Cena IS grošev
■
Mesile so priznale awstrijsko držai/o
Poslanica štirih velesil fn avstriiski odpior
Zvezni predsednik ing. Figi je prejel v zadnjih dneh noto vrhovnega poveljstva zavezniških sil na Dunaju, s katero priznavajo Anglija, Amerika, Sovjetska unija in Francija avstrijsko zvezno vlado sestavljeno na osnovi volitev, od 25. novembra 1945. leta.
KOTA VELIKE BRITANIJE
V Londonu so 7. januarja tekočega leta ^radno objavili, da je poslala britanska vla-zveznemu predsedniku avstrijske zvezne vlade noto, v kateri stoji:
1- Britanska kraljevska vlada prizna Av strijo kot državo z mejami od leta 1937, s pridržkom dokončne ureditve mej.
|	2. Prizna dr. Rennerja kot izvoljenega pred-
sednika republike in obenem avstrijsko vla-p°> ki je bila sestavljena de-jure po volit-I veh 25. novembra.
Avstrijska vlada je bila .bvekčcnc., da to
Priznanje v nobenem oziru ne spreminja od-d°sa med avstrijsko vlado in zavezniškim *°ntrolnim svetom, ki ostane še nadalje naj-vižji forum v državi.
AMERIŠKA NOTA
^ noti, ki jo je izročil vrhovni poveljnik aineriških čet v Avstriji general Mark Clark Predsedniku zvezne vlade ing. Figlu stoji:
■■Štejem si v čast sporočiti vam, da me je *?0ja vlada pooblastila, da vam sporočim, '_a priznava na osnovi volitev 25. novembra, '^stavljeno vlado s pridržkom vrhovne oblaki zavezniškega vojnega sveta."
NOTA SOVJETSKE ZVEZE
„Volkszeitung" (Celovec) piše: „Dne 25. novembra 1945 se je avstrijsko ljudstvo enoglasno odločilo za demokratično bodočnost države. Na podlagi sklepa svobodno izvoljenega parlamenta je bil ing. Figi izbran za prvega ustavno izvoljenega predsednika ter je njegovi vladi parlament izrekel zaupanje. Avstrijski narod je s tem izpolnil pogoj za priznanje začasne avstrijske vlade z dnt 20. oktobra 1945., da naj avstrijsko ljudstvo z demokratskimi volitvami sam odloča o svoji vladi.
Po tem prvem spominskem dnevu demokracije v novi Avstriji doživlja danes Avstrija in njeno prebivalstvo ponovno zadoščenje. Štiri države osvoboditeljice, štiri velesile, ki so Evropi in svetu zopet prinesle demokracijo in ki so politično obnovo posameznih držav zagotovile in pripravljale, spoštujejo zrelost avstrijskega naroda in pravilno cenijo doprinos Avstrije k njeni osvoboditvi. Tako pomeni predmetni sklep štirih velesil, katerega so pismeno javili člani Zavezniškega sveta državnemu kanclerju, veliko več kot samo državnopravno
priznanje — pomeni zgodovinsko pomemben mejnik v osvoboditvi Evrope."
KOMENTAR LONDONSKEGA DOPISNIKA
Značaj avstrijske vlade kot samo začasne je torej dokončno prenehal, čatudi je ostala vrhovna nadoblast Zavezniškega sveta nedotaknjena. Istočasno poudarjajo, da s priznanjem avstrijske vlade ni bilo glede določitve avstrijskih mej še nič ukrenjeno. Naravno bo sedaj verjetno sledilo vspostavitev diplomatskih odnosov med Vel. Britanijo in Avstrijo; ni pa še sklenjeno, kdaj bodo izmenjani diplomatski zastopniki med obema državama.
Glede vprašanja znižanja zavezniških zasedbenih čet v Avstriji in glede ukinitve razmejitvenih črt pripominjajo v Londonu, u;i je britanska viada že koncem uoveaitra predlagala ostalim zasedbenim oblastem predmetno znižanje. Kakor javljajo, dosedaj še ni bil dosežen nikak dokončen sklep glede tega. Toda kot se more posneti iz prvih odmevov, je britanska pobuda naletela pri ostalih velesilah na razumevanje. Sedanje priznanje nam daje upanje, da bodo sedanje število zasedbenih čet v doglednem času znižane po skupnem dogovoru vseh štirih zasedbenih sil.
Pred ultoriltijo qlatne skupščine Združenih narodov
^ noti vrhovnega poveljnika sovjetskih v Avstriji stoji:
■.Sovjetska vlada me je pooblastila, da vam Poročim, da soglaša s sestavo nove avstrij-vlade.
&azen tega sem vam pooblaščen sporočiti *e priznanje začasne avstrijske vlade od , oktobra 1945. razširi na novo avstrijsko »Udo.
FRANCOSKA NOTA
. ^ noti poveljnika francoskih čet v Avstri-1 is pisano:
. "Srečen sem, da vam morem sporočiti, d-® francoska vlada sklenila priznati avstrij-vlado, ki je bila sestavljena po zadnjih 0litvah."
Avstrijski lisk o priznal n listriie
••Das kleine Volksblatt" (iz Dunaja) piš ed drugim: „Mučeniki v boju za svobod ^v3trije po koncentracijskih taboriščih t večina avstrijskega naroda niso nil ar nehali boriti se za svobodo in tako pra\ a prekršitev napram Avstriji pravzapra Ql «Ha nikdar priznana. Ko je rdeča armad PriV°k0C^a Dunal' j3 4 5 * * 8 Sovjetska vlada take sporočala sestavo nova začasne avstrijsk s.a^e in tako nudila možnost za obnovo a'' Rilske državne uprave. S priznanjem zč asne avstrijske vlade dne 20. oktobra 194: a zavezniškem svetu je bilo pripravljaln 1^ ° sključeno Dne 25. novembra lanskeg ^‘5 se je ljudstvo enoglasno odločilo za ds Qkratično bodočnost države. Tako preč avlja sklep štirih velesil važno dejstvo, 1 aleko presega okvir zunanjega državni .^avnvga priznanja. Vse štiri velesile bre Ume naglašajo zakonitost vlade ter im 'Sirija prvič od leta 1938. zopet mednaroc priznano vlado."
Govornik ameriškega zunanjega minister-stva je izjavil, da zunanji minister Byrnes ne namerava v Londonu obravnavati gotovih problemov, kot vprašanje Dardanel, špansko vprašanje; temveč se bo omejil le na točke dnevnega reda.
Kot poročajo dobroobveščeni krogi, je turška delegacija opustila načrte, da bi ss turško-sovjetsko vprašanje obravnavalo pred glavno skupščino Združenih narodov. Iz tega sklepa vidimo, da sl Turki še niso na jasnem, ali je to vprašanje le predmet obravnavanja v sovjetskem tisku, ali pa se bo tc razvilo v spor med obema vladama.
Dalje poročajo tudi, da bo iranska de! gacija opustila obravnavo sovjetsko-iraške-ga vprašanja pred glavno skupščino Združenih narodov.
Dalje javljajo, da Velika Britanija išče podporo Združenih držav za resolucijo, ki bo predložena glavni skupščini ZN. Vsebuje zahtevo po ustanovitvi evropske begunske komisije v okviru organizacije Združenih
narodov, slično odboru, ki je bil ustanovljen po prvi svetovni vojni od Zveze narodov. Predlog izvira iz resnega proučavanja celokupnega evropskega begunskega in prese-Ijeniškega problema, po britanski vladi.
„PoMnja beseda te moia!”
Predsednik Truman je ob priliki konference tiska objavil ,da je bilo priznanje rumun-ske, bolgarske, jugoslovanske in poljske vlade le pogojno. Dokončno priznanje teh vlad je odvisno od jamstva za svobodne in neovirane volitve. „Poslednja beseda v tej zadevi je moja!"
Na vprašanje je Truman izjavil, da še ni prejel obvestila, iz katerega bi se lahko sklepalo na proizvodnjo sovjetske atomske bombe. Truman je istega mnenja, kot ga je pred njim izrazil Byrnes, da moskovski sklepi niso nevarni tajnosti ameriške atomske Sombe.
tilafrl uslanoie IMRRA za lelo 1946
Glavni ravnatelj ustanove UNRRA Lehman je izjavil, da so nove naloge, ki si jih je na ložila ustanova UNRRA za leto 1946, sledeče
1.	Dobava živeža dvema sovjetskima republikama, ki sta po Lehmanovem mnenji najbolj uničeni od vseh držav, ki jih je sc vražnik zasedel. Ti republiki sta Bela Ru sija, ki je prosila za pomoč v znesku 61 m' lijonov dolarjev, in Ukrajina, ki je prosil;, pomoč v znesku 189 milijone dolarjev.
Te zahteve so še v preučitvi.
2.	Pomoč Kitajski približno v znesku od 673 milijonov dolarjev. To je največja pomoč, ki jo namerava podeliti UNRRA.
3.	Pomoč Italiji. S to nalogo bo ustanove UNRRA nadomestila s 1. januarjem 1946. Zavezniško vojaško upravo. Dobave bodo znašale približno 500 milijonov dolarjev.
4.	Pomoč Avstriji na zahtevo dunajske zavezniške nadzorstvene komisije.
5.	Bolj omejene dobave Finski, Koreji in Formozi.
Lehman je na neko vprašanje odgovoril da namerava ustanova UNRRA prenehati r
svojim delovanjem v Evropi ob koncu ie'
1946. in na Daljnem Vzhodu ob koncu prvege tromesečja 1947.
Hekaj o našem slaiišču
Stašem pozivu k sodelovanju se je odzvalo precej Koroških Slovencev. Dobivamo dopise vseh vrst. V večini slučajih je dopisnik znan. Dobivamo pa tudi dopise brez podpisa. Vse take nepodpisane dopisnike opozarjamo, da takih dopisov ne moremo objaviti. Kakor imajo bralci kakega časopisa pravico vedeti, s kom imajo pri dotičnem časopisu opraviti, tako želi tudi uredništvo vedeti, kdo odgovarja za poslani prispevek. Zato ne moremo ničesar objaviti, ne da bi vedeli, kdo piše.
In sedaj nekaj besed o načinu, kako nameravamo doposlane dopise priobčevati. Naše mnenje je ,da želi vse avstrijsko ljudstvo, enako kot vsi drugi narodi, ki so v tej strašni vojni bolj ali manj trpeli, v prvi vrsti imeti svoj mir. To je želja tudi koroškega ozemlja, kjer po večini prebivajo Slovenci. „Mi hočemo svoj mir”, povdarja Koroški Slovenec enako kot vsi Avstrijci.
V zadnjih mesecih smo mi uslužbenci Britanske obveščevalne službe veliico Slišali o silovitih poizkusih germanizacija, ki so jih delali nacisti. Vemo tudi, da tega niso poizkušali samo nacisti.
Pri točnem razmotrivanju slovenskega vprašanja pa je zlasti nekaj vzbudilo pozornost. Pri mnogih izjavah, klt s slovenska strani obravnavajo vprašanje pravic Koroških Slovencev, se iste pečajo večinoma s storjenima krivicami, ne priznajo pa tega, kar je bilo po osvoboditvi Avstrije zopet popravljeno, niti ne kažejo velikega zaupanja v bodočnost.
Nočemo se pa seveda izpostaviti očitkom, češ da se preteklost lahko pozabL Nasprotno, le iz preteklosti se lahko učimo. Nekaj drugega pa je, če so oči obrnjene le v preteklost. Kako naj v tem slučaju potem upamo na kak napredek? Dalje je tudi nekaj takih, ki z vsemi mogočimi besedami pišejo o zapostavljanju in o poizkusih germani-ziranja ,ne da bi pri tem navedli točne primere. Ako kdo trpi krivico, naj o tem poroča. Če pa izrablja to priliko za to, da piše o nepravičnosti sveta napram Koroškim Slovencem ,potem naj pri tem pomisli tudi to, ali niso tudi drugi morali in še morajo veliko trpeti.
Ce bi torej oni, ki nam pošiljajo prispevke, najprej hoteli upoštevati potrebo po miru, predno začno pisati, potem bi nam vsem bilo prihranjenega precej truda. Kajti kdor poizkuša obrniti pozornost bralcev na kake sporno politično vprašanje in pri tem vedno povdarja krivično preteklost, namesto da bi gledal v bodočnost ,ta ni dorastel današnjem času, kajti po našem mnenju lahko le razburi duhove, namesto da bi jim dal s pošteno izmenjavo načel in s praktičnimi nasveti pobude za delo.
Rubrike našega lista so torej na razpolago vsem onim — samo ob sebi razumljivo seveda v okviru dejanskih in tehničnih možnosti —, o katerih bomo spoznali, da imajo pošteno prizadevanje, in bomo smatrali, da imajo njihove izjave resen namen bistveno oripomoči k tvorbi svobodne demokratske Avstrije.
Morebitne objave avstrijskih oblasti, ki zadevajo Koroške Slovence, je naš list ra-vnotako pripravljen objavljati, vendar za iste ne prevzame v tem oziru nikake odgovornosti ,niti ne bo zavzel kakega posebnega stališča do njih.
Glav. ured.
-------r----------—
Zanimivosti pneteblega tedna
Prvi teden novega leta je bil obenem po moskovski konferenci, zato ni čudno, da se tudi temu tednu močno poznajo sklepi v Moskvi ,ki so jihnpričeli nepričakovano hitro uresničevati. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da je napetost, ki je zajela svet po konferenci v Londonu, po moskovski konferenci precej popustila in da so se narodi z novim zaupanjem oprijeli obnovitvenega dela.
V	Angliji, ki je pač velesila, mimo katere
svet ne more iti in v kateri je politično življenje izredno živahno, so prišli že tako daleč, da morejo pričeti reševati že notranje politične probleme. Vkljub temu, da sc Anglija z vso resnostjo pripravlja na kongres Združenih narodov, ki bo v prihodnjih dneh tega meseca, opozarjajo posamezni angleški politiki na potrebo razjasnitve nekaterih važnih notranjepolitičnih problemov. Kot najvažnejše angleško vprašanje označuje „Daily Telegraph" v članku znanega angleškega časnikarja Garvina vprašanje Indije. V članku piše med drugim:	„Britanskemu
narodu bo v kratkem postalo to vprašanje važnejše od vseh drugih. Vladajo še vedno needinosti, ki deželo razdvojujejo. Muslimane označujemo kot manjšino, vendar pa tvorijo s svojo številčno premočjo večine v razmjerju 2 :1.
Moč britanskih vodilnih mož, ki so zedinili in združili to deželo, ni mogoče nadomestiti. Brez te moči in njenega naprednega vpliva ne bi bila Indija v stanju vzdržati reda in organizacije."
V	ostalem pa se življenje v Angliji prilagu-je rednemu življenju, kar se predvsem opaža v raznih panogah industrije. Računajo, da bodo v letošnji jeseni že lahko postavili na svetovni trg prve serije angleških avtomobilov, za katere vlada v svetu veliko zanimanje.
Največ pozornosti v Ameriki je vzbudila ta teden novoletna poslanica predsednika Trumana, ki jo je naslovil na.amerišh' Trn greš. V njej je predsednik Truman ostro kritiziral ameriški Kongres zaradi zavlač pri obnovi mirovnega gospodarstva in i ne zaposlitve. Notranjepolitično važno: . T 1946 je prikazal z besedami: „V tem le..u se moramo odločiti, ali bomo pri nas dosegli veliko bodočnost, za katero smo se borili."
.„‘Naše notranjepolitični povojni problemi so ravno tako resni in v mnogih slučajih ravno tako težki, kakor mednarodni.
Med drugim je podal tudi kratek pregled notranje politike, v katerem zahteva kot prvo točko zamenjavo vojne produkcije z mirovno.
Dobesedno je Truman nadaljeval: „Obžalujem, da so nam bile stavljene velike zapre-
Poročilo komisije za vojni plen
Komisijo za vojni plen so ustanovili na podlagi pogojev Morgan-Jovanovičevega sporazuma, ki so ga sklenili junija meseca leta 1943 z namenom, da dodelijo jugoslovanski vojski vojni plen, ki ga je zapustil sovražnik, in sicer v soglasju s splošnimi odredbami mednarodnega prava.
„Vojni plen obstoja iz sovražnega plena, ki so ga zajeli, izročili ali ki so ga zapustili, ki je kateregakoli značaja ter namenjen v vojne svrhe v soglasju s splošnimi odredbami mednarodnega prava.
