8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIžNICA P. P.126

PRImuKSKI DNEVNIK
Poštnina platana v gotovini „	-.An
Abb. postale 1 gruppo Ceiia 4U0 lil*
Leto XXXVIII. Št. 45 (11.173)
TRST, sreda, 3. marca 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OSEM LET PO FAŠISTIČNEM ATENTATU SO IMENA KRIVCEV SE NEZNANA
NEZASLIŠANA RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA V BRESCII OPROŠČENI VSI OBTOŽENCI POKOLA NA TRGU DELLA LOGGIA
Angiolina Papo, ki je bil na prvostopenjskem procesu obsojen na deset let in pol zapora, so že izpustili na svobodo - Grenki komentarji svojcev žrtev
Marto De Amici in Nando Ferrari sta bila med redkimi obtoženci, ki so bili prisotni ob branju razsodbe o pokolu na Trgu Della Loggia
Bankrot pravice
Po Trgu Fontana še Brescia: po 193 urah posvetovanja je prizivno porotno sodišče v Brescii oprostilo še zadnjega obtoženca v procesu zaradi pokola na Trgu della Loggia, kjer je leta 1974 fašistični peklenski stroj ubil štiri ljudi, na desetine pa jih ranil. S to razsodbo je bresciansko sodišče, ki je že med prvostopenjskim procesom oprostilo vse ostale osumljence, priznalo nemoč in nesposobnost odkriti storilce.
'Nezaslišana*, «škandalozna*, «pretresljiva» so pridevniki, s katerimi so nekateri politični predstavniki ocenili razsodbo. Delno so te ocene resnične, vendar samo, če se nanašajo na ves postopek in na zopetni dokaz, da italijanska pravica noče ali ni sposobna odkriti in izslediti krivcev strategije napetosti in pokolov. Z drugačnega zornega kota pa je sjzlep brescianskih sodnikov logična posledica osnovne zgrešene izbire preiskovalcev iv tistih, ki so jih posredno ali neposredno navdihovali. Preiskava o zločinskem atentatu na sindikaliste, ki so se pred 8 leti zbrali na shodu na Trgu della Loggia. ni nikoli šla dlje od poskusa, da bi pokol pripisala skupini, ki bi jo lahko kvečjemu označili za desničarsko huligansko in najbrž je termin huliganska še preoster. Morda je bil Angiolino Papa, ki je bil včeraj oproščen, res sokriv; morda so bili res soodgovorni, v večji ali manjši meri, ostali osumljenci, ki so bili oproščeni že med prvostopenjskim procesom; gotovo pa je, da med njimi ni bilo ne dejanskih storilcev ne tistih, ki so zločin naročili.
Od osmih let preiskav in procesa ostajata le dve zanimivosti, dva, tako rekoč, rekorda: najdaljše posvetovanje sodnega zbora, ki je trajalo celih 193 ur in najdaljši zaključni govor javnega tožilca, ki je med prvostopenjskim procesom utemeljeval svoje zahteve celih 10 dni.
Če Brescii in Calanzaru dodamo še dejstvo, da je proces zaradi pokola na brzcu «Italicus» prav tako brezizgleden in da je preiskava o pokolu v Bologni na mrtvem tiru, mislim, da je zaključek lahko le eden; italijatiska pravica je glede preiskav o desničarskem terorizmu povsem bankrotirala. Jasno pa je tudi, da na zatožni klopi ne more in ne sme biti samo sodstvo.	VOJMIR TAVČAR
BRESCIA — Zgodilo se je to, kar je bilo žal pričakovati in so izkušnje iz prejšnjih procesov zoper neo-fašiste narekovale: bresciansko prizivno porotno sodišče je včeraj o-prostilo še zadnjega obtoženca, ki je v zaporu sedel zaradi pokola na Trgu Della Loggia in potrdilo oprostilno razsodbo za ostale obtožence. Angiolino Papa. ki je bil na prvostopenjskem procesu obsojen na deset let in pol zapora ob upoštevanju razbremenilnih okoliščin, da je bil mladoleten in ne povsem priseben. je od včeraj spet svoboden državljan, ker so ga sodniki v razsodbi spoznali za popolnoma nedolžnega, češ da «ni zagrešil kaznivega dejanja*. Lahko bi torej sklepali, da bombe v Brescii ni postavil nihče in eksplozije ter smrtnih žrtev ni bilo, saj ni prav nobenega dvoma, glede na včerajšnjo razsodbo, da bi tudi Ermanna Buzzija. ki je bil na prvem procesu obsojen na dosmrtno ječo, sodniki oprostili, ko bi ga ne bila pred nedavnim v zaporu umorila njegova bivša pajdaša, neo-fašista Tuti in Concutelli. In prav Buzzijev konec, ko so mu fašisti za vselej zašili usta, je dajal razumeti, če je sploh še bilo potrebno, da se za kulisami nikoli dovolj razčiščene strategije napetosti še vedno nedotaknjeni skrivajo pravi krivci tega in marsikaterega drugega fašističnega pokola.
Tudi zato včerajšnja škandalozna razsodba brescianskega sodišča ne sme presenetiti, kot ne sme presenetiti tudi dejstvo, da je včerajšnji zadnji obravnavi sledilo bore malo obtožencev in svojcev žrtev ob vdani brezbrižnosti mesta, torej v popolnoma nasprotnem ozračju, kakršno je bilo pred dvema letoma ob branju prvostopenjske razsodbe v nabito polni dvorani, ko so karabinjerji le stežka zadrževali množico. Brescianski župan Trebeschi. ki ga je pokol tudi osebno prizadel, je grenko komentiral: «Tile obtoženci kaznivega dejanja niso zagrešili, vendar pa so mrtvi in ranjeni dejstvo. Juridično bo razsodba najbrž tudi neoporečna, vendar pa je sodstvo kljub temu poraženo.* Manlia Milanija, enega redkih sVojcev prisotnih v dvorani, razsodba ni presunila. Možnost, da bi odkrili resnico. je bila zapravljena že v preiskovalni fazi, je dejal in ob tem u-gotovil. da bi sodišče lahko vrnilo sodne akte javnemu tožilcu, saj obstajajo še indici, ki bi lahko privedli do krivcev. Tega pa sodišče z včerajšnjo razsodbo ni storilo.
Na Trgu Della Loggia, kjer je pred skoraj osmimi leti med protifašističnim sindikalnim shodom silovita eksplozija ubila osem oseb in jih ranila 196, se je včeraj spontano zbra-
la večtisočglava množica. Pod arkadami, kjer se je tistega usodnega dne pred dežjem zatekla večja skupina manifestantov, ne vedoč, da se v košu za odpadke, pritrjenim na enem izmeti podpornih stebrov, skriva smrt, je sedaj postavljen spomenik z imeni vseh žrtev fašističnega besa. nema, a vendar trdna priča o pokolu, ki ga včerajšnja razsodba ni izbrisala.
Na improvizirani govorniški oder sta v imenu enotnega antifašističnega odbora stopila Italo Nicoletti in predstavnik CGIL - CISL - UIL E-manuele Braghini. Nicoletti je dejal, da se Brescia upira razsodbi, po kateri je bil pokol na trgu brez materialnih storilcev in naročnikov. Vsi fašistični pokoli ostajajo nekaznovani, je še dodal in obenem poudaril. da je «črni» terorizem s svojimi pokrovitelji v državnih ustrojili eden največjih škandalov republike. Braghini je bil še ostrejši, ko je govoril o jezi, ponižanju in nemoči. Vrnili smo se v obdobje barbarstva, ki bi ga bil moral antifašistični boj za vselej odpraviti. V le-
taku. ki ga je KPI razdeljevala med množico pa je rečeno, da razsodba podpihuje globoko nezaupanje v demokratične inštitucije, ki so sedaj še šibkejše pred kateremkoli prevratniškim napadom. Razsodba ni izbrisala le pokola, temveč vrsto nasilnih dejanj in terorističnih izpadov. Potrebno je premagati poskus, da bi izbrisali 15 let fašističnih pokolov in atentatov, ki so lahko računali na podporo in molčečnost pomembnih sektorjev državnega ustroja in na dvoumno zadržanje političnih sil, ki so ta ustroj .vodile.
Ob vse večjih uspehih preiskovalcev v boju proti rdečim brigadam in drugim skrajnolevičarskim prevratniškim skupinam, velja torej u-gotovitev, da je treba na področju razkrinkavanja pretekle dejavnosti neofašistov začeti vse znova. Z včerajšnjo razsodbo sicer še ni dokončno padel zastor nad pokolom v Brescii. saj je javni tožilec že vložil priziv zoper odločitev sodnikov. 0 tem tragičnem dogodku bo torej razpravljalo še kasacijsko sodišče.
SEJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Živo spremljati priprave na sprejem zaščitnega zakona!
Preprečiti poskuse zavlačevanja in vsebinskega obubožanja globalnega zaščitnega zakona - Prenehati z razlaščanjem zemlje
Brzojavka senatorjema Murmuri in Vernaschiju
S svojega zasedanja dne 1. marca t.l. v Gorici, je glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze naslovil na predsednika senatne komisije za ustavna vprašanja sen. Antonina Murmuro, in na poročevalca o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji sen. Vincenza Vernaschija, naslednjo brzojavko:
«Glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze poziva k takojšnjemu začetku razprave o zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Pri tem izhaja iz dejstva, da Slovenci že preveč let čakamo, da se rešijo naša osnovna vprašanja zaščite, kot so bila z ustreznimi zakoni v okviru italijanske ustave in mednarodnih obveznosti, rešena za ostali narodnostni manjšini v državi. Slovenska kulturno - gospodarska zveza združuje organizacije in pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v treh pokrajinah, kjer živijo, to je v tržaški, goriški in videmski in zato tudi podčrtuje osnovno zahtevo, da mora za celotno slovensko narodnostno skupnost veljati enaka zaščitna raven, ki mora obsegati celoten kompleks vprašanj od jezikovnih pravic do kulturne, gospodarske, socialne in teritorialne zaščite do razvoja šolstva*.
PO OBISKU POLJSKE PARTIJSKO-DRŽAVNE DELEGACIJE V MOSKVI
General Jaruzelski utrdil svoj položaj in zagotovil državi gospodarsko pomoč
Finančno breme normalizacije na Poljskem bo nosila SZ, v zameno pa je dobila zagotovila o zvestobi modelu «realnega socializma» - Zahodne
Iranke terjajo izplačilo februarskih obresti
VARŠAVA — Poljska partijsko-državna delegacija s prvim sekretarjem CK PZDP in predsednikom vlade generalom Wojciechom Jaru-zelskim na čelu se je včeraj vrnila v Varšavo po dvodnevnem obisku v Moskvi, kjer se je sestala z najvišjim sovjetskim partijskim in državnim vodstvom.
Sodeč po skupnem sovjetsko-polj-skem komunikeju je bil obisk za Jaruzelskega in Brežnjeva nadvse uspešen. Voditelja obeh držav sta bila »enakih pogledov do vseh o-bravnavanih vprašanj*. Opozorila sta tako neodvisni sindikat »Solidarnost* kot tudi druge sovražne sile, da bodo »preprečili in zatrli vsak poskus obnavljanja dejavnosti, ki bi ogrožale gospodarstvo, povzročale nerede in anarhijo ter skušale
•iiihiiiiiiiii................
ZARADI NENADNE OBOLELOSTI MINISTRA ZA INDUSTRIJO MARCORE
Reforma pokojnin in odpusti v Montedisonu edini temi srečanja med vlado in sindikati
Enotna zveza CGIL-CISL-UIL pa pritiska za pristop k zaključni fazi pogajanj o globalnih ukrepih
RIM — Na današnjem ponovnem srečanju med vlado in sindikati ne bodo razpravljali o sklopu ukrepov gospodarske politike za zajezitev ihflacije in nov zagon proizvajalnemu ustroju, kot bi želeli Lama. Carniti in Benvenuto, ampak le o najbolj perečih, a vendar omejenih, vprašanjih odpravnin in krize v največjem kemijskem koncernu (z državno soudeležbo v glavnici) Montedison. Uradni vzrok za odložitev ostalih vprašanj je nenadna obolelost ministra za industrijo Marcore, resnici na ljubo pa je treba pripomniti, da ima sindikat svojo celostno platformo predlogov, ki gredo od davčne in skrbstvene Politike do vprašanja stroškov za delovno silo, medtem ko se je Spa-dolini na zadnjem vrhu s tajniki Vladnih strank šele obvezal, da bo Pripravil dokument o gospodarski Politiki, a le po odobritvi financ nega zakona.
Sindikalna zveza torej niti danes ne bo pre.jela globalnega odgovora o Usklajenih vladnih ukrepih, k: naj odteiitajo žrtve delovnih .ljudi v skupnem prizadevanju za premostitev gospodarske krize, a bo pri-siljena sprejeti razpravo o Dioble •nih, ki jih vsiljuje nujnost pač v slogu reševanja vprašani od pri hicrs do primera, brez skupnega načrta, ki je svojstven tako seda n« kot je bil prejšnjim vladam Enotno sindikalno tajništvo, ki se je sinoči sestalo pred današnjim srečardem. je zato izdalo uradno sPoročno, v katerem postavlja pit klic odpustov pri Montedisonu kot P°',r>i za nadaljevanje DOgcjanj z V]r.d0
Ni še gotovo, a po nekaterih opa-
zovalcih precej verjetno, da bo predsednik vlade razkril svoje namene v zvezi z odpravninami, ker se mu pač mudi, da bi preprečil referendum. Načelnik posebne strokovne komisije Giugni mu je namreč včeraj poročal o neuradnih posvetih. ki jih je imel včeraj in predvčerajšnjim s zastopniki sindikata in delodajalcev za iskanje sprejemljive rešitve glede reforme odpravnin. Stališča so seveda še zelo narazen, ker zahtevajo sindikati. da se za vso delovno dobo upošteva tudi draginjska doklada, medtem ko hočejo delodajalci računati odpravnine samo na temelju osnovne plače. Težko si je lorej predstavljati, za čigavo tezo se bp zavzel Spadolini, ki mora po eni strani skrbeti za omejevanje izdatkov. po drugi pa za podporo ne le sindikatov, ampak tudi političnih sil v parlamentu. Le hitra odobritev novega zakona o odpravninah mu bo namreč omogočila, da se izogne referendumu, ki se ga tako zelo boji.
Konferenca časnikarjev p boju za delovno pogodbo
RL\1 — Vsedržavna konierenca uredniških odborov .je potrclila vsebino platforme za obnovitev delovne pogodbe italijanskih časnikarjev. zahtevala je takojšnjo razpravo o njeni vsebini na petkovem srečanju z zastopniki založnikov, ki so ga morali. izsilit} skupaj s tiskarji s 6 dnevi stavke in je izrazila pripravl.jenost posegati po najodločnejših oblikah borbe v pod
poro pogodbenih zahtevkov. Dvodnevnega zasedanja se je udeležilo skoraj 200 delegatov, v razpravo je pa poseglo 44 časnikarjev.
Glavne zahteve zadevajo zaposlitev časnikarjev, ki so brezposelni ali v dopolnilni blagajni, prilagoditev preiemkov, ki se v bistvu niso izboljšali v zadnjih 7 letih in
pa jamstva v zvezi z uvajanjem nove tehnologije. Na konferenci je tudi prevladalo stališče, da se .ie treba proti morebitnim poskusom založnikov po zavlačevaniu pogajanj boriti z vsedržavnimi stavkami v vseh sredstvih javnega obveščanja. ki so bolj učinkovite od razčlenjenih.
spremeniti družbeno ureditev v državi*.
Iz komunikeja je razvidno, da je dal general Jaruzelski Brežnjevu najširša zagotovila, da «je bila, je in bo Poljska zvesta in zanesljiva članica socialistične skupnosti in da bo bratstvo in prijateljstvo do Sovjetske zveze temelj njene zunanje politike*. Sankcije Zahoda proti sovjetski in poljski vladi komunike obsoja kot «grobo vmešavanje v notranje zadeve tujih držav*, ki »nasprotujejo mednarodnemu pravu*, so »poskus izsiljevanja* in «grožnja za mir in varnost v Evropi*.
»Vojno stanje, trdi komunike, je preprečilo protisocialistični državni udar in rešilo Poljsko bratomorne vojne*. »Sovražniki socializma so s svojimi dejanji prizadeli gospodarsko in politično življenje, ki se sedaj postopoma normalizira*.
Glede konkretne gospodarske pomoči Poljski je komunike skrajno skop, trdi samo, da bodo Poljski nudili energetske vire, surovine in živež. General Jaruzelski pa se v njem «toplo zahvaljuje za dragoceno pomoč, ki jo je SZ nudila Poljski v tako težkih trenutkih*.
Sovjetska zveza in Poljska v skupnem komunikeju poudarjata, da «so vsi mednarodni sporazumi, ki so potrdili rezultate druge svetovne vojne in dali Evropi sedanjo podobo, nedotakljivi temelj za varnost in trdnost miru v Evropi*. Ob koncu voditelja zavračata odgovornost za sedanjo mednarodno napetost na »napadalne sile imperializma* in obsojata ameriške voditelje, da povzročajo novo oboroževalno tekmo.
General Jaruzelski se torej vrača iz Moskve z zagotovilom svojih zaveznikov, da ne bodo pustili Poljske na cedilu pri iskanju izhoda iz gospodarske krize. Kljub pomanj-
ČEPRAV V HUNTINIH KROGIH GOVORIJO O ZMAGI
Salvadorske vladne sile utrpele hud poraz pri ognjeniku Guazapa
SAN SALVADOR — Krvava bitka za nadzorstvo nad ognjenikom Guazapa, kakih 40 km od salvadorskega glavnega mesta, se je baje zaključila. Radio »Venceremos*. glasilo osvobodilne fronte trdi, da so gverilci odbili napad vladnih sil na svoje pozicije in da je bilo med tem kakih 200 mrtvih v vrstah vladnih vojakov. Verzija salvadorske vlade je diametralno nasprotna. Vojaki naj bi pregnali gverilce in jim zadali hud poraz, pri tem naj bi imeli samo 23 rarjjenih.
Dejstvo je, da je bila bitka ena najpomembnejših v zadnjih mesecih in da so oborožene enote osvobodilne fronte sprejele odprt spopad z četami vojaške hunte.
Napetost v državi vsekakor narašča tudi zaradi čedape bližjih volitev.' Dnevnik »El Mundo* trdi v
svoji včerajšnji številki, da je zdravstveno stanje majorja D’Aubuisso-na, vodja neke skrajnodesničarske stranke, ki je bil v prejšnjih dneh žrtev atentata, zelo resno. Pri tem se dnevnik opira na dejstvo, da bi D'Aubuisson moral imeti včeraj predvolilni shod, ki pa so ga nepričakovano odložili. Poudarjajo tudi, da majorja po atentatu ni več nihče videl v javnosti.
Na politični ravni je medtem treba zabeležiti intervjuja predsednika civilno - vojaške hunte Napoleona Duarteja in političnega vodje upornikov Gullerma Unga. Duarte je izjavil nekemu ameriškemu dnevniku. da bodo volitve potrdile demokratičnost vlade, ki bo potem lahko zagotovila red in disciplino v državi. Izrazil je tudi mnenje, da bo na volitvah zmagala krščanska
demokracija ter se je pritožil, češ da mednarodni tisk predstavlja gverilce kot idealiste, ki se borijo za svobodo.
S svoje strani pa je Ungo povedal, da bodo volitve, na katerih je prepovedan nastop levičarskim in sredinskim strankam, le potrdile hegemonijo znotraj sedanjega vodilnega bloka in da ne bodo na noben način prispevale k rešitvi salvadorske krize. Ungo je tudi menil, da trije dejavniki preprečujejo mimo rešitev krize v Salvadoru: oligarhija, vojaško vodstvo in Reaganova uprava.
Iz Washingtona medtem prihaja vest, da so ZDA pripravljene pogajati se z »demokratičnimi predstavniki* salvadorske opozicije, vendar komaj po volitvah v ustavodajno skupščino.
kljivim vestem bo bržkone morala Sovjetska zveza tudi finančno krepko podpreti svojo zadolženo zaveznico, saj poljski upniki že trkajo na vrata. Zahodne banke so namreč včeraj precej ostro ocenile dejstvo, da Poljska še ni poravnala 75 milijonov dolarjev pasivnih obresti, ki so zapadle februarja. Banke ugotavljajo, da bo v takih pogojih skrajno vprašljivo {»daljšati Poljski roke za vračanje dolga, saj ruši država z nespoštovanjem danih obvez svoj poslovni ugled.
Sovjetska zveza bo morala torej globoko seči v žep, da bo Poljsko izvlekla iz gospodarskih težav, vsekakor pa bo cena normalizacije ni žja od morebitnega njenega neposrednega posega v poljsko krizo. V zameno za gospodarsko pomoč je
dobila zagotovila o zvestobi modelu »realnega socializma* in jamstva, da bodoče izbire na Poljskem ne bodo nasprotovale načelom sovjetskega pojmovanja marksizma in leninizma.
Majhno znižanje bančnih obrasli
RIM — Izvršni odbor bančnega združenja je sklenil znižati najboljšim klientom obresti za 0,75 odstotka, od dosedanje obrestne mere 22,5 na 21,75 odstotka. Vzporedno se bodo bržkone znižale tudi obresti, ki jih banke plačujejo vlagateljem.
Veliko zanimanje v krogih KPI za Dolančev obisk
V Rimu srečanje Dolanc - Berlinguer
Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc poudaril, da je bilo samoupravljanje vzrok, ne pa posledica Stalinovega napada
RIM — Član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki se v Rimu mudi na povabilo centra KP Italije za preučevanje mednarodne politike CESPE, se je včeraj več kot uro in pol pogovarjal z generalnim sekretarjem italijanske KP Enricom Berlinguer jem. Izmenjala sta mnenja o perečih mednarodnih vprašanjih in o gibanjih v mednarodnem delavskem gibanju.
Obisk Staneta Dolanca v institutu CESPE je vzbudil pozornost v krogih italijanske partije v Rimu. Partijsko glasilo Unita je včeraj obširno pisalo o predavanju Staneta Dolanca v omenjeni ustanovi, pri čemer je posebno pozornost namenilo Dolančevim besedam o izvirnosti in samostojnosti jugoslovanske socialistične revolucije. Unita objavlja tudi izvlečke dela predavanja o razvoju samoupravljanja in poudarja, da so se jugoslovanski komunisti, kot je dejal Dolanc, od samega začetka zavedali, da socializma ni mogoče graditi brez najširše pobude in zavestne akcije vseh delavcev in to, da je samoupravljanje postalo celovit sistem v Jugoslaviji.
Unitš opozarja tudi na besede Staneta Dolanca, da je bilo samoupravljanje vzrok ne pa posledica napada Stalina na Jugoslavijo leta 1948. (dd)
krogih že ocenjujejo to potezo kot politično zgrešeno, za francoskega predsednika pa je to le prijateljski obisk, ki nima globjih političnih ciljev.
Mitterrand v Izraelu
PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand bo danes odpotoval na uradni obisk v Izrael. V arabskih
DAMASK — Posebni Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Philip Habib je včeraj iz Tel Aviva prispel v Damask, kjer bo skušal s sirskimi voditelji utrditi premirje na libanensko-izraelski meji.
BONN - član CK KP Sovjetske zveze Leonid Zamjatin je včeraj v Tutzingu na Bavarskem izjavil, da ni od novembra lani Sovjetska zveza namestila novih raket «SS 2<L v evropskem delu SZ.
GLEDE AFERE PIPERNO
Kanadsko sodišče zavrnilo dokaze italijanske vlade
OTTAWA — Kanadsko vrhovno sodišče n; sprejelo dokazov, ki jih je italijanska vlada predložila v podporo zahtevi po izročitvi voditelja «potere operaio* Franca Pi perna. Vendar poznavalci menijo, da to še ne pomeni da bo Piper no na rednem procesu, ki so ga prekinili prav ob pričakovanju razsodbe vrhovnega sodišča, tudi oproščen.
V	ponedeljek zvečer se je v Kulturnem domu v Gorici sestal glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. V odsotnosti predsednika in tajnika SKGZ Borisa Race-ta in Duška Udoviča, ki sta obolela, je sejo vodil predsednik TO SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič. U-vodoma se je spomnil prerano u-mrlega člana glavnega odbora dr. Karla šiškoviča - Mitka, člana izvršnega odbora, predsednika odbora za sredstva množičnega obveščanja in uglednega manjšinskega delavca, vztrajnega raziskovalca na čelu SLORI in predstavnika SKGZ v posebni komisiji predsedstva vlade za preučevanje vprašanj naše narodnostne skupnosti. «Odšel je prehitro, je dejal dr. Primožič, in ni mu bilo dano videti konkretnih rezultatov njegovega zadnjega truda. uresničitve naše zakonske zaščite.* Glavni odbor se je pokojnemu tovarišu oddolžil z enominutnim molkom.
Sicer pa je bila prva točka dnevnega reda glavnega odbora posvečena prav razpravi o sedanjem položaju naše skupnosti v zvezi z globalno zaščito. O tem vprašanju je član izvršnega odbora Bogo Samsa najprej prebral poročilo, ki ga je za sejo glavnega odbora napisal predsednik Boris Race. V tem poročilu je predsednik najprej povedal, da bo poročal o vprašanju, ki je o njem vedno govoril tovariš Mit-ko, ker je on to snov najbolj suvereno obvladal. Zaradi tega se je predsednik omejil na podajanje kronike in je najprej navedel obvezo Colonija v Gorici, da dežela reši vprašanje Slovencev, potem pa je navedel stališča, gradivo in vse, kar so tudi ostale demokratične stranke napravile, da bi prišlo do rešitve našega vprašanja. Pri tem je opisal stališče PSI, rezultate pogovorov med delegacijami slovenske skupščine in deželnega sveta FJK, zahtevo senatorjev KPI, stališče deželnega sveta, resolucijo PSI in PS Dl, izjavi predsednika vlade Spado-linija v Gorici in v Trstu, pa stališča ministra Colomba in sekretarja) KD Piccolija, sekretarja KPI Berlinguerja in še zadnjo v parlamentu sprejeto resolucijo o deželi FJK, ki ima široko podporo in ki obvezuje vlado, da »s pozitivnim zadržanjem podpira zaščito slovenske narodne manjšine.*
Predsednik Race je omenil obvezo Piccolija v Beogradu in izjavo Piz-zorussa na okrogli mizi v Šempetru, potem pa dodal, da so v ustvarjanju ugodnega vzdušja za dojemanje manjšinske kulture v ogromni meri prispevale manjšine same s svojo aktivno bitko.
Race je opozoril na nevarnost zakonskega osnutka KD, da se celotno naše ozemlje razdeli na dva dela, na prvega, kjer bo priznana raba slovenskega jezika, in na drugega. kjer bo raba omejena. Race se je vprašal, če osnutek KD obsega tudi gospodarstvo, ohranitev prostora itd. in se začudil, ker besedila stranka ni še objavila.
V	drugem delu obravnave tega vprašanja je Bogo Samsa pojasnil politične odnose v parlamentu glede poteka razprave 0 zakonskih osnutkih. Povedal je, da je tajnik KD Piccoli izpolnil svojo obvezo in predložil zakonski osnutek stranke, ker je bilo samo tako mogoče ustvariti pogoje za parlamentarno razpravo o tem vprašanju. To obvezo je KD izpolnila na podlagi preambule O-simskega sporazuma, ne pa po njegovem 8. členu. Samsa je poudaril važnost delovanja krožka Studenci v Benečiji za uveljavljanje narodnih pravic na Videmskem. Opisal je zakonski osnutek poslanca Fortune o pravicali manjšin in priprave na razpravo v senatni komisiji o zakonskih osnutkih PSI, KPI. SSk in KD. Pri tem pa je opozoril na veliko nevarnost. da bodo sile, ki nasprotujejo zakonski ureditvi našega položaja, zaradi bližnjih volitev poskušale zavlačevati razpravo ali pa bodo hotele z združevanjem posameznih osnutkov vsebinsko tako obubožati zaščitni zakon, da nam bo priznaval čim manj pravic. Samsa je navedel nekatere negativne pojave, ki jili v zadnjem času beležimo v odnosu do naše skupnosti, in poudaril. da prav sedanji najbolj kritični čas terja od naše skupnosti e-notne napore, da se preprečijo nevarnosti zavlačevanja razprave in izdelave takšnega zakona, ki za nas ne bo sprejemljiv.
Bogo Samsa je izrecno poudaril, da je od delovanja naših organizacij, od naše budnosti in od naše sposobnosti. da izvajamo pritisk na o-dločujoče dejavnike, v veliki meri odvisen iztek sedanje faze. Samsa je dejal, da mora biti v teh dneh naš pritisk usmerjen na tista dva predsednika stalnih senatnih komisij. na Murmuro in Vernaschija, kjer teče razprava o zakonskih osnutkih.
Toda hkrati moramo uveljavljati svoje pravice v odnosu do oblasti, v javnosti. Potrebne so javne manifestacije identifikacije naše narodnosti, da se bodo italijanski sodr-
(Nadaljevanje na 3, strani)
PREDSEDNIK DEŽELNE VLADE O POJAVU TERORIZMA V F-JK
Comelli: ti dogodki ne dopuščajo omahovanj ampak terjajo jasna in neoporečna stališča
Odbornik Coloni o izvajanju osimskih sporazumov - Nezadovoljiv odgovor odbornika Barnabe na interpelacijo KPI v zvezi z odsotnostjo urednika slovenskega radia na srečanju manjšin na Madžarskem
Predsednik deželnega odbora Comelli je na včerajšnji seji deželnega sveta odgovoril na interpelaciji o problemih terorizma v naši deželi, ki sta ju predložili svetovalski skupini PDUP in DP ter KPI.
Četudi bi svetovalske skupine ne vložile interpelacij, bi predsednik deželne vlade kljub temu spregovoril pred deželno skupščino o teh perečih problemih, ki sedaj pretresajo Furlanijo - Julijsko krajino. Tako je Comelli poudaril na začetku svojega odgovora; to bi storil predvsem zato, da bi izrazil prepričanje, s katerim se vsi strinjamo: ti dogodki ne morejo in ne smejo izkrivljati slike take dežele, ki si z velikimi napori prizadeva za obnovo potresnega območja in za njen razvoj. Vsekakor pa ti dogodki ne dopuščajo nikakršnih omahovanj, ampak zahtevajo jasna in neoporečna stališča. Predsednik Comelli je tudi podčrtal, da je deželna skupnost globoko zdrava; če so jo sedaj prizadeli ti dogodki, je popolnoma jasno, da je ne bodo mogli okužiti. Naše tradicije so premočne in zakoreninjene, je nadaljeval Comelli, predstavljajo utrjeni zaklad, ki ga niso izpodkopale številne težave, ki pa so nasprotno še utrdile deželno tkivo.
V replikah, ki sta ju podala svetovalca Barazzutti (PDUP) in Pa-scolat (KPI), je komunistični predstavnik med drugim podčrtal, da je v predsednikovih besedah posebno važno to, da je Comelli sprejel komunistični predlog, v smislu katerega bo dežela F-JK priredila javno pobudo o problemih terorizma, da bi sensibilizirala javnost, mladino in celotno družbeno tkivo o potrebi po jasni in odločni akciji proti temu težkemu pojavu. Predsednikov odgovor so torej komunisti pozitivno ocenili, medtem ko je bila ocena predstavnika PDUP negativna. Ob koncu razprave o tem vprašanju je spregovoril tudi predsednik skupščine Colli, ki je med drugim podčrtal, da je bil proti terorizmu vedno prisoten pri delovanju skupščine, ki je vsekakor bila vedno aktivna z raznimi pobudami, da bi se zoprstavila temu prevratniškemu pojavu.
Drugi važni problem, o katerem je bil govor na včerajšnji seji, je bilo vprašanje izvajanja osimskih sporazumov; odbornik Coloni je namreč odgovoril na dve interpelaciji, ki sta ju vložili KPI (pred približno trinajstimi meseci) in lista.
Razna vprašanja, ki so jih komunisti zastavili deželnemu odboru v interpelaciji bi lahko strnili v enega samega: zakaj je bilo v zadnjem letu tako malo storjenega za izvajanje osimskih sporazumov? V raz- ____________________________________________
členjenem odgovoru je odbornik Coloni med drugim podčrtal, da stalna zaskrbljenost deželne uprave za pozitivno izvajanje del in pobud, ki izhajajo iz osimskih sporazumov, s primernim in stalnim povezovanjem z neposredno zainteresiranimi krajevnimi stvarnostmi, izhajajo iz vrste dejstev, ki sodijo tudi v vsakdanjo dejavnost administrativnega delovanja dežele. Pri tem se je odbornik navezal na obširno dejavnost posebnega medministrskega odbora, ki je bil ustanovljen pri zunanjem ministrstvu in v katerem sodeluje tudi deželna uprava; ta organ stimulira in koordinira delo raznih medministrskih delegacij, ki imajo nalogo uresničiti razne programe. S tem v zvezi je Coloni še podčrtal, da je velikega političnega pomena dejstvo, da je vlada refinansirala, kljub trenutnim finančnim težavam, zakon štev. 73/77 in izrazil željo, da bi ga parlament čimprej odobril.
V repliki je svetovalec Rossetti (KPI) ponovno podčrtal važnost o-simskih sporazumov. V luči tega, kar se dogaja pa tvegamo, je dejal, da bomo to priložnost izgubili in da bi se duh, ki preveva te sporazume, ne uveljavil. Tudi glede na krizo, ki pretresa deželo, je treba to vprašanje ponovno odločno postaviti in sprožiti o njem, na osnovi resolucij, široko razpravo v deželnem svetu.
Odbornik Barnaba pa je odgovoril na interpelacijo komunistične skupine, s katero so ga predstavniki KPI spraševali, zakaj se urednik slovenskega tržaškega radia ni mogel udeležiti srečanja srednjeevropskih nacionalnih manjšin, ki je bilo pred časom v madžarskem Kosze-gu. Poleg tega so komunistični svetovalci v interpelaciji še spraševali, kaj je naredil deželni odbor, da bi slovenski časnikarski redakciji radia Trst A zagotovili avtonomijo. Pristojni odbornik je sicer odgovoril, da je glede gornjega dogodka prišlo do formalnega^ razčiščenja med odgovornimi; med drugim je še dejal, da si sedanji ravnatelj sedeža RAI želi, da bi bili ostali problemi, ki jih komunisti iznašajo v svoji interpelaciji, primerno rešeni ob priložnosti sklepa konvencije za televizijske oddaje v slovenskem jeziku, ki je sedaj v pripravi.
S takim odgovorom je bil svetovalec Iskj-a popolnoma nezadovoljen,
V okviru torkovih večerov je bilo sinoči v Slovenskem klubu srečanje s košarkarji Jadrana. Podrobnejše poročilo na športni strani.
UMRL JE JURE ŠTAVAR • NESTOR SLOVENSKIH TRŽAŠKIH TISKARJEV
yčeraj dopoldne je na svojem domu nenadoma umrl zaradi srčne kapi Jure Štavar. Osmega aprila letos bi dopolnil 81 let.
Z Juretom Štavarjem je odšel iz naše sredine človek, s katerim je povezan velik del zgodovine slovenskega tiskarstva v Trstu, odšel je človek, ki je povezoval slovensko tiskarsko tradicijo iz časov pred prvo svetovno vojno preko ilegale do naših povojnih let, človek, ob katerem in s katerim so rasle generacije mladih tiskarjev in zakaj ne, tudi generacije novinarjev in drugih u-stvarjalcev slovenske tiskane besede v Trstu in v Ljubljani. Odšel je mojster svoje stroke, kakršnih ni bilo mnogo, odšel pa je tudi poznavalec slovenske in svetovne književnosti, človek širokih obzorij in dobrega značaja.
Jure Štavar se je rodil 8. aprila 1901 v Trstu. V osnovno šolo je začel hoditi v Ul. sv. Frančiška, nato je nadaljeval uk na Ciril -Metodovi šoli na Akvedotu in končal na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu. Po opravljeni trgovski šoli v Ul. Battisti se je že s šestnajstimi leti zaposlil kot vajenec v takratni tiskarni »Edinosti* v Ul. sv. Frančiška 20. Izučil se je najprej za ročnega in nato za strojnega stavca, kar je ostal njegov glavni poklic, čeprav sta ga strokovna in organizacijska sposobnost privedli potem na vodilna mesta v raznih tiskarnah. V tiskarni «Edinosti» je delal vse do leta 1929, ko pa je moral takratni slovenski dnevnik z ukazom fašističnih oblasti prenehati izhajati, Juretu Štavarju, možu, ki sta ga delo in življenje v glasilu slovenskih narodnih teženj izklesali v narodno zavedno in z antifašizmom prežeto osebnost, ni pre-oatalo drugega kot pot v Ljublja-
no. Zaposlil se je pri takratni Delniški tiskarni, leta 1933 pa je postal faktor v tiskarni Merkur, današnji tiskarni Toneta Tomšiča, kjer je ostal do konca vojne.
Med narodnoosvobodilnim gibanjem je Jure Štavar poleg javnega opravljal tudi ilegalno delo za potrebe narodnoosvobodilnega tiska v ilegalnih tehnikah. Okupator ga je imel na sumu in ga tudi večkrat aretiral, toda zaradi potreb v tiskarni se je vsakokrat rešil zapora in tako dočakal svobodo in se kmalu po osvoboditvi Ljubljane vrnil v svoj rodni Trst, da bi pomagal pri obnavljanju slovenske tiskarske dejavnosti.
Pod njegovim vodstvom je nasta-, la Zadružna tiskarna v Ul. sv. Frančiška, prav tam, kjer je bila prej tiskarna »Edinosti*, in Štavar je bil njen prvi direktor. Iz te tiskarne je prihajal domala ves takratni slovenski in tudi demokratični italijanski tisk. Izjema je bil dejansko samo Primorski dnevnik, ki se je do vselitve v sedanje prostore v Ul. Montecchi tiskal v Piccolovi tiskarni. Vanjo je. pritegnil še nekaj starih tiskarjev iz časov »Edinosti*, tiskarje iz drugih obstoječih tiskarn in nekaj partizanskih tiskarjev, največ pozornosti pa je posvečal vzgoji novih tiskarskih kadrov. Koliko jih je šlo skozi njegovo šolo? Nekateri še danes delajo v tiskarni Založništva tržaškega tiska.
Zadružna tiskarna se je pozneje spremenila v tiskarno Graphis, ki je nekaj časa delovala še kot zadruga, dokler ni postala štavar jeva last vse do prenehanja delovanja leta 1971, ko se je tudi Jure Štavar pri svojih sedemdesetih letih in 54 letih tiskarskega poklica umaknil v zasluženi pokoj.
Zadružna tiskarna in pozneje tiskarna Graphis pa ni bila samo dejanski slovenski tiskarski center v središču mesta za periodični in komercialni tisk, bila je tudi shajališče vseh, ki so se ukvarjali z izdajanjem raznih publikacij, prostor za razprave in pomenkovanja. Jure štavar je znal biti vedno dragocen strokovni svetovalec in obenem prijazen domačin v tistih tesnih, pa vendar tako prijetnih pisarniških prostorih.
Vsi, ki smo imeli z njim poklicne opravke in tovariške in prijateljske odnose, se ga bomo vedno spominjali s spoštovanjem in hvale žnostjo. Užaloščenim svojcem, ženi, hčerki, sinu in ostalim tudi na še sožalje.
Jože Koren
saj odbornik ni povedal prav nič novega, niti z besedo ni omenil, kaj je deželni odbor storil, da bi slovenski časnikarski redakciji zagotovili avtonomijo.
Danes bo zasedala glavna skupščina KGS
Na sedežu turistične in letoviščar-ske ustanove v Sesljanu se bo danes ob 18. uri sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti; med drugim ima na dnevnem redu proračun za poslovno leto 1982, Dredsednikovo poročilo, vprašanji sedeža in statuta skupnosti ter DZO štev. 326 «Parki in področja za zaščito okolja*.
NA POBUDO DRUŠTVENIH MLADINSKIH ODSEKOV KOLIKO ČASA ŠE SE BODO IGRALI l UPOKOJENCI?
Diskusijska srečanja mladih iz Zgonika in z Repentabra
Mladinska odseka KD Rdeča zvezda iz Saleža in KD Kraški dom z Repentabra sta' se na začetku tega leta dogovorila za niz diskusijskih srečanj, na katerih naj bi poglobljeno obravnavali razna žgoča in aktualna vprašanja. Prva taka okrogla miza je bila posvečena razmeram na Poljskem. Na drugem srečanju so se pogovarjali o politično - upravnem položaju v povojnem času v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja, zadnji ponedeljek pa so na okrogli mizi obravnavali temo: vera in človek. Kot koordinatorja razprave sta bila Igor Tuta in župnik Tone Bedenčič. Do izraza je prišla vsa kompleksna problematika, ki so jo osvetlili iz vseh zornih kotov in čeprav razprava ni mogla razčistiti vseh dvomov in uskladiti različnih stališč pa so bila izvajanja zelo zanimiva. Prihodnje diskusijsko srečanje ob koncu meseca bo posvečeno vprašanju, kakšno vlogo ima mladina v današnji družbi.
Pri Rdeči zvezdi bodo v okviru praznovanja 8. marca priredili kulturni nastop in razstavo paraplegika iz Divače. Sinoči pa so se na
pobudo KD Rdeča zvezda sestali v Saležu kulturni operaterji društva z zahodnega tržaškega Krasa, da bi koordinirali razne skupne kulturne pobude in učvrstili medsebojno sodelovanje.
(B. S.)
Tudi v Trstu ustanovili Zvezo socialistov
V Trstu je bil ustanovljen pripravljalni odbor Zveze socialistov, ki ga sestavljajo bivši člani PSI in drugi levičarski predstavniki. Zveza socialistov, ki je pred nedavnim nastala v Rimu, je bila ustanovljena kot gibanje, ki lahko nudi nove možnosti političnega udejstvovanja in si kot cilj svoje dejavnosti zastavlja obrambo demokratične metode, toda ne le formalno, tudi v odnosih z institucijami.
• Pokrajinska kulturna komisija tržaške federacije KPI bo danes, ob 18. uri razpravljala o javnih kulturnih ustanovah v Trstu.
lllllllflllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllinmilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIItlllllflltlllllllllllMMIIIIIHMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIItllllltlllllfllllllllltlHniltlllllllllllllllN
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA SLAVKOM ŠTOKO
Prebivalstvo zahodnega Krasa zahteva izvajanje nove urbanistične politike
Kaj je novega z izdelavo podrobnostnih načrtov za Križ, Prosek in Kontovel
V	začetku februarja je izredni komisar tržaške občine dr. Siclari odobril sklep, s katerim občinska u-prava zaupa arhitektu Kokoravcu izdelavo podrobnostnih načrtov za tri vasi zahodnega Krasa (Prosek, Kontovel in Križ). Ta sklep, ki ga mora sedaj še odobriti pokrajinski nadzorni odbor, predstavlja nedvomno pomemben korak naprej pri reševanju tistih urbanističnih problemov, ki so v preteklosti in še danes negativno pogojujejo družbeni razvoj treh omenjenih vasi. V ta namen smo zaprosili za pogovor predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Slavka Štoko, ki je podobno kot ostali slovenski zastopniki v tem izvoljenem organu vedno postavljal na prvo mesto potrebo po čimprejšnji rešitvi tega vprašanja.
Kakšna je bila urbanistična politika tržaške občine v odnosu do Križa, Proseka jjt, Kontovela do odobritve variante št. 25?
V	vseh povojnih letih je tržaška uprava vodila do teh vasi urbanistično politiko »vinkulacij* zlasti v pogledu gradenj in preureditve starih zgradb v starih jedrih kraških vasi. Današnje stanje v starem delu Proseka, Kontovela in Križa je jasna slika te politike, ki je s strogimi omejitvami povzročila ogromno gmotno škodo slovenskemu prebivalstvu. Vasi se niso mogle v skladu s časom in napredkom obnavljati, mnoge stare hiše so razpadle in še razpadajo. To stanje povzroča že mnogo let upadanje števila slovenskega prebivalstva, saj so bile mlade družine prisiljene i-skati stanovanje v mestu ali v sosednjih občinah. Z varianto št. 25 so bile določene nove urbanistične norme za vse slovenske vasi vzhodnega Krasa, za vasi zahodnega Krasa pa je deželna uprava naročila tržaški občini, da sestavi za vsako vas posebej podrobnostni regulacijski načrt. Deželni regulacijski načrt vključuje Prosek, Kontovel in Križ v območje «krajinske zaščite*.
Kaj so pravzaprav podrobnostni načrti?
To so v bistvu izvršilni načrti urbanističnih pravil občinskega regulacijskega načrta. Imajo pa to posebnost, da morajo uskladiti urbanistična in gradbena pravila tako v duhu kot v bistvu, da se ohranijo gradbene in krajinske značilnosti starega dela vasi in da se v tem okviru omogoči zidanje sodobnih stanovanj ali preureditev starih hiš v sodobna stanovanja. Razumljivo pa je, da tudi podrobnostni regulacijski načrti ne bodo mogli zadovoljiti vseh prizadetih vaščanov, zato bo naš rajonski svet, skupno z občinsko upravo in načrtovalcem, poskrbel, da bodo vaščani sproti obveščeni kaj se namerava narediti. Mnogo pa bo odvisno tudi od političnih strank, ki bodo zastopane v bodočem občinskem svetu, saj bo prav slednji poklican, da razpravlja in dokončno sklepa o odobritvi teh načrtov.
Kako torej ocenjujete sklep dr. Si-clarija v luči naporov vašega rajonskega sveta?
Poudariti moram, da je izredni komisar v nekaj mesecih začasnega upravljanja občine naredil to, kar niso bili sposobni ali niso hoteli narediti občinski odbori od leta 1969, ko je bil odobren občinski regulacijski načrt, do sedanje komisarske uprave. Važno je tudi, da je dr. Siclari že našel denar za stroške, ki jih bo občina imela za izdelavo treh podrobnostnih načrtov, tako da bo lahko arh. Kokorovec v najkrajšem času začel z delom. Naš rajonski svet je dal pobudo, da so bile naše tri vasi že v začetku leta 1979 s sklepom občinskega sveta vključene v državni zakon 457, ki omogoča popravilo in preureditev starih hiš tudi z deželnim posojilom. Ob popravkih variante 25, ki jih je predlagala dežela, je rajonski svet soglasno izglasoval dokument, v katerem je zahteval, da občina takoj poskrbi za prehodna gradbena pravila za naše vasi. Ta pa naj se sklicujejo na gradbena pravila, ki po varianti 25 veljajo za ostale kra ške vasi, dokler ne bodo izdelani in odobreni podrobnostni načrti.
Mislite, da bo konec koncev v ne-
kaj letih res prišlo do rešitve urbanističnih vprašanj, ki še danes negativno vplivajo na splošni razvoj zahodnega Krasa?
Na srečanju, ki smo ga imeli predstavniki sveta z namestnikom komisarja dr. Camerlengom in občinskimi funkcionarji, je načelnik občinskega urbanističnega oddelka inž. Sabelli izjavil, da bo izdelava posameznega podrobnostnega načrta trajala približno šest mesecev. Ne vem, katera vas bo prišla prva na vrsto, sestava treh načrtov bo torej trajala najmanj poldrugo leto. Zato bo zelo važno, koliko časa bo o njih razpravljal občinski svet
Sindikat CGIL o nameravanih odpustih v podjetju ZTT
Prejeli smo in objavljamo.
«S priporočenim pismom sindikatu tiskarskih delavcev CGIL, je ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska, podjetja, ki tiska tržaški dnevnik v slovenskem jeziku, Primorski dnevnik, sporočilo namero, da odpusti, zaradi skrčenja osebja, 25 nameščencev.
Spričo tako hude odločitve je sindikalna organizacija najavila zaostritev stavkovnega gibanja, ki je že v teku zaradi pogodbenega spora, s popolnim prenehanjem vsakršnega nadurnega dela.
Vodstvo podjetja je bilo naproše-no za nujno srečanje za preučitev nastalega položaja z namenom, da se poišče rešitev, ki naj prepreči odpuste v vidu sanacije in proizvodnega zagona podjetja.
V prihodnjih dneh bosta sindikat in tovarniški svet podjetja u-veljavila vse tiste oblike, ki se bodo pokazale potrebne za obrambo tako hudo ogrožene zaposlitvene ravni*
# # #
Tovarniški svet Založništva tržaškega tiska je s svojega včerajšnjega sestanka, na katerem je razpravljal o položaju, naslovil na odgovornega urednika našega dnevnika pismeno zahtevo, da objavi gornje sporočilo pokrajinskega vod-
Na filozofski fakulteti je včeraj diplomirala
ANA ŠVAGELJ-STARC
Ob pomembnem uspehu ji iskreno čestitajo prijatelji
stva sindikata tiskarskih delavcev CGIL, danes, 3. marca.
Za kroniko in v dopolnitev tiskovnega sporočila pokrajinskega sindikata CGIL, ki smo ga prejeli samo v italijanščini, nam je ravnatelj podjetja ZTT na našo prošnjo povedal, da je o nameri, da se zaradi skrčenja dejavnosti podjetja kot posledice hude gospodarske krize, ki je prizadela dopolnilne komercialne dejavnosti založniške hiše, zmanjša število zaposlenih, obvestil v sredo člane tovarniškega sveta v podjetju in tudi zaprosil pokrajinski sindikat CGIL za neposreden razgovor, da utemelji svojo namero. Do tega sestanka bo prišlo jutri dopoldne.
Uredništvo Primorskega dnevnika s svoje strani obžaluje, da se je podjetje znašlo v tako hudem gospodarskem položaju, kar je poleg splošne gospodarske krize tudi posledica dejstva, da ZTT in Primorski dnevnik, kot glavna postavka njegove dejavnosti, ne pr e* jemata nobene podpore iz javnih sredstev. Uredništvo izreka tovarniškemu svetu svojo solidarnost.
V petek konferenca o tragični stavki Lloydovih kurjačev
Deželno vodstvo CGIL in Zavod za zgodovinske raziskave prirejata v petek, 5. marca v Avditoriju v Trstu srečanje - razpravo o 80. obletnici tragične stavke kurjačev pomorske družbe Lloyd Triestino. Poročal bo znani zgodovinar in poslanec v evropskem parlamentu Gaetano Arfe, predsedoval pa bo pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gialuz.
IZPLAČEVANJE POKOJNIN SPET POTEKA Z ZAMUDO
Nakazila INPS dotekajo prepočasi, a poštni uradi ostajajo prepogostokrat brez tinanžnih sredstev
Te dni se zopet dogaja, da morajo upokojenci v našem mestu pa tudi — deloma — v okolici čakati ure in ure pred okencem poštnega urada, nato pa domov brez pokojnine.
Nedavno tega so v pristojnih rimskih forumov svečano obljubili, da se bo v najkrajšem celovito vprašanje pokojnin dalo urediti v sklopu predvidene reforme pokojninskega in skrbstvenega aparata; zakonski osnutea v tem smislu bi moral biti že odobren, vendar do
Obisk delegacije deželnega sveta F-JK v SR Sloveniji
Predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli je včeraj sporočil, da bo delegacija predsedstva deželne skupščine, na povabilo predsednika slovenskega parlamenta Milana Kučana, o-biskala Socialistično republiko Slovenijo.
Obisk bo delegacija predsedstva deželnega sveta F-JK o-pravila v ponedeljek 8. in v torek 9. marca; šlo bo za povračilni obisk, potem ko so predstavniki SR Slovenije meseca maja lani obiskali našo deželo.
Kot poroča deželni tiskovni urad, je predsednik Colli v prejšnjih dneh sprejel predsednika komisije za mednarodne odnose pri slovenskem parlamentu Bojana Lubeja, s katerim se je zadržal v prisrčnem pogovoru; med drugim sta se pogovarjala tudi o vprašanjih, ki so povezana s programom obiska.
tega ni prišlo. In tako smo spet priče zvečanju odgovornosti z enih ramen na druga: po eni strani je tu politična igra (zlasti v vrstah KD in PSDI, ki ju komunisti dolžijo špekulacij, češ da bi sprejetje reforme zakona okrnilo njih oblastveni sistem), po drugi strani zavod INPS utemeljuje zamude, s katerimi pošilja poštnim uradom pokojninska nakazila, s težavami pri elektronskem preobračunavanju zneskov, nazadnje pa ostajajo poštni uradi pogosto brez denarja prav sredi samega izplačevanja penzij; od tod — kot rečeno uvodoma — ure in ure čakanja, nato pa domov. praznili rok.
Gotovo nismo prestrogi, če naglasimo, da je takšno ravnanje z upokojenci — še posebno pri nas, kjer je njihov odstotek na skupnem številu prebivalstva nenavadno visok in kjer je prav tako nenavadno visoko število tako imenovanih socialnih in pa sploh nižjih pokojnin — že na meji neodgovornosti, (dg)
Collegium musicum drevi v Kulturnem domu
Collegium musicum iz Maribora v sestavi Gorjan Košuta - violina, Drago Golob - oboa, Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc - klavir, se bo predstavil na današnjem a-bonmajskem koncertu Glasbene matice, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Ansambel, ki je bit ustanovljen leta 1970, ob priliki festivala baročne glasbe v Mariboru se posveča izključno baročni glas-
ntllllimilHIMIMIIItllltlllllllllutlllllllllMtimimatlllllMMIIMMIIIIIItllllllllNMltlttilillllllMiiliilMMiiiitttiiiM
Pisma uredništvu
Zakaj še vedno zavajajo kmete?
Spoštovano uredništvo PD!
Čeprav nisem navajen sukati peresa in se bolje znajdem s kmečkim orodjem, so me okoliščine privedle do tega, da se oglasim. Že od vsega začetka sem član sindikalne organizacije Kmečke zveze v Trstu, ki ima sedež v Ul. Cicero-ne 8/b in ki skupno s patronatom INAC lepo ščiti moje interese in ostalih članov. Pred dnevi oa sem dobil, podobno kot vsi ostali kmetovalci, poziv po pošti, naj se nujno zglasim v uradih organizacije ________________ v Ul. Roma, da mi bodo tam ure-
RAZSODBA TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
Oprostili so ga posilstva zaradi pomanjkanja dokazov
Tržaško prizivno sodišče je vče raj oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 49 letnega Romana Bernar dinija iz Ul. Galilei 22, ki ga je prvostopenjsko sodišče spoznajo za krivega posilstva in povzročitve telesnih poškodb 22-letni Chiari C. in ga januarja lani po hitrem postopku obsodilo na dve leti in pol zapora in 50 tisoč Ur globe.
Prizivni sodniki so popolnoma spremenili prvotno obsodbo, ker .je prizadeta stranka, ki .ji je Bernar dini izplačal odškodnino, umaknila tožbo. Bernardini.ja je privedel na zatožno klop dogodek iz 14. januarja lani. Dekle je takrat prišlo na n.iegov dom, da bi si sposodilo 150 tisoč lir. Denar naj bi ji služil za nakup mamila v Veroni, kamor .je bila še isti večer namenjena. Bernardinija je namreč poznala že od prej, ker ji je že enkrat posodil nekaj denarja,
vedno za nakup droge. Tokrat pa naj bi moški zahteval od nje, da si denar «zasluži». Ker se mu je ona uprla, naj bi zaklenil stanovanjska vrata, .jo najprej pretepel in, ko .je bila že brez moči, naj bi jo še oosilil.
Dekle .je ostalo v bivališču do naslednjega jutra, ko jo je moški končno pustil samo in odšel po nakupe. Tedaj je Chiara telefonsko pozvala karabinjerje, ki so prihiteli v Ul. Galilei in aretirali Bernardini.ja.
Zbiranje podpisov za vrnitev svetoivanskega Narodnega doma poteka ob ponedeljkih od 20.30 dalje na Lonjerski cesti 177, ob torkih, od 19. ure dalje na sedežu KD Škamperle in ob sredah, od 19. do 20. ure na sedežu KD Škamperle.
diU knjižico UMA za kmetijske stroje. V bistvu .je to snubljenje, da bi odvzeU člane Kmečki zvezi, saj tudi Kmečka zveza nudi iste usluge in zato se moramo člani obrni ti na lastno sindikalno organizacijo.
Naši ljud.je prevečkrat nasedajo takim vabilom, ker jih že dolgo let zavajajo v zmotno misel, da .je v Ul. Roma urad deželne an kake druge javne ustanove, da gre torej za edino pristojno »oblast*. V resnici pa niso dolžni, da se tam zglasijo, saj je omenjena organizacija le neki sindikat, ki pa se nikoU ni zanimal za našo specifično manjšinsko in kmečko problematiko in le mešetarsko skuša spraviti naše ljudi na limanice. Slišijo se celo govorice, da so nekateri uslužbenci na kmetijskem nadzomištvu napotili nekaj kmetovalcev v urade v Ul. Roma, kar je nezaslišano in mislim celo kaznivo dejanje.
Zato bi še enkrat apeliral na naše kmete, naj ne nasedajo takim in podobnim vabilom. Za reševanje vsakega problema pa naj se obrnejo na Kmečko zvezo, ki jim .je in jim bo vedno pošteno stala ob strani in branila njihove pravice, ki ham jih hočejo ob vsaki priliki teptati.
Slovenci večkrat poudarjamo, da moramo, ne glede na politično opredelitev vsakega posameznika, biti bolj enotni za boljše uveljavljanje naših pravic na vseh področjih; tako v športu, v kulturi jp ne nazadnje v gospodarstvu in zato torej v kmetijstvu.
Zato se mi zdi nujno, da tudi slovenski kmetje končno odpremo oči in se rešimo kolonialističnih pritiskov, ki nam jih nasprotne sile izvajajo potom organizacij kot je Coltivatori diretti, ki žal še vključuje tudi še nekaj naivnih slovenskih kmetov.
D. S.
hi. Koncertiral je v številnih glasbenih središčih v Jugoslaviji in Evropi, pravkar pa je zaicljučil 10-dnevno turnejo po Finski, kjer je tudi žel velilca odobravanja publike in kritike. Na današnjem koncertu nam bodo že omenjeni priznani slovenski umetniki predstavili baročno glasbo, katere avtorji so:	Heinichen,	Buitehude, Tele-
mann, Leclair, Uaendel in Bach. Torej vrsta zelo zanimivih glasbe nih del iz preteklosti z izvrstnimi slovenskimi izvajalci.
Uslužbencem podjetja «Beltrame confezioni» grozi odpust z dela
Šestindvajsetim uslužbencem (od katerih .je 22 žensk) konfekcijskega podjetja »Beltrame confezioni*. ki ima svoj obrat v Ul. del Mon-te, grozi odpustitev z dela. Zaskrbljujočo vest .je na srečanju pokrajinskega tajništva sindikata tekstilnih delavcev z vodstvom podjetja potrdil dr. Enzo Beltrame. Konfekcijski oddelek, ki je praktično edini tovrstni oddelek v našem mestu in je predvsem specializiran v pripravljanju krojev za občinska in druga podjetja, naj bi zabeležil lani veliko izgubo, zaradi česar ga nameravajo lastniki ukiniti.
Sindikalni predstavniki so se odločno izrekli proti takemu skrajnemu posegu, saj ne bi imele visoko kvalificirane šivilje nobenih drugih možnosti za zaposlitev tu v Trstu. Po mnenju sindikatov je možna kaka druga rešitev, ki ne bi prizadela vseh zaposlenih. Ob koncu srečanja so se predstavniki sindikatov in podjetja domenili, da se spet srečajo v torek, 9. marca.
• Na sedežu krajevnega poveljstva finančnih stražnikov v Trstu je včeraj podpolkovnik Sergio Acciai prevzel poveljstvo 19. področja in tako nasledil dosedanjega komandanta, podpolkovnika Artura Martinija. Acciai. ki se je rodil leta 1931 v Livornu. je več let delal na generalnem poveljstvu in vodil operativne oddelke v Toskani in Emilii - Ro-magni.
llllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilMIfHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMMIIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIHIIIIIIIinifHHIIItltllin
TISKOVNA KONFERENCA KLUBA «XXX. OTTOBRE>
• V dvorani tržaškega občinskega sveta se jutri, ob 18.30 sestane glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote.
Skupina tržaških alpinistov na nepalskem sedemtisočaku
Zanimanje vrhunskih alpinistov se iz domačih oziroma evropskih vrhov vedno bolj pomika proti Himalajski verigi sedem- in osemti-sočakov. ki so kljub modernim pri pomočkom še vedno težko dosegljivi, saj .je pri osvojitvi cilja toliko nepričakovanih zased, da je zastavica na himalajskem vrhu zmagoslavje na vsedržavni ravni.
Take vrhunske želje ima tudi tržaška sekcija Italijanskega alpinističnega kluba (CAI) »XXX. Otto-bre», ki je sinoči priredila tiskov no konferenco, da bi javnosti pred stavila svojo septembrsko ekspedi ci.jo na Langtang Lirung (7246 m) Vrh je od Everesta oddaljen ka kih 60 km, prvič ga .je osvojila japonsko-nepalska ekspediciia leta 1978, nato pa še japonska leta 1980. Na Langtang Lirung sta se leta 1961 ir. 1963 že podali japonska ozi roma italijanska ekspedicija, vendar sta obe doživeli neuspeh, saj sta se morali zaradi snežnih plazov, ki so zahtevali življenje takQ alpinistov-ket-šetp? obrrrtft*n^T^j
Tržaška odprava, ki bo odpotovala prve dni s^ptpmbra m. bo štela od 10 do 11 članov, bo skušala priti na vrh sedemtisočaka po južnem grebenu v pomonsunskem času, tako da bo možnost za pla zove čim manjša. Vodil jo bo tr žaški alpinist Bruno Toscan, sestavljali pa jo bodo med drugimi tudi dve ženski. Gre za 44-letnj Silvio Buscaini — podpredsednico mednarodnega združenja alpinistk — in 28-letno Luiso Mestroni, ki bo skrbela za zdravje odprave. Tržaški alpinisti nameravalo biti na poti dva meseca (30 dni nai bi uporabili za vršinske tabore in dosego vrha), celotni strošek pa naj bi znašal okrog 100 milijonov lir.
Družabno srečanje aktivistov, invalidov in upokojencev
Člani Zveze vojnih invalidov. Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Društva slovenskih upokojencev v Italiji se večkrat srečujejo na raznih prireditvah in predavanjih, ki jih skupno, ali vsako združenje zase organizirajo. No, vsaj enkrat na leto pa se srečajo na skupnem družabnem popoldnevu, kot je to bilo na primer na veselem popoldnevu, ki je bil v četrtek v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Slabo in mrzlo vreme je bilo tiste-
ga dne in organizatorji so se že bali, kako bo ta družabna prireditev uspela, pa je vse poteklo v najlepšem redu. Dvorana je bila kmalu polna udeležencev, ki so radi prisluhnili pozdravom predstavnikov vseh treh organizacij.
V Tržaški knjigarni bogat knjižni sejem
Pod geslom «Dobra knjiga po dobri ceni* se je včeraj v Tržaški knjigarni pričel tradicionalni knjižni teden, ki tudi letos nudi obiskovalcem bogato in zanimivo ponudbo, od vsakovrstnih knjižnih izdaj do gramofonskih plošč, od spominkov in folklornih predmetov pa do kaset. Vse prodajajo s popusti, ki se sukajo od 10 do 50 odstotkov. Do srede 10. marca bo torej vsakdo v Tržaški knjigarni našel nekaj koristnega in zanimivega zase, za sorodnike in prijatelje ter. vrh tega še vse znižani ceni. Gre vsekakor enkratno priložnost, ki je veljŠ" zamuditi. Obiskovalce knjižnega sejma pa so včeraj popoldne razveselili s predstavo «Minister Gregor pa nič*, ki jo je izvajal igralec SSG A-lojz Milič.
P«
za
ne
tmmmam
Namesto cvetja na grob Ludvika Rebca daruje Malka Kosmina 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem o-zemlju.
Ob izgubi dragega očeta VILJEMA MAVERJA
izreka Miranu in družini globoko sožalje TFS Stu ledi.
Ob smrti
VILJEMA MAVERJA
izreka sinu Miranu in svojcem občuteno sožalje KD F. Prešeren — Bo-1 junec.
Žalosti se pridružujeta in izražata družinama Štavar globoko sočustvovanje Stanko in Milena Bole.
Slovensko deželno gospodarsko združenje izreka iskreno sožalje Juretu Štavarju in hudo prizadetim svojcem ob izgubi dragega očeta.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
VILJEM MAVER
Pogreb bo danes, 3. marca, ob 15.30 iz hiše žalosti — Boljunec št. 144.
Žalujoči žena Vera, hčerka Mara in sin Miran z družinama, sin Marino in drugo sorodstvo.
Boljunec, Opčine, 3. marca 1982
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
JURE ŠTAVAR
Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči žena Mara, sestra Pina, hči Zora, sin Jure z družino ln drugo sorodstvo.
Trst, Mexico, 3. marca 1982

ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM
ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V ITALIJI
vabijo na
KULTURNI VEČER S TREBENCI
na katerem bodo nastopali mladi iz dramske družine in pevski zbor. Prireditev bo v počastitev
«8. MARCA*
v Mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU, Ul. Petronio 4, jutri, 4. marca 1982, ob 19. uri.
SLOVENSKO STALNO
.. GLEDALIŠČE
l” v trstu
Kulturni dom N. V. GOGOLJ
ŽENITEV
Jutri, 4. marca, ob 16. uri (mladinski abonma)
V petek, 5. marca, ob 16. uri (mladinski abonma)
FRAN LEVSTIK Minister Gregor pa nič Izvaja ALOJZ MILIČ
Jutri, 4. marca, ob 14. uri in ob 16. na nižji srednji šoli na Proseku
V petek, 5. marca, ob 10. uri v Avditoriju v Portorožu, ob 13. uri v Valdoltri
DACIA MARAINI Ženski na podeželju
Danes, 3. marca, ob 13. uri v Valdoltri.
ACE MERMOIJA Pinko Tomažič in tovariši
Danes, 3. marca, ob 20.30 v Tržiču (Palazzetto Veneto)
Gledališča
KOSSKTTl
Jutri ob 20.30 «red prost* bo gledališka skupina «Gruppo della Roc-ca» predstavila Ruzantejevo delo «Recita Fantastica*. V abonmaju o-drezek štev. 7.
AVDITORIJ
Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri predstave za vse. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10.
* * #
Do jutri 4. t.m., bodo na sporedu v Avditoriju s pričetkom ob 11.15 v priredbi gledališča Verdi enourne plesne predstave za šolsko mladino. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631-948). V dneh 5. in 6. marca bodo te predstave (s pričetkom ob 11.30) v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Razna obvestila
KD Slovan, Lipa in Primorec ob-
I veščajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade v petek, 5. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
Zžl - UDI občine Zgonik prireja danes, 3. t.m., ob 19.30 na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu pripravljalni sestanek za proslavo 8. marca.
Vljudno vabljene!
Matere bivših učencev šole Karel Širok vabijo na večerjo ob priliki praznovanja 8. marca. Za informa cije telefonirati na št. 911119.
KRUT obvešča vse udeležence rekreacijskega plavanja v Strunjanu, da bo odhod avtobusa jutri, 4. t.m., ob 15. uri s Trga Perugino.
Kino
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan naša draga nona DANICA SIMONETA. Vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva ji želita vnuka Irina in David.
Danes praznuje LUCIJAN ZONTA rojstni dan. Da bi preživel še mnogo srečnih let v krogu dragih mu želijo vsi, ki ga imajo radi, še posebno pa hči Maja, Mauro in nečak Mitja.
Danes praznuje nono PEPI REGENT rojstni dan. Tudi KLAVDIJA PERIC se veseli svojih 18 let. Vse najboljše jima želijo vsi domači.
Danes praznuje ALOJZIJA VODOPIVEC vd. LOVRIHA 80-letnico. čestitajo ji Dušan, Pepi, Danilo, Vera in Reni z družinami.
Krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič v Trstu
vabi danes. 3. marca, ob 20 30 v Ljudski dom pri Sv. Jakobu k obravnavi vprašanja
«Klestiti ali izkoreniniti terorizem?*
Uvodne misli bo iznesel časnikar Vojmir Tavčar.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1981 - 82 '	7. abonmajski koncert ""
Danes, 3. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trsty,..
COLLEGIUM MUSICUM MARIBOR
JANKO ŠETINC - čembalo DRAGO GOLOB — oboa GORJAN KOŠUTA - violina MILOŠ MLEJNIK - violončelo Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 «1 figli dello spazio*.
Ariston 16.00, 19.00, 21.30 «Mephisto».
Ritz 16.30 «Ragtime», barvni film za vse
Eden 17.30 «La sai 1'ultima su ... i matti».
Grattacielo 15.30 «La pazza storia del mondo*. Mel Brooks.
Fenice 17.00 «1 fichissimi*. Diego Abatantuomo.
Nazionale 15.45 «Joe perversio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.00 «11 marchese dei Gril-lo». Alberto Sordi.
Aurora 16.30 «This is Elvis*. Igra Elvis Presley.
Moderno 16.00 «Spiaggia di sangue*.
Filodrammatico 15.00 «E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Canitol 15.00-17.00-20.30 »Bolero*.
Vittorio Veneto 15.15 «La fuga da Nevv York».
Mignon 16.30 «Una notte con vostro onore*. Za vse.
Radio 14.30 «Bon appetit - La gran-de bocca di Odette*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «11 laureato*. Barvni film za vse.
Razstave
V mali dvpranj A, Sirk, v Križu je odprta dokumentarna razstava »Pinko Tomažič in tovariši*. Občinstvo si jo lahko ogleda vsak dan od 20. do 23. ure.
Izleti
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 3. marca MILENA
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.54. — 'Dolžina dneva 11.14. — Luna vzide ob 11.07 in zatone ob 1.35.
Jutri, ČETRTEK, 4. marca KAZIMiR
Vreme včeraj; naj višja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 6, ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1010,4 mb narašča, veter 23 km na uro seve-rozahodnik s sunki 49 km na uro, vlaga 62 odstotna, dežja je padlo 2,6, mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJST\ A IN SMRTI
RODILI SO SE: Aliče Rinaldi, Riccardo Lobina, Tiziano Canziani, Daniele Cantalupo, Gianluca Glion-na. Ambra Solgari, Danijel Šušteršič.
UMRLI SO: 69 letni Rodolfo Pu-ric, 59 letni Enrico Bossi, 74-letna | .Valerija Ferluga vd. Cucci, 60-letni: Livio Rebeschini, 83 letni Riccardo 'Pieri, 82 letni Giuseppe Ganino, 63 ■letna Dolores Battellini por. Cortese, 50 letna Angela Cotide por. Bu-,san, 61-letna Valentina Tauzzi por. Gabrieli. 89 letni Giovanni Dagri, .82 letna Maria Degrassi vd. Delise, 70-letna Anita Morresi por. Grabel-li. 78 letni Luigi Taucer, 71-letna Maria Colizza vd Stavar, 71-letna Antonia Malalan por. Lussini, 74 letna Wanda Comici vd. Valentini, 87-letna Lidia Kellner por. Furlani, 66 letna Lidia D'Andrea vd. Lo Du-ča, 77-letna Rosa Derin vd. Blom-■Rren, 84-letna Antonia Borsatti. 69-letni Mauro Polla. 74-letna Marcella Forti	por. Grassi.	82-tetni Franco
Laria,	77-letni	Ugo	Golluscio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Zgonik. Boljunec.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul.	Rossetti	33,	Ul. Roma	16,
‘Zgonik, Boljunec.	,
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul.	Rossetti	33,	Ul. Roma	16,
'Zgonik, Boljunec.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica’ tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek; tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nhbrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje: tel, 213-137; Milje: tel. 271-124,
Združenje Union Podlonjer Sv. I-van javlja, da bo odhod na izlet v Savudrijo 7. t.m., ob 9. uri z O-berdankovega trga (izpred sedeža Dežele). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu v Ul. Valdirivo 30 jutri, 4. in v petek, 5. t.m., od 17. do 19. ure — telefon 64459 ali 732858.
Ob priliki mednarodnega prazni-ka žena priredi Združenje Union Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7
3.	izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12
4.	izlet v Zadar in Šibenik z ogle dom škradinskega buka; 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion. Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure.
Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - Ul. Crispi 3/n. telefon 730306
Šolske vesti
Ravnateljstvo državne srednje šole S. Gregorčič v Dolini vabi starše učencev na predavanje o vzgoji, ki bo na šoli danes, 3. t.m., ob 20. uri. Predaval bo priznani psiholog dr. Marjan Šef iz Ljubljane na temo »Uvajanje mladoletnika v skrivnost življenja in ljubezni*.
NINOTU KOŠUTI (Kocjanovemu)
kliče ob 80. rojstnem dnevu še na mnoga zdrava in vesela leta Cerkveni pevski zbor iz Sv. Križa
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM dvosobno stanovanje. Telefonirati na štev. 74-56-13.
BIRMANSKO obleko kupim — širina 40 cm, dolžina do 130 cm. Ponudbe na telefon 061/313115.
PRODAM avto Fiat 126 letnik 1979 prevoženih 22.000 kilometrov v odličnem stanju. Telef. (0481) 882-916 od 19. do 20. ure.
PRODAM LN citroen letnik 1979 (januar) prevoženih 27.000 km. Telefonirati ob umiku trgovin na št. 040/566191.
MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krožka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah.
PRODAM motor ducati «six dais 125» letnik 1979. Plačilo delno na obroke. Telefon,040/72 68-50 od 12. do 14. ure.
OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84. Toči belo in črno vino.
PRODAM hišo z dovoljenjem za popravilo. Telefon 040/228390.
PRIDNEMU človeku damo v najem vinograd v Grljanu (Miramar) po zelo ugodnih pogojih. Telefonirati od 6. do 8. in od 20. do 22. ure na št. 040/225973.
AVTO A 112 elite skoraj nov proda Ivan Colja, Samatorca 53, telefon 040/229377.
IŠČEM zidarskega delavca ali delavce s prakso za popravilo stare kmečke hiše iz kamna. Telefon 040/910142.
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA 3 A N K A
... < ■ ;	-s. p..A.
tpqt - Ulica' f. filzi no -	‘E* m aab
2. 3. 1982	
Ameriški dolar	1274.—
Kanadski dolar	1035.—
Švicarski frank	676.—
Danska krona	157.—
Norveška krona	210.—
Švedska krona	216.—
Holandski florint	486,-
Francoski frank	208,50
Belgijski frank	25.-
Funt šterling	2320,—
Irski šterling	18.000.—
Nemška marka	536,-
Avstrijski šiling	76,-
Portugalski escudo	16,-
Pezeta	11.-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1250,-
Drahma	16-
Debeli dinar	23,50
Srednji dinar	23,50
Mali dinar	23,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
VINOGRADNIKI ! Podjetje
terpin
IMP0RT - EXP0RT	■
TRST, Ul. Brigata Casale 3 — Tel. 827757
vabi na demonstracijo novega okopalnika (moto-zappa) GHIRO, ki bo v soboto, 6. t.m. v DOLINI, ob 10. uri pri Križcu v vinogradu Zdravka Kocjančiča ter
v KRI2U ob 14. uri pri Guidu Pelizonu (Stramacerju) Pridite, da si ogledate ta najnovejši stroj, ki je zelo prikladen za obdelovanje vinogradov Priskrbljeno bo za kozarec domačega vina
KAKŠNA REŠITEV ZA PODGORSKO PREDILNICO?
Ponovni sprevod tekstilcev opozarja na nevzdržen položaj
Sindikalist Luciano Pini zahteval od dežele jasen odgovor Dopolnilna blagajna tudi v drugih manjših goriških tovarnah
Po goriških ulicah je bila včeraj spet delavska demonstracija. Delavke in delavci podgorske predilnice so v sprevodu demonstrirali še enkrat proti zavlačevanju rešitve njihovega podjetja in se potem ustavili na trgu pred županstvom, kjer jim je spregovoril sin-
Prešernova proslava drevi v Tržiču
V občinski dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču bo danes zvečer ob 20.30 Prešernova proslava. Prireja jo posvetovalna komisija za slovenska vprašanja pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah. Lani je bila taka proslava v Ronkah, letos pa je v Tržiču. Dogodek je zelo pomemben, saj bodo Slovenci, ki žive v tem mestu in tudi v drugih krajih v Laškem lahko culi na prireditvi v tem kraju svojo materino besedo.
Na sporedu. nocojšnje proslave je nastop članov Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z lepljenko Aceta Mermolje «Pinko Tomažič in tovariši* ter koncert moškega zbora Danica z Vrha, v katerem pojejo tudi nekateri Kraševci, ki že dolgo vrsto let živijo v raznih krajih v Laškem ter pridno pri-haiajo na vaje na Vrh.
Prepričani smo, da bo danes zvečer dvorana v Tržiču (nahaja se za županstvom, v Ulici S. Ambrogio) polna naših rojakov. Saj jih je v Laškem kar precej.
dikalist Luciano Pini. Ta je dejal, da delavstvo in sindikati pričakujejo od deželne vlade, da enkrat za vselej reši to vprašanje, potem ko z odgovornih strani prihajajo vesti, da ima dežela denar na razpolago. Vendar pa bi deželna vlada in finančna družba Friulia dali denar na razpolago samo v primeru, da bi šlo za resni poiskus obnovitve produkcije, ki naj bi postavil 'resne temelje novemu podjetju. Vendar pa je treba vse načrte temeljito preučiti, Govori se namreč, da bi bila dežela voljna dati kar 36 milijard lir prispevka, sama bi pristopila v družbo z nekim industrijcem, nakupili bi čisto nove stroje. V novem podjetju pk"bT ‘žaposliii komaj tristo delavk in delavcev. Kam z drugimi šeststo, ki bi bili odveč in ki so s prej omenjenimi tristo sedaj v dopolnilni blagajni? Sindikati ne zavračajo nobene koristne
rešitve, je še dejal Pini, vendar je treba zagotoviti delovna mesta vsem in seveda pomisliti tudi na vsak dan bolj številne vrste mladih. ki iščejo prvo zaposlitev.
Gospodarski poležaj na Goriškem pa ni nič kaj rožnat. Včeraj smo poročali o bojazni, da pride do dopolnilne blagajne v tržiški ladjedelnici. Še vedno ni rešeno vprašanje tovarne Ansaldo in sindikat se boji, da pride tu še vedno do dopolnilne blagajne. Konec prejšnjega tedna so nekateri trdili, da bo s 1. marcem popolnoma zaprta tovarna Sogetec v Krminu, v ponedeljek in včeraj pa so delavci v njej kljub temu 'delali.
S težavami prehodnega značaja, pa se ubadajo tudi v nekate-
rih drugih goriških tovarnah. V sovodenjski predilnici je približno petina delavcev šla v dopolnilno blagajno za dobo šestih tednov. Za enak čas je v dopolnilni blagajni približna desetina delavcev tovarne bonbonov De Licia. Ena tretjina delavk in delavcev tovarne Snia v Zdravščini je prav tako v dopolnilni blagajni, vendar v tem primeru samo za tri mesece. Še vedno ni rešeno vprašanje bivše tovarne Detroit. In še bi na žalost lahko naštevali.
• Od 8. do 20. marca bo prepovedan promet na pokrajinski cesti Koprivno - Morar - Gradišče v začetnem delu v samem Gradišču. Polagali bodo namreč cevi za vodovod.
Priprave za združitev treh avtobusnih podjetij
Konzorcij za J. prometno območje naročil obširno študijo o možnostih združitve
Pisali smo že, da je pokrajinsko vodstvo goriške socialistične stranke izdelalo svoje stališče o nujni čimprejšnji združitvi treh sedanjih avtobusnih podjetij, ki poslujejo na Goriškem (pokrajinsko avtobusno podjetje, mestno podjetje v Gorici, medobčinski konzorcij v Tržiču), tako da bi prišlo do poenotenja raznih upravnih in servisnih služb in tudi zato, da bi bil park avtobusov bolje izkoriščen. Socialisti so izrazili tudi mnenje, da bi tako podjetje najbolje upravljala delniška družba katerega člani bi bili pokrajinska uprava in dve naivečji občini na Goriškem, t.j. Gorica in Tržič. O tem vprašanju je bil govor tudi na sestankih med zastopniki petih strank, ki vodijo pokrajinsko upravo, in kot smo takrat izvedeli iz izjav nekaterih političnih prvakov so vse stranke soglašale z nujnostjo. da pride čimprej do združitve treh podjetij.
S podobnim vprašanjem se že več časa ukvarjajo tudi v konzorciju za prometno fbmočje, ki je enoten za goriško in tržaško pokrajino. V tem konzorciju so združene vse občine dveh pokrajin in lasta.pristopili tudi pokrajinski ‘upravi. Verstvo konzorcija je dalo izdelati skupini tržaških ‘.strifcoiiSl^k^jfi JUbdijsfco a-nalizo o združitvi treh prej‘omenjenih podjetij. V podrobni analizi je izražena nujnost združitve. Strokovnjaki pa so predvideli več načinov upravljanja, niso se omejili samo na delniško družbo. Lahko bi se u-
ŽENSKI INICIATIVNI ODBOR ZA GORIŠKO
priredi v petek, 5. marca, ob 20. uri v KULTURNEM DOMU v GORICI
PROSLAVO DNEVA ŽENA
V programu sodelujejo: otroški pevski zbor kulturnega društva Skala iz Gabrij, recitatorji goriške gledališke šole, folklorna skupina Lis Luzignutis, gojenci Glasbene matice iz Gorice, skupina za športno ritmično gimnastiko ŠD Dom iz Gorice, instrumentalni ansambel štandreški kvartet, moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore ter Nataša Pavlin - Peterinova z govorom o pomenu praznika. Ob isti priliki Ženski iniciativni odbor prireja razstavo grafik in risb Milene Stepančičeve ter goriških ženskih ročnih del. Otvoritev razstave bo v preddverju Kulturnega doma istega dne ob 19.30.
Vljudno vabljeni!
stanovil tudi konzorcij med vsemi prizadetimi občinami, lahko pride do združitve vseh služb v sedanjem pokrajinskem avtobusnem podjetju, lrhko pa se občine tudi drugače domenijo. Konzorcij za prometno območje je izdal lično izdelano publikacijo o tem vprašanju. O njeni vsebini bodo razpravljali v kratkem na pristojnih upravnih in političnih mestih.
Delo komunistov v KZE
Na sestanku komunističnih zastopnikov v krajevni zdravstveni e-noti za Goriško so sklenili poslati predsedniku zahteve po pojasnilih o mednarodnih odnosih na zdravstvenem področju in o obmejnih profilaktičnih vprašanjih ter o u-stanovitvi posebne komisije iz vrst članov skupščine, ki naj bi pripravila čimprej načrt za področno razdelitev Goriške. Govorili bodo tudi o predlogih za preosnovo psihiatrične službe.
V Foljanu pripravljajo, na pobudo fotografskega krožka ki deluje pri tamkajšnji občinski knjižnici ter
........*......................................................................................................................................................
Spet premiera -............
v PDG v IM Gorjti .,
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici pripravlja za uprizoritev I. S. Turgenjeva, Mesec dni na kmetih. Premierska predstava bo v četrtek, 11. t.m. ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu, ponovitvi pa v petek, 12. in soboto, 13. t.m., zmeraj ob 20. uri.
V sredo, 10. t.m., bo v Novi Gorici gostovalo Narodno pozorište iz Beograda V Park hotelu bodo predstavili P. Perišiča, Strah in u-panje Nadežde Mandelštam.
Razstave
V	Kulturnem domu v Sovodnjah je odprta razstava fotografij Silvana Pittolija in Zdenka Vogriča. Na o-gled je vsak delavnik od 18. do 20. ure.
V	prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu pa je na ogled zanimiva razstava o delovanju društva v poročilih goriškega tednika Soča. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
NA PRIHODNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Poimenovali bodo osem novih ulic v Sovodnjah
Predlog za poimenovanje po kulturnih delavcli in politikih, ki so tesno povezani z zgodovino primorskih Slovencev . Za dve ulici občinski odbor predlaga ohra. nitev, oziroma uveljavitev izvirnega ledinskega imena
O poimenovanju ulic bo tekla beseda na petkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah. Občinski odbor je pripravil predlog za poimenovanje osmih ulic, ki so nastale pretežno v zadnjem času in se torej smatrajo kot nove. Postopek za poimenovanje naj bi bil zato enostavnejši od tistega, ki ga je sprožila že prejšnja uprava za preimenovanje šestnajstih ulic v raznih vaseh občine in ki je bil skoraj v celoti zavrnjen. Pristojni urad je namreč privolil le v spremembo imena dveh ulic, med temi tudi Ulice Impero v Sovodnjah, ki bo, z izvedbo sklepa, postala U-lica 1. maja.
Pri sestavljanju predlogov za poimenovanje je občinski odbor vnesel tudi nekaj krajevnih značilnosti, ki se izražajo v ledinskih imenih. Tako naj bi vsaj dve novi ulici nosili ledinski imeni: Malnišče in Dolina, druge ulice pa naj bi poimenovali po znanih domačinih, oziroma po politikih in kulturnih delavcih. ki so tako ali drugače povezam z zgodovino primorskih Slovencev.
S tem pa vprašanje poimenovanja oziroma preimenovanja obstoječih ulic, ki je bilo predmet zanimanja vseh dosedanjih občinskih uprav, še ne bo v celoti rešeno. Čez nekaj mesecev namerava namreč občinska uprava ponovno sprožiti postopek za preimenovanje tistih ulic, katerih imena na žalost že predolgo spominjajo na druge čase. Take ulice so v Gabrjah, Rupi, na Peči in tudi v Sovodnjah. Na Vrhu tega proble ma nimajo, ker so tam ohranili samo hišne številke. Na petkovem za sedanju občinskega sveta bodo razpravljali tudi o prilagoditvi kriterija za določanje prispevka, ki ga je treba plačati občini ob izdaji gradbenega dovoljenja (zakon Buca-lossi) ter o resoluciji v podporo u-pravičenemu prizadevanju Društva slovenskih lovcev v Furlaniji - Julijski krajini za dosego zastopstva v pokrajinskem odboru za lov.
Seja bo, kakor običajno, ob 19. uri.
MAJA V NOVI GORICI
Razstava fotografije in diapozitivov
V Novi Gorici bo od 7. do 23. maja letos 23. republiška razstava fotografije, vzporedno s to prire-
ditvijo pa tudi 8. republiška raz stava diapozitivov. Tema razstave je poljubna fotografije, oziroma diapozitive pa je treba poslati najkasneje do 1. aprila letos, na naslov Foto kino klub Nova Gorica, Soške elektrarne, 65000 Nova Gorica.
Pri obeh natečajih lahko sodelujejo tudi avtorji iz zamejstva.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
-isr
GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
v Kulturnem domu v GORICI Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek
v dveh dejanjih
Režija
STEVO ŽIGON
V	nedeljo, 7. marca, ob 16.00
ABONMA «NEDELJA»
V	ponedeljek, 8. marca, ob 20.30
ABONMA «PONEDELJEK*
Pavel Golia
JURČEK
pravljica v štirih dejanjih s prologom
Režija
MARIO URŠIČ
V	sredo, 10. marca, ob 10. uri
V	četrtek, 11. marca, ob 10.00
in ob 13.30
* » *
Na predstavo Ženitev bodo u-deležence s Krasa pripeljali avtobusi po običajnem voznem redu.
miiMtiiitiMHiumMiitiiMiiMitMiiiiiMiiMMiiaMimMtnniiMiitiiMiiiiiimiiiitKmiiiiiiniiiiiiiimuuMMiiiHiM
DOMSKI DAN
V DIJAŠKEM DOMU
Pisali smo že, da so v goriškem dijaškem domu Simon Gregorčič odprli prenovljeno knjižnico, za kar so jim priskočili na pomoč tudi darovalci iz Nove Gorice. Svečana otvoritev pa bo v petek, 5. marca, popoldne, ko bodo imeli domski dan. Domska skupnost gojencev in ravnatelj vabijo starše, da pridejo v dijaški dom ob 17.30 kjer bo pogovor z vzgojitelji. Sledil bo ob 18.30 kulturni program, zatem bodo uradno otvorili preurejeno knjižnico; sledilo bo skupino srečanje.
NA POBUDO FOTOKROŽKA
Ciklus predavanj v Foljanu
Uveljavljati pravice, ki so nam že priznane
(Nadaljevanje s 1. strani)
žavljani zavedali, da smo, da se intenzivnost našega boja v dolgoletnem soočanju z nasprotnimi in nezainteresiranimi krogi ni zmanjšala, ampak, da se še povečuje.
Predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirko Primožič je nato splošni položaj naše skupnosti osvetlil z nekaterimi primeri, ki dokazujejo, da se je svo-ječasna dobra politična klima na Goriškem v odnosu do Slovencev pokvarila zaradi cele vrste primerov kratenja narodnostnih pravic, kar narekuje potrebo po korigiranju naše politike. Predsednik dr. Primožič je omenil odstranitev dvojezičnih kažipotov, zadnji najbolj o-tipljiv primer nestrpnosti, toda hkrati je navedel še druge posege, ki govorijo o prepovedi rabe slovenščine v rajonskih konzultah, o zavlačevanju obnovitve slovenske kon-zulte v občini Gorica, o prepovedi krajevnim ustanovam, da razvijajo stike z jugoslovanskimi občinami in se z njimi bratijo. Primožič je dejal, da se politika zaostrovanja odnosov do Slovencev na Goriškem izvaja tudi brez navzočnosti «listar-jev». Njihovo vlogo na Goriškem sta prevzeli krščanska demokracija in socialdemokratska stranka, ki hočeta odvzeti, kar smo si v narodnem pogledu priborili, da bi nam z novim zakonom o zaščiti dali samo to, kar oni hočejo.
V diskusiji o poročilih Raceta, Samse in Primožiča se je razvila razprava, v kateri je odv. Franc Škerlj predlagal, naj SKGZ pri predsedniku apelacijskega sodišča pobudi imenovanje honorarnih slovenskih vicepretorjev za civilno in kazensko pravo v Trstu, Miljah, Gorici, Čedadu in v drugih krajih, kjer je na
narodno mešanem ozemlju to potrebno. Nadalje je predlagal, naj bi pri tržaški občini imenovali tri spravne sodnike, pri šolski oblasti pa slovenske nadzornike.
Prof. Pavel Petričič je napovedal sejo teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino, da poskušajo preprečiti kvarne posledice, ki bi jih odpori na Videmskem lahko i-meli na sprejemanje zakona o globalni zaščiti. Petričič je izrecno o-pozoril na važnost študijskega dneva o problemih zaščite slovenske manjšine, ki ga zavod ISGRE 13. marca prireja v Gorici.
Vojko Kocman je v zvezi z rabo slovenščine v javnosti dejal, da po okoliških občinah na Tržaškem niso več v rabi dvojezični davčni o-brazci in da se je najbrž tudi zmanjšalo število dvojezičnih prošenj za prepustnice. Kocman je poudaril, da moramo ohraniti, kar smo si priborili, in obseg pravic z našim angažiranjem še povečati.
Prof. Darko Bratina je dejal, da se bodo v sedanji zaključni fazi sprejemanja zaščitnega zakona odprli novi problemi. Glede obnašanja KD je dejal, da mora rešiti svoje probleme, hkrati pa hoče tudi potipati, kako bomo reagirali. Zato je za dober izid potrebna enotna kapilarna in množična akcija naše skupnosti.
Klavdij Palčič je dejal, da KD testira sama sebe in tudi nas in da je v tej fazi potrebna vsa naša odločnost.
Dušan Košuta je prisotne seznanil s stališčem VZPI - ANPI do našega problema. Partizanska zveza se je obvezala, da bo sklicala vsedržavno konferenco o manjšinah.
Darij Cupin je prav tako opozoril na dve nevarnosti, ki v tem tre-
nutku pretita naši skupnosti: zavlačevanje postopka za sprejem zakona in poskus vsebinskega omejevanja zakona, in se vprašal, kako to preprečiti.
Aljoša Volčič je opozoril na interpretacijo prof. Sergia Bartoleja razsodbe ustavnega sodišča v tržaškem dnevniku in dejal, da imajo krogi, ki pripravljajo zakonski osnutek že ustaljeno mnenje o stopnji pravic, ki naj jih nam priznajo.
Samo Pahor je opozoril na poskuse italijanske birokracije, da zavlačuje s sprejemom odločitev in da se pojavlja z maksimalizmi. Dodal pa je tudi to, da moramo biti v terjanju pravic doslednejši in odločnejši.
V	sklepnem govoru po razpravi o poročilih je Bogo Samsa dejal, da mora biti naša akcija v tem trenutku usmerjena na senat, kjer se pričenja razprava o zakonskih o-snutkih. Pri tem nam je potrebna vztrajnost in iznajdljivost, da bodo naš pritisk čimbolj čutili in da se toliko pričakovan zaščitni zakon sprejme čimprej. Samsa je dodal, da se poglavitna bitka bije za priznanje pravic Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini in da se moramo pripraviti s strokovnim gradivom na študijski dan, ki ga ISGRE prireja 13. marca v Gorici.
Razpravo o tem vprašanju je glavni odbor sklenil s sprejemom brzojavke, ki jo objavljamo na drugem mestu.
V	drugi točki dnevnega reda je član izvršnega odbora dr. Darij Cupin obširno govoril o novem razlastitvenem valu zemlje slovenskih lastnikov na območju med Bazovico in Opčinami, kjer nameravajo zgraditi znanstveno - raziskovalni center
in ceste. Cupin je dejal, da se je zaradi razlastitev spremenilo obličje naše narodne skupnosti. Po vojni so na Tržaškem in na Goriškem razlastili ogromne površine «za razvoj gospodarstva*, toda v obeh pokrajinah imamo tako gospodarsko krizo, kakršne še ne pomnimo. Z razlaščanjem smo obubožali kot lastniki zemlje in kot skupnost, je dejal Cupin in ugotovil, da nismo bili dovolj dobri branilci svoje zemlje, če jo šs vedno razlaščajo. Poročevalec je navedel nekaj primerov gospodarske megalomanije (Grandi motori, grande viabilita itd.), kar je povsem izven realnih sposobnosti našega gospodarstva in potreb. Svoje izvajanje je sklenil s porivom, da ee preneha z razlaščanjem zemlje slovenskih lastnikov, da se preveri umestnost razlastitev, v njihovo zameno pa poiščejo gospodarske pobude kmetijskega, obrtniškega in drugega značaja, pri katerih mora naša skupnost sodelovati v prvi osebi.
V razpravi je Edi Bukavec dejal, da smo bili Slovenci po vojni lastniki okoli 90 odstotkov zemlje na področju tržaške pokrajine, sedaj pa komaj kakšnih 45 odstotkov. Bukavec je izrecno poudaril, da se mora razlaščati samo za najbolj nujne potrebe in da mora naša skupnost v zameno dobiti protivrednost v razvijanju gospodarstva. Adolf Wilhem je govoril o potrebi izdelave urbanističnih načrtov, Miloš Budin pa o politični akciji, ki naj zagotovi gospodarski napredek naših krajev.
Ob koncu je glavni odbor izvolil Sergija Lipovca za presednika odbora SKGZ za sredstva množičn- a obveščanja. S to odgovornostjo je Lipovec postal član izvršnega odbora Zveze.
v sodelovanju z občinsko upravo ter javnim večnamenskim kulturnim središčem, ciklus predavanj * prikazovanjem diapozitivov na različno tematiko, predavanja bodo ob četrtkih, ob 20.30 v fotografski galeriji v Foljanu. Prvo predavanje bo jutri, v četrtek, 4. t.m., zadnje pa 17. junija letos.
Razna obvestila
Kulturno društvo Oton Župančič
priredi v soboto, 6. t.m., ženski praznik s tradicionalno večerjo in zabavnim programom. Rezervacije pri Marti v Klancu.
Ženski odsek KD Danica z Vrha
prireja v soboto, 6. t.m., družabno večerjo. Vpisujejo v trgovini jestvin Frandolič na Vrhu.
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 800 štipendij za sinove občinskih in pokrajinskih tajnikov (tudi že upokojenih) ter 100 štipendij za sirote občinskih in pokrajinskih tajnikov. Prošnje morajo zainteresirani poslati na notranje ministrstvo v Rim najkasneje do 10. maja 1982 (srednješolci) ali do 10. julija 1982 (akademiki). Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na goriški prefekturi.
Predavanja
Podtajnik za obrambo Marino Seo-vacricchi bo v petek. 5. marca, ob 18.30 govoril v dvorani pokrajinskega sveta o »Italiji v okviru atlantske zveze*. Predavanje prireja socialdemokratski kulturni krožek U-manita.
(lori ca
VERDI 18.00-22.00 «Ricchi, ricchis-simi, praticamente in mutande*. Barvni film.
CORSO 18.00—22.00 «La pazza storia del mondo*. Barvni film.
V1TTORIA 17.00-22.00 «Porno show a Montecarlo*. Prepovedan mladl-^ ni pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 17.30-22.00 »Innamo-rato pazzo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Gli occhi dello sconosciuto*.
A»w; (iohc.a in okolica
SOČA 18.00-20.00 «Kako je sladka njena dolina*. Nemški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Raj za ka-mioniste*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 «Se spominjaš Dolly Bel*. Jugoslovanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Goriči dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443.
ZANIMIVA POBUDA FIATOVEGA TISKOVNEGA URADA
S FIATOM 131 SUPERMIRAFIORI NA LEDENIH STEZAH SESTRIERJA
Kako se obnaša strogo serijsko vozilo na ledenem cestišču - Izredne lastnosti Pirellijevili zimskih gum
Fiat 131 supermirafiori 2000 na ledeni stezi v Sestrierju
Mah pravih novosti na ženevskem salonu
SESTRIERE — Fiatov 131 se bliža z naglimi koraki 2.000.000. proizvedenemu modelu. Od leta 1974. ko so začeli s proizvodnjo, je iz Fiatovih tekočih trakov izšlo že nad 1.700.000 raznih različic tega modela,
Da bi dokazala veljavnost svoje najmočnejše in najpopolnejše različice dvolitrskega supermira-fiorija TC. si je tovarna omislila prav posebno preizkušnjo. V Sestrierju, nedaleč od italijansko -francoske meje, obstaja ledena steza, kjer se urijo Fiatovi piloti, ki potem nastopajo na raznih ral-lvjih. Tam je turinska tovarna sklenila preveriti, kako se 131 supermirafiori 2000 obnaša v zimskih razmerah. Obula ga je v Pi-rellijeve zimske gume vvinter 160, ki so sicer bile opremljene z žeblji, vendar v zelo majhni količini in ga dala na razpolago novinarjem, da bi vozili na poledeneli dirkalni stezi. Izkušnja je bila za vse prisotne kar se da zanimiva, binom Fiat - Pirelli pa se je odlično izkazal. Čeprav počasi in postopno so predstavniki tiska nizali krog za krogom in spoznavali zanimive značilnosti vozila, zanesljivost obutve, moč motorja in ne nazadnje tudi notranje udobje avta. Že po, nekaj urah je marsikdo krožil s hitrostjo, ki je bila v začetku nepojmljiva, pa čeprav niso dosegali vratolomne hitrosti Fiatovih pilotov.
Italijanske tovarne prisotne z najnovejšo proizvodnjo
ŽENEVA — Jutri bodo odprli e-ro najpomembnejših evropskih avtomobilskih razstav - ženevski salon, ki bo trajal do 14. marca. Letošnja razstava je prvič v prestižni dvorani Palaexpoja.
Pravih novosti ni veliko, ven dar pa so vse avtomobilske hiše prisotne s svojimi zadnjimi modeli, saj je Švica majhno, vendar zelo zanimivo tržišče. Med italijanskimi tovarnami je Fiat prisoten z vso serijo ritmov, z argento, s 131 supermirafiori in s tretjo serijo 127. Turinska tovarna poudarja tudi šnortne značilnosti svoje proizvodnje in razstavlja dvolitrski ritmo abarth 125 TC in Pinin-farinov 124 spider 2000.
Posebno pozornost posveča Fiat tudi svojemu poskusnemu vozilu VSS. ki nazorno prikazuje možnosti izdelave lahkega avtomobila, ki ga je mogoče sestavljati iz zelo enostavnih komponent.
gim bo na ogled tudi modularni motor, ki ga že nekaj mesecev preskušajo na vrsti milanskih tari jev.
Od drugih italijanskih tovarn naj omenimo še Lamborghini, ki razstavlja svoj model countach z petlitrskim dvanajstvaljnim motorjem in Maserati s svojim dvolitrskim biturbom.
Nemške tovarne predstavljajo vrsto novosti, ki gredo od audije-vega kupeja 2.1 do novega audija 80 turbodiesel in do Volksvvagno-vega golfa turbo diesel. Švedi razstavljajo svoj nov volvo 760 CLE, luksuzno limuzino s šestvalj-uini 2,8-litokita*tlbpa štirivaljnim, 2,3-littskim"mbtoitjem s tiižfcihsKiŠf' polnilnikom, Angleži pa nov rover z dvolitrskim motorjem.
Seveda, če bi se hotel naučiti voziti po ledu, bi bilo idealno voziti avto, ki ga voziš vsak dan. Prav zato so se odločili za fiat 131 supermirafiori 2000, ki je odločno serijski avto, čeprav je bil obut v zimske gume. čeprav je imel servovolan in cel kup druge opreme, ki pa sodi v standard tega avta.
Pa še nekaj podatkov o stezi, ki ima obliko podaljšane osmice in je dolga približno 1.200 metrov. Najbrž jo bodo v bližnji bodočnosti tudi podaljšali. Dobili so jo tako, da so najprej steptali sneg, nakar so ga polili s tisoči litri vode, da so dobili plast ledu. ki je debela, kakih 30 cm. Kdor bi hotel, poskusiti s svojim avtom bi ga vsake pol ure vožnje veljalo
18.000	lir, v družbi z inštruktorjem 25.000 lir, pol ure s šolskim vozilom in inštruktorjem pa
30.000	lir.
NOVOST PRI RENAULTU
Leto 1981 je bilo za Fiat v Švici zelo ugodno, saj je turinska tovarna prodala kar 21 tisoč vozil, kar je 10 od slo več kot v ledi 1980. Trenutno je, kar zadeva prodajo, na četrtem mestu. Kaze, da ima pri Švicarjih največ u-sceha ritmo. sledijo pa panda, 131 in 127. V letošnjem letu namerava Fiat prodati v Švici 24 tisoč avtomobilov.
Lancia razstavlja v Ženevi nekatere svoje modele, ki pričajo o- tehnološki izpopolnjenosti, o u-dobju in zanesljivosti. Na Lanci-•nem razstavnem prostoru je prisotna cela vrsta majhnih A-112 (prav te dni so proizvedli milijonti model), poleg tega je tu še trevi, beta in gamma. Lancia je razstavila tudi svoj «endurance turbov, ki se bo udeležil svetovnega prvenstva za pilote in prvič nastopil 14. marca v Brands Hatchu.
Alfa Romeo se ponaša z eno redkih novosti. Gre za sprint ve-loce 1.5 salon 82, model, ki ga bodo izdelali v nekaj sto izvodih za švicarske ljubitelje. Gre za športni kupe s posebno skrbno urejeno notranjostjo. Alfa Romeo razstavlja tG modelov od alfe 6 do GT, od raznih alfett, do giuliette in raznih modelov alfa sud. Med dru-
R5 TX - za izbirčne že
Renaultov malček R5 se je te dni obogatil še zg eno, 11. različico. Ime novorojenčka je R 5 TX, avto pa je namenjen dokaj zahtevni publiki. Razpolaga s 1400-kubičnim motorjem, opremili pa so ga tako. da mu lahko zavida marsikateri dražji in večji model. TX razpolaga s petstopenjskim menjalnikom, servozavorami,
servovolanom, električnimi šipami, prednjimi in zadnjimi varnostnimi pasovi, vzglavniki, s platišči iz lahke litine, pri vsem tem pa je zunanji videz tako rekoč nespremenjen, saj ga lahko mirno zamenjamo za eno njegovih revnejših sester. Edina zunanja razlika sta majhni sigli TX na pokrovu motorja in na prtljažniku.
PO DOLGEM ZIMSKEM MRTVILU NAS MORJE PONOVNO VASI
Priprave in popravila čolnov v pričakovanju plovne sezone
Zima se bliža koncu, z meteorološkega vidika je marec prvi pomladanski mesec, kot nalašč za večja in manjša predsezonska popravila na čolnih, gliserjih in jadrnicah, če lahko zaupamo slovenskemu imenu sušeč, nas ne bi smel marec presenetiti s preobilno močo. Tudi temperatura je idealna, da se barva umirjeno suši. V kasnejših mesecih (maja in junija) bomo lahko čoln barvali šele v popoldanskih urah, kljub temu pa nam bodo temperaturne razlike lahko marsikatero zagodle, da se nam bo pričela nova barva predčasno luščiti. Marca lahko začnemo z opravili že zjutraj, do večera pa bo barva že tako suha, da ji razlika v temperaturi ne bo škodila.
Seveda pa nas pred morebitnim barvanjem na krovu čaka še ogromno dela. Kot prvo bomo morali čoln temeljito oprati. Veter in dež sta v zimskih mesecih prekrila površine s tanko a obstojno plastjo umazanije, da bo raba šampona skoraj obvezna. Vse to pa ne pride v poštev za vse tiste, ki so spravili svoj čoln pod kako lopo, da je bil varen pred padavinami.
Lastniki večjih jadrnic in klasičnih motornih čolnov, ki so imeli tudi preko zime svoje plovilo v vodi, pa bodo imeli polne roke dela. Ko smo vse površine temeljito oprali, bomo najprej pregledali kovinske dele. Teh je na jadrnicah kar precej. Na srečo je večina iz nerjavečega jekla, a jih je treba vseeno očistiti s Sidolom, da jim vrnemo prvotni blesk. Morebitne poškodovane sponke za vrvi bomo zamenjali, posebno skrb pa bomo posvetili ograjici in žici na njej, da ne bo med plovbo neljubih presenečenj. Podobno skrb bomo posvetili, jamboru in vsem nosilnim vrvem. Po vsem tem bomo morebitne odrgnine premazali in s polir-no pasto zgladili vse plastične površine.
Kljub temu, da so boki vsaj navidez dobri, je treba čoln obvezno potegniti na suho, če drugega ne, ker bo treba temeljito urediti podvodni del. V zimskih mesecih se je namreč kljub antivegetativ-ni barvi na podvodnem delu nabralo ogromno alg
in drugih morskih organizmov. Vso to nesnago bomo skrbno odpravili, površino zbrusili in premazali s primerno antivegetativno barvo. Katera je taka idealna barva, ki preprečuje na podvodnem delu bohotenje morske flore in favne, je težko svetovati. Vsako pristanišče, vsak pristan ima posebne pogoje. V enem se dobro obnese ena antivege-tativna barva, ki bo v drugem povsem odpovedala. Seveda to velja predvsem, če čoln malo rabimo, da je skoraj vedno ob privezu. Med plovbo so navadno skoraj vse barve dobre, celo za jadrnice, ki potrebujejo posebne antivegetativne barve, ki ne povzročajo prevelikega upora med plovbo. Ne da bi bili «lokalpatrioti» svetujemo za naše območje barve, ki jih izdeluje znano tržaško podjetje. Pred meseci je to podjetje pričelo izdelovati posebno antivegetativno barvo, ki je aktivna za daljše obdobje. Seveda bomo morali zanjo nekoliko globje seči v žep, a ne bi bilo zgrešeno, da bi jo poskusili. Navsezadnje je izbira antivegetativne barve prava loterija, da okrijemo najidealnejšo le po nekaj letih. Tako drago iskanje bomo v dobršni meri odpravili, če se bomo pri lastnikih čolnov pozanimali, kakšno barvo uporabljajo.
Po vsem tem nam ne preostaja drugega, kot da pregledamo še podkrovje. Če ste upoštevali jesenske nasvete za prezimovanje in ste s podkrovja odnesli domov, vse kar se je dalo, ne bo večjega truda. Kajuto boste posušili in prezračili ter vanjo ponovno znesli, kar ste jeseni spravili domov. Kdor pa je preko zime pustil vso opremo v podkrovju, ker se je občasno tudi pozimi podal na morje, bo imel nekoliko več dela, da bo odpravil vlago. Najtežje bo odpraviti zoprni duh po gnilobi in plesni, ki se nabere v podkrovju, če ga nismo v suhih in vetrovnih zimskih dneh prezračevali. Poleg posebnih preparatov je sonce še najboljše sredstvo za odpravo take navšečnosti. Vsekakor pa nas bo stalo precej požrtvovalnosti, da bo duh iz podkrovja izginil. To pa nas bo skoraj gotovo izučilo, da bomo prihodnjo jesen sneli vse kar vpija vlago.
za
čista
pljuča
in
apisirupfl
timijan-bronhialni
ti.uei
Pripravek timijana, sleza,
propolisa in medenega sirupa lajša bolezni dihal, blaži kašelj in zvišuje odpornost pljuč
wmmm
w
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Znaki sožitja:
Mi in drugi
13.00	Dan za dnem
13.30	Dnevnik
14.00	Neka ženska
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Kje gradijo nevihte?
15.00	šolska oddaja o energiji
15.30	Vsi za enega:
Rdečelasa Ana — risan film
16.00	Zdravniki ponoči — TV film
16.30	240 Robert: Past — 1. del
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Direktni prenos s tvojo anteno
17.10 Marko — risanka
17.30	Pustolovske poti
18.20	Problemi gospoda Rossija
18.50	Srečanje z Ugom Tognazzi-jem
19.45	Almanah in
20.00	Dnevnik
20.40	Dom Cecilia:
Genij v družini — 1. epizoda 21.35 Prva (velika) ljubezen 22.15 Filmske novosti
22.20	Športna sreda
Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	II Martin Pescatore — 2. del
14.00	Popoldanski spored
14.30	Kje izvira mafija,
1.	nadaljevanje 15.25 Follorv me,
tečaj angleščine
16.00	Program za mladino Svet v vesolju Galaxy Express 999
16.55 Musical:	1
Trije mušketirji
17.45	Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Šport — Iz parlamenta
18.05	Knjižne novosti
18.30	Montcalm v Quebecu, dok.
18.50	Veliko prijateljstvo,
TV film
19.45	Dnevnik 2 — Poročila
20.40 Dnevnik 2 — sedmi prostor
21.30	Moja hči — TV priredba,
2.	nadalj.
22.30	Tencottantuno. avtorjeva pesem
23.05	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.30	Srednja šola: šola, ki se obnavlja
Tretji kanal
15.00	Sassari: Kolesarstvo
16.50	Antologija novega
17.50	Moj ekran
18.30	Sin strele — 2. del
19.00	Dnevnik 3
19.35	Težka solidarnost
20.05	Keramična umetnost
20.40 Predsednikovi možje — film Igrajo Dustin Hoffman, Robert Redford, Jack Warden
22.45	Kino na tretji TV mreži
23.00	Dnevnik 3
23.35	Medicina 81
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 in 10.05 TV v šoli
10.00	in 17.25 Poročila
17.30	Ciciban, dober dan
17.45	Katka, otroška serija
18.15	Pozdravljena Makedonija
18.30	Obzornik
18.45	Državni ansambel gruzinske folklore
19.15	Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Film tedna:
Preproste zgodbe
21.45	Miniature:
Oblikovanje stekla
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	Marija, nadaljevanka
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Visoki pritisk, glasbena oddaja
20.00	Nogomet:
Bruselj: Anderlecht - Cr-vena zvezda
v odmoru Stičišče — Dve minuti
22.00	Ljubezenska zgodba v Bangkoku — film
Dnevnik — Danes
Zagreb
17.45	Čas za pravljico
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Varaždin
18.45	Aktualnost
20.00	športna sreda
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Mojih pet mesecev v Moskvi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana; 10.10 Koncert; 10.45 Oddaja za L stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldne vniški razgledi: Literarni listi;
12.00	Pod Matajurjan; Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Cecilijan ka 81; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police; 14.30 Roman v nadaljevanjih: Prežihov Voranc: «Dober-dob» -L' 4. del; 15.00'Ahferi^kigle-' dališki musical; 16.00 Zimske slike; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci :' pianistka Rosanda Kralj; Sklal.be slovenskih avtorjev: Vasilij Mirk: Simfonična suita za orkester; 18.00 Slovenska literatura v Italiji; 18.15 Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležke Miroslava Košute.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 7.25, 13.30, 14.30, 17.30, Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored. objave, najava sporeda; 13.40 Glasba, zanimivosti in reportaže, najava sporeda, glasbene želje poslušalcev;
15.00	Dogodki hi odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Glasbeni kiosk; 16.23 Glasbena medigra;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Objave in zabavna glasba; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Najlepši operni spevi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Koledarček — ks sveta kulture in umetnosti; 9.00 Štirje koraki;. 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. .10.10 O-troški kotiček; 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Iz Rima s simpatijo; 14.55 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Turistični napotki; 15.10 Brez besed;
15.45 Popevke; 16.00 Kino danes; 16.10 Glasbeni odmor; 16.15 Ansambel Edig Galletti; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 G. Verdi; usodna moč; 17.32 Muratti mušic;
18.05	Večerni zbori; 18.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
6;00, 7.00, 8.00. 10.00, 11.00. 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu;. 9.02 in 10.03 Radio anclTio: 11.10 Tutti frutti; 11.34 Renato Fucini, zgodbe moškega s podeželja; 12.03 Ulica Asiago Tenda: 13.25 Kočija; 13.35 Ma ster; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 11 Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Nove plošče; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.30 Globe-trotter; 19.30 Radio 1 — jazz 82;
20.00	Za odrom; 20.45 Srečanje
z..	21.00 Operne strani; 21.25
Skrivnostna Italija; 21.52 Njihovo živlienie: 22.22 Autoradio flasli; 22.27 Audiobox: 22.50 Danes v parlamentu; 23.10 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00.
12.00,	14.00, 19.00 Poročila: 6.10 Promet, informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov;
7.30	Z radiom na poti: 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje; 11.05 Ali poznate; 1135 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Iz naših krajev, iz naših spo redov; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Glasba po željah; 15.00 Do godki in odmevi; 15.50 Radio da nes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak:
18.00	Zborovska glasba; 18.15 Naš gost; 18 30 Odskočna deska: 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča: 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Skladba za trobento in pozavne; 21.05 Ri-sto Savin: Odlomki iz opere «Lepa Vida»; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini.
ANTONIJA KOLARIČ:
BIL JE SV. IVAN 2 IN NI GA VEČ
Kmalu po prvi svetovni vojni je hudo zbolel, takd da so ga -r- tolažljivo — opozorili, da bi bilo lepo, »de bo so ‘pravo z Bugan», za to bo prišel «gaspud», da ga bo dal v sveto olje. Stari Još pa pravi, »kei, svjeto uele me buojo zdej pr’nesle, zakaj ga nesuo rajš-r prnesle za
‘cajta rejske, ke nesmo jemele s kun zabeit rediča!« Ž njun je šlo na slabše in slabše. V sobi zraven njega je žalostna sedela, žena Anika, ki je bila pripravljena na iidjhu!:;«. Takrat se oglasi Još s slabotnim glasom: »Anika, uadpre škurp« (polkno). «Zakaj nej ga uadpren, sej ueneh je mrzlo«, se je začudila Anika. «Ma, zatu, de be se duša ne udarla uebenj, kadar buo zletela skuze uaknoN
Posebnež je bil tudi Matiček, ki je bil malo «na c’k» • omejen), kot so pravili — ali pa tudi ne! Ko se je poslavljal, je imel navado pozdraviti: «Lepu zahvalen Basra jn v s!« Na delo se je »zastuopo, ku zaje na buben«, vseeno so ga pobarali, da bi nekaj naredil, pa se je »ohme-tavo«; «s’na Žeza, delat je fediga!« (muka). Druga strina mu je ponudila orehe, on pa je naivno vprašal: «Kej suo toučane?« Tako je ta rek «delo je fediga« in «če suo toučane« prišel našim ljudem v navado, ko se jim ie zdelo, da se nekomu »traga delat« ali, da se pripravlja na delo »ku te balane srit!« Ali če je bil na delu »doug ku kuri-
zen« ali «doug ku hudo leto!« Ker je bilo pri naših kot pribito, »de č’č ne da n’č, tatau buo kej dau!» (čičati-se-deti, tatajati-hoditi navadno za otroke).
Naši predniki so bili po naravi stvarni. Rojstvo in smrt, veselje in žalost so sprejemali kot nekaj neizbežnega, kot človeško usodo. Znali so sicer, da nekomu gre boljše, to je, da ima «d’narja ku p’čka» in «de me ne manka druzga ku tičje mleko«, ugotovili tudi, »de kamr je vječe čjep, če zlude sirje!« In da, »kdur je bliže, ta ga liže!« V življenju so pa spoznali tudi, «de na mrhavega kuanja use leti!« in »de je kdu srečen, ku p’s u cirkve!« Spoznali sd, »de kdur je žrou z velikuo žlicuo, je šou pa rite h maše!« Zato je tudi šlo vse »zludje u rit jn tri dan naprej!« Med temi se je tu pa tam našel dobrovoljček, ki je na vse zapel:
•Čl suo muaje taužente, taužente, taužente!
O, či suo muaje taužente, taužente, taužente/»
Četudi so ga opozarjali, da ko bo vse zapravil, «ga buojo še l’ska (tuja) vrata pa rite taukla!« Ta se je pa vdal v usodo in si rekel, «kam’r je šla krava, nej gre še tele« in nazadnje na vso nesrečo vzdihnil «0 Buh pamage s kaluže u blato!«
Zmotil pa bi se tisti, ki bi mislil, da so bili trdi ali otopeli, ker so se kdaj pa kdaj porogali tudi življenju, žalosti in celo smrti. To je bil neke vrste humor, ki jim je pomagal v težkih trenutkih. Nasmehnili so se, ko so pripovedovali, kako je s’na Pepka ali Netka objokovala svojega mrtvega moža. Bil je na parah in ko so ga položili v trugo in zabili, je na ves glas tarnala-. »O Francele muoj, kaku se ti zabit!« Nato se je zdelo, da bo «scagala«
od žalosti, ko so krsto spustili v zemljo in jo zasuli: »O muož muoj, kaku se ti zasut!« Tako je bil njen Francele dvakrat zabit.
Še o drugi strini so si pripovedovali, kako je jokala po mrtvem možu in klicala: «0 ledje, pamagteme rult, ke v’n buon dala za ščuhel repe!« Naši ljudje so se take mu objokovanju smejali: «Kej delajuo te homatije!« To besedo so gotovo pobrali kje na mestni ulici in jim je ugajala. Objokovanje pa je mogoče bil ostanek starejših navad, ko so res objokovali svoje mrtve ali pa so jo prinesli iz Istre, kjer je bilo do nedavna še v havadi naricanje.
V težki žalosti so se tolažili «Buh ga je dau, Buh ga je uzjeu, pačeščenuo nej buo njegovo ime!« Tolažilno besedo so imeli tudi za mater, ki je jokala po mrtvem otroku, četudi	ta ni bila	nič	božajoča: »Kej	juočeste	pa
mrtve kuaste,	sej j’maste	še	živeh duaste!«	Kar	je	bilo
navadno res, saj so bile redke matere, ki niso imele kopice otrok. Zavedali so se, da smrt ne prizanese staremu pa tudi mlademu ne, ker «smrt pride, patrkla, mlada Jucka se dama?« Ugotovili so, da gre »duaste buoto prej tele ku krava«. Pretresljiva pa je kitica o mrtvi deklici-
•Jest v'n padan te mrzle ročice, oj zbugan uačka, mamca, še	nesen j'mela	sedennajst let,
s'n mogla j't	na	une svet!*
Mrliča so takrat položili vedno na pare v domači hiši, da so ga ljudje hodili kropit. Zvečer so prišli sorodniki in prijatelji »varvat« mrliča. Ostali so tudi vso noč, da so delali družbo domačim. Prišle so tudi stare žene, ki so navadno povedale o mrtvem vse najlepše, «kakh je
biu šparaviten« in delaven, »de nobeno delo ni samo pafrlužo« in ni «čako, de me pade mana z nebjes«. O mladi ženi, da je bila marljiva, «de ni b’la, ku tiste frfre, ke suo lepe ma slepe!« In tak6 dalje in takd dalje. Pozneje so začele moliti rožni venec in razne druge molitve ter peti priložnostne pesmi. Manjkati ni smela;
•Ta prva ura bila je, Jezus kliče rumarje pojte, pojte rumarji k Mariji na goro, pojte, pojte rumarji k Mariji na gorčt T a druga' ura bila je...
(in takd naprej do)
Dvanajsta ura bila je ...»
Ta pesem se je vlekla dolgo v noč, nakar so peli še druge, na primer o sveti Barbari:
•Na anme hribčke je ana stezica, ana stezica uglajena, na lej stezice je ana svetnica, svetnica svjeta Barbara.
Srečal jo je an fantič, an fantič Judeš mlad.
On se ni teu Bogu odkriti, svetnice svjete Šarbare.
Ti boš morau na vojsko iti, na vojsko iti u veliki boj.
Aden te buo glavuo udrejzo, druge te buo u srce zbou.
Tuaja duša buo šla u nebjesa, kuk’r an galuobček beu, tuaje truplo se buo razsulo u san prah ino pepjeu..
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
DANES V EVROPSKIH POKALIH
Jugoslovanska zastopnika v težavah
Beograjska Crvena zvezda bo v Bruslju proti Anderlechtu igrala brez V. Petroviča - Niški Radnički, ki se v državnem prvenstvu bori celo pred izpadom, bo v gosteh igral proti ekipi Dundee Unit&š
Po daljšem premoru bo danes v treh evropskih nogometnih pokalih zopet živo. Na sporedu bodo četrtfinalna srečanja.
Najštevilnejše predstavništvo ima *eveda Zahodna Nemčija, ki je v vseh treh pokalih zastopana s štirimi moštvi. Po tri jih imata Anglija in Španija, po dve pa Belgija, Jugoslavija in Sovjetska zveza. Sledijo številne države z enim predstavnikom. Med le-temi pa tokrat ni Italije, ki v mednarodnem nogometnem krogu izgublja ugled tudi zaradi dokaj slabih nastopov državne reprezentance.
POKAL PRVAKOV
Beograjska Crvena zvezda bo v Bruslju ob 20. uri igrala proti Anderlechtu, ki ga trenira Jugoslovan Ivic in ki je med drugim tudi izločil italijanskega prvaka Juven-tus. Beograjčani bodo drevi pred izjemno težko nalogo. Belgijski prvak sodi med boljša moštva v Evropi, poleg tega pa trener Stankovič ne bo mogel računati na nekatere ključne nogometaše, med katerimi je, žal, tudi Vladimir Petrovič (poškodovan). Kaj pomeni Petrovič za C. zvezdo, je bilo jasno tudi v dosedanjih nastopih v prvenstvu. Brez svojega kapetana so Beograjčani praktično »brez glave*.
DANAŠNJI SPORED
•	Anderlecht (Bel.) — CRVENA ZVEZDA BEOGRAD (Jug.)
•	Dinamo Kijev (SZ) — Aston Villa (Angl.)
•	Liverpool (Angl.) — CSKA So fija (Bol.)
•	Universitatea Craiova (Rom.) — Bayern Miinchen (ZRN)
Povratna srečanja 17. marca.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Osrednje srečanje v tem pokalu bo gotovo Tottenham Eintracht Frankfurt. Marsikdo meni, da je pravzaprav ta tekma že pravi finale tega pokala.
DANAŠNJI SPORED
•	Tottenham (Angl.) — Eintracht Frankfurt (ZRN)
•	Legia Varšava (Pol.) — Dinamo Tbilisi (SZ)
•	Standard Liege (Bel.) — Porto (Port.)
•	Lokomotiv Leipzig (NDR) — Barcelona (Šp.)
Povratna srečanja 17. marca.
POKAL UEFA
Niški Radnički, ki skoraj katastrofalno igra v prvenstvu, pa je doslej v pokalu UEFA ugodno pre-' senetil. Priboril si je celo mesto v četrtfinalu.	.....
Nogometaši Radničkega bodo drevi gostovali na škotskem, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Dundee United. Tudi Radnički bo igral o-krnjen. V tem pokalu je bil namreč izključen Stoiljkovič.
Trener Nenkovič bo drevi ob 20.30 poslal na igrišče naslednjo postavo: Milenkovič, Vojinovič. Obradovič, Bojovič, Panajotovič, Drizič. Ber-ganovič, Djordjevič, Radosavljevič, Nikolič, Aleksič.
DANAŠNJI SPORED
9 Dundee United (Škotska) — RADNIČKI NIŠ (Jug.)
I Real Madrid (Šp.) — Kaiser-slautern (ZRN)
P Valencia (Šp.) — Goteborg (šve.)
P Hamburger (ZRN) — Neuchatel Xamax (Švi.)
Povratna srečanja 17. marca.
KOLESARSTVO
me. V zadnjem naletu je padlo šest tekmovalcev, a se ni nihče resneje poškodoval.
Lestvica 4. etape je bila taka:
1.	Saronni (It.), ki je prevozil 155 km dolgo progo (Del Tongo - Col-nago) v 4.00’13 s p. h. 38,785 km na uro.
V njegovem času je prispela praktično vsa glavnina in sicer v takem vrstnem redu:
2.	Jacobs (Bel.)
3.	Milani (It.)
4.	De Vlaeminck (Bel.)
5.	Van Houvelingen (Niz.)
Moser se je uvrstil na 44. mesto. KONČNA SKUPNA LESTVICA
17.00’03” enak čas
1.	Saronni (It.)
2.	Bombini (It.)
3.	Petito (It.)
4.	Panizza (It.)
5.	Gavazzi (It.)
6.	Moser (It.)
7.	Torelli (It.)
Danes bo na
cionalna dirka na progi Cagliari Sassari.
po 32” sporedu še tradi-
OB 19. URI V GREGORČIČEVI DVORANI V TRSTU
DREVI PREDSTAVITEV DIRKE ZA «$EST0 TROFEJO ZSŠDI*
V Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) bo drevi ob 19. uri uradna predstavitev mednarodne kolesarske dirke za «6. trofejo ZSŠDI», ki jo tudi letos prireja lonjerska Adria in ki bo na sporedu v nedeljo.
Že danes lahko ugotovimo, da se tej otvoritveni dirki v naši deželi obeta velik uspeh: svojo udeležbo je namreč zagotovilo petnajst ekip iz Italije, Jugoslavije in Zvezne republike Nemčije. Skupno se bo torej pomerilo o-krog 80 kolesarjev. Zlasti velja omeniti, da bodo med italijanskimi predstavniki tudi olimpijski kandidati, kar potrjuje, da bo konkurenca izredno močna in kvalitetna.
Lonjerski organizatorji imajo polne roke dela, vendar doslej vse poteka brez zastojev in po začrtanem programu. Proga dirke bo v glavnem podobna lanski. Neuradni start bo v Lonjerju ob 13. uri. nakar se bodo kolesarji podali po mestnih ulicah do Bar-kovelj, kjer bo uradni start. Vse
NA DIRKI PO SARDINIJI
Za Saronnija etapna in tudi končna zmaga
CAGLIARI — Giuseppe Saronni je osvojil letošnjo 23. mednarodno kolesarsko dirko po Sardiniji, obenem pa mu je pripadla tudi zadnja etapa.
V zadnjem dnevu so tekmovalci ves čas vozili v enotni skupini, precej pa jih je oviralo vetrovno vre-
........................................................................................................
podrobnosti v zvezi z dirko pa bomo zvedeli na drevišnji tiskovni konferenci, na kateri bodo poleg predstavnikov tiska tudi predstavniki oblasti in športni delavci.
Kot smo omenili, se bodo dirke udeležili najboljši jugoslovanski kolesarji, ki so na pripravah ob istrski obali in ki bodo v kratkem pričeli novo sezono. Na startu bodo tudi tržaški kolesarji, ki nastopajo v edinem tržaškem a materskem klubu. Carnica Assi-curazioni. Organizator pričakuje tudi številne ekipe iz drugih krajev naše dežele in iz Veneta. Zlasti solidno bo zastopstvo iz Pordenona, ki uvršča nekatere državne reprezentante in celo lanskega svetovnega podprvaka v zasledovalni vožnji na dirkali šču v Pragi, Rampazza.
Na startu bodo tudi nekateri slovenski kolesarji, ki so vpisani v italiianskih klubih, med njimi bo tudi bivši član Adrie Sandro čok. ki je sedaj pri Domus Italica.
KOŠARKA
V ekshibicijskem srečanju
Že četrta zmaga «tujcev» nad «azzurri»
«AII Starš* — Italija 107:104 (26:22, 47:50, 73:78)
«ALL STARS*: Frederick 12. D’ Antoni 10, Pietkiewicz 6, Bucci 4, Campbell 2. Ženo 8, Jordan 10, Grochowalski 8, Bouie 9, Jura 6, Jeelani 10, Starks 24.
ITALIJA: Caglieris 8, Gracis 6, Motta 4. Gilardi 12. Sacchetti 4, Brunamonti 10, Villalta 9, Costa 8, Magnifico 16, Vecchiato 15, Blaset ti 8, Bonamico 4.
SODNIKA: Zanon (Benetke) in Rotondo (Bologna)
PM: Italija 14:29, «A11 Starš* 15:16.
BOLOGNA — Tudi v četrtem ekshibicijskem košarkarskem nastopu je izbrana vrsta tujih košarkarjev, ki igrajo v italijanskem prvenstvu, premagala italijansko državno reprezentanco.
Igrali so štiri čase po 12 minut, «azzurri» pa so. razen Bonamica, povsem zadovoljili in so tudi večji del srečanja vodili Proti koncu srečanja pa .jim .je zmanjkalo moči in tako je moštvo «A11 Starš* priborilo rahlo prednost, ki jo je nato ohranilo tudi do konca tekme.
NA POKRAJINSKIM PRVENSTVU V KRCSU
Adrievka M. Viller tretja
Tudi tokrat slaba udeležba slovenskih šol
Na pokrajinskem prvenstvu v krosu za moške in ženske kategorije dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj, ki se je odvijalo v ponedeljek na Kolonji in ki je veljalo tudi kot pokrajinski del državnega natečaja «Esercito-Scuola», se je na startu predstavilo več kot 400 tekmovalcev vseh italijanskih šol ter skoraj vseh tržaških društev, ki gojijo atletiko. Sicer je že skoraj dolgočasno, da moramo vselej ponavljati o popofni brezbrižnosti slovenskih šol do podobnih tekmovanj. saj smo tudi tokrat med slovenskimi šolami zasledili le tisto, katerih dijaki so tudi člani atletskega odseka lonjerske Adrie, in sicer katinarsko osnovno šolo »F. Milčinski*, srednjo šolo »Ciril in Metod* ter Strokovni .zavod od Sv. Ivana.
Od vseh se je najbolje izkazala mlada Marisa Viller, ki bi v kategoriji deklic teka na 900 m kmalu poskrbela za presenečenje, saj se je med skoraj 80 tekmovalkami u-vrstila na odlično tretje mesto le malo za zmagovalko.
Od ostalih se je visoko uvrstil še Marko Saksida med kadeti, ki je
SMUČANJE
DANES IN JUTRI V SVETOVNEM POKALU
V	Watervillu slalom in veleslalom
V	ženskem SP sta le še dve kandidatki za prvo mesto: Hess in Epple
WATERVILLE VALLEY - Po ženskem veleslalomu v Aspnu, kjer se je najbolj izkazala zaliodnonem-ška družina Epple. saj sta sestri Maria in Irene osvojili ziato in bronasto kolajno (srebrna .je pri padla letos izredno razpoloženi Švicarki Eriki Hess), se bo zdaj ženski «beli cirkus* preselil v Watervil-le Valley. kjer bo danes na sporedu slalom, jutri pa veleslalom.
Resnici na ljubo je treba reči, da je zanimanje za svetovni pokal trenutno nekoliko upadlo. Delno gre to na račur, nekaterih drugih velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so v teku (ali pa so bile) v raznih krajih sveta, delno na račun zemljepisne oddaljenosti tekem in dejstva da prihajajo o teh nastopih z druge strani Atlan tika le bolj skromne vesti, precej pa tudi zato, ker je v svetovnem pokalu v bistvu- že vse -.odločeno ali na skoraj vse. Pri moških Phi-lu Mahreu ne .more kristalnega odličja nihče več odnesti niti sloviti Stenmark ne, pri ženskah na gre Hessova odločno zmagi nasproti in le če bo imela smolo bi jo morda lahko ujela in prehitela Irene Epple.
Za ženski nastop v Waterville Vallevu lahko rečemo, da bo to priložnost tudi za manj uveljavljene smučarke, podobno kot je bilo v Aspnu. Tam so vidna mesta osvojile tudi tekmovalke kot Lanca-ster, Rey, Melander itd., o kate-
rih sicer le redko slišimo. Konku renca namreč na ameriškj turneji svetovnega pokala ni tako izrazito močna, kot v Evropi, kajti precej tekmovalk .je ostalo tudi doma, na stari celini in tako je nekaj priložnosti več tudi za manj zname smučarke.
Prav tega pa doslej Italijanke niso izkoristile v dovolj veliki meri, saj .je bila n.pr. Marciandijeva. kot najboljša Italijanka v Aspnu šele petnajsta. Zinijeva in Quario va na sta celo odstopili. Nestalna forma Italijank se torej letos nadaljuje.
Precej bolj zadovoljne so bile doslej s svojim ameriškim gostovanjem Jugoslovanke, ki so z Jermanovo dosegle v Aspnu celo doslej svojo najboljšo veleslalomsko uvrstitev v svetovnem pokalu (10. mesto), pa tudi sicer so vozile dokaj dobro.
To pa pomeni, da bo današnji
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU V TRSTU
Zanimiv večer z igralci košarkarske ekipe Jadran
Poudarjen pomen športa v boju za obstoj naše manjšine
Člani košarkarske ekipe Jadrana *o sicer vajeni nastopov pred občinstvom, gotovo pa je bil sinočnji malce drugačen od tistih, ki so jih vajeni. Z besedo in ne z žogo, ki jo morda bolje obvladajo, so se predstavili v Slovenskem klubu, da bi skupaj z vodstvom ekipe, trenerjem, najožjimi prijatelji in navijači spregovorili o pojavu košarke v zamejstvu.
Predstavil jih je predsednik Jadran dr. Drago Gantar, ki je posebej želel podčrtali, da igralci Jadrana niso zvezdniki temveč zdra vi, pošteni in osveščeni športniki, ki so ponesli glas o prisotnosti Slovencev v Italiji po skoraj vsem severovzhodnem delu italijanskega polotoka. Projesor Josip Tavčar je ocenil pomen športa kot pomemben del človekovega udejstvovanja, ki omogoča harmonično sožitje med telesno in duhovno dejavnostjo. Hkrati pa športno združevanje lahko pomembno prispeva k ohranjanju slovenstva v naših krajih, ki bo mogoče le z razvijanjem vseh sil, s katerimi se človek izraža.
športni poročevalec koprske televizije Sergij Tavčar, ki moštvu Ja drana sledi že od njegovega nastanka v sezoni 1976-77, je opisal nagel in izreden vzpon slovenske zamejske košarke in se z igralci po govoril o njihovih uspehih, težavah in načrtih. Od fantov je bilo slišati besede, ki danes v skomercializira nem svetu vrhunskega športa morda tvenijo malce obrabljeno, pa so za vse, ki jih poznajo, resnične: naj-
večja vzpodbuda za dosežene uspehe in za tiste v načrtu je razumevanje in tovarištvo, ki jih veže in ljubezen do košarke. To je potrdil tudi njihov novomeški trener Jože Splichal. ko je dejal, da za doseženo tehnično raven trenirajo premalo pa čeprav so fantje v telovadnici kar 5 večerov na teden.
Zanimiv večer v Slovenskem klubu se je zaključil z željo po novih uspehih Jadrana ob zavesti, da leti ne bodo prišli sami od sebe temveč z napori, predvsem s prizadevanji za nove mlade in nadarjene igralce.
V NEDELJO V ČRNEM VRHU
8. tradicionalni trnovski maraton
IDRIJA — Trideset centimetrov novozapadlega snega omogoča, da bodo v nedeljo na Črnem vrhu nad Idrijo izpeljali
8.	trnovski maraton, največjo in najbolj množično srečanje smučarjev - tekačev rekreativcev v Jugoslaviji.
Skupni start vseh udeležencev bo ob 9.30 pred hotelom Bor, znak za start pa bo dal častni pokrovitelj prireditve generalpolkovnik narodni heroj Stane Potočar - Lazar, nekdanji komandant proslavljenega
9.	korpusa NOV Jugoslavije.
Ekskluzivni zastopnik Trnovskega maratona za Italijo je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Prijave za letošnji Trnovski maraton sprejemajo do petka, 5. marca, na sedežu ZSŠDI v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/11., tel. (040) 767-304) in v Gorici (Ulica Malta 2, telefon (0481) 84-644), kjer interesenti lahko dobijo tudi podrobnejše informacije.
Zamudniki se lahko prijavijo neposredno do 9. ure v nedeljo pred hotelom Bor v Črnem vrhu nad Idrijo.
Jože Oblak
hov uspeh ni bil slučajeti. druga pa prav obratno, da je bil njihov spodrsljaj le rezultat trenutnega nerazpoloženja.
Vsekakor lahko rečemo, da bo ta nastop, kot tudi vsa ameriška turneja svetovnega pokala, bolj zanimiv za tiste tekmovalce in tekmovalke, ki so sredi skupne lestvice ali pa nekoliko višje, kot pa za one. ki so v sam°m vrhu.
ROKOMET
Jugoslavija je odpravila Špance
V sinočnjem srečanju na svetovnem rokometnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji je Jugoslavija kljub zelo poprečni igri le premagala Španijo (28:25). Po prvem polčasu, potem ko so vodili tudi s 7:2, so bili «plavi* v zaostanku za točko (12:11 za Špance), v nadaljevanju pa so le zaigrali bolj požrtvovalno in spravili rezultat na varno.
NOGOMET
Italija — Jugoslavija 2:1
KALKUTA - V zadnjem kvalifikacijskem srečanju turnirja za »Trofejo Nehru* je amaterska reprezentanca Italije premagala Jugoslavijo z 2:1 (0:1). Srečanje je bilo zelo grobo.
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Borovci in domovci tokrat uspešni
Kontovelci in poletovci pa so v tem kolu visoko izgubili
nastop v slalomu ln jutrišnji v veleslalomu tako za Jugoslovanke, kot za Italijanke zelo pomemben, le da iz precej različnih vzrokov: prve bodo skušale dokazati, da nji-
NA TRŽAŠKEM Bor — CUS	101:67
(48:27)
BOR: Čok 10, L. Koren 11 (3:4), Zobec 2 (0:4), Ražem 23 (3:5), Pegan 14 (0:3), R. Kneipp 7 (3:4), B. Kneipp 11 (1:5), F. Koren 9 (3:6), Corbatti 14 (2:3).
SODNIK: Sollazzo.
Borovi člani so visoko premagali zadnjeuvrščeni CUS. O tekmi sami ni kaj povedati: gostje so bili nam reč preslabi, da bi se lahko upirali razpoloženim domačinom, ki so nemoteno zadevali koš. Naši so si že v prvem delu tekme zagotovili precejšnjo razliko v koših. V drugem delu tekme pa so borovci nekoliko popustili, tako da so nasprotniki za devali z večjim uspehom.
V naslednjem kolu pa bodo »pla vi* pred zelo težko nalogo. Na domačem igrišču bodo namreč igrali proti Don Boscu. ki sodi med boljša rrtoštVsrv te.flfth. (Cancia) Scoolietto — Polet 97:54 (46:29)
POLET: Ferluga 1 (1:6), Kalc 15 (3:6), Kerpan 18 (4:13), Gantar, Sosič 20 (2:5).
Poletovci so visoko izgubili proti vodečemu Scogliettu. Naši so igrali vso tekmo v petih, poleg tega pa so tokrat manjkali ponovno nekateri standardni igralci, s katerimi bi si «oranžni* lahko vsaj prizadevali kaj več. V Poletovih vrstah je bil najboljši Sosič.
G. Motori — Kontovel 114:88 (54:38)
KONTOVEL: Gulič 24, Vremec 15, Velussi 4, Vassallo 16, Kojanec 6, Emili 6, Pupis 15.
Kontovelci so v nedeljo v gosteh nerodno izgubili proti solidni peter ki Grandi Motori iz Trsta. V Kon-tovelovih vrstah sta sicer manjkala Rauber in Ban. vseeno pa to ni zadostno opravičilo za tako hud poraz. Naši fantje so stopili na igrišče zelo nezbrani in to so tudi nasprotniki izkoristili. Mladi Kontovelci so bili enakovredni nasprotniku le do dobre polovice prvega polčasa, nato je Grandi Motori ojačil tempo igre ter z odličnimi protinapadi nadigral zmedene Kanto vet ce. V drugem polčasu so naši fantje skušali nadoknadil zamujeno z o strejšo obrambo na moža, toda za man. Poraz je bil neizbežen. (Luxa)
NA GORIŠKEM Dom — Erbasol	104:73
(45:34)
DOM: Prinčič 5, Sancin 3, Ziani 6. Mauro Dornik 17. Semolič 9, Ugo Dornik 35, Košuta 14. Čubej 4, Hvalič 9. Nanut 2.
Domovci so v soboto slavili kar s stotico proti skromni peterki Erbasol iz Gorice. «Belo-rdeči» so bili v vodstvu skozi vse srečanje, igrali so v nekaterih trenutkih Drav odlično. V prvem polčasu našim fantom ni šlo prav najbolje od rok, toda
* - s	-mA
Nogometna enajsterica Zarje (na sliki med srečanjem proti S. Marcu) se bo jutri v zaostali tekmi 2. amaterske lige spoprijela z Opicino Supercaffe
v drugem so igrali kot prerojeni in so v bornih sedmih minutah povečali vodstvo na 27 točk. Tedaj je bilo srečanja praktično že konec, saj so nato Bergočevi varovanci le še za malenkost povečali vodstvo.
Pohvaliti je treba vse moštvo, ki je igralo, kot res zna, škoda le da so si domovci v poslednjih minutah nabrali rekordno število osebnih na pak, kar je pomenilo odhod z igrišča štirih košarkarjev. Tudi štirje igralci Erbasola so morali na klop zaradi petih osebnih napak, eden pa je bil celo izključen zaradi ugovarjanja sodniku. S to zmago so domovci zapustili spodnji del skup ne lestvice.
M. C.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je izključila za eno kolo Magnifica (Scavo-lini), Sacchetti ja (Berloni) in trenerja Astija (Berloni).
NOGOMET
JUTRI NA OPČINAH
Op. Supercaffe-Zarja
Zaostalo srečanje 2. amaterske lige med Opicino Supercaffe in Zarjo ne bo danes, kot je bilo prvotno javljeno, ampak jutri ob 15. uri na Opčinah, ker sta se ekipi medtem domenili, da srečanje odigrata dan kasneje.
ATLETIKA
Zatopek < bo spet startal
FRANKFURT - 23. maja bo v Frankfurtu mednarodni maratonski tek, katerega se bo udeležilo kar 5.000 tekmovalcev. Med njimi bo tudi trikratni olimpijski zmagovalec, legendarni 60-letni češkoslovaški tekač Emil Zatopek.
Karpov v Italiji
RIM — Danes prispe v Italijo svetovni šahovski prvak Sovjet Karpov, ki bo obiskal več italijanskih mest. kjer bo odigral tudi nekaj simultank.
Slučajno se v teh dneh nahaja v Italiji tudi Korčnoj, katerega je Karpov pred kratkim premagal v boju za naslov svetovnega prvaka.
zasedel med več kot 100 tekmovalci osmo mesto, lep napredek pa je tokrat napravila še Sandra Roveri, ki je na cilj dospela kot 15.
REZULTATI
DEKLICE (900 m): 3. Marisa Viller 3’39”3; izv. konk. Lara Milano (obe Adria) 4’09”1.
DEČKI (1360 m): 52. Daniele Giaccmini (Adria) 6'08”1.
KADETINJE (1075 m): 15. Sandra Roveri 4’30”3; 77. Elena Mi-lanovič (obe Adria) 5’54’ 0.
KADETI (1820 m): 8. Marko Saksida 6'59”8; 28. Maks Viller (oba Adria) 7’35”3.
Za vse kategorije bo 14 t.m. V Palmanovi na sporedu deželno prvenstvo, nakar se bodo najboljši atleti Adrie udeležili dne 21. t m. državnega prvenstva v krosu UISP, ki bo letos v Civitavecchii. (R F.)
KOŠARKA
V	2. ZVEZNI LIGI ZAHOD
V	pomembni tekmi lep uspeh Sežancev
Kraški zidar (Sežana) — No-voles (Novo mesto) 111:86 (57:45)
ŠPORTNA DVORANA V SEŽANI GLEDALCEV: 300 SODNIKA: Kobilica in Marinič oba iz Ljubljane
Koši za Kraškega zidarja: Uršič 3 (2:1), Brezec 44 (6:4), Šupič 14 (10:8), Tirič 3 (5:1), Gvardjančič 7 (4:3), Strnad 2, Kobe 22 (2:2), šekš 12 (5:4), Dautovič 4 (2:2).
Koši za Novoles: Cerkovnik 16 (7:6), Skube 8, Bajc 28 (10:8), Golobič 5 (6:3), Seničar 4 (2:2) Lalič 5 (1:1), Plantan 20 (5:4).
Prosti meti: Kraški zidar 36:25: Novoles 31:24.
Osebne napake: Kraški zidar 26; Novoles 23.
Pet osebnih napak: Dautovič v 25. min., Lalič v 27. min., Bajc v 39. min.
Tehnična: Skube v 29. min.
Brezec je v obrambi zaigral kot že dolgo ne. pa tudi natančni meti v napadu so bili razlog, da so Sežancl sredi prvega polčasa vodili že s 30:14, tri minute pred odmorom pa z 49:32.
Vse do sredine drugega polčasa je bi>a igra enakovredna, vendar je oster in hiter tempo igre bolj utrudil igralce Novolesa. kot pa Sežan-ce. Zadnjih deset minut je zopet pripadlo domačinom, ki so v pičlih dveh minutah dosegli enajst zaporednih košev. Visoko vodstvo je pripomoglo, da je dal trener sežanske ekipe priložnost igrati vsem igralcem.
Poleg Brezna moramo pohvaliti neutrudnega Kobeta in tokrat izjemno razpoloženega Šupiča.
Miha Nagy
V PRTJATFJ JSK^M SREČANJU
Iskra Olimpija jutri v Sežani
POPRAVEK
V poročilu o tekmovanju v veleslalomu (PD 2. 3.) je bilo pomotoma napisano, da Katja Rebula nastopa za SK Devin, medtem ko nastopa za ŠD Mladino, kot tudi izhaja iz lestvic, objavljenih v isti številki dnevnika. Za napako se oproščamo.
V prijateljskem košarkarskem srečanju se bosta jutri v Sežani ob 18 30 spoprijela domači Kraški zidar in ljubljanski prvoligaš Iskre Olimpije
Ljubljančana bodo nastopili v popolni postavi. Igral bo tudi Subotič, ki je ravnokar odslužil vojaški rok.
Sežansko moštvo pa bo ojačil reprezentant Radovanovič (Bosna), ki odslužuje vojaški rok v Ljubljani.
CM N 1
GIMNASTIKA
V.a iitinično gimnastiko na Goriškem
Novi vaditeljici
Na letošnjem tečaju za vaditeljice športne ritmične gimnastike, ki ga je v Ljubljani pripravil Šolski center za telesno vzgojo, sta bili prisotni tudi Mija Ušaj-češčut in Emanuela Leban, ki vodita tovrstno sekcijo pri ŠZ Dom iz Gorice.
Tečajnice, ki so prišle iz raznih krajev Slovenije, so se poleg teorije, metodike, sodniških in tekmovalnih pravil panoge same, učil® tudi iz psihologije športa ter športne medicine.
Prejšnjo soboto sta goriški vaditeljici, skupaj s kolegicami iz Nove Gorice uspešno opravili izpit.
.......................................im..m...........mm...nillll.um...........nimma ummiim.mimimim.....mimimm...mi..hi..milimi.im................................................■mmmmmmmmii..mu...n
Naše košarkarske peterke v raznih prvenstvih
MALI
ŠPORTNIKI,
POZOR
Tokrat v športni rubriki revije GALEB:
Kolajni za Križaja in Strela
MLADINCI
Inter 1904 — Bor 104:45
(44:17)
BOR: Volk, Škrlj 2, De Carli 14 (2:3), Devčič, Lokar 10, Schillani 8 (2:2), Gerdol 5 (1:3), Gregori 6 (2:3).
Proti prvemu na lestvici, v močno okrnjeni postavi, borovci res niso mogli doseči kaj več. Nasprotniki so bili boljši, višji in bolj izkušeni od naših, 1 i so bili v glavnem za leto ali dve mlajši od domačinov. Zelo dobro je igral mali De Carli, kj ni nikoli ponustil. Omenili bi še, do je sodnik izključil Lokarja zaradi nespoštljivega ravnanja.
Cancia
KADETI
Prevenire — Sokol 44:59 (21:27)
Druga prvenstvena zmaga Nabre žincev proti zadnjeuvrščeni ekipi Prevenire. Tudi tokrat pa naši fantje niso igrali, kot bi bili sicer zmožni. Vse preveč netočni so bili v napadu, v obrambi pa niso bili dovolj zagrizeni.
Omeniti p« je treba, da tudi sod-
nika nista bila preveč naklonjena sokolovcem. Nasprotniki so se nevarno približali našim le v 9. minuti drugega polčasa, ko so zaostajali le za tri točke.
Tokrat je igral na dobri ravni požrtvovalni Pertot. Andrej P. Inter	Milje —	Bor	101:98
(54: 44)
BOR: Volk 32,	Tremul	7 (1:2),
Žerjal 4, Vascotto 3 (3:5), Komar 2, Bradassi 2, Korošec, Semen 8 (2:6),	Furlan. 9	(3:6),	Maver 31
(13:15.
PM: Bor 22:34, Inter Milje 31:49
PON. Volk, Tremul, Bradassi, Semen in Furlan.
Borovci so opravili izreden podvig kljub temu, da so odšli iz Milj praznih rok, saj so proti drugo uvrščenemu Interju odigrali eno izmed	najboljših	tekem,	kljub te-
mu, da so bili v okrnjeni postavi. »Plavi* so bili vedno za petami Interju. ki je tudi sam odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo. Pri Rasenijevih varovancih, bi pohvalili prav vse, od nezgrešljivega Volka do kapetana Maura, od centra Semena in Furlana, do mladega
Korošca. S takimi tekmami se bodo borovci lahko brez težav povzpeli na vrh lestvice. Tudi tokrat so naši stopili na igrišče okrnjeni.
Max
NARAŠČAJNIKI
A SKUPINA
Jadran — Don Bosco B 57:101 (25:51)
JADRAN: Feri 42 (2:6), Fabi 12, Kerpan, škerlavaj, Persi 3 (1:6), Fonda.
Mladi jadranovci so sklenili pr; venstvo z visokim porazom. Igrali so sicer v okrnjeni postavi, kar je deloma tudi krivo za tako visok poraz. Najboljši v Jadranovih vrstah je bil Feri, ki je bil tudi daleč najuspešnejši strelec srečanja.
IZIDI 16. IN ZADNJEGA KOLA
Jadran - Don Bosco B 57:101; Barcolana B - Kontovel 78:83; Ri-creatori - Ferroviario 57:83; Ferro-viario - Libertas A 78:64.
LESTVICA
Don Bosco A 32; Ferroviario 24; Libertas A 22; Don Bosco B 18: GMT 16; Kontovel 12; Ricreatori 10; Barcolana B in Jadran 2.
«PROPAGANDA»
Inter Milje — Kontovel 32:43
(17:23)
KONTOVEL:	Andrej Pertot 9,
Venier 4, Škerk 2, Sterni 5, Ivo Pertot, Ivo Gruden, Terčon 19, Cin-gerla 4.
S to zmago ima Kontovel sedaj štiri točke na lestvici. Tokrat so Kontovelci s precejšnjo lahkoto o-svojili srečanje v Miljah. Slovenska peterka je že od vsega začetka imela vajeti igre v svojih rokah. Čeprav bi lahko zmagala s še večjo prednostjo, zaslužijo prav vsi Kontovelci pohvalo. Boljša od ostalih sta bila brata Andrej in Ivo Pertot.
(AŠO)
Bor — Saba 46:67 (21:27)
BOR: Kovačič 12. Sedmak 2, B. Pertot, Lippolis 19 (3:9), Barut, Mo-setti 4 (0:3), M. Pertot 9 (5:17).
Mladi Borovi košarkarji so tudi tokrat izgubili. Resnici na ljubo pa moramo pripomniti, da so povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo. Za poraz pa so gotovo krivi tisti igralci, ki se niso udeležili tekme in pustili soigralce v težavah
Cancia
SPDT
vabi svoje člane na 28. redni občni zbor, ki bo v petek, 5. marca, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11). Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo pa ob 20.37. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter poročila načelnikov raznih odsekov, razrešnica staremu ter volitve novega odbora, razprava na poročila in razno. Vabljeni! » • *
ŠD Breg
ob priliki društvenega tekmovanja, ki ga prireja SK Mladina na Kobil, prireja skupni izlet z vlakom iz Sežane. Prevoz do Sežane z o-selmimi vozili. Cena izleta: izpod 12 let 3000 lir, od 12 let dalje 4.000 lir. Vpisovanje In informacije pri Borisu Boneti (tel. 228609 od 19. do 21. ure) v Dolini in pri Rossani
v Borštu do jutri, 4. t.m.
* « *
Športna šola Trst
obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 4. marca, ob 20.30 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Športna šola Trst
sporoča, da bo šahovski turnir za osnovnošolce v soboto, 6. t.m., ob 15. uri na stadionu «1. maj* v Trstu, istočasno pa bodo lahko nastopili na svojem šahovskem turnirja tudi dijaki nižjih srednjih šol «Cankar*, »Erjavec* ter »Ciril in Metod* in katinarske srednje šole.
Vsak udeleženec naj prinese s seboj šahovnico.
Vpis na licu mesta.
ŠŠT opozarja, da letos na posameznih šolah ne bo šahovskega tekmovanja, na naslednjih srečanjih skupnega turnirja pa bodo lahko nastopili le tisti igralci, ki se bodo udeležili prvega nastopa, to soboto.
ŠD Mladina —
smučarski odsek organizira v nedeljo, 7. t.m., društveno tekmovanje, ki se bo odvijalo na Kobli (Bohinjska Bistrica). Ob tej priliki bo organiziran prevoz i vlakom lz Sežane. Cena pre-
voza in vpisnina za otroke pod 12. letom 3.000 lir, odrasli 4.0C0 lir. Vpisovanje na Opčinah pri odborniku Tavčarju, telefon 212936, v Križu pri odbornici Silvi v trgovini Pri kostanju. Zaželena je prisotnost vseh članov društva.
Športna šola Trst
obvešča starše otrok, starih od 2 do 3 let (vključno prvi letnik vrtca), da v mesecu marcu sprejema prijave za drngi del tečaja TELOVADBE ZA OTROKE IN STARŠE SKUPNO Interesenti se lahko prijavijo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj*, Vr-delska cesta 7 (tel. 51-377).
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 3. t.m., ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini seja balinarske komisije. Dnevni red: drugo zamejsko balinarsko prvenstvo.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchi #, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 480270
Podružnico Gorica, Drevored 24 moggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din. za organizacije In podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
SPRIČO PADANJA CEN OB PRENASIČENOSTI TRŽIŠČA
PREDSEDNIK OPEČ PRIPRAVLJA IZREDNO SEJO NAFTNIH DRŽAV
Na tem zasedanju naj bi se dogovorili o znižanju proizvodnje, čemur pa Saudova Arabija načelno nasprotuje
3. marca 1982
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000' Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Izd.i.LJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	tn iisksf ^irjt m0jnikov fieg’
ABU DILABI — V krogih orga nizaeije držav izvoznic nafte O PEC narašča vznemirjenost spričo zmanjšanja povpraševanja na svetovnem tržišču, zaradi česar presega proizvodnja za okrog 2,5 milijona sodov dnevne prodaje. Zaredi tega se je na »prostem* tržišču cena nafte in njenih derivatov od začetka leta znižala kar za 15 odstotkov, tako da tudi sporazumno določena »osnovna cena* 34 dolarjev za sod. za katero so se bile članice OPEČ dogovorile na zadnjem ministrskem zasedanju, postaja zgolj simbolična.
Mnoge izmea 13 članic so bi le po sili razmer v zadnjih mesecih prisiljene sprijazniti se z znižanjem cen za svojo nafto, z odkritimi ali prikritimi »popusti* kupcem. ker pač po uradni ceni niso mogle izprazniti zalog. V zadnjih tednih so si malone vsak dan sle dile vesti o pocenitvah v skoraj vseh članicah OPEČ. ki so se pač morale prilagajati konkurenci. Nazadnje je včeraj tudi Venezuela sporočila, da znižuje ceno svojega »težkega* surovega petroleja za kar 2,5 dolarja za sod. kar je proglasila za «potrebno reakcijo na napovedi o pocenitvah v drugih državah proizvajalkah*, med kate rimi navaja tudi Mehiko, ki sicer ni članica OPEČ.
V takih razmerah se je začasni predsednik OPEČ Mana Said Oteiba. minister za petrolej v Združenih arabskih emiratih, odločil za potovanje po naftnih drža vah Perzijskega zaliva, da bi pri pravil izredno zasedanje ministrov 13 petrolejskih držav pred že na povedanim srečanjem, ki naj bi bilo 20. maja v ekvadorskem glavnem mestu Quitu. Na izrednem za sedanju naj bi se članice OPEČ namreč dogovorile za zmanjšanje proizvodnje, kar naj bi spravilo svetovno naftno tržišče spet v ravnotežje. Oteiba je včeraj odpotoval v Saudovo Arabijo, nakar bo o-biskal še Katar in Kuvajt.
Njegova naloga pa ni prav nič lahka, saj je znano, da se ravno Saudova Arabija, ki sama premore 40 odstotkov vse proizvodnje O PEC, upira zmanjšanju proizvodnje in zagovarja rajši znižanje cen. češ da bi se na ta način države, ki nafto uvažajo, ne pripravljale na uporabo alternativnih energetskih virov. Navzlic temu pa se je nisna proizvodnja v zadn;em mesecu znižala cd 8.5 milijona na manj kot 7 milijonov sodov dnevno. kar se .je konzorcij 4 ameriških družb «Aramco» odpovedal delu svojih dobav. Pogodbeno moč petrolejskih držav pa zmanjšujejo tudi vesti, da bo tudi Velika Bri-t-niia pocenila svoj petrolej, ki ga črpa z dna Severnega morja.
Pogovori Grličkova i japonsko KP
TOKIO — Član predsedstva CK ZKJ Aleksander Grličkov je včeraj nadaljeval pogovore z voditelji japonske KP. Kot so poudarili, so razlike v stališčih med posameznimi komunističnimi delavskimi in drugimi naprednimi silami naravne zakonitosti v razvoju svetovnega so cialističnega gibanja. ZKJ in japonska KP se zato zavzemata za javno, tvorno in enakopravno razpravo, je bilo rečeno v včerajšnji razpravi o razmerah v delavskem in komunističnem gibanju.
Obe partiji ocenjujeta, da so razlike med posameznimi komunistični-
mi, delavskimi in naprednimi partijami izraz kolektivnih razlik v notranjem razvoju in mednarodnem položaju posameznih držav in partij. pri čemer poudarjata, da te razlike ne smejo ovirati nadaljnjega medsebojnega sodelovanja. Samo odprta in enakopravna razprava ob medsebojnem spoštovanju lahko prispeva k odpravljanju vzrokov in iskanju rešitev za številne zapletene probleme, s katerimi se danes soočajo revolucionarna in napredna gibanja v boju za socializem.
Včeraj je bil govor tudi o odno sih med obema prijateljskima partijama. Z zadovoljstvom so ugoto vili, da ZKJ in KP Japonske raz vijata prijateljske in vsebinske stike. Obe strani sta izrekli pripravljenost, da te odnose v prihodnje še obogatila, (dd)
S silo v veleposlaništvo ZDA
Dva sovjetska zakonca sta se iz neznanih vzrokov včeraj ob zori z drvečim avtomobilom prebila mimo sovjetskih straž na dvorišče ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Po daljšem pogovoru s funkcionarji veleposlaništva sta se odpeljala na moskovsko državno pravdništvo	(Telefoto AP)
VENERA 13 PRISTALA V PONEDELJEK NA VENERI
Drzni načrti sovjetskih vesoljskih sond «Venera»
Te dni bo na površju planeta pristala tudi Venera 14
MOSKVA — Prva od dveh vesoljskih ladjic serije Venera, ki so ju izstrelili 30. oktobra oziroma 4. novembra 1981 z astrodroma v Baj-konuru, je v ponedeljek zjutraj srečno pristala na površini Zemlji najbližjega planeta. Venera 13 se je planetu približala do razdalje 36.000 km. nato pa se je. kot pred njo dve drugi sondi, delila: orbiter je s posebnimi filtri preslikal del površine s tirnice nad oblaki, barvne slike poslal na Zemljo in nato na daljeval polet okoli Sonca, lander pa se je odcepil od ladjice in pristal na površini. Po pristanku je sonda z mehanično ročico izdolbla del površja in ga v svoji notranjosti analizirala, podatke o svojih a-nalizah, kot tudi o razmerah na površini, pa oddajala 127 minut. Po vsej verjetnosti pomeni prekinitev oddaj tudi uničenje sonde: pritisk je na površini Venere 90-krat večji
iiiiimdiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimmitiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiuiiiiimiN MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMillifiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiuiMitiiiiiniiiiiiiHMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiniiiiiiiiMiiiiiiuiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiuill
v
MED SVOJO AFRIŠKO TURNEJO V ZIMBABVEJU IN KENIJI
Britanski zunanji minister lord Carrington
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Izidi popisa prebivalstva
utrjuje zrahljane vezi Londona s Črno celino povzročajo skrbi v Kopru
Boji se vse večjega gospodarskega vpliva drugih zahodnih držav Skuša popraviti tudi negativno podobo zaradi Južne Afrike
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Britanski zunanji minister lord Carrington. ki je dopotoval iz Zimbabveja na uradni obisk v Kenijo, je imel včeraj v Nairo-biju pogovore s podpredsednikom Kibakijem in zunanjim ministrom Oukom. danes pa se sestane še s predsednikom Moijem. Čeprav obe strani trdita, da med njima ni odprtih vprašanj in da samo utrjujeta 'staro prijateljstvo*, pa Angleži vendarle ocenjujejo Carningtonov obisk kot nekakšno injekcijo ki naj bi okrepila njihov zadnji čas orna jani vpliv v deželi ob ekvatorju.
Lord Carrington je za svojo sedanjo turnejo po črni celini simbo lično izbral Zimbabve, ki ie pred dvema letoma kot zadnji na atri-škili tleh prenehal biti britanska kolonija, ter Kenijo, ki .je dosegla neodvisnost pred 19 leti, potem ko je, podobno kot je bilo v nekdanji Rodeziji, vodila dolgoletni osvobodilni boj gibanja rmau mau* proti belim priseljencem Obe bivši britanski koloniji sta v marsičem preživljali podobno usodo in tudi v Keniji, tako kot ta čas v Zimbab-
UtiMiiiiiiiMimiiiiiiiiiii i mi iiiiiii m ii im* im m n* iiuiiiiiiii>r«u«in n mi mm • im iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiit
D0ZIER0V JEČAR SODELUJE Z OBLASTMI
«Skesani» Savasta razkriva delovanje RB na Sardiniji
Načrt o napadih na <superzapora*
CAGLIARI — Trenutno najbolj 131 letna Renata Chiari, ki je ocli-znanega »skesanega* terorista, Do- gravala vlogo predsednika med za-
zierovega ječarja Antonio Savasto, je policija v strogi tajnosti premestila iz beneških zaporov na Sardinijo. Savasta se je baje sam ponu dil, da pospremi preiskovalce v kraje. kjer je skušal organizirati sardinski vod rdečih brigad v povezavi s krajevno prevratniško organizacijo »barbagia rossa». Savasta je tako ponovno obiskal »brloge* v gozdovih in ob vznožjih hribov med Nuorom in Siniscolo. kjer je proti koncu 1979. leta preživel mnogo dni in si prizadeval vzpostaviti stike s krajevnimi teroristi, s katerimi je nameraval pripraviti napad na «su-perzapora* »Bade e Carros* in Asi-nara. Ko ga policija ne bi presenetila na Trgu Matteotti v Cagliariju skupaj z Emilio Libero, po oboroženem spopadu sta oba terorista spet zbežala z otoka, bi mu »podviga* prav gotovo uspela.
Teroristične nakane na Sardiniji pa je preprečil tudi drug dogodek. Konec 1979 leta je kapetan karabi njerjev v oboroženem spopadu pri (Runah v pokrajini Nuora ubil terorista Erancesea Masalo in Maria Oiovanninija Bittija. ki sta se malo prej udeležila terorističnega «vrha» na kmetiji organizatorja številnih u-grabit.ev Carmelina Cocconeja. To je nemalo alarmiralo oblasti, ki so postale budnejše. kar je rdeče brigade prepričalo, da je treba načrte na Sardiniji vsaj začasno odložiti.
Antonio Savasta si je včeraj baje ogledal tudi jamo pod hribom Piz zinnu. kjer so v prejšnjih dneh odkrili obsežen arzenal orožja.' »Skesani* terorist je baje deial. da je podobnih arzenalov na otoku še več. Pakete in ostalo orožje so na Sar dinijo nripeliali s trgovsko ladjo je šeni 1979. leta.
V Milanu pa so medtem v okvi ru preiskave n delovanju voda rde člh brigad »VValter Alasia* včeraj aretirali še tri oaebe. Med temi je
pomiki v San Vittoreju in brigadi-sti na prostosti. Kot znano je milanski vod RB načrtoval napad na mestni zapor in osvoboditev nevarne teroristke Aurore Betti.
V ospredju pozornosti pa je še vedno tudi afera okrog sindikalista U1L Luigija Scricciola. Njegova branilci so včeraj ponovno zahtevali njegovo izpustitev (kot tudi izpustitev njegove žene Paole Elia) zaradi popolnega pomanjkanja indicov. Odvetniki pravijo, da so pričevanja Scricciolovega bratranca Lorisa povsem izmišljena in trdijo, da lahko to tudi neizpodbitno dokažejo.
veju, je moral London s finančno!so Rog Afrike. Zahodna Sahara.
pomočjo podpreti postopen odkup zemlje, ki je bila v lasti belih far marjev: do leta 1919. ko se je odkup končal, je dal kenijski vladi v ta namen 33 milijonov funtov.
Velika Britanija .je danes še zmerom poglavitni kenijski trgovinski partner, saj nanjo odpade blizu 15 odstotkov celotne kenijske trgovin ske menjave s svetom, to je kar
Čad, namibijska neodvisnost in nasploh razmere na jugu črne celine: Kenija je v tem pogledu kompetenten sogovornik, saj ta čas predseduje Organizaciji afriške enotnosti (OAE) in je aktivno vključena v razreševanje čadskega in zahod-nosaharskega vprašanja. Velika Britanija pa je s svoje strani članica tako imenovane kontaktne sku
20 odstotkov uvoza in kakih 12 od- i pine petih zahodnih držav za Na-
stotkov izvoza, v prvi vrsti čaja. Pa tudi z«-Veliko Britanijo je Kenija še zmerom eno najpomembnejših afriških tržišč, takoj za Juž no Afriko in Nigerijo. Vrhu tega so bili Angleži v preteklosti največji bilateralni dajalci pomoči Keniji, saj so ji od neodvisnosti naprej odobrili dobrih 200 milijonov funtov. Navzočnost nekdanje kolonial ne sile je vseobsegajoča: od kakih 300 predavateljev po raznih učnih zavodih, prek 40 tehničnih strokovnjakov in 70 prostovoljcev pa do podružnic številnih britanskih podjetij. do igrišč golfa, kriketa in do razstav rasnih psov in orhidej. Vezi z bivšo metropolo pomaga ohranjati tudi kakih 50.000 preostalih Evropejcev v Keniji.
Toda angleški vpliv v Keniji so začeli zadnja leta čedalje opazneje spodrivati drugi. ZR Nemčija, ki je ta čas drugi kenijski trgovinski partner, Japonska. ZDA. Italija in Francija Zlasti Amc-ričani, ki se predlani dobili v Keniji vojaške olajšave za svoje ladjevje v Indijskem oceanu so vse bolj navzoči tudi na gospodarskem področju: Reaganova administracija ie ietos odobrila Keniji največ pomoči na sploh na črni celini, to je 66 milijonov dolarjev, nasproti 43 milijonom lani — kar je deveti del cc lotne ameriške pomoči Afriki.
Prav to je bil tudi razlog, da je lord Carrington dopotoval v Kenijo s tako zajetnim paketom projektov o spodbuditvi gospodarskega sodelovanja. Angleži ponujajo vse, od izvoza sodobne tehnologije do vključevanja v regionalne projekte na odročnejših kmetijskih območjih, kar dobiva v razvoju dežeie prednost. Ne zapostavljajo pa tudi ohra njan.ja kulturne popkovine z bivšo metropolo in lord Carrington bo da ues odprl v Nairobiju novo zgradbo britanskega sveta.
Med včerajšnjimi pogovori z zu nanjim ministrom Oujipm je lord Carrington razpravljal v orvi vrsti o žgočih afriških vprašanjih, kot
mibijo.
Zahodna peterica je zadnji čas sicer doživela precej kritike s strani afriških držav zavoljo zavlačevanja s procesom namibijske ne odvisnosti ter očitne naklonjenosti do južnoafriških zahtev, toda lord Carrington je izjavil, da namerava nadaljevati s svojimi napori, češ da ne vidi »druge alternative*. Robert Ouko se .je ravno vrnil z ministrske konference OAE v Adis Abebi, ki je zavrnila predlog kontaktne skupine o lako imenovanem dvojnem sistemu volitev v namibijsko skupščino ter se zavzela za enostavnejši sprejem. O tem sta tudi oba zunanja ministra včeraj obširno razpravljala.
Toda Velika Britanija je bila v Adis Abebi, skupaj z ZDA in z Izraelom, deležna tudi ostre kritike zavoljo političnih, gospodarskih in vojaških vezi z rasističnim režimom v Pretorii. Temu pa se je zdaj pridružilo dodatno ogorčenje na črni celini zaradi napovedane turneje angleških igralcev kriketa v Južni Afriki. Lord Carrington ima med sedanjo afriško turnejo torej tudi nelahko nalogo, da popravi to negativno angleško podobo Kljub vsemu pa se zdi, da ostaja v Keniji nespremenjen interes za čim tesnejše stike z bivšo metropolo. kamor še vedno peljejo vse poglavitne poslovne, trgovske, kul turne, telekomunikacijske in druge poti Razpoloženje, ki ga tukaj ču tijo do Londona, se med drugim zgovorno odraža v vsesplošni pohvali britanski vladi, ker je tako uspešno končala dramo z ugrabljenim tanzanijskim letalom: to je bil prvi primer ugrabitve letala nasploh v vzhodni Afriki in London je odločno opozoril, meniio v Nairobiju, da v naprei ne namerava dajati potuhe nikomur.
TIT DOBERŠEK
Ugotoviti bodo morali, zakaj upada število pripadnikov italijanske narodnosti
KOPER — Podatki o popisu prebivalstva v SFRJ so prav gotovo vzbudili zanimanje in presenečenja. Najbolj so se začudili na narodnostno mešanem območju, ko so opazili, da je uradna številka lanskega popisa pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji skoraj za tretjino manjša, kot ob popisu pred desetimi leti. To je med prebivalci vzbudilo najrazličnejša razmišljanja in komentarje, ki pa so bili v prvih trenutkih v večji meri premalo pretehtani in tudi e-nostranski. Prav zaradi tega je nemogoče kar tako mimo objavljenih podatkov o številu in narodnostni sestavi prebivalstva.
Včeraj so o tem prvič spregovorili člani komisije za narodnosti pri obalni konferenci SZDL. Na sestanku seveda še niso mogli ugotoviti. kaj pravzaprav pomenijo te gole statistične številke, ki govore o zmanjšanem številu prebivalcev italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Razmišljanja o resničnih vzrokih upada števila pripadnikov italijanske narodnosti so zdaj bolj podobna ugibanju, saj gre za vrsto posameznih, osebnih stališč. Člani komisije za narodnosti so zaradi tega menili, da naj bi se statističnih šte-
ivniiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiviiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiii*
VPRAŠANJE. KI ZADEVA TRI OBALNE OBČINE
Kako preurediti Formo vivo
Na sedanjem razstavnem prostoru je že sedaj preveč umetnin
vilk o narodnosti lotili znanstveniki (demografi, zgodovinarji, sociologi, geografi...), ki naj bi dokončno ugotovili, koliko pravzaprav povedo statistične številke. Kakršnokoli resnejše sklepanje o podatkih zadnjega popisa pa je za zdaj nemogoče brez znanstvenih analiz in raziskav, ki bodo čez nekaj mesecev pomagale oblikovati natančnejši in popolnejši odgovor na vrsto zastavljenih vprašanj.
BORIS ŠULIGOJ
Zastrašujoča znamka v boju proli kajenju
RIM — Koščena roka. kot prispodoba smrti, ki prižiga s tempirano bombo v pljučih povezano cigareto, bo odslej sirašila kadilce na italijanskih znamkah za 300 lir. Državni filatelicni zavod bo teh znamk natisnil kar 15 milijonov, prve primerke pa so dali v obtok včeraj.
Minister za zdravstvo Altissimo je ob tej priliki izdal publikacijo, v kateri je navedena škodljivost kajenja hi se zavzema za odpravo te razvade. Manj veseli za tako pobudo so pri finančnem ministrstvu, kjer pa si ne delajo prevelikih skrbi, saj so se podobne pobude v tujini bolj slabo obnesle.
KOPER — Delegati koprske skupščine kulturne skupnosti so včeraj sprejeli samoupravni sporazum o enoti Forme vive in tako skupno s piransko in izolsko kulturno skupnostjo ter s piransko samoupravno komunalno interesno skupnostjo in obalno kiaško turistično poslovno skupnostjo naredili še en korak k urejanju položaja te kiparske galerije na prostem pri Portorožu. Forma viva sicer deluje že dve deset let ji. vendar ie bil njen položaj vsa ta leta samoupravno neurejen, kar je počasi že negativno vplivalo na razvoj in delovanje te pomembne in nesporne kulturne vrednote ob slovenskem morju.
V 20 letih delovanja se je na kiparskih simpozijih v Portorožu zvr stih že 71 udeležencev iz 20 dežel in štirih celin. Kiparji so izklesal'
rtIIIIIIIUIIIItlllllllllllHUllllllllllKIMIIIIIIIIHirfIKIUIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillltllllltllMIIIMIIIHMiniHlIlllllMIIIIIIHUlItlllllUlllllllllllllllllinilllllllllllllllllllim
ORJAK NE PLAŠI VEČ OTROK
p!
Skoraj II metrov dolg som orjak, ki ga je ulovil oeki filipinski ribič, je za te otioke le še. neobičajna in prav gotovo privlačna tabava	(Telefoto AP)
velikokrat tako zanemarjen, du bi mu le stežka lahko rekli kulturni prostor. Razvojni program ureditve Forme vive predvideva tildi priključitev stolpa in zemljišča v zasebni lasti, ki je zdaj ograjeno in nedostopno obiskovalcem Forme vive, čeprav so na njen. trije ali štirje kipi. Vendar za zdaj še ni jasno, kako bi lahko omenjeno zemljišče spet priključili k Formi rivi. Sicer pa je v razvojnem programu ureditve galerije kipov tudi ne kaj drugih zanimivih načrtov. For ma viva nai bi postala prizorišče za najrazličnejše kulturne priredit ve (kar bi kazalo dopolniti z natančnimi in konkretnimi predloai). V parku pa naj bi posadili 2500 okrasnih in eksotičnih dreves, ki hi polepšala zanimivo in prijetno turistično okolje.
BORIS ŠULIGOJ
72 umetnin iz istrskega belega j no. kot doslej. Park je bil namreč kamna. Prostor za Formo vivo na' polotoku Seča je postal v teh letih pretesen. Kipi se vse bolj gnetejo po vse manjšem parku na koncu Seče. Upravljavci obalne galerije pa predvidevajo, da bi še zmeraj vsaki dve leti povabili po najmani G kiparjev, tako. da bi do leta 2000 lahko slovensko obalo obogatili s 60 novimi kipi. Zato so predlaga telji samoupravnega sporazuma me nili, da bi skulpture lahko začeli seliti na druge primerne prostore v vseh treh obalnih občinah. S tem bi pravzaprav ubili več muh na en mah. Predvsem bi.umetnine lahko približali uporabnikom (prebivalcem iv turistom), pridobili bi nove površine za nove kipe. olepšali bi prostor in porazdelili kipe po vseh treh občinah, tako da ne bi bilo več nepotrebnega oprepri-čevonjat o tem, čigavi so pravzaprav kipi Le te bi seveda morali postaviti v primerno okolje, za kar bi morali svoje reči tudi arhitekti in urbanisti.
Sedaj so že prerazporedili dva ngist kipov, za druge pa so izdelali predlog možnih lokacij. Tako naj bi jih postavili v bližino šol in nove bolnišnice, v hotelske parke, ob rekreacijske površine, na mejne prehode, ob pomembnejša cestna križišča, na trge in dvorišče delovnih organizacij... skratka umetnine naj bi približali človekovemu vsakdanjiku. Za razmestitev in namestitev kipov naj bi skrbele obalne galerije, ki bodo po sprejetju samoupravnega sporazuma uprav -Ijalec za vse kipe. Uporabniki teh kamnitih umetnin, torej tisti, ki jih bodo želeli imeti v svoji bližini, bodo morali obalnim galerijam pri spevati določen znesek — povrači 1o za vloženo delo in za materialne stroške pri nastajanju in name ščan.ju kipov.
Samoupravni sporazum predvideva tudi, da bo SKIS združeval sred siva za urejanje in vzdrževanje parka na Formi vivi, da bo tore i ga kipe in okolje bolje poskrbi je-
SAN FRANCISCO - Mušica, let katere se je pred 40 milijoni let nesrečno končal v kaplji borove smole, bo najbrž današnjim znan stvenikom lahko posredovala pomembne podatke o evoluciji genetskega kodeksa.
BONN — Neurje z dežjem in silo vitim vetrom, ki je predsinočnjim prizadelo severne območje ZR Nemčije, je v okolici Hannovra povzročilo ogromno gmotno škodo, pri De-densenu je ena oseba izgubila življenje, na letališčih pa je veter kar pometal z letali. Povsem razumljivo so jo najhuje skupili daljnovodi in drevje, veter pa ni prizanesel niti streham.
Spodlclcl poskus ugrabitve letala
MIAMI — Brez večjih težav se je predsipočnjim v Miamiju končal poskus ugrabitve nekega ameriškega letala. Takoj po vzletu iz Chica ga se je do pilotske kabine z zazi-galno steklenico v roki prebil kubanski begunec 23-lelni Alzaro Me-jor Diaz, ki je bolel preusmeriti le talo proti Havani, kjer mu je umrla mati. Letalo pa je namesto proli Kubi poletelo proti Miamiju. Med pristajanjem je drugemu pilotu u spelo brez večjih težav onesposobi ti zračnega gusarja.
kot na Zemlji, temperatura pa okoli 500 stopinj. Sonda je položila na površino tudi seizmograf, ki je posnel premike v notranjosti planeta. V petek bi morala pristati še Venera 14, ki ima podobne naloge.
Sondi Venera 13 in 14 predstavljata drugi korak v programu, ki ga je Sovjetska zveza pripravila za ta planet. Že Venera 9 in 10 sta leta 1975 oddali prvi dve sliki * površja, po katerih so si lahko znanstveniki napravili prvi vtis o geografskih značilnostih planeta. Venera 13 in 14 imata nalogo, da o-pravita predvsem kemijske poizkuse, to je študirata sestavo površina in notranjih plasti, leta 1985 pa bi morali dve drugi sondi preučevati predvsem atmosfero planeta.
Za razliko od ostalega delovanja sovjetskih znanstvenikov je program sond Venera poznan že v detajlih. Med drugim gre tu za sodelovanje med SZ in Francijo, ki je že pripravila del inštrumentacije teh dveh sond in bi morala pripraviti do leta 1985 posebne meteorološke balone, ki jih bosta Venera 15 in 16 ponesli na Venero in zapustili v njeni atmosferi. S temi baloni bo mogoče preučevati meteorologijo planeta in pa premike v gostih plasteh oblakov, ki Venero prekrivajo. Za te dve zadnji sondi je značilno še to, da bodo njuni orbiterji (ali vsaj eden) s pomočjo gravitacijske^ ga vpliva planeta skušali prestreči še kometo Halley, ki se bo Zemlji približala leta 1988.
Zanimivo je še, da je v teh dneh prišla tudi vest, da so morali Američani zaradi zmanjšanja finančne podpore dokončno odložiti polet dveh sond Pioneer, ki bi morale ravno tako pristati na Veneri.
Delegati 3 odborov skupščine SR Srbije o razmerah na Kosovu
BEOGRAD — Odločnejše sprejemanje ukrepov za ureditev razmer na Kosovu in še bolj podrobna a-naliza izseljevanja nealbanskega prebivalstva s Kosova — to .je na kratko soglasna zahteva delegatov treh odborov skupščine SR Srbije, izrečena v razpravah, ki te dni potekajo v zvezi s poročilom o tej problematiki.
Poročilo, ki ga je pripravila delovna skupina ZIS in izvršnega sveta skupščine Srbije, v katerem so navedeni najbolj značilni primeri različnih oblik pritiskov iredentistov in albanskih nacionalistov na nealbansko prebivalstvo, .je dokaj razburilo delegate. Temu je orispe-vala tudi označba na poročilu, da gre za državno tajnost in to toliko prej, ker je bila to dol rjo časa neupravičeno prepovedana tema, zaradi česar bi po mnenju delegatov nekdo moral odgovarjati.
Izseljevanje s Kosova je bilo po mnenju delegatov hkrati tudi javna tajna za vse. pa tudi /a Liste, ki so bili na ključnih položajih v pokrajini, republiki in federaciji. Posamična opozorila najvišjim partijskim organom in napovedi, kaj s* vse lahko zgodi, če pravočasno ne bodo sprejeli odgovarjajočih ukrepov proti nacionalistom in iredentistom, so ostajala brez odgovora. Zato je tudi razumljiva razburjenost delegatov, sai se kljub ukrenem. ki jih sprejemajo v zadnjem letu dni. vsak dan pojavljajo sovražni izpadi. Disanie gesel, ogrožanje imovine in življenj Srbov in Črnogorcev, (dd)
KAIRO — Egiptovsko ministrstvo za kulturo je izdalo dekret, s ka terim je prepovedalo razstavljanje slavne Tutankamonove zbirke v tujini.
BEJRUT — Iranski režim ajatula ha Homeinija je včeraj usmrtil pet oseb. ki so bile obtožene vohunstva v korist Iraka in protiislamskega delovanja.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
di A Soroce
SEIKO
DOXA
feaVktt**
TRST
UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252
Potovalni urad «AURORA» priredi od 30, aprila do 5. maja 1982
6-DNEVNO ----------------------------
KRIŽARJENJE PO JADRANU
s postanki na Rabu, Korčuli, Mljetu, Dubrovniku, Makarski, Hvaru, Splitu, Šibeniku in Zadru. Križarjenje bo z M/T «LIBURNIJA».
Cene: od 260.000 do 480.000 lir — odvisno od kabine
Programe lahko dvignete pri potovalnem uradu
«AURORA» - Ul. Cicerone 4 - Tel. 60-261