsovim dirkalnikom projektanta Alana Jenkinsa FA15, ki ga poganja motor Ford HB7. Poleg Morbidellija sta si od Italijanov nastop v formuli ena doslej zagotovila le še Alboreto in Martini, ki bosta tekmovala za Minardi.
Volley in solidarnost
RIM - »VoUey in solidarnost« bo geslo italijanskih odbojkaric društva Latte Rugiada iz Matere, ki bo konec tedna v Zagrebu sodelovalo na finalu evropskega klubskega pokala. S pomočjo sponsorja Par-malat in italijanskega Karitasa bodo na vojna območja v bivši Jugoslaviji pripeljali 20 tisoč litrov mleka, italijanski klub pa je pripravljen na Hrvaškem odigrati tudi kakšno prijateljsko tekmo in izkupiček nameniti vojnim žrtvam.
Kasparov zmaguje
LINARES - Gari Kasparov je tudi v 9. krogu šahovskega turnirja v Linaresu igral zanesljivo in zabeležil novo zmago. Tokrat je premagal Gata Kamskega po 40 potezah. Rezultati 9. kroga: Kasparov (Rus) -Kamski (ZDA) 1:0, Polgar (Madž) - Kramnik (Rus) 0:1, Topalov (Bolg) - Beljavski (Ukr) 1:0, Barejev (Rus) - Gelfand (Bel) 0:1, Karpov (Rus) - Sirov (Lat) remi, IvanCuk (Ukr) - Anand (Ind) 1:0, Ihescas (Spa) - Lautier (Fra) 1:0.
Vrstni red: Karpov 8, Kasparov 7, Kramnik 5.5, Sirov 5.5, Kamski 5, Topalov 5, Anand 4.5, Gelfand 4.5, Barejev 4, Lautier 4, Ihescas 3, IvanCuk 3, Polgar 2.5 in Beljavski 1.5.	-
Poraz šahistov SŠZ Celovec
CELOVEC - Prva ekipa Slovenske športne zveze Celovec je v tretjem kolu play off-tekmovanja za vstop v 1. razred doživela prvi poraz. Slovenski šahisti so
SSZ sta zmagala Cuderman in Hattenberger, remizirali pa so Silvo KovaC, Branko Kolter in Dunja Lukan. Na lestvici vodi zdaj Velikovec (15 točk) pred SSZ Celovec (14). (I.L.)

__________SMUČANJE / PRED FINALOM V VAILU__
Do konca tedna še štiri tekme za svetovni pokal
Danes superveleslalom za ženske v Mammouth Mountainu
MAMMOUTH MOUNTAIN - Svetovni smučarski pokal se poCasi bliža h koncu. Do finala v Vailu (od 17. do 20. marca), ko se bo najboljših dvajset v vsaki disciplini pomerilo na zaključni prireditvi, Čakajo smučarke in smučarje še štiri tekme. Danes in jutri se bodo v Mammouth Mountainu pomerile ženske, najprej v superveleslalomu, nato pa še v slalomu, v soboto in nedeljo pa bodo na vrsti še moški, ki bodo imeli v Whistler Mountainu še en smuk in en superveleslalom.
Položaj pri moških je vsaj kar zadeva zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala že skoraj j	povsem jasen. Norvežan
Kjetil-Andre Aamodt ima namreč že tako veliko prednost, da ga najbrž nihče ne more vec .	ujeti. Aamodt ima že
1158 toCk, drugoplasira-ni Girardelli 829 in tretjeplasirani Tomba 804. Italijan v hitrih di-r	sciplinah ne nastopa, za-
to nima niti teoretičnih možnosti, da bi Norvežana še dohitel, pa tudi možnosti Girardellija spadajo bolj v sfero Čudežev, kot pa realnosti, pa Čeprav Aamodt na zadnjih tekmah ni pokazal najboljše forme. Zato pa bo pri moških še zanimiv predvsem boj za velslalomski kristalni globus, kjer bo o zmagovalcu odločal prav zadnji nastop v Vailu. Tudi v smuku še ni odločeno, kdo bo dobil kristalni globus. NajveC možnosti ima Marc Gi-’ rardelli, ki bi si s tem ; vsaj deloma zacelil rane
po letos precej neuspeli sezoni.
Pri ženskah pa bo v boju za skupno zmago še precej hud boj med Sve-dinjo Pernillo Wiberg (1289 točk) in Švicarko Vreni Schneider (1255). O konCni zmagi bodo najbrž odločale prav vse preostale tekme, Švicarka pa je v zadnjih nastopih dokazala, da se tudi v hitrih disciplinah lahko poteguje za visoke uvrstitve.
Možnost za to bo imela že danes v Mammouth Mountainu, kjer bo na sporedu superveleslalom. Favoritk za zmago je precej, med njimi pa so prav gotovo tudi slovenske smučarke. Alenka Dovžan in Spela Pretnar se bosta skušali oddolžiti za smolo, ki
sta jo imeli na olimpijskem superveleslalomu, ko sta po najboljšem vmesnem Času padli in zapravili zanesljivo kolajno, v boj za sam vrh pa bo prav gotovo posegla tudi »leteča« Mariborčanka Katja Koren (na sliki AP med fantastičnim prvim tekom slaloma na olimpijskih igrah v Lillehammerju) , ki je v superveleslalomu prav gotovo med najboljšimi.
Slovenke pa računajo na visoke uvrstitve tudi na jutrišnjem slalomu. Urška Hrovat bo imela priložnost, da se odkupi za bled olimpijski nastop, ostale tri pa bodo skušale dokazati, da njihove visoke uvrstitve v tej disciplini niso bile slučajnost.
JADRANJE / REGATA OKOLI SVETA n
Intrum Justitia še vodi
Okrog Rta Horn posadke v boju z viharnim morjem
SOUTHAMPTON - V Četrti etapi jadralne regate okoh sveta Whit-bread je še vedno v vodstvu evropska jadrnica Intrum Justitia pod vodstvom Lawrieja Smitha. Whit-bread 60 Intrum Justitia si je v zadnjih 24 urah privozila kar lepo prednost pred zasledovalci, saj ima pred drugouvrščeno novozelandsko Yamaho 64 milj prednosti pred vodečim v skupni razvrstitvi japonskimTokiom (oba prav tako razreda W60) pa 66 milj. Ge bo Intrum Justitia nadaljevala s takim tempom proti Punti del Este, kjer je cilj Četrte etape in kamor naj bi predvidoma prispela v petek, bo prednost Tokia, ki znaša 17 ur, uspela zmanjšati za vec kol polovico.
Krmar na Intrum Justitii Lavvrie Smith je dejal, da so v zadnjih
urah poskušali iztisniti iz jadrnice vse, kar se je dalo, da bi ušb Tokiu. Od večjih jadrnic razreda Majd je uspešen le novozeladski Endea-vou, Id za Intrum Justitio zaostaja 18 milj, medtem ko se vse preostale jadrnice borijo z viharnim morjem okoli rta Hom. Ameriška ženska posadka Heineken je sporočila, da v njihovem področju pihajo vetrovi z hitrostjo do 90 kilometrov na uro, britanski Dolphin & Jouth pa ima zaradi velikih valov težave s kobifico, ki je poškodovana in grozi, da se otrga, zato so uveli posebno »kobilicno stražo«, kjer en elan posadke neprenehoma opazuje, kaj se dogaja s kobilico, in svoja opažanja sporoča skiperju, ta pa na podlagi tega določa naCin vožnje in površino jadr. (M. J.)_________________
Prost na novem McLamu-Peugeot ni pritiskal na plin
ESTORIL - Štirikratni svetovni prvak in dobitnik enainpetdesetih velikih nagrad, Francoz Alain Prost, je na progi v Estorilu, kjer je pred štirimi meseci napovedal, da zapušča formulo eno, sedel za krmilom najnovejšega McLarna Peugeota in z njim opravil skupno šest krogov. Njegov najhitrejši krog 1:16, 6 je daleC od rekorda proge 1:11, 49, ki ga je lani na Portugalskem postavil njegov bivši klubski tovariš v moštvu Williamsa Damon Hill. Za okrog 30 novinarjev, ki so si ogledali trening, pa je bilo razočaranje še večje, ko je Prost odšel, ne da bi se z njimi sploh pogovoril.
KOŠARKA / NBA LIGA
Chicagu gre vse narobe: zgublja tekme in živce
NEW YORK - V prvenstvu NBA se z nezmanjšano hitrostjo nadaljuje boj za uvrstitev v konCnico in za Cimboljše izhodišče v njej. V Vzhodni skupini najbolj preseneča katastrofalna serija Chicaga, ki je v zadnjih sedmih tekmah kar šestkrat ostal praznih rok, kar petkrat pa so lanski prvaki zgubili pred lastnim občinstvom. O krizi in slabem vzdušju v moštvu priča tudi nešportna poteza Scottija Pippena do lastnih navijačev, Toni Kukoc pa pravi, da početja drugih ne bo komentiral. O zadnjih slabih rezultatih je dejal le, da se bo krizno obdobje kmalu končalo in da bodo Bullsi skušali na vse načine spet ujeti Knickse in Hawkse, ki imajo sedaj na lestvici že otipljivo prednost. Zaradi bolečin v hrbtu Kukoč cel teden ni mogel hoditi in je vsak dan veC ur preživel pri maserju. Hrvaški as je zatem odigral tri tekme, proti Portlandu pa si je moCno zvil gleženj, tako da je sedaj spet na seznamu poškodovanih.
Izidi - sreda: Boston - Cleveland 96:110 (Radja 6, Priče 37); Chicago -Lakers 89:97 (KukoC 5, Divac 27);
San Antonio - Utah 96:106 (Robinson 32); Clippers - Charlotte 118:109; Detroit - Portland 107:131; Minnesota - Miami 100:108 (Rice 33).
Četrtek: New York - New Jersey 97:86 (Ewing 28, Coleman 20), Gol-den State - Phoenbc 120fl07 (Mullin 25, Barkley 26); Washington - Atlanta 98:109; Dallas - Orlando 94:107; Cleveland - Philadelphia 95:87 (Wil-liams 20, Weatherspoon 24).
Petek: Boston - Lakers 109:99 (zmaga po 13 porazih Celticsov; Radja 36 točk, 15:22 iz igre in 15 skokov, Divac 19 toCk in 11 skokov); Chicago - Portland 96:115 (Kukoč 14, Drejder 27); Indiana - New Jersey 126:110; San Antonio - Clippers 121:113; Phoenix - Minnesota 106:101; Denver - Orlando 98:89.