„Po Morgan-Jovanovičevem sporazumu je j mogoče imeti ves materija!, ki so ga jugoslovanske vojaške sile zajele na področju Julijske pokrajine, ki je zdaj zasedeno po an-gleško-ameriških silah za vojni plen na podlagi gori omenjenega določila. Večji del tega plena obstoja iz topov, oklepnih vozov, ladij, municije ter drugega materijala, ki ga je sovražnik uporabljal za nadaljevanje vojne. V veliki večini sc Nemci ta materijal uvažali na to področje z namenom, da ga uporabijo za svoje vojaške namene.
„Komisija, ki je sestavljena iz jugoslovanskih in anglo-ameriških zastopnikov bo položila vso pozornost na to, da ne izročijo kot vojnega plena ničesar tega, kar je potrebno za ohranitev reda in zakona, za opravljanje javnih služb ter za preprečanje bolezni in nesreče. Vedno so izšli iz tega stališča, da ima premestitev materiala iz področja „A" Julijske krajine, ki ga imajo za vojni plen čim manjši odmev na zaposlitvi delavcev in na delovanju industrije. Ker to imetje in materijal prvotno ni bil last področja „A" Julijske krajine, ne bo imela premestitev vojnega plena nobenih posledic na redne življen-ske razmere tukaj Snega prebivalstva."
ke." Posebno je obravnaval problem delavcev in delodajalcev ter je rekel: „S skrbjo gledam v bodočnost. Nimamo možnosti jih. siliti k sodelovanju, dokler ne izide statut, ki bo določal kazni za neposlušne. Zaradi tega nujno pozivam Kongres, da izda to zakonsko podporo brez odlašanja.
Danes je inflacijski pritisk mnogo večji nego po prvi svetovni vojni ali depresiji od leta 1920. Ta pritisk lahko povzroči razvrednotenje ali pa razkol, ki bo resnejši od leta 1920. Dokler bo za potrebe trga dovolj blaga, mora moč vlade držati nizke cene, sicer bo kmalu nastopilo razvrednotenje."
Kakšen bo odmev na poslanico, ne vemo. Vendar pa nam je resna volja predsednika Trumana po obnovitvi predvojnega stanja v Ameriki, ki bo brez dvoma vplivalo tudi na druge države, lepo darilo za Novo leto.
Po osmih letih bodo letos v Sovjetski zvezi prve volitve. Kakor poročajo, je bil Stalin predlaöan za kandidata v Vrhovni sovjet. Predlog je bil sklenjen na nekem zborovanju delavcev in tehnikov moskovskih elektrarn. Kakor poroča radio Moskva, bo tudi maršal Žukov kandidiral pri volitvah v Vrhovni sovjet, ki bodo 10. februarja. Žukov do sedaj ni bil član Vrhovnega sovjeta.
Izredno živahnost političnega življenja lahko zasledimo ta teden v političnem življenju Francije. Francoska vlada je dala najprej odgovor na noto Velikih treh, ki so ji jo predložili po zaključku konference v Moskvi.
General de Gaulle je na Silvestrovo naslovil na francoski narod poslanico, v kateri izraža zaupanje v nadaljni razvoj Francije, ki si mera v letu 1946 ustvariti predpogoje za življenje.
Tudi kriza francoske vlada, ki je grozila ob prehodu v novo leto je bila hitro rešena, tako, da ni bil politični in gospodarski razvoj zaradi tega v nobenem slučaju oviran.
Veliko večje so pa težave v Italiji, kjer delajo vladi preglavice demonstracije številnih brezposelnih v Bariju in Florenci. Nastopiti j.e morala policija, ki je s pomočjo zavezniške vojaške policije napravila red.
V	Balkanskih državah se zapletenost sicer počasi rešuje, a s toliko večjo gotovostjo. Urednik v Lousviilu, Mark Ethridge, ki se je vrnil s potovanja po Balkanu, je izjavil, da niti Rumunija, niti Bolgarija nimata vlad, v katerih bi bile široko zastopane vse politične smeri, kakor je bilo določeno v Jalti, da pa je sovjetska vlada, ki ima o tem nasprotno mnenje, na moskovski konferenci veliko popustila v prid ameriškemu stališču. Jugoslavija je stala v tem tednu ob strani mednarodno političnih vprašanj.
Bolj v ospredju pa stoji Grčija, v imenu katere se pogajata v Londonu vršilec poslov grškega ministrskega predsednika Emanuel Tsouderos in minister za preskrbo Georg Cartalis hoteč dobiti od Anglije pomoč v denarju in surovinah. Ob priliki nastopa novega leta sta grški ministrski predsednik in grški kralj naslovila na narod posebni poslanici. Grški kralj poziva v poslanici Grke, naj zastavijo vse svoje sile za vspostavitev miru v deželi in v dobrobit njenega razvoja. Ministrski predsednik pa je povdaril, da morajo nujno prenehati ideološka trenja, ki sedaj razdvajajo grški narod.
V	Turčiji z velikim zanimanjem zasleduje- i jo razvoj dogodkov v Perziji in Iraku. Tur- |
Brez strahu
Koroški Slovenci na trpljenju narodov j niso imeli najmanjšega deleža. Tudi Avstrija ! in ta dežela izpred nacistične dobe jim dol- j gujeta marsikatero neizpolnjeno obljubo, j marsikateri vinar i» marsikatero .dojenjo. naj bi pričevalo o pravičnosti. Noben u: uoaena siaoa oeseaa in nobena zlobna misel ni pozabljena. Zaradi tega tudi ni sprave med obema narodoma v deželi in j;: ne more biti, dokler ne bo poslednja krivice, popravljena. (N. pr. uvedba slovenščine \ urade).Toda pravtako jasno kot ta ugotovitev je tudi nujnost, da se danes, ko se še dolgo ni umiril vihar strasti, ki jih je sprostil nacizem, še ne razpravlja na doglgo in široko o tem. Prišel bo čas, ko bo to postalo potrebno. Takrat bodo prišli na mizo vsi dokazi, ki jih narod hrani. V sedanji dobi, ko pod močnim varstvom velikih sil tudi v teh deželah nastajajo prvi obrisi demokratičnih oblik vladavine, ni strahu, da prav Slovenci ne bi mogli uveljaviti svojih pravic. Toda modrost nam veleva, da se to zgodi tedaj in na tak način, kakor bo za narod res v trajno korist. Predpogoj za to pa je, da se umire v nas tista čustva, ki jih je vzbudila divja vojna doba in ki bi mogla kvarno vplivati na našo razsodnost. Ko bodo najtežje rane, ki so nam bile zadane, zaceljene, tedaj bo prišel pravi trenutek za popolno rešitev vseh naših zahtev in teženj.
Toda kaj bo dotlej? Ali naj držimo roke v žepu in čakamo negibno izboljšanja in sreče od zunaj? Nikakor ne! Spomnimo se le na to, kar je postavil Gauleiter Rainer za program stranke svojim sodelavcem za leto 1943. v svojem božičnem nagovoru: da naj v tem letu izgine poslednja sled slovenstva iz Koroške! Ne mislimo, da se to naročilo ni dobesedno izvajalo; tudi ne mislimo, da ni še danes na delu vrsta ljudi, ki to naročilo izpolnjuje. Komu v korist ali v škodo, o tem je prezgodaj soditi. Toda zato je vseeno potrebno nekaj drugega. Da Koroški Slovenci potem, ko smo to nevarnost spoznali tako jasno, kakor smo jo občutili na svoji koži, tudi odgovorimo. Za novo leto 1946 mora postati naš neomajni program:	Slovenska
Koroška mora povsod, koder bivajo Slovenci, dobiti svoj neutajljivi in neizbrisni na- ■ rodni slovenski pečat. Slovenski jezik, slovenska pesem, slovenska beseda, slovenska! molitev in slovenski duh naj pridejo v nas in po nas v vse javno življenje, v šolo, na ulico, v cerkev in urad, v radio in na oder, povsod tam, kjer hočemo in kjer imamo pravico, da se počutimo kakor doma. Tudi pokopališč ne bomo pozabili, kakor jih ni pozabil nacistični bes v svojem divjanju. Zahtevali in vedno znova bomo zahtevali vse
v novo leto
svoje pravice, ne le en del, in le na ta način
bom:', v ta) rehodni debi do končne ureditve našega položaja ustvarili tiste pogoje, ki bodo to ureditev olajšali .ta ki bodo v korist ob- .o narodoma. Saj ‘e več kot jasno, da k_____ i—-mŠa* Slovenci tudi Zu vso bodoč-
nost sosedje koroških Nemcev, (pa naj tudi tečejo državne meje tu ali tam.)
Kdo pa naj izvede ta lepi in obširni narodni program v novem letu? Kdo naj se tega loti, ko je nasilni nacizem skoraj do kra-iiiimiiiiiniiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiii
Od danes naprej lahko naročite tednik „Koroška Kronika" na propagandnem «rada PWB, ki je v vogalni hiši Novega trga in Grajske ulice (Burggasse) v Celovcu. Vhod je iz Novega trga. Tu lahko dobite tudi stenski koledar. Propagandni urad izvršuje tudi vsa dela, ki zadevajo razpošiljanje in naročanje „Koroške Kronike". V ostalem pa se kot do sedaj obračajte na uredništvo lista Celovec Vüikermarkter Ring 25/1. Soba 22. iiiinmiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ja iztrebil vso domačo narodno inteligenco, ko je ponemčil šole, ko je pregnal učitelje in duhovnike, ko je uničil naše cvetoče denarne zavode in ko niti našim grobovom ni prizanašal? Vsakdo se mora lotiti te naloge. Učeni v večji meri kot preprosti, toda nihče naj ne trdi, da ni mogel nič narediti. Z vso ljubeznijo se je treba oprijeti vseh, tudbnaj-skromnejših začetkov našega obnovljenega narodnega življenja. Naj nas ne bega preba-hata širokopoteznost različnih totalitarizmov, ki mnogi še žive in delujejo med nami. Od teh za narod ni pričakovati koristi. Pravi uspeh, ki bp prinašal trajne sadove, bomo dosegli le s tihim, vztrajnim in žilavim delom vsak na tistem mestu, kamor je pač postavljen.
Nočemo precenjevati naših moči. Tudi nas ni treba biti prav nič sram slabosti, ki nas tu in tam prevzema. Ljudje, ki so prišli iz taborišč, so morali tudi biti nekaj mesecev posebno umetno hranjeni in negovani. Teda to, da so bili žrtve nacističnega nasilja, je zanje pred poštenimi ljudmi le odlika in ne sramota. Pravtako je za Slovence odlika vse, kar so pretrpeli zaradi svoje narodne pripadnosti. Naša ..sreča je tudi, da je v deželi zasedbena oblast, ki ima razumevanje za vse naše potrebe. Če ne gre vse na en dan, pa bo šlo polagoma, toda šlo bo, če bomo vsi in brez strahu prijeli za dalo. Tudi otrok in slabotni starček se da voditi za roko, dokler sam ne more hoditi. Za nas Slovence, ki nas je nacistični režim tako Stra-
ški veleposlanik v Londonu je podal dopisni' ^ ku lista „Nev/s Chronicie" izjavo, ki se na' j naša na zaključek moskovske konference ia ^ odnošaje Turčije s sosednjimi deželami. Ve- J leposlanik je rekel, da pomeni izid moskovske konference v mnogih pogledih uspeh, da pa se bo moral še naprej razvijati duh spra- ; I ve, preden bo moči najti zadovoljivo rešitev | ! zgolj omejenega dela sklepov moskovske i konferenca. Konstruktivna rešitev perzijske t krize ja po turškem mnenju neobhodno po- I trebna za varnost Turčije in Vzhodnega Sre- s dozemlja. „Naša politika sloni na prijateljstvu i in medsebojnem razumevanju s Sovjetsko 1 zvezo in Veliko Britanijo, ki sta obe neobhod- ! no potrebni za varnost Turčije", je zaključil . i veleposlanik.	1
j j
Če pogledamo v svojem pregledu še neko- ] ) liko dalje proti Vzhodu, nas razveseli konec državljanske vojne na Kitajskem, ki se je kon- : i čala s pristankom komunistične stranke ns predloge, ki jih je stavila osrednja vlada-Tudi Kitajci so uvideli, da ni rešitev v medsebojni borbi, temveč v složnem sodelova- s nju vseh zdravih sil naroda. Brez dvoma js. I da bo lahko organizirana Kitajska mnog0 1 pripomogla k obnovi svetovnega gospodar-stva, predvsem pa k zopetni vspostavitvi mir- ; nega in svetu koristnega demokratičnega življenja na Jaonskem.
S sovjetskim imenovanjem članov komisi' je za Daljni Vzhod se je odstranilo še en° sporno vprašanje med velesilami. Kakor poroča radio Moskva so imenovali Sovjeti Andreja Gromiko, sovjetskega veleposlanika v Združenih državah, za člana komisije na Daljnem Vzhodu.
hotno prizadel, zato tudi ne bo sramota, če bomo sprejeli dobrohotno angleško pomoč Ob letu pa bomo z zadovoljstvom gledali nazaj na svoje letošnje uspehe ter opazili-kako silno se nam bo dotlej že utrdil korak j Me več kot otroci bomo jeclab temveč govorili kot zreli možje o vseh zadevah, ki bodo tedaj gibale naše lavno življenje.
Izjava turškega umiissrsitega predsednika
Turški ministrski predsednik je na proč kratkim objavljene zahteve po priključitv-dela georgijskega ozemlja Sovjetski zvez'-izjavil med drugim sledeče:
„Pred približno dvem tednoma sta zahtevala dva georgijska profesorja aneksijo dela turškega ozemlja ob Črnem morju. Ta za*11®’ va je bila po sovjetskem časopisju in radir* razširjena po vsern svetu. V teh pokrajina pa živijo ljudje s turško kulturo, turško vei° in turškim jezikom. Ti so Turki, ki so svo! čas bežali pred carjem in njegovimi arr.N dami. Po ljudskem štetju leta 1935. živi talB 57.325 ljudi. Število Georgijcev, katerih patrijacijo zahtevajo, je majhno in neznatn^ v razmerju s prebivalstvom ob Marmari ' pokrajinah ob Sredozemskem morju. Turš^ republika nima druge želje, nego gojiti vzdržati prijateljstvo s svojimi sosedni13^ narodu Veruje v sklepe San Frančiška te‘ pravico in pravičnost.
„TIMES" O TURŠKO-RUSKEM NESOGLAS^
Dopisiik „Times"-a V Turčiji poroča: Tur^j se sprašujejo, kaj je vzrok sedanjemu vjetsko-ruskemu nerazpoloženju napr3 Turčiji. Če bi bili sovjetski časopisi in ^ vjetske radijo-postaje edini informacij5 viri, bi se moralo sklepati, da je glavni v'zr0.g sovjetskega nerazpoloženja mišljenje, Jg Turčija zavzela nevtralno stališče in t3 dejansko podpirala Nemčijo in da je Tur ' . s podpisom pogodbe z Nemčijo nekaj pred njenim napadom na Sovjetsko un1 sokriva tega napada.	0.
Obstojita pa dva dokumenta, ki nasP tujeta sovjetsko-ruskim obtožbam. PrV!„a. turško-ruska izjava od 25. marca 1941 v . terem si zagotavljata obe državi druga da bo, če bi bila ena predmet napada in siljena braniti svojo deželo, druga zaVZcja uvidevno nevtralno stališče. Razumljiv0' je bila edina država od katere bi	^
prihajati nevarnost za Turčijo in Sovjets unijo, Nemčija.	a
Drugi diplomatski dokument je	r0(j
britansko-sovjetsko-ruska izjava Turčiji 13. avgusta 1941 v kateri potrjujeta	j,,
zvestobo Montreuxjevi pogodbi in	o*3	!eJ,a
Ijata, da nimata nobene napadalne nain ri-ali zahteve glede morskih ožin in da sta pravljeni vestno spoštovati teritorija!*0 verenost turške republike.
PolHična vzgoja v šoli
Ne pozabi na zdravje!
Ob nastopu novaga leta si zdravi ljudje navadno žalijo drug drugemu srečo in vese-'je. aa zdravje se pa spomnijo večinoma le bolniki ali pa če je kdo drug bolan v hiši. Šale, če smo bolni, sa zavedamo, da brez Selesnega zdravja ni prave sreče v tukajšnjem življenju; če pa smo zdravi, pa na skrb za zdravje kaj radi pozabimo.
