Fofttnina plačana v gotovinL Leto LXIX. št* 119 LJubljana, torek 26. maja 1936 iznaja v^saK dan popoldne, izvzemal oederje to praznine. — laoomtl do 80 perji vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vzet a Din 3. već ji lnseratl petit vrsta Din 4.^ popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovensld Narod« ^elja mesečno v Jugoslaviji Din 12*. za inozemstvo Din 2&- Rokopis) ee oe vračajo UREDNIŠTVO CN (7PRAVN1STVO LJUBLJANA, anafljeva ulica «tev. 6. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 Id 31-26 Podružnice; MARIBOR StroaamayerJeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo; Stroasmayerjeva ulica 1, telefon *t_ 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101, Postna Hranilnica v Ljubljani s t- 10.351- Maščevanje Italije za Abesinijo: Palestina v znaku bomb. tankov in bombnih letal __✓___ Arabski nacionalni pokret me je pretvoril v odkrito revolucijo proti angleški nadvladi — Položaj je skrajno kritičen in je vrhovni komisar nujno zahteval, naj mu pošljejo na pomoč ie več vojaštva London, 26. maja. r. Najnovejša poročila vrhovnega angleškega komisarja* v Palestini so izzvala v vsaj angleški javnosti, zlasti tudi v vladnih krogih veliko vznemirjenje. Poročila dokazujejo, da ie postal položaj v palestinskem mandatnem ozemlju skrajno kritičen ter da se pretvarja v odkrito revolucijo proti angleški nadvladi. V londonskih krogih so sprva računali s tem, da ho zadostovalo že samo o jačanje angleških postojank v Palestini, da Preplaši arabske nacionaliste in jih odvrne od vsake resnejše akcije. Arabski nacionalni odbor pa ni popustil, marveč je spričo angleških ukrepov svojo akcijo še proglasil. Ko so ostale ne. izpolnjene arabske zahteve po omejitvi priseljevanja Židov, je arabski nacionalni odbor progiasil splošno stavko, ki se ne omejuje zgolj na ustavitev dela v javnih prometnih ustanovah. marveč tudi na plačevanje davkov. Od 15. maja dalje niso prejele mandatne oblasti od arabskega prebivalstva niti prebitega groša na davkih. Ro Pa je angleška vlada še podvo. jila namesto omejila število dovoljen,! za priseljevanje Židov v Palestino, da hi na ta način manifestiralo svojo oblast, je doseglo ogorčenje Arabcev vrhunec ter se pretvorilo v pravcato revoluci jo. Teden dni že pr>kajo v Palestini bombe, revolverji, puške in peklenski stroji. Dočim so se arabski nacionalisti poprej omejevali na spopade 7 Židi, so sedaj začeli napadati tudi Angleže in celo angleške vojake. Organizirali so pravcato gverilsko vojno, ki besni po vsej deželi in ki vsak dan b°lj ogroža javni red in mir. Iz zased napadajo Arabci tudi večje vojaške oddelke ter so se na mnogih krajih razvile pravcate b:tke. Uporniki rušijo telefonske zve. ze. kvarijo železniške Proge, podirajo mostove, da s tem onemogočajo avto busni pr°met in premikanje motoriziranih angleških oddelkov. Angleške oblasti so napram temu po kretu skoro brez moči. Čeravno vlada po vsej Palestini obsedno stanje, se spopadi z vojaštvom vedno bolj množe ter So zahtevali že obilo človeških žrtev. Edino sredstvo za vzdrževanje oblasti so sedaj še tanki, oklopni avtomobili in bombna letala. Ije'ala neprestano krožijo nad upornim ozemljem ter zasledujejo četniške oddelke, ki so razkropljeni po hribovitih predelih. Borba proti njim je skrajno težavna, ker se spretno skrivajo in po naglem napadu prav ta bo naglo zopet izginejo. Prebivalstvo jih povsod ščiti. Ko so angleške oblasti zahtevale od županov, da jim pomaga jo pri zatiranju upora, so župani po ve. čini podali ostavko. Vrhovni komisar je zahteval od vlad naj mu nuino pošlje novih čet, ker gro zi sicer nevarnost, da bo prestiž Anglij' v Palestini padel na ničlo. Po nalogi? vlade je krenilo danes več polkov angleškega vojaštva iz Egipta, kamor bodo poslana nova ojačenja iz drugih an gleških kolonij. V londonskih krogih vedno bolj Prepričanje, da ne gre za samonikli pokret Arabcev, marveč da je v ozadju neka tuja sila, ki hoče z zanetenjem takih uporov v angleških kolonijah škodova. ti Angliji in zrušiti njen ugled kot največje kolonialne države. Kritičen položaj v Jeruzalemu Jeruzalem. 26. maja. AA. Reut^T po-roč,a: V Jeruzalemu se je položaj včeraj poslabšal. V Gazi je morala policija eva. koirati vse angleške družine, da bi jih zaščitila pred napadi. Prišlo je ob tej priliki do hudih neredov. Množica Arabcev so hotele razrušiti železniško progo, postavljale so barikade in rušile telefonske in brzojavne proge. Policija je morala rabiti orožje. Oklopni avtomobili 90 morali biti poslani na pomoč policiji. Letala pomagajo policiji in vojaštvu pri čiščenju gora okoli Nabrasa, v se skrivajo oboroženi banditi* ki streljajo na vojaštvo. Anglija ne bo popustila Jeruzalem, 26. maja. z. Včeraj je angleški vrhovni komisar posetil mednarodni velesejem v Tel Avivu. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je de. jal, da Anglije nič ne more odvrniti od tega* da ne bi do kraja izvršila svojih obveznosti kot mandatna oblast. Zato tudi ne bo popustila pred nikakim nasiljem in bo na silo odgovorila s še večjo silo. Splošno pričakujejo, da bo že danes za vso Palestino proglašeno poostreno obsedno stanje. Angleška demarša v Rimu London, 26. maja. z. Konservativni poslanec Lampson je včeraj opozoril v spodnji zbornici zunanjega ministra fCdena na protianglesko propagando italijanskih radijskih postaj, ki pošiljalo hujskajoča poročila proti Angliji v materinskem jeziku narodom Indije in Palestine. Eden je od- govoril, da vlada zelo pazljivo zasleduje to propagando in da je bila ie izvršena Intervencija v Rimu. Angleški poslanik je italijanski vladi izročil takoj protestno noto z zahtevo ,naj takoj ustavi to propagando. V Avstriji zopet vre Za nerede, ki jih izzivajo heimvvehrovci, delajo odgovorne narodne socialiste Dunaj, 26. maja. r. V javnosti še vedno živahno komentirajo dogodke, ki so se odigrali zadnje dni in ki dajo naslutiti ,da v Avstriji zopet vre. Odkar je Sckuschnigg lzva^oniral Starhemberga in postavil na hladno heimwehrovce, ja zavladalo tudi v njenih novih vrstah veliko nezadovoljstvo, Čeprav so bili poprej najbolj goreči priga-njači režima. Delavstvo kaže čimdalje večjo odločnost in zahteva svoje pravice, ki so bile po dklerikalnim režimom docela poteptane. Tudi narodni socialisti dvigajo glave, ker upajo, da bodo mogli iz tega splošnega nezadovoljstva in splošne nesigurnosti kovati svoj politični kapital. Zelo značilen dogodek se je odigral preteklo soboto v bližini Linza. Tam ima knez Starhemberg veliko posestvo, nazvano \Vachenburg. Znano je bilo, da se nahaja tu tudi veliko skladišče orožja Heimwehra. Ta organizacija je lahko počela kar je hotela, dokler je bil Starhemberg v vladi. Zato je tudi lahko kopičila orožje po raznih svojih skladiščih. V soboto ponoči pa je skupina ljudi napadla Starhembergov grad in se skušala polastiti tega orožja. Prišlo je do spopada z žandarmerijo in se je razvila pravcata bitka. Kdo je izvršil ta napad, še sedaj ni jas- no. Najprvo se je zatrjevalo, da so napadli grad nezadovoljni h«=\*nwehrovci iz okolice, hoteč se polastiti orožja, da bi izzazvali oborožen upor in vrgli sedanjo klerikalno vlado. Iz vladnih krogov pa so se takoj nato razširila poročila, da so napad organizirali in izvršili narodni socialisti, ki da so v neki sosedni vasi imeli tajno organizaejo in .svoj napadalni oddelek. Sedaj pa je ravnatelj javne varnosti za Gornjo Avstrijo grof Revertera dal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da so napad izvršili — gasilci! V Oberkirchenu so baje vsi gasilci hitlerjevci ter vse gasilske Čete v okolici nič drugega kakor prikriti hitler-jevski napadalni oddelki. V zvezi s tem so aretirali voditelja tamošnjih gasilcev nad-učitelja in vse člane gasilske čete. V javnosti pa smatrajo, da gre vendarle za napad Heimwehra, ki je na ta način hotel jasno pokazati, da so neresnične vse izjave o nadaljnjem prijateljstvu in zavezništvu med Heimvvehrom in Schuschniggo-vim klerikalnim režimom, če bi bili med gasilci hitlerjevci, bi jih bili že davno zada so baš gasilske čete Zato je zbudila izjava policijskega šefa tem prli. Znano pa je, kader Heimvvehra. gornjeavstrijskega več komentarjev. 17 otrok utonilo Strasna katastrofa na reki Dyji na Moravskom Praga, 26. maja. Pri vasi Rakovoe v neposredni bližini Brna se je danes na reki Dyji pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala okoli 20 človeških žrtev. Otroci III., IV. in V. razreda osnovne Šole iz Rakovic so pod vodstvom šolskega upravitelja Or-njanskega, učitelja Novotnega in učiteljice Zdenke Zakove napravili izlet v bližnjo okolico. Prišli so do Polabskih Brdov, kjer so morali preko reke Dyje. Otroci so se peljali na vozovih in ko je prvi voz, na katerem je bilo 17 dečkov in deklic, zapeljal na splav, se je ta zaradi velike teže nepričakovano nagnil in vsi skupaj so padli v reko, ki je zaradi deževja zadnjih dni silno narasla, še p redno so jim mogli priskočiti na pomoč, so nesrečni otroci izginili v mot- nih valovih, prav tako sta poginila oba konja. Utonil je tudi voznik in nekdo, ki je pri sedel na voz. Pri katastrofi se je tudi težko ponesrečil neki hlapec, ki je priskočil na pomoč. Pretresel si je možgane in so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Vest o strašni katastrofi, ki se je pripetila med 9. in 10. dopoldne, se je naglo razširila po vsej Češkoslovaški. Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki in bližnji vašča-ni in prišel je tudi zdravnik dr. Beneš. a vsaka intervencija je bila zaman. Narasla reka je odnesla vse žrtve dalje in doslej niso našli se nnhpnejza trupla. Med roditelji ponesrečenih otrok je nastala nepopisna žalost in nesreča je po vsej ČVšV^invaški povzročila globoko potrtost Švedi zahtevajo razčiščenje zaradi obstreljevanja bolnic Oster govor Švedskega prestolonaslednika na obenem zboru Švedskega Rdečega križa Stockholm, Kari se je v 26. maja. AA. Havas: Princ spremstvu kralja in predsednika švedskega Rdečega križa udeležil včerajšnjega občnega zbora te organizacije. Princ je imel govor, v katerem je zelo ostro obsodil delovanje italijanskega letalstva proti švedski ambulanti Rdečega križa, Oboroževanje Nemčije Pariz, 26. maja. AA. »Echo de Pariš« objavlja članek Pertinaxa, o oboroževanju Nemčije. Lansko leto je Nemčija izdelala vojnega materijala v vrednosti za 16 milijard mark. V frankih predstavlja to po uradnem tečaju 96 milijard frankov. Vojni kjer se je zdravilo 6000 bolnih in ranjenih abesinskih vojakov. Princ je rekel, da bo švedska organizacija zahtevala od vodstva mednarodnega Rdečega križa, naj se odkrito izrazi, kakšne posledice bodo imeli dogodki v Abesini ji za bodočnost Rdečega križa. izdatki Nemčije v letu 1935 pa še z daleka ne dajejo niti prebližne slike o pospešenem oboroževanju Nemčije. Uvoz aluminija, mangana in svinca še zmerom raste. Pri tem opozarja Pertinax na ?5denovo izjavo, v parlamentu z dne 6. maja, ko je rekel, da nekateri narodi toliko izdajajo za oboroževanje, da jim pri tem propada vse njihovo ostalo gospodarstvo. Poostren režim v Julijski Krajini V vseh slovenskih eerkvah slovenske molitve, pridige in petje prepovedano Po aneksiji Abesinije je iz razlogov, ki so poznavalcem razmer v Italiji povsem razumljivi, nastopila nova doba tudi za domače prebivalstvo v Julijski Krajini. Režim na podeželju se je poostril. O tem pričajo zlasti dogodki, ki so se v zadnjem času pripetili v rojanski in drugih cerkvah v Trstu. -V Trstu je 90% avtohtonega prebivalstva slovenskega porekla. O tem najbolje pričajo tisoči slovenskih priimkov, ki so jih upravne oblasti na podlagi zakonskega dekreta iz leta 1926 spremenile in jih še izpre-minjajo. aZradi tega ni čudno, če živi še sedaj, ko se je priselilo okrog 70.000 Italijanov iz starih pokrajin Italije, v Trstu še vedno okrog 60.000 zavednih Slovencev, ki so deloma kompaktno naseljeni po predmestjih, deloma raztreseni po centru mesta. Vsa bližnja* in daljna okolica Trsta pa je še vedno čisto slovenska. Od nekdaj so imeli Slovenci v vseh tržaških cerkvah pridige in razne druge cerkvene obrede v slovenščini. V času, ko so po Istri in Trstu goreli narodni domovi, v letih 1920 in 1921, se je moral tudi slovenski ;e-zik umakniti iz cerkve v centru mesta, ohranil pa se je v nekoliko okrnjenem obsegu v vseh predmestjih, v Rojanu. v Bar-kovljah. Skednju, pri Sv. Ivanu in Sv. Jakobu. Meseca februarja je prišel v Barkovlje za novega župnika neki Glavan, ki si je pred leti spremenil priimek v Galvani in ki »e dotlej služboval nekje v Liburniji. V sporazumu s fašistično organizacijo in krajevnim oblastmi je polagoma ukinil slovenske molitve v barkovljanski cerkvi. Fašisti %o mu pri tem pomagali in so razpustili tudi domači cerkveni pevski zbor. Prebivalstvo v Barkovljah, ki šteje okrog 5000 Slovencev in 300 Italijanov, je zaradi tega pričelo zahajati v rojansko cerkev, kjer se je slovenski jezik nekako še ohranil. Barkovljanski fašisti pa s tem niso bili zadovoljeni in 3. maja se je v rojanski cerkvi med pridigo pojavilo okrog 20 fašistov, ki so pričeli protestirati, češ da je treba^ s tem vendar že enkrat nehati. Prisotni Slovenci, zlasti pa žene, so se jim uprli in v cerkvi je nastal krik in vik. Naslednjega dne popoldne so imeli v cerkvi slovenske šmirni-ce. Skupina fašistov je spet pričela demonstrirati in zato je duhovnik pozval vse pii-sotne, naj tiho molijo vsak zase, dokler se vihar ne poleže. Ljudje so se zbrali »krog duhovnika pred oltarjem in pol ure zares tiho moliti. Čeprav ni bilo slišati nobene glasne slovenske besede, so fašisti nazadnje vendarle pričeli znova protestirati, tokrat zaradi tega, ker so ljudje molili po tihein Zaradi te tihe molitve je bil duhovnik Gabrovšek naslednjega dne pozvan na poli-cajski komisarijat, kjer so ga trdo nnicli. Istega dne je tržaški kvestor pozval na odgovor tudi rojanskega župnika Salvadonja ter mu izrecno odredil, da mora prepovedati sleherno slovensko besedo v cerkvi. Prepoved slovenskih molitev pa se ni omejila le na rojansko cerkev. Upravne oblasti so izrabile priliko, si prisvojile škuiij sko oblast in 10. maja po policiji prepovedale sleherno slovensko besedo tudi v vseh ostalih tržaških cerkvah. Pri šmarnicah v ponedeljek zjutraj so bili ljudje hudo potrti, ko so opazili, da duhovniki ne »pregovore nobene domače besede več. Vse pridige so odpadle pri mašah, vse litanije, celo petje je prenehalo. Tudi Marijini družbi v Rojanah, ki lm. tam svoj lastni dom in ki se je v njej pod vodstvom g. Guština zbiralo na stotine =»Io-vensk*h deklet, zlasti pa slovenskih služkinj v Trstu, so oblasti prepovedale sleherno i deljrje delovanje. Pri vsem tem je pripomniti, da deluje v Trstu že Štiri leta prefekt Tiengo, ki je rvo-ječasno kot goriški prefekt vodil kampanjo proti pokojnemu nadškofu dr. Sedeju, poi-neje pa tudi tiskovno kampanjo proti tržaškemu škofu Fogarju. Med njim in Fogar-jem odnošaji se sedaj niso razčiščeni. Škof Fogar mora vsako zadevo pri italijanskih oblasti urediti s posredovanjem Vatikana. Zahteve nameščencev v interesu bolniškega zavarovanja Ljubljana, 26. maja Osrednji urad za zavarovanje delavcev razmišlja o nekaterih sanacijskih ukrepih na račun varčevanja, pri bolniškem zavarovanju. Gre za to, da bi smeli bolezenske podpore nad 26 do 52 tednov dajati samo tisti krajevni organi, ki imajo tričetrtinski rezervni višek in dovolj likvidacijske imovine, češ da sme biti podporna doba podaljšana le na račun teh sredstev. O tej nameri zavzemajo naši zasebni nameščenci stališče, ki ga hočemo obrazložiti v tem članku- Za mnoge zavarovance bolnike je podaljšanje bolezenske podporne dobe neobhodno potrebno, zlasti za jetične in sploh bolnike, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenja. Tem bolnikom pogosto ne zadostuje niti 52 tedenska podporna doba Zato se nameščenci ne morejo zadovoljiti z enostranskim; ukrepi v bolniškem zavarovanju. Zahtevajo celo. da se podaljša podporna doba še za 26 tednov, da bi bila poldrugo leto dolga (78 tednov). Sredstva za to podaljšanje bodo zasebne bolniške blagajne nedvomno imele. Bolnikov, ki potrebujejo dalj časa podpore. itak ni mnogo. Potrebne bi pa bile nekatere druge reme-dure v bolniškem zavarovanju, ki bi bile nedvomno učinkovite ter bi služile načelu varčevanja. Vsi zasebni nameščenci imajo namreč po obrtnem zakonu zagotovljeno mesečno plačo vsaj za izvesten čas tudi v primeru bolezni, ki traja le kratek čas. Zato bi nameščenske bolniške blagajne lahko ukinile hranarino do 14-dnevne bolezenske dobe. Će bi pa bolezen trajala čez 14 dni, bi seveda moral bolnik dobiti podporo za vse dni bolezni, če je v domači negi. Tako bi bile preprečene neštete zlorabe na račun hra-narine. Pri bolniški blagajni TBPD bi si lahko tudi učinkovito pomagali s povišanjem prispevne tarife od 36% na 42°/o kakor je uvedena pri drugih blagajnah. Izdatki za bo- lezenske podpore nad 36 tednov so znašali lani pri BB TBPD samo 109.641 Din. Večina izdatkov je šlo za podpore iz.pod te dobe. Ce bi zvišali prispevno tarifo na 42%, bi blagajna prejela nad "00.000 Din, ako pa bi ukinili hranarine v primerih bolezenske dobe izpod 14 dni, bi blagajna lahko računala skupaj z zvišanimi prispevki še na 1,200.000 Din. Iz tega razvidimo, da bi bolezensko podporno dobo lahko podaljšala na poldrugo leto, lahko pa bi tudi zvišala izdatke za zdravnike specijaliste in zdravila ter bi izdatnejše dotirala rezervni fond, ki je potreben za primere epidemij. Toda na vse to se lahko nameščenci sklicujejo, če lahko računajo z neodvisnostjo svoje bolniške blagajne od SUZORa in da je dovoljena na teritoriju naše banovine samo ena nameščenska bolniška blagajna, in sioer TBPD. Za to se naši nameščenci odločno bore. Sklicujejo se zlasti na to, da je njihova bolniški blagajna dokazala dovolj s svojim dosedanjim delovanjem, da je poklicana prevzeti sama kot avtonomen organ sooijalnega zavarovanja nameščensko bolniško zavarovanje pri nas. Bolniška blagajna TBPD je izmed 20 krajev, organov SUZORa edina, ki posluje s 36% prispevno tarifo. Razen dveh let je vedno poslovala s suficitom. Lani so bile zdravstvene razmere precej neugodne, zato je znašal deficit 118.488 Din, ki se bo pa zmanjšal na "0.000, čim bo StJBOB izvršil bonifikacijo k upravnim stroškom iz naslova posredovanja nez godnega zavarovanja. izm«*d 20 krajevnih organov SUZORa jih je bilo lani pasivnih 12 ter znaša pasiva skupaj 8,261.325 Din. dočim znaša suficit, ostalih krajevnih organov skupaj 1.868.516 Din. Ker je STTZOR po zakonu dolžan pokrivati deficite krajevnih organov, nima za to sredstev, je razumljivo, da išče nove vire dohodkov ter je težnja, da aktivni krajevni organi plačujejo deficite pasivnih. Dva detomora Maribor, 26. maja V Obrežu pri Središču so našli včeraj na gnojišču nekega posestnika umorjenega novorojenčka. Dete je bilo zadavljeno. O tem so bili obveščeni orožniki, ki so ugotovili, da je dete rodila pri posestniku uslužbena služkinja Marija N. Mater so aretirali. Po podobnem zločinu poročajo tudi iz poljan pri Preval jah, kjer so našli v sobi služkinje, u&Uržbene pri posestniku Francu stu. novorojenčka z zdrobljeno glavo. Vse kaže da je mati nebocrljenčka udarila po glavi Orožniki so brezsrčno mater že aretirali Borzna ooročsla INOZEMSKE BORZE Curih. 26. maja. Beograd 7.—, Pariz 20 377, London 15.415, New York 309.625. Bruselj 52.30. Milan 24.35. Madrid 42.225. Amster-dam 209.15, Berlin 12455, Dunaj 56.90, Praga 12-82, Varšava 5&10, Bukarešta 2l50. r Okrenite In n*»ejte «» alllce glavnih igralcev v velefllmu \ David topperfield Premiera Jutri v kinu Unionul Po nesmrtnem romanu Char!e>a Dickensa Obupen položaj stavbinskega delavstva Lani ni bilo v te] stroki polno zaposlenih niti 15 odsfc. delavcev Ljubljana, 26. maja. Nobene stroke kriza v zadnjih letih ni tako zelo prizadela, kakor stavbinsko. Tem težji pa je položaj delavstva v tej stroki, §aj je zaposlenih komaj polovica stavbin-skih delavcev le nekaj nad štiri mesece v letu. Pod pritiskom prekomerne ponudbe delovne sile so padle mezde v tej stroki tako nizko, kakor v nobeni drugi. To pa ustvarja med stavbinskim delavstvom napeto razpoloženje. Prišlo je že tako daleč, da so se pričele med delavstvom propagirati stavke. Računajoč s takim razpoloženjem je sprožila strokovna organizacija stavbin-skih delavcev že pred tedni predlog, da bi se uredile mezde v stavbinski stroki s kolektivno pogodbo in je prosila Delavsko zbornico in inspekcijo dela bi jo v teh prizadevanjih podprli. 'Te dni se je vršila na banski upravi pod predsedstvom g. inšpektorja dela konferenca, ki se je bavila s tem predlogom. Na konicreiici je imel tajnik Delavske zbornice g Filip Uratnik zanimiv uvoden referat, iz katerega je razvidno, da so postale mezdne razmere v stavbinski stroki res neznosne. Ako bi si hotel osigurati stavbinski delavec eksistenčni minimum, potreben po podatkih zagrebškega »Indeksa za samce«, bi morala znašati njegova urna mezda pri 10 urnem delu 3.6S Din. Prihraniti se tu ne da nikjer nič, razen morda pri obleki, če se hoče doseči, da bodo hodili delavci okrog napol goli ali še bol; zakrpani kakor so že. Rodbinski oče mora zaslužiti še enkrat toliko. Delavska zbornica je lani ugotovila, da je bilo zaposlenih lani 37.9 zidarjev in 40.5 pomožnih delavcev manj, kakor štiri mesece. Polno zaposlenih delavcev ni bilo v tej stroki 1. 