Sobota: Atlanta - Indiana 90:88 (odločilni koš je dosegel novi nakup Manning sedem sekund pred koncem; Willis 22); Seattle - Sacramen-to 114:98 (Kemp 25; Webb 21); Houston - Clippers 124:107 (Olajuvron 30); Golden State - Charlotte 129:112 (Sprewell 21); Dallas - Utah
90:103 (K.Malone 34); Miami - Philadelphia 120:83 (Rice 32); Wa-shington - Lakers 124:118 (Adams 29; Threatt 32, Divac 22); Milwaukee - Detroit 117:108 (Mur-dock 28, Dumars 42).
Nedelja: Cleveland - Chicago 99:95 (VVilliams 23); San Antonio -Orlando 111:103 (Robinson 36, 0’Neal 32); New Jersey - Philadelphia 126:99 (Gilliam 20; Barros 25); Phoenbc - Utah 92:103 (Ceballos 22, Stockton 20 asistenc; K.Malone 30); Sacramento - Seattle 102:85 (Payton 24); Denver - Minnesota 117:97 (Rauf 23).
Ponedeljek: Miami - Boston 104:112 (Long 24; Brown 21); Detroit - New York 85:99 (Dumars 21; Ewing 21); Milwaukee - Lakers 84:106 (Smith 25); Portland - God-len State 137:108 (C.Robinson 25; Mullin 25).
V Vzhodni skupini vodi Atlanta (41-16), pred New Yorkom (39-19) in Chicagom (37-21), na Zahodu pa je prvi Seattle (42-14). Sledijo mu Houston (40-15), San Antonio (42-17) in Utah (41-19).	(Vanja Jogan)
_______HOKEJ NA LEDU / NHL____
Nadaljuje se zmagovita serija gostujočih moštev
Boston Bruins večajo prednost - Rekord Neelyja
NEW YORK - Do konca rednega dela je še 18 kol, nadaljuje pa se zmagovita serija gostujočih ekip. Edino moštvo, ki je na domačem ledu iztržilo obe todd, je Boston Bruins in si je na prvem mestu severovzhodne divizije priigralo že pet točk prednosti. Tokrat so doma premagali Washington Capitals s 6:3. Na tem srečanju je napadalec Bostona Cam Neely zadel dvakrat in tako v tej sezoni dosegel svoj petdeseti gol in izenačil dosežek Maria Lemieuxa, ki je za dosego 50 zadetkov v eni sezoni potreboval 44 tekem. Se vedno pa je na prvih dveh mestih Wayne Gretzky, ki je v sezoni 1981/82 za 50 zadetkov potreboval 39 tekem, dve leti kasneje pa 42. Poleg Neelyja so se med strelce za Boston vpisali še Stanton, Kvartalnov, Reid in Murray.
Drugo izenačenje enega izmed številnih rekordov NHL pa so gledalci lahko videli v New Yorku, kjer so doslej še vedno vodeči New York Rangersi razočarati domače privržence in izgubiti z Detroitom s 3:6. Napadalec Rangerjev Mike Gartner je dosegel svoj 610. gol v karieri in se tako na petem mestu po številu zadetkov izenačil z Bobbyjem
Hullom. Za domaCe sta zadela še Gil-bert in Kovalev, za Detroit pa Shepard, Fedorov Chaisson, Drake, Draper in Bmr. Detroit se je s to zmago - zahvala gre tudi Torontu, ki je doma izgubil s St. Louisom s 2:3 - povzpel na prvo mesto v zahodni konferenci. Na srečanju v Torontu je za St. Louis vse tri zadetke dosegel Steve Duchesne, za Toronto pa sta bila uspešna Kudašov in Greig. Katastrofalno za domačine pa se je končala tekma v Winnipegu, kjer so gostujoči Nevvjorški OtoCani premagati Jetse kar s 7:2. Največ so k zmagi gostov prispevati Ray Ferraro z dvema zadetkoma in podajo, Pierre Turgeon z golom in dvema podajama ter Vladimir Malakov, ki je hil trikrat podajalec. Winnipeg je v zadnjih 23 srečanjih tako zabeležil 18 porazov, tri neodločene izide in le dve zmagi.
Rezultati: Boston Bruins - VVashing-ton Capitals 6:3, New Jersey Devils -Quebec Nordiques 2:2, New York Ran-gers - Detroit Red Wings 3:6, Toronto Maple Leafs - St. Louis Blues 2:3, Win-nipeg Jets - New York Islanders 2:7, Vancouver Canucks - Florida Panters 1:2. (M. J)
rCNAPOVEDI /MONORCHIO h
Bruto domači proizvod raste prepočasi
O manevru komaj konec meseca
RIM - Bruto domači proizvod (z italijansko kratico PIL) raste manj, kot je bilo predvideno. S sedanjim ritmom bi namreč do konca leta dosegel 1,2 ali 1,3-odstotno rast, medtem ko je vlada svojcas načrtovala, da se bo povečal za 1,6 do 1,7 odstotka. Z oceno o upočasnjenem višanju bruto domačega proizvoda, ki jo je te dni prvi objavil zavod Isco, se strinja tudi državni računovodja Andrea Monorchio, za katerega je 0,4-odstotna razlika med relanim in programiranim BDP zelo trezna ocena.
Tudi državni računovodja pa se je ob tem podatku izognil kakršnikoli napovedi o možnosti novega ekonomskega manevra, s katerim bi popravili ta razkorak, podobno, kot je pred dnevi storila Banca dTtalia v svojem statističnem poročilu. Vsakršno predvidevanje o takem ali drugačnem manevru bi bilo namreč preuranjeno, saj je treba počakati na trimesečno blagajniško poročilo zaklada ob koncu meseca, iz katerega bo šele moC razbrati, koliko znašajo proračunske potrebe.
DEŽELA / ZA UREDITEV ODPRTIH VPRAŠANJ
Jutri izredna skupščina finančne dmžbe Friulia
Na dnevnem redu tudi imenovanje predsednika
TRST - Družabniki deželne finančne družbe Friulia (to so Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina s 87 odstotki glavnice in nelkaj deželnih in nacionalnih bank), se bodo jutri sestali na izredni skupščini v Trstu, ki bo posvečena odobritvi statutarnih sprememb in imenovanju novega predsednika upravnega sveta. Prav ugibanja, kdo bo zapolnil že veC mesecev trajajočo vrzel v vrhu deželne finančne družbe, so v zadnjih dneh na dnevnem redu, najbolj vztrajno pa kroži ime sedanjega podpredsednika upravnega sveta Flavia Pressacca, ki je medtem že prejel konsenz furlanskih podjetniških krogov.
»V teh mesecih,« je izjavil predsednik združenja industrijcev videmske pokrajine Carlo Melzi predsedniku deželnega odbora Renzu Travanutu, »smo opazili pohvalno živahnost Friulie, ki je po nekaj provokacijah dobro odgovorila in Se od-
govarja družbenim silam.« Melzi se je najbrž nanašal na ponesrečeno kandidaturo prof. Vladimirja Nanuta, ki ga je na Čelu Friulie hotela Fontaninijeva deželna vlada Severne lige. Kot znano, je bil zadnji predsednik deželne finančne družbe Luigi De Puppi, menedžer podjetja Za-nussi, ki je odstopil po prihodu Fontani-nijevega odbora. Od takrat je Friulio praktično vodil podpredsednik Pressacco, katerega kandidaturo je vCeraj potrdila tudi komisija deželnega sveta za imenovanja.
Na jutrišnji izredni skupščini bodo družabniki razpravljali tudi o pomembnih statutarnih spremembah, med katerimi je tudi predlog za znižanje števila elanov upravnega sveta, ki jih je trenutno se-demanjst, na največ trinajst. Ta ukrep sodi v okvir naCrta deželne uprave za drastično omejitev vseh upravnih organov družb, ki jih nadzira Dežela FJK.
Iflill PET. PON. TOR. SRE. ČET.					
th 16	16	90 1.6	»,2		
		5)	(•(	l,8)			
					
hM -	13,1 9j	98 32		»v- ■»"	
	(-0	,5)	^	,7)		
Nova razvrstitev zdravil zamuja
Že prvega dne, ko bi po napovedih ministrstva za zdravstvo morala stopiti v veljavo nova poraz-poreditev zdravil po pasovih in torej možnost brezplačne nabave večjega Števila farmacevtskih pripomočkov, je prišlo do novega zapleta. Čeprav je bil v prilogi Uradnega lista objavljen preoblikovani katalog avtoriziranih zdravil, ki so razvrščena v tri pasove, je bilo iz tehničnih razlogov izvajanje novih kriterijev za zdravila preloženo vsaj do 22. marca. Lekarnarjem namreč tokrat niso dostavili računalniških disket z navodili o spremenjeni pasovni razvrstitvi in o premikih, ki zadevajo nic manj kot 700 farmacevtskih proizvodov. Tako bodo se vsaj dva tedna veljali dosedanji predpisi, ki veljajo od 1. januarja letos. (B)
Tržaški podjetnik Della Zonca odkupil furlansko družbo Cogolo Engineering
TRST - Tržaška finančna družba Finrama, katere lastnik je Agostino Della Zonca, je dokupila furlansko družbo Cogolo Engineering iz grupe, ki jo vodi finančna družba Unifin v lasti Gianfranca Zoppa-sa. Cogolo Engineering je znana po tem, da je bila svojcas realizirala veliko večino tovarn za strojenje usnja v bivši Sovjetski zveži in je imela leta 1985 delovna naročila v skupni vrednosti veC kot tisoC milijard lir.
Novico je vCeraj sporočil sam Agostino Della Zonca, ki je tudi manjšinski delničar grupe Trip-
covich, sicer v zadnjem Času v nemilosti večinskega partnerja. Po propadu holdinga Cogolo je leta 1990 njegov Engineering prevzel Gianfranco Zop-pas (ki je med drugim predsednik deželne federacije industrijcev) in zaCel postopek za njen re-lans. Cogolo Engineering ima obrat v San Giorgiu di Nogaro, predstavništvi pa v Moskvi in Kijevu. Danes ima naročila, fd jih mora realizirati do konca leta 1995, v skupni vrednosti okrog 50 milijonov dolarjev.
Della Zonca je o sami operaciji dejal, da prev-
zem furlanske družbe pomeni prvi korak k di-versifikaciji njegovih dejavnosti, poleg tistih, ki jih tradicionalno opravlja v okviru grupe Tripcovi-ch, in da je njegov namen ovrednotiti in razviti tehnični know how podjetja, ki je eno od redkih v Italiji sposobno take organiziranosti, da zagotavlja popolno dobavo in izgradnjo tudi velikih industrijskih obratov. Razvojni načrti Cogolo Engineeringa pa se ne omejujejo samo na Vzhodno Evropo, ampak se ozirajo tudi na Bližnji in Daljni vzhod.