Cel svet, posebno pa še Srednja Evropa, trpi na posledicah preslanih vojnih grozot, bi so zahtevale na milijone in milijone člo-veških življenj, vsem prebivalcem pa prizadele neznansko gorje. Radi duševnega in telesnega trpljenja ter radi pomanjkanja hrane so ljudje močno oslabljeni in sprejemljivi za razne bolezni. Premnogi so bili preseljen; v tuje kraje med vojno in po vojni. Nekateri So se vrnili, drugim pa je vrnitev radi neurejenih razmer doma ali iz drugih razlogov onemogočena. Mnogi ljudje so žalostni, ker se sorodnik ni vrnil z vojne domov, rad: Neprestanih osebnih težav so postali neob-bulljivi za nove bolečine, izgubili so vso voljo za odpor proti boleznim in za samo Pomoč.
Tudi med koroškimi Slovenci je bilo in je še veliko gorja, čeprav se je že marsikaj popravilo po zaslugi angleških in avstrijskih Vlasti, tudi tu zamanj pričakujejo matere Vrnitve padlega sina, tudi tu so vojne gro-2°te ali bolezni povzročile marsikakšno Vrzel ali pa izzvale posledice, ki še sedaj 'arejo ljudstvo.
Radi neurejenih razmer ,slabe prehrane, žalosti in drugih težav so ljudje manj odporni proti raznim škodljivim vplivom, posebno proti nalezljivim boleznim, radi tega *ažje obolijo in hitreje podležejo. Nalezljive bolezni se v takem okolju hitreje širijo, o bernur nam pričajo primeroma mnogoštevilni slučaji trebušnega legarja (tifusa) v okolici Srbskega jezera in v raznih drugih krajih Na Koroškem jeseni lanskega leta. Ta ir ^ruge bolezni neprestano preže na prebi-valstvo in se skušajo čim bolj razširiti.
Ali naj radi preslanih grozot, radi izgub-!i®nih življenj sorodnikov in prijateljev, radi Požganih in razrušenih domov preostali obupujejo, prenehajo delati in se predajajo ma-‘odušju, češ: „Kar bo, pa bo, saj itak sami Ne moremo spremeniti usode."
Ne stati z rokami v žepu, ne obupavati, Nmpak prijeti čimpreje krepko za delo, od-straniti ruševine in graditi tudi na zdrav-stvenem polju, to je dolžnost vsakega in Nas vseh!
Ce po ulici drvi avtomobil ali dirka podiv-konj, se bo vsak pameten človek umak-Nil s ceste, da. se izogne nesreči. Katoličani bobro vemo, da nam je Bog dal prosto volu, da se lahko odločimo za dobro ali za zlo. *Udi marsikaterim boleznim se lahko izogne-jNo, druge pa lahko preprečimo, ako le ho-Csino in znamo.
Kadar človeštvo išče izhoda iz zgodovinskih nesreč, ki jih povzroča človek sam, se oči vseh obračajo v novo vzgojo mladine. Bodočega človeka je treba drugače, bolje vzgojiti in izobraziti, pa bo tudi bodoča doba prosta katastrof, ki jih zakrivijo ljudje. Klic po boljšem človeku je vedno močan takrat, kadar človeštvo posebno trdo čuti posledice človeške hudobije. V takem času živimo sedaj mi, in je zato razumljivo pa tudi upravičeno živo zanimanje širokih ljudskih plasti za bodočo vzgojo mladega rodu.
Za novo obvezno šolo (t. j. predvsem ljudsko šolo) postavljajo merodajni činitelji osnovne smernice vzgoje in pouka. Po teh načelnih smernicah nimajo politika, prav tako pa tudi svetovnonazorna vprašanja v obvezni šoli ničesar iskati. Učencu je treba dati osnovno človeško vednost in znanje, da bo znal z lastnim razumom pravilno sklepati, ne da bi sklepiimeli s politiko in svetovnim naziranjem kaj opraviti.
Ta problem je velevažen. Zato hočemo o njem spregovoriti načelno, znanstveno osnovano besedo.
Vsi smo edini v tem, da politika ne sodi v šolo. O tem vprašanju smo v „Koroški Kroniki" že zavzeli stališče in povedanega ne bomo ponavljali. Politika je v bivstvu skrb za javno blaginjo. To skrb si razne stranke predstavljajo in jo uresničujejo na razna na-
Vsak človek mora enkrat umreti, toda ni treba umreti kot otrok, kot mladenič ali mladenka. Prirodno je, da ljudje umirajo, ko so dosegli primerno starost, umiranje otrok pa se da v veliki meri omejiti in preprečiti s primernimi ukrepi in zdravstvenim poukom.
Skrb za zdravje je predvsem dolžnost vseh merodajnih oblasti: občinskih, okrajnih, deželnih in državnih. Posamezna občina, podeželska in mestna, posamezna dežela lahko v precejšnji meri zniža umrljivost v svojem okolišu s tem, da posveti vso mogočo skrb za zdravje občanov. Ako pa zdravstvenim vprašanjem ne posveča potrebne pozornosti, potem je v precejšnji meri soodgovorna za visoko umrljivost v dotičnem kraju.
Pa tudi vsak posameznik je dolžan, da skrbi za svoje zdravje, pa tudi za zdravje vseh ljudi v svoji okolici.
Vprašali boste: „Kako pa naj skrbim za svoje zdravje?"
V prvi vrsti s tem ,da krepite svoje telo, da bo postalo odpornejše proti vsem škodljivim vplivom, posebno proti boleznim. S temi vprašanji se bavi osebna higijena ali skrb za zdravje lastnega telesa.
Dalje skrbimo za svoje zdravje s tem, da preprečujemo pri sebi in pri drugih razne preprečljive bolezni. To niso samo nalez-
čine. Tako je v pravih demokracijah (n. pr. v Angliji) svakdanji pojav, da dobi zdaj ta, prihodnjič pa ravno nasprotna stranka veliko večino glasov. Merodajen je gospodarski, socijalni in kulturni program strank v tisti dobi in za tiste razmere, zlasti pa z ozirom na posebno pereča sodobna vprašanja časa. Stranka more v danem trenutku svojo politiko tudi menjati; še laže menja državljan svojo pripadnost stranki, če se več ne strinja z njenim programom in delom.
Taka je politika in take so stranke. Politično se človek opredeli šele po končanem obveznem šolanju. Politika — kot skrb za javne zadeve — ne more biti stvar otrok, marveč odraslih ljudi. In tudi med odraslimi se s političnimi in strankarskimi problemi redno ne ukvarja množica (večina), ampak nekateri ljudje (politični voditelji in aktivni sodelavci).
Kdor bi šolsko mladino vprezal v politični voz kake stranke, bi bil velik škodljivec naroda, ker zlorablja mladino za namene, ki so pridržani odraslim ,in še tem le v omejenem številu.
Nekaj povsem drugega je svetovno nazi-ranje. To se namreč izraža v človekovem trajnem stališču do temeljnih življenjskih (ne političnih!) problemov, kakor so: smisel življenja, duša, posmrtnost, Bog... Z odgovorom na ta in taka vprašanja se člo-
Ijive bolezni, kakor na pr. škrlatinka ali trebušni legar, ampak tudi nenalezljive kakor golša .angleška bolezen (rahitida), revmatizem, nekatere srčne bolezni, kakor tudi bolezni radi nepravilne prehrane, posledice prekomernega uživanja alkohola, kajena itd.
Moderna medicinska znanost je zelo napredovala, ne samo kar tiče zdravljenja bolezni .kjer so sulfonamidi in penicillin skoro čudovito pozdravili razne poprej neozdravljive bolezni, ampak tudi glede preprečevanja bolezni.
Da si pridobi vsak posameznik najpotrebnejše znanje, bo potrebno tudi nekaj truda. Nikdo ni prišel učen na svet. Vsakdo se je moral in se mora učiti. Tudi zdravju bo potrebno posvetiti nekaj truda, časa in dela. Treba se bo držati navodil in zdravstvenih predpisov, ki nam jih dajejo oblasti, treba bo prečitati tuintam kakšno zdravstveno knjižico .kakšen članek v časopisju, ustaviti se pri letaku zdravstvene vsebine, pogledati zdravstveno izložbo .poslušati zdravstvena predavanja in se po njih ravnati.
Mislim, da je prav posebno časopisje, tudi dnevno, poklicano, da pomaga bralcem pri raznih zdravstvenih in bolezenskih vprašanjih splošne narave, posebno kar tiče higi-jene in preprečljivih bolezni. Kakor imajo druge stroke večkrat svoj stalen kot v časopisju, tako naj bi bil v vsakem časopisu
vek mora ukvarjati na vseh področjih življenja. Za vsakega človeka je naravnost usodnega pomena ,kako gleda na življenje in svet: ali z očmi idealističnega realizma ali z očmi življenskega materij alizma, ali še kako drugače. Ugovor, češ, da to s poukom in vzgojo mladine nima nič opraviti, ne drži. Saj učitelj pri samem pouku n. pr. realij nujno mora zavzeti svetovno nazorno stališče, drugače visi ves pouk v zraku. Ali prizna Boga ali ga taji — od tega sta odvisna smer in cilj vzgoje ter cela vrsta načelnih problemov, ki se jim ni mogoče izogniti niti v ljudski šoli. V tej šoli enotna vzgoja brez svetovnega nazora sploh ni mogoča. Ljudska šola polaga temelje vsej izobrazbi in vzgoji, a trdnih temeljev ni brez svetovnonazorske jasnosti in načelne izčiščenosti. Svetovnonazorska jasnost je torej dosledni in načelni vzgoji nujno potrebna, ji je bistvena. Zato vzgoja, ki naj oblikuje plemenite, dobre in značajne ljudi, mora biti svetovnonazorno utemeljena.
Če v ljudski šoli ne bi bilo mesta za sve-tovnonazorni pouk, bi bilo dosledno treba črtati ves verouk iz učnih načrtov. To bi bil pa ukrep, ki bi se mu uprla ogromna večina staršev.
Naše ljudstvo je mnenja, da je pouk na obveznih šolah treba v interesu človeštva postaviti na temelje krščanskega svetovnega nazora. Prva beseda v tem vprašanju gre po demokratičnih načelih staršem. Učitelj bodi izvrševalec volje, ki jo v tem oziru izrazijo starši po svojih zastopnikih.
vsaj kotiček posvečen zdravju posameznikov in skupnosti.
Tudi na zdravstvenem polju moramo biti delavni, da se čim hitreje zacelijo krvaveče in boleče rane in da se preprečijo nove težave. K temu delu smo poklicani vsi. Pomagajmo drug drugemu in sebi, da bodemo zdravi, pa bomo vsi srečnejši in zadovolj-nejši!	Dr. V. M e r š o 1.
*
Zopet je prišel čas, da tudi matere pomagamo in sodelujemo ter s tem zbudimo vse za življenje zmožne in dobre moči v narodu. Vsaka mati, ki vzgoji svoje otroke ▼ duševno in telesno zdrave ljudi, napravi domovini večje usluge in koristi kakor mnogi kongresi, skupščine in odbori. V naših ženah in otrocih leže močne korenine naše narodne sile. Iz mojih, čeprav neizčrpnih izvajanj bodo matere lahko sklepale, da za dobro otroško nego in vzgojo nista zadostna le dobra volja in prirojeni nagon, tudi ne nasvetova-nja, marveč je potrebno učenje in delo z lastnimi rokami. V naslednih številkah našega tednika „Koroške Kronike" se bom potrudila našim mamicam dati kak koristen nasvet glede vzgoje in zdravja naših novorojenčkov.
Koch
Muho doma,
^or ga pozna,
Pregovor stari že pravi; ljubil te bom,
kultier smrt v grob me ne spravi.
Hvaležni medved'
3ri nekje v gorah — ne vem več, ali je pri Macigoju ali pri Ndravniku — je la gospodinja v senci pod drevesom in la otroka.
. l^anadoma prilomasti medved in ji pomoli ,raPo, v katero se je zadrl velik, zakrivljen N. Zena se ustraši. Ker pa medved samo Jphlevno gleda, se ojunači in mu trn izdere.
rcina grda pa zvrne zibel, da se izkotali ^/ok na travo, jo pograbi in odide. A glej, v §e preteklo deset minut, ko se kosmatinec v Ne in postavi pred ženo zibel, polno slad-‘n hrušk.
Miška
j6^ružina se je veselila. Bili so veseli, da . dobili stanovanje, čeprav samo vrtnar *sico ,ki je bila oddaljena 15 minut od *ie cestne železnice. Ni bila velika. St
so bile iz tenkih desk, skozi katerih razpok je veter žvižgal svoj pozdrav. K hiši je spadal tudi vrt, po katerem so junaško korakale sosedove kokoši, ki so v polomljeni ograji našle dovolj vrat, skozi katere so z lahkoto smukale v „rajski" vrt. Od časa do časa je primeketala na vrt tudi sosedova koza, ali pa je pomolila skozi okno pritlične hišice svojo rogato glavo sosedova krava, ki je prišla na vrt nabirat vitaminov. So bili pač zabavni časi, ko so že krave spoznale, da brez vitaminov ne gre.
Ali ponoči... Komaj so se vlegli in se predali. spanju pravičnega, že je v kuhinji oživelo, trip, trap, hlip, hlap. Domača živalca, nočni škrat, miška je bila na delu. Saj so jo že poznali. Bila je tako ljubezniva, da se je pri belem dnevu predstavila novim najemnikom, veselo pomežiknila, potem ko je obrnila pozornost na sebe in zopet, huš, izginila pod kuhinjsko omaro.
Ponoči jo seveda ni nihče motil. Z napetimi ušesi je zasledovala družina noč za nočjo njeno pot. Od omare preko klopi na mizo, potem — hop! — na peč, tako se je vsako noč ponavljalo.
To ni moglo iti dalje. Sosed je dal družini na razpolago zastrupljena zrnja. Z njim so napravili poizkus. Ko se je znočilo, od raz-
burljivega pričakovanja kar niso mogli zaspati. Ali točno ob treh je zopet oživelo — trip, trap, hlip, hlap. — Kaj strup- ne učinkuje? Gospodar je zapustil posteljo, a družina mu je dala na pot svoj blagoslov. V kuhinji je bilo tiho in prazno kot vedno. Vendar glej! Od 23 žitnih zrn jih je bilo še samo šest. Gospodar se je z glavo maječ vrnil v posteljo. Nemalo se je začudil, ko se je po eni uri ropotanje zopet začelo. Preneumno! A ostalih šest zrnc zjutraj tudi ni bilo več.
Naslednjo noč je dal sosed na posodo mačko. Napravila je dober vtis in tudi glas je imela močan. Družina je šla polna pričakovanja predčasno v posteljo. Ali takoj po polnoči so se vsi prebudili. V kuhinji je šlo vse povprek. Družina je zadrževala dih. Posoda je zvenela, lonci so se prekucevali, vmes je donel bojni krik mačke, ki ga je od časa do časa prekinil tenek pisk miške. Ali bodo še sploh kaj spali to noč? Naenkrat je zabobnelo, kot bi se zaletela debela glava v zid, nato pa je bilo vse tiho in mirno.
Z dvomom v srcu vsled slabih izkušenj je zapustil družinski oče posteljo. V kuhinji je ležala mačka z bulo na glavi, a brki so ji melanholično tipali po vlažnem podu. Iz majhne luknjice ob steni pa je zvenel za-bavljiv hehet. Bilo je res obupno.
Tretji dan je prinesel sosed past. Družina se je namuznila ,ko je videla v njej košček prekajene slanine. Kar niso zmogli strup in mačka, umetnost in narava, to naj bi sedaj zmogla tehnika? Niso imeli mnogo zaupanja v to žično ropotijo. Le oni košček slanine. Ta bi marsikaj zmogel.
Brez pretiranega upanja so se legli. Zjutraj so se vsi čudili, da je bila noč tako mirna. Ko so prišli zjutraj v kuhinjo, jim je bila za-
deva jasna. Sredi pasti je negibna ležala miška, a slanine, tega lepega in dišečega koščka ni bilo več. Gledali so z veseljem v enem in žalostjo v drugem očesu. Nočni mir so sicer pridobili, a za kako ceno.