1934 niti 15%. Ako upoštevamo še veliko brezposelnost, vidimo, da so znašali na vse leto porazdeljeni zaslužki stav-binskih delavcev povrečno le po 300 do 350 Din na mesec ali 10 do 12 Din na dan. Ako se zamislimo v položaj rodbinskega očeta — na rodbino stavbinskega delavca prihajata pri nas povprečno 2.5 mladoletna otroka pod 14. letom in z otroci zaposlena žena — moramo priznati, da morajo tirati mezde kakršne so pri velikem delu delavstva te reveže v obup. Mezda stavbinskega delavstva potiska navzdol najbolj država, za njo prihaja na vrsto banovina in šele potem privatni podjetniki, od teh je treba nekaterim priznati, da uvidevajo nevzdržnost razmer, pomagati pa sami ne morejo, ker je tu povezana preko konkurenčnih licitacij pri stavbinskih delih vsa stroka. Na konferenci na banski upravi so posamezni delodajalci ugotavljali, da ni pričakovati zboljšanja razmer, predno ne začne država in pa samouprave kot graditelji drugače postopati in predno ne posežejo v normiranje mezdnih odnosov z zakonom o minimalnih mezdah. Vsi na konferenci navzoči poslodavci so se izjavili za ta zakon. Zastopniki delavstva pa so ugotovili, da je treba takoj pristopiti k regulaciji mezd. Po zboru delavstva v Delavski zbornici se še vodijo pogajanja in zaenkrat še ni prišlo do zadovoljive ureditve perečih vprašanj. Tel. 21-24 Elitni kino Matica Tel. 21-24 Samo ie danes (ker moramo poslati film naprej) ob 16., 19.15 in 21.15 uri! ŽENSKO JEZERO O TEM FILMU JE GOVORIL VES BEOGRAD, VES ZAGREB. GOVORI TUDI VSA LJUBLJANA ! J Jutri: Hans Albers „TAJNI KURIR" . IN jj Bolgarski zadrugari i v Ljubljani Ljubljana, 26.maja. Bolgarski gostje bo si včeraj popoldne po kosilu v prostorih »Slog-e« og-ledali pod vodstvom naših zadružnikov vse zadružne ustanove v Ljubljani, kakor Kreditno zadrugo uslužbencev drž železnic, Zvezo slovenskih zadrug, Zadružno zvezo, prosto, re hraniLnega in posojilnega konzorcija, Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin na Vodnikovem trgu, NabavLJaJ-ne zadruge uslužbencev drž. železnic itd. Pred kosilom že so bili povabljeni na ogled prostorov Tehniške srednje šole, kjer je direktor g. Reisnor na hitro roko organiziral v veliki dvorani lepo razstavo izdelkov te šole. S posetom te razstave so bili gostje z©lo zadovoljni m je za dobro uro časa odvrnila od njih vso utrujenost. Prišli so skoraj vsi gostje pod vodstvom gg. direktorja PaJasova in Stevana Feta. džijeva. V šoli jih je sprejel na hodniku g. direktor Relsner in jim želel prisrčno dobrodošlico. V kratkem nagovoru jim je razto'mačil v dvorani ustroj šole. Improvizirana razstava je v mali izmeri pokazala gostom vse izdelke pridnih dijakov, zlasti pa je ugajala keramika, daJje umetniška dela v kovini, dame pa so se samoumevno pozanimale za lepa ženska ročna dela in za kroje- Za svoj zavod neumorno delujoči direktor Reisner je nato goste popeljal po vseh oddelkih zavoda, kjer so im©li priliko ogledati si dijak©, profesorje in učitelje pri nazornem pouku in deu. Davi ob 7.15 po zajtrku v hotelu Metropol so se bolgarski zadružniki v spremstvu nekaterih naših vodnikov odpeljaH na '.zlet na Gorenjsko, kjer odidejo z Dobrave sko. zi sotesko VIntgarja na Bled. Trgovsko dobrodelno društvo „Pomoć" Ljubljana, 26. maja. V prostorih Trgovskega doma se je vršil snoči redni letni občni zbor »Trgovskega dobro del nege. društvu »Pomoč« in sicer ob lepi udeležbi članstva. Otvoril je zbor predsednik g. K. 'A. Kregar, ki je ugotovil, da deluje društvo pod vtisom aocijaJnih nepririk, ki ©o v današnji dobi posegle domala v vse stanove in združenj«. Uprava je rudi lani storila vse, da je obdržala društvo na primerni višini- Število članov je ostalo v glavnem neizpre-m en j eno. Posmrtni ne so se izplačevale navzlic težavam v redu. V devetih letih, ©dkear obstoja društvo, j eizplačalo na posmrtninah približno 900-000 Din. Umrljivost članov je največja med 50. in 60. letom, lani ~a je umrlo največ članov^za pljučnico. Veliko nepralik isetvaTJajo v društvu zamudniki, ki ne naikazujejo redno članskih dajatev. Na zborih se stalno opozarja na potrebo rednejftega plačevanje priepevkov in je predsednik tudi ob priliki letošnjega občnega zbora ponovno operiral na disciplino v tem pogledu. Posmrt- nine so se redno izplačevale le zalo, ker se je posrečilo v blagajni zbrati nekaj železne rezerve. G- predsednik je končno omenil, da drži poslovanje društva ter uprave pokonci le optimizem in pa zavest, da je društvo zlasti v naših Časih res potrebno in koristno, saj je z nakazilom poerrvrtnine od marsikatere trgovske družine odvrnjeno najhujše. Iz vseh teh razlogov, ki govore za društvo, mu je treba posvečati vso pozornost in delavnost v korist celokupnega članstva. Blagajnik g. Ivan železnikar je podal celotno poročilo o računskem zaključku za prerteklo poslovno leto in o proračunu za bodoče leto. Po soglasno sprejetih poročilih so sledile volitve novega odbora, ki je ostal v glavnem isti kakor lani s predsednikom K. A. Kregar jem na čelu- Z novimi odborniki so se izpopolnila le nekatera prazna mesta. Pri slučajnostih se je govorilo o tem, kako bi se pridobilo se več članstva in pa o potrebi kooperacij* druSrva z novo snujočb se »Trgovsko bolniško blagajno«. Letošnji velesejem Ljubljana, 26 maja. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija vam bo dokazal, da naša čvrsta in k napredku stremeča volja tudi v teh tež kih časih gospodarske depresije nI klonila Paviljon za paviljonom vam bo odkif. val čuda domače iznajdljivosti, ki «e je znala prilagoditi i novim zahtevam i plačilni zmožnosti širših slojev. Karkoli potrebujete, boste naš* sredi ogromne izbire vse; od srojev in poljedelskega orodja, tekstilnih izdelkov in avtomobilov, stanovanjske opreme in produktov živilske industrije, pa še mnogo drugega do najrazličnejših praktičnih novo-se", ki vam bodo olajšale delo in pomogle pri varčevanju v gospodarstvu. Za obisk velesejma je železniška uprava dovolila 50% popust: za dopotovanje od 25. maja do 8. junija, za povratek od 30. maja do 16. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniško izkaznico za 2 Din ter cele vozno karto, ki velja za brezplačen povratek potem ko so vam pri blagajni na velesejmu potrdili obisk. Parobrodska društva so odobrila početnikom velesejma 50% popust, odnosno popust, sestoječ v tem, da se s karto nižjega razreda lahko peljejo v višjem Na avionih Aeroputa 50% popust mod velesejmom od 30. maja do 8 i unija. Vinski prostori ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 8. junija bodo vsako noč odprti do 4. zjutraj. Na razpolago bodo gostom vsakovrstne sp«cialitet« in najboljša kapljica. Plesišča a prvovrstnimi jazzi, aut odrom, tobogan, čarobni muzej. Fox-panorama, vrtiljaki In strelišča bodo nudili obilo zabave nriadmi in starim. Varie-te z vsemi privlaenostnv' tovrstnih velemestnih zabavišč bo brezplačno odprt vsem obiskovalcem. Z veafc večer so ptpdvMsnl tudi promenadu! koncert!. Gospođom bodo na modni reviji dame pokazale, kako jih vidijo rade oblečene ob tej ali oni p*liki Moška moda je sicer dokaj ustaljena, stavi pa vendar tudi go, spodom gotove zaht ve, ki so svojstvene izpremlnjajočim se časom in različnim življenjskim težnjam. Ne pozabit« torej pri obisku ljubljanskega velesejma, od 30. do 8. junija posetif tudi modne revije. Sam papir! A vendar boste kar strmeli, ko boste na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8 Junija videli, kako praktični, trpežni in ceneni so papirnati izdelki, ki jih razstavlja naša domača paprna industrija. šesta gospodinjsko.gospodarska rastava Zveze gospodinj >Sodobna gospodinja« kaže na veliko gibalno silo gospodinj, ki hočejo potom Zveze gospodinj dobiti vpliv na vsa važna gosp->darska, socialna ta vzgojna vprašanja V doglednem času bo nemogoče uravnavati gospodarsko življenje brez sodelovanja konzumenta ali celo, kakor se sedaj dogaja, brez vsakega vprašanja istega Da «e gospodinje poglobe v vsa gospodarska in gospodinjska vpraša, nja, ki se tičejo žene ali rodbine, prirejajo razstave, po katerih tudi povedo kaj hočejo. Razstava »Sodobna gospodmja« Zveze gospodinj, oprta na našo domačo obrt in industrijo ob'ač'lne stroke, bo pokazala važnost pravilnega nakupa oblek za gospodinjo in vso rodbino, važnost sigurnega nastopa z uglajenimi kretnjami. Z vzgojo lepega in pripravnega ODnašanja bo olajšano mladini ob iskanju službe, izpolnjevanju kateregakoli poklica. Program bo vsak dan drug*, k temu primerno vsak dan drugačJno predavanje g prof. Se«ta. Muronoljske dirke Prve dirke, ki so se vršile 21. t. m. ua Cvenu so prinesle Sledeče rezultate: 1.dirka muropoljčkih kasačev; I. Heat-ska vožnja- I. Lasta g. Novaka iz Banovcev, 1.660, 1.38• II. Pika g. SlaviČa Ludvika iz Grab 1-600, 1.39; HI. Peter Pilot g. Slaviča Ludvika iz Grab, 1.700, 1 35; IV. Nevenka g Slaviča Alojza iz Banovcev, 1.620. 1,43; V- Friks g. Herica iz Borecev, 1.600, 1.47. 2. dirka Zadruge za rejo žretet; I. Pelikan g. Slaviča Jožka iz Buučan, 1-800, 1.40; II- Krka g. Bežana iz šalincev, 1.780, 1.53; III. Plisbra g. Domajnka Alojza iz Bučečov-cev 1.780. 1.57; IV. Lord £. Vaupotiča Jakoba iz Lukavcev 1.780, 1.57; V. Oriksa g. Razlaga Vekoslava iz Sitarovcev. 1.780, 2.00; VI. Dorče g. Duha iz Grab, 1.800, 2-14; VU. Muki g. Kranjca Antona iz Grab. 1-760,. 2.10; VH1. Dirjan g- Slaviča Franca Iz Cvena, 1.SO0, 2.17; IX. Lipa g. Misleta Josipa iz Babincev, 1.780, 2.22; X. Tarzan g. Riharda Vrega iz Ljutomera, ki ni vozil. 3. dirka, druga heateka vožnja; I Lasta, 1600 138; H- Peter Pilot, 1.700, 1.33; HI. Pika.' 1.600 1.42; IV. Nevenka. 1.620, 1-43; V. Friks, 1-600, 1.45. 4. dirka se ni vozila. 5. dirka Selekcijske zadruge: I- Pika, 2-260 1.36; II. Lepa g. Kosnika Franca iz Pristave, 2.120, 1.52; IH. Donko g. Galundra iz Veržeja 2460, 2.01; IV. Fortuna g. Pre-loga iz Gralave, 2-060, 2.02; V. Gora g. Cimermana Alojza iz Banovcev, 2.080. 2.01; VI. Poka g. Herica Franca iz Borecev, 2.0G0, 2.02; VH. Pero g. Bibiča iz Gornjega Krap-ja. 2.060, 204: VI11. Kadet g. Bunderla iz Veržeja, *2.l00, 2 02. 6. dirka sreza ljutomerskega: I. Peter Pi-lot-Pika 2.400, 1.53; II. Pelikan-Oriksa, 2.180, 2.05; III. Nevenka-Lepa. 2.320, 2.04. Vsi zmagovalci so prejeli častna darila- Francoski krožek v ŠkoSji Loki škof ja Loka, 25. maja. Škofjeloški prijatelji Francije so našli svojo gostoljubno streho pod krovi mestne hiše in tam razvili delavnost, iznova podčrtano tudi na redni skupščini, ki so jo imeli v petek ob 20. ob prav zadovoljivi udeležbi članstva. Neutrudljive in res vztrajne prijatelje krožka je pozdravil uvodoma predsednik, ing. gabec potem pa so podali izčrpna poročila društveni funkcionarji g. Lendovšek Ciro za tajništvo gdč. Hallada Ilze za blagajno in g. Hafner Stane za knjižnico. Krožek je izgubil pred kratkim enega svojih najvnetejših prijateljev, kanonika in prof. g. Šimenca, ki je z največjo vnemo sodeloval v vodstvu francoskih tečajev. Krožek >razpolaga« z zamrznjeno imovino, je naročen na več francoskih listov, ima na razpolago knjižnico, ki šteje preko 100 izvodov, in tudi razne francoske revije so na razpolago. Društveno delovanje se bo tudi v bodoče osredotočalo okrog prirejanja francoskih tečajev in je za letos poleg nadaljevalnega predviden tudi ^ačetniški tečaj, ki bo osobito dobrodošel učeči se mladini, prirejali pa se bodo tudi konverza-cijski in družabni večeri in predavanja TPD za svoje delavstvo Trbovlje, 25- maja. V očigled vedno težjega položaj« v rudarskih revirjih je Trboveljska prernogo-kopna družba te dni sklenila podpreti svoje delavstvo z večjo podporo v živilih. Določila je v te namen znesek Din 600 tisoč, v katerega iznosu bodo prejeli rudarji v revirjih TPD v 4 perijodah belo moko. Moko bodo prejeli v*i oni rudarji, ki od 15. aprila do 15. maja niso naredila 21 šihtov- Pri vsakokratni rezdebtri bo prejel delavec po 6 kg, vsak družinski član pa no 3 kg bele moke. Delavstvo ne rudniku Kočevje pa prejme ne intervencijo pokrajinskega nečestv« IX. skupine nekofflro voefl delež In efoer delavec po 9 kg, družinski člani pa po 4 kg, to pa redi tega. ker je rudnik Kočevje po rudarski Se prav oosebn* občutno irtsadet. Preostanek moke pa se bo razdelil po naslednjem ključu: Od preostanka prejme enak delež oni delavec, ki a na 2 otroka in je napravil, v gornji perijodi 22 šihtov, nadalje če ima 3 otroke in je napravil 23 šihtov in tretjič če ima 4 ali več otrok in je napravil 24 šihtov. Seveda pridejo oni, ki so event. napravili v gj>rnji dobi 22 in več šihtov v pošlev za deleže le tedaj, če bo moke od rednih delitev sploh kaj ostalo. Oni pa, ki so napravili v gornji dobi preko 24 šihtov. pa tudi za delitev ostankov ne pri>d-ejo v poštev. Ta podpora, ki jo je TPD vprav s^daj, ko preživlja rudarsko de'avstvo zaradi skrajno skrčenega obratovanja najtežje čase, bi vsaj nekoliko ublažila in olaišila položaj v rudarskih revirjih. S to podporo se bo rudarsko delavstvo vsaj za silo prebilo preko najtežjih poletnih mesecev v ugodnejše jesenske in zimske, ko se bo položaj v rudarstvu gotovo zbol šal. — Načelstvo II. skupine rudarske zadruge sklicuje v četrtek, 28. t. m- ob Iti, uri članski sestanek II. skupine v Delavskem domu, na katerem bo podano splošno *i-tuacijsko poročilo o položaju rudarjev, razen tego pa Pe bo razpravljalo na sestanku tudr o sanaciji bratovske skladnice in o predlogu zakona o minimalnih mezdah- Divjanje pijanih brezposelnih Tržič, 2*S. maja Na Golniku se večkrat zbirajo brezposelni delavci iz raznih krajev Slovenije, ker dobivajo od uprave sanatorija brezplačno hrano, opoldne in zvečer. Tako je bilo tudi v nedeljo okoli IS brezposelnih na Golniku in po večerji so se zbrali v Kleindinstovi gostilni v Goricah. Naročili so pijače in jedače in popivali Čez mero V gostilni so bili tudi štirje domači fantje s katerimi so se začeli brezposelni prepirati in jih naposled vrrrli iz gostilne. Pri pretepu so nabili več kozarcev iu litrov, a gostilničarju niso hoteli poravnati škode, niti zapitka. Od preobilo zavžite pijače, vsi razkačeni in divji so jo ubrali iz gostilne in divje rjoveč, da bo »komunisti«, so začeli po vasi razbijati sipe na oknih, naposled so pa vdrli pred župnišče. kjer so med kričanjem razbili v?a okna in jih celo sneli s tečajev. To jim pa ri bilo fte dovolj. ITiteli so še pred cerkev, kjer so se besno zaletavali v zaklenjena vrata. Najbrž bi podivjana in pijana drhal razbila tudi cerkev, da se niso med tem zbrali kmetje, ki so prihiteli z orožjem ter na slepo oddali več strelov. Pijana drhal se je v strahu ra7bežala na vse stiani. Včeraj so pa orožniki tri nasilneže že aretirali. Enega so prijeli tržiski orožniki, dva pa orožniška patrulja iz Pod-brezja in sicer v Kranju. Divjaki so napravili kmetu in župniku ter gostilničarju okoli 2000 Din škode. Za svoje vandalsko početje bodo seseda odgovarjali. Iz Trbovelj — Preselitev poštnega urada: Te dni se je preselil urad tukajšnje pošte I iz starega v novo poslopje. Osobje poštnega urada se js gotovo globoko oddahnilo, ko je zapuščalo staro poslopje, ki je sicer dolga desetletja služilo namenom poštnega urada Trbovlje I. vendar pa je bilo tako na zunaj kakor znotraj podobno vsemu prej nogo državnemu uradu. — Novo poštno poslopje je sicer skromno, kakor so tudi Trbovlje vedno skromne in le bore malo zahtevajo nazaj od tega kar dajo in kar so že dale v debelih letih, vendar pa lično in docela odgovarja namenom pošte našega velikoga kraja. Vsi prostori so tako praktično razdeljeni in tudi udobni, da osobje sedaj po pravici z veseljem zahaja v urad, dočim jo zahajalo v stari urad z nekako bojaznijo in nejevoljo, čemur se pač ni čuditi, saj je po zimi strašno trpelo od mraza in prehlada, poleti pa od neznosne vročine. V novem poslopju ima upravnik pošte svoj poseben kabinet, pismonoše svoj oddelek, ostali uradi pa so tudi zase. dočim je bilo v starem po slopju kar vse skupaj. Na zunaj novo poslopje nI veliko, glavno pa je, da je na znotraj udobno in praktično urejeno. V novo poslopje je napeljan tudi vodovod, kar je v starem manjkalo. — — Nedeljske tekme: V nedeljo popoldne sta se spoprijela v prvenstveni tekmi na igrišču SK Trbovlje domačin SK Trbovlje in SK Hrastnik. Po živahni borbi, v kateri sta oba kluba pokazala skoraj enako tehnično izurjenost, je podlegel domačin v rezultatu 2 : 0. V Zagorju pa je gostoval SK Amater, ki je v prvenstveni tekmi porazil Zagorjana SK Svobodo v razmerju 4 : 0. Pri prvi tekmi je sodil g. Držaj iz Ljubljane, pri diHgri g. Božič iz Trbovelj, oba dobro. Publike pa pri obeh tekmah ni bilo mnogo. Čemur je bilo vzrok lepo vreme, ki ga je zlaat! mladina izrabila za izlete v lepo planinsko naravo. — — Sokolski Izlet: Na praznik, 21. t. m. je tukajšnji Sokol organiziral tajen izlet v oko liske planine, ki je bil prvi te vrste v zadnjih letih. Vaditelji prednjačkega zbora trboveljskega Sokola so prejeli dan pred izletom tajni nalog z navodili. po kateri poti Imajo kreniti na cel j. Cilj vseh oddel kov. ki jih je bilo 9. je bil Sv. Planini. Zbirališča so bfla ob določani uri na različnih krajih, tako da ena skuoma ni vedela za drugo. Zato je bilo na cilju na Sv. Pla nlnl presenečenje posameznih otroških skupin tem večje, ko so se znašle v skupnem zboru. Vse mladinske skupine Sokola so štele skupaj pieko Ml teoi in ri.ir *-o • jnt kov. Na Sv. Planini so b\W pogosten* • ča jem, kruhom in obaro, tako da je bilo tudi za lačne želo.lčke v polni meri preskrbljeno za kar se ima mladina zahvaliti tudi In lirki hotela »Ana- gv. Po iva v-ko\i Ui jr šla vodstvu izleta vm-mraiiako na roko. k**r le tako je bilo mOifoee s toplo hrano oskr beti toliko mladin«' Mladi irlemiki »o v7.i vali ves dan lepoto planinske nara\e manj kalo ni zabave in ra/i:ranosti sij *n i I seboj tudi svojega harmonikarji in pita-rista* Nadserstve p; je i< o poverjeno teljstvu in oetatfai vaditelje i. rbora sekal« skeh pre.Injakov. _ (Se/. KOL hI) \K baue*; Torek, -o. uiaja Katoličani: r.iu.. Dragfon tftANAlMJI ikiCKjMi v n Kino Matua; Žensko jezero Kino Ideal; Ljubnner ua loteriji, kino Lunin; Marija Belkirčev«, K»no .si*ka; Igra z ognjem. IMfcaiiBffii vK\h Daues; Dr. Kmet, Tvfi#va peita 4;, liu-koez.v ded- Me»lui trrg 4. L.Mar. besenSeSfVe> va ulica 7. Mrtvec v Savi :>p- Lo^ pr; Litij., 2j>. maje-Zaradi deievja zadnjih dni je Sava močno rmaosui in nos.La * seb >j zUvi drevje, ki je pobrala med potjo na obeh bregovih Y nedeljo eo opazili prebivalci iz vasi Spodnjega Loga. ki leži na-p iclezuiške postaje Sive. v vod. truplo. Dobro so videli kako ]nja. ko je bil zaposlen pri regulaci 't*kih d-lih bliru poganiškege mostu pri Kresnicah. Sava je v zadnjih letih odnesla izpred poganiike-g« mo»5tu precejšen ko* zemlje. Zato je pričela zdaj železniška uprava nasip na tem mestu popravljati. Progovni delavci eo vezali protje, ki so ga spletli v obrambni zid, nakar so odtrgani del ze»mlje nadomestili t novo napeljano zemljo in gramozom. Dela seveda še niao končan«. Rov sek j« z drugimi delavci dovažal gramoz iz peiCenoga otočka, ki se je v zadnih letih napravil sredi reke. Usodnega dne pa je tovornike zasukalo v hudem toku. da se je prevrnil čoln. Drugi delavci ao se še pravočasno re-švli na sipino. Rnvaka pa je potegnil čoln podse in g-i udari] po glavi, padajoče kamenje iz povrnjenega čolna ga je gotovo tudi udarilo, da se je onesvestil. Nesrečni mladenič ;e /-ikrilil z r ruka m i in zaklica.1 na pomoč pa je ie izginil svojim iovaje v operi mesto napovedane ope'e -Kavalir z ruiu^ Kozini jeva opera m*mIj»I»i brivec. Naslovno partijo joje g. Janko. Kosino gdčna Zupevčeva. Marto ga Španova, ffrofa Almavivo g. GostiČ. don Basilija g Betetto. don Bartola g. Zupan. Na^a opera je imela a tem delom pri zadnjem gostovanju v MarilKjru najlepši uspeh N'ocojSnja predstava je za red H. Sreda. 27. m&ja 12: Predigre (na ploščah). _ 12.«: Vr*-men^ka napoved, poročila — 13; Napoved easa. objava sporeda,, obvestila — IVI5: Iz živalskega sveti (pložče). — 14; Vremensko poročilo horzni tečan — V*: OtroSka ura; Citronček Tretji del zvočn? pravljice iz metuljekovega življenja. Izvajajo Mani rad. dram družine, vodstvo inj. Ivan 1'en-ffov. — 18.40: O Nikoli 'lesli (e univ prof. Marij Osana). _ 19: Vapov*d Časa, vremenska napoved, poročila, objava ppo'eda. obvestila- — 19 30: Nac. ura: RasJedaN rap-eod v Beli Krajini Mato Crnič -dr Niko 2u-panič) Ljubljana. _ 20: Na harmoniki kon-rertira g. Rudolf Pilih. vmes plošče. — 21: Prenos evr)p*kega '-om^rtp h Rumunije. Sabin Dragoi; Zhi"ka " ročila, obiava »pored* f% t5: Narodna pene m (ploiee). — £3.40: Esperant-ko predavanje: Ljubljana v perspektivi 9- e*per. kongresa (g. Koalevčar Jože.) Stev. 119 »SLOVENSKI NAROO<, torek, 26. maje 1936. Stran S _____ Jutri? ELITNI KINO MATICA Jutri! .»IALA AZIJA, NEMČIJA, BUSIJA so pozorišča špijonažnega velefilma Haas Albers o moški borbi in ženski ljubezni ! ! Charlota Suza Jutri! ELITNI KINO MATICA Jutri! TAJNI KURIR kot avijat. častnik Aleksej Aleksandro vič in rdeči general kot Vera Ivanovna, žena z dvema obrazoma DNEVNE VESTI — Prvi sprejem pri banu savske banovine. Po kongresu je novi ban savske banovine g. dr. Viktor Kužič v nedeljo zvečer oprijel novinarje na routu v krasnih dvoranah 'umskega dvora, kamor so !>ili povabljeni naj-odličnejši predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti ter vse zagrebške javnosti. Goste sta sprejela ban in njegova soproga. Sprejem je trajal do 10, potem se je pa pričel koncert, po katerem so bili povabljeni gostje v največjo dvorano, kjer jih je Čakala zakuska. Na mizi je bila okusno prirejena torta v obliki knjige, jubilejne ?po-menice novinarskega kongresa. Ves večer je vladalo med ::o~ti, ki jih je bilo poleg novinarjev okrog 200. prijetno razpoloženje- lo je bil prvi ohciclni sprejem pri novem banu, savske banovine. — Na dlani Ic/.i, a vendar je treba dokazovati. Je predno je stopil v veljavo poletni vozni red, smo opozorili železniško upravo na težko krivico, ki jo prinaša Dolenjski s tem. da ji zopet vzame ob nedeljah in praznikih redni vlak ter ga nadomesti z izletniškim, ki pa odhaja iz Ljubljane že ob 5*25» torej mnogo prezgodaj. Ta vlak nima nooe-ne zveze z vlaki iz drugih krajev in tako je Dolenjska baš ob nedeljah in praznikih, ko bi bila zveza z ostalo Slovenijo na j hol j potrebna, brez nje. Železniška uprava v tem primeru nedvomno ni računala z željami in potrebami potujočega občinstva. Dolenjska mora dobiti ob nedeljah in praznikih še en vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane približno ob istem času kakor ob delavnikih. To zahtevo bo ponavljala, dokler ne bo Izpolnjena. Če železniška uprava misli, da bi Lila preveč radodarna napram Dolenjski s tem. da bi ji privoščila to prepotrebno zvezo, naj pa opusti ob delavnikih opoldanski vlak. ki itak ni potreben, vsaj tako ne. kakor ob nedeljah in praznikih redni jutranji vlak. — Kopališki policijski komisartjat na Sledu. Kr. banska uprava razglaša: Kopališki policijski komi^nrijat na Bledu, ki je bil osnovan z uredbo g ministra za notranje posle z dne 18. 9. 1935.. 111. Br. H6.S75, prične poslovati v letošnji sezoni dne 1. junija. _ Švicarji zgrade v Splitu velik hotel. V Spjilu to >e mudili te dni zastopniki dupine švicarskih finančnikov, ki nameravajo zgraditi v Splitu velik hotel s 120 sobami. Stroški bodo znašali 25 milijonov Din* Hotel bo zgrajen na Trumbičevi obali HKXK3 SLOGA, tel. 27'33n Ob 16., 19.15 in 21.15! Fenomenalna Grace Maore v čudovito lepem, nemškem pevskem filmu Noč ljubezni Operne arije in šlagerji! Nepozaben užitek! —— — Kongres iiiženjerjev ua Bledu. Ud oO. maja do 1. junija bo na Bledu kongres Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov. Na 17. redni letni glavni skupščini bodo razpravljali o gospodarskih, strokovnih in Stanovskih vprašanjih, zlasti pa o zgraditvi jadranske železnice, o problemu ljubljanskega kolodvora in najkrajše cestne zveze z morjem, pomembna pa bodo tudi razmo-trivanja o tehnični normalizaciji. Kongres bo otvorjen 31 maja v veliki dvorani >Park-hotela^', svečana otvoritev bo posvečena v glavnem bO-lelnici slavnega rojaka Nikole Tesle. Po kongresu prirede inženjerji ekskurzijo v obrate KID na Javo mik in na Jesenice, obenem pa izlet do narclsnih poljan pod Golico. — Motorizacija zagrebške prometne policije. Prometna policija v Zagrebu dobi motocikle, da bo lahko skrbela' za red v mestu in pazila zlasti na kolesarje, ki prehitro vozijo po mestu. Zagreb dobi tudi vse potrebne prometne signale, tako da bo tudi v tem pogledu moderno mesto. Skozi Ljubljano se vozi mnogo tujih avtomobilistov m dobro bi bilo. 6e bi tudi pri nas poskrbeli, da bi dobilo mesto v tem pogledu vsaj nekoliko moderneJM.' lice. — Korza dola v Ljubljani išče 4 zidarje za delo s samotno opeko, pekovskega poslovodjo, sohoslikarja, 2 hlapca, krojača in 1 pekovska vajenca i Zvočni Kino IDEAL Danes premiera sijajne operete LJUBIMEC NA LOTRIJI" Film nenadkriljive komike in humorja Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer. — Tudi mleko hočejo hrvatski kmetje prodajati dražje. Hrvatski kmetje bo se posvetovali v Zagrebu o tem, kako bi mogli dražje prodajati mleko. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da plačujejo trgovci mleko od 40 do 80 par liter, v mestu ga pa prodajajo po 2 Din ali pa še dražje. Ker je trda za denar, vozijo kmetje na trg več mleka, kakor v boljših časih in to so prekupčevalci izrabili. Nekatere mlekarne kupujejo topljeno maslo po 8—10 Din kg. mleka se pa porabi za 1 kg masla najmanj 25 litrov. Da se izognejo izrabljanju, hočejo ustanoviti kmetje v Zagrebu centralno mlekarno in prodajati mleko samo preko poverjenika Gospodarske sloge. — Prijeten in eenea reekend na morju. Vsakdo si lahko poceni ogleda našo luko na severnem Jadranu in preživi tri dni na SuSaku (2 noči), kar stane z vožnjo tja in nazaj. oreh rano in prenočiščem: '250 Din na Sušaku, restavracija Slavi ja. 310 Din ParkhnM in 375 Din hotel Jadran. Avto-montaža d d vozi redno vsak dan na So-5ak * svojimi udobnimi avtobusi in ie uvedla ceneno reklamno vozno karto za tridnevno bivanje na Sušaku. Velja za vsako osebo In se lahko vozi takole: 1. dan iz Ljublja- ne ob 6.30, v Kočevju zajtrk, dohod na Sušak ob 12. Obed večerja, prenočišče; 2. dan ves dan na Sušaku: zajtrk, obedi večerja, prenočišče; 3. dan: zajtrk, obed. odhod s Sušaka ob 2 30, južina v Kočevju. Prihod v Ljubljano ob 20. Za časa bivanja na Sušaku prosta vožnja po vseh avtobusih »Prh glav« prometa t i. Trsat, Draga. Kostreiia ter za goste Parkhotela in hotela Jadrana prosto morsko kopališče. Vozna karta velja za poedino oselo in poljuben dan, se gla^i na ime in je neprenosljiva. Iste karte lz Kočevja za 200 Din restavracija Slavija, 260 Din Pamkhotel in 3-5 Din hotel Jadran. Vse informacije in predprodaja kart v Ljubljani pri Putniku, hotel Miklič tel. 33-84. V Kočevju pa v gostilni llarde. — Zahteve zavarovancev Phon.a-a. Sno-di so se zbrali v Beogradu zavarovanci Phonixa, da se posvetujejo, kaj je treba storiti v zaščito njihovih interesov. Pri nas je za 650,000.000 teh zavarovanj in premijska rezerva za nje bi morala znašati največ 165.O00-00O Din. Direkcija Phonbca ima v naši državi 90.000 000. pri tu'ih bankah pa menic naše države za 42,000-000 skupaj torej 132.000.000 Odkupna vrednost portfelja jugos'ovenske podružnice se računa okrog 25.000.000, tako da bi bilo treba še okrog 35.000.000 za kritje primanjkljaja v premiiskih rezervah. Na konferenci se je nanašala zahteva, da pri sanaciji zavarovanj pod nobenim pogojem ne smejo zavarovanci trpeti nobene škode pri znižnju višine zavarovanja. Zahteva se popoln« zaščito interesov naših zavarovancev. — Mednarodni kongres za zaščito industrijske mednarodne svojine. Trgovinski minister je v sporazumu z ministrskim svetrm določi! predsednika uprave za zaščito industrijske svojine dr Janka Šuma-na za delegata naše države na kongresu mednarodne asociacije za industrijsko svojino, ki bo od 1. do S. junija v Berlinu odnosno Munchenu. — Sestanek balneologov v Slatini Radencih. V nedeiljo 31. t. m« Se šesta ne jo v Slatini Radencih naši balneolocji Z.i sestanek so pripravki več strokovnih predavanj. Med drugimi bo predaval tudi docent medicinske fakultete ljubljanske univerze dr. Ivan M/i tko. — Pnliski študentje v Beogradu. Davi je prispelo v Beograd 70 slušateljev in slušatelpc jagelonske univerze iz Krakova pod vodstvom profesorjev. Na Kalimegda-nu vprizore na prostem delo tajnika svoje univerze dr. Regula »Nikola Kopernik«. — Vreme. Vremenska napoveda pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme. Verraj jc nekoliko deževalo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 25. v Splitu 24. v Ljubljani in Sarajevu 23, v Mariboru 22. v Beogradu 21. v Skopi ju 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7o2.5. temperatura je znašala 11.5. — Lastna kita jo je zadavila. V vasi Grap blizu Sarajeva se je pripetila v nedeljo težka nesreča. Mlada mlinarica Milka Miovič se m hotela pod mlinskim kolesom kopati. Skočila je v tolmun pa se je zapletla z lasmi v kolo. ki jo jo potegnilo k sebi. NVsrečnici se je ovila dolga kita okrog vratu in tako se je zadavila. Iz Ljubljane —lj Akademska protitubekulozna liga ustanu* ijeua. V petek zvečer se je vršil na univerzi ustanovni otčni zbor Akademske proti tuberkulozne lige. Uvodoma je predaval primarij dr. Neubauer o temi »Akademiki v boju proti tuberkulozi*, nato je poiočal predsednik pripravljalnega odbora o poteku akcije. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Prane štular, techn., za podpredsednika Rado Poljanšek, med., za Tajnika Peter AljanČič. techn., za blagajnika Mirko Jen-čič techn., za gospodarja Lojze Kojnik, med., za odbornika Lado Gogala, jur. in Ivan Sadnikar. med-, za revizorje pa Zdenko Lah, Roman Čelik in Vladimir Jan. Na občnem zltoru so bile sprejete tudi tri resolucije, v katerih zahteva APL, da se uvede' rent-genološki in po potrebi tudi klinični pregled vseh novincev. Spremeni naj se* zakon o zdravstveni zaščiti učencev da namreč ostane &> % nabranih sredstev univerzam in ne 50Co kakor doslej. Doslej nabrana sredstva Centralnega zdravstvenega fonda naj se vrnejo univerzam, kolikor so vplačale, in naj se denar porabi za zgraditev univerzitetnih sanatorijev. Zgradi naj se tudi poseben paviljon za akademike na Golniku. —lj Prizidava poslopja Fi (harmonične družbe na Hribarjevem nabrežju. Na tem nabrežju, ki se je prej imenovalo Dvorni nasip, zdaj preiskujejo teren, ker nameravajo pri-zidati poslopje filharmonije. Nabrežje je tam nasipano. kakor vsa nabrežja ob Ljubljanici, kar pove že ime, n. pr. Dvorni nasip, Sv. Petra nasip, zato morajo teren skrbno preiskati, preden ga obtežijo. Nekatere hiše ob Ljubljanici pokajo zaradi slabega terena ter so bila regulacijska dela v Ljubljanici tudi zaradi tega precej kočljiva. Na Hribarjevem nabrežju kopljejo rov. da bodo videli do kam 6ega nasip ter da bodo proučili tako zvani raščen teren, če bodo sploh prišli do njega. _lj Ureditev parka za rimskim zidom. To delo je nekaj časa počivalo in pesimisti si niso več mnogo obetali od napovedane ureditve, ki bi naj bila velikopotezna, kakor so pač mnogi načrti pri nas. Vendar kaze, da bodo s časom končali tudi ureditev rimskega zidu in njegove okolice, 5e ne letos, pa prihodnja leta. Zdaj dela zopet nadaljujejo in je zaposlenih okrog 15 delavcev. Za zidom bo lep park. Vzdolž njega bo držala po sredi sprehajalna pot, kakor n. pr. v parku ob Glasbeni Matici. Razen tega bodo postavljene tudi klopi ob zidu. Park lo najbrž zasajen z okrasnimi rastlinami. Za zaščito samega