ZAVAROVANJE / TRŽAŠKA DRUŽBA SE ŽIRI V SVET
Generali prodirajo v Latinsko Ameriko
Okrepiltev navzočnosti v Peruju in Argentini
TRST - Tržaška zavarovalna družba Generali bo odslej veliko bolj učinkovito delovala tudi na južnoameriškem tr-8U. Pred kratkim je začela v Peruju delovati nova kompanija, ki so jo poimenovali Generali-Peril, rodila pa se je z družitvijo zavarovalnic Atlas in Colme-ra) v kateri je večinski delničar industrijska grupa Nicolini z lastnikom italijanskega porekla. Zavarovalnica Generali je večinski delničar nove kompa-nije, kar ji omogoča nedavna ukinitev omejitev, ki jih je bil svojcas uvedel t^rdski pakt, da bi zavrl vdor tujega kapitala v svoje nacionalne kompanije.
Generali-Pem je po zbranih premijah (že sedaj dosegajo okrog 40 milijonov dolarjev vrednosti, pretežno pa pokri-Va)o področje škode) in po premoženj-ski strukturi na drugem mestu med perujskimi zavarovalnicami, sedaj, ko so oile med drugim vpeljane tudi nove strukture, pa bo 60 odstotkov delniške-8a paketa prešlo v roke holdinga, ki ga pravkar ustanavljajo in v katerem bodo Generali imele 51 odstotkov glavnice, Neposredno pa bodo ohranile tudi 18, 8
odstotka glavnice družbe Generali-Peru.
V Argentini pa se ugledna tržaška zavarovalna družba premika v dveh smereh. Prva zadeva preustroj dveh specializiranih družb (za življenjska zavarovanja in za zavarovanja pred škodo), ki sta globalno zbrali za okrog 60 milijonov dolarjev premij. V teh dveh družbah bo Generali ohranila 84 odstotkov glavnice, prvi manjšinski delničar pa ho grupa Technit z 12,2 odstotka. Za upravljanje skrbstvenega zavarovanja oziroma dopolnilnega pokojninskega zavarovanja (v Argentini se bo namreč 1. julija letos začela privatizacja javnega pokojninskega sistema) pa bo družba Generali imela 50 odstotkov glavnice Euroholdinga, ki vodi grupo, v katero so zavarovalnice Providencia de Retiro, Generar AFJP in Previdencia de Vida. Euroholding sta decembra lani ustanovila kot enakopravna partnerja tržaška Generali na eni in banki Banco Central Hispano in Banque Sudameria (ki sicer sodi v okvir zavoda Banca Commercale Italiana), ki imata vsaka po 25 odstotkov glavnice.
r GOSTINSTVO / UVOD STROKOVNI TEČAJ SDZPi, SDGZ IN SGZ
Premajhna skrb za negovanje slovenske gostinske tradicije
Dr. Bogataj o zgodovinskem razvoju gostilne na Slovenskem
Zelo zanimivo in z izrazito na-rodno-etnološkim nabojem prežeto predavanje uglednega strokovnjaka in docenta na ljubljanski univerzi dr. Janeza Bogataja (na sliki - foto Ferrari) na temo »Zgodovinski razvoj in značilnosti gostilne na Slovenskem« je v ponedeljek ponudilo veC kot dostojen uvod v strokovni teCaj za gostince iz tržaške in goriške pokrajine. Tamara Blazina, ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki v sodelovanju s SDGZ in SGZ Gorica tečaj prireja, je najprej orisala, kako bo 20 tečajnikov (zvečine zelo mladih) lahko v 30 urah strokovnega usposabljanja (ciklus 10 lekcij) poglobilo nekatere zelo pomembne vidike gostinske stroke. Tritedenski teCaj bo potekal v gostilni Guštin v Zgoniku ob ponedeljkih, torkih in četrtkih vse do 29. marca. Predsednik gostinske sekcije pri SDGZ Lino Doljak je nato predstavil predavatelja, ki je zelo plastično in duhovito obenem analiziral gostilno v vseh njenih dimenzijah in odtenkih, svoja izvajanja pa je opremil z barvnimi diapozitivi.
Večplastnost slovenske gostilne se kaže v njenih zgodovinskih in tipoloških značilnostih, tako da je postala sestavni del narodove kulturne dediščine. Pisani arhivski viri, ki segajo tja do 15. stoletja, govorijo o tipični kmečki hrani, ki so jo na Slovenskem nudili mimoidočim popotnikom. Zal pa še vedno ni dovolj izostren Cut za valorizacijo tradicije, ki je zrasla iz globokih korenin: svojo identiteto bi morali graditi na spoznanjih, do katerih so v teku stoletij prišli naši predniki.
Tipološko so gostilne na Slovenskem nastajale ob glavnih prometnih žilah: najprej kot furmanske, splavarske (ob rekah) in obželežniske postojanke, nato pa kot letoviščarski prehrambeno-prenoCitveni objekti. Razvoj sicer prinaša vedno nove spremembe
in zahteva prilagajanje ob upoštevanju zgodovinskega dejstva, da je bila gostilna vselej žarišče dogajanja. Ta pojav je viden še zlasti od druge polovice 19. stoletja, ko je gostilna postala središče političnega in kulturnega ozaveščanja, narodnega preporoda in dviganja narodne zavesti. Gostilničar je bil vselej ena glavnih osebnosti kraja, vedno na tekočem o vsem in sooblikovalec družbenega življenja.
Kar zadeva kulinarično in eno-loško področje, se mora gostinec truditi, da drži korak s časom in sledi razvoju, da išCe nove rešitve v kulinariki. Nujno je slediti najnovejšim trendom glede priprave in serviranja jedi, pijaC in sploh postrežbe: postati mora estetski užitek, dopolnjevanje estetskega ugodja in okusa pri hrani. V prezentaciji naj ne prevlada konvencionalnost, ampak naj operaterji dajo prosto pot svoji izvirnosti. Na osnovah dediščine naj od zunaj pride navdih za nove rešitve.
Dr. Bogataj je opozoril, kako je bila nekdaj že arhitekturna podoba ena tipičnih značilnosti gostilne z določenimi zakonitostmi, medtem ko je danes izgubila zunanjo identiteto, zato so potrebni razni napisi, table in izveski. Tudi glede porazdelitve funkcij v gostilni bi se od pred-
nikov lahko marsikaj naučili, zlasti glede negovanja osebnega odnosa in komuniciranje z gostom. Tudi primerna obleka in osebni izgled gostinskega delavca imata velik pomen. Izogibati bi se morali uporabljanju tujk in ohranjati tipična imena tako gostiln kot jedi, skratka posvečati največjo pozornost namizni kulturi. Pogrinjki naj bodo urejeni, ovenela roža v vazi nima prav prijetnega videza, oprema naj se usklajuje z ambientom.
Tudi okolje mora imeti pravo dekorativno podobo. Vsak kulturni element naj bo vključen v primarni okvir, sicer se sprevrže v neokusen kič. Kako primerno je razobešanje starih fotografij s podnapisom po stenah: gost si tako pase oCi, obenem pa je to pričevanje o kontinuiteti s preteklostjo. V gostilni naj bo zajamčena določena intimnost, zato so primerne manjše sobe. Svojo funkcijo ima lahko spominska knjiga, v katero se vpisujejo ugledni gostje. V okvir posebne ponudbe sodijo tudi razglednice kot turistični spominki, pa tudi izvirna darila (npr. glinaste posode ali umetniško oblikovane pletenke). Gostu naj bo zagotovljeno dobro počutje: premočno zavijanje glasbenih akordov, da se oglušena sogovornika sploh ne slišita, onemogoča dostojno uživanje hrane in ovira kramljanje pri mizi kot sredstva za duhovno obogatitev. Izpostavljenih je bilo tudi veliko misli in sugestij o tem, kako naj gostinec z novimi prijemi širi eno-gastronomsko ponudbo.
Zaključno misel je dr. Bogataj namenil vrednotenju bogastva zgodovinskega razvoja kot neprecenljive dediščine, ki naj jo gostinec sproti nadgrajuje s harmoničnim usklajevanjem treh bistvenih sestavin: kontinuitete, identitete in alternative.To mu bo namreč zajamčilo večjo kakovost in tudi humanost.
Boris Simoneta
28
Sreda, 9. marca 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
JUŽNA KOREJA / PONAREJANJE BLAGOVNIH ZNAMK
Lani so zasegli 20 tisoč izdelkov
Ponaredke dobijo dobrodelne ustanove
SEUL - Predstavnik se-ulskega pravosodnega ministrstva je povedal, da so izdelke ponarejenih blagovnih znamk - torbe Gucci, šale Pierra Cardina in majice Lacoste, ki so jih zasegle južnokorejske oblasti -pozneje razdelili zavodom za duševno prizadete, sirotišnicam in vojašnicam. 2e lani so korejske obasti, ki so odkrile ponarejene izdelke velikih modnih kreatorjev, zasežene predmete razdelile različnim dobrodelnim organizacijam, namesto da bi jih uničile. Predstavnik ministrstva ni vedel, kolikšno količino zaseženega blaga so pravzaprav razdelili. Južnokorejski Časopisi so zapisali, da je bilo leta 1993 dobrodelnim organizacijam razdeljenih približno 20 tisoC zaseženih
predmetov; tako so preprečili ponovno prodajo predmetov ponarejenih blagovnih znamk. VeC tisoC ur in kravat so poslali vojašnicam in vojaki so se »daril« zelo razveselili, so zapisali Časopisi, ker »so bili izdelki kvalitetni«. Uradni francoski viri navajajo, da ponarejeni izdelki danes predstavljajo 5 odstotkov mednarodne trgovine ali 84,7 milijarde dolarjev. Zaradi porasta takšnih izdelkov je bila samo Evropska unija ob milijon delovnih mest, od katerih jih je Francija izgubila 300 tisoC. Prav Francijo ta problem najbolj prizadene, saj njeni luksuzni izdelki predstavljajo kar polovico tovrstne svetovne proizvodnje. Azija, predvsem Južna Koreja, je pravi raj za
ponarejanje. Predstavnik Evropske unije je v Seulu izjavil, da EU ni bila seznanjena z novim ukrepom seulskih oblasti. Ko je komentiral najnovejše južnokorejske ukrepe, je izjavil, da »je sprva ocenil takšen ukrep kot dober«.