Še tisto jutro so miško pokopali z veliki-im slovestnostmi.
Imenitna gostija Slovencev
Pred tisoč leti so imeli Slovenci ob Savi in Dravi veliko kraljestvo, katero so imenovali Korotan ali Karantanijo. Kmetje so bili že večinoma krščeni .gospoda pa se je še vedno držala poganstva. Vojvoda Ingo, njihov poglavar, ki je stanoval v Krnskem gradu blizu Celovca, je bil pravičen in Boga boječ. Svojim podložnikom je nekoč pripravil veliko gostijo, na katero je povabil gospodo in kmete. Kmete je posadil za svojo mizo, postavil pred nje zlate in srebrne čaše, polne najboljšega vinca, in jih pogostil z najizvrstnejšimi jedili v najlepših posodah; gospodom plemenitašem in vitežem pa je ukazal postreči na dvorišču in jim dati bornih jedi in najslabšega vina v prstenih vrčih.
Ko so plemenitaši to videli, so se pritožili nad sramoto, ki ji jo je vojvoda pripravil. Vojvoda je njihovo pritožbo mirno poslušal nato pa je rekel: „Kaj se pritožujete? Kaj vendar hočete? Vd sicer prebivate po gradovih, pijete iz velikih čaš, vihtite svetle meče in se zabavate. Vse to je res. Res pa je tudi, da žive ti kmetje v svojih zakajenih hišah .slabo jedo in obdelujejo zemljo, toda povem vam, da so veliko boljši od vas. Ukazal sem torej postreči vam na dvorišču, kmetom pa r grad*.’’
KONEC KRALJA BOLTEŽARJA
Tudi to ,kar bom sedaj povedal, je iz tistih časov, ko sem občudoval Svete tri kralje v Štrukljevih jaslicah. Le da se je dogodila današnja zgodba kakšno leto ali dve pozneje. Tačas sem bil star kakih devet let; od tega je res že dolgo, vendar se vsega spominjam, kakor bi se bilo dogodilo lansko leto.
Da sem imel za Svete tri kralje prav posebno ljubezen in zanimanje, že veste. Ne samo za njihove konje, marveč tudi za vse drugo, čeprav so mi bili konji najbolj pri srcu. Zavoljo izrednega zanimanja za vse, kar je bilo v zvezi s Sv. tremi kralji, sem bil pripravljen tudi na dejanje, ki je bilo nekoliko kočljivo in nevarno. Da se bo pa tako končalo kakor se je v resnici, mi pa še na misel ni prišlo.
Kmalu po Božiču, še pred Novim letom, me je poiskal Štrukljev Pepe in mi zaupal važno novico: da sta me s Praščanovim Tonetom določila ;da pojdem z njima za tretjega pri Sv. treh kraljih — za Boltežarja. Pepe in Tone sta bila naša soseda. Oba sta bila nekaj let starejša od mene, zlasti Pepe je bil že pri koncu z ljudsko šolo in je menda hodil le še v ponavljavni razred. To je bil tisti Štrukljev Pepe, ki me je bil nekoč — pet let mlajšega posadil na veliko mravljišče in me tiščal na njem toliko časa, da sem se dodobra nabral mravljincev in pritekel domov glasno ihteč in proseč pomoči. Takrat so mi oče strogo zabičali, da se moram hudobnega sosedovega fanta ogibati. Ce je bil Pepe res hudoben, ni dognano. Pozneje je šel s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko in je tam že tudi umrl, kakor so pravili. Posadil me je na mravljivšče iz objestnosti, da pokaže nad menoj svojo moč, bolj kakor iz hudobije. Praščanov Tone je bil pa miren dečko in sva bila dostikrat pri igranju tovariša, pa naj smo se igrali „trkljanje" v dolino, ali smo se šli konje, ali pa smo se pozimi z okornimi kmečkimi sankami sankali po strmem bregu v Frlajtovo dolino. Kadar je bilo kaj vode v dolini in je zamrznila, smo se tudi drsali po ledu, samo da oče niso videli.
Naš oče so bili pravičen, a strog mož. Mama so nam umrli leto poprej. Za njimi je gospodinjila moja najstarejša sestra Johana, ki me je imela zelo rada in se je — stara okrog 20 let — vedno pri očetu zame potegnila, kadar mi je pred njimi trda predla.
Take so bile torej okoliščine tačas, ko mi je Štrukljev Pepe naznanil veliko novico, da sta me s Praščanovim Tonetom- izbrala za Boltežarja. Ali bom zaupano mi važno vlogo mogel prevzeti ,mu nisem mogel takoj potrditi. Zakaj zastran očeta sl nisem bil na čistem. Zdelo se mi je, da pri njih ne bom nič opravil, če stopim prednje s tako čudno prošnjo. Zato sem poiskal sveta in zaslombe pri sestri Johani. Tudi ona je bila te misli, da očeta sploh ne kaže obveščati o tej stvari, ker se ji je na ta način videla že naprej obsojena na neuspeh. Toda moja vloga Boltežarja je bila tudi njej močno všeč. Napravila sva načrt, kako bomo vse podvzetje izvedli brez očetove vednosti, in sicer tako, da tudi če bi oče zvedeli pozneje, zame ne bo neljubih posledic. Johana je vzela nase odgovornost za vse posledice in mi je krepko pomagala pri pripravah za slavnostni nastop kralja Boltežarja.
Iz stare bele rjuhe je naredila za silo srajco, ki mi je segala do peta. Cez srajco je prišel iz zavijalnega papirja napravljini mašni plašč, na katerem so bile zadaj nalepljene „zlate” porte .spredaj pa lep križ. Na glavo mi je umerila iz „zlatega" papirja izdelano kraljevsko krono.
Ta kraljevski ornat je bil narejen že kmalu potem, ko mi je Pepe določil vlogo kralja Boltežarja in sem mu po posvetovanju z Jo-hano obljubil sodelovanje pri Svetih treh kraljih.
Dan nastopa smo izbrali, ko smo skrbno proučili položaj. Dan ali dva pred praznikom Sv. treh kraljev so imeli naš oče določeno, da gredo v bližnje mestece po poslovnih opravkih in da se bodo tam mudili ves dan. Tako je bil ,kot nalašč, tistega dne zrak čist za naš načrt. Oče so se zjutraj res odpravili
doma, mi pa z vso vnemo na naš posel!
Kralj Boltežar mora biti črn — tako je bilo dogovorjeno. Johana je v ta namen nastrgala izpred dimnika — kjer so se sušile klobase — nekaj saj in me z njimi pošteno namazala po obrazu in rokah ter mi velela, naj sam saje razmažem tako, da bo ves obraz enakomerno črn. Prav tako tudi roke. Nato sam se oblekel v dolgo „srajco", nanjo so mi nadali mašni plašč z zlatimi portami, na glavo pa posadili zlato kraljevsko krono. Ko sem dobil še „šparovček". kamor naj ljudje spuščajo denarne darove, sem bil za vlogo gotov. Tudi pesem od Sv .treh kraljev sem znal gladko na pamet; meni je namreč pripadla glavna naloga pri petju, ker sem bil med kralji najboljši pevec.
Tudi moja kraljevska tovariša sta se skrbno pripravila, vsak na svojem domu. Ona dva sta vzela seboj po eno bisago za darove, kakor potice, jabolka, orehe itd. Ko je bilo tako vse pripravljeno, — Štrukljev Pepe je imel na drogu lepo zlato zvezdo —, smo se odpravili na pot
Najpreje smo se ustavili pri Cesarjevih. Stopili smo slovesno v hišo, v sredini Pepo z zvezdo, in začeli prepevati. Gašpar in Miha sta bila slaba pevca in sta le vsak po svoje basirala; jaz sem pa z drobnim otroškim glasom pel dokaj obsežno melodijo po temle besedilu:
Mi smo sveti trije kralj’,
Gašpar, Miha, Boltežar.
Gašpar jezdi narnaprej, k’ za vsa pota najbolj vej.
Miha jezdi preč za njim, da se pogovarja z njim.
Najbolj pa sta se veselila tega dogodka Zaplotnikov Mihec in kužek „Muffi". Ko js Mihec čul očetove besede je kar poskočil od veselja, saj to bo za njega največji praznik. Najedel se bo klobas do sitega in še celi dan bo lahko pomagal pri tem prijetnem delu. Oče mu je celo obljubil, da bo smel pomagati pri klanju prašiča, tudi držati ga bo moral, namreč za — repek.
„Muffi" pa je tudi v svoji pasji pameti takoj uganil za kaj se gre. Njemu so že danes tekle sline iz gobca ob misli na vse dobrote, ki bodo prišle pri klanju tudi njemu v delež.
Pa še nekaj. „Muffi" in prešič se namreč zadnje čase nista posebno dobro razumela, ker je bil svoječasno prešič njega — dvoriščnega gospodarja pred vsemi živalmi ponižal in sploh prešič je užival večji ugled pri ljudeh in živalih kakor pa on.
Napočil je dan klanja. Že rano zjutraj je vse vrelo pri Zaplotnikovih. — Gospodar je izdajal povelja za zadnje priprave. Gospodinja je ropotala v kuhinji z posodo. Dekla je grela v kotlu vodo za obaranje; trije hlapci, ki bodo prešiča držali so si v kuhinji privezovali dušo z žganjem in zbirali pogum za „napad". Sicer ima tudi Mihec vlogo pri držanju, ampak njemu ni treba žganja, on sedi mirno v kotu in šili „spile" za klobase.
Naposled je prišel mesar. O groza. — Mihec se ga je kar prestrašil, bil je ogromen in debel. Joj kakšen trebuh je imel, Mihec je bil radoveden če ga bo tudi njemu oče zmeril z centimetrom. Opasan je bil z belim predpasnikom na katerem so se poznali sledovi njegovega krvavega delovanja. A v rokah je nosil par groznih in dolgih nožev, brrrrrrrr!
Ko je Mihec videl, da ga je oče zelo prijazno pozdravil, se je tudi on ojunačil ter pristopil k mesarju z vprašanjem zakaj ima tako rudeči nos.
Mesto odgovora je mesar na hitro izpraznil par šilic žganja, nato je pa cela bojna četa krenila nad prešiča.
Pred svinjakom so napravili bojni načrt. Gospodar in hlapec — za prednje noge. Osta-
Boltežar pa najbolj vzad’, ves je v portah, ves je zlat.
Mi smo sveti trije kralj’ prosmo, da b' nam kaj dar’vaT.
Ce nam boste kaj đar’val’, v nebesa bomo pomagal’.. .
Cesarjeva mati so bili radodarni. Morali smo jim biti tudi všeč. Zakaj z jabolki, orehi,. suhimi hruškami indrugimi božičnimi dobrotami niso varčevali. Tudi v moj šparovček je padlo nekaj drobiža, ki je imel takrat veliko veljavo.
Tako smo uspešno obiskali nekaj premožnejših hiš. Nato smo se krenili v Anžlovo, kjer sta kraljevali na samoti dve trdni kmetiji. Zgornji Anžlovec je bil tiste čase župan naše občine in on sam kakor tudi njegova domačija sta uživala ugled v vsej občni in še čez njene meje. V županovo hišo smo zategadelj stopili s posebnim spoštovanjem in nekoliko boječe. Oče župan je sedel za ja-vorjevo mizo v hiši, in je urejal neke županske stvari. Mati je morala biti v kuhinji. Ko smo se vstopili na sredo hiše — srednji je bil spet Pepe z zvezdo — in začeli peti:
Mi smo sveti trije kralj’,
Gašpar, Miha, Boltežar ...
je prišla v hišo tudi mati županja. Vsedla se je k županu za mizo in smehljaje poslušala naše petje. Po naših mislih se je vsa stvar razvijala povsem lepo in ugodno. Prejšnja naša plahost se je umikala samozavesti in ponosu. Na nasprotni steni smo se videli v ogledalu in smo bili zadovoljni s svojo prikaznijo. Zlasti jaz sem se zdel samemu sebi čudovit s svojo črno kožo in belimi obla-
la dva hlapca za — zadnje noge, — Mihcu ostane pa rep. Mesar bo klal, a dekla Mica bo stregla kri, v to svrho se je že oborožila z eno veliko skledo in kuhalko za mešanje.
Mica je odprla vrata od svinjaka in vabila obsojenca na plan: „Na, na, na, pujs, na koruzo, koruzo."
Pujs se je res dal izvabiti. Z težavo se je izvlekel iz svinjaka, toda čim je prekoračil prag že so iz zasede planili po njemu.
Brcal je silovito, človek ne bi pripisal temu debeluhežu tako moč. Že so ga vrgli na tla, pa še se jim je iztrgal, komaj, da so ga zadržali. Mihec je vlekel za rep, da mu je kar znoj stopil na čelo. Znova so prešiča z združenimi močmi podrli na tla in predno se je revež znova opomogel na noge je zginilo dolgo rezilo mesarjevega noža v njegovem grlu.
Silen curek krvi je obrizgal Mico, ki je pohitela nastaviti posodo.
Kri je tekla, — a debeluhar pa le ni hotel biti mrtev. Zmiraj močnejši so bili tresljaji, komaj so ga obdržali. Mici se je siromak tako smilil, da so ji kar solze požele po licih. Ko je to gospodar opazil jo je spodil rekoč: „babnica neumna, — zato pa ta mrha noče biti tako dolgo mrtva, ker si ti smili."
Naposled je pa le bil mrtev. — Vsi so se globoko oddahnili hladeč si pot na čelu.
Mihec je takoj stekel v kuhinjo mami pripovedovati, da je prešič že zaklan ter da bi jim gotovo ušel, če njega ne bi bilo, le on sam, da je prešiča za rep nazaj zadržal.
Možje so zaklanega le s težavo izvlekli na prostor kjer so ga potem obarah to je z vrelo vodo oprali in očistili ščetin. Zatem, so ga nesli v svinjsko kuhinjo, kjer je malo toplejše, kajti zunaj se radi mraza ne da dalje delati. Saj je vendar januarsko jutro.
Sedaj je pa pristopil mesar z celo zbirko nožev in nožekov, ravnih in krivih k „obdukciji mrliča", kasor je rekel. Mihec je na to najtežje čakal, bo vsaj enkrat videl, kakšno „kolesje" je neki v notranjosti prešiča. Napeto je sledil vsaki kretnji mesarja.
fo&M K« iaplstltiluivik
čili, od katerih se je posebno lepo odraža* črni obraz in roke. Vse bi se bilo najlepš4 končalo — da se niso sredi našega petja odprla vrata v hišo ...
V ogledalu na steni sem zagledal — našega očeta. Srce mi je hipoma obstalo :n čuden mraz me je spreletel po vsem životu-Pesem mi je obtičala v grlu in vročina a0 me je začela lotevati. Položaj se mi je v stem hipu zazdel brezupen. To je pcsebeD pojav v človeški duši: kadar se močno ?re' strašiš — čeprav za prazen nič — se ti zd1 čisto preprosta stvar brezupna. In takrat seU1 se znašel v takšnem položaju. Samemu seb sem se zdel velik grešnik. Brez očetove vednosti in gotovo proti njihovi volij sem se šel Svete tri kralje in to celo s Štrukljevin1 Pepetom .., Šparovček mi je padel iz rok i11 nabrani drobiž se je razkotalil po tleh na vs« strani. „In še beračit sem šel", me je spf0' letelo, „čeprav so oče ravno prosjačenj8 , tako strogo prepovedovali."
Na sencih so se mi nabrala potne srag® in začele polzeti po licih. S sajami namazan' črni obraz je dobival tanke bele maroge.
Oče so stopili izza našega hrbta k mizi i® se ozrli po trojici v belih srajcah in pap'r' natih mašnih plaščih.
„Oho, tale je pa naš!" so stopili k maroge stemu kralju Boltežarju in ga potegnili cd ostalih dveh, „čeprav si črn kakor kak dimnikar te vseeno poznam." Sedli so k župani meni pa veleli ,naj lepo počakam, da pojdeva skup domov...
Nato sta z županom Anžlovarjem začel' pomenek, iz katerega sem mogel razbrat*; da so se oglasili iz mesta domov grede pr' njem zaradi živinskega potnega lista za sivj ko. Cez nekaj dni bo semenj v Žubini. O nesrečna sivka!