zidu polagajo nanj v skladih travnato rušo, da tako narede nekakšno streho, ki bo zadrževala vodo ter ne bo zatekal zid. To streho bodo menda zasadili tudi z okrasnimi rastlinami, ali bodo na nji vsaj cvetlice. Ureditev bo torej učinkovita. Dela imajo še precej. Za zidom je še mnogo nasipa ki ga bodo morali odvoziti in teren splanirati —lj Posipanje cest je pri nas tudi dogodek, zlasti tistih, ki ne spadajo pod mestno upravo. Tako zdaj posipavajo del državne ceste v Trubarjevi ulici. Marsikdo je pričakoval, da bo ta cesta tlakovana že letos, kakor n. pr Cojzova cesta Toda Trubarjeva ulica ne leži v sm^ri bodoče avtomobilske ceste in se je bodo avtomobilisti radi Izogibali. In to ie izgo\or, da je ni treba tlakovati. Zato jo zdaj posipavajo na debelo z gramozom, nakar bodo nasip utrdili. Mesto pa posipava cesto v Zvezdi na severno stran, kar je bilo tudi že zelo potrebno. Tam sicer ni posebnega prometa, a cesto je treba kljub temu vzdrževati Cestišče utrjujejo s parnim valjarjem. —lj Prihodnje dni obiščejo Ljubljano kot gostje esperantskega kongresa gojenci zagrebškega zavoda za slepe. Namen njihovega obiska je. da pokaže zavod, kako t^krbi za glasbeno vzgojo svojih gojencev, saj dobro vemo. koliko slepcev si ravno z glasbo najlepše in najboljše služi tudi svoj vsakdanji kruh. ne le. da jim je glasba v njihovi nesreči tudi največja uteha. Sadove tega dela bomo slišali na koncertu, ki ga priredi zavjd s pomočjo naše Glasbene Matice v fil harmonični dvorani v petek 20. t. m. ob 20. Občinstvo vabimo na ta koncert, ker smo prepričani, da se zanima tudi za to vzgojno delo. Kjerkoli so nastopali mladi koncertanti, imajo jako lepe ocene, nekateri izmed njih pa so tudi gojenci zagrebške glasbene akademije. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Udruženje jusroslorenskih inženjerjo* in arhitektov _ sekcija Ljubljana vabi člane na proslavo 80. obletnice rojstva Nikole Tesle, ki to v petek, 29. maja ob 20. v elektrotehničnem institutu univerze v Ljubljani (Aškerčeva ulica 11). O življenju in delu Nikole Tesle bosla predavala gg. ing, Marij Osana, dekan tehnične fakultete in dr. ing. Milan Vidmar, redni profe-or univerze. 'Kino Union, tel. M-21' DANES POSLEDNJIC ! Mojstrovina dunajske filmske produkcije! Ljubljana je sprejela film z nepopisnim navdušenjem! Ne zamudite! Marija Balkirčeva (Iz dnevnika velike ljubezni) LIL.Y DARVAS in HANS JARAY Ob 16, 19.15 in 21.15 uri! Ne zamudite —!j 2irovci, Logaeani, Vrhničani in vsi rojaki iz Julijske Krajine se bodo pridružili Idrijčanom na njihovem izletu v nedeljo 7. junija. —lj Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani ima svojo letošnjo oblastno skupščino 21. junija ob 10. v prostorih Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27 v Ljubljani, po določenem dnevnem redu. Vse člane vabimo, da se iste udeleže v čim večjem številu. _lj Letalo in dve čaplji. y nedeljo do|>ol- dne okoli 11. se je dvignil v sinje višave s svojim malim športnim letalom z ljubljanskega letališča šef centra dr. Rape. Ko je krožil nad Rožnikom, se je naenkrat znašel v družbi dveh velikih ptic, ki sta v mogočnih lokih krožili nad letalom. Bili sta čaplji, samec in samica. Ta zanimiv in edinstven prizor je opazovalo tudi več sto Ljubljančanov. Caplji sta nekaj časa krožili nad letalom, nato pa odleteli proti šmarni gori, a kmalu sta se spet vrnili ter v veličastnih lokih krožili nad mestom- Caplji se spre-letavata že več let nad našim mestom, zlasti spomladi. —lj K°PaHšČe SK Ilirije je oživelo. Simpatično ilirijansko kopališče je letos lepo preurejeno. To so izkoristili številni prijatelji solnca. zraka in vode ter že prvi dan poživili "dosedanje enolično življenje v kopališču. Na solncu je prav prijetno toplo, in kopalci kar tekmujejo med seboi, kdo bo dobil prvi bronasto kožo. Pa tudi voda Je zmerno temperirana, tako da tudi občutljivejši lahko prijetno plavajo Če bo trajalo solnčno vreme še par dni, bomo imeli v kopališču kmalu že poletno razpoloženje. —lj Umrli »o v Ljubljani od 15. do 21. t m. Kanduč Franc, 51 let, delovodja tob. tovarne, Bohinc Ana, 57 let, kuharica, Skubic Jožef, 35 let, ing. banske uprave, Cimerman Karol, 72 let, delavec, Bizovi. čar Franja, 70 let, zasebnica, Vesič Stanko, 10 mesecev, sin delavca, Žagar Marija, 65 let, žena posestnika, Dravljo, Kapelj Jožefa, roj. Sever. 69 let, žena posestnika. V ljubljanski bolnici so umrli: Nebosejka Marija, 68 let, dninarica, Kožjjevec pri Kdor govori o lepih belih zobeh misli no zobno pasta proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod Višnji gori, Vinter Marija, 3 mesece, hči posestnika, Sevnica pri Brežicah, Jovano-vič Jovan, 25 let, šabac, Skopec Smljan, 14 mesecev, sin krznarskega pomočnika, Tičar Ana, roj. Pikuž, 49 let, žena knjigo, vodje, Omahen Ivan, 63 let, dninar. Sv. Štefan, občina Velika Loka, Preša Ivan, 57 let, kajžarica, Pšata, občina Cerklje pri Kranju, Perušek Franc, 19 let, sin pocestnice, Podcerkev, Stari trg, Poje Franc. 21 let, poljski delavec. Stari kot, Butala Štefan, 47 let: posestnik. Tauča gora, Starič Roman, 1 leto, sin delavca, Velike Lašče. _I j Udruženje jinzo"do> en>kih iuzeujerjev in arhitektov _ sekcija Ljubljana ima v sredo 27. maia ob 20. v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. članski sestanek, na katerem se bo obravnaval dnevni red letošnje glavne skupščine na Bledu- _lj Ijredno pester in zanimiv bo sj>ored 9. kongresa esperantistov kraljevine Jugoslavije ob binkoštih v Ljubljani. Javnost in somišljeniki, poselite zlasti santmivo akademijo in predstavo »Hlapca Jerneja«. _lj Društvo >Taeer€. Danes točno ob 2Ql90 pevska vaia. —lj Združenje gostilniških podjetij v Lj-.ih-Ijaoi sporoča v smislu odloka kr. banaka uprave V HI. No. 2629/4 z dne 1(J. maja t. L glede podaljšanja obrat .vnlnega ČS*a ob priliki pomladanskega velesejma za gostinske obrate v mestu, da je odrejeno podaljšanje polic, ure razven za vinotoče in buf-fete. do 2- ure. za kavarne pa do 3- ure zjutraj, vendar poslednje brez pravic« točiti alkoholne pijače po 2. uri. — Slepa deca bo pela in svirala. Maribor bo doživel v četrtek, dne 28. t. m. Izreden dogodek. Iz Zagreba pride v naše mesto slepa deca. ki bo v »Uniomu pela in svirala, Revčki so vložili v glasbeno vzgojo toliko truda, zato pa so njihovi koncerti povsod doživeli prodorne uspehe. Pridite, da Čujete slepo deco peti in igrati! — V petek opera. Zadnje gostovanje ljubljanske opere bo za red B v petek, 22. t. m. Odlični gosrje so bili pri obeh predstavah Rossinijeve opere »Seviljski brivec« navdušeno sprejeti in ni bilo ovac i jam ne konci ne kraja. Rezervirajte vstopnice. — Orožnik zasačil pijane \ lomilce. V noči na nedeljo so trije nepridipravi vlomili v klet posestnice Jožefe Senči rje ve v Jelenei in ukradli sod vina za 1400 dinarjev. Preorani rokomavhi so se v kleti upijanili in nato z vozom odpeljali vino. Na njihovo nesrečo je pijane vlomilce sredi noči zasačil orožnik in jih aretiral. So to 42-Ietni Frane in njegov o-l-letni brat Janez J. ter 20-letni Janez E., vsi breposelni delavci s Pol.rt/ji pri Mariboru. Po zaslišanju bo vlomilre izročili okrožnemu sodi:ču v Maribora. — Zaradi dekleta so fantje na nekem plesu v Vukovskem dolu v Slov. goricah napadli 26-letnega posestniškega sina Antona Kovača in ga do nezavesti kamenjali Žrtev divjaškega napada so hudo ranjenega prepeljali v maril>orsko lH)lni''o. — Kolesarska nesreča. Efs kfUiftcu Delavske in Koseškega ulice je nek ikolesar povozil 9-letno Dragieo Ocepkovo. ki |s zadobila nevarne poškodbe na obeh nogah. Po-škodovanka se zdravi v bolnici. — Program Putnikovega izleta na Dunaj. Ob priliki muzikalnega festivala n; Huna ju priredi Putnik na temelju jugoslovansko— avstrijske turistične pogodbe od 2. avgesta 193C> izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod iz Maribora bo 11. junija 1996 Ob približno 3h. povratek v Maribor 15. junija ob približno 18h. Vozna cena iz Maribora /na-a v ITT. razredu Din 240.— (II. razred Din 900 . PreskrbijKariera kanci ista Vincigra« je zopet naslikal ozračje uradnistva in postavil v zabavno dejanje celo vrsto iz življenja zajetih, le malce burkasto pobarvanih značajev. »Mladi gospod šef« kaže zopet >bi-ciklistec življenja, \č. se navzgor krive, navzdol pa pritiskajo, kaririste po neumni protekciji, šefa po srečni nepričakovani dediščini. fanatično marljive uslužbence, pa tudi načelne lenuhe, a sredi pisane družbe stremuhov, rojenih garačev in to-pih sužnjev tudi bistrih poštnjakov s hrb tenico. Kakor film se odvija dejanje in samo še petja bi bilo treba, pa bi gledali najbolj srčkano filmsko opereto. Zamenjava in zmota so gibalo te fl^tne burke ker mar. *ikdo je, kar ni, in marsikdo ni. kar se zdi, da je. Zlasti posrečen je motiv, da je nekdo kvartarni uživač, ki je sicer zagrizen pisarniški molj. ki je dozdevno zakrknjen filister in okostenel birokrat; pa ga gledamo v dveh čisto na-protnih vlogah in ga imamo radi v obeh Imeniten tip je tudi starček, ki brez pisarniškega zraka in hrupa ne more živeti, dasi se ne more vživeti v podobni tempo niti np prenaša novodobnih telefonov, avtomobilov in drugih naprav, češ da so čisto odveč Tudi pestunja ali gospodična, ki varuje in vzgaja otroke kot vzgledna, nedolžna in plaha punčka. a se vsak kvartal izpremeni v ponočnjak in jo najmodernejše fazonp po kabaretih in barih, je prikazen zabavna, pa tudi že ne več le izmišljena. Res nič senzacionalnega, novega, posebno duhovitega, toda g^edal^ško krepko postavljeno, nanovo zalo efektno uporabljano ter zabeljeno z mnogoterimi aktualnostmi in večno veljavnimi resnicami. Gledališče ie bilo polno, in povsod si videl lp zadovoljne obraze ter odkritosrčen SCTieh. pa če*to naravnost bučen krohot. Skratka: Lichtenberg Je že drugič na našem odru popolnoma zmagal. Mladega gospoda šefa v tovarni in glavni pisarni igra veselo, toplo in vseskoz simpatično B Stupica, izvrsten stari pro. kurist je Gregorin v imenitni maski in govorici in kretnjah osupljivo, morda ven. S o k o Župni zlet v Celju Sokolska župa Oelje poziva za 14. junij zopet svoje pripadnike na zbor v Ce Ije. Včlanjena v Savezu SKJ priredi župa že 4. zaporedni župni žlet v Celju, leta 1930, 1931, 1934 in letos. Ko so se lo- maja 1908 sestali v Ljubljani zastopniki sokolskih društev iz bivše Štajerske radi ustanovitve Sokolske župe Celje, so le malokateri računali s tem. da bosta tako kmalu v tej pokrajini nastali dve močni sokolski župi, mariborska in celjska. Slednja se je ob ustanovitvi raztezala na vso bivšo štajersko vštevši sokolsko društvo v Gradcu. Prvi župni