»Ne nasprotujemo temu, da stvari pridejo v roke tistih, ki jih potrebujejo. Tudi mi dajemo odvečno vino in maslo ljudem, ki si sami tega ne morejo kupiti, predvsem v Času božičnih praznikov,« je izjavil predstavnik dvanajsterice. Kljub temu pa je dodal, da je veliko ceneje ponarejene izdelke proizvesti kot ponarediti.
Korejske oblasti zagotavljajo, da predmete razdeljujejo le pod pogojem, da jih prejemniki ne prodajajo. Vojaki jih lahko nosijo
Kaže ponarejena ura kaj manj toCen čas kot original?
le na področju svojih baz. Itaevvon, premestje Seula, je pravi raj za »lov na ponarejene izdelke«. Časopisi pišejo, da približno trije
milijoni zaseženih predmetov v letu 1993 predstavljajo le del ogromne količine ponarejenih predmetov.	(AFP)
ČEŠKA / DRUGI VAL PRIVATIZACIJ^
Lastninjenje z nakaznicami
Prodali bodo premoženje v vrednosti 74 milijonov dolarjev
PRAGA - Češka vlada načrtuje, da bo prodala delnice v še 190 podjetjih zunaj »uradnega« drugega vala privatizacije z lastninskimi nakaznicami, je sporočil Tomas Ježek, direktor Nacionalnega lastninskega sklada (FNM). FNM bo prodal premoženje, ki ga ocenjujejo na 2,2 milijarde kron (74 milijonov dolarjev), na praški borzi, vendar na zunajborznem trgu, kjer bodo sodelovale tudi zasebne banke, je še povedal Ježek. V tem okviru so zlasti tista podjetja, ki jih niso prodali v prvem valu privatizacije z lastninskimi nakaznicami, oziroma tista, ki so jih uvrstili na seznam 862 podjetij iz tako imenovanega drugega privatizacijskega vala, ki se bo zaCel 11. aprila. V okviru programa lastninjenja z na-
kaznicami lahko Cehi odkupijo vavčer po nominalni vrednosti, tega pa zamenjajo za delnice v podjetjih, namenjenih privatizaciji. V prvem krogu privatizacije, ki se je končal konec leta 1992, so Cehom ponudili delnice v vrednosti 650 milijard kron (21,8 milijarde dolarjev), od katerih jih niso prodali le 7,2 odstotka. Državni lastninski sklad so ustanovili po Češkoslovaški »žametni revoluciji« leta 1989 za nadzor nad prodajo koncernov in krovnih družb v državni lasti. V drugem privatizacijskem krogu so tudi številna znana Češka podjetja, med njimi energetsko GEZ, telefonska družba SPT Telecom in Sythesia, znani proizvajalec plastičnega eksploziva Semtex.	(Reuter)
Brezposelnost po svetu
Svet je trenutno v najgloblji krizi glede brezposelnosti vse od velike recesije v 30-ih letih. Vsak tretji delavec po vsem svetu je brezposeln ali pa ne zasluži dovolj za preživetje.
Sev. Amerika Kanada ZDA Japonska Oceanija Avstralija Nova Zelandija Evropa Avstrija Belgija Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Luksemburg Nizozemska Norveška Portugalska Španija Švedska Švica Velika Britanija Turčija
0 5 10 15 20 25
Vir: Mednarodna organizacija za delo
AP
ROMUNIJA / TUJA VLAGANJA
Vrednost tujih vlaganj se je februarja kar podvojila
_____EVROPA / PRODAJA ZDRAVIL_
Zdravstvene reforme ogrožajo proizvajalce
Vlade so zmanjšale prispevke za zdravstvo
BUDIMPEŠTA - Vrednost tujih vlaganj v Romuniji se je februarja povzpela na 30 milijonov dolarjev, kar je dvakrat toliko kot prejšnji mesec in za 17,5 milijona veC kot leto prej, je v ponedeljek sporočila Romunska agencija za razvoj (RDA). »Podatki o februarskih tujih vlaganjih so dovolj trdno izhodišče za upanje, da bo položaj na področju vlaganj v letošnjem letu dober,« je povedala Olimpiu Medar, predstavnica RDA, ki je najpomembnejša vladna agencija za pridobivanje tujih investicij. Celotni lanski znesek tujih investicij je bil 217,2 milijona dolarjev, v povprečju po 18 milijonov dolarjev mesečno, kar je nekoliko manj od zneska 270 milijonov dolarjev, kolikor so tuji vlagatelji vložili v Romunijo leta 1992, je še povedala predstavnica RDA. Romunija je s svojimi 23 milijoni prebivalcev dru-
go potencialno tržišče po velikosti v vzhodni Evropi, takoj za Poljsko. Kot uradno zatrjujejo, bi potrebovali na leto vsaj za 1,5 milijarde dolarjev tujih vlaganj, da bi lahko ustrezno pospešili program privatizacije, predvsem pa prestrukturiranja preobsežne industrije.
Številni domači analitiki ugotavljajo, da prav zaradi počasnosti privatizacije ob visoki inflaciji in velikih dolgov romunskih podjetij tuja vlaganja še ne kažejo takšnega vpliva, kot bi ga morala. V zadnjih štirih letih, odkar se je Romunija odprla za tuja vlaganja, so tuji vlagatelji do letošnjega februarja vložili približno 782 milijonov dolarjev, je še povedala Olimpiu Medar. Sporočila je, da je na prvem mestu tujih vlagateljev Italija, ki je v omenjenem obdobju v Romunijo vložila 101,4 milijona dolarjev. (Reuter)
LONDON - Zdravstvene reforme, ki so zajele vso Evropo zaradi prizadevanj, da bi zavrli naraščanje teh stroškov v vseh državah, so vplivale tudi na lanskoletno prodajo zdravil. Izražena v dolarjih se je ta začela celo zmanjševati, dokazujejo podatki tržnih raziskav.
Kar sedem najveCjih farmacevtskih trgov je v domačih valutah sicer zabeležilo enoodstotno povečanje v letu 1993, ti podatki, preračunani v dolarje, pa kažejo, da je se je prodaja v resnici zmanjšala na 46 milijard dolarjev v primerjavi z 52 milijardami dolarjev, za kolikor so leta 1992 prodali zdravil, ugotavlja IMS, raziskovalna služba pri Dun and Bradstreet Corp. Najbolj, kar za devet odsto-
tkov, se je prodaja skrčila na enem najpomembnejših trgov v Nemčiji, kjer so s pomočjo tako imenovanih Seehoferjevih reform v zdravstvu znižali stroške proračuna, zdravniki pa so pri pisanju receptov postali veliko bolj zadržani.
Prizadeti pa so bili tudi vsi drugi trgi, saj so vlade od Madrida do Londona za deset ali veC odstotkov složno zmanjšale svoje postavke za zdravstvo v primerjavi z osemdesetimi leti. V ZDA, kjer je konkurenca moCna, predsednik Clinton pa si prizadeva spremeniti sistem zdravstva, se je prodaja zdravil povečala za približno pet odstotkov, na 45 milijonov dolarjev. Tudi na japonskem trgu se je prodaja povečala za pri-
bližno šest odstotkov, toda bo napovedanem letošnjem znižanju cen obeti niso rožnati.
Zaskrbljenost, ki se je polastila proizvajalcev zaradi manjše prodaje in možnosti rasti, se je zaCe-la odražati po letu 1991 tudi na delnicah farmacevtskih družb. Kot ugotavljajo analitiki, je farmacevtska industrija kljub temu ta udarec ublažila tako, da je pristala na nekoliko manj zavidljive dobičke, ki so prej nezadržno naraščali. Najnovejši podatki najveCje-ga evropskega proizvajalca Glaxo Holdings Pic. ter njegovih ameriških tekmecev Smithkline Beec-ham Pic. in Zeneca Group Pic. so povrnili nekaj izgubljenega zaupanja vlagateljem, menijo analitiki. Peter Laing iz Salomon Bros, ki se je v svojih nasvetih od »nevtralnih« šele pred kratkim nagnil k »zmernim priporočilom« vlagateljem na britansko farmacevtsko tržišče, je eden tistih, ki priCa, da se položaj na področju delnic te industrije vendarle nekoliko umirja.	(Reuter)
SKtIMMM’
Bolgarija: metro le s tujo pomočjo
SOFIJA - Bolgarija ne bo zmogla dokončati dolgotrajne gradnje podzemske železnice v svoji prestolnici brez tuji kapitala. Podpredsednik državne družbe Metropohtan Ivan Gadžev je sporočil, da bi lahko sedem do osem hektarjev zemljišča okrog metroja ponudili za gradnjo hotelov, pisarn, trgovin in stanovanjskih stolpnic, ki bi jih zgradili nad bodočimi postajami podzemske železnice. Načrt podzemske železnice so zaceli uresničevati leta 1977, prava gradnja pa se je začela šele deset let pozneje. Podzemsko omrežje naj bi bilo dolgo 52 kilometrov, v prestolnici pa naj bi bilo 48 postaj. Svetovalci sofijskih mestnih oblasti so prejšnji teden odobrih podpis pogodbe z družbo Metropolitan, po kateri ji bo nemški Lindner omogočil posojilo v vrednosti 15 milijonov mark. Po zagotovilih sofijskega podžupana Vojdana Cerno-drinskega bo Lindnerjevo posojilo omogočilo dokončanje 6, 1 kilometra podzemske železnice oziroma prvih petih postaj metroja, ki bi lahko začele obratovati že marca prihodnje leto. Gadžev pa je omenil, da bo omenjeno posojilo v obliki dobave opreme. »Vsekakor smo že načrtovali nakup nemške opreme za dva milijona dolarjev,« je še dodal. Čeprav je Bolgarija po uradnih podatkih v nadte podzemskega železniškega prometa v prestolnici doslej vložila že 11,7 milijona dolarjev, Gadžev ni hotel izdati končne cene sofijske podzemske železnice.	(Reuter)
Smo Evropejci bolj zdravi, ker kupujemo manj zdravil?