Štrukljev Pepe je presodil položaj in 1 zlato zvezdo in Preščanovim Tonetom z-T* nil iz hiše. Meni je bilo pri srcu kakor igr®*' cu, ki naj bi sijajno zaključil lepo in velib® dejanje, pa mu hipoma ugasnejo vse luči 1)3 odru.
Nato sva šla z očetom skupaj domov. je iblo med potjo, in kako doma, bom. z3' molčal. Lahko si mislite, če si predstavlja*4' očeta, ki v takih stvareh ne pozna šale.
Tako je bilo za vedno konec moje ga kralj3 Boltežarja. Kadar se pa takole za prazni*-Svetih treh kraljev spomnim nanj, mi je le' pri srcu. Mladost in domovina sta okrov-tega kralja Boltežarja.	Dr. L. P-
Drugi napet opazovalec je bil šepaj3-„Muffi",- kar za spoditi ga ni bilo, tako je 4' sladokusnik vlekel na nos rajski duh svež® ga mesa.	,
Ja, še celo domači muc .„krvau” se je 0 nekod priklatil ter se prilizoval okoli mešal jevih nog, da bo 11 mu vrgel kak koščak
sa-	je
Mesar je pa kar rezal in rezal. Najprue . slekel prašiču mogočno zimsko suknjo ^ slanino. Ko je bilo to opravljeno je dal p-njenega „pitanja".
„No gospodinja", jo je nagovoril, ko je pr šla, „danes boste pa debelo gledala".
„Kaj pa je to"? se je začudila.
„E, no ker je slanina dobre štiri prste ö bela".	.p,
„A tako", se je nasmejala in se z vesel]3 ^ prepričala, da je slanina na hrbtišču zaf® dobre štiri prste debela. — Tudi kmet Zap‘°’ nfk se je prav zadovoljno muzal.
Nato je mesar prodrl v notranjost preš'^ Kos za kosom je izdvajal od ukupne m33'' srce, pljuča, jetra, čreva, plečeta itd. ^ „j Mihec je bil sicer malo razočaran, -{®*c pričakoval je, da bodo v notranjosti ču ^ viti stroji in kolesja, — pa ni nič od tega-tudi črev ni bilo videti toliko kot 51 3 želel. Plaho je vprašal mesarja koliko klo ^ se bo dalo narediti iz teh črev. ČepraV^ je glasil odgovor na precejšnje število- ^ le ni zadostovalo. Najraje bi bil videl, d®, bila cela notranjost prešiča polna sa črev, da bo ja mnogo, mnogo klobas.
Naposled je bil prešič razkosan. ^e®a,rc5l šel na potok prati čreva, a oče je Mihca ter mu dal svinjski mehur re' „Na Mihec, ti imaš čas, vzemi slamico^'! močno napihni tale mehur, potem ga T„\C' pa posušili, da bom napravil iz njega mo=> ' za tobak."	. v
To je bilo za Mihca veselje. Vtaknil J ., vrat mehurja slamico in napihoval, ter j-4- . hoval, da so mu kar oči izstopile. Mena- ^ bil že kot lep balonček, rekel bi, P°cu C mehur, ali pa Mihec, pa se ni zgodilo eno niti drugo, pač pa nekaj tretjega o c*--*-pa naj raje zgodovina molči.	„s
Popoldne je bil vrhunec todnevnej opravka. „Delanje klobas".
Najprvo so bile na vrsti krvavice. .	;
Te je delal mesar v kuhinji, sedel je velike sklede, polne kuhanega ješprena v
«o riža) pomešanega z krvjo. Nato je vzel čreva in špile, katere mu je Mihec podajal, — ter začel. Vsak košček čreve je na spod-Djem koncu zadelal z spilo, a v drugega je trtaknil košček kravjega roga ter skozi njega Polnil črevo. Nato je klobaso tudi na tem koncu zašpilal, — in bila je gotova. Ena za brugo so polzele iz mesarjevih rok v veliki lonoc. Izglodale so kot pitani rogači z sil-ttimi rogovi spredaj in zadaj.
Mihec kar ni odvrnil oči od mesarjevih r°k. — Mesar mu je obljubil povedati kako delajo krvavice v Koromandiji, če mu prinese bokal mošta iz kleti. Oče je seveda do-volil in Mihec je opravilo hitro opravil, s ntesar je začel z pripovedovanjem:
„Veš Mihec v Koromandiji delajo klobase takole: Tri dni pred kolino hranijo prašiča samo z rižem in ričetom, a četrto jutro pa samo izrežejo en konec čreva iz prašičeve sadnjice ter jo privežejo za plot. Nato pa Prešiče z palico tepejo da zbeži črez travnik, a zadaj se koj vleče iz njega dolga klobasa že kar gotova. Treba jo je še samo 2 špilami razdeliti, pa je."
Mihcu se je zdelo sicer to zelo pametno, 6ltipak je kljub temu dvomljivo majal z Slavo.
Za krvavicami so prišle na vrsto mesene klobase. Te je delal mesar skozi stroj. Ah, to Se je pa posebno dopadlo služkinji Mici, Sledaje, kako so lezle iz stroja lepe rudeče
dolge klobase. Kar nagledati se ni mogla. Seveda mesar ni prepustil priložnost ter je v splošne smeh zbijal vesele šale na račun ^ice, katera je sicer od sramu zarudela, antpak — čula je pa le rada.
Med tem so pa Zaplotnikova mati pridno kuhali in pekli. Ko je bil mesar z delom gotov je bila tudi že večerja pripravljena.
Posedali so vsi okoli velike mize v sobi, kateri se je poleg klobas smehljala tudi trebušasta steklenica jabolčnika. — Klobase krvave kot mesene so bile izborne, ter je oča Zaplotnik mesarja prav pohvalil. Ravno je kotel napiti zdravico, kar je mahoma zadonela zunaj pod oknom mogočna pesem sosedove služinčadi v vseh mogočih glasovih, ki so prišli peti pesem „Klobasico*.
Pri zaključnem stavku:
„Ce mi ne daste sto klobas, vam zderem slednji las! ..."
se je kmet Zaplotnik malo v skrbeh po-čehljal po glavi.
Ampak je le zadostovala za vsakega samo Po ena klobasica.
(Konec)
de&a ut melje fdmmke@® krnela
Ko pri nas v dolinah že nastaja pomlad s svojo živahnostjo, kraljuje še tam zgoraj smagovita gospa zima. Ker je poletje v gorskih predelih zelo kratko ima planinski kmet le malo časa ,da lahko pospravi svoje pridelke, predvsem seno iz senožeti.
Seno pokosijo v zadnjih tednih, predno odženejo živino, kh je bila preko poletja na planinah. Kmet mora pokositi travo v času, ko je preobložen z delom. Sklonjen kosi z velikimi zamahi travo, ki pač ni visoka in jo raztrosi po sončnem pobočju. Ko se seno posuši, ga pospravi v planinske koče in senike.
Senene koče, v katerih je seno shranjeno čez zimo, dobro zaprejo, a živino odženejo v doline, ker tam gori že piha hladan veter. Pozimi, ko burja zavija okrog vogalov in se
živina plaho stiska po stajah, tedaj je treba seno spraviti v dolino.
Navsezgodaj pripravijo sani za odhod, nekatere popolnoma novo okovane. Vaška mladina odhaja v planine. S prešernim smehom korakajo preko snežnih zametov. Vodnik z največjimi sanmi je stari „Hansi", ki opravlja to delo že dolgo. Vsako leto ob tem času obvesti kmete, da je prišel čas, ko je treba iti po seno v planine in vsak se mu rad pridruži. Samo mladina sodeluje pri prevozu sena, ki ga tako nujno otrebujejo v dolini. Senene koče se komaj vidijo iz snega, toda vozniki so pripeljali s seboj lopate in pričnejo takoj odmetavati snežne in ledene gmote. Požirek žganja iz Hanslove steklenice poskrbi, da se vozniki ne utrudijo. Seno spretno naložijo na sani, povežejo z vrvmi in pokrijejo s ponjavami.. Od spredaj izgre-
bejo v seno luknjo, da se lahko vsedejo vanjo.
Odhod, ki je najlepši od vsega zahteva spretnosti in poguma, saj vodi pot skozi gozd, poln nevarnosti vsled prepadov in
vrzeli. Ob vsakem ovinku čaka naš dobri Hansi na svoje „ovčice", da ne bi katere izgubil. Včasih se pripeljejo mimo smrekovja, zasneženih ovinkov in nenadoma jih zavije sneženi plaz. Toda planinski kmetje so večinoma že vajeni tega in se ne razburjajo. Po kratki vožnji so že na cilju. Mladina zagorelih lic, ki pa še ni utrujena vsled vseh naporov, se prične še kepati v snegu in tako zaključi ta dan, poln dogodkov.
Ko se dan nagne h koncu in se večer pokojno razpne preko pokrajine, lahko vidimo ob siju hlevne svetiljke, kako se naša živina gosti s vonjajočim planinskim senom.
Ex Oriente lux
Starodaven latinski rek pravi, da prihaja od vzhoda luč — ex Oriente lux. Reki imajo vedno prav; čim starejši so, tem več modrosti je v njih. Vendar jim bo, kdor se z resničnostjo noče skregati .verjel le do neke meje. Res nam je zasijala z vzhoda marsikatera luč, toda vsaka ni prijetno svetila in grela.
Z vzhoda so prišle k nam mnoge koristne živali in rastline, na primer govedo, ovca, koza in kokoš, dalje pšenica, ječmen, riž, južno sadje, črešnja, oljka. Po dobrem delu je Vzhod tudi zibelka človeške omike. Vsak šolarček ve, da so črkopis prinesli v Evropo Feničani iz prednjeazijske dežele Sirije. Astronomijo in matematiko so gojili najprej kulturni narodi Azije. Pri tem so se izkazali tudi Egipčani, ki so sicer prebivali na afriških tleh ,a so kulturno pripadali Orientu. Se v drugih znanosti je vzhodni svet prednjačil .recimo v kemiji za dobe Arabcev. In kdo ne bi vedel, da je sveto pismo sad Orienta? Kdo ne ve dalje, da se je pričelo krščanstvo na Jutrovem? Prve pravljice so si pripovedovali ljudje vzhodnih dežel, prvo dramo ali gledališko igro so napisali pesniki v Indiji in basen je pripotovala k nam iz Male Azije.
Po drugi strani smo prejeli z vzhoda tudi veliko neprijetnega. Zgodovina ve poročati o preštevilnih narodih, ki so se neprija-teljsko zaganjali v našo zemljino. Naše prednike, ki so stali na braniku Zapada, je veljalo nemalo znoja in žrtev, da so nepovabljene goste pregnali nazaj v njihovo domovino. Venomer je med narodi Azije nemirno vrelo. Vsako stoletje se je Aziji zazdelo, da ji je kak narod odveč. Skušala je odvišek svojega prebivalstva pehniti proti zapadu. Perzijci, Huni, Obri, Tatari — kako so silili tja, kjer sonce zahaja!
Pa tudi nevšečnih živali nam je Azija nekaj prepustila. Tako se je šele v 18. stoletju priklatila čez Volgo siva podgana (mus de-cumanus).
Naposled stoji dejstvo, da so jutrne dežele domovina raznim boleznim, ki se jih človek zaradi njih mučnosti in nevarnosti po pravici boji. Sem štejemo koze, doba-vost, kolero in kugo. Kadarkoli se je pojavila kuga, vselej si je bila utrla pot do nas z Vzhoda.	A. Z.
iiiiiiiiiimimiimiimiummimnmiiiimuiiiiiimiiiiiiuimiiimiHiiiiii Pokora.
Mati: „Zakaj jokaš?"
Sin: „Za pokoro moram zmoliti pet oče-našev, znam pa samo enega."
Profesorska.
Profesor na pošti: „Prosim znamko za 50 grošef. Koliko plačam?"
Humow Hanasnih dni
(Nadaljevanje.)
„Za Božjo voljo človek", sem dejal „nikar 116 uporabi vsega dopusta z naštevanjem Nezgod, saj to so stvari, za katere tudi mi ^6mo in jih okušamo. To vse skupaj ni nič. rettm se lahko samo smeješ. Kaj te nič ne-si-i smeh, če gledaš v streho svoje hiše in vidiš, da kaže rebra, ter si misliš: uboga hiša lz9leda, da tudi ti na karte živiš. Ce ti pa v ^steljo dežuje, ja hm, zakaj je pa Bog de-Ztlik ustvaril? Kaj misliš da je pri meni drugače? Le pridi k meni kadar dežuje, pa boš ''‘del kako letam po sobi z dežnikom. Da, ®kšnih šal si v predvojnih časih nisi mogoi
Privoščiti.
Torej kakor sem rekel, bodi srečen, da je ako, ter da si usodo prevarll, ter da sploh *viš. Ce bi bilo po pravici, bi moral biti ti -akor tudi jaz že mrtev. Ja, prav nič se no udi. Ti spadaš na primer v svojo hišo kakor Spitan na ladjo, in če se ladja potopi se ^-ora kapitan tudi z njo potopiti. Torej če je „/0ja hiša porušena bi moral biti tudi tl. ^!ei. — jaz sem bil pri zračnem alarmu v /0H kleti. Čez nekaj časa sem si pa pre-j^slil, zapustil klet in se podal ven na peri-*rijo mesta. Ni minilo četrt ure pa je že sščila bomba naravnost v mojo klet, kot , ^ ms je tam iskala. No, ali se mar ni bilo ,JaiIrat za smejati? Rečem ti, da sem se četrt 0r® skupaj smejal češ: bomba, pa sem te le ^Peharil. Pa še danes, če sem slabe volje, kar na tisti dan spomnim, pa sem zopet 0Sse'- Torej prijatelj, če si ti ta smeh takrat ga nemudoma nadomesti ter se pri-;c* z menoj prisrčno nasmej!"
Stanko me je nekaj časa začudeno gledal, f aibrž je mislil, da v moji glavi nekaj ni v j u, nato se mu je obraz razvedril, čez malo asa Pa je udaril v veseli smeh:
„Saikrabolskl fant, morda imaš pa le prav", je dejal, mi stisnil roko in nadaljeval svojo pot.
Veselo si žvižgajoč arijo iz „Carmen" sem jo tudi jaz mahnil v drugo smer.
Pot me je zanesla preko Novega trga. Naenkrat zagledam nekaj, kar mi je kar sapo vzelo. Oh, ti blagoslovljeni časi, polni humorja. Predno sem se zasmejal, sem v duhu še naglo pregledal koledar in se prepričal, da danes še ni pust ali kakor pravimo „fašink", pa vkljb temu sem videl dve elegantni dami, ki.. . Kar zadeva lepote, no mislim, da ne bi protestiral če bi bila katera pristopila k meni ter me osrečila z ljubeznivim poljubčkom, to se pravi če bi sl predhodno ustnice obrisala, ker sledov takihle intimnosti ne nosim rad domov na ogled ženi.
Ampak poljuba od presenečenja najbrže ne bi vrnil.
Do tu bi torej bilo vse v redu in nič sms-žnega.
Ampak ali ni škoda:
„Ena je imela na nožicah plutovinaste čevlje in svilene nogavice, čeprav prekrižane v vse smeri z temnimi progami — znaki krpanja — ampak svilene nogavice so pa le bile, pa — vsa čast — zakrpane tudi. Bog pomagaj ,so pač povojni časi. Točno decimeter nad kolenom se je pričelo neko plavo krilo, a še približno ped višje je šele bil začetek kožuhovinastega plašča ali po domače „pelcmantla", da, saj je vendar bila elegantna dama, samo ugotoviti pa le nisem mogel ali naj bi bila ta kožuhovinasta reč jopica ali plašč. Nekaj srednjega je pač bilo. Najbrž je izviralo iz onih časov ko je bila dama še „damica". Še višje, okoli vrata se je šoplrala — plava lisica. Lepo kajne? Mogo-
če je bila ta dama pevka, da si je zavarovala grlo s toplo kožuhovino. Vsekakor interesantno: spodaj Afrika, zgoraj Sibirija. A na najvišji točki te čedne stvarce je tičalo neko čudo nalik Aifelovem stolpu.