zlet, ko še župa ni ime]a oblastveno potrjenih pravil, se je vršil v Krškem 1. avgusta 1909. Udeležilo se je tega zle-ta 16 župnih društev: Braslovče, Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Maribor, Sv. Jurij ob j. ž.. Sv. Križ-Kostanjevica, Ptuj, Trbovlje. Zagorje, Žalec. Vseh slovenskih Sokolov v kroju je bilo 215 z S zastavami, bratov Hrvatov je bHo 120 z zastavo zagrebškega Sokola. Pri prostih vajah je nastopilo iz župe 89 članov, na orodju 9 vrst Nastopil je tudi ženski oddelek krškega Sokoila. S tem zletom je bil položen temelj današnji sokolski župi Celje. Vrstili so se nato z malo izjemami vsako leto v raznih večjih krajih v območju župe župni zleti. število društev in s tem v zvezi število nastopajočih je stalno naraščalo. Na Gustave le Rouge: 14 Ulica groze Romsa. — Morda je pa mislil, da bi ne bilo varno voziti se ponoči s tako veliko vsoto denarja. — To utegne bi-ti res, vendar se pa čudim, da -je sklenil vrnrti se šele jutri. To ni njegova navada. Nekaj se ie moralo zgoditi, nekakšna nezgoda ali nesreča. , kai vem. Čeprav bi me ta brzojavka pomirila, se ne morem iznebiti strahu Peter ie rrKVlcal, toda tudi on je mislil kakor dekle. Poznal >e Goodvvina dovoli, da ie lahko vedel, da se je moralo res zgoditi nekai izrednega, da je sklenil ostati čez noč v San Antoniu. In iz vsega tega. kar sta govorila, da bi se pomirila, sta čutila nasprotno vedno večji strah in nemir. Ce bi bila Da mogla slutiti resnico, kako daleč bi bila od bojazni. V resmci arhitekt svoii hčerki solnh rri brzoiavil in rritti mislil ni na to. da bi orenocil v San Antoniu. Mary in Peter sta bila prepričana, da je najel v hotelu v San Antoniu sobo. v resnioi se je pa z zadniim večernim vlakom vračal v Eldorado. dar pretirano sentten starec. Oblastnega. & omejenega direktorja doživlja Lipah, novo kabinetno figuro dvofcvca knjigovodjo, kvartalnega uživača ima Kralj:, igra torej dve vlogi v enem značaju ter je neodoljivo in prav ganljivo komičen. Najmanj verjeten je Gbtz. lenuh, ki ga igra Sancin. Jerman je vesej odvetnik. Danes tipičen plačilni natakar, ki ocenja in titulira goste po naročilih, a Po tokar realističen uradni sluga Sveža, zala in pristna tajnica je Mira Danilova, odlična v vsakem pogledu; v potekajoči sezoni ji je ta vloga zopet posebno posrečena, a seveda v Galsworthyjevi hifini CamšHe (»Družinski oče<) je bila letos na vrhuncu in nam ostane nepozabna. Severjeva je podala pestunjo Lizi v šampanjski opojnosti realistično resnično, vendar malce na debelo... Burka je dosegla popolnoma svoj namen in ne dvomim, da jo pojdejo ljudje radi gledat Snoči je gostoval v ^Trubadurju« naš najslavnejši operni tenor, zares velik umetnik petja. Jože Rijavec. Ime] je izredno srečen večer in bil sijajno pri glasu. Čeprav smo Verdijevega > Trubadurja« že dolgo do sitega naveličani, nam je Riiavec podal najvišji užitek, da smo vztrajali do konca. In publika ga je navdušeno nagra-jala vedno znova z viharnim aplavzom. ž-al. da je nastopal brez skušnje s kapelnikom dirigentom s katerim bi se iz-cimili lahko konflikti, ako bi Rijavec ne bil — tolik umetnik. Posebno se je odliko, vala Kogejeva kot Azucena. Janko kot Luna in Petrovič glasovno in pevski kot Ferrando. Mnogo srečnih momentov je ime]a Olj-dekopova kot Leonora in je vobče za svoje lepo petje prejela zaslužen šopek. Vendar ima partijo naštudirano neenakomerno ter zato v gotovih točkah ne doseza cilja Zdi se. da ima Leonoro naučeno površno: zlasti izgovarjava hj vokalizacija potrebujeta še temeljite popolnitve Pevko krasnega materijala ^eimo čuti vselej tudi pevsko tehnimo na višini. Gledališče je bilo zasedeno ]e ekromno. zato pa je predstava prinesla tem več odobravanja gostu Rijavcu, ki nam je vedno posebno dobrodošel tenor čudovite glasovne svežosti. imponuioče pevske umetno«tL idealne izgovarjave in prav zadovoljujoce, mestoma viharne dramatičnost5! Fr. G. I s t v o zletu v Celju leta 1929 je nastopilo članov telovadcev že preko 300 Letos se je župa porazdelila v tehničnem pogledu v 10 manjših okrožij, ki štejejo skupaj 52 društev in 9 čet. Okrožja a« marljivo pripravljajo na zlet in bodo glede udeležbe med seboj tekmovala. Pridite poinoštevilno na zlet. Nikogar ne smemo pogrešati, kajti posamezniki tvorijo celoto. Kako velika bo celota, je ležeče na vas. dragi bratje in sestre V izpolnjevanju dolžnosti do skupnosti smo prepričan, da se bo našemu klicu odzval sleherni brat in sestra, naražcajnik in naraščajnica. Zdravo! Sokolski dom v Kočevju Sokolsko društvo Kočevje si je nadelo letos važno nalogo, zgraditi dom. Kaj pomeni tak dom za tukajšnje Slovence, bo vsakemu jasno, saj Slovenci na Kočevskem nimajo še nobenega sokolskega ali prosvetnega doma. Najmočnejše razvita organizacija med Slovenci na Kočevskem je baš sokolska. Zato je res prav, da je bas ta organizacija sklenila zgraditi za Slovence tako važen dom. Tudi tukajšnja občina, ki ji predseduje znani javni delavec notar g. Lovšin Anton, je u videvajoč nujno potrebo zgraditve sokolskega doma odobrila v svojem proračunu letno postavko 20.000 Din za bodoči sokolski dom. Društvo samo ima okrog 100.000 Din, poleg tega pa tudi že stavbišče za dom, in sicer na najlepšem kraju našega mesta. Ima pa še to prednost, da je tudi ker leži ob poti proti rudniku, lahko dostopen pre- Arhitekt ie opravil svoje posle in obedoval s svojim prijateljem bankirjem Pedrillom, ki ga je potem spremil na kolodvor Goodwin je kupil vozni listek prvega razreda zato. ker je imel pri sebi mnogo denarja, spravljenega skrbno v aktovka iz krokodilove kože. Oče je že komai čakal, da bi zopet videl svo.io hčerko, štel ie posfta:e in neprestano pogledoval na uro. Toda baš kot nalašč ie imel vlak priklopljenih več tovornih vagonov, ustavljal se je dolgo na vsaki postaji in tako je šlo le počasi naored. Do Eldorada je prispel šele ob pol ene. imel ie skorai pol ure zamude. Kolodvor je bil skora; prazen. Good-win ie bil zelo presenečen, ko rti zagledal niti Petra, niti Mary, ki nv b; mu bila prišla naproti, kakor je W!o ddgo-vorieno. — Kaj pomeni to? — je mrmral sam pri sebi ozirajoč se v strahu na vse strani. — Pa vendar Peter hi postal žrtev nesreče, pa vendar moja hči ni zbolela? Gotovo se je moralo zgoditi nekai izrednega, da mi nista prišla naproti. Tn ves v skrbeh ie hitel pred kolodvor iskat avtotaksi. Toda našel tri nobene«. Avtotaksi so bili v mestu še redki zarad^ slabih cest. poleg tega ie bil pa pol- bivalcem. ki bivajo na rudniku. Vse načrte za dom je napravil brezplačno or. arhitekt TJ rek Jovo. Načrti so bili pregledani pri župi v Ljubljani ter poslani s priporočilom savezu SKJ. Društvo je istočasno zaprosilo pri savezu tudi za brezobrestno posojilo. Glede tega posojila so pa nastopile težave, ker savez pač ne razpolaga s prevelikimi sredstvi ter mora prvenstveno skrbeti, da se dozidajo tisti domovi, katerih zidava se je moral ustaviti radi pomanjkanja denarnih sredstev. nočni vlak pretežno tovorni in z njim se ni vozilo v Eldorado mnogo potnikov. Razočaran in nejevolien je sklenil Goodvvin iti domov peš. Tedaj pa je prišel v zadrego. Na izbero je (imel dve pori — prvo. zelo dolgo v veKkem ovinku okrog bank in tovarn, potem Da skozi ulice, po katerih so tudi ponoči hoditi delavci na deko in domov, drugo, zelo kratko, ki ie pa vodila skozi Ulico generala Granta. Po dolgem razmišljanju se je odloČil za drugo. Nestrpnost, ki ga je gnala domov, kier bi zvedel, zakai mu Mirv m Peter nista prišla naproti. ie premagala njegovo previdnost Sicer ie pa bila utica groze mnozo izgubila na svoiem slabem glasu, odkar je bila tak-* dobro razsvetlijena. S tem so bile tudi porriene besede Dolicijskesra ravnateljstva, da ie vredna ena svetrlka več kakor šest reda rev. Goodwin je bil pa tud' pogumen. Burna doživetja v mladih letih so ga bila tako utrd la. da je bfl vajen vseh nevarnosti, poleg tega je pa imel pri seb« dober samokres, Do doma imam samo četrt ure. — ie pomislil. — izberem si krajšo not. Sicer pa. kie ie rečeno, da so bili umorjeni vsi. ki so hodili po Ulici generala Granta? list, ki je veekakor v vseh ozirih zelo potreben. Upamo, da bo članstvo simpatično pozdravilo župni vestnik ljubljanski, prepričani pa smo istotako. da ne bo med člani župe nikogar, ki ne bi postal naročnik — Nastop konjenice ljubljanskega Sokola-Jezdni odsek ljubljanskega Sokola priredi na binkoštni ponedeljek i. junija ob lfV na letnem telovadišču v Tivoliju t-Aoj samostojen nastop. Narasčajniki bodo izvodi i volf^-žiranje, jeu de tarre, skakanje poedinrev. po dva, £tiri in **no šaljivo točko z volteii-ranjem. Člani in članire (24) bodo jahali % kopji cararolle _ figuralno jahanj** četvorko bo pokazalo 8 Članov in 8 članic, kot za. ključno točko pa bodo člani in članire izvedli ronrours hippi0.uf» t. j. skok*» c*** prepon*1. Pred. po in m°d programom igra od-sekrvva fanfara. Ker so pri nas rastopi konjenice zelo redki, vabimo vse, da se te zanimive prireditve udeleSe, Nujnost zgraditve sokolskega doma v Kočevju je pa iz prestižnih razlogov jasna. Treba je pomisliti, da je bas v Kočevju gospodarsko najšibkejši sloj našega naroda delavec in uradnik. Stremljenje teh je vsekakor treba podpirati, ker so navzlic težkim gospodarskim razmeram nabrali že precej lepo vsoto za svoj sokolski dom. Treba je. da merodajni faktorji zastavijo vse sile ter preskrbi društvu tudi prepo-trebno posojilo. Treba je mislite, da smo do sedaj zelo malo naredili za Slovence na Kočevskem, ter da je treba tudi tu pričeti z delom. Sokolski planinski tabor Načelnistvo Sokojske župe Ljubljana je razpisalo za letošnjo pomlad, kot pripravo za veliki sokolski planinski tabor, ki bo predvidoma v letu 1938 manjše planin, ske tabore, na kate-em se snidejo tri do sest edinic, ki prikorakajo na določeno mesto iz raznih smeri. Taki planinski tabori bi se morali 'etos izvršiti v dneh 10., 17. in 24. maja t 1.. pa jih je po večini preprečilo deževje Samo edinicam ježen-skega skupka je bilo v četrtek vreme vsaj toliko naklonjeno, da so priredili svoj planinski tabor na Rašici, o čemer smo že poročali. V nedeljo 24. t. m. pa ee je nebo usmililo sokolskih prirediteljev in imeli smo najkrasnejši pomladanski dan. To priliko so porabila društva Sokol Ljubljana TJ, Sokol Ljubljana Vič in četa Lavrica (Sokol Ljubljana IV se tabora ni udeležil, ker ni bit obveščen), da so priredila v nedeljo popoldne peš i zlet v smeri proti Orlam čez Go'ovec Sokol Ljubljana Vič se je zbral doma pred Sokolskim domom ter odkorakal na letno telovadišče Sokola Ljubljana II na Prule, odkoder je potem sokolska družina