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda, 9. marca 1994
Emona Globtour U Eros Ljubljana*
Eros Kranj*
Eurotours Ljubljana
MENJALNIŠKI TEČAJI
8. marec 1994
A banka Ljubljana AMTK PLUS Ljubljana Avtohiša Ljubljana* Ažur Grosuplje
S?cnSaNO’'°GO'ICa
Bund Ljubljana
Come 2 us*
Creditanstalt Nova banka U Dom caffe Domžale
Eiradas Idrija Hida
irna banka Brežice* Hram Rožice, Mengeš*
Idila Sečovlje*
!!rika Ljubljana (WTC) mka Slovenj Gradec nka Postojna Hinka Sežana llirika Jesenice nvest Škofja Loka 'taldesign Nova Gorica
Klub Slovenijalesu Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Bled*
Kompas Hertz Nova Gorica* Kompas Hertz Maribor* Kompas Holidays
Komercialna banka Triglav Kreditna banka MB d.d.*
LB d.d. Ljubljana LB splošna banka Celje LB splošna banka Koper*
LB komercialna banka NG LB Dolenjska banka NM LB banka Zasavje, Trbovlje
Ljudska banka d.d. U Libertas Koper*
Ma Vir
Moda! NG, Šempeter*
M banka Ljubljana Media*
Niprom Ljubljana
Petrol Ljubljand Poštna banka Slovenije* Probanka Maribor Pigai Solkan*
P|gal Ilirska Bistrica*
Pigai Kobarid*
Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Krško publikum Maribor Publikum Robič Publikum Mozirje Publikum Novo mesto Publikum Tolmin Publikum Sevnica Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Publikum Žalec Roja Ljubljana
Shalaby Koper SKB d.d.*
Bjov. hran. in posojil. Kranj P°v. mvest. banka U* Sovenijaturist Ljubljana* s ovenijaturlst Maribor* ^'ovenijaturist Jesenice Bonče Ljubljana SZKB d.d. Ljubljana
jdrtarus Postojna jentours Domžale Tori Ljubljana
,UBK Ljubljana uPimo Ljubljana
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
	(tečai za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
	78,10	78,52	11,04	11,14	7,89	7,97
	78,10	78,35	11,05	11,12	7,85	7,97
	78.10	78.40	11.04	11.16	7.80	8.00
						
	78,21	78,44	11,03	11,12	7,93	7,97
	78,00	78,40	10,90	11,15	7,70	8,05
	78,07	78,40	11,04	11,13	7,81	7,99
	78,00	78,40	11,07	11,15	7,90	8,09
'	78,10	78,40	11,08	11,16	7,85	8,05
	-	-	-	-	-	-
	78,10	78,40	11,07	11,10	7,84	8,00
	78,10	78,40	11,07	11,10	7,84	8,00
	-	-	-	-	-	-
	78.20	78.60	11.01	11.24	7.94	8.00
						
	78,21	78,30	11,07	11,10	7,95	7,99
	78.00	78,55	11,05		7,82	7,96
	78,10	78,30	11,09	11,15	7,85	7,95
■''■■v;'				11.12		
	78.10	78.45	10.97		7.84	7.99
	78,24	78,24	11,10	11,11	7,96	7,98
	77,97	78,40	11,04	11,08	7,89	7,96
*	77,95	78,35	10,90	ii,n	7,90	7,99
	78,20	78,30	11,03	11,13	7,96	7,98
	78 11	78,44	11,05	11,11	7,90	7,96
	78.20	78.50	11.05	11.17	7.93	7.98
mm	78,18	78,35	11,05	11,12	7,90	8,03
	78,15	78,45	11,04	11,11	7,80	7,97
	78,19	78,45	11,04	11,11	7,80	7 97
	78,20	78,45	11,05	11,20	7,90	7,97
	78,15	78,45	11,04	11,11	7,80	7,97
	78,10	78,45	11,04	11,11	7,80	7,97
	78,20 78,15	78,45 78,45	11,04 11,04	11,11 11,11	7,90 7,80	7,97 7,97
	78.10	78.45	11.05	11.18	7.75	8.00
III	77.55	78.55	11,04	11,12	7,85	7,99
	77,57	78,47	11,02	11,15	7,80	8,08
	78,06	78,61	11,04	11,17	7,82	8.00
	77,55	78,65	11:03	11,13	7,75	7,96
	77,34	78,89	10,91	11,13	7,70	7,93
	78,20	78,59	11,06	11,26	7,91	7,97
	77,85	78,55	11,07	11,17	7,85	7,99
	78,08	78,58	11,06	11,17	7,90	8,01
	78,06	78,45	11,00	11,12	7,82	7,94
	78,05	78,50	11,05	11,15	7,85	8,05
	78,20	78,40	11,05	11,15	7,93	7,97
	78,10	78,50	11,06	11,16	7,85	7,99
	78,20	78,30	11,07	11,10	8,00	8,05
	78,19	78,33	11,06	11,11	7,90	7,95
	76,98	78,45	10,75	11,10	7,67	7,95
	77,90	78,50	11,03	11,16	7,80	8,00
	78,10	78,45	11,00	11,10	7,93	7.98
	77,70	78,20	11,00	11,10	7,90	7,99
	78,10	78,45	11,00	11,10	7,91	7,99
m	78,18	78,22	11,07	11,10	7,94	7,98
	77.95	78,29	11,06	11,10	7,88	8,02
	77.95	78,30	11,09	11,13	7,88	7,99
	78,15	78,80	11,03	11,12	7,89	7,98
	77,90	78,43	11,03	11,14	7,84	7,93
	77,80	78,40	11,00	11,15	7,80	7,98
	78,21	78,63	11,05	11,12	7,91	7,97
	78,10	78,39	11,06	11,13	7,85	7,98
	76,95	78,39	10.80	11,15	7,88	7,99
	77,95	78,38	11,09	11,10	7,85	7,95
	78,10	78,48	11.04	11,14	7,88	7,99
sli	77,90	78,35	11,05	11,10	7.851	7.95
■	78,00	78,38	11,00	11,08	7,87	7,95
	77,85	78,50	11,06	11,16	7,90	7,96
	78,05	78,20	11,04	11,10	7,85	7,98
	77,90	78,55	10,95	11,15	7,80	8,05
	78,15	78,40	10,95	11,05	7,70	7,95
	77.95	78,30	11,05	11,10	7,65	7,85
	78,05	78,40	11,02	11,09	7,85	7,95
	78,15	78,40	11,05	11,15	7,80	' 8,00
_	78,07	78,39	11,00	11,11	7,88	8,04
	77.91	78.52	10.90	11.12	7.82	7.94
	78,10	78,50	11,04	11,15	7,72	8,02
	78,10	78,60	11,03	11,15	7,75	8,03
	77,90	78,45	11,05	11,16	7,80	8,04
	78,20	78,29	11,07	11,09	7,95	7,98
T®Caj velja danes:
Zaračunavajo provizijo: ‘ *
menjalnica hida 061/ i-m-m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 047 z dne 8. 3.1994 - Tečaji veljajo od 9. 3. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,8345	96,1229	96,4113
Avstrija	040	šiling	100	1106,7175	1100,0476	1113,3777
Belgija	056	frank	100	378,1694	379,3073	380,4452
Kanada	124	dolar	1	98,4112	98,7073	99,0034
Danska	208	krona	100	1993,9908	1999,9908	2005,9908
Finska	246	marka	100	2411,6274	2418,8841	2426,1408
Francija	250	frank	100	2290,5790	2297,4714	2304,3638
Nemčija	280	marka	100	7784,4656	7807,8893	7831,3130
Grčija	300	grd	100	—	53,8916	54,0533
Irska	372	funt	1	—	191,1371	191,7105
Italija	380	lira	100	7,9012	7,9250	7,9488
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,2000	—
Japonska	392	jen	100	126,9257	127,3076	127,6895
Nizozemska	528	gulden	100	6932,2224	6953,0816	6973,9408
Norveška	578	krona	100	1795,6427	1801,0458	1806,4489
Portugalska	620	escudo	100	75,6417	75,8693	76,0969
švedska	752	krona	100	1668,2110	1673,2307	1678,2504
Švica	756	frank	100	9298,5442	9326,5238	9354,5034
Velika Britanija	826	funt šterling	1	198,8153	199,4135	200,0117
ZDA	840	dolar	1	133,5347	133,9365	134,3383
Evropska unija	955	ECU	1	150,5827	151,0358	151,4889
Španija	995	peseta	100	94,5579	94,8424	95,1269
ZA DEVIZE
Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 9. marca 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
' devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
779,821
774,032
1,553,853
103,9761% 103,2043%	103,5902%
150,000
77,982
77,403
155,385
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
8. MAREC 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,30
Italija	Kmečka banka Gorica	12,20	12,60
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
8. MAREC 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1662,00	1712,00
nemška marka	974,00	994,00
francoski frank	285,00	294,10
holandski gulden	863,00	890,00
belgijski frank	47,00	48,55
funt šterling	2478,00	2556,15
irski šterling	2377,00	2454,25
danska krona	248,20	256,15
grška drahma	6,68	6,89
kanadski dolar	1225,50	1264,15
japonski jen	15,77	16,30
švicarski frank	1157,00	1194,40
avstrijski šiling	137,80	142,15
norveška krona	223,80	230,85
švedska krona	208,00	214,45
portugalski escudo	9,46	9,75
španska pezeta	11,80	12,20
avstralski dolar	1193,50	1232,35
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,30	12,70
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
8. MAREC 1994	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1670.00 975.00 285.00 865.00	‘ 47,00 2480.00 2370.00 247.00 6,60 1225.00 1158.00 137,50 12,20	1715.00 990.00 295.00 885.00 48,50 2550.00 2430.00 252.00 7,10 1265.00 1188.00 141,50 12,60
			
8. MAREC 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.715	_
francoski frank		29.425	-
nizozemski gulden	-	89.052	
belgijski frank	-	4.858	-
španska peseta	-	1.214	-
danska krona	-	25.615	-
kanadski dolar	-	1.264	-
japonski jen	-	1.630	-
Švicarski frank	-	119.450	-
avstrijski Šiling	-	14.217	-
italijanska lira	-	1.015	-
švedska krona	-	21.430	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 9. marca 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih :>oseben	1118,3092 2314,5705 7866,0000 7,9840 200,8976 134,9334 »slih je možno odsi doaovor.	1120,0151 2318,9843 7881,0000 7,9992 201,2807 135,1907 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	78,50 78,55 panje.	78,70 78,70
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 9. marca 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBKbanka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	•78,50 78,55 78,50 78,55 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke, Tee n. Pri večjih pril jti in prodajati ogoje nakupa c	78,70 78,75 78,70 78,70 3čajev po tre-zmerje Banke iaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje.
			
8. MAREC 1994	V URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1689,290	—
ECU	—	1906,030	—
nemška marka	—	985,300	—
francoski frank	—	289,910	—
funt Šterling	—	2516,540	—
holandski gulden	—	877,420	—
belgijski frank	—	47,855	—
španska pezeta	—	11,978	—
danska krona	—	252,340	—
irski funt	—	2411,460	—
grška drahma	—	6,801	—
portugalski escudo	—	9,578	— '
kanadski dolar	—	1245,790	
japonski jen	—	16,050	—
Švicarski frank	—	1177,040	—
avstrijski šiling	—	140,070	—
norveška krona	—	227,240	—
švedska krona	—	211,230	—
finska marka	—	305,090	—
avstralski dolar	—	1213,250	—
		
8. MAREC 1994	v ŠILI	NGIH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,9000	12,4000
kanadski dolar	8,7500	9,1500
funt šterling	17,6500	18,4500
švicarski frank	822,0000	852,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	203,2500	211,2500
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,6960	0,7360
danska krona	175,5000	182,5000
norveška krona	158,5000	165,5000
Švedska krona	147,0000	154,0000
finska marka	212,2500	222,2500
portugalski escudo	6,8000	7,2000
španska peseta	8,4000	8,9000
japonski jen slovenski	11,2000	11,6000
hrvaški dinar	-	-
1 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
30
Sreda, 9. marca 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
FLORES
KOZMETIKA
Otok pisanih jezer in rož o
Potovanje z avtobusom je lahko prava mora
Pot Cez otok
Ce bi že na barki, ki vozi na otok slutila, kako se po Floresu potuje z avtobusom, se zagotovo ne bi pritoževala Cez razburkane valove in predolgo pot.
Sto kilometrov v suhem obdobju pomeni najmanj osem ur naporne vožnje. Mnoge mostove so porušile reke, narasle v deževni dobi. Kadar je voda le previsoka, se morajo potniki prebiti preko ostankov mostu do kamiona ali drugega avtobusa, ki običajno čaka na nasprotnem bregu reke. Seveda se takšno prestopanje utegne krepko zavleči, tako da na Floresu nikakor ne moreS vedeti, koliko časa bos rabil za pot. Pred manjšimi rečicami, čez katere ni mostov, pa se voznik običajno ne obotavlja kaj prida. Avto-
bus se kot za šalo zapodi čez reko, se nekajkrat pošteno zaziba in že smo na drugi strani.
Se preden se je izza vulkanskih gora prikazalo prvo jutranje sonce, sem zapuščala prijazno vasico Wolowaru. V mraku je bilo moč razločiti nghadu, nekakšno napol priprto slamnato marelo, ki običajno stoji na obrobju vasi, predvsem v notranjosti Floresa. Okrog lesenega stebra je v krogu zloženo kamenje. Nghadu predstavlja nekakšno staro svetišče, ki je imelo pomembno vlogo pri čaščenju prednikov, predvsem pa naj bi varovalo vas pred boleznimi, nero-dovitnostjo in neplodnostjo.
Na moje veliko začudenje je bil mah japonski av-
tobus, ki je prihrumel izza ovinka - prazen. Da bi s tako malo potniki nadaljevali pot pravzaprav res ni bilo misliti. Tako se je začel pravi boj za potnike. Avtobus je krožil po vasi in ustavljal vsakomur, ki je vsaj malo dal slutiti, da se odpravlja na pot. Voznik je bil seveda pripravljen počakati pred hišo, da so se vsi poslovili ali pripravili Se zadnje kose prtljage. Po dveumem kroženju po vasi, ko je bilo sonce že visoko nad vrhovi palm, avtobus pa nabito poln, smo se končno oddaljili od vasi. Nezaupljivo sem strmela na cesto, ki se je dvigala Se vise v vrhove in ugibala, ali se ne bomo morda še enkrat obrnili. Končno je šlo zares.
Marija Demšar
(Se nadaljuje)
Negovanje kože v obdobju nosečnosti
Priporočljive so telovadne in sprostitvene voje
Kar nekaj je življenjskih obdobij, v katerih se skorajda iz dneva v dan spreminja vrsta stvari, navsezadnje tudi videz kože. Mednje sodi tudi tistih devet mesecev, ko pričakujemo naraščaj. Seveda pa je le zelena nosečnost tista prava, ki nas bogati ne le pred rojstvom, temveč predvsem po njem. Vsem, ki ste v pričakovanju srečnega dogodka, je namenjenih teh nekaj naslednjih vrstic.
Negovanje kože, a ne le na obrazu, temveč po vsem telesu, je v mesecih nosečnosti še kako pomembno. Napake ali nevednost v tem času se lahko poznajo vse življenje. Ni pialo žensk, ki zaradi velikih razpok - strij na koži trebuščka, ki so nastale med nosečnostjo, pozneje ne nosijo več dvodelnih kopalk. Z redno in pravilno nego med nosečnostjo torej lahko naredimo veliko. Navsezadnje pa se bomo negovane in urejene tudi v tem obdobju bolje počutile.
V prvi vrsti pazite na kilograme. Koža ni elastika, da bi se širila in ožila, kolikor bi si želeli, in ker se tudi v mrzli vodi ne skrči, redno tehtanje gotovo ni odveč. Koliko se lahko zredite iz meseca v mesec, vprašajte svojega ginekologa. Med nosečnostjo se poveča tudi delovanje žlez znojnic, zato naj bo v tem času prhanje čim bolj pogosto. Po prhanju kožo dobro osušite z močnim frotiranjem, ki obenem poživi krvni obtok. Kožo po telesu nato natrite z mastnim mlekom ali kremo za telo. Za predel okoli trebuščka in sam trebušček lahko namesto
mastne kreme uporabljate tudi aktivno olje ah specialno kremo za nego kože na trebuščku med nosečnostjo, imenovano tudi krema proti strijam.
Spremembe nastajajo tudi na dojkah: le-te se namreč povečajo. Da bo dojenje prijetno in neboleče, si v tem času utrdite prsne bradavice. Dojke si umijte z mrzlo vodo, nato pa si zmasirajte še bradavice. Za masažo uporabite kar frotirko.
Med nosečnostjo je treba nosih dovolj velik modrček, ki vas ne stiska, saj bodo le tako prsi obdržale naravno obliko.
Na obrazu se pogosto pojavijo nosečniške pege. Ob pravilni, z vitamini bogati prehrani so te redke ali pa le komaj vidne. Se posebej pomembno je uživanje vitamina C, saj nas varuje pred infekcijami in stresom. Tudi pomanjkanje vitaminov A in E lahko slabo vpliva na kožo, lase in nohte. Več
skrbi kot običajno posvetite tudi negi las.
Telovadne vaje, namenjene nosečnicam, olajšajo zadnje tedne nosečnosti in tudi porod je pogosto lažji, če so mišice aktivne. Poleg telovadnih vaj so priporočljive tudi sprostitvene vaje. Med sprostitvijo si nosečnica sama poišče najustreznejši položaj. Z enakomernim, počasnim dihanjem se začnejo sproščati mišice tako kot v spanju. Pri tem imejte zaprte oči in mislite le na di-
hanje, saj tako tkivu zagotovimo holjšo preskrbo s kisikom.
Prijetni in koristni so tudi enourni sprehodi, a ne v središču mesta. Odhajajte raje med zelenje, tja, kjer je že čutiti pomlad in kamor boste pozneje vodile svoje male in velike junake.
Med pričakovanjeni srečnega dogodka pa tudi ličenja ne opustite. Nežno, naravno ličenje vas bo v tem času še polepšalo. Vida Pipan Volaj
Skrita dolina med Trebnjem in Mimo (2)
Trebanjski grad stoji že polno tisočletje
NASLEDNJIH 50 LET
Današnje Trebnje leži na visoki terasi levega brega reke Temenice. Z razvojem industrije se je kraj precej razširil proti jugu. Za naključnega izletnika je zanimiv predvsem predel ob župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, ki je bila prvič omenjena že davnega leta 1170. Današnji gotsko-baročni videz je dobila leta 1443, tri stoletja kasneje pa so ji prislonili še nov prezbiterij.
Ena večjih krajevnih zanimivosti je tudi galerija, kjer se je leta 1968 nasehl tabor naivnih umetnikov. Njihove skulpture si je mogoče ogledati kar na prostem (forma viva), dela slikarjev pa so razstavljena v notranjosti galerije.
Ločeno od samega kraja, na desnem bregu Temenice in tudi na drugi
strani avtomobilske ceste pa že celo tisočletje stoji grad, ki prvi pozdravi izletnika, namenjenega v Trebnje ali Mimo.
Zgrajen je bil verjetno okoli leta 1000, prvotni lastniki pa so bili Trebanjski gospodje, doma s Koroške. Kasneje je bil v lasti pomembnih plemiških družin Ortenburžanov, Celjskih grofov in Habsburžanov, dokler ga niso v dobi reformacije prevzeli vneti privrženci luteran-stva Sauerji. Zadnjemu lastniku, češkemu inženirju Soulavyju, so grad po drugi svetovni vojni zaplenili.
Najstareši ohranjeni del gradu je star štirikotni stolp, ki najverjetneje stoji Se na rimskih temeljih.
(P.S.)
(Se nadaljuje)
Tako je izgledal okrogli stolp trebanjskega gradu, preden so ga popravili (Foto: P.S.)
Danes goduje
Frančiška Rimska
Frančiška se je rodila leta 1384 v rimski plemiški' družini Bussa de Leoni. Na očetovo željo se je stara komaj trinajst let poročila z mladim plemičem Lo-renzom Ponzianom. To je bila zanjo huda preizkušnja, saj si je nadvse želela ostati neporočena in oditi v samostan.
Na srečo je dobila zelo pobožnega moža, ki jo je spoštoval in bil v dobi cerkvenega razkola trdno na strani papežev. Lorenza je več dogodkov prepričalo, da je njegova žena orodje v božjih rokah, zato ni nasprotoval njeni pobožnosti, razdeljevanju miloščine in zatekanju v duhovno samoto. Sicer pa je bila Frančiška tudi vzorna mati in gospodinja.
Frančiška je svoja velika dela ljubezni opravljala v zelo žalostnih razmerah. V 14. in začetku 15. stoletja so namreč Rim strahovito prizadele vojna, kuga, lakota ter splošno razdejanje. V enem od bojev, ki jih je povzročil razkol med pravimi in krivimi papeži, so oplenili in zažgali tudi vilo Ponziani. Lo-renzo je pred sovražniki pobegnil, Frančiška pa je klub zgražanju sorodstva v ohranjenem delu palače uredila zatočišče za reveže in bolnike. Z molitvijo in zgledi je spreobrnila veliko ljudi in po splošnem prepričanju pospešila konec cerkvenega razkola. Zadnjih triindvajset let svojega življenja je ob sebi vselej videla angela, ki ji je porpagal spoznavati lastne napake in premagovati dvom. Po moževi smrti je postala redovnica. Umrla je leta 1440.