Druga dama je imela na nogah nizke salonske čevlje z visokimi petami. Nato pa reci in piši: Smučarske hlače. Kaj zato če se ta kombinacija ni kdo ve kako ujemala, ampak bila je pa le „dama v hlačah"! Ogrnjena je bila v letni plašč, okoli vratu tokrat ni bila lisica, temveč samo pisana ruta. Mikalo me je, da bi pristopil in pogledal kaj ima s tem plaščem, pa si nisem upal. Kdo ve? Mogoče ne bi nič videl, to se pravi videl bi preveč kaj, kar pa ne bi bilo primerno. Na glavi je pa imela veliko kožuhasto kozaško kapo pritrjeno na pisano ruto, ki je bila pod vratom zavezana ,tako, da se je od cele kožuhaste kape videl samo na čelu šop dlak.
Ce h temu prištejemo še druge neštete malenkosti z katerimi so bile načičkana in obarvane, se mi gotovo ne boste čudili če vam rečem, da sem se spet od srca nasmejal Sicer nisem hudoben, ampak saj veste, da človek ni sam gospodar živcev.
Poglejte:	Ce bi bile dama v „pelcu" in
dama „v hlačah" oblečene lepo skromno in okusno ter časom primerno čeprav ne „elegantno", pa bi bil jaz in še marsikateri za vese! smeh prikrajšan, a dame ne bi bile „dame" temveč samo dve lepi priprosti gospodične. A, če bi mi potem res ena pritisnila naenkrat poljubček bi ji ga najbrž vrnil, pa če mi tudi potem žena vse lase izpuli.
Ko sem že ravno pri ženi sem se spomnil, da mi je naročila kupiti karte za kino. Dobro, kot zaveden zakonski mož grem in se spokorno nastavim v dolgo in krivo kačo. Kar smešno se mi je zdelo kako smo stali Kot pred spovednico. V moji novi vlogi kot člen ogromne in grozne kače sem se čutil kar ponosnega. Ne vem ali sem bil člen kake strupene kače, ker za enkrat še nisem predstavljal glave, temveč rep.
Kakor sem se pa takoj prepričal je morala biti naša kača bolj žlahtne vrste, kajti sosednji člen pred menoj ni nikakor sličil kači, temveč prav srčkani gospodični. Takšna je bila, da bi se še ti dragi.bralec moškega spola v njo zagledal. Kako torej ne jaz, ko imam vendar srce odprto za vse kar je lepega.
Ali kako začeti razgovor? Ah, kaj, enostavno sem se od zadaj zaletel v njen hrbet (čuden' način, kajne?), potem sem pa začel na vse pretege sakramentirati češ, kako se ti neotesanci prerivajo. Ko je lepa gospodična pogledala nazaj sem se ji začel z naj-Izbranejšemi besedami oproščati za nerodnost. Seveda mi je ona to rada oprostila in me še celo obdarila z dražestnim nasmeškom. Nato je dala beseda besedo in skratka: „led je bil prebit". V strahu sem pogledoval proti glavi kače, ne bom li prekmalu na vrsti.
Razgovor z lepo sosedo se je dalje razvijal.
Ko sem prišel do trebuha — namreč kače
—	sem že vedel, da ji je ime Olga, da je prodajalka v neki drogeriji, ter da gre nocoj v kino — sama.
Ko sem se prerinil približno do višine prsi
—	seveda tudi kače — sem že vedel, da je sama, ker ji je zaročenec pred enim letom padel.
A ko sva naposled žal prehitro Olga in jaz tvorila glavo te dolge kače, sva si bila edina v tem, da greva zvečer raje na sprehod nego v kino.
Na splošno začudenje prisotnih sva ponosno stopala „mimo" blagajne in zapustila poslopje kina.
Ko sem sedaj omislil, da sem stal v vrsti uro in pol, nato pa še niti karte nisem kupil sem se moral na glas zasmejati.
Pa naj še kdo trdi, da je življenje pusto.
Ženi bom pač seveda moral natvesti, da je bilo vse „razprodano". Seveda se bo treba pod gotovim izgovorom tudi zvečer od doma izmazati.
Dalje prihodnjič.
Naloge bmelijskega gospodarstva v novem letu
K» si za novo leto voščimo srečo in božji Magoslov ,so naše oči in naše misli uprte v bodoče leto, ki stoji pred nami kakor z zagrinjalom zakrit oder. Vsako leto je tako,-letos je pa naš pogled v bodočnost še bolj zastrt, kakor druga leta. To velja zlasti tudi za kmetijsko gospodarstvo — kot za gospodarstvo na splošno. Saj so ravno posamezne panoge gospodarskega delovanja tako povezane s celotnim gospodarskim ustrojem, kakor veje enega drevesa. Če celotno drevo hira, ali če sekira zaseka globoko rano v deblo drevesa ,tudi veje ohromijo in se posuše.
Na vseh gospodarskih področjih se bori gospodarstvo poedinih narodov in držav, kakor tudi celokupno evropsko in svetovno gospodarstvo z ogromnimi težavami. Dolgoletno vojskovanje je potisnilo obrt, industrijo, trgovino in kmetijstvo na rob propada. Ni dvoma, da bi si kmetijsko gospodarstvo iz sedanje stiske pomagalo kmalu na zeleno vejo, če bi se bilo v svojem sodobnem, modernem razvoju tako zelo odvisno od ostalih gospodarskih gran ,to je zlasti od obrti in industrije. Sodobna obdelovalna sredstva, kakor so razni kmetijski stroji, so postala v kmetovanju skoro nenadomestljiva. Podobno je z raznimi semeni in umetnimi gnojili. Nič manj ni danes kmet navezan na razna zatiralna in pokončevalna sredstva za ugonavljanje živalskih in rastlinskih škodljivcev. Da ne govorimo o dodatnih močnih krmilih, ki se jih sodobno kmetijsko gospodarstvo uspešno poslužuje pri živinoreji, posebno pri proizvodnji mleka in pri prašičereji.
Skoro vse naštete gosodarske dobrine prejema kmet v normalnih časih od industrije in obrti. Obrt in industrija sta pa v svoji proizvodnji docela odvisni od dobave surovin, od pogonskih sil (premog, elektrika itd.), od prometa in še drugih pogojev (n.pr. delovnih moči itd.). Taki in enaki pogoji, na čijih izpolnitev kmetijsko gospodarstvo more le deloma in neznatno vplivati, so v današnjih časih za gotovo dobo zaviti v veliko negotovost. Nikjer ni mogoče dobiti zanesljivega jamstva, ali bodo pravočasno in v zadostni meri izpolnjeni ali ne. Nesrečna besedica „če" ima povsod prvo mesto: če bo tako.... če dobimo to in to..., če se izpolni to in to ...
Za realne, stvarne in zanesljive gospodarske načrte na kmetiji taki negotovi pogoji
ne morejo veljati. Z drugo besedo se pravi to: v kmetijskem gospodarskem delovanju moramo v novem letu zanesljivo računati le s tem, kar premore kmet sam in kmečka gospodarska skupnost (vaška, zadružna, občinska . ..). Drugo bo — ali pa ne bo. če bo, hvala Bogul Potem bo gospodarski položaj naših kmetij lažji in se bo tudi hitreje in izdatneje zboljševal. Če pa ne bo, Bog pomagaj! Toda zato puške še ne bomo vrgli v koruzo. Svojo gospodarsko dejavnost si bomo uredili in usmerili tako, da bo šlo, čeprav bomo navezani skoro sami nase.
Kako bomo to napravili?
1.	O strogih in drugem kmetijsko-gospo-darskem orodju smo že zadnjič pisali. Velja sklep: kar je še količkaj porabnega, bomo ohranili, popravili, po možnosti izboljšati in s stroji in vsem orodjem skrajno previdno in varčno ravnali. Vedno moramo imeti pred očmi, da računajmo zanesljivo samo s tem, kar imamo, drugo ja vse negotovo.
V	primeru, da ima kake stroje in orodje več kmetov, bodisi v vaški skupnosti ali v strojni aii kakšni drugačni zadrugi, bodo odgovorni funkcionarji in vodstva takih ustanov storila vse, da bo orodje še dolgo uporabno. V bodoče bo še bolj natančno treba skrbeti za brezhibno ohranitev tega orodja. Umestno bi bilo .sklicati kmete, ki take stroje in'orodje souporabljajo, in jih posebej opozoriti na te stvari. Za malomarne poškodbe bi kazalo določiti posebno občutne odškodnine.
V	kolikor bi nam pa stroji odpovedali, moramo računati tudi, da mora biti delo storjeno brez njih. Sicer pa naj vlada med kmeti v teh težkih razmerah živa pripravljenost za medsebojno pomoč. Sosed bo sosedu v sili posodil svoje stroje in orodje. To je dobro delo, ki ga plačuje Bog. In kmečki človek posebno dobro ve, da je na kmetiji vse odvisno od božjega blagoslova.
2.	Z odbranimi (selekcioniranimi) sentcsi bo v tem letu brez dvoma velika težava. Merodajna oblastva so nedavno tega že objavila, da jih bo možno dobiti le v zelo omejenih količinah in še to le nekatere vrste. Gotovih semen pa sploh ne bo. Spet bo treba oprijeti se starega pregovora: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Gospodar, ki mora seme gotovih rastlin obnoviti, bo iskal zamenjava pri zanesljivih, vzornih kmetih. Deloma bo to moglo izvesti tudi
kmečko zastopstvo po občinah in okrajih. Dobro seme je več ko pol pridelka! Na to ne pozabimo, čeprav bo z« odbrna semena trdo šlo. Mora iti!
Pri mnogih pridelkih se pa lahko semensko blago izbere iz domače zaloge. Le nekoliko potrpljenja in zvrhano mero dobra volje je treba. O taki odbiri semen bomo spregovorili še kdaj pozneje,
3,	Umetna gnojila so silno važen pripomoček za visok pridelek. To smo dobro vedeli in vemo. Zato smo pa v mirnih časih nakupili za majhne denarce dovolj te robe
—in se nismo toliko brigali, ali je hlevskega gnoja dovolj in je dober. Še manj smo pazili na gnojnico. Nismo se dosti menili, četudi se razliva po jarkih. Ko je bila jama (če jo sploh imamo?), polna in je teklo čez, smo mirno gledali. Letos ne bo smelo biti tako! Umetnih gnojil ne bo, ali pa jih bo zelo rnalo,- zato bomo pa morali shajati z domačim gnojem in gnojnico. Na to moramo že sedaj misliti in z domačimi gnojili zelo skrbno in vestno gospodariti.
4.	Brez močnih krmi!, pravimo, ni uspeha pri živini in prašičih. Je res, toda le deloma. Več krme in boljšo krmo pridelati na domačih nijvah in travnikih, pa bo Vprašanje močnih krmil vsaj deloma rešeno.
Kako je z gnojenjem travnikov in koše-nic? Ste že kdaj kaj slišali o kompostu (mešanem gnoju) ,ki je zelo dober za travnike? Seveda komposta ne moreš pripraviti čez noč, treba je zanj 3 do 4 leta. Kdor ga sedaj ima, je lahko vesel.
Kaj pa travniki v nizkih legah? Ali niso zamočvirjeni? Na močvirnih travnikih rastejo le malovredne kisle trava. Morda bi se splačalo osuševanje z jarki? Gotovo se splača!
Končno bo pa treba kolobarjenje (menjava sadežev) na njivah tako prikrojiti, da bomo pridelali nekaj več močne njivske krme, bodisi v zrnju (ječmen, oves, koruza), ali pa v okopavinah (krompir, repa, pesa itd.). S tem bomo vsaj za silo nadomestili industrijska močna krmila in svojo živino in prašiče dobro redili.
Našteli smo nekaj važnih nalog, ki jih nujno zahteva čas. Slovenskim kmetom priporočamo, da poleg tu naštetih skušajo ugodno rešiti še tudi druge. S tem bodo ohranili svoje kmetije trdne — sebi in narodu v korist.	Dr. L. P.
Ti salamenski dedci
t.
Zadnjič se je nekdo obregnil, da ima naš časopis le kotiček za ženske, toda kje je oni da moške. Zakaj da naj bi imele Evine potomke povsod prednost? — Da bi nihče morda ne pripisal krivde uredništvu časopisa, samo omenjam, da moški pač nimajo toliko drobnih nalogov v življenju in zato ne potrebujejo nasvetov. Ker pa je iz te opazke razvidno, da se tudi moški zanimajo za ženski kotiček, jim bom povedala, česar mogoče še ne vedo in sicer: kaj nam ženskam pri možeh ne ugaja.
Kamorkoli se prikažem, s komurkoli govorim, vsakdo samo: poroči se! Ti bi bila idealna zakonska družica. Kaj boš vedno garala za druge? Poroči se, poroči se, slišim dan za dnem, da mi že kar preseda. Kakor da je tako lahko najti ženina, sedaj ko jih je toliko požrla vojna. Mislim, da bi bilo zopet umestno upaljati harem. Pst! To bi moškim sicer ugajalo, nam pa nikakor ne. Kaj hočete, smo pač egoistke! Zraven tega pa današnji moški tako lažejo in se le igrajo z nami ubogimi stvarcami. No pa to še ni najhujše. Tudi najbolj pretkanega je lahko ujeti v mreže, le če zasluži, da se potrudiš zanj.
Nažalost pa je toliko moških na svetu, za katere se ne izplača napraviti niti koraka Vsak dan srečujem zakonske kandidate, ki skušajo prispeti do mojega srca. Toda pot jim je prestrma, navadno jim že sredi poti odpovejo moči in tako zopet gredo, odkoder so prišli. Nič zato, slabičev ne maram. Zato večkrat bolj ljubim sanje od resničnosti, kajti v sanjah se včasih prikaže moj ideal, ki bi ga zaman iskala v družbi.
Pa nikar ne mislite, da se žalostim vsled tega. Saj imam dovolj nesrečnih vzgledov pri mojih tovarišicah in znankah, ki so bile tako srečne, da so jih vpregli v zakonski jarem. Mož j'e sploh poglavje zase v knjigi življenja! Ce bi še enkrat prišla na svet bi hotela biti izvoljeno bitje — moški. Ne smejte se! Ali ni krasno biti moški? Vse je zanj, samo zanj, prav vse. Ko ženska prekorači dobo detinstva in se razvije v dekle, je sta-riši brž vtaknejo v gospodinjsko šolo, ali pa se mora doma učiti kuhanja, pranja, šivanja, vzgoje otrok itd. Za koga? — Zanj, samo „zanj". Premožnejše dekle mora obiskovati tudi glasbeno šolo ali druge umetnostne krožke. Zakaj? Zato, da bo „On" lahko
nekoč ponosen na njo. Cernu lepe obleke, sijajni kodri, ozki čeveljčki... pesmi, stihi. — Zakaj, zanj, le zanj!
Nato se poročita. Ženska je prenehala živeti svoje lastno življenje. Le njemu je posvečeno njeno delo in skrb. Zanj, živi zanj trpi in vene. Kuha kar on rad je, čeprav morda njen želodec ugovarja. Oblači se kakor njemu ugaja .njemu na ljubo zmrzuje pozimi v tenkih nogavicah, njemu na željo opusti šminko ali jo na njegovo zahtevo uporablja. Kakor krotka košuta hodi okrog njega, vedno zaskrbljena ali je vse prav, kar stori zanj. Bog ne zadeni, da bi zbolel. Takrat bi najrajši sama trpela bolečine namesto njega ter ga na rokah nosila.
