URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 26 Ljubljana, petek 16. julija 1932 Cena 36 dinarjev Leto XXXIX Predsedstvo Socialistične republike Slovenije 1298. Na podlagi *7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnji obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Preostanek izrečene kazni zapora se odpusti Hasani Ramu, rojenemu 1955 v Slatini pri Po-dujevu se s pomilostitvijo odpusti neprestani del kazni 2 let in 7 mesecev zapora., 2. člen Izrečena kazen zapora se zniža Bodiroži Milanu, rojenemu leta 1942 v Gornji Tramošnji se izrečena kazen 13L let zapora zniža za 2 leti. J u s i č u Sulejmanu, rojenemu leta 1943 v To-dorovu, se izrečena kazen 1 leta- in 6 mesecev zapora zniža za 6 mesecev. Št. 25-1/82 Ljubljana, dne 2. julija 1982. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1299. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Soci|listične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK / pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po. uradni dolžnosti Kazenski pregon se odpusti: Ba j carju Ignacu, rojenemu 1922 v Zagorju ob Savi se odpusti kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in poskusa kaznivega dejanja goljufije. Lajnščaku Karlu, rojenemu leta 1935 v Ce-percih, se odpusti kazenski pregon zaradi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja javnega prometa. Št. 25-1/82 Ljubljana, dne 2. julija 1982. Predsednik • Viktor Avbelj 1. r. 1300. Na podlagi prvega odstavka 146. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in v zvezi z drugim odstavkom 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila 1. člen Za cestna motorna vozila in priklopna vozila se plačuje pristojbina, za uporabo javnih cest, ki za dvanajst mesecev znaša: 1. za tovorna vozila in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost: — do 3 ton 1728 dinarjev od vsake tone nosilnosti — nad 3 do 8 ton 5184 dinarjev + 2368 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 19 ton 17.024 dinarjev + 3008 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 23.040 dinarjev + 3840 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton Če nosilnost tovornega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 % pristojbine, ki je določena za eno tono; za nosilnost nad pol tone do cene tone pa pristojbina ki je določena za celo tono. 2. za avtobus „ — za vsak potniški sedež 192 dinarjev 3. za kombinirana vozila — za vsak potniški sedež 192 dinarjev — za nosilnost do 500 kg 576 dinarjev — za nosilnost nad 500 kg do 1000 kg 1152 dinarjev — za nosilnost nad 1000 kg 1728 dinarjev 4. za delovna vozilp ne glede na nosilnost in težo 525 dinarjev Delovna vozila so: gasilska vozila, potujoče delavnice, potujoče knjižnice, kinematografska vozila, vozila za televizijsko snemanje, ambulantna vozila z ra-dioskopskimi napravami (fiuorografiranje), vozila za dezinfekcijo, vozila za čiščenje javnih površin, yozila za odvoz smeti, avtodvigala, avtomobilski žerjavi, vozila za vleko poškodovanih vozil, avtomobilske lestve, preurejena vozila za prevoz čebel, preurejena vozila za prevoz opreme zabavišč (luna-park, cirkusi ipd.) ter druga delovna vozila v smislu te točke. 5. za priklopna vozila a) za tovorna priklopna vozila, polpriklopnike in specialna tovorna priklopna vozila, ki so namenjena za prevažanje določenih tovorov, glede na nosilnost, in sicer: — do 3 ton 960 dinarjev od vsake tone — nad 3 do 8 ton 2880 dinarjev + 1344 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 3 tone — nad 8 do 10 ton 9600 dinarjev + 1536 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 10 ton 12.672 dinarjev + 1920 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 10 ton Če nosilnost tovornega priklopnega vozila ni izražena v celih tonah, se plačuje za nosilnost do pol tone 50 0/o pristojbine, ki je določena za eno tono; za nosilnost nad pol tone do cele tone pa pristojbina, ki je določena za celo tono. Za priklopna vozila, namenjena samo za prevoz kontejnerjev, se plačuje pristojbina v višini 50% pristojbine po nosilnosti odgovarjajočega tovornega priklopnega vozila, b) za avtobusna priklopna vozila — za vsak potniški sedež 192 dinarjev c) za delovna priklopna vozila, ne glede na težo 288 dinarjev 6. za vlečna vozila a) za traktorje: — do 18 kW 346 dinarjev — nad 18—29 kW 512 dinarjev — nad 29—46 kW 640 dinarjev — nad 46 kW 768 dinarjev b) za vlačilce s polpriklopnikom. glede na moč motorja vlačilca in nosilnost polpriklopnika: — do 66 kW in nosilnosti do 8 ton 16.640 dinarjev — nad 66 kW do 96 kW in nosilnosti nad 8 do 15 ton 16.640 dinarjev ■+ 1664 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 8 ton — nad 96 kW dp 132 k\V in nosilnosti nad 15 do 20 ton 28.288 dinarjev + 1920 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 15 ton — nad 132 kW do 177 kW in nosilnosti nad 20 do 26 ton 37.888 dinarjev + 2432 dinarjev za vsako tono nosilnosti nad 20 ton Vlačilec in en polpriklopnik se štejeta za eno tovorno vozilo in se pristojbina plačuje za vlačilec po nosilnosti polpriklopnika, ki ustreza moči motorja vlačilca. Če se registrira samo vlačilec brez polpriklopnika se plačuje zanj enaka pristojbina kot za vlačilec s polpriklopnikom, ki ustreza po nosilnosti moči motorja vlačilca. Za vmesne moči motorja se v skupinah vlačilcev do 96 kW računa 4,41 kW za tono nosilnosti polpriklopnika. v skupinah vlačilcev nad 96 kW pa 7,36 kW za vsako tono nosilnosti polpriklopnika. Če se polpriklopnik registrira brez vlačilca, se plačuje pristojbina v enaki višini kot za priklopna vozila iz 5.a točke tega člena. Za polpriklopnik, ki se uporablja samo za prevoz kontejnerjev in se registrira brez vlačilca, se pristojbina plačuje v višini 50% pristojbine za priklopna vozila iz 5.a točke tega člena. 7. za specialna vozila za prevoz določenih oseb 525 dinarjev. Specialna vozila za prevoz določenih oseb so: vozila prve pomoči, vozila gasilske službe, pogrebna vozila ter druga specialna vozila za prevoz določenih oseb v smislu te točke. .8. za osebne in bivalne avtomobile a) glede na delovno prostornino motorja: — do 900 cm* 432 dinarjev • — nad 900 do 1350 cm’ 720 dinarjev — nad 1350 do 1800 m’ 1200 dinarjev — nad 1800 do 2500 cm’ 1800 dinarjev — nad 2500 do 3150 cm’ 3000 dinarjev — nad 3150 cm’ 6000 dinarjev b) za osebne avtomobile, ki so preurejeni za pogon na plin se poleg pristojbine, iz 8.a . točke plača do 31. decembra 1982 še dodatna pristojbