P. b. b kulturno politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov 'H' j , v <,v- l'o5tni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenluri LETO XIII./ŠTEVILKA II CELOVEC, DNE 16. MARCA 1961 CENA 2.- ŠILINGA Sprava na Koroškem Pod gornjim naslovom je v dunajski reviji „Die dsterreichische Furche” dr. Karl Czernin, Breg (>ri Grabštajnu, objavil tehten članek, ki ga radi posredujemo tudi našim bralcem. Pisec uvodoma pravi, da ga prevzema globoka bolečina ob sporu med obema narodoma, ki sta doma na Koroškem, ko eden na drugega zre z nezaupanjem ter mu i»e privošči pravic in tega kar mu gre. Ugotavlja, da se je sicer že v stari Avstriji začel narodnostni t>oj, [>o plebiscitu leta 1920 pa je postal še ostrejši. »Razveseljivi rezultat, da je z velikim deležem slovenskih pjlasov bila odločena 'pripadnost Koroške k Avstriji, je ibil namreč potem potvorjen, ko so plebiscitno geslo o '»nedeljeni Koroški« pretolmačili v »nemško Koroško«. To ni moglo nič pripomoči k temu, da 'bi Slovenci, ki so drugače glasovali, prišli do novega spoznanja, nasprotno, moralo jih je 'le še podkrepiti v njihovem mnenju, zaradi katerega so glasovali za odcepitev, 'še toiliko bdi j, ker se je »Nemška Avstrija« 'takrat odpovedala tudi svoji staroavstrijski preteklosti. Ne le, da ni bilo nič (ali zelo malo) storjenega za priznanje in plačilo zvestobe Slovencev v Avstriji ter za njihovo zadovoljitev, ki 'bi jim dokazala, tla niso le manjšina, ki jo jv po sili treba trpeti, ampak da so enakopravni Korošci; pač pa vse Slovence so vrgli v en koš in jih ožigosali kot sovražnike domovine; pri tem pa so še Avstriji zveste Slovence označili za »Vindi-šarje« in jih spravili v nasprotje proti narodno zavednim Slovencem. V ta namen tudi trdijo, da vindišarski občevalni jezik sploh ni slovenščina. Kot da bi bilo moč naravno, iz medsebojnega sožitja obeh narodov nastajajočo asimilacijo šibkojšega tlela po močnejšem (ta je podana že iz gospodarskih 'pogojev, ker je sosednja slovenski dežella ločena po neprehodnih gorah) uporabiti celo za zanikavanje slovenskega porekla in sorodstva! Asimilacija je tako tlalcč napredovala, da se velik del vindi-šarskega prebivalstva ne priznava več za Slovence. Ali bi tisti Slovenci, ki so pred leti glasovali za Avstrijo, sploh kdaj priznali, da niso Slovenci? Kot Slovenci so bili oddali svoj glas za Avstrijo. Kljub temu pa še stoji v deželi majšina, ki se priznava za slovensko, in je ostala zve-sta Avstriji 'ter je avstrijsko čutila, delala •n trpela, ko je velik del Nemcev na Koroškem obrnil hrbet Avstriji in se odločil /;i -tretji rajh’.« *>**ec nato ugotavlja, da bi po letu 1945, ko jc Avstrija znova vstala iz razvalin nacizma, bil čas *•' pridobitev preganjanih Slovencev za Avstrijo: »Treba bi bilo 'izkazati Slovencem pra-'ico v celoti, ne pa njihovega jezika in kulture zaničevati, in njihove gospodarske potrebe bi bilo 'tudi treba upoštevati. Ne 'urjamem, da je bilo ito istorjeno v zadostni '"pri, namreč da bi bili mogli Slovenci do-"ti občutek, da je Avstrija njihova prava "‘"novima, žal je zadosti Slovencev, ki se 'p' obnašajo v avstrijskem duhu. Toda, ali takih ljudi dovolj tudi pri drugih narodnostnih skupinah, pri drugih strankah? ° »i zadosten razlog za odrekanje Slo-' uncem pravice do popolne enakopravno-.’1" Želeli bi domnevati, da ko je vlada 1 .‘da zakon o šolstvu za Slovence, in ko Pripravlja jezikovni zakon, tega ne dela j pod pritiskom državne .pogodbe, 'tom-'eč iz pristne jx»trebc po pravičnosti. Nem-"pj Korošci nasprotujejo in to je nepra-'llno. človek je zavezan k pravičnosti, ki P 'zvišena čednost. Pravičnost pa zahteva /Ucv, žrtev samopremagovanja, kajti ipra- V|cnost • -- - - - “ j|°$eči spravo z našim bližnjim Slovencem nost je ljubezen. In če moremo z. žrtvijo >eči spravo z našim bližnjim Slovencem P' Ra pridobiti, je ta žrtev vsekakor vre-.'"t- In ali je res tako velika žrtev za nem-Avga Korošca, če bi poleg nemških krajev-oznak bral 'tudi slovenske? Ali da bi 1)11 uradnih objavah videl poleg nemškega Za ljudsko štetje velja resnica: Naš občevalni jezik je slovenski! Dne 21. marca bo spet ljudsko štetje. Vprašalna pola vsebuje vrsto vprašanj o podatkih, ki so za državo pri izvrševanju njene naloge potrebni. Le z resničnimi podatki si more država ustvariti pravo sliko o dejanskem stanju ter na tej podlagi izvrševati svoje naloge. Zato zahteva od svojih državljanov resnične podatke in je za neresnične izjave v vprašalni poli zagrožena denarna kazen do 30.000.—S oziroma zapor do 6 mesecev. Med drugim vprašuje država v točki 14 vprašalne pole tudi po občevalnem jeziku svojih državljanov. Po tolmačenju ministrstva za notranje zadeve, ki je edino pristojno za izvedbo ljudskega štetja, je občevalni jezik državljanov tisti, ki ga govori jo v svoji družini. Za nas jc torej jasno, da bomo izpovedali resnico. Ne le zato, ker to od nas država zahteva, temveč tudi zato, ker je resnico izpričati častno. Zato: naš domači jezik v družini je slovenski! Prva beseda, ki smo jo slišali od matere, je bila slovenska. Domače slovensko v družini govorimo, molimo in pojemo. Zavedajmo se, da je naš jezik prav tako ugleden in častivreden kakor vsi jeziki kulturnih narodov. Narodni svet koroških SSovencev Opozorilo! — Vedite tudi, da izpolni vprašalne pole vsak sam, oziroma družinski poglavar. Števni komisarji so pa dolžni zapisati 'le to, kar jim vi naročite. Vi sami odgovarjate s svojim podpisom za resnico. — Sporočite nam takoj morebitne nerednosti in poskuse vplivanj a s katere koli strani. Odbor NSKS Vindiš ali slovensko? Pod tem naslovom prinaša ugledni dunajski dnevnik „Die Prcssc” prispevek dr. K. Ciadt-a, ki ga je v celoti posredu jemo našim bralcem: Slovenci, ki so jih prej imenovali tudi Vinde in so bili v znatni meri pomešani tudi s severnoslovanskimi prvinami, so v osmem stoletju na umiku pred Avari prišli iz področja spodnje Donave v Avstrijo in so se naselili na prostoru med rekami Krka, Kolpa in Sava, v takozvani vindišarski marki. V jezikoslovnem pogledu pa je prišla v rabo oznaka »vindiš« za ljudsko skupnost na obmejnem jezikovnem ozemlju, v čigar besednem zakladu so se raz-rastle izposojenke in ki je tvoril most k čistemu slovenskemu jeziku. Obe skupini sta zastopani v naši zvezni deželi Koroški, obe se čutita jezikovno in kulturno povezani ter sta obe, kot je bilo že v prej omenjenem pismu bralca že povedano, pri plebiscitu leta 1920 skupno doprinesli k odločitvi, da je velik del spornega ozemlja ostal pri Avstriji. Označba »vindiš« je iz različnih razlogov doživela temeljito spremembo pomena in jo neslovenska stran rabi s prezirljivim prizvokom; zato je razumljivo, da jo naši koroški Slovenci odklanjajo. Zaradi tega vse kaže, da bi bilo umestno, se označbi »vindiš« izogibati in to bi naj postala zadeva olike — tudi za tiste ljudi, ki svojega navdušenja za pragermansko medvedjo miselnost še niso mogli v sebi premagati. je Hairiman naletel na dolge, 'zaskrbljene obraze. Ko so ga vprašali 'novinarji v Rimu, zadnji postaji njegovega potovanja, o njegovih miših, je odgovoril, da je ugotovil, da škotje ne žive samo ma škotskem, ampak da jih je dovolj po vsej Evropi. Finančni ministri so ‘se pa menda vsi nalezli »škotske 'bolezni«. Vendar bodo morale sedaj prosperirajoče evropske države prevzeti del bremen iza skupno vojaško in gospodarsko obrambo zapada proti sovjetskemu 'komunizmu, ki jih je doslej nosila Amerika sama. -KRATKE VESTI — Vscmirska ladja »Venusnik«, ki so ga bili pred 3 'tedni sovjeitski učenjaki izstrelili ter ga 'usmerili proti Veneri, ali po slovensko zvezdi Večernici, ki podobno kot zemlja kroži okrog Sonca, je dokončno nehal oddajati radijske signale. Domnevajo, da so radijske naprave odpovedale, ali pa da je zadel v kak meteorit — to je po vsemirju tavajoči drobec, ki se je odtrgal od kakega večjega nebesnega telesa — ter pri tem bil uničen. Ker je zaradi »male napake« pri izstrelitvi itak ‘bilo jasno, da bi »Venusnik« sfirča'1 mimo Venere, kii bi jo naj dosegel sredi maja in bi si jo mogel kvečjemu oddaldč, to je iz 'daljave 180.000 kilometrov, ogledati, je s tem ta 'poskus zgrešili svoj namen. Tudi če »Venusnik« še obstoji in bo videl Venero, nam ne bo mogel sporočiti, kakšna je. S tem je prvi poskus človeka seznaniti se z nebesno Venero, spodletel. Venera ma nebu je, kot vse kaže, bolj nedostopna kot njena soimenja-kinja, starorimska voljna boginja ljubezni. Ona se ne poda prvemu občudovalcu pri prvem približevalnam poskusu ... Po devetih dneh suše je zopet začela teči voda po vodovodnih ceveh brazilskega velemesta Rio de Janeiro. Suša je 'bila nastala zaradi dolgotrajnih poplav, ki so zalile črpalne naiprave ter jih ustavile. Med tem ko je okolica naravnost plavala v vodi, pa je v mestu voda dosegla gorostasne cene: l kozarec 23 šil. šele minulo soboto je bilo moč spraviti črpalke v pogon, direktorja so pa odpustili. V slovenskem premogovniku Zagorje je umrlo 13 rudarjev zaradi eksplozije jamskega plina v enem izmed rovov. Trupla so |X)tegnili iz rudnika ter slovesno pokopali. Cene voznih kart v vsemirje je že zra-čunal Werner v. Braun, 'bivši medvojni strokovnjak za rakete, ki sedaj dela v Ameriki. »Enostaven krožni polet okoli lune ter povratek na zemljo z vso oskrbo« stane po njegovem mnenju 600.000 dolarjev (15 milijonov šil.) »Bliskovita olbkrožitev zemlje« pa je cenejša, namreč 30.000 dolarjev '(750.000 šil.). Nadalje meni, da bodo z napredkom tehnike postali poleti še cenejši. Te izjave je podal pred parlamentarnim odborom za vsemirsko plovbo v teku zaslišanj za odobritev novih sredstev za poskuse za vsemirsko plovbo. V. Braun namreč sicer že ve cene poletov v vsemdrja, nima pa še vsem irskih ladij, s katerimi bi mogel prevoziti vsemirske turiste. Prošnja naročnikom in bralcem! 'Pred kratkim smo priložili našemu listu položnice (Erlagscheine). Precej naročnikov se jih je že posl užilo in plačalo naročnino. Vsem tem se lepo zahvaljujemo. Danes pa prosimo vse ostale, ki naročnine za to leto še niso plačali, da nam pošljejo naročnino vsaj za pol leta, če pa le mogoče, za celo leto. , ■Naročnina za »'Naš tednik - Kroniko« znaša v Avstriji za celo leto 80.— šil, za pol leta 40.— šil. Vsakemu, kdor bo še kaj dodal za tiskovni sklad, se še posebej vnaprej zahvaljujemo. Uprava Ameriški leteti poslanik potuje po Evropi »Leteči poslanik« predsednika Kennedy-ja je opravil krožno potovanje po evropskih prestolnicah. Ustavil se je v Londonu, Parizu, Bonnu in Rimu, vmes pa je poletel še v maroško prestolnico Rabat v severni Afriki na pogreb nenadno umrlega kralja Mohameda ter skočil še na obisk k svojemu staremu znancu perzijskemu šahu v Teheran. Namen Harrimanovega obiska je bil, da izve mnenje evropskih zaveznikov Amerike glede sedanjega političnega položaja. Nadalje pa jih je pomiril, da se iZdružene države ne nameravajo pobotati s Sovjetsko zvezo za hrbtom in na račun evropskih zaveznikov. Obenem bi besedila tudi slovensko? Ali celo, da bi se naučil v šoli tudi slovenskega jezika? Vselej je bilo znanje kakega drugega jezika znamenje višje izobrazbe in kulture. Pravičnost, in sicer pravičnost do šibkejših, priča o duhovni veličini. Pri jubilejnih proslavah 10. oktobra je bilo izrečenih mnogo lepih govorov, izglodalo je, kot da bo vendarle prišla pravica za Slovence. Toda žal ni bila mišljena ni-kaka iskrena sprava. Ali ne bi mogla Avstrija z ureditvijo slovenskega vprašanja današnjemu svetu, v katerem je toliko nestrpnosti, dati zgled velikodušne rešitve?« pa naj pregovoril iZapadno Nemčijo in Italijo, ki obe uživata razdobje velikega gospodarskega blagostanja, da pomagata Ameriki iz težav, v katere je zašel njen dolar, zato ker je preveč na veliko delila gospodarsko in vojaško pomoč. Harriman je 'bil na splošno dobro sprejet 'povsod, pozorno so ga evropski državniki poslušali in prav radi so mu verjeli, da ni nevarnosti o kakem direktnem sovjetsko-ameri-škem sporazumu. Imeli so namreč že v rokah poročila svojih poslanikov iz Moskve, da se je Hruščev odpeljal na potovanje v Sibirijo prav na dan, ko se je bil ameriški poslanik Thompson vrnil iz Washingto-na, kamor je 'bil poklican na posvetovanje. Thompson je bil prinesel s seboj odgovor predsednika Kennedyja na predloge Hru-Sčeva o ohranitvi svetovnega miru. Toda nenadno potovanje Hruščev a v Sibirijo je pokazalo, da ga Kennedyjevo mnenje trenutno ne zanima posebno. Morda je pa pokazal svoje i»nezanimanje« iz obzirnosti do svojega bolj bojevitega kitajskega bratca 'Mao Tse Tunga, ki nič rad ne vidi sovjetsko ameriškega koketiranja. Vsekakor so v Evropi vedeli, da je barometer ameriško 'sovejtskih odnošajev precej padel in da jim ni treba biti v skrbeh. V tretji točki, da bi namreč naj evropske države, predvsem Zapadna Nemčija in Italija, pomagala gospodarsko Ameriki, pa Poiitižni teden Po svetu ... Afrika zopet v ospredju »Črni 'kontinent«, kjer nastajajo mesec za mesecem nove države ter zamorska ljudstva, katera so včeraj še bila samo ■kolonialni podaniki, stopajo na svetovno-jjolitično pozornico, je bil minuli teden zopet v ospredju mednarodnega zanimanja. Alžir v Severni Afriki, Kongo v osrčju 'kontinenta ter Južna Afrika so bila vprašanja, ki so minuli teden /aposljevala državnike vsega sveta. In ni čuda, saj gre v Afriki za velike reči. Afrika je za Azijo drug naj večji kontinent naše zemlje. Na njem živi 210 milijonov ljudi, po ogromni večini temne .poki, ki so v zadnjih 50 letih prešli iz najprimitivnejšega plemenskega življenja, kot je bilo pred 1000 ali še več leti, z naglimi koraki v moderno civilizirano družbeno življenje. Da to ne gre brez pretresi j a je v, je jasno. Po drugi strani pa gre za velike gospodarske interese: 97 odstotkov vseh diamantov na svetu, 66 odstotkov vsega zlata, 62 odstotkov kobalta, 35 'fosfatov prihaja iz Afrike. Poleg tega je Afrika glavni dobavitelj uranove rude ter eden izmed najvdčjih proizvajalcev bakra ter drugiih kovin. Orjaška puščava Sahara (spada k Alžiru) pa kar plava na podzemnem petrolejskem morju. Toda spremembe so bile prenagle. Takti srečava danes potnik iv Afriki poleg blestečih in modernih palač iz jekla in Stekla koče iz blata in slame, poleg industrijskih središč primitivna naselja, poleg delavskih sindikalnih organizacij pa cvete suženjstvo. Afrika je neizogibno postala jabolko prepira med Vzhodom in Zahodom v hladni vojni, ki kot vsaka totalna vojna ne dopušča nobene praznine, ne prizanaša nikomur. začasno ali trajno, poldrugi milijon domačinov - arabskih muslimanov. Francozi so sami priznali, da so .izgubili okrog 13.000 vojakov, izgube upornikov pa cenijo na 100.000 mož. Povrh tega je moralo v smrt bodisi po francoski 'bodisi po uporniški roki, 15.000 civilistov. Vojna je bila že več let na mrtvi točki, kajti nobena stran ni več mogla upati na odločilno zmago. Izkazalo se je, da Francija nima zadosti vojakov, da premaga upornike v hribih, ki imajo menda samo 30-40.000 v gverilskem boju izvežbanih vojakov, po drugi strani pa ti alžirski partizani ne bi mogli nikoli pregnati Francozov iz utrjenih postojank ter s plodovitih ravnin in velikih mest. Zato se je končno predsednik na Alžir meječe republike Tunis odločil, da kot »dober sosed« posreduje med Francijo ter vlado alžirskih upornikov. Dve sta vprašanji, ki otežujeta De Gaullu sporazum: dober ■milijon francoskih naseljencev v Alžiru, ki imajo v posesti najboljšo zemljo in vrsto privilegijev, kateri si nočejo dopovedati in se podati pod vlado 9-milijonske večine domačinov Arabcev, ter petrolej poti Saharo, ki bi pripadel Alžiru, ga pa Francija nujno rabi zase. iKljub temu pa izgle-da, da bo De Ganile, ki je spoznal, da je kolonialne dobe konec, s svojo premišljeno molčečnostjo in vztrajnostjo končno tudi to vprašanje uredil in s tem tudi rešil, kar se še da rešiti od francoskih interesov v Severni Afriki. Južna Afrika in konferenca Common-wealtha v Londonu Razmerje med evropskimi naseljenci in domačini je najtežje vprašanje tudi v Južni Afriki. Zato bo glavna točka [rosvetovanja držav C om rn on w e alt h a, to je skupnosti držav, ki so nastale iz nekdanjih angleških kolonij. Tam 3 milijoni naseljencev iz Evrope gospodarijo nad 9 milijoni črncev, ki so sila zapostavljeni. Med naseljenci prevladujejo nekdanji holandski kmetje ali Buri, ki so se že od 17. stoletja naseljevali na rodovitnih južnoafriških planjavah. Oni hočejo obdržati prednosti, ki jih uživajo in zato izvajajo radikalno politiko ločitve ras ali kot to oni imenujejo, »apartheid«. Če je treba, sežejo brezobzirno tudi po sili. Domačini imajo po tovarnah znatno manjše plače kot njihovi beli sovrstniki in tudi možnost višje izobrazbe jim je zaprta. Vsa boljša mesta so v rokah belcev. Do nedavnega so zatirani južnoafriški črnci uživali simpatijo vsega sveta in Južna Afrika je morala požreti vrsto moralnih obsodb, med drugim tudi po Združenih narodih. Toda ko so dogodki v Kongu pokazali zamorce v novi luči, namreč da znajo biti divjaško nasilni, če dobe neomejeno oblast v roke, je simpatija za juž-noaafriške črnce v svetu nekoliko upadla. Vzrok, da se londonska konferenca peča z južnoafriškim vprašanjem je sklep parlamenta Južne Afrike, tla se država spremeni v republiko. V tem primeru mora konferenca Commomveakha sklepati ali taka država lahko ostane še naprej član te pretežno gospodarske skupnosti. Ker imajo v njej vse članice, to je poleg Velike Britanije in belih držav Kanade, Avstralije in Nove Zelandije tudi enakopravno mesto in poln glas »barvaste« države kot Indija, Pakistan, Ghana, Ceylon, bi en sam nasprotni glas mogel izločiti Južno Afriko iz Com-momvealtha. Vse kaže, da se bo angleški diplomaciji posrečilo preprečiti najhujše, kajti izločitev Južne Afrike bi imela neprijetne gospodarske posledice ne le za to samo, ampak za celotni Commonwealth, torej tudi za njene »barvaste člane«. Glavna 'prednost Clo.mmonwea.ltha je v njegovem velikem gospodarskem prostoru. V politiki morajo pač prevladati hladno preračunani interesi nad še tako hvalevrednimi simpatijami! in pri nas v Avstriji V Kongu so izbruhnili težki notranji boji med domačimi politiki in njihovi vojaki, k'i so jih izvežbali še Belgijci, se bojujejo s tanki, brzostrelkami in strojnicami. Izbruhnili so pa tudi boji med plemeni, ki žive še tako kot sp živeli njihovi predniki morda pred 1000 leti; ta plemena se pa bojujejo — s sulicami in loki. T udi čete Združenih narodov, ki so po razsulu mlade države prišle v deželo, da napravijo red, reda niso mogle vzpostaviti, ampak nered le še povečujejo. V prvih tednih Lumumbove'vlade je država, razpadla na več manjših državic, katerih voditelji se vojskujejo med seboj. Sele ko je kazalo, tla bo naslednik Lumumbe Gizenga, ki si je utrdil svojo oblast v Vzhodni provinci, pomendral vse ostale, so se »državni predsednik« Kasavubu in njegov predsednik »osrednje vlade« v Leopoldvilleu Ileo sestali s '»separatisti« Čombejem, ki vlada v najbogatejši provinci iKatangi v glavnem s pomočjo denarja belgijskih rudarskih družb in mu red vzdržujejo belgijski oficirji ter pustolovci iz vse Evrope, ki so še izza zadnje vojne ohranili zvestobo najzvestejši ljubici — puški, ter predsednik »rudarske« province Kasai Kalondji. Sestali so se v Tannarivi na otoku Madagaskarju ter sklenili spremeniti Kongo v zvezo držav, ki se bodo same upravljale v skoro-da vseli zadevah, le zunanja politika, o-bramba, finance, pošta, promet in še neka j drugih zadev bi naj bilo Skupnih. Za zeleno mizo so jih prignali uspehi Gizenge, ki je zasedel že polovico države. T(xla baš ko so skregani politiki v Tannarivi pod vtisom skupne nevarnosti sporazumeli, so javili iz Stanleywilla, Gizongove prestolnice, da se je mož nenadoma izgubil. Menda so ga njegovi podložni poveljniki, 'ki se jim je tudi zahotelo oblasti, odstavili. To je bil vsekakor hud udarec tudi za sovjetsko politiko, ki je stavila vse karte na Gizengo ter ga podpirala s propagando, denarjem in orožjem. Džungla ima pač svoje zapletene zakone, kjer se tudi še tako spretni komunistični dialektiki zlahka zgubijo. Tako se v tem predelu Afrike nadaljuje hladna vojna z menjajočo se srečo. Upanje za mir v Alžiru Potem ko je preti 'kratkim tuniški državni predsednik Burgiba obiskal francoskega državnega predsednika De Ganila, se je po dolgilt letih krvavega boja zasvetil žarek upanja, da se bliža konec vojne v Alžiru. Sedaj je že v sedmem mesecu šestega leta. Franciji veže upor v Alžiru okrog pol milijona njenih najboljših čet. Zaradi vojaških in policijskih operacij so preselili, Dežchiozborske volitve na Štajerskem minulo nedeljo so prinesle znatno zmago Ljudski stranki, dočim so Socialisti izgubili ne le glasove, ampak celo en poslanski mandat, ki je šel v prid komunistom. Volilni rezultati so naslednji: OeVP je dobila 330.164 glasov (pri državnozborskih volitvah leta 1959: 308.836, pri deželno-zborških volitvah 1957: 315.197 glasov); STO e 292.067 glasov (leta 1959: 312.773, in leta 1957: 296.383); PPOe 50.726 glasov (leta 1959: 47.113, leta 1957: 46.103); KPOe 26.880 glasov (leta 1959: 21.654, leta 1957: 17.590). V deželnem zboru bo OeVP ohranila 24 poslancev, socialisti so zdrknili od 22 na 21 mandatov, rjavkasti svobodneži (FPOe) hrabro držijo svoje tri kričače, zopet se bo pa vrnil v ljudsko zastopništvo edini komunist. V deželni vladi se pa ne bo nič spremenilo, ostane namreč razmerje: OVeP 5 članov, SPOe 4). štajerske volitve so bille ne le zaupnica sedanjemu deželnemu glavarju Krainerju, ki se rad proglaša in podpisuje kot deželni glavar vseh Štajercev, obenem bo pa ojačila hrbtenico bodočemu zveznemu kanclerju dr. Gorbachu, ki je bil pred izvolitvijo za vsedržavnega načelnika stranke njen šef na štajerskem. Skupno s 'Krainerjem pa sta bila voditelja takozvanega reformističnega krila v OeVP, ki je doseglo odstop Raaba ter si zastavilo za cilj »pomladitev« stranke in odločnejše stališče do socialistov. OcVP-jevsko časopisje seveda slavi zmago, pri socialistih je pa razpoloženje bolj potrto. Saj so tudi oni računali, da bi v primeru svojega uspeha na Štajerskem mogli Gorbachu in njegovim temeljito zmešati štrene. Sedaj pa so ■vsi njihovi upi splavali dol po Muri in ne ostane jim drugega, kot da sami sebe tolažijo in bodrijo. Tako je graški socialistični organ zapisal, da so »polomije zato tu, da se iz njih kaj naučimo«. 'Če se bodo hoteli kaj naučiti iz njih bi bilo tole: da namreč samovoljne strankarsko managerške metode ne vlečejo pri ljudstvu, štajerska socialistična stranka je namreč v zadnjem času izmenjala svoje vodstvene kadre, deloma zaradi smrti nekaterih vidnih socialistov (dr. Kautsky, Machold) deloma pa so jih zaradi starosti sami pošlali v pokoj. Mlada generacija, ki ,je v dobi vladne soudeležbe in strogega proporca prišla po strankarski lestvici do svojih položajev, pa do delavskih množic ni znala najti tistega odnosa kot so ga imeli stari borci iz 'časov, ko je socialde- mokratska stranka prišla do svoje resnične moči, namreč v opoziciji in pravi borbi za pravice delavcev. Sedaj pa, ko so dediči nekdanjih borcev postali gospodarji podržavljenih podjetij, neke vrste kapitalisti, so se nehote (ali pa/morda tudi ne) pri vožnjah v črnih uradnih Mercedesih in v pogostih stikih z industrialci iln finančniki nalezli njihove miselnosti ;in predvsem oblastnega nastopanja. To pa delavce odbija in nevoljo so izrabili komunisti in spodkopali v številnih obratih socialistično organizacijo. Rezultati štajerskih volitev kažejo, da z uspehom. Vendar pa je tudi v meščanskem taboru veselje nad zmago nekoliko skaljeno po sicer počasnem ali vztrajnim napredku FPOe. Niti nemško odlikovanje Krainerju za ne ve se točno kake zasluge, ki je prišlo po »čudovitem« slučaju iz Bonna v Gradec prav nekaj dni pred volitvami, ni moglo premakniti zvestobe nemškonacio-nalnih ali pravilneje nacističnih krogov ne Adenauerjevemu, ampak »tretjemu raj-hu«. Volilna propaganda OeVP je bila usmerjena na 'pridobitev teh glasov, toda 'brez uspeha, štajerski volilni rezultati tudi potrjujejo dejstvo, da je nacizem še vedno sicer omejena, a vendar kronična bolezen Avstrije. Pri nas na Koroškem pa reakcijska letala, ki jih je na švedskem nakupil za 50 milijonov dolarjev naš za državno obrambo nadvse vneti minister Graf, še vedno zbujajo hudo kri. Ob misli na hrušč, ki bi ga ta letala delala nad Celovcem, četudi samo nekaj mesecev, dokler ne bi bilo zgrajeno vojaško letališče pri Linzu, naše brum-ne meščane, ki sicer v besedah in proslavah, če treba tudi v deželnih nošah, radi spričujejo zvestobo domovini in vnetost za njeno obrambo, popada povsem nc-rodoljuben bes. Mestni svet in deželna vlada sta sklenila, da se bosta z vsemi sredstvi uprta nastavitvi reakcijskih letal na letališču v Trr/ji vesi (Annabichl). Na Dunaju ■pa pravijo, da teh protestov sploh niso dobili. Očitno je, da so bili v prvi vrsti namenjeni za lokalni konzum. Ker (gre pri reakcijskih letalih za akcijo OeVP-jevske-ga ministra, so seveda socialisti bolj vneti v tem novem obrambnem boju proti hrupu reakcijskih letal, pa čeprav bi naj ta hrup služil obrambi mile domovine. Tisk Ljudske stranke se pač omejuje na pomirljive razlage, tla gre le za začasno namesti- Minderheit ohne Maske (Zur Sprachenfragc in Karmen. Eine Ent-gegnung. Von Hennagoras Schribar. liucli-druckerei Carinthia, Vblkermarkter Ring 25. Im Kommisionsverlag dor Bucbhandlung Carinthia). Unter dem obigen Titel wurde in der Carinthia i in KlagenCurt cine Broschiire gedruckt, die eine Entgegnung auf das Btichlein „Die Sprachenfrage in Karaten vor 10(1 Jahren mul hcute” (1957) sein .soli. Mit grobem Intcresse babe ich die Broschiire gelesen, učil ich der Mcinung uar, da 15 die Ent-gegnung doch Dinge cnthaltcn udrd, die ich vor vier Jahren vielleicht talseh gesehen oder falsch dargestellt habe. Der anonyme Entgegner hat sich vier Jahre Zeit gelassen und ude ich nun aus der Broschiire ersehe, ist es ihm nicht gelungen, auch mir einen vvesentlichen Punkt meines Biichleins zn entkraften. Aus dieser Sachlage verstehe ich es } auch, dali der Schreibcr anonvm bleiben vvollte oder muIJtc, denn es simi der tachmannischen Schnitz.er doch zu viele, um sie mit dem vollen Namen verantvvorten zu konnen. Selbstverstandlich bin ich nicht geudllt, mich mit cincm anonyinen Schreibcr in eine Diskussion cinzulassen, vveil ich i in der Karntner Problematik doch zumindest so ueit „Fachmann” bin ude der anonvme Schreibcr. i GcudlJ bin ich kein unlieschriebenes Blatt, j auch kein vielfarbiges Blatt. Ich stamme aus iirm-liehen bauerlichen Verhaltnisscn in Tainach, habe miter sehr schvveren Verhaltnisscn nach dem Tode meines Vatcrs an der VVicner Universitat studiert. Die slovvcnischen Sparkasscn in Ebemdort und Volkcrmarkt haben mir durch Darlchcn das Stu-dium ennoglicht. Diese Darlchcn habe ich samt den Zinscn vor dem 2. VVeltkricge abgedeckt. VVenn auch mcine vvirtschaftliche Lage sehr liart vvar und ich als Karntner 1928 in Karaten keine An-stcllung linden konnte und in die Oststeiermark „abgeschoben” uurde, bin ich meiner Abstammung und vveltanschauliehcn Einstcllung treu geblieben, das auch in der Zelle 2 des Villacher Gefangnisses 1938 mul als Gauverudescner in der ,,Schutzhait” 1941. Als ich 1945 das Gliick hatte, lebend in die eigene Hcimat zuriickzukehren, sah ich es als meine erste Pflicht an, der eigenen Hcimat zu dienen und zwar durch dic vvohlttberlegte Anre-gung der zvveisprachigen Schulc, deren Rcalisie-rung von der bsterreichischen Delegation bei » Hans aus feststand: „Es ist der Bcvveis zu erbrin-gen, dalJ es in Karaten keine Slouenen, soliden* liochstens VVindischc gibt”. Der Bevvcis ist mil*" lungen und unter cine solchc Arbeit gehiirt i1" Intcresse unserer gemeinsamen Karntner HeinU*1 cine negative Note. Dr. Josef T i s c h 1 e r tev in da bi bilo letanje jeklenih ptičev tako urejeno, da Bi meščani .lahko še n8' prej mirno spali svoje 'rodoljubno spanj1-’’ pa tudi 'tujcev na jezeru ne Bi nič motil*; Obojim bi pa Bilo očitno naj.ljuBše, če B* iletala ostala kar na švedskem in kar — 01 tam branila avstrijsko nevtralnost? kako bi v očeta v njegovi starosti in onemoglosti lab ko-negoval in mu la jšal njegove zadnje timi. Nehote se mu tedaj v boli ukrade z usten molitev za njegov dušni blagor. Tudi nairodu je enako ob spominu na očete-korenine, iz katerih je vzklilo sedanje življenje. Naj bo temu spominu oddol-ženo s tiho molitvijo zanje in še z obljubo, da hočemo biti tudi ml člen v verigi rodov, čvrst in jeklen člen, kakor so to bili pred nami oni in kakor naj bi bili za arami naši sinovi in naše hčere! dro Očetje naroda Praznik sv. Jožefa, krušnega očeta Jezusovega, je hkrati očetovski dan. Pridružili so ga materinskemu dnevu v maju, da bi se spoštovanje do očetov in mater spet globlje ukoreninilo. Vsi čutimo, da današnja mladina često pred starši in učitelji, ki so njihovi zastopniki v šolah, nima več dovolj spoštovanja. Prečesto vodi ona v družini glavno besedo in le prerada prezira očetove ali materine izkušnje. Vedno manj je razdalje med starši in otroki tudi po krivdi očetovi in materini, vedno manj je poguma, v starših, da bi vodili otroke po jasni poti in jim kazali prave življenjske cilje. Vendar ni slučajno navezana na spoštovanje staršev obljuba zemske blaginje, kot to zapoveduje in prepoveduje četrta božja zapoved. Starši so, ki so dali otroku telesno življenje in zaito so za otroka prva oblast ali avtoriteta. Na tej avtoriteti sta zgrajeni oblasti in avtoriteta države in še nadnaravna avtoriteta božja. Na avtoriteti staršev pa je zgrajena tudi avtoriteta naroda, te čudovite naravne kulturne družine. Ozrimo se nazaj na naše očete, ki jih ponajveč že krije zemlja, duh njihov pa živi pri Očetu. Na očete, katerih vrstnike vam podajajo današnje slike in ki so predstavniki generacije pred nami. V dobri šoli so bili. Njihovi duhovni voditelji so bili brata Ehrlich, prošt Limpl, kancler Vidovič, njihovi narodni predstavniki ziljski Grafenauer, dr. Brejc in pozneje dr. Petek in župnik Starc. To je bilo v času, ki se je nazorno opredeljeval v krščansko in Liberalno smer in so vplivi fran-(<>vke meščanske revolucije dosegli' naše tihe vasice. Romantika narodnega čustvovanja, porojena v začetku novega stojetja, se je umikala 'političnim stvarnostim in le-te so bile često brutalne in nepričakovane in zato tem bolj bridke. V veri, da je svet okoli njih dober in lep, so se naši očetje kot Slovenci podali na delo in borbo za kulturne pravice malega naroda. Niso vedeli, da nastopajo s 'tem križevo pot, križevo zato, ker se imenujejo kristjani, in še zato, ker se imenujejo Slovenci. Ko pa so se zavedli žrtev in težav, odpovedi in zapostavljanj, so jih nosili s pogumom in samozavestjo do svojega zadnjega dneva. Posebno v letih, ko se 'življenjska izkušnja že druži s spoznanjem, ki prihaja iz onostranstva, so nam kaj radi z zanosom pripovedovali o desetletjih svoje borbe za cilje krščanstva in narodne kulture. Naj jih vidimo nekatere očete pred seboj tako, kakor so bili. S kolikim ponosom je Prangarjev oče z Bruce kot župan velike bekštanjske občine pozdravil slovenske študente, ki so zborovali v počitnicah v Zmotičah. Iz njegovih besed smo razbrali, da mu je bila velika občinska družina in njena blaginja iskrena srčna zadeva. In njegov sosed, Gastlov bče v Stebnu, je bil ne samo gospodar, marveč še jurist in narodnjak, da ga je cenila vsa širša okolica. Na skrajni severni meji Petričev oče na Strmcu in Orenov oče v Vudmatu, sta bila 'korenini, kot jih izamoreš najti samo še v jezikovni diaspori, kjer poleg premnogih pritlikavcev živijo velikani duha in kulturne odpornosti. Pa Štikrov oče iz rožanskega št. Petra, vedno dobrovoljen in uravnovešen, ker je le predobro vedel za dolžnost očeta in gospodarja, katoličana in Slovenca. In še Užnikov oče v planinskih Selah, ki je pil svoje čudovito telesno in duševno zdravje še iz nedrij prekrasnega gorskega sveta in iz svoje otroške vernosti. In Cirgojev oče v Globasnici, ki se je vedno spet pomladil, ko je bil v družbi mladih svoji,h prosvetašev in je tam občutil razkošje idealne mladosti. In še ostalih očetov se spominjamo, posejanih po Lcpušic iz Raven I l l lin it iz Sel naši zemlji kot mecesni na visoki planini, ki jih poljubuje prvo jutranje sonce in jih skušajo divji gorski viharji, tla se zakoreninijo še bolj v skalovje in kljubujejo slehernemu neurju dotlej, da končajo svoj življenjski tek po naravni postavi. In še Breznikovega očeta-mučenika iz Pliberka, ki se je žrtvoval za slovensko .zavest pliberške okolice, tega našega številčno in kulturno najbolj živahnega predela. 'Naj nam ožji njihovi družinski člani in sorodniki ne zamerijo, da štejemo te in še dolgo vrsto drugih očetov danes že v našo narodno družino! Saj so bili po svojem idealnem stremljenju tudi naša last in mi njihovi otroci po duhu in Žrtvi. Niso imeli posebnih šol, niso obiskovali visokošolskih fakultet, tudi niso aristokratje po rodovniku in ne gospodarski magnati po bančnih dobroimetjih. Tudi jih ne bo beležila kulturna zgodovina kot pisatelje ali znanstvenike. Za veliki svet so bili preprosti očetje in gospodarji. Nam, njihovim sinovom in hčeram, pa se zdijo tako visoki in veliki, ker smo doživljali njihovo plemenitost in srčno dobroto ter občudovali njihovo veliko modrost. Kaj že pomenijo akademski naslovi, knežji in grofovski priimki in še denarna baharija komaj prvi dan po smrti! Značajoost in plemenitost pa sta nesmrtni tudi brez literarnih slavospevov dn razkošnih nagrobnih kamnov. Kar je v nas dobrega in zdravega, smo sprejeli od njih — ne nazadnje naš krščanski in slovenski idealizem. Naj se spominjamo naših prednikovoče-tov na očetovski dan in naj se tudi tako oddolžimo naši hvaležnosti. Zakaj naj bi bil pridržaai spomin nanje samo obletnicam in še prazniku vernih duš v novembru?! Tedaj se jih spominjamo v okviru družin, ko stojimo ob njihovih grobovih. Z molitvijo se jim oddolžujemo za njihovo očetovstvo in želimo mir njihovim dušam. Na očetovski dan pa jih zremo pred seboj kot srednike našega duhovnega in kulturnega bogastva in se v ]x>lni meri zavemo, da bi brez njih bili mi njihovi potomci morda samo še mrzli računarji, ki se predajajo zgolj vsakodnevni osebni koristi in jim ne sije podnevi žarko sonce in zlate zvezdice v noči, marveč jih obdaja pusta, mrzla tema brezidealnega življenja. Težko je pri srcu sinu, ko se spominja. Cirgoj iz Globasnice Papeški nuncij govoril siovensko pariškim Slovencem Nadškof insgr. Bertoli, ki je od junija 1960 papeški nuncij v Parizu, je v nedeljo 26. februarja prišel med pariške Slovence, ki so do zadnjega kotička napolnili kapelo, kjer se vsako nedeljo zbirajo k sveti maši. Pri vstopu v kapelo ga je najprej nagovoril direktor Slovenskih katoliških misij v Franciji, g. Čretnik, ki je poudaril, da prihaja nuncij med nas kot prijatelj, ker je naš narod in naš jezik vzljubil za časa svojega službovanja na nunciaturi v Beogradu, nato pa je pozdravil v njem predvsem zastopnika našega skupnega Očeta. Nato ga je z lepo deklamacijo pozdravila Tatjana Kerčeva ter mu poklonila slovenski šopek; dr. France Žajdela, slovenski raizkovalec raka na znamenitem Pasterjeveni Institutu v Parizu, pa ga je pozdravil v imenu laikov ter mu podaril v spomin lepo podobo Brezijanske Matere božje. Sveto mašo je daroval g. nuncij sam. In za vse je bilo prijetno presenečenje, ko je po evangeliju spregovoril v domačem jeziku. V svojem nagovoru je g. nuncij povedal, da je v letih od 1933 do 1938, ko jc služboval na nunciaturi v Beogradu, večkrat obiskal Slovenijo, da pozna Ljubljano, Maribor, Celje in da se je v tem času prepričaj o globoki vernosti slovenskega naroda. Zaključil je rekoč, da 1m> sveto mašo daroval po namenih vseh navzočih in za vse potrebe slovenskega naroda. Po sveti maši se jc dalje časa zadržal v razgovoru z navzočimi. Vsi so bili globoko ganjeni nad njegovo prijaznostjo in vsi so odšli z lepega slavja še s trdnejšim prepričanjem, da je Cerkev res ljubeča mati vsem narodom. FRAN ERJAVEC: 302 koroški Slovenci (lil. del) Ostale državice Porenske /veze, povečane z bivšimi avstrijskimi posestvi, s sekulariziranami cerkvenimi ozemlji trebuje njegova država sedaj za vsako ceno daljšega miru, da si zaceli vsaj najbolj krvaveče rane. To pa je bilo mogoče le, če ostane v čim najboljših odnošajdb z gospodarjem Evrope, Napoleonom. V ta namen je že spletel poroko habsburške nadvojvodinje s korziškim levom in poslkušal vsaj na zunaj obnoviti tisto francosko-avstrijsko zvezo, ki jo je bil zasnoval že za Marije Terezije njegov prednik in tast 'Kaunitz in katere upravičenost so morali — hočeš nočeš —- priznati celo najbolj zakrknjeni Napoleonovi nasprotniki (cesarica, Stadion, Baldacci i. dr.), prav izrečno pa seveda še modri nadvojvoda Karel. Glede na to je potem vlada tudi brezobzirno dušila vsak najmanjši izraz protifrancoskega razpoloženja, na tihem pa razpredla vso tisto policijsko in ovaduško mrežo, naperjeno proti modernim svobodoumnim idejam, o kateri sem govoril že spredaj. Prav posebno kočljiv je pa 'postal avstrijski položaj še ']x)tem, ko se je začel Napoleon pripravljati na svoj ruski pohod in hotel vključiti tudi Avstrijo v svojo veliko celinsko protirusko zvezo. Metternich se tej iz že označenih razlogov ni mogel izogniti, kakor tudi ne posebnemu avstrijskemu vojnemu zboru, ki je odšel potem kot skrajno desno krilo Napoleonove »velike armade« na Rusko. Poveljeval mu je knez K. Schsvarzenberg, čigar naloga pa je bila predvsem ta, da svoje čete čim najbolj čuva, a da pri tem vendarle ne vzbudi kakih Napoleonovih šumenj, zlasti ker je Metternich preveč veroval v Napoleonovo vojaško genialnost, da bi mogel pričakovati tak polom tega njegovega pohoda. EJole Hočevar je srečal Abrahama Kar tako, .na vsem lepem, kajti nihče, kdor našega še vedno mladostnega Jožeta, korektorja v Mohorjevi tiskarni, pozna, mu ne bi nikdar prisodil, da ima že pet »križev« na rami. Nosi jih vzravnano, tako da se danes marsikatero dekliško oko rado ozre za njim. Toda on gre svojo pot naprej, kajti doma ga čaka ljubeča soproga. Jubilant Jože se je rodil dne 15. marca 1911 v Grosupljah na Dolenjskem. Po dovršeni gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze. Istočasno pa je stopil v takratno banovinsko (deželno) službo ter bil dalj časa uradnik v Rogaški Slatini. Zaradi svojega protikomunističnega zadržanja se je leta 1945 podal na Koroško. Sprva je bil korektor pri tedanji »Kroni) ki«, sedaj pa marljivo korigira knjige in liste v Mohorjevi tiskarni, da jih dobivate naročniki in bralci brez tiskovnih napaki Zraven pa sodeluje kot anonimni, vselej za pomoč pripravljeni sotrudnik pri urejevanju raznih knjig in revij. V teh letih je postal tudi po mestu in deželi znana pojava, saj mu beseda gladko teče in je izvrsten pevec. Marljivo obiskuje tudi slovenske prireditve. Kolegu Jožetu želi tudi uredništvo, da bi vrsta stolpcev, ki jih bo še prebral v tiskarni, dolga, dolga. Na mnoga leta, in Bog Ti daj zdravje! mm m Mmkem v službi v Beljaških Toplicah. Izredna bolezen — poapnenje kostnega mozga — je strla njeno močno naravo. Nekdanji cerkveni slikar Georg Graber iz Stebna je dosegel visoko starost nad 90 let. — Minuli leden so našli na cesti iz Malošč v Zagorice mrtvega 20-lefinega fanta Mihijia Ko-vatscha. Sodna komisija je izjavila, da je fant padel iz tovornega voza in si razbil lobanjo. — Pretresla pa nas je smrt 40-let-nega gospodarja Štefana Mertla iz štebna. Zaradi krvaljenja v želodcu je bil prepeljan v beljaško bolnico. Dva dni po operaciji je umrl. Težko ga bo pogrešala žena s tremi otroki. Kmetija pa je brez gospo-darja. LIBUČE (V spomin teti Leni Hrastovi) Odmrla je zadnja veja starejšega Hrastovega rodu, teta Lena Kušej. Pokopali Slovenski dijaki v Celovcu vabijo na prireditev na belo nedeljo, dne 9. aprila ob pol treh popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu. Gostovali bodo slovenski študentje iz Trsta z igro iz dijaškega življenja »Neopravičeno odsofno" Vsi prisrčno vabljeni. Pokažimo z obilno udeležijo našo bratsko povezanost z rojaki iz Trsta. MALOŠČE (Pridno zidamo — Smrtna kosa) Toplo sonce nas je ogrelo in sedaj so se mojstri in zidarji že začeli gibati. V hotelu Gallob, pd. pri Nontu, kjer so lani hišo povečali im modernizirali, so zidarji in slikarji na delu, da pripravijo poletnim gostom prijeten dom. Pri gostilni Grad so že jeseni začeli s prdzidanjem nove hiše. Deževno vreme jeseni in mraz sta ustavila delo im sedaj pridno delajo, da bo do začetka poletne sezone vse pripravljeno za gospodo, ki rada pride v bližino Baškega jezera. Pot iz Malošč v Steben je asfaltirana do mostu. Pred mostom pa visi tabla, ki pravi, da drži most samo 500 kg. Marsikdo se ne upa čez tak most s svojim vozom. Pravijo, da bodo še letos gradili nov betonski most, ki bo prenesel tudii najtežje vozove. Smrt nas je v tem letu že petkrat obiskala. Koncem januarja je umrla Alojzija Komate, stara 50 let. Skoraj 40 let je bila smo jo v 79. letu starosti 23. februarja na libuškem pokopališču ob veliki udeležbi pogrebcev in duhovščine. Pevci so svoji nekdanji zborovi pevki zapeli v slovo žalost Inke. Teta Lena je bila posestnica Hrastove male kmetije v Spodnjih Libučah. Do zadnjega dne življenja se je 'borila s skrbmi in delom. Ozrimo se nekoliko nazaj na njeno živ-Ijensko pot. V rani mladosti je izgubila starše. Bila je zelo nadarjena, a ker je študiral že bra!t Rado, ki je postal najprej profesor na univerzi v Gradcu, nato pa v Ljubljani in mednarodno znani strokovnjak za cerkveno pravo, je mlada Leniča obiskovala le gospodinjsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu ih v domačem kraju se je učila šivanja. S to izobrazbo je odšla v službo kot gospoinjška pomočnica k družini nekega višjega oficirja, tloma iz Spodnje štajerske, ki je služboval na Dunaju, nato v Inomostu in Trientu. V tej službi Peter, pomujaj se! Dragi Petr! Boram ta, zakaj sa če ugvasiš! Bi pa ži mov zot šribat, kkr smu ša pre čosi v šuoli učili. Si pa riesn ain ifajglej. Pa prit bi mrv, prit, da bi mvaju Lojzu viduv, nu pa, da bi sa pupravhali. Pa Ta ni, pa ni! Ko pa sa kej bujiš, koj? Du pa bi ta smie-duv. še nikuogarja nasm snedva, Lojza še mej. Lej, jas mom koj dbo z’ba, Lojza pa osm. P’sa tuj ni pr hiši, zaituvn se Ti kor kaj ni trebi bat. Susedi su dr prjaca naj-girk, duva Imam hodi — no, pa lopu sa ubliči, tk bol pu storem. Lej, saj sa jaz tuj bol pu store šjaji rios’m. Koka pa bi kej bova, ku bi sa tk makromova ku pa današne k vetrnice, ku su take, kkr bi jih juh vkup znosuv. V gvavu su pa take kikan frlinc. Zatuva sa pa mvaja čiera nče smija spokvat. Bieve rkavce nosi pa pvav žarna tn lajbč ud mojega tarajnega dodeja, ku mo kustiene knvafe. Star je žija, pa še zminm liep. Ci boš vatov, ga boš p vale, ku boš naš, pa vhku še Ti nosuv. PunČhe mo pa na biks, odru s coflami, za nedela pa oblieČe mvajiu ta ovsetnu šlebanku. Vr-jameš bol kor, pa tk Ti rjačem, da je Lojza, či sa orngi gr napravi, riesn zavbrna. Še Tjabe sa bo dupodva. Movu sa pa le bujim, da bi sa Ti v koku drugu zatrkov. V koku toku avšu, ku si mavl može, kremple brusi, pa rdaču našmira, da je toka kkan škurej. Oh ti luba gnoda! ohtej sa tok eh bobjeb kremp-lov! Noji sa Ti pa čistu kni trebi bat. Nisma hudi. Za jazu nucama notrah, ku gre na ajzlnove strehi rosti. 'Pa vejlku buzave ku-hama, pa movu m’sa, najvenč pa kozjega mlioka. Ja Petr, nikol ta ne borna naku-lumajzali, Ikoj brezsknbi bodi. Či Ti bo davhčjas, Ti pa Lojza zapvaje tistu ta ušnu: »Gril godi, gril godi, pa struna brči, Lojza pa čuje pa rojat leti.« Jas Ti pa onu mvaju zapvajem: »Štora sm grotova, djavat ne morem, godci le godbe, rojat pa morem«. Toke kište, ku pvaje, prnas nemamu — grilov je pa jo dojsti, da godiju pu leti nu pozimi. Puleti pa še morške godiju, kdr sa sonce v naš brieh vsvoni, da je kor veselje. Nikiier na svieti ni liepši viže, ku pa v nošem hribru. Či boš bvavn, Ti boju ži mvaja pusu-šema rcnija pumogove: žavrej, ambruta, hibt, propret pa viernta. Dovžbrat tuj iznom za venč buliezni. Za urok kor zodn-sku zaštiejem, ud devet du and. Za šaj je pa najbol tiste ž’broje: »Ejej, ejej hudi šaj, ku moš tri čiere, vse tri Jere«. Za budu črovabolu ta pa s tahudega tabokm pu kadim. Zdaj vse štuva tuj Lojzu učim, da bu znova, k’dr bu trebi. Mora prideš pu pisonku? Dvatles ta pa lopu puzdravm, še bol pa Lojza. Pa ve-sievu vejiku nuoč, Lojzina moti. je ostala 19 let in mnogo si je nabrala prihrankov. Res trdo prisluženi denar ji je požrla prva svetovna vojna ob času velike inflacije. To je bil za preprosto, delavno dekle hud udarec. Pa take neprilike so jo v življenju neusmiljeno zalezovale in doletele še večkrat. Izgledalo je, kot da bi za svoje delo ne smela imeti plačila. Ko je leta 1922 umrla njena sestra Ana, je Lenka zapustila službo in se vrnila domov, da sestri Mojci, posestnici domačije, pomaga pri gospodarstvu. Žrtvovala se je za očetovo hišo z vso vnemo in ljubeznijo. Pri hiši je bil še nečak Karel, nadebuden in nadarjen mladec, ki bi naj prevzel posestvo, ker je sorodnik Tonej, imenovani dedič, padel leta 1917 na italijanski fronti. Pa tudi 'Karel je šele 19-1 e ten, nenadno umrl, zadet od srčne kapi. Posestvo je bilo nato namenjeno tretjemu, nečaku Tevže-ju, katerega pa je vzela zadnja vojna na hrvaški fronti. To so v glavnem postaje križevega pota, ki ga je bodila teta Lena. Po smrti tete Mojce je postala Lena posestnica. Oblegana z Vlo usodo je z nezlomljivo voljo rezala brazde v domači zemlji. V hiši pa je moralo stati in ostati kakor je bilo pred n jo vse čase. Starina ji je bila svetinja. Ko je odprla svojo rožasto staro skrinjo — pa to je bilo redko kedaj in takrat je bil praznik — je zatuhtelo po težkem zakladu prejšnjega stoletja. Videl si v skrinji spoštljivo in ganljivo zložene spominke, preproste in dragocene. Stare Mohorjeve knjige iso imele tam svoj prostor. Star častitljiv rdžni venec je visel že morda celo stoletje na istem prostoru. Kako lepo nas stari red v tej hiši uči spoštovati izročila in spomin prednikov. In ta red pravi, naj talko ostane: delo, molitev, knjiga, beseda, miselnost, šega, pri nas in povsodi. Teta Lena je spošitovala materino besedo in jo nadvse ljubila, čeprav se je v šoli in v mestu naučila perfektne nemščine. Ponosna je bila na podedovano narodno versko in istanovsko zavest. Poleg 'teh lastnosti je bila zvesta cerkvena pevka. V mladostnih letih je bila daleč naokoli spoštovana, občudovana in priljubljena kraljica cerkvenega zbora in nadvse zaželena družabna pevka. Z njo je leglo v grob mnogo starih, med nami miič več poznanih pesmi. Pa nismo znali dvigniti in rešiti zaklada stare, častitljive glasbe v božjo čast za naše dni. Kljub slavčku v njenem srcu pa je teto Leno spremljala težka otožnost. V tujini je pretakala' solze domotožja. Pa tudi doma so 'temrji oblaki zagrinjali jasno nebo njene duše. Udarci neprilik so jo podirali k tlom, a morala je, samostojna žena vstati in z bremenom skrbi in bolezni naprej čez kamen in trn. Na samotni poti pa so jo spremljali odlični prijatelji, med temi velik slovenski pisatelj, kateri je marsikatero lqpo pisano besedo, kot sončni žarek posvetil njej. Teta Lena je zadnje čase hudo trpela. Strašna živčna bolezen ji je jemala spanje in moči in naposled ji je kap pretrgala slabotno mik 'življenja. Spravljena z Bogom je odšla v večnost, kjer naj najde svoj mir in uteho. Knjiga o škofu Rožmanu rija slovenskega naroda ne bo zapustila«, ki jo je napisal dr. Filip Žakelj. So to nekake šmarnice v spomin rajnega g. škofa, našega rojaka. V 31 poglavjih popisuje razne dogodke iz življenja škofa Rožmana v zvezi z Marijo in Marijinem češčenjem. Buenosaireško »Oznanilo« piše o njej: Knjiga nam kaže škofa kot pastirja v najtežjih časih zgodovine našega naroda, učitelja v dobi zmot in zablod, velikega duhovnika vedno in povsod. Škofa, ki je vseh 30 let svojega vladanja kazal na Marijo v trdnem prepričanju, da Ona slovenskega naroda nikdar ne bo zapustila«. »Naj ta knjiga ne manjka v nobeni slovenski hiši!« Knjiga je naprodaj tudi v knjigarni Mohorjeve družbe. — 280 strani malega formata. GELOVEC (Direktor Udo Kasper 60-letnik) Namestnik direktorja Trgovimsike zbornice za Koroško, g. dipl. jur. Udo Kasper je dne 9. marca postal 60-letnik. Slavljenec je po rodu iz Ptuja na Spodnjem štajerskem. Po dovršenih pravnih študijah se je posvetil novinarstvu. Bil je dolga leta glavni urednik nemškega dnevnika »Martin-ger Zeitung« v Mariboru. Zaradi svojega razsodnega zadržanja in osebne prijaznosti pa je imel obilo prijateljev tudi meti Slovenci, posebno stanovskimi 'kolegi - novinarji. Bil je več let predsednik Novinarskega udruženja v Mariboru. Kot nasprotnik nacizma je moral takoj po prihodu Hitlerjevih čet zapustiti uredništvo svojega lista, ki ga je bil dvignil na visoko raven, kmalu nato pa 1. 1942 zapustiti tudi Maribor. Prišel je v Celovec, kjer je nastopil službo pri tukajšnji Trgovski zbornici. Ustvaril si je ugled kot pravičen in narodnostno strpen mož. Zato se tudi mi pridružujemo čestitkam ter mu kličemo: Na mnoga leta! (t Urednik Otto Koschitz) Minulo sdboto je nenadoma umrl, šele v 50. letu starosti dipl. jur. Otto Koschitz, urednik tukajšnje »Kleine Zeitung«. Po rodu je bil pokojnik iz Rogaške Slatine. Po absolviranih pravnih študijah je j)o-stal časnikar. Bil je urednik nemških listov v Celju in Mariboru pred izbruhoma druge svetovne vojne ter dopisnik inozemskih nemških listov za Jugoslavijo. V vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1945 pa se je naselil v Celovcu, kjer se je udejstvoval kot novinar. Pokojnik je dobro govoril slovensko in ob vsaki priliki to rad poudaril. Bil jc osebno tudi za pomirjen j e med obema narodoma. Poznali smo ga kot skromnega, vedno nasmejanega in postrež-Ijivega poklicnega kolego. Kljub temu, da jc vedel, da mu je zaradi zahrbtne bolezni čas življenja odmerjen, je svoje breme nosil pogumno in brez tožbe. Zapušča vdovo in tri otroke. Izražamo jim tudi mi naše iskreno sožalje. SELE (Na Košutinih plazovih in v farni dvorani) Že v soboto, 'posebno pa v nedeljo 12-marca so prihajale gruče smučarjev na planino, da sc udeleže smuških tekem »a Košuti, bodisi kot tekmovalci, bodisi kot gledalci. Tudi nekatere selske športnike in radovedneže je ta tekma privabila. Drugi pa so se raje podali v farni dom k odrski prireditvi. Idealna selska dekleta so že jeseni z delom krepko pomagala pri gradnji move cerkve. Zdaj pa so hotele še na 'poseben način prispevati k stroškom. Rekle so: priredimo igro m vstopnino naklonimo skladu za novo cerkev! V ta namen so izbrale zgodovinsko (Dalje na 8. str.) KATOLIŠKA PROSVETA priredi v četrtek, 23. marca ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani kulturni večer Na sporedu je predavanje z barvnimi slikami. EGIPT, II. del Preč. g. Vinko Zaletel nam bo pokazal novi in stari Kairo, kontraste Orienta, bazarje, mošeje, življenje Arabcev, pomen Nila in puščava. In za cvetni teden: doživetje cvetne nedelje v koptski stolnici v Kairu. Slovenci iz Celovca in okolice prisrčno vabljenil Vatikanski radio - 30 !ot... Pred dobrim mesecem je minulo 30 let, 'ko je pod papežem Pitjem XI. bila postavljena vatikanska radijska postaja. To je bil velik dogodek, ki ‘je imel pomembne posledice ra apostolsko delo Cerkve. Pa rudi za prestiž Cerkve je bil zlasti v času pred 30 leti nadvse važen. Do takrat smo slišali na radijskih valovih le programe državnih oddajnih postaj, za versko-kul turne oddaje pa v splošnem ni bilo prostora v tedanjih radio-programih. Kulturno - bojne programe pa je bruhala v vseh jezikih mogočna moskovska postaja, ki je takrat bila najmočnejša. Brezbožne in prevratne ideje so imele prosto pot in ni bilo sredstva, ki bi to propagando vsaj nekoliko oviralo z oznanjanjem resnice na njenem kulturno - bojnem pohodu po zračnih valovih nad Evropo. Tedaj pa je bilo napovedano: Vatikan bo dobil mogočno radijsko postajo. Ves katoliški svet se je razveselil tega sporočila. Tako je bilo upati, da bo tudi resnica in božje razodetje mogoče razglašati po vsem svetu s pomočjo čudovite iznajdbe radio-aparatov. Znameniti italijanski izumitelj Marconi je sam osebno vodil vsa dela pri vatikanski radio-oddajni postaji. Tako je bila ta postaja dogotovljena do 1931. Dne 12. februarja je bila ob 16.30 otvoritvena proslava. Prvi je na njej govoril tedanji papež Pij XI. Ob tridesetletnici je sedanji sveti Oče ponovil lepe in pomenljive besede, s katerimi je papež Pij XI. pričel svoj prvi govor. Takole je govoril: »Poslušajta nebo in zemlja besede mojih ust. Prisluhnite vsi narodi, vsi, ki bivate na zemeljski obli, združeni v istem duhu, bogalti in revni. Bogu veljaj naša prva beseda: slava Bogu na višavah dn mir ljudem. Slava Bogu, ki daje danes ljudem tako moč, da jim omogoči, da pridejo njihove besede v resnici do skrajnih mej sveta!« Ob isti priliki je sedanji sveti oče nadaljeval svoj govor o iznajdbi radia: »Velika je važnost moderne tehnike. Tudi Cerkev jo usmerja v sodobno uporabo; služi naj predvsem duhovnim ciljem ...« Nato je v nadaljevanju govora poudarjal, da 1. so radijski valovi v službi Cerkve in vabijo k resnici in se bore proti materializmu; 2. pa morajo ti valovi preiti vse meje plemen in narodov in ustvariti eno samo veliko 'Kristusovo družbo; 3. pa naj radio služi, znanstvenemu napredku in ne uničevanju naravnih in nadnaravnih vrednot. V teku 30 let je vatikanska postaja o-pravila veliko delo pod geslom; »Laude-tur Jesus Christus«. Danes oddaja vatikanski radio v. 29 jezikih, od katerih jih je 17 onstran železne zavese. Sevetla je nekaterim narodom pod komunističnim jarmom zelo otežkočeno poslušanje vatikanske oddaje radi silnih motenj. Na čehoslo-vaškem se komunistična oblast najbolj trudi, da z motnjami prepreči poslušanje vatikanske postaje svojim deželanom, (ločim je sprejem istih programov na Poljskem skoro brezhiben. Oddaje so tudi v slovenščini in hrvaščini brez hujših motenj. £a lepo vedenje: Če smo V predmestju je živel samostojen gospod, kj je ves dan delal doma in mu je gospodinjila stara oskrbnica. Kadar je bil čas kosilo, je tiho vstopila z jedmi in priborom ter rekla: »Dober tek, gospod Pir-ker« in nato zopet tiho odšla. 'Najbrž si mislite, da je gospod Pijker 'kar planil nad jedi, ko so se vrata zaprla. Saj se mu ni bilo treba na nikogar ozirati. Toda bilo je čisto drugače. Gospod je šel počasi v spalnico, kjer si je umil fokc in si nadel snažen jopič ter tako pni-Pravljen šel v obednico. Tu se je mirno l%dol in hvaležno segel po jedeh. Nato je začel jesti, spodobno in skromno, kot da bi bilo pri mizi še cela družba gostov. Komolce je imel naravno ob sebi, kakor da sedi ob mizi, kjer jiih obeduje najmanj dvajset. Po obedu je lepo zložil svoj prtič, dostojno vstal in spet šel na delo. Pa bi zmajevali z glavo češ: zakaj si ta gospod vendar ne uredi malo bolj udobno, saj je vendar čisto sam; čemu neki to olikano vedenje in pa umivanje; ali ni to že 'pretirano? Ta skromni in spodobni gospod bi vam gotovo takole odgovoril: »Kaj ste morda ‘ ~ !3ŽLcl mhului.& in Duhovna igra ali misferij Stari Rimljani so zelo radi igrali in igre gledali. Zato je bilo v starem Rimu igranje zelo razširjeno. Saj je znan rek iz tistih časov, ko je ljudstvo 'zahtevalo le '»igre in kruha«. Razumljivo je, da so te igre bile polne poganski krutosti in moralne manjvrednosti. Zato je bilo za kristjana samo pohujšanje in greh. Kristjani se zato takih poganskih iger niso udeleževali. Igralskega gona pa tudi krščanstvo ni moglo povsem zatreti, ker je preveč človeku prirojen. Že kmalu po sprostitvi krščanske dejavnositi v začetku srednjega veka se je zato pojavil' nov način igranja ali teatra tudi med kristjani. Krščansko bogoslužje je od vsega početka vsebovalo nekaj sledi igrske umetnosti. Že od nekdaj radi primerjajo sveto mašo drami ali žalo-igri. Pa tudi drugi obredi cerkvene liturgije vsebujejo mnogo igrskih momentov. Igre v cerkvi Najstarejši zapiski cerkvenih analov poročajo, da so duhovniki že v zgodnjem srednjem veku začeli mnogokje igrati po cerkvah posamezne prizore iz evangelijev velikih praznikov. Tako je moglo neuko ljudstvo z očmi gledati vzvišene zgodbe našega odrešenja. Ti skromni prizori z latinskim besedilom so se pojavili najprej med 'bogoslužjem velikega tedna, nekaj pozneje pa tudi za 'božič in nato za razne druge praznike in slovesnosti. Ti krajši prizori so se polagoma razširjali, prodiral je v nje narodni jezik in so se kot prave igre izločile iz rednega bogoslužja; vendar pa so še vedno ostale v cerkvi ali vsaj pred cerkvijo oziroma na samostanskih tivoriščih. Kasneje so morale take igre iz cerkve in so jih zato redno predvajali pred cerkvenimi vrati ali na mestnem trgu. Tako so nastali misteriji ali duhovne igre, ki so prikazovale zlasti trpljenje našega Odrešenika. Imenovali so jih z liturgičnim izrazom Pasijon. Kmalu so se tem pridružile še igre ali misteriji, ki so prikazovali življenje svetnikov, zlasti farnih 'paitronov. Posebna vrsta duhovnih iger je prikazovala Marijine čudeže (mirakle: Theophilhis), druga vrsta pa je prikazovala delovanje posameznih kreposti oziroma pregreh (Slehernik). Slovenska duhovna igra Kot 'i>o vsem -krščanskem svetu je podobno bilo z igranjem tudi pri Slovencih. Ker se je naše kulturno življenje neposredno naslanjalo na nemško kulturo, se je tudi igralstvo razvijalo v ozki povezanosti z nemško versko dramatiko. Toda večji del predstav je bil takrat v lalin- sami... pošteni samo tedaj, če vam kdo gleda na prste?« Saj bi potem vendar smel obedovati — ker je sam — v kopalnih hlačkah in jesti kar s prsti. Ali je morda lepo vedenje samo igra za druge in brez 'pomena za nas same? Saj se vam mora potem zdeti tudi čudno, da nekdo, ko je popolnoma sam, ima v svoji sobi rože na mizi. Čemu naj mti bo še tako dehteč šopek, če pa mlaska in se mu iz ust cede sline in prijemlje sklede z umazanimi rokami? In prav bi imel ta gospod, če bi vam tako govoril. Kdor sc vede dostojno samo zaradi drugih, je le na videz uglajen človek. Resnično olikan človek pa se vede lepo in dostojno, ker je to njegova notranja potreba. Duša čuti namreč vse, kar se dogaja izven nje. Hoče se ji snage in ljubkosti ne samo v notranjosti, ampak vsepovsod. V Na človeka vplivajo lepe in prikupne navade kakor planinsko zelišče na pljuča, če bi hlastno požiranje in nemarnost, veliki madeži od juhe na suknji in hrupno vedenje pri jedi in podobno ne vplivalo na človeka in na vse njegovo mišljenje, bi zares na svetu nekaj ne bilo prav. skem jeziku. Tako imamo poročilo, da so v Ljubljani leta 1617. priredili ondotni kapucini pasijonsko procesijo, katero so potem vsako leto ponavljali, ker so se zaobljubili zoper kugo, ki je razsajala na Kranjskem. 'Prav tako je tudi znano, da so leta 1680. priredili jez nitje v svoji cerkvi v Ljubljani pred glavnim oltarjem »Pasijon« v latinskem jeziku. Prva slovenska igra, ki nam je ohranjena, je besedilo škofjeloške pasijonske procesije iz leta 1721. Napisal jo je kapucin oče Rornuald, doma k Štandreža pri Gorici. Pri tej procesiji so vozili vozove s posameznimi prizori, ki so se odigravali ob preprostem in okornem besedilu. Pri tem j,e sodelovalo par sto vernikov. Ob velikem evharističnem kongresu po drugi svetovni vojni iso prav isti pasijon igrali v štandre-'žu in je pri njem sodelovala mladina iz cele goriške okolice. Kljub preprosti igr-ski zgradbi je ta pasijon zelo ugajal ljudstvu. Podobne pasijonske igre so se vršile na mnogih drugih krajih, kjer so bili večji samostani, ali samostanske šole. Tako je znano, da so zlasti v Novem mestu in v 'Kranju pogosto prirejali misterije. A v teh krajih je bilo besedilo iger pogosto nemško in je zato bilo dostopno le ožjemu krogu meščanov, ki so bili vešči tudi nemškega jezika, dočim je škofjeloški ipasi- Visokošolski V Monakovem jc izšel razmnoženi Slovenski visokošolski zbornik, III. letnik, 1958—60. Uredil ga je uredniški zbor, v katerem jc en zastopnik za Goriško, eden za Koroško, eden za ostalo Evropo in eden za USA in Kanado. Tehniško uredniška plat pa jc delo Rranimirja Pistivška. Pregled vsebine pokaže, da jc zbornik razdeljen v več poglavij, katerih naslovi so: Vezana in nevezana beseda, Trenutki duhovne poglobitve, Naši pogledi na sodobna slovenska vprašanja, Veliki vzori in vzgledi, Poročila. Zbornik bo vzel v roke z zanimanjem vsak izobraženec, ne le visokošolcc. Prepričani smo, da ga bo odložil bogatejši v več pogledih. Naj opozorimo samo na nekaj zanimivih odstavkov v raznoličnih člankih. K prvemu poglavju je prispeval predvsem Branimir Pistivšck s svojimi pesmimi. Drugo poglavje res poglablja v bralcu razna življenjska vprašanja. Prelistajmo naslove člankov: Življenje, Krščanske prvine v življenju naroda, O lužiškosrbski književni zgodovini in kritiki. Zaton bogov, Slovaško stališče k preureditvi Srednje Ev rope, Poljska mladina za železno zaveso, Ob stoletnici zmagoslavja Brezmadežne, Ccščenje Matere božje v Latviji, Vas Svetina nad Celjem, Izraelski triumf nezlomljive volje, Kdaj smatramo privolitev za umljivo, Uvod v simbolično logiko, Mislimo o žosizmu, Uživaj zdaj — plačaj pozneje (Amerika včeraj in danes), Zanimivi običaji sveta, Raznoterosti. Poglavje o sodobnih slovenskih vprašanjih uvaja angleški članek o Sloveniji. Sledijo razprave: Naš zrelostni izpit. Problematika slovenske manjšine na Goriškem, Koroški odnosi do matične države, Nas narodno-politični antipol, Misli ob 40-letnici slovenskega osvcbojcnja. Vprašanje slovenskega izseljenstva, Razmišljanje o slovenski izseljenski povezavi, Drobno modrovanje ob knjigi. Vzori in zgledi opisujejo nekaj naših mož, ki jim je treba res dati cvetje na grob. Očeta izseljencev, p. Zakrajška, se s]M>minja članek: ^Slovenskemu Janezu Kapistranu v spomin”. Sledi nekrolog duhovnika poslanca Karla Škulja, češkega slavista, prijatelja Slovencev prof. dr. Jožefa Pata, spominski članek ob 40-letnici smrti jezikoslovca p. Stanislava škrabca in članek ob 40-letnici narodnega junaka Franja Malgaja. Za zaključek je daljša razprava o delu preprostega, a zavednega slovenskega in katoliškega rudarja Andreja Tomca v Ameriki. Zaključno poglavje Zbornika nas seznanja s slovenskimi akademiki v Ameriki in s slovensko akademsko anketo v Ameriki iz leta 1958., z življenjem slovenskih študentov v taborišču. Nas na Koroškem posebno zanimajo članki, ki govore o naših razmerah in vsem, kar je pač v zvezi z današnjo slovensko in katoliško problematiko. Naše rojake po svetu bo posebej zanimalo, jon bil v slovenščini in je pritegnili -I jutLke množice ter -tako bil prava krščanska ljudska prireditev. Andrej Šuster - Drabosnjak Na Koroškem je šel ta razvoj še dalje. Pod vplivom ljudskega nemškega verskega igranja je kmet in poet Andrej Susiter-Drabosnjalk, doma od Sv. Jurija na Strmcu, priredil »Igro o izgubljenem sinu«, katero so dolga leta redno prirejali na Kosta-n.jah in tudi drugod, pred tremi leti pa so j.o igrali tudi v St. Janžu v Rožu. Priredil je tudi' pasijon, kateremu je dal naslov »Komedija od celiga grenkiga cerpleti ja inu smerti Jezusa Kristusa našiga Iju-biga Gospoda1«. Za božični, čas je pripravil božično ali trikraljevsko igro. Te igre je Draboismjak uprizarjal sam, Sirile pa so se v prepisih po vsem sloven-skom Koroškem. Njegov Pasijon so uprizorili še pred nekaj leti. Poleg škofjeloškega pasijona so Drahosnjakove duhovne igre edini primer prave slovenske versko-1,j nilske igre. Danes imamo sicer še nekaj drugih misterijev, ki pa so v prevodu. Tako nam je Župančič pripravil ileip prevod Hoffmannstalovega »Slehernika« in tudi »Theophdlus« je preveden v lepem prevodu. Prirejenih je tudi še nekaj manjših duhovnih iger, katere sta tik pred drugo svetovno vojno z. velikim uspehom razširjala profesor Niko Kuret in kaplan Davorin Petanoič. Priredila sta tudi nekaj izvirnih verskih ljudskih iger, ki so pa žal radi spremenjenih razmer ostale samo v knjižnicah. Tudi na 'Koroškem so nekatera katoliška društva priredila take duhovne igre, ki so imele vdlik odmev med ljudstvom. Tako so »Slehernik« v St. Jakobu, »Pasijon« v Globasnici in »Misterij sv. maše« na Selah ter 'v krajih, kjer so bile te igre uprizorjene, ljudstvu nadvse ugajali in ostali v naj-lepšetm spominu. zbornik 1960 kar je govora o njihovih problemih. Mislimo, da bo kljub temu, da se pač vsi ne bodo strinjali z vsemi zaključki v člankih Zbornika, Zbornik koristil, ker nakaže in sproži marsikatere točke, ki morajo zanimali izobraženca in ki jih mora skušati reševati. Toplo ga priporočamo v branje vsem našim fantom in dekletom, ki študirajo na visokih šolah. Zbornik je „naše gore list” in je izšel v letih njihovega študija. Zato ga morajo poznati, da bodo lahko izpolnili svojo nalogo v današnjem času in bližnji bodočnosti. r. filmskega Sveta Kako vpliva film... Velika večina obiskovalcev kina se zda-leka ne 'zaveda', da ima nanje film čudovit vpliv. Prešlo jim je že naravnost-v podzavest, da mislijo, hočejo in tudi delajo tako, kot so videli v kinti. Iz tega razloga moremo trditi, da je film danes eden najmočnejših činiteljev človekove vzgoje. Ta vpliv je že v dobri smeri velik, a neprimerno večji je v slabi smeri, zlasti pri mladini, ki je v lahkomiselnosti še bolj podvržena kvarnim vplivom. Dolga 'leta je film nemoteno vršil svoje delo po 'čisto egoistično-profitarskih načelih. Nikogar ni bilo, ki bi poleg javne 'kritike tudi dejansko nastopil proti veliki .poplavi slabih filmov. Verski predstavniki in katoliške organizacije so sicer pogosto opozarjale javnost na pogubni vpliv slabih filmov, toda ostalo je dolga leta pri klicu v puščavo. To 'je nagnilo katoličane k samoobrambi. Raizni katoliški centri so začeli izdajati svoje kritike nad filmi, ki jih proizvedejo svetovne filmske družbe. Te kritike služijo potem kot navodilo staršem in vsem vabče. Tako imajo te kritike velik vzgojni namen in če že ne morejo popolnoma preprečiti nemoralo v filmskem svetu, jo vsaj nekoliko zmanjšajo, ker odvračajo precejšnje število gledalcev od slabih in kvarnih filmov. Istočasno pa s tem opozorijo predvajatelja in -izdelovatelja filma, da mora upoštevati tudi katoličane, ki hočejo gledati le dobre filme. Zaradi kvarnih vplivov, -ki jih ima film na gledalca, je potrebna neka vzgoja gledalstva. Potrebno je ljudi poučiti, s kakšnim merilom je treba gledati- filmsko predstavo, da mu ne 'bo škodila. V silni privlačnosti film posebno mladega človeka kar nekako očara in pogosto mu odvzame vsako kritično zmožnost. Zato je 'potrebno, da se ljudje naučijo prav in po verskih načelih presojati film. Uspešno perutninarsfvo Dandanes nima več smisla valiti piščance doma, ker so taki piščanci .v istem letu za ncsnice le malo uporabni. Ker pa tako le težko dobimo zaželeno šteVilo piščancev, kupujemo dandanes piščance v valilnicah. Pri tem nakupu pa ne smemo biti brezbrižni, ampak imoramo gledati, da naročimo piščance pravočasno in tam, kjer so najboljši. Poskrbeti moramo za pravilno pasmo dn doma za piščance pripraviti topel prostor 'z umetno kokljo in dovolj pice. Na ceno se ne moremo preveč ozirati, ker je v koroških ivalilnicah poenotena. Kdaj pa je pravi čas za nakup piščancev? Pravilni odgovor na to vprašanje zavi-si od tega, kaj od piščancev hočemo in kakšno pasmo piščancev imamo. Če hočemo vzrediti piščance za cvrtje, ki so za zakol godni po 8 do 10 tednih, moramo vedeti, kdaj jih lahko pričnemo najugodneje spravljati v denar. Prva sezona za prodajo piščancev se začne pri nas že maja meseca. Druga sezona prične koncem junija in traja do srede septembra. Tem okoliščinam primerno moramo izbirati čas za nakup enodnevnih piščancev za cvrtje. Pametno je kupovati sortirane petelinčke, ki so cenejši od nesortiranih piščancev. Ako pa želimo limeti jarčke, torej kokoši nesnice, je najbolje da se pri nakupu od-iločimo za sortirane piške. Jarčke morajo pričeti nesti meseca oktobra, zato maramo piške lažjih pasem, ki pričnejo nesti že po šestih mesecih, kupiti v aprilu; piske težjih pasem, ki pričenjajo nesti šele po sedmih do osmiih mesecih, pa že v začetku marca. Dobri so piščanci le iz rej, kjer kokoši redno pregledujejo, da nimajo bele griže, ki je najnevarnejša bolezen piščancev. Poleg tega so piščanci dobri iz rej, kjer kokoši stalno nadzorujejo glede na rastnost in nesnost. Kot izrazite nesnice bi priporočali Leghornovke in Italijanke, kot klavne piščance pa New Hampshire. Najmanj zahtevne glede hrane so pa Rhodelaendenice. Prostor, ki ga moramo za kupljene piščance doma pripraviti, mora biti suh in zračen in brez prepiha! V prvih treh tednih ga moramo v zgodnji pomladi ogrevati. Za nastilj uporabljamo le staro zrezano slamo. Kot umetna koklja se je doslej še najboljše obnesla infrardeča žarnica, ki zadošča za 70 do 80 piščancev, če jo namestimo 60 cm od tal. Piščančki so žejni svežega zraka, a silno jim škoduje prepih. Škoduje pa jim tudi prevelika toplota prav tako kot mraz. V obeh primerih nam lahko poginejo. V prvem tednu naj bo pod žarnico kakih 30 stopinj toplote, kasneje pa toploto znižujemo s tem, da žarnico obešamo vedno za nekaj centimetrov više. Toploto .smemo vsak teden znižati za kake 3 stopinje; ko pa so piščanci enkrat operjeni, jim mraz ne Škodi več. Kakor jrovsod v živinoreji, zavisi uspeh tudi v kokošereji največ od krme. Za piščance in kokoši že dobimo iz tovarn najrazličnejše kompletne mešanice krme, ki so vsekakor boljše kot doma pripravljene. Piščanci v 1. tednu najrajši zobljejo proseno kašo ali 'zmlet ješprenj, bolj neradi pa se lotijo koruznega zdroba. Krmo jim dajemo petkrat na dan in od časa do časa dodamo tej krmi še malo zelenjave, n. pr. regrata, mladih 'kopriv ali rmana. Tudi naribano korenje radi pojedo. Kuhana jajca ali sir morejo piščanci prenesti šele po tretjem ali četrtem dnevu starosti. Za pijačo jim dajemo čisto, sveže ali pa trdo skisano mleko. Ko so piščanci stari dva tedna, jim pričnemo dajati mešanico, sestavljeno iz dveh tretjin žitnega zdroba (koruze, pšenice, ječmena. ovsa) in ene tretjine kvasa, mleka v prahu ali ribje moke. Potrebne rudnin-sko-vitaminske snovi pa dokupimo. Kot dodatek služi piščancem mlada 'posušena lucerna. Seveda ne smemo pozabiti na svežo vodo za pitje. To krmno mešanico dajemo piščancem dvakrat na dan toliko časa, da postanejo 'težki 1 kg do 1,20 kg. Tedaj so godni za zakol ali pa za nadaljno rejo v kurnkah. Za 1 kg prirastka potrebujemo v tem času okoli 3 kg krme. Če gre vse po sreči in piščancev ne napade kaka 'bolezen, je torej pitanje piščancev za zakol kar enostavno. Za kokoši nesnice je teh prvih 8 do 10 tednov seveda le prvo obdobje v/reje. 'Ko smo 10 tednov stare jarčke preselili na tako zvano 'trdo rejo ali pašo, jim take dobre krmne mešanice ni več treba, kot smo jo zgoraj opisali. Jarčke že 'lahko krmimo z žitom, kuhanim krompirjem, otrobi in jih pustimo, da ise pasejo, jarčke, katerim se predobro godi, dozorijo prehitro, prič- zavoljo tega po-kmalu poginejo. nejo prezgodaj nesti, se mehkužijo in navadno Za gospodinje; Glede vzreje jarek naj velja pravilo: čim cenejša vzreja! 12 kg krme v prvih šestih mesecih bo za eno jarčko zadostovalo. Boj boleznim perutnine Svojčas brez dvoma nismo še poznali pomena perutninarstva za kmetijstvo. V teku mehanizacije kmetijstva pa je 'traktor nadomestil konja. Istočasno se je razvilo perutninarstvo v enega najvažnejših virov dohodkov za kmetijo. S tem, da je konj kot najvažnejši pacient v praksi ži-vinozdravnika postal vse bolj redek gost, so se živinozdravniki pričeli. lx)Ij in bolj zanimati za druge živali, ki so jih prej zanemarjali. če želimo, da se nam perutninarstvo izplača, je seveda j>otrebno držati perutnino intenzivno, it. j. na najožjem prostoru. To velja tako za nesnice kot za pitance. Po holandskem vzorcu držimo 5 živali na enem kvadratnem metru površine. Dasiravno pri tem na splošno ne dosežemo zaželene nes-nosti, se zavoljo avtomatičnega krmljenja in napajanja to vendarle izplača, ker prihranimo na delovnih močeh. Seveda pa je predpogoj za avtomatično krmljenje po-kladanje kvalitetne krme. Pri tem pa je potrebna tudi stalna kontrola vlažnosti in prezračevanja kurnikov. Ker je toliko živali na tako ozkem prostoru, je seveda možnost epidemij postala večja. Pojavile so se že povsem nove bolezni, in bolezni, katerim prej nismo posvečali nobene pozornosti, so postale nevarne za proizvodnjo. Zdravljenje poedine živali ne pride v poštev, ker se ne 'izplača. Za zdraviljenje bolezni perutnine uporabljamo v glavnem sulfonamide in antibiotična sredstva, ki jih primešamo vodi. Varčevanje močS Vsestransko delo vsake gospodinje, posebno pa kmečke, zahteva 'visoko izrabo telesnih moči. Velika prenapetost dnevnega dela v hiši in še v hlevu vodi k pretirani izčrpanosti. Prvi opomin so stalna utrujenost in bolečine v križu. Če teh zna-kov ne upoštevamo, sledijo kmalu drugi, kakor bolečine v nogah in živčna oslabelost. Vendar ne smemo dopustiti, da bi do tega prišlo. Raje poprej pomislimo, kako si lahko olajšamo delo. V mmogih stvareh si lahko pomaga gospodinja sama, v drugih pa priskoči na pomoč družina. Tako lahko na primer izkoristimo vsako priliko, da si odpočijemo noge. Zgrešena je misel, da lahko samo stoje dobro delamo in da ni dosti vredna tista gospodinja, ki opravlja nekatera dela sede. Nasprotno, gospodinje, ki opravljajo sede določena dela, se ne utrudlijo toliko in lahko zaradi tega opravijo več. Pri marsikaterem delu lahko sedimo, na primer, pri lupljenju krompirja, čiščenju zelenjave, mešanju testa, likanju in po- Od kod naša povrtnina? (Nadaljevanje in konec) V časih, krompirja, Korenje in grah ko pri nas še nismo poznali so naši predniki uživali mnogo korenja. Njegova davna domovina je Afganistan; v današnjo žlahtno obliko pa so ga vzgojili šele v zadnjih stoletjih. Od daleč je priromal tudi grah — iz Abesinije In iz Indije. Zares domačih je pri nas zelo malo povrtnin. Med »domačine« sodijo v prvi vrsti različne sorte zelja. Sadje Kako pa je s sadjem? Podobno kakor povrtnina, izvirajo tudi. skoraj vse vrste peč-kastega sadja iz daljnih dežel. Spet so bili Rimljani tisti, ki so stalno iška je novih slastnih prigrizkov nosili z vojnih pohodov v domovino nove vrste žlahtnih sadežev. I/ azijskih dežel se niso vračali praznih rok. Naš okus za sadje pa je precej bolj razvajen od rimskega, kajti naše sadje je postalo spričo mnogoletne vzgoje mnogo okusnejše in žlahtnejše, kakor je bilo v rimskih časih. Češnja, češplja, marelica in breskev Češnje je prinesel v Rim z južnih obal Črnega morja že omenjeni Lukul. češplje so prvotno rasle samo v Mali Aziji in v Perziji, kjer še dandanes rastejo divje. K nam so prispele preko Italije. Najžlahtnejša sadova naših krajev sta marelica in breskev. Rimljani so ju prinesli iz Perzije, vendar je njuna prvotna domovina daleč v pokrajinah srednje Azije. Marelica je doma na severnem Kitajskem, breskev pa v južnih pokrajinah osrednje Kitajske. Hruška in jabolko Imeniten rodovnik 'ima tudi hruška. Izvira iz Orienta in je bila nekoč koščičasti sadež. Divja hruška je pred tisočletji rasla tudi v Evropi, vendar se dandanes ne bi /menili zanjo, 'kajti to, ikar razumemo pod hruško, je plod dolgotrajnega požlahtnje-vanja. Divja hruška pa je že tedaj hranila stare prebivalce Evrope. Podobno je z jabolkom. V glinastih usedlinah ob koliščih i/ kamene dobe so našli razen pečka hrušk tudi pečke jabolk. S ponosom lahko rečemo, da se je posrečilo našim prednikom iz nekdanjih na pol divjih tujcev iz mnogih daljnih dežel vzgojiti najžlahtnejše sorte sadja in povrtnine, 'kakršnih ni tudi v njihovi .prvotni domovini. dobno. Pri vseh teh opravilih pa moramo seveda pravilno sedeti. Telo naj ne bo upognjeno v križu, temveč v bokih. Pri tem moramo postaviti noge paralelno; če sedimo / nogami malo ukrivljenimi na O, kot to mnogokrat opazimo pri. sedečih ženah, se s tem noge ne sprostijo. S prekrižanimi nogami pa zaviramo krvni obtok. Seveda mora imeti gospodinja pohištvo v odgovarjajoči višini, če sedimo pri mešanju testa na nizkem stolčku ali pa imamo pri likanju likalno desko previsoko, ni to noben počitek. Zato nekalj tnalih nasvetov. Likalna deska naj bo pri strani narejena tako, da jo je moč uravnavati na zaželeno in odgovarjajočo višino. Tako likanje ni utrudljivo. Pri kuhinjski mizi si pustimo v višini 60 do 65 cm vdelati desko, 'katero se izvleče in na njej potem lahko udobno naredimo raizna kuhinjska dela. Sem 'spada še odgovarjajoči stol z udobnim naslonjalom, vendar brez stranskih opor za roke, ker te pri delu samo ovirajo. Najprimernejši 'bi bil vrteči stol, da lahko uravnamo višino po želji. Ko sedemo k delu, si pripravimo vse potrebno orodje v dosegljivi višini, da med delom ne vstajamo neštetokrat. Če opravljamo sede čimveč dela, varčujemo s svojimi močmi in preprečimo nezaželene 'posledice neracionalnega dela kot; 'boleče noge, slab krvni obtok in drugo. Posebno pa je važno eno: imeti moramo toliko energije, da vse to res izvedemo. Odgovori na vprašanja o mleku Mnogokrat slišimo vprašanija, zakaj je mleko belo, zakaj je mastno itd. Predvsem iz česa je mleko? Iz česa je torej mleko? V mleku je na vsak liter 37 gr maščobe, 35 gr beljakovin, 48 gr mlečnega sladkorja, 7 gr mineralnih snovi in mnogo vitaminov ter vode. Zakaj je mleko belo? To belino povzročajo kazein, albuin in maščobne krogljice. Zakaj je mleko sladko? V mleku je raztopljenega 48 gramov mlečnega sladkorja, kar jc precej. Ta sladkor pa ni tako sladek, koUje sladkor, ki ga običajno rabimo. Zakaj ima mleko plast smetane? V mleku plavajo zelo majhne, za preprosto oko neločljive kroglice maščobe in ker so te-lažje od vode, priplavajo na vrh in stvori j o smetano. Šoferski kotiček Že večkrat smo v tem okviru pisali, kako se je treba na cesti obnašati, da ne pride do nezgod, in seveda 'pogosteje dajali nasvete motoriziranim. Vendar je treba od časa do 'časa nasloviti poziv glede pravilnega zadržanja v prometu tudi na pešce. V času, ko je tujski promet pri nas v polnem razmahu iu so tudi naše pode-žeLsike ceste močneje frekventirane, je še posebno važno, da se i pešci i motorizirani zavedajo, da veljajo v prometu pravila, ki jih je treba na vsak način upoštevati. Mnogim še danes mt znano, da velja za pešce pravilo, naj hodijo po levi strani ceste, tam kjer ni pločnika, kajti hoja po desni jc nevarna. Če se vozi človek ob nedeljah po deželi, doživi naslednje: Avto za avtomobilom, nekaterim se prav mudi, drugi pa vozijo počasi in s tem prisilijo druge, da jih prehitevajo. Vendar danes ne bomo pisali o tem, saj smo že dostikrat. Danes si bomo ogledali pešce, ki se tako radi hudujejo na »brezobzirne« avtomobiliste in 'motocikliste. .Pešoi imajo to slabo navado, da prav radi hodijo v skupinah le jk) desni strani ceste. Mati drži otroke za roko, na levi Petra, na desni pa Pavlico, dva divjačka, ki 'bi najrajši skakala po mili volji. Starejši gredo po dva ali celo po trije vštric in ise pomenkujejo. Kaj se na cesti godi, jih seveda nič ne briga, saj hodijo po desni strani ceste, prav tako kot velja to za motorizirane. Ne pomislijo pa, da nimajo na hrbtu Oči, da bi mogli videti, kaj se jim za hrbtom bliža. Opazovalcu se večkrat zdi, da so pešci naravnost veseli, da jim ni treba tako paziti kot šoferjem. Avtomobili pa drvijo mimo. včasih presneto 'tesno ob njih, kajti zaradi preozke ceste drugače niti ne morejo. Koliko prostora pa 'je na ozkih podeželskih cestah? Gotovo ne dovolj, da bi mogli ljudje v skupinah hoditi neogroženi po desni! Seveda, vozač je v vsakem slučaju sokriv — toda pešci, ki jih je doletela nesreča, so navadno tudi'. Na vsak način pa ostane mrtev, kdor je mrtev, tudi če izjavljajo priče, da je šel čisto [X) desni strani ceste. Kaj naj torej pešec napravi, da bo prav? Če se jezi in preklinja 'trapaste 'šoferje, mu prav nič ne pomaga. Pomaga mu edino, če se drži dveh osnovnih pravil, ki veljata za pešce! Prvo pravilo pravi, da naj nikdar ne hodi po prometnih cestah v skupini. Če mora držati otrOke za roko, potem naj jih drži tako, da bodo hodili otroci vedno po robu ceste in jim ne bo mogoče hipoma skočiti proti sredini ceste. Drugo pravilo pa pravi, da je treba hoditi po levi strani. Seveda večina ne ve, zakaj je to dobro in pametno, še vedno prevladuje mnen je, da velja tudi za pešce isto pravilo kot za vozila, ki morajo voziti po desni. Vidite, prav zaradi 'tega, ker vozijo vozila po desni, morajo hoditi pesni po levi. Hoditi po levi strani ceste pomeni, da ogroža pešca promet samo od spredaj, ne pa od zadaj. Vozilu, ki ga vidimo, se lahko izognemo, če se nam zdi, da pelje preveč blizu nas. V skrajnem slučaju človek še lahko odskoči s ceste. Prav posebno važno pa je hoditi po levi strani ponoči ali v megli. V obeh slučajih zagleda pešec, ki gre po levi strani ceste, prej razsvetljeno vozilo, kot pa šofer tega vozila temnega pešca. Zato, drage bralke in bralci, si zapomniti', da veljajo tudi za pešce gotova pravila na cesti. Če bi se vsi pešci tega zavedali v polni meri, hi vozačem motornih vozil prihranili marsikatero upravičeno kletvico na račun trmastih pešcev. KMETJE, POZORI šivalne stroje znamke Rast & Gasser, Jax, Gritzner, Necchi (izg. Neki) in Ankcr, pralne stroje, peči in štedilnike — naročite najceneje pri domačem podjetju JOHAN L0MŠEK Št. LipS, Tihoja, p. Dobrla ves Zaloga raznih strojev, vozil, radioaparatov, šivalnih strojev, kakor vseh električnih predmetov. Plačilne olajšave! Zahtevajte cenike! Naročene stroje dostavimo na dom. P * j * 5 * /\ * f\j * o * B * R * /\ ^ N * J * E Janez Rožencvet: Šport (Nadaljevanje in konec) Četrto mesto, v katerem se je ustavil, je bilo Bolšje. Pri nas še kraja ni s tem imenom, .nikar takih ljudi, kakor jih ie France tam našel. Poskočni so bili kakor bolhe. Tramvajski in avtobusni vozovi so bili odprti, in ljudje , so skakali spotoma iz njih skoz okna v svoja stanovanja v drugem ali v tretjem nadstropju. Prav tako z oken v vozove ali k sosedu čez ulico. V hišah ni bilo nič stopnic. Na okna so bili obešeni taki stoli, kakor jih imamo pri nas za kozolce, in treba je bilo nanje skočiti. S težavo se je France navadil skakati od nadstropja do nadstropja, kakor iso znali v. Boljšem že otroci, ki pri nas še platno prodajajo. Da bi pa preskočil dve ali tri nadstropja ali široko ulico, pa ni šlo in ni šlo. France je odnehal in šel naprej. Prišel je tako v veliko mesto I.učanje, ki je bilo na srečo čisto tako, kakršna so naša mesta. Samo ljudje so imeli spet posebno navado, da stvari niso prenašali, ampak so jih kar bičali, če je le šlo. Poštarji so hodili zjutraj po sredi ulic in razmetavali na vse strani pisma, ljudje pa so jih pri oknih lovili. Prav tako so razmetavali mesarji meso, trgovci blago, krčmarji vino v steklenicah. Skoraj nikoli ni nihče zgrešil, da bi slabo vrgel ali slabo ujel. V lučanju je bil France že doma mojster. Gospod kaplan so ga dvakrat za ušesa prijeli, ko s*o ga bili zalotili pri stavi, da zadene po desetkrat zaporedoma s kamnom jabolko na zvoniku. V prejšnjih mestih osme dežele si je dobro izuril tudi telo in oči in to mu je zdaj vse prav prišlo. Čez nekaj dni je znal bičati, kakor bi bil v Lučanjah rojen. Pa tudi tukaj ni dolgo vzdržal. Odpravil se je domov. Prišel je v domače glavno mesto na nedeljo in videl, da se vsi ljudje nekam odpravljajo. Sel je za njimi in izvedel, da bodo velike športne tekme, ki jih pride gledat sam kralj. France je bil radoveden in izmuznil se je z drugimi otroki vred skrivaj skoz ograjo v stadion. Od sile gledalcev je bilo okrog praznega prostora in godba je igrala. Ko je prišel kralj, so se tekme začele. Najprvo so se skušali plezalci. Postavljenih je bilo šest silno visokih mlajev. Ple-zalca, ki je prvi prišel do smrečice in snel venec, so ljudje pozdravili z navdušenim ploskanjem. Za plezalci so se skušali tekači. Tekli so naokrog mimo ljudi, iti pa so jih neprestano spodbujali. Tretji so se merili plavači. Zanje je bil napravljen poseben ribnik. Zmagala je nad plavači edina plavalka, ki ji tekmovala, in to je ljudi na moč navdušilo. Na vrsto so prišli skakači na višavo in daljavo, nazadnje pa metalci: ti so lučalt Visoška kronika Dr. Ivan Tavčar Umrl je na pepelnično sredo. Tedaj sem ponovil obljubo, da hočem vse žive dni delati pokoro za njega, ki je bil velik grešnik, ki pa je bil tudi moj oče. Pokopali smo ga drugi dan po pepelnični sredii. Kolikor sem prosil duhovnega očeta, — gospod Janez Kašper se ni dal geni ti in nikakor ni hotel dovoliti, da bi ga pokopali pri cerkvi sv. ‘Martina v Poljanah. Njegova beseda je bila: »Zagrebi-te ga na luteranskem pokopališču, ki so g;i imeli svojčas protestantje v Poljanski dolini!« To pokopališče je tičalo na zapuščenem ntestu in mi, ki smo takrat živeli, že nismo yeč vedeli, da so se tam pokopavala človeška trupla. Bil je to košček neobdelane zemlje v kotu, kjer se tovorna pot zavije Proti poljanski vasi. Le toliko je dovolil gospod župnik, da so smeli sosedje prinesti mrliča na ta kraj. Katoličanom, ki niso bili z visoško hišo v n'*kaki zvezi, je bila udeležba pri pogrebu zabranjena. Pa jih je le mnogo prišlo vzlic tej prepovedi! Pogreb je bil ob nenavadnem čaisu. Dopoldne sta hlapca izkopala jamo, ob dveh Popoldne pa smo prinesli mrliča ter ga 'Kfez molitev pokopali'. Božje Usmiljenje! k*a hi ne doživel več takega dne! kopja, krogle in diske, to je okroglein precej težke plošče. Fekme so bile končane, zmagovalci srečni, kralj zadovoljen in ljudje vsi 'navdušeni razen Franceta. Njemu se ni zdelo nič posebnega, kar ije bil videl. Prerinil se je skozi gnečo h komisiji, ki 'je tekme vodila, in dejal, da se gre takoj skušat z vsemi zmagovalci, in stavi glavo, da poseka vse. Gospodje so dejali, da to ne gre. Za tekme ■se je treba zmerom prej priglasiti. Zdaj so končane in jih ne 'bodo 'ponavljali. Kralj je bil pa posebno dobre volje in je rekel, če se hočejo zmagovalci še enkrat meriti, naj se. Zaslužena darila obdrže, naj se zgodi, kar hoče. Ge zmaga France, mu da pa on sam posebno nagrado. Seveda, če ne zmaga, lahko sam vidi, pred koliko očmi bo osramočen! Zmagovalci so bili zadovoljni in France se je z njimi pomeril. Najprej s plezačem: ta je mislil, da se mu sanja, ko še na pol mlaja mi bil, ljudje so pa že ploskali Francetu na vrhu. In gledalci se precej še oglasili niso, zakaj sapo jim je zaprlo, ko je France šinil po mlaju kakor mačica na elastiko po paličici. Zmagovalci so prebledeli in v zadregi dejali: »Plezanje ni kaj poseben šport. Včasih tudi kmečki fantje dobro plezajo. Morda zna samo to, pa se je toliko ojunačil.« France se je pomeril s tekačem. Dober tekač je 'bil tekmec, ali kje je zaostal za Francetom, ki je pritekel trikrat naokoli kakor sapa! >Ntirmi je počasne proti Francetu!« so dejali ljudje in ploskali kakor brez uma. Plavalki je postalo vroče in najrajši ne bi bila več tekmovala. Pa se je le ojunačila in se šla s Francetom merit. Starter je ustrelil in oba hkrati sta se pognala v vodo. Plavalka je zaokrožila odprta usta kakor karp in otepala z vsemi štirimi po vodi, da ni videla ne slišala, kdaj je že France priplaval na cilj. »Motorje ima v nogah!« so dejali ljudje in klicali živio Francetu kakor še nikoli nikomur. Drugi zmagovalci so zdaj rajši kar odstopili in France je sam pokazal še ostale umetnije. Skočil je na visoko im na daleč, da razsodniki svojim očem kmalu ne bi verjeli. Težko železno kroglo je sunil tako daleč, kakor pred njim in za njim še nihče. Za kopje je naprej povedal, do kod ga bo vrgel. In zalučal ga je s tako silo, da so ga komaj iz zemlje izdrli. Disku ni bil vajen. Vendar je stopil v krog, kakor je bil prej druge videl, se zavihtel dvakrat naokoli in plošča je zletela neverjetno daleč. Komisija je ugotovila: dvanajst metrov dalje, kakor je bil dotlej svetovni rekord. Zdaj so pristopili k Francetu prejšnji zmagovalci in dejali: »Pravila so lepa reč, Držal sem se starih navad. Ker je bil pogreb v postnem času, sem mrliča, kakor pravimo, »iz posta vzel«. Tik groba sem vse, kar jih je bilo prisilo, pogostil, kakor to delajo tudi kočarji pri svojih katoliških pogrebih. Jedli so, pili so in bili prav dobre volje. Oni pa je spal pod rušo! — A več ko .se je snedlo in več ko sc je spilo, imenitnejši je postajal pogreb! Tudi pri zadnji priliki sem izkazal očetu vso čast in iz posta vzetemu pokojniku je visoška kmetija napravila sedmino, kakor je prej ne slej ni bilo na poljanskem katoliškem pokopališču. Celega teleta in celega prašiča so snedli pogrebci in povrhu še trideset belih pogač. Vina pa se je izpilo, kolikor se ga je hotelo. — Ko je ■padel mrak na zemljo, je odšla (pogrebna družba vesele in Židane volje! Župniku vse to ni bilo všeč, ali branil sem se, da se visoški gospodar ni mogel drugače pokopati, če ni hotela pasti sramota na njegovo hišo. Ko so 'bili pogrebci odšli in ko se je od teme že komaj videlo, je prišel nekdo po tovorni poti. Pri grobu je stala dolga, črna oseba in govorila je in z roko blagoslavljala mrliča pod zemljo. Nekomu pa, ki je ravno šel mimo, so'se naježili lasje na glavi. Ko je prisopel v Poljane, je pripovedoval, da je morali pokojni Visočan že prvo noč iz pekla, da je od 'bolečin skakal po svojem grobu in da je zvijal roke, kakor bi ga nekaj prav jx>sebno peklo. še lepša pa pravičnost. Res se nisi pravilno priglasil. Posekal si nas imenitno in zato ti prepuščamo svoja darila.« France, velikodušen, kakor se športniku spodobi, pa je odgovoril: »Obdržite jih za spomin!« Ljudje bi bili od samega navdušenja Franceta raztrgali, da ga ni kralj poklical predse. Kralj je dejal: »France, srečna je moja dežela, ker te je rodila in jo boš odslej zastopal na mednarodnih tekmah 1 Za prvo silo pa vzemi tole mošnjo cekinov!«' Franceta so brž od vseh strani fotografirali za časopise, potem so ga pa posadili v avto, ki mu ga je sam kralj posodil, To je najrbže moje poslednje pismo. Zdravnik pravi, da je bolje in da sc bom spomladi mogla že preseliti na verando. Obljublja mi veliko noč in binkošti in še snidenje i otroki... Razumem ga tako, da je to zboljšanje pred koncem. Tisto živahnejše vzplapolanje sveče, preden ugasne ... Dobro mi je in prav čudim se, kako lahko mi bo umreti. Lahko? Kakor vsak dan, je vstopil Gospod nekako ob pol ]>etih, ozrl se na polico, kjer spravljam pošto otl otrok, in ko se je preveril, da je še vse, kakor je bilo, in da ne leži nič novega na tem kupu zaprašenih papirjev, je sedel na zofo, prekrižal koleni in iztegnil levo roko po slonilu. Kavno sem ga hotela vprašati, kaj je novega v soseski, ko mi je presekal željo in besedo na jeziku: »Pripravi se... ” „Moj Gospod in moj liog, pripravljena sem že vso zimo. Potrkalo je — saj veš, kako potrka pri ženah, ki so stare nad sedemdeset let in bolne za neozdravno boleznijo — saj veš, kako potrka na duri, na čelo, na spomin... In pri meni je potrkalo že okrog Martinovega.” »Pripravi se... ” »Gospod moj, prijatelj moj, ali se Ti zdi, da še nisem pripravljena dovolj? Prebrala sem svoje življenje, listje svojega življenja, to nično perjičje, kakor natrebimo solato v skledo na zanikrni njivi. Kedaj že sem bila to storila! Prazna je ta žetev, omleden okus jedi, dokler je ne začiniš z vsem, s čimer je treba. Življenje mi je bilo neusmiljeno vsakdanje, izmed tisoč življenj eno, kakor ga je živela in ga še živi ta in ona... Računi so tu, dobri Gospod,, tam v zvezkih jih imaš, samo odpri: ,Majnik. Prejela 99fi kr.; plačala obresti od dolga, stanarino, branarino za dva dijaka v mestu, strežnici ... ostane ... ’ In če se hočeš potruditi, Gospod, in pregledati, koliko smo od prvega do zadnjega v mesecu zajedli, zapili, pokurili, zaživeli ... samo preglej tisto pusto vrsto številk in njih vsoto, kar verjel boš, tla je račun točen, še preden si računal za menoj. Taki gospodinjski ztezki so ločni do najmanjših malenkosti. Nihče jih ne pregleduje; mož. ne utegne, pa tudi noče, nc ljubi se mu in zaupa mi. Otroci bi debelo pogledali, če bi jih povabila, naj mi pregledajo račune. Smejali bi se in po pravici bi se smejali. Kaj ima mladost opraviti z računi! In vidiš, brez Tako se nam je v prekletstvo izpremenil blagoslov Felicijanovega vnuka! Od tedaj se govori, da stari Visočan na svojem grobu straši. Ali Bog se nas je usmilil im je ukazal skali, da se je zgoraj v robovju odtrgala ter spodaj obtičala ravno nad zemljo, kjer počivajo kosti mojega očeta, zadnjega lu-terana v itej dolini! VIII. Prihajala je pomlad in me spominjala na očetove ukaze. Na gradu sem opravil vse, in gosposka je pripo/nala, da sem lastnik in gospodar visoških dveh gruntov. Plačati sem moral ccile koše denarja: plačal sem urbarščino, umrlino, tedenske vinarje, deseti in dvajseti vlinar in bogve kaj še vse; samo zraka, ki ga diham, mi niso obdačili! Pač ves, v starih časih se je živelo ceneje ko danes, ko mi je še celo prvi hlapec svojo letnino desetih nemških goldinarjev povišal za cela dva nemška goldinarja; in pri tem sem mu moral obljubiti še ene prtene hlače, kar tudi ni malenkost! Težki so dnevi za gospodarja! Naznanilo se mi je, kar je bilo zapisano v testamentu. Zapisano pa je bilo na prvem mestu, da naj ne postavim v stran obljub ob očetovi smrtni postelji. 'Brat je dobil petnajst sto domačih goldi-narjev in da bodi preskrbljen z vsako potrebščino, dokler dela pri hiši. Le sreča, da sem imel v hiši še švedsko vojno blagajno! da se je lahko brez zamude odpeljal na Kozji vrh. France je stopil v domačo kočo in stresel cekine na mi/.o pred začudeno mater. Ženica je od veselja jokala, potem je šla pa večerjo kuhat. Spekla je kokoš in skuhala tri velike piskre suhih hrušk, ker je vedela, kako rad ima France hruševo vodo. Po večerji sla sedela maiti in sin pred hišo in si pripovedovala, kaj se je zgodilo, odkar se nista videla. Sinu se je zdela mati najzaljša ženska, materi sin inajgorši fant, obema pa Kozji vrh najlepši in najsrečnejši kraj na svetu. ,revizije knjig in akontacije blagajne’ so ti naši gospodinjski zvezki — nc le moj, vsi, prav vsi, — vzor ločnega točnega seštevanja in odštevanja. Ne buš našel v njih pomote niti za vinar. In zdaj Te vprašam: Komu me gospodinje prav za prav polagamo račune, če se ne zanimajo zanje niti očetje, niti otroci? Ali sebi? Same bi znale gospodinjiti tudi brez zvezkov. Tudi ti ne boš pogledal vanje, vem, in če bi jih odprla pred teboj, zaprl bi jih in me pomiril. Ste pač moški vsi enaki...” »Pripravi se .. Zares tako je rekel Gospod že v tretje, in kar verjeti nisem mogla, da čaka na odgovor. »Mar sem ti še kaj dolžna, preprosta slovenska mati, Gospod vseli gospodov?” Ponavljam, da ne bo nepotrebnega ugibanja ali krčnega umišljanja: Moj gost sedi na utomani, kakor sem že rekla, prekrižanih kolen, z levo roko iztegnjeno po slonilu in me gleda. Ni mi lahko opisati ta pogled. Znana s-va si že dolgo vrsto let, in odkar sem mati, oropana otrok, obsojena, da sama preživim poslednje dni svojega življenja na krpi zemlje, ki sem na nji spoznala moža in rodila otroke, mi je on edini stalni znanec, do konca zvesti prijatelj in drug v urah, ki so pač tem daljše, čim višja je starost. Ni se zgodilo, da se ne bi bila umela niti ne, da bi bila govorila drug mimo drugega. Če si kedaj naletel na spovednika, ki ti s prvo besedo odpre srce — niti ne potrka nanj, kar odpre ga — tak mož je moj prijatelj na otomanu. Vendar mu je roka nula, kretnja blaga, in če bi vprašanje bolelo, raje reče: ,Pa jutri, če te danes boli... Jutri ne bo bolelo.’ In tako sedi, nikomur v napoto, sam sebi ravno še toliko potreben, da se odnese drugam, sebe in svoja vprašanja, kadar mu je dovolj, meni pa v neizmerno uteho ... Zdravnik ga gleda nekoliko po strani, ker se mu zdi, da mu je tekmec. Potolažila sem ga in zdaj se več ne vznemirja. Ne moreta biti tekmeca Zdravnik in zdravnik; zdravnik otiplje žilo, obtrka rebra in pogleda v razne posode, potem pa se mu namrši obraz, in kakor se je naučil od svojih učiteljev, pove nekaj ugodnega, nekaj tolažibiega, najde v skupku znakov tipanje za zboljšanje kakršno že bodi... Bog z njim in z vsemi priprošnjiki njegovega stanu! Ko bom mrtva, me ne bo treba več tešiti, tako si misli in potrpi, verni sin Eskulapov ... (Dalje prihodnjič) Ta mc je izvlekla iz vode, ker 'bi bil drugače gotovo utonil. Sv. Florjana dam po jedi sem govoril z bratom ter mu povedal, da md je izpolniti očetovo voljo in da se moram vsled tega odpraviti na dolgo pot v nemške dežele. Prigovarjal sem mu, da naj .bo pameten pri gospodarstvu dn da naj se ne spušča na lahkomiselna pota, kar sem moral dose-daj včasih opaziti; predvsem pa da naj bo pikoren sosedu, ki bo v moji odsotnosti nadzoroval visoško gospodarstvo. Ta sosed je bil Jakob Debeljak, jako spoštovan mož in zelo izkušen kmetovalec. Imel je posestvo tik nas, in po pravici ga je vse spoštovalo, ker je bil že dolgo vrsto let ključar pri Sv. Volniku. 'Kadar je gospod grajski glavar .prijezdil, da bi pregledal in potrdil cerkvene račune, so vselej poklicali tudi Jakoba Debe-ijaka in duhovni oče ga je povabil na kosilo v poljansko župnišče, da je sedel pri eni mizi s tako visokim gospodom, kakor je gospod grajski glavar! Te časti je bil mož vreden, ker je bil na vse strani pošten in pravičen. Z veliko prijaznostjo je sosed Jakob prevzel opratvke, za katere sem ga prosil. Takoj pa zapišem, da jih je opravljal vestno, dokler se nisem vrnil iz nemških dežel. In naj še pristavim, da mu je brat Jurij izkazoval pokorščino, tako da v moji odsotnosti gospodarstvo ni trpelo škode. STANKO MAJCEN: Poslednje pasmo Ud nas na ItoeošUetn SELE (Nadaljevanje s 7. strani) igro »Junaške Blejke«, ikatere dejanje se vrši ob koncu francoske vlade v Iliriji. Tako smo videli na odru 'pogumna blejsika dekleta, kako pod vodstvom matere županje preprečijo rop cerkve na otoku, ki ga nameravcajo izvršiti francoski vojaki. Igra je zelo mikavna, razigrana, vzpodbudna in poučna, ganljiva, a tudi k smehu so nas primorali nekateri prizori, čeprav so bile igralke po večini novinke, so svoje vloge dobro rešile. Otrokom je posebno ugajal boj deklet s Francozi in njihova zmaga. Prireditev je v obeh ozirih dobro uspela: naredila je na mnogoštevilne gledalce močen vtis, novi cerkvi pa je prinesla 1065 šilingov. Dekletom smo za ta duhovni užitek in za denarni prispevek zelo hvaležni in jih še 'želimo videti na odru na podobni prireditvi! OPOZORILO Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah obvešča svoje člane, da se vrši redni občni zbor društva kot običajno na prarnik svetega Jožefa, to je 19. 3. 1361 po drugi sveti maši, v gostilni Maže v Selah. Vabi odbor ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU (Dobrodošli kulturni gostje iz Globasnice) Vrli prosvetaši iz Globasnice so nas prijetno presenetili z lepo igro »Vislavina odpoved«, fci so jo bili podali v dvorani -Narodne šole. Igra je rosna in zelo primerna za postni čas. Najprej so nam domači dušni pastir razložili vsebino in pomen igre, ki se odigrava na Poljskem, da smo potem dogajanje na odru laže razumeli, igra je bila za nas res doživetje in vsi igralci so se zelo potrudili in svoje -težke vloge dobro podali. Posebna pohvala pa gre Vislavi, ki jo poznamo, ko je še bila marljiva gojenka v naši gospodinjski šoli, ki jo vodijo čč. šolske sestre. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je pokazala, da si naše ljudstvo želi kulturnih prireditev. Vam, pogumni in pridni fantje in dekleta iz Globasnice pa bodi izrečena prisrčna hvala z željo na skorajšnje svidenje zopet v Št. Rupertu! SKOČ1DOL (t Ludovik Jannach) Po dolgotrajnem bolehanju je konec februarja, previden s tolažili sv. vere, umrl a' 74. letu starosti, Ludovik Jannach v Vern-berku, daleč naokoli znani čevljarski mojster. Vse svoje življenje se je ravnal po geslu sv. Benedikta: .»Moli in delaj«. Z molitvijo si je ohranjal vero, z vztrajnim in vestnim delom pa si je 'toliko pridelal, da je mogel kupiti zemljišče, kjer si je sezidal čeden domek zase in za svojo družino. Rodil se je v Trabenčah, v župniji Do-ma-čale. Vsak Gospodov dan je bil na koru in več kot pol življenja je kot basist in baritonist z drugimi pevci pri sv. daritvah prepeval v čast 'božjo. Pogosto je tudi pristopal k sv. obhajilu. Bil je pa tudi marljiv zadružnik in vnet požarni brambovec v občini Vernberk. V mladosti je nosil vojaško suknjo, ki jo je moral zopet obleči v prvi -svetovni vojni. Pokojnik je bil vzoren vernik, zato ga je kljub slabemu vremenu na njegovi zadnji poti k cerkvi na božjo njivo počitka spremila veli ku množica žalujočih faranov. Prišli so tudi znanci in prijatelji -z bližnjih krajev, predvsem s severnega dela fare in okolice. Poslednjo čast so mu izkazali predstavniki posojilnice, požarne hrambe in organizacije bivših bojevnikov, ki so se -od njega poslovili tudi z govori. Na prostem so mu zapeli v slovo domačalski pevci, v cerkvi pa skočidolski. Godba iz Lands-krona pa ga je na njegovi zadnji poti spremljala z žalnimi koračnicami, med katere so se mešali žalni zvoki farnih zvonov. Ludovik, v grobu -kjer počivajo starši, hčerka in pred leti zaradi nesreče umrli sin, se spočij tudi -ti v domači zemlji! f LUDOVIKU JANNACHU V SLOVO Cerkveni zbor naš skočidolski izreden in številen n-i, vsak bližnji zbor in vsak okolski ima več -pevcev, več moči. Neslušnost ni in nesposobnost za nezadostnost to povod, le nenaravna ta narobnost glede jezika dedov todl Če bila bi le dobra volja, bi marsi'k’leri se odzval, orglavcu bi se -iz okolja priglasit in za uk predal. Najboljših pevcev vojna vzela minula -nekaj spet je ta, naj v drugih misel bi se vnela za rnnožbo zbora našegal Naj take se in tudi taki pri vodji petja oglase, da z novimi močmi in znaki zbor stari pevski pomlade! Kdo šteje vrsto organistov, ki bili so vsak nekaj let in peli s pevci v dik so Kristov ob orglah skup let petdeset?* Nek’teri teh še zdaj živijo in pevci ,k’teri tudi še, a drugi tam v grobčh že spijo in večna luč jim sveti že. Naj vsi dobe ti namestilo iz zdanji-h vrst obeh mladin, da večje bo Bogu slavilo na svetke in na dni smrtnin! Potem vesel bo vodja petja in tudi župnik vsak ob tem, tedaj -za službo božjo vnetja bo tudi več med ljudstvom vsem! „Bogu veselo pojte pesem”, že Sveto pismo nam veli, vodilo to dopisnik nesem v farni krog s tem med ljudi. Saj zboru zdaj je umrl pevec, ki pol stoletja z njim je pel, ki ibil več let bolan je revež, da peti mogel ni, ni smeli •) L. 1911 so le Slovenci sami nabSvili nove cerkvene orgle! A prej je pel Bogu vsak svetek radostno iz srca globin, če bilo treba, tudi petek je v čast Gospoda bolečin. Mož -miren, blagega značaja in oče skrben več otrok, na žalost ženi, njim odhaja, za njim bridkost je, jok in stok. Pomoči bilo ni, zdravila za trudno, zdelano tel6, udana duša pa krepčila prejela verska je voljno. Dan smrti bila je nedelja, Cerkveni list pa da bolnik si brati — zadnja njega želja — na kap sledi pa jok in vikl Umrl je mož, stolp vere svete in naši še besedi vdan, naj pesmi te na zemlji pete zdaj poje v raju dan na dani Zdaj zvonki glas njegov zadoni med svetci, angeli nebes, spomin njegov pa ne zatoni in -vzgled njegov ostani vmesi Obilo ljudstva ga spremilo je z godbo, -petjem dol v grob, požarna hramba pa voščilo mu rekla je v janne glob. /astopni-k kaše, zadružništva zahvalo mu je tudi dal, besede mojster iz učilstva kot Vojnika ocenit znal! Krajevni župnik pa je rekel: „Zdaj, Ludovik, zapustiš svoj krov, kot oče, mojster, pevec tekel si prav vse dni k Bogu domovi Preselil boš se v gomilo na sveto mesto, sveti kraj, tam truplo bode se spočilo in duhu dom bo sveti raj. Na mirodvoru boš počival, ker si od doma vzel slovo, ob večni sreči tipno snival tako pod sveto speč prstjo. Prijiltelje kdo šteje tvoje, prav faranom bil si znan vsem; čevljar si bil za razne sloje, obutve mojster ljub ljudem! Obut je vsakdo lahko hodil po cestah, potih, stezah, tleh, a tebe Sveti Duh je vodil po pravih potih v vseh rečeh! Prejemal rad si zakramente, po njih vesel si šel domu, ti zdaj so tvoje večne rente v družbi božjega Simi. Lep vzgled podajal si faranom, posebno slehernim možem, mladen'čem tudi, vsem kristjanom in mlačnim tudi vsem ljudem.” # Orglar mu s pevci je po maši zaorglal in zapel v čast z -željo, da bi pevci naši dobili večbo in porast. Nešteto vencev groba mesto zdaj krije živ odpisanih in svečic luč pa kaže cesto mu v sveti dom zveličanih! Tam bode za farane molil, pastirja tudi, vse oveč, bo pevkam, pevcem -zdaj izvolil sprositi petja veselje! Nad zvezdami ti večna slava, na zemlji trajen pa spomin, življenja pot je bila prava, zdaj bivaj bliz’ neba sredini Tomaž, pevec -KRATKE VESTI - 70 maršalov je preveč za eno državo in eno vojsko, -je dejati 'novoizvoljeni hrazilski prezMent janio Quadros. Doslej so namreč 'vsi generali in admirali ob vpokojitvi bili avtomatično povišani v maršale, z ustre-izno višjo 'pokojnino seveda. On je to navado sedaj odprav1!!. Japonsko bo obiskal Dsvight Eisenhower, bivši ameriški državni predsednik. Kot predsednik je zaradi silovitih protiameri-š-kih demonstracij, 'ki so lani izbruhnile ob napovedi njegovega obiska, moral ta svoj potni načrt odložiti. Ob sedanji novi napovedi so Japonci ostali -povsem mirni. Sovjetski znanstveniki so poslali v vse-mirje še eno raketo, v kateri- jc bila psička »Črnuška«. Konica rakete s kabino, v kateri je bila psička, sta se na predvidenem mestu vrnili na zemljo, pdtem ko je bila poletela 300 km daleč v -vsemirje. Psička je polet dobro prestala ter jc s slastjo snedla klobaso, njeno najljubšo jed. V Moskvi so izjavili, da je ta polet prinesel znanstvenikom koristne podatke za polet človeka v vsemirje. = Naše prireditve ^ ŠT. PRIMOŽ Katoliško prosvetno društvo iz Globasnice priredi v nedeljo, dne 19. marca, db pol 3. uri popoldne pri Voglu viteško igro VISLAV1NA ODPOVED. Vsi prisrčno vabljeni. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 20. 3.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda, živo srečanje: Milka Hartman. Narodopisno 'predavanje: O duhu našega narodnega pesništva. — 18.00 Joscf Friedrich Perkonig: Ugrabljena strd. - TOREK, 21. 3.: 14.00 Poročila, objave. Ura pesmi. - SREDA, 22. 3.: 14.00 Poročila, objave. Za našo vas. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 23, 3.: 14.00 Poročila, objave. Na zapečku. — PETEK, 24. 3.: 14.00 Poročila, objave. Zgodovina odkrivanja srveta: Azija. (3.) — Sobota, 25. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.20 iz domačih gajev: Božji gvx>b pri Pliberku. — NEDELJA, 26. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. QLEDALI$CE V CELOVCU Petek, 17. 3.: Lady VVindcrmeres Fiicher, komedija, (premiera). — Sobota, 18. 3. ob 14,00 uri: Die 12 Geschvvorenen, drama, zaključena predstava Kmetijske -zbornice. — Ob 19.30 uri: Dcr Trouba-dour, opera. — Nedelja, 19. 3. ob 15.00 uri: Das Drenniiuerlhaus, opereta. — Sreda, 22. 3.: Dcr Troubadour, opera. Predstava za Delavsko zbornico, 'vstopnic ni v predprodaji. — Četrtek, 23. 3.: Lady VVindcrmeres l-acher, komedija. — Petek, 24. 5.: 1001 Nacht, opereta (premiera), — Sobota, 25. 3.: Dcr Troubadour, opera (gostuje Helge Rosvaenge). — Nedelja, 26. 3. ob 15.00 uri: 1001 Nacht, opereta. Začetek predstav ob 19.30 uri, razen kadar ni v programu drugače navedeno. KOMORNI ODER: Sobota 18., nedelja 19., sobota 25. in nedelja 26. 3.: VVcekcnd im Exil, komedija. Začetek vselej ob 19.30 uri. Vsem Jožetom, Jožkom, Pepijem, Pepcam in Jožicam želi uredništvo h godu obilo sreče in 'blagoslova. 'Naj praznujejo svoj god vedro in veselo! Bistrica v Rožu: Sobota, 18. 3.: ... und nichts als die VVahrheit (IV). — Zdravnika imajo na sumu, da je umoril svojo ločeno ženo. Kriminalni film. — Nedelja, 19. 3.: Immer die Radiahrcr (IV). -- Veseloigra o treh »starih dečkih”, ki se peljejo s svojimi kolesi na turo, da bi se za nekaj časa odtegnili nemirnosti sedanjega časa. — Srena, 22. 3.: herkules und die Konigin der Amazunen (111). Borovlje: Sobota, 18. 3.: Das schiine Abenteuer (111). — Doživljaji na potovanju mlade Angležinje, -ki išče v Franciji svoje sorodnike. — Nedelja, It). 3.: Gauner — Serenade (IV). — Veseloigra z mnogimi popevkami, za malo zahtevne kinoobi-skovalce. — Torek, 21. 3.: Im Zeichen Roms (IVa). — Ljubezenska zgodba sirske kraljice in rimskega konzula, po že znanem vzorcu. Brez posebne vrednosti. — Četrtek, 23. 3.: Sturm iiber der Nil (IH)' — Pustolovski -vojni film o vstaji divjega plemena v Sudanu. Častnik, znan kot bojazljivec, pokaže svoje junaštvo. Dobila ves: Sobota in nedelja, 18. in 19. 3.: Wet-tcrlcuchten am Dachstein. Dober film iz kmečkega življenja po Gamghofcrjcvem romanu. — Sreda, 22. 3.: Rivalen (IV). — Mlado dekle med moškim, ki jo resnično ljubi in med lahkomiselnim zapeljivcem -med vojnimi dogodki v Franciji 1. 1944. Miklavčevo: Nedelja, 19. 3.: Heimat, delne I4e' der (Ha). — Domovinski film po že znanih šablonah. — Četrtek, 23. 3.: Rivalen (IV). — Glej pod Dobrlo ves. Pliberk: Sobota in nedelja, 18. in 19. 3.: Alles lie-bt Jaqucline (III). — Uspešen pisatelj in komponist se izda pred mlado damo kot vagabund brez sredstev in si pridobi njeno ljubezen — veseloigra. — Torek in sreda, 21. in 22. 3.: Dcr Etappcn-basc (IV). — Veseloigra iz vojaškega življenja. Sinča ves: Sobota, 18. 3.: Fuzz.y jagt sich selbst (111). — Film iz divjega za-pada. Fuzzy premaga svojega dvojnika. — Nedelja, 19. 3.: Im Man tel der Nacht (IVb). — Francoski kriminalni film o umoru in tihotapstvu. — Sreda in četrtek, 22. 3-: Das kletne Tcehaus (III). — Veseloigra iz daljnega Vzhoda. — Petek, 24. 3.: Fuzzy lobt gefahrlich (III). št. Jakob v Rožu: Sobota, 18. 3.: Nasser Asphalt (III). — Film prikazuje, kako je nastala zlagana senzacija in njene težke posledice, kot primer brezvestnosti. — Nedelja, 19. 3.: Ich schvvore und ge-lobe (IV). — Nesposoben zdravnik pride s protek-cijo do mesta višjega zdravnika in s tem povzroči ogromno škodo, ki pa z njegovim samomorom ne more biti popravljena. — Torek, 21. 3.: Drauf und dran (IVa). — Film iz Divjega zapada. MALA OGLASA PRODAJALKO živilske stroke iščemo (tudi tako za priuči-tov). Visoka plača, hrana in stanovanje na razpolago. Ponudbe pod številko „4035” na Oester-reichische VVcrbcgesellscha-ft, Alter Plat/ 1, Klagcn-furt. Sprejmemo kuhinjsko pomočnico v trgovsko hišo v Celovcu, nastop 1. aprila 1961. Ponudbe poslati pod ..Poštena” na upravo. V neizmerni žalosti sporočamo, da ie v miru Gospodovem __ zaspala naša dobra, nadvse ljubljena Ivana Messner Petrova mama po hudi bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče, v 71. letu starosti, v nedeljo, dne 12, marca, ob enajstih ponoči. Drago pokojnico smo položili k večnemu počitku 15. marca, na pokopališču v Nonči vesi pri Pliberku, Dob pri Pliberku, 13. marca 1961 V neizmerni žalosti: Stefan, mož; Stefej, Marija, Terezija, Janko in Francelj otroci; Marija, sestra; Janez in Jože, brata; Ljudmila, svakinja; Franc in Rudi, zeta; Greti in Olga, snahi; Marica, Mirko, Štefka, Jože, Francej, Kristjana, Mateja, vnuki in vnukinje, v imenu vseh drugih sorodnikov. List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7,— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 45-58.