(Vir: Leto svetnikom
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sreda, 9. marca 1994
31
BRSKAMO PO STARINARNAH
Po sv. Mihaela k Tizianu
Prostore ima na Mestnem trgu 8 v Ljubljani
Vsakoletni sejem Ars ^Vrhqua, ki ga prireja Ljubljanski sejem na Gospodarskem razstavišču, bo etos potekal brez navzo-bnosti starinarjev. Visoke cene, ki so jih organizato-rJi določili za najem pro-stora, in neustrezen ter-“un sta vzroka, da se sej-Jda’ kjer se srečata sodo-na umetnost in zgodovina, ne bodo udeležili ljubljanski antikvarji. S tem Pa bodo prikrajšani predv-sfin Usti, ki so nameravali obiskati sejem prav zaradi razstavljenih starin.
Vsako leto je na sejmu sodelovala tudi starinama izian, ki ima svoje prostore na Mestnem trgu 8 v Mubljani. Kot pravi lastnica prodajalne starin, jih zanima zlasti originalni, dunajski bidermajer ali denimo secesija. Slovenija
sodi v tisti del evropskega prostora, kjer se je v 18. stoletju v meščanskih krogih uveljavil bidermajer. Izdelki naših mojstrov, ki so se hodih uCit umetnosti stila v Avstrijo, pa se od »originala« razlikujejo po manj prefinjeni izdelavi. Prav tako se razlikujeta tudi zgodnji in pozni bidermajer. Za zgodnjega je značilna ročna obdelava lesa, ki so ga obložili s pe-tmilimetrskim furnirjem, za poznega pa je tanjša plast te obloge.
Sicer pa vam pri Tizianu ponujajo porcelan, pohištvo, steklo, slike, baročne plastike, stare ali novejše prezijske preproge, ure... Te so najbolj kome-ricalen del ponudbe, saj so za kupca starina in hkrati funkcionalni del stanovanjske opreme. Po-
leg ponudbe starin pa imajo še restavratorja, ki vam bo predmet, za katerega ste se odločili, restavriral v najkrajšem Času, Ce je to seveda potrebno.
In Ce išCete baročno komodo, izdelano iz orehovega lesa in obloženo s petmilimetrskim furnirjem, pa še iz Časa Marije Terezije naj bo, se oglasi-je v tem antikvariatu. Spredaj valoviti predali z intarzijo so okrašeni z originalnim okovjem. Za predalnik boste odšteli 1300 nemških mark. Nad ta del pohištva se bo lepo podala podpisana slika nekega holandskega mojstra iz 17. stoletja, olje na platnu z naslovom GoreCa ladja, ki vam jo tudi ponujajo. Ali pa slika, ki prikazuje predelavo in nakup toba-
Sv. Mihael tehta pravico...
ka in prav tako prihaja z Nizozemskega.
Za kakšno odvetniško pisarno pa bi bil primeren baročni kip sv. Mihaela. V eni roki ima tehtnico, v drugi meC in tako tehta pravico. Zanimivo pri
tem je, da stoji na hudiču, ali bolje rečeno hudičevki, saj je satan upodobljen s prsi.
In še bi lahko naštevali. Morda pa je najbolje, da Tiziana obiščete kar sami.
Marjeta Smolnikar
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ja m
Ime in priimek.
Telefonska številka: Naslov:___________
Glasbena želja:
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: V vas se bo pričela vračati stanovitnost, vendar vas bo včasih še zmeraj precej zanašalo - zlasti tedaj, kadar boste hoteli izsiljevati prednost.
BIK 21,4 - 20. 5.: Vse teče in se spreminja -torej se spreminjate tudi vi. Imate pa sreCo, da
----__J ste bistrega uma in iz vsake svoje spremembe
potegnete kakšen koristen nauk.
»m, DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Nekdo se bo začel zanimati za vas. Spraševal bo o vas pri sku--—L__J pnih znancih, vendar bo od njih dobU toliko različnih slik, da bo postal pošteno zmeden.
RAK 22,6. - 22. 7.: V vaše življenje se bo pri-Ce^° s PoCasno vztrajnostjo vrinjati spoznanje, -—da denar ni vse na svetu. To seveda že dolgo veste, vendar samo naCelno.
IEV 23.7. - 23.8.: Lahkotnost, s katero potujete skozi izzive življenja, vas bo pričela navdajati z mislimi, da vas vodijo dobrohotni angeli. V veliki meri imate prav, toda...
DEVICA 24 8. - 22.9.: Na področjih, ki jih obvladate z rutino, vam bo teklo kot po maslu, medtem ko si boste ob težjih preizkušnjah še kdaj pa kdaj zaceli gristi nohte.
TEHTNICA 23.9. - 22.10,: Prihajate v obdobje, ko boste morali vsako stvar vsaj dvakrat pretehtati, preden jo boste popeljali v življenje. Ampak problem ne bo v vasi glavi.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Odkar ste ponovno začutili Čare prepovedanega spogledovanja, vam srček vibrira v povsem novih ritmih - ne le novih, tudi norih. Kako lepo!
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Nekdo od znancev bo na lahek način obogatel. Zapekla vas bo zelena zavist. Ker nimate najboljše sreCe, boste pričeli verjeti, da se vam godi krivica.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Neki trenutek se vam bo zdelo, da boste zdaj zdaj izgubili nadzor nad nitmi, ki jih držite v rokah. Pomislili boste, da je vas prijem prešibak. Pa ni!
VODNAR 21. 1. -19. 2.: V projekt, ki ste ga doslej jemali kot zadnjo rezervo, boste vložili vse svoje razpoložljive moči. Pravi izziv za vašo kreativno žilico!
RIBI 20.2. - 20.3.: Na delovnem mestu vas bo zanimalo vse prej kot delo. Imate srečo, da ste v delovne naloge Ze tako dobro uteCeni, da jih lahko opravljate malone med spanjem.
KRIŽANKA	■	ŠAH
Vodoravno:
1. avtomobilska oznaka Pordenona, 3. priimek rimskega pesnika Ovida, 7. vrsta francoskih preprog, 9. vojaški obrambni nasip, razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem, 12. stvar, na katero se je mogoče opreti, 13. zanos, polet, 14. ameriški filmski režiser (Mike), 15. ime nekdanjega avstrijskega predsednika VValdheima, 16. fraza, 18. trg v Moskvi, 21. stara merska enota za majhne tlake, 24. sodobnik Keltov, 26. osvežilna pijaCa, 27. lenuh, 28. vrhovna uprava podjetja ali ustanove, 30. ograda, 31. sirski predsednik (Hafez el), 32. glavno mesto Latvije, 33. glavni števnik.
Navpično:
1. zastava, obešena na vodoravno prečko droga, bandero, 2. narobnež, 3. nekdanji kampučijski predsednik (Lon), 4. južnoameriško tropsko sadno drevo, epatka, 5. izdelovalec sodov, 6. oznaka za umetnost, ki izkorišča učinke optičnih prevar, migotanje in gibljivost oblik, 7. rimski bog ljubezni, 8. slovenski karikaturist, ustreljen leta 1942 (Hinko), 11. začetnici slovenskega skladatelja Adamiča, 15. naj večja slovenska slikarka (Ivana), 17. začetnici tuje popevkarice Ronstadt, 19. francoska oblika imena Alojzij, 20. kraj vzhodno od Baderne v Istri, 21. ime nekdanjega bolgarskega predsednika Živkova, 22. antilopa srnje velikosti, imenovana tudi bleda antilopa, 23. okusen morski rak, 25. nekdanji kanadski smukač (Ken), 27. avtomobilska oznaka Skopja, 29. doba, vek.
a b c d e f g h
Orehov - Petruša / SZ 1967
Napad Črnega po a liniji zaustavlja bela trdnjava na drugi vrsti, prav tako pa Črnemu kralju grozi neprijeten skok belega skakača na polje fe.Toda Cmi, ki je na potezi, z lepim manevrom izsili prehod v dobljeno pozicijo. Z malo domišljije boste odkrili odločilno potezo Črnega!
Rešitev naloge
Ključ do zmage črnega je v potezi l...Le4+!!.Takoj bomo odkrili poanto kombinacije! Na 2.Kal Da2:+ 3.Ta2: Ta2 mat. Na jemanje črnega lovca 2.fe4 pa sledi: 2...ba2+ 3.Kal Dg3: Črni je ulovil belo damo in zmaga!
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•ue ‘e§ry ‘pi!sy ‘roqo ‘etp^ar -ip ‘ouojs ‘uro ‘Ji[[ ‘ijoj ‘;uqjy ‘0[qa.i qm)j ‘aqoy ‘jez 'modo ‘epejauiiera ‘doqo ‘seie ‘osBfsj :ouAejopo/\
AausaH
a b c d e f g h
Strautinš - Muller / Dopisna partija 1973
Kako Cim hitreje uveljaviti prednost kvalitete, razmišlja beli, ki je na potezi, in išče primerno nadaljevanje. Belemu je v prid tudi neaktiven Črni skakač na h liniji, ki se ne sme preko polja f4 vrniti v igro. Kako belemu uspeva hitra zmaga!
Rešitev naloge
V dopisnem šahu je možno dobro preračunati vsako kombinacijo in to je belemu s potezo l.eSU tudi uspelo. Napad na črno damo in prodor belega e kmeta! Črni vzame trdnjavo l...Dc5:, nakar sledi nov udar s potezo 2.Sf5+ Df5: 3.D/5: in po izsiljeni zamenjavi dam 3...gf5 4.ed7 in beli izpelje novo damo.Črni se vda! S. Kovač
JUTRI
Pisalo se je leto 1876
In telefon je prvikrat prenesel glas...
Izum telefona je pomenil manjšo revolucijo na različnih področjih, brez dvoma tudi v novinarstvu, saj je ... no, ampak to je že drage zgodba...
Zmnisli o telefonu zasledimo že v 16. stoletju pri Angležu Robertu Ho-oku, kasneje pa pri Charlesu Wheatstonu. K razvoju zamisli so prispevali tudi Francoz Charles Bourseul, Nemec Phillip Reis in ameriški raziskovalci Page, Dolbear in Dravvbaugh. Toda za njegovega izumitelja kljub temu velja AIexander Graham Bell. Ta mož škotskega rodu je prišel v Boston Cez Kanado. Ko mu je bilo štiriindvajset let, je zaCel gluhoneme otroke učiti branja z ustnic, v prizadevanju, da bi gluhim na neki naCin prenesle zvok, pa je izumil veC naprav, med njimi tudi telefon. Pri tem mu je pomagal sposobni mehanik Thomas Wat-son. Bell je svoj telefon prvič patentiral 14. februarja 1876 v Washing-tonu.
Do prvega uspešnega prenosa glasu s pomočjo te naprave je prišlo 10. marca istega leta, ko je menda Bell po telefonu poklical Watsona v sosednji sobi: »Gospod Wat-son, pridite takoj sem! Potrebujem vas.« Leto kasneje je bila ustanovljena duržba Bell Tele-phone Company. Konec istega leta je bilo v rabi že 2600 telefonov. Človeški glas se je zaCel bliskovito širiti po »žici«. PREBLISK
Velik napredek je že sama želja po napredku.
Charles Rollin
Sreda, 9. marca 1994
VREME - ZANIMIVOSTI
NOVICE

EVROPA / VEČINOMA SUHO IN TOPLO
Vremenska slika:
Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni valovi se pomikajo proti vzhodu severno od naših krajev in vplivajo na vreme pri nas le s povečano oblačnostjo. V višinah priteka k nam s severozahodnimi vetrovi topel zrak.
C A
središče srediSCe ciklona anticiklona
Sonce bo vzšlo ob 6.27, zašlo pa ob 17.59. Dan bo dolg 11 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 04.43, zašla pa ob 15.24.
RA7MERI NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet po notranjosti države, kakor tudi na mejnih prehodih poteka tekoče in brez večjih zastojev.
	
FURLANIJA-JK	
Piancavallo	20/100 cm
Fomi di Sopra	20/90 cm
Zoncolan	40/100 cm
Trbiž	20/150 cm
Nevejsko sedlo	50/280 cm
Sauris	20/40 cm
VENETO	
Sappada	30/80 cm
	
SLOVENIJA	
Cerkno	30 cm
Golte	od 20 do 30 cm
Kanin	od 25 do 200 cm
Kope	od 20 do 40 cm
Kranjska Gora	do 20 cm
Krvavec	do 65 cm
M. Pohorje	do 40 cm
Pokljuka	od 40 do 50 cm
Rogla	od 50 do 80 cm
Soriška planina	50 cm	
Vogel	do 155 cm
Zelenica	do 80 cm
A1PE JADRAN / JU2NO OD ALP SONČNO
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44**
10-30%
5-10
44* ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
444	444
444 ***
nad 10 m/s

Danes: ob 2.05 najnižje -22 cm, ob 7.44 najvisje 34 cm, ob 14.08 najnižje -50 cm, ob 20.39 najvišje 43 cm.
Jutri: ob 2.36 najnižje -29 cm, ob 8.21 najvišje 37 cm, ob 14.38 najnižje -52 cm, ob 21.03 najvišje 47 cm.
Slovenija: Delno jasno bo z Sosednje pokrajine: V Italiji zmerno oblačnostjo, v vzhodni in ob Jadranu bo sončno, dru-Sloveniji občasno tudi pre- god zmerno do pretežno oblaC-težno oblačno. Dnevne tem- no. Severno od Alp bodo ob-peraturebodoodl5do20°C.	Časno manjše padavine.
V Sloveniji: Sončno bo in še Obeti: V petek se bo v notra-topleje.	njosti prehodno pooblačilo.
ZaCel bo pihati severovzhodni veter, na Primorskem burja. Ohladilo se bo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	4/15
TRST............. 8/2
CELOVEC......	2/3
BRNIK............ 1/13
MARIBOR......	7/4
CELE............. 3/13
NOVO MESTO...	4/14
NOVA GORICA..	1/15
MUR. SOBOTA..	6/12
PORTOROŽ.....	4/13
POSTOJNA.....	-1/14
IURSKA BISTRICA.	-1/15
KOČEVJE......	1/15
ČRNOMELJ.....	5/14
SLOV. GRADEC.. 2/1 j
BOVEC........
RATEČE.......	-1/15
VOGEL............ 3/8
KREDARICA....	-3/-1
VIDEM............. 4/13
GRADEC.......	4/14
MONOŠTER.....	5/12
ZAGREB.......	7/13
REKA............. 7/15
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 7. in ob 13. uri	
HELSINKI		-1/5
STOCKHOLM		-4/4
MOSKVA		-14/-6
BERLIN		6/8
VARŠAVA		4/8
LONDON		11/14
AMSTERDAM		9/12
BRUSELJ		9/10
PARIZ		9/12
DUNAJ		9/10
ZuRICH		6/12
ŽENEVA		4/13
RIM		4/16
MILAN		3/17
BEOGRAD		7/14
BARCELONA		8/17
ISTAMBUL		3/9
MADRID		4/19
LIZBONA		12/21
ATENE		6/14
BUCAREST		1/12
MALTA		8/17
PRAGA		6/7
	—
SVET SLIKA PRI SLIK!...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Na Aljaski se je pričela dirka Iditarod, desetdnevna dirka sani s pasjo vprego
Bogataš želi ugotoviti, kako bomo živeli na Marsu
ANCHORAGE - Te dni se na Aljaski odvija dirka sani s pasjo vprego Iditarod. Dirka se je v soboto pričela v središču An-choragea, zaključila pa se bo v mestecu Nome na obalah Beringovega morja.
Iditarod je najslavnejša dirka sani s pasjo Vprego. Ustanovili so jo v spomin na odpravo, v kateri so s sanmi s pasjo vprego leta 1925 preskrbeli z zdravili mesto Nome, kjer je razsajala epidemija davice. Proga, ki prečka Aljasko, je postala zgodovinskega pomena. V preteklosti so jo uporabljali tudi za prevažanje zlata iz rudarskih naselij v domorodske zaselke. Dirka je dobila svoje ime po danes zapuščenem naselju Iditarod v bližini reke Jukon, kjer se je nahajal rudnik zlata. V Iditarodu je v starih Časih živelo okrog 10.000 ljudi, večinoma iskalcev zlata. Po mnenju strokovnjakov beseda »iditarod« prihaja iz indijanskega jezika in pomeni »oddaljen kraj«.
Lani je v dirki zmagal prvak Jeff King, ki je tudi postavil nov rekord, saj so njegovi psi pretekli progo v 10 dneh, 15 urah, 38 minutah in 15 sekundah. Letos je doslej najhitrejši Charlie Boul-ding iz Manleyja na Aljaski, ki se prvič udeležuje te dirke, vendar je v preteklosti že dvakrat bil zmagovalec v manj znani, a dokaj zahtevni dirki Jukon Quest International.
Na ledenomrzli Aljaski je tudi obuvanje nogavic lahko problem (Telefoto AP)
WASHINGTON - V torek se je v Arizoni začel znanstveni poskus Biosfera 2. Sedem znanstvenikov se je zaprlo v veliko stekleno kupolo za drugo fazo preizkusa, v kateri simulirajo možnost življenja na Marsu. Gre za zasebno pobudo ameriškega bogataša Edvvarda Bassa, ki zeli na ta način dokazati, da je mogoče ustvariti samostojen ekosistem, ki ga zunanjost ne pogojuje. Sredi puščave so tako v ogromni stekleni kupoli ustvarili razne življenjske pogoje, od suhega celinskega podnebja do tropskega pragozda. Prvi preizkus, pri katerem se je skupina znanstvenikov za dve leti zaprla v stekleno kupolo, se je konCal dokaj kla-
Repatica kriva za »mračna leta« Evrope
LONDON - V »mraCnih letih« srednjega veka so na Evropo padali številni meteoriti, ostanki velike zvezde repatice. Zaradi tega so v tistem Času stalno videvali zle duhove in pričakovali, da bo iz dneva v dan konec sveta. To tezo je razodel astrofizik z oksfordske univerza Victor Clube, ki je tudi dejal, da se jedro repatice še premika nekje po vesolju in bi lahko ponovno ogrozilo Zemljo. S teleskopi doslej tega nebesnega telesa še niso opažih, Clube pa je vsekakor prepričan, da ta velika repatica resnično obstaja. To naj bi ugotovil z računalniško obdelavo drobcev meteoritov. Slo naj bi za repatico, ki je prišla v sončni sistem pred veC tisoč leti. Sicer pa so tudi sateliti že ugotovili, da je v neposredni bližini Zemlje res veliko število meteoritov.
Po vsej verjetnosti je prišla ta repatica v dotik z Zemljo v srednjem veku in so njeni fragmenti padali na Evropo s silo 15-megatonskih vodikovih bomb. Odtod panika, ki je vladala v tistem Času.
Matka je pač marka
BERLIN - Marka je paC marka, tudi Ce je stara. O tem so v Nemčiji tako prepričani, da sedaj osrednja banka preučuje, kako bi lahko koristno uporabila stare bankovce. Se pred kratkim so jih uničevali v posebnih peCeh, sedaj pa bodo iz njih proizvajali umetna gnojila.
Igračke vlekle vagon
BRUSELJ - Dvesto majhnih lokomotiv nemške tovarne igraC Marklin je za nekaj metrov premaknilo 23 ton težek vagon. Poskus so naredili v belgijskem mestu Gentu, kjer so na 50 vzporednih tirih »vpregli« 200 lokomotiv - vsaka je bila 21 centimetrov dolga in je tehtala 785 kg - v cisterno tovarne Solvay. Marklin si je tako pridobil nekaj ugleda in reklame, dogodek pa bo seveda zabeležen v Guinnessovi knjigi rekordov.
SpesmffefMofEtaoipj
OSLO - Norvežani, ki nasprotujejo vstopu v Evropsko unijo, uporabljajo v svojem boju novo orožje. V skoraj dvo-milijonski nakladi so namreč izdali zbirko pesmi z naslovom »Ne Evropi«.
vrno: znanstveniki se enostavno niso mogli veC prenašati in v zadnjih mesecih dveletne izolacije so izkoristili vsako priložnost, da so odšli iz kupole v »omikani svet«.
Prav zaradi tega so. pri drugem poskusu uvedli nekatere novosti. Eksperiment bo trajal manj, samo leto dni, v tem Času pa se bodo sedmerici za krajša obdobja pridružili še drugi znanstveniki, ki bodo preučevali posamezne aspekte življenja v ti-
stem okolju.
Skupino, ki se je zaprla v veliko kupolo, sestavlja, kot rečeno, sedem znanstvenikov. To so strokovnjak za gospodarstvo John Druitt (39 let, ZDA), inženir kemije Rodrigo del Valle (24, Mehika), Matthew Finn (35, ZDA), cvetličarka Charlotte Godfrey (22, ZDA), vrtnar Tilak Mahalo (30, Nepal), inženirka Pascale Ma-slin (34, Avstralija) in direktor projekta, Mehikanec Norberto Alvarez Romo.