A „On"?! — Tukaj si dekleta in žene lahk'' podamo roke, kajti vse skupaj dovolj trpimo pod moškim tiranstvom. Naše babice so bile srečnejše. Vsaj pred poroko so bili njih možje takšni, kakor so jih zamišljale v svojem dekliškem sanjarjenu. Se. dolga leta v zakonu so se spominjale onih blaženih dni Me sirote še tega nimamo. Lepo vas prosim, kje je tukaj pravica, moški znajo samo zahtevati, a nobeden ne pomisli, kaj lahko sam nudi Zahtevati bi znal vsakdo ,toda kdor resnično ljubi, skuša predvsem osrečiti svojega druga, predno vpraša za lastno srečo. Jaz bi morala biti vedno tip top oblečena, od kje in kako to fantje ne vprašajo. Vedno bi morala imeti dražestne čeveljčke in svilene nogavičke, a kako? Gospodarstveni urad se ne ozira na naše želje a Italija je daleč. Moje roke naj bodo vedno bele in mehke, toda pri tem moram včasih tipkati po ves dan a povrh vsega morajo biti tudi drva nasekana in parket zglajen. Kako naj bom lepo oblečena, ko nimam časa šivati a nobena šivilja noče več delati. Mogoče bo seda) kaj boljše,
Hrepenenje
V duši slehernega dekleta dremljejo nagoni po spoznavanju bistva življenja. Duš* poje in vriska ob odkritju teh želja, istočasno pa trepeče od bojazni. Vsaka kaplja krvi, vsa njena bitnost si zaželi ljubezni. M pa je naravneje kot ljubiti, a istočasno kai nevarnejšega za ženo. Takrat, ko daruje, kar je najlepšega v njej, ko trepeče v rokal> dragega, ko prav vse žrtvuje, jo mož v mi' slih že često zapušča. Žena mu že ni ve^ skrivnost, saj jo že vso pozna, je že vsa nje gova last, zato se ni treba več boriti in misli mu hite drugam. Je mož pač tak. Ugaj* mu, česar ne more dobiti, kar pa ima, preseda, ali pa si vsaj želi spremembe. žene sili drugam, kjer se pričenja nova borba .morda še zanimivejša, kot je bila sedanja. Morda ostane še pri njej ,a jo zanemarja včasih celo za vedno zapusti. Žena ostan* osamljena. Dolgo časa trpi, skrivno toži solze in zaman toži po minuli sreči. SvežoS1 izginja, lica blede in počasi hira. Vendar na rava zahteva svoje in mladost. Sčasoma pr9' boli svojo izgubo, kajti čas ublaži vsako bolečine. Znova si poželi ljubezni. Morda p°' stane sedaj srečna za vse ostalo življenj®' če ne pa se boli znova ponove. Cez čas s® še enkrat zaljubi, če pa tudi sedaj ne najd® ljubezni, po kateri je hrepenela že od prvih dekliških dni, se ne zaljubi več, marveč P°' staja njeno telo slepo orodje strasti in tu ®e začenja njen padec. Njena pot gre le navzdol .dokler ne shira in umre v kakšni podstrešni sobici, od vseh pozabljena in z®' sramovana od onih, ki jim je bila nekoč v zabavo. Če slučajno še kdo govori o njej, Pä naj bo to moški aii ženska, je v njegovih očeh le še nekaj manjvrednega in pomi!°' valnega.
Tatjana Fišer.
J
V äe
ko imamo zopet stari priljubljeni šiling, svojem obupu sem pričela plesti pulover i2 a‘ starih nogavic. Smešno kaj? Pa že zopet n’ hi bilo prav, ker sem dobila kožno vnetje ^ rokah, ko sem barvala volno. In sedaj vsah dan godrnjanje, da vedno samo bučkam ^ da nimam časa zanj.
Za „njega" pa je vseeno, kako je naprav ijen. Ce se mu zljubi priti na sestanek br®2 ovratnice, do kolena oškropljen z blatom al> zaprašen, morda še s pošvedranimi čevlji' jaz nikakor ne smem protestirati. Kaj še. ' čast bi si morala šteti, ta je sploh priš®' Figo! Jaz hitim na določeno mesto, poln» prijetnega razburjenja ,a on malomarno kac-cigareto. Pozdravi me s cigareto med zobfl^ in mi puhne dim v obraz .vkljub temu d® ve, kako sem občutljiva in ne prenesem tO' bakovega dima. Hotela bi mu povedati i°' Liko lepih, romantičnih stvari, hotela bi 9* mehko objeti a on začne pripovedovati, kak® | da je utrujen ker da je včeraj kvartal s to-variši in da je prišel pravzaprav le zato, k®1 mi je obljubil. O ti neotesanec. Potem p® ^ ! še čudi, če ga ob slovesu le hladno p°9'a f dam in mu čisto formalno .podam roko ' f slovo. Zaman boš drugič čakal name, zamaD
Skozi polknice bom gledala in se ti smejal L medtem, ko boš ti preklinjal žensko muh® 4
vost...
Zadnjič sem obiskala svojo priajteljicC j Odšla je bila ravno v mesto in medtem h® sem jo čakala, sem se marsičesa
naučil®’ !5]
Ostrmela sem ,ko sem videla, da je njen v nekaj minutah spremenil delovno sobo
>6
turško tržišče. Tu leži čevelj, tam naramni08, ^ tukaj je srajca, tamle kravata. To se bo.V^ selila ,ko se vrne, sem pomislila. Toda zi®! ^ ne bo smela za božjo voljo niti besedi®^ drugače po takoj luč v strehi. Prižgal sl J cigareto in malomarno korakal po sobi. d se mu je pepel otresal po preprogah. Ci9a retni ogorek nato ni utrnil v pepelnik, o krožnik poleg skodelnice, iz katere j® P1^ . kar izpil kavo, je mnogo bližji... Poznej® ^ 1 je prižgal še pipo in stopil pred okno, zaSL to s čipkasto zaveso, ter opazoval ziBn M( naravo. Bele zavese in dim iz pipe!!! ^0. Sjj ^ll je odpravljal v službo, mu čevlji niso h> ^ dovolj zglajeni. Poslužil se je kar žepD®9 ^ robca. In to pri takšnem pomanjkanju m1 . ^ Nato je stresel pepel Iz pipe kar v cvetk ^ ^ lonec. To mi je bilo preveč. Kaj celo d £ dolžne rastlinice nimajo miru pred mos ^ brezobzirnostjo.
zveč®!
Ce bo žena nejevoljna, če jo bo -	^
vsled jeze bolela glava, tega ne bo srn®- ^ pokazati. Žena mora biti vkljub vsemu d® ^ skrbem innevolji vedno ljubka in nasm®)^ na. Ako pa se „on" po večerji zavali v n j slonač ali na klop ob peči ter obsedi ka ^ ^ kup nesreče in prede čas, medtem ko z® hrepeni po nežnosti in Ijubovanju, je to v'
prav. On sme vse. zato je moški . .
Sonj®' ri
i
i
POGLED PO ROŽNI DOLINI
, po ozkih soteskah, preko lahkih hribčkov, sPih polj in rned temnimi gozdovi se vije ^esta, ki v.odi iz Borovelj v Št. Jakob. Pokra-i;tia je enolična in skoro nezanimiva; seveda
tte vidiš lepote zamrznjenih vodopadov “u večerne zarje, ki obliva zasnežene vrhove j^anin, katere se strmo spenjajo proti nebu. 'ot je enolična, a vendar zanimiva. Tu in
k
j* I * 111 * V srečaš kopico otrok, ki se vesele kupčka ^ e3a, ki se je slučajno skril zimskemu, c ^adar dovolj toplemu soncu, in ostal v okra ;/*ravi in mladim v veselje. Le redki sc ki jih srečaš na cesti. Kakor polhi sc
se skrili v svoje preproste, a tako prijetne hišice in preživljajo zimske dneve. To s njihove počitnice. Ne mislimo, da ljudje sedaj nič ne delajo. Kje pa dela ne manjka, el, to je, da se jim ni treba potiti na vročem soncu in jim vstajati tako zgodaj kot druge letne čase. Včasih še vidiš kmeta, kako hiti v zgodnjih jutranjih urah v gozd po drva, katerih si do sedaj zaradi preobilice drugih poslov ni mogel preskrbeti, a to je le poredko. Kmet, ki živi z zemljo in pozna naravne zakone najbolje, v splošnem pravočasno izvrši potrebno delo in mora biti res kaj posebnega, da se z delom zakasni. Prav prijetno je pozimi na kmetih. Življenje, ki so ga ljudje dosedaj preživljali na polju, prenesejo v hišo. Ob topli peči se zbirajo v zgodnjih večernih urah, in berejo, predejo ter pojejo. Kadar je v hiši praznik, mislim
Železna Kapla
V minulem letu je bilo tukaj 58 krstov in 147 pogrebov. Tako visokega števila pogrebov v enem letu tukajšne matične knjige še ne poznajo. Pri tem niso všteti številni iarani, ki so v zadnjem letu umrli po raznih taboriščih in padli vojaki po bojiščih. Žaret, velike in mnogoštevilne so bile vojne žrtve. Dal Bog, da bi radi teh žrtev zasijala doba pravega miru in medsebojne ljubezni ir. pravice.
Mnogi se veselijo dozdaj mile in ugodne zime. Naši vozniki in gorski kmetje pa s; želijo snega in „sanenca", da bi mogli spraviti posekani in pripravljeni les v dolino Les je potrpežljiv, bo pa še malo počaka! boljših časov.
logrče
Čeprav smo daleč od mesta, vendar tud! pri nas kulturno življenje lepo napreduje in se razvija. V nedeljo popoldne so nas domači igralci razveselili z lepo igro, pri kateri se je posebno postavil pevski zbor pod vodstvom našega marljivega pevovodje Mihaela Sadjaka. Zbor je zapel več narodnih pesmi. Da je prišla tudi mladina na svoj račun, je bila po predstavi še ljudska slovesnost s prosto zabavo. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva.
Sedaj se pripravljamo tudi za pustni čas da se bomo lahko tudi mi v pustnih dneh malo smejali.
Z&* tnittutes
i 1, e	V1‘
'-omparison of Adjectives — Stopnje var c	pridevnika
r jii-’ 0^er- oldest, — star, starejši, najstare ’ *®ent. more diligent- the most diligent 8 lic*en' pridnejši, najpridnejši j easier easiest — lahek, lažji, najla: best — dober, boljši, najbol c	^earn much? — Ali se veliko uči
nearer! — Pridete bližje!
J me P*ease tke nearest way to the po; i ‘ *ce Pokažite mi prosim, najkrajšo p a j, a poštni urad.
U the n3Xt street t0 the left. — Pojdi >' vo cesto levo!
i ^ eldest brother is seven years older th;
! Qr Moj naistareiäi brat je 7 let starej 3 ^ 0d mene.
Simple everyday activities: — Vsakdan i.	delo
go up the stairs — Greste po stopnic Qavzgor
He opens the door — On odpre vrata
she enters — Ona vstopi
we shut the window — Zapremo okno
they go home — Oni gredo domov
In the morning I go to the ofiice — Zjutraj
grem v pisarno
I want a red tie. — Jaz bi rad rdečo ovrai nico
I don’t think red is the right thing — Ni verjamem, da bi bila rdeča barva pravilna. Show me some blue ties, please. — Pokažite mi prosim, nekaj modrih ovratnic! These are very niče, really. — Te so res zelo lepe.
What do you think goes well with a grey suit? — Ali mislite, da pristoja k sivi obleki?
Shali we try green? — Ali naj poskusimo z rumeno?
It is very difficult to choose a tie. — Je zelo težko izbrati ovratnico.
*
V zadnjem času smo se trudili nuditi našim
čitateljem pri pouku angleščine snov, ki se
kadar koljejo prašiče, takrat pridejo še sosedje, da tako res vsi občutijo sladke sadove dela. Z letošnjim januarjem ljudje niso preveč zadovoljni. Bojijo se slabe letine, če ne bo kmalu snega. Na drugi strani jim pa pri-
de mila zima tudi prav. Saj vsi vemo, kako je hudo za obutev in obleko. In ta je v zimi tako velikega pomena.
lahko praktično uporablja v vsakdanjem življenju. Treba pa je bilo premagovati dve težavi: prvič ni mogoče v okviru tedenskega glasila le s pisano besedo podati finese angleškega jezika; drugič manjkajo v teh težavnih časih posebna črkovna znamenja, ki so za označbo točne izgovorjave potrebna.
Sedaj pa bomo skušali ta. problem rešiti da bodo dosedanji pisani pouk zvezali z novovpeijano slovensko radijsko oddajo.
V naših slovenskih oddajah, ki jih oddaja! kot znano, celovška radijska postaja vsak večer ob 20,15, bo torej vsako nedeljo poleg poročil pouk iz angleščine in sicer na podlagi pouka iz vsakokratne zadnje „Koroške Kronike".
Dosedaj smo ta pouk priobčevali v bol; skromnem obsegu, kajti kdor angleščino resno študira, se bo lotil drugih študijski! sredstev. Razen tega smo mnenja, da večin, onih Koroških Slovencev, ki se hočejo ar. gleščine temeljito učiti, znajo tudi nemščini; precej dobro, da se lahko poslužijo kakeg. angleško-nemškega tečaja.
Zdaj pa bi radi zvedeli od naših čitateljev
Mikloia Zala na šentjakobskem odru
V soboto zvečer so igralci St. Jakoba uprizorili dramo „Miklova Zala", ki je ena naših najznanejših iger. Predstava je bila v telovadnici ljudske šole, .katero so požrtvovalni igralci za to priložnost lepo okrasili. Nad petsto gledalcev, ki so bili zbrani v dvorani, je nestrpno pričakovalo začetka predstave. Vendar čakanje ni bilo dolgočasno. Za dobro razpoloženje je skrbel domač orkester, kateremu se je v nedeljo pridružil še pevski zbor. Ljudje So bili s predstava zelo zadovoljni, pa tudi igralci so lahko veseli svojega uspeha, saj so po večini zelo dobro rešili svoje vloge.
Tima posta
Uredništvu „Koroške Kronikeš
Velespoštovani gospod major!
Zdi se mi potrebno, da Vam ob Novem letu izrečem zahvalo za vse Vaše velike napore in žrtve, ki ste jih pokazali pri izdajanju „Koroške Kronike" v preteklem letu. Stvarni in vsebinsko izbrani sestavki oz. poročila s© vsepovsod našli priznanje. Zlasti Vam bodi izrečena zahvala za članke s kulturno in nabožno vsebino. Naš narod je v veliki večini zelo veren in že od nekdaj rad bere knjige in sestavke, ki imajo krščansko, vsebino. Zato je staro in mlado zlasti božično številko Vašega lista — lepa božična slika z jaslicami, božičnim evangelijem in voščilnim člankom — z naravnost čudovitim veseljem sprejelo. Meni osebno so to radostno pripovedovali otroci 6. razreda ljudske šole. Prosimo tudi še nadalje za priobčitev verske-vzgojnih člankov.
Z najboljšimi željami Vas pozdravlja vdani Aleksander.
Naš odgovor:
Najlepša hvala za Vaše ljubeznjivo pismo. Poznamo globoko vernost Koroških Slovencev in se bomo tudi v naprej potrudili priobčevati, kolikor bo mogoče, članke, kakršnih si želite.
Uredništvu „Koroške Kronike"
i Ker sem že od začetka naročnik in čita-telj „Koroške Kronike" mi je že dolžnost, da Vam danes napišem tole pismo.
Sem popolnoma preprost sin slovenske matere, ali bolje rečeno član, korenina slovenske družine.
Bil sem naročnik že mongih časopisov, kot „Karavanken Bote" in drugih,' toda izmed vseh mi je najbolj všeč „Koroška Kronika". Koliko poučnega in zabavnega nam vse prinese. V tem listu najdeš članek ti slovenska mati, žena in dekle. Pa tudi za tebe oče, mož in fant je mnogo zanimivega. Za vsakega je nekaj, tudi za naše male. Ko bi to vedela vsaka zavedna slovenska koroška družina, bi se gotovo naročila na „Koroško Kroniko".
Da, zelo lepo je to, da je prišel čas, ko imamo Koroški Slovenci zopet svoj list. Vem, da so tega veseli vsi slovenski Korošci.
Eno pa vas vprašam, cenjeno uredništvo?
Zakaj izhaja „Koroška Kronika" samo enkrat tedensko. Zakaj nam jo ne pošljete večkrat in bolj obširno? Toda tolažim se s pregovorom, da iz malega raste veliko. Tudi od Vas pričakujemo vsi, da Vam bo v novem letu dano več možnosti za razmah.
Naj za danes končam v upanju, da bo tudi to pismo prišlo v „Našo pošto".
Mnogo uspeha v novem letu Vam želi hvaležni čitatelj	Ivan.
Odgovor: Prav lepa hvala za pismo in prispevek. Potrudili se bomo, da Vam bo list tudi v nadalje prinašal zanimivosti, katerih si želite.
v koliki meri se zanimajo za naš način pouka. Ali naj naš tečaj bolj izpopolnimo, t. j. naj mu odmerimo več prostora v našem listu? Dalje: ali naj dostavimo tudi nemško prestavo? — Dosedaj tega namreč nismo tvegali, ker bi morda prišel z očitkom, češ da hočemo uvajati nov poizkus ponemčevanja! *
Prihranite si tehst za ustmeni pouk angleščine, ki bo i nedeljo ob 20 uri 15 min. v celovškem radiju. Poslušajte dobro, da bo imel vaš pouk res uspeh.