nad 200 oseb v lepi povorl«! v kroju in civilnih oblekah z znaki odkorakala po prijetni gozdni senci Golovca v smeri proti Orlam. Zaradi malega nesporazuma je prišla četa Lavrica z vsemi svoji n* oddelki v kroju v vasico Orle, dočim sta se Sokol II in viški Sokol utaborila kake */« ure pred Orlami na prijazni ravnici. Tu je bil enourni odmor. Mladina je uživala med petjem in p3esom narodnih ko! krasno pomladansko popoldne, dočim je starejša sokolska generacija »!mela debato o sokolskom delu in vsakdanjih tegobah. Malo pred odhodom so prišli bratje in sestre iz Lavrice v goste, iskreno pozdravljeni od veselih taborjanov. Zaradi kratko odmerjenega časa je sledil samo kratek pozdrav vodnika izleta br. Dolbarja, nakar so se vrnili Lavf»čani nazaj na Orle, ostali dve društvi pa sta odkorakali po gozdnih potih proti Spodnji Hrušici, skozi šte-panjo vas na telovadišče Sokola II na Prule. Sokolska družina je strumno korakala skoz naselja in prepevala sokolske in narodne pesmi. Po pohodu na telovadišče okrog 19.30 je bil stfk izletnikov, ki so najprej junaško zapeli >Peseim sokolskih legij« in sokolsko »Hej Slovani«. Vodnik br. Dolhar se je ponovno zahvalil vsem udeležencem izleta, nakar je bil razhod. Vičani so odkorakal' zopet v strnjenih vrstah domov. Prvi porzkusni peeazlet je uspel prav lepo, samo udeležba bi morala biti večja. Zlasti velja to za Vičane. Upra-vično pričakujemo, da se bo ta nedosta-tek v bodoče popravil in da se bodo vsi kot disciplinirani člani odzvali vabilu svo jih društev. Slična izleta sta se vršila tudi v oblejnem in dolenjskem okrožju. J. H. _Not sokolski list. Sokolska župa v Ljubljani prične s 1.. juni jem izdajati svoje glasilo »SokoU. ki bo izhajalo mesečno enkrat v obliki revije ter prinašalo poleg idejnih člankov tudi vse potrebno gradivo za delo v društvih in četah Uredniški krožek je že pridno na delu. da bo prva, uvodna številka čim boljša. Ljubljanska župa je že svoječa-sno izdajala svoj >Vestnik«. ki je prenehal leta 1928., toda potreba je nanesla, da 6e je pričelo z zopetnim izdajanjem župnega glasila. Pri tej priliki bodi omenjeno tudi. da h odo najbrž vse dravske sokolske Župe pričele najbrž z novim letom izdajati skupen Novi španski prezident Mamiel Azana je pravi republikanec, in telesom demokrat z dušo »Ne uklonim se niti skrajni desnici, niti skrajni levici. Zastopal bom polhVko. slo. nečo na ustavi.« Te besede je izgovoril novi španski prezident Manuel Azana na predvečer svoje izvolitve. To ni samo njegov politični kredo in program, temveč tudi dokaz, da je 754 poslancev in >com. promisarios« volilo v stekleni palači v parku del Retiro dobro Na najvišje mesto španske republike je prišel pravi republikanec, demokrat z dušo in telesom. Morda je dalo baš njegovo globoko demokratsko prepričanje skrajni desnici povod, da se volitev raje sploh ni udeležila, nego da bi pokazala svoj odpor proti demokraciji. Enake občutke so imeli menda tudi komunisti, ki so sicer glasovali za A za no, pa menda ne posebno navdušeno. Odpor skrajne desnice in oklevanje komunistov pa ni moglo spremeniti ^meri Azanove poti na predsedniško mesto. Ko je večina strank ljudske fronte spoznala, da ni boljšega kandidata od Azane in da bo po njegovem odhodu težko najti moža za ministrskega predsednika, je bila stvar praz za prav že definitivno sklenjena in čeprav ni bilo oficijelne kandidature, je bil Azana španski prezident že pred volitvami. Večina 754 glasov je samo oficiei-no potrdila mnenje vse Španije. Manuel Azana je zdaj v 57. letu. Rojen je bil mestecu Alcala de Henares in rastel je v kaj žalostnih razmerah, ki so se še poslabšale, ko mu je kot desetletnemu dečku umrl oče in ko ga je pozneje vzgajala samo mačeha, s katero se je bi] njegov oče, trgovec, oženil že na smrtni postelji. Po dovršenih pravniških študijah je postal uradnik notranjega ministrstva. V tem času je postal član krožka revolucionarnih intelektualcev »Athenea«. Ta krožek jo bil prva politična šola mladega Azanc, ki se je kmau razvil v glavnega predstavnika te politične organizacije. Prvo potovanje v Francijo leta 1912 je izpremenilo Azano v navdušenega občudovalca Francije. Ko se je čez dve leti vrnil v Francijo kot vojni dopisnik španskih listov, so pridobili Francozi v njem vnetega zagovornika, ki se je pozneje doma zlasti vneto boril proti španskemu germa nofilstvu. Francija je dala prvo šolo in navdušenje za borbo za demokracijo tudi Azani, kakor ga je dala nekaterim drugim iu«tanoviteljem jnladih trepublik. Po vojni je pa dobila Španija diktaturo in tako Azana ni mogel uresničiti iz sosedne Francije prinesenih idej. šele leta 1930, ko je postal član republikanske akcije in predsednik >Athenea«, je začel svoj veliki boj za republiko. Policija ga je preganjala in končno tudi zaprla. Čim je prišel iz zapora, je organiziral februarske volitve in po zmagi republikanske ideje je postal minister v novi vladi, pozneje pa ministr-| ski predsednik. Leta 1933. ga je pa odnesel val španske reakr je. Odšel je med svoj** knjige in od daleč je opazoval priprave za nove revolucije. Trdno je bil sklenil, da se ne bo nikoli več vrnil v parlament Toda do godki so izpremenili njegov sklep. Oktobrska revolucija ga je presenetila v Barceloni, kamor je bil prišel zadušit sepa ratistično zaroto. Aretirali so ga in obdolžili veleizdajskega rovarjenja Proces se je pa končal z oprostitvijo in Azana se je drugič vrnil k svojim knjigam. Španija je bila ta čas sredi burnega političnega vrenja, neutešena v »vojih republikanskih sanjah, špansko ljudstvo je iskalo pr*'ka Ijene republikance. Azana «e je tedaj vrnil in spregovoril množicam, ki »o ga čakale v Valenciji, BLlbau in Madridu, prep*-vajo<* internacionalo v arenah, kjer so name«stu rdečih plaščev toreadorjev in matador>*>-vihrahe socialistične zastave. Politične zmede v Španiji so naraščale Padel je Lerroux. Gi] Robles je Izgubil tla pod nogami, ustanovila se je ljudakn fronta in naenkrat je stal Azana ob strani Larda Caballera. Politika desnice m Za-morovo pojmovanje liberalne politike *re dme ni našlo odmeva. Finan Čni škandasb so omajali radikalno stranko, prezident Alcala Zamorra je po nesrečnih poskusfh z manjšinskimi vladami drugič razptietfl kortese. Februarske volitve so prmerte presenetljivo zmago levici, kort«*»i rrtao odobravali drugega razpusta in aato oo vrgli Zamoro. Kdo zasede njegovo mesto? Od prvega trenutka, ko si je mogla Španija zastaviti to vprašanje, so se obmOe oči vseh na Azano. Azana je nekaj časa okleval. Njegova funkcija ministrskega predsednika mu je dajala več možnosti po segati učinkovito v poHtiftno življenje, nego bi mogel kot prezident. Toda prakt*ftno nI bilo protikandidata. Azana je bfl edmi. ki mu je Španija zaupala. Po daijšth po gajanjih je sprejel kandidaturo m tevotjon je bil skoraj soglaisno. S tem je dom^a njegova karijera tudi ofidelno višek Azana je najboljše jamstvo, da bo postaja Španija prava demokratska repubtika Henri de Regnier V sol.oto dojtoidne je umrl v Parizu francoski pesnik in romanopisec H*»nri d** Regnitr star 73 let. Pokojni je bil od leta 1907. Man Francoske akademije, kamor je prišel na izpraznjeno mesto po smrti Mel chiora de Vogue. Henri Fran^ois de Regnier |e hil rojen leta 1864 v normandskem Horfleuru. X Pariz je prišel že kot deček in k mahi }♦ zaAH pisati stihe. Leta bSfir*. je izMa njegov* prvi zbirka pnsmi, leta 1894. pa prvo d*>lo v prozi, ffcženil ?e je s hčerko pesnhka Jose Maria de Heredia. ki se je tudi proslavila kot pesnica pod psevdonimom Gerard d' Houville. De Regniera prištevajo med slmboliste, kar je pa samo po obliki. Prvi veliki roman »Dvojna ljubica« je napisal, ko mu je bilo 36 let- Pokojni je bil tudi literarni kritik. >Figaras. Zelo rad in pogosto je bival v Benetkah, ki |im je postavil v svojih lepih delih lep spomenik. Iz — Osebne vesti. Dne 17. t m_ nas je. zapustil splošno priljubljen prometni urad nik, g. Kari Deželak, ki je bil na lastno prošnjo premeten v Oelje. Na novem sla± benem mestu mn žplimo obilo sreče, »lasti pa mini in zadovoljstva. — Banovinski zdravnik £T. dr. Ravnikar Anton « Vidma je prerreščen na svoje novo službeno me sto v Oplotnici pri Konjicah. Nj*$nvo m* sto je prevzel primarij krške bolnice g. dr. Julij Murgelj. In pogumno je kremi v ulico gToze. Dobrih dvajset korakov od vhoda je stala svetnika \n zadovoljen je šel mimo nje. saj je lepo svetila, da se je dobro videl kotanjasti tlak in celo vlažne stene bližnjih hiš so bile za silo razsvetljene. Malo dalje je delala ulica ovinek. Ko je prispel tja, je nejevoljen in pa tudi ogorčen opazil da ie bila dru^a svetilka bodisi po naključju ali pa nalašč ugasne-na. Če je hotel priti do tretje svetilke, je moral hodit; nekaj časa po tem:. Usitavil se je in iel razmišljati, ah naj se vrne aH nadakiu>e pot. Ozrl se ie in z jzrozo 0Daz:I. da :e nevidna roka uzas-nila tudi prvo svetilko. Navzhc temu Goodvvinu ni upadel pogum. Moja rešitev je na strani luči. — je razmišlial z ono sigurnostk). ki navdaja včasih človeka nred zrozečo nevarnostjo. Tako je stekel na vso moč Droti tretji svetilki in srečno prispel do nie. Tam ie Da ves prestrašen opazil, da ie nekdo ugasnil tudi četrto in peto svetilko. Pot mu ie oblrval čelo. ko se je ustavil in nasloni na kandelaber svetilke, ki je bila še zadnja prižgana in ki jc stala pri-Mižno v sredini urice. Še nikoli ga ni bilo tako strah. Gotovo hi se hil mani bal. Če bi bfl stal sam proti desetem do zob oboroženim banditom. Visoke stene so se mu zdele pokrite s krvavo roso in od otočka luči. kjer je v sredoii stal. ie videl desno, levo in navzgor nrermkaioče se ogromne sence strahotnih btij. pripravljenih planini nani. črim bi se r>o2:reznn v temo. In objel je kandelaber kakor bi hotel preprečiti, da bi nevidna roka ne ugasnila še te luć:. njejrove zadme nade. Dokler bo zorela ta luč, se mi ni treba ničesar bari, ie pomislil sam dh sebi. Naenkrat, kakor v odzovor na te besede, je Da neka; zašumelo. ugasnila * še zadnia luč in Ooodvvin fe obstal v sti temi. Omza za je obšla, začel je bežati, spodtikal se ob kamenve n zaletaval v zid. Tako ie napravil dobrih trideset korakov, na se ie moral ustaviti, ker ie U že preveč upehan in izčrpan. V nasled-niem hinu sta mu padla iz drhtečih rok samokres in aktovka. — Marv... uboza mota Marv. — je vzkliknil ;n se zzrudil Danilo se je že in Marv ie bila po-zreznjena v same tfscteza polsna. ki za-ziblie človeka pred prebujenjem, ko se Ti ie zazdelo, da s1;š: blizu sebe hrušč in glasove množice Ifudi. Ba te liiiiiaUil dal ntota Oton ChrtetoC. • VH v Ljubljani.