Problem aislrijskih ujetnikov
Mnoge avstrijske rodbine so v velikih skrbeh, ker že več mesecev, mogoče tudi več let, nimajo nikakih vesti od svojcev, ki sc v vojnem ujetništvu. Z obnovo poš'onga prometa * inozemstvom se bo to najbrž izboljšalo,- vendar ostane povratek naših vojnih ujetnikov eden glavnih problemov našega naroda in naše države. Točnejšega številčnega pregleda o njih ne moremo podati, ker je večina Avstrijcev v območju ruskih zasedbenih sil, iz katerih do sedaj ni bilo mogoče dobiti točnejših podatkov. Poročila pravijo, da Rusi lepo ravnajo z njimi in da so se pričela pogajanja s pristojnimi oblastmi, da bi pospešili povratek ujetnikov z vzhoda. O Avstrijcih, ki so na območju zapadnih velesil, je te dni podal tirolski deželni glavar dr. Weissgatterer sledeče podatke: „V Avstriji sami je v ameriški, ruski in francoski coni še 27.000 Avstrijcev v ujetništvu. Vsi ti bodo v kratkem odpuščeni. Izven Avstrije je približno 3.500 Avstrijcev v ameriškem ujetništvu, od teh 3.100 v Ameriki in 400 v Nemčiji. V francoskem ujetništvu je 10.700 mož; od teh je 10.200 v sami Franciji. Kakor znano, je
sklenila francoska vlada odpustiti te ujetnike. Prvi transporti povratnikov so že prispeli iz Francije. V angleškem ujetništvu je 16.500 vojakov; od teh je 6.000 v Italiji, ostali v Vel. Britaniji. Avstrijski ujetniki v ameriških in angleških krajih baje že imajo odpustnice; povratek je bil oviran le radi prevoznih tež-koč.„
Podkancelar dr. Schaerf, je izjavil v nekem razgovoru glede povratnikov, da so ti za obnovo gospodarskega življenja Avstrije ne-obhodno potrebni. V Avstriji je veliko pomanjkanje moških v starosti od 20 do 50 let, kakor tudi strokovnih delavnih moči. Njihov povratek pa ni le vprašanje obnovitve gospodarstva, temveč je tudi psihološko nujno kajti odsotnost očetov oziroma starejših bratov je v družinskem življenju privedlo do nekake neodločnosti pri mladini. Ta pereči problem povratka avstrijskih ujetnikov je vedno predmet posvetovanja med vlado in Zavezniškim svetom; seveda ni treba še posebej omeniti, da tudi vse stranke smatrajo to zadevo za zelo važno.
Mali oglasi
Otvoritev pekarne. Cenjenemu občinstvu iz Št. lija in okolice naznanjam, da bom s 10. januarjem 1946 ponovno odprl pr karijo svojega tasta Ferdinanda Breschana. Za obilen obisk odjemalcev se priporoč . Gruebler Raimund, Pekarna Št. Ilj pri Vrbi.
Poizvedbe. Pirc Ivan iz Slovenskega begunskega taborišča v Spittalu ob Dravi (bar. 11/9) išče svojega strica Pirc Franca, ki je rojen v Rovtak nad Logatcem, a biva že skoraj 30 let nekje na Koroškem, in ga prosi, naj se javi na gornji naslov.
Komur je kaj znanega o Simčič Zorku, učitelju iz Maribora, naj javi na uredništvo našega lista
Komur je kaj znanega, kje se nahaja Modic Lojze iz Blok, Notranjsko (Jugoslavija), naj to nemudoma javi uredništvu „Koroške Kronike".
„Koroška Kronika" je sedaj pripravljen? sprejemati male oglase in jih priobčevati in sicer samo v slovenskem jeziku. Vsi, ki st za to zanimajo, naj spišejo oglase in nam jih pošljejo. Le v posebno izjemnih slučajih bo možno oglase, ki niso v slovenšični napisani .primerno prestaviti. V takih slučajih ne prevzamemo nikake odgovornosti za popolnoma točno prestavo.
Oglasi naj se pošljejo oziroma oddajo pri PV/B-propagandni trgovini v zgradbi ns , oglu Novega trga in Grajske ulice (Neuer Platz—Burggasse); dopisi pa naj se pošiljajo na: „Koroška Kronika", PWB, Völkermarkter Ring 25.
V poštev pridejo sledeči oglasi: trgovska obvestila (n. pr. otvoritev kakega trg. obrata, čas obratovanja, njegova premestitev); nakupi in prodaje; obvestila glede zamenjave; pouk; izgubljeni in najdeni predmeti; najemninske ponudbe. Ne bodo pa se sprejemala obvestila o praznih službenih mestih ali o onih, ki iščejo službo.
Roman:	^
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba	IVAN CANKAR
7.
„Še ti poglej, Hanca! ,— Tam je oče — ali vidiš njegov obraz? Stopim v izbo in ne ozre se name; gre mimo mene, kakor mimo stola in toliko, da me ne sune v stran. Moja žlica bi ležala na mizi in ne bilo bi me k večerji; oče bi se ne ozrl in bi ne prašal: „Kje je Mate?" Želel sem s včasih, da bi me udaril — Tam je mati, ki jo imam rad. Bere knjigo, ki je pisana po starem in z debelimi črkami. Časih je prišla in je pogledala, če spim; zdaj ne pride nikoli več. Pol leta je, mislim, kar me je poslednjikrat ogovorila prijazno..."
„Napravi se, Mate, in pojdi!"
„Čas je, Hanca!”
Šla sta dalje, proti cerkvi; tudi pri cerkovniku je bilo še svetlo in nekdo je govoril v izbi.
„Zdaj pa lahko noč, Hanca!"
„Še malo počakaj, ne mudi se ti... Glej, Mate, če misliš na pot, ne moreš tako. Nimaš obleke, ne perila. Pospravi, kar imaš, pa prinesi meni; pošljem ti ponoči, ko bodo spali Prinesi mi jutri..."
„Prinesem... In lahko noč!"
Izpustil je njeno roko, ali ko se je okrenil In je stopil na klanec, je zaklicala pritajeno za njim.
„Mate!.. Ne zameri, Mate... kako pa bi na pot, ko nimaš denarja? Samo tisto krono imaš S.. Hotela sem ti nekaj povedati, pa ti pov^m. k’d?r se oosloviš... Glei. r^da bi
da bi šel, pa mi je žalostno pri srcu... Pridi jutri.”
„Zbogom, Hanca!"
Narahlo sta se doteknlli roki in Mate se je vrnil v noč; samo trenotek je gledala za njim in že je utonil v globeli...
„Prezgodaj ste prišla, nisem se še poslovil!" jo je pozdravil učitelj; stal je sredi izbe s klobukom v roki. Oče je bil povečerjal in je sedel za mizo; ozrl se je nanjo z mrkim pogledom.
Prišla je v izbo mati, suha, starikava ženska.
„Lepo nam dela, glejte! Gre in je nd do noči!"
Učitelj se je nasmehnil.
„Večer je lep... Tudi jaz se sprehajam včasih, takole, kadar pogasnejo okna. Nekaj posebnega čuti človek... kakor da bi bil zakopan kam globoko; tako daleč je nebo..."
Oglasilo se je v njegovih besedah nenadoma nekaj toplega in resničnega, tako da se je Hanca začudila. Pogledal ji je v obraz, ali pogled se je takoj umaknil. ,
„Lepo je tam v globeli ob takih večerih, posebno če je človeku pusto pri srcu; zdi se mu, kakor da je umrl, tako temno in tiho je vse... No, lahko noč, gospodična Hanca!"
Šel je, oče pa je stresel z glavo.
„Prej ie govoril čisto oaraetno ... Z-lo r>?-
» 99 0
Aislrisjshp državne dragocenosti vrnjene
General M. Clark je 6. januarja sporočil na ustanovnem zboru Ameriško-avstrijskega društva, da so v bližini Nürnberga našle ameriške čete avstrijske državne dragocenosti in jih vrnile na Dunaj.
„Vsak Avstrijec mora biti tega vesel, saj so ti zakladi dragocene priče preteklosti, znak nadnarodne krščanske države, katere svojevrstno izdelana krona je skoro 400 let počivala na glavah avstrijskih vladarjev. Bila je največja sramota in ponižanje, ko je nacistična država, sloneča na zločinu, nasilnosti in nečlovečanstvu, izropala in odnesla te dragocenosti. Sedaj je ta sramota po uvidevni politiki USA oprana, dragocenosti so zopet v Avstriji, ki je ponovno dokazala, da je v njej še ostal stari univerzalni duh. s tem da je izdala uredbo o dvojezičnih šolah na Koroškem in prav tako z izvolitvijo Hrvata dr. Karala za burgenlandskega de želnega glavarja. Zopet je postavljen zlat most k najplemenitejšemu izročilu naše zgodovine", piše „Wiener Zeitung".
Izrecno povdarjamo, da z razliko od ostalih dnevnih časopisov ne moremo vršiti ni kakega dopisovanja glede objavljenih oglasov v našem listu, niti dopisov dalje razpošiljati. Kajti naš list nima na razpolago tozadevnega osobja, ki bi moralo imeti odgovarjajoči poseben oddelek v slučaju, če naj bi časopis služil kot posredovalec.
Zato naj vsak oglas vsebuje tudi popoln naslov oglaševalca, da bodo oni, ki se zani majo za vsebino oglasa, mogli stopiti z njimi v neposredni stik. Vsako povpraševanje glede vsebine oglasov na naše uredništvo je zato brezpredmetno. Vsa vprašanja naj se pošiljajo neposredno oglaševalcem.
Cena oglašam:
MALI OGLASI:
vsaka beseda 10 grošev, v mastnem tisku 20 grošev.
VEČJI OGLASI;
za vsak enostolpni mm 8 grošev.
meten človek je ta učitelj, pa je še mlad... Saj mu še besede nisi rekla, Hanca, ko se je poslovil!"
Mati je napravila luč in je zagrnila okno.
„E, Hanca, slabo se vedeš! Po vasi govore, da se potepaš s tistim Matejem. Otrok še, pa se tako zavrže!"
Hanca je popila kavo za večerjo in je odšla v malo izbo, tesno in nizko, tako da je bilo komaj prostora za posteljo. Okno je bilo zastrto do vrha z nageljnom in rožmarinom; nad posteljo je visela stara podoba Matere božje.
Prižgala je svečo in napravila posteljo. Preden je legla spat, je posegla pod zglavje in je štela desetice, shranjene v robcu. Računala je in ni mogla izračunati... kaj bi z deseticami? Komaj za kruh bi imel, mesec dni komaj... te uboge majhne desetice, skrbno spravljene, še tople od zglavja ... Zazdela se je sama sebi siromašna, vsa beraška in bilo jo je sram nevrednega daru.
Tako je bilo njeno srca potrto in neveselo in zavzdihnila je globoko, ko je zatisnila oči in so se napotile po pustih stezah trudne sanje... Še bolj strma je bila pot in ni ji bilo konca, vrh hriba se je dotikal neba. Hodila je navkreber s trudnimi, neokretnimi koraki; breme, na rame naloženo, je segalo daleč daleč preko glave. Pred njo je hodil Mate in ker je klonila glava tako nizko, ji je škropilo v obraz od njegovih nog...
Učitelj je stopil k oknu. Spodaj v krčmi so kričali pivci in razbijali po mizah. Pogledal je po klancu, po dolini — pusta noč, svetloba zvezd ni segla tako globoko. In zgodilo se je tedaj, da se je oglasilo nekaj novega v n<serovem srcu. koma' še razumlfivcaa. M".
Pogovor z naročniki:
Anton Benetek: Pošljite naročnino, pa Vaff bomo radi ustregli!
Župni urad Št. Ilj: Smo že odposlali!
Kasparovič:	Tudi Meta pride na vrsto- !
Malo potrpite in še kaj pošljite!
Marija Župane: Če ste nakazali naročnino. | boste tudi list prejeli.
Pavel Kanauf in Šnedic Ivan; Vaše želj* smo sporočili upravi lista.
Joh. Kramer: Obračun smo v redu prej«H
Pörtsch Jože: Upamo, da boste prihodnji že v redu prejeli.
Stober Anton: Žepnih koledarčkov še ni" mamo. Verjetno bodo gotovi v začetku pri' hodnjega meseca. Prepričani smo, da bost* z njim zadovoljni, čeprav bo nekoliko pozen
Weis Terezija: Tudi na Vas ne bomo p0" zabili.
Emerih Penesch: Naročeno boste prejeli
Franc Berglez: Tudi za Vas velja, kar s»0 j povedali drugim.
Jože Vofener: Pošljemo Vam takoj, k* prejmemo denar.
Gosar Pavel: Denar pošljite kar po poštni nakaznici, ker mi še nimamo svojih pološ' nie. S časoma po tudi to še prišlo.
Rudolf Engelbert: V Vaši zadevi se obrnit* na pristojno občinsko upravo, ki Vam b0 svetovala in povedala, kaj morate narediti Sicer pa poglejte v nedeljsko časopisje, kj*r je prav isto vprašanje obravnavano.
Vsem naročnikom stenskega koledarji; Vsem, ki so koledar naročili, smo ga poslal* in prosimo, da poravnajo naročnino. Obene1” sporočamo, da imamo še par sto izvodi koledarja, ki ga lahko po želji pošljemo. ^ Najbolje pa je, da ga vsak dvigne osebno ^ upravi „Koroške Kronike".
Obsodbe vojaških sodišč
20-letni jugoslovanski državljan Ivan Rad*' novič, je bil obsojen radi uboja na pet l®1 zapora. Vinjen je zabodel v trebuh Genov®' fo Schratter, služkinjo pri gostilni Traussi? v Rednigu pri Volšpergu.
Ivan Radanovič se je zagovarjal s pijan°’ stjo. Vojno sodišče pa ga je spoznalo kriv®' ga in ga obsodilo. Istočasno je bil obsoj®11 tudi radi nedovoljne posesti orožja.
iimHiiHiuiiiiminiiiimiiiimiiiiimMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHimiii',lUl
I
POSLEDNJA VEST
Britanske oblasti so izročile Jugoslavi) * jugoslovanske „(Jvizlinge", ki jih je jugosl®' vanska vlada označila za vojne zločince. ‘I i so: Milan Nedič, Štafa Dinič, Leo Rupnik i Djura Dokič. Vojni zložinec Ilija Paranos !ž med prevozom izvršil samomor.	>
lahno je bilo ranjeno in vznemirilo se j®
dna; misli, ki bi se ne bile zdramile niko**’ so se zgenile v poluspanju.
„Tudi jaz bi, kakor on... Popotno paU®0 v roki in lahko brašno na rami, pa v svet - • tja, kjer noč ni tako temna..."
Nato je napravil luč in je vzel iz pre<
da131
šolske zvezke,- sklonil se je globoko, v ^ meni luči svetilke je bil njsgov obraz r®50, in starikav. Nekdo je stopil iz krčme ter r prepeval po klancu.
Ob ranem nedeljskem jutru se je naprav**^ Hanca k maši na faro. Daleč je bilo še s0IlC^ ali po nebu je bila razlita tako žarka loba, da je lila celo v globel. Počasi se ^ dramila vas; prazniško oblečene žensk® stopale v klanec, kakor velike pisane r°' so se svetile obleke na hribu.
Hanca je hodila hitro in je gledala v ^ pozdravljala je tiho in neprijazno, da b’ ji ne pridružile znanke.
„Kako se nosi!"	^
Polglasen smeh in šepetanje. Hanca 59 0j. ozrla in tudi ni poslušala. Srce je ji ^
no žalostnih misli, resen je bil njen °^Taigi je čakal Mate; na rami j« ilB
zdravil»
Na hribu
culo In v roki popotno palico. P°zc ^ sta se molče, samo s kratkim Vol3^e^orCl„0i sta se napotila. Že je bila vas glob0^0. *1? njima, jutranja megla se je vzdig°v'a 3 globeli, sance jo je prodiralo in trgalo-Mate je vzdihnil.	nj£
„Mislil sem, da bo slovo bolj ves^0‘cat>\ mi ni lahko pri srcu. Kako je tebi, Han ^ „Tako sem želela, da bi šel v «vet, z pa bi rada, da ostaneš."
^ Me pnhođni'č
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List izdaja Britansk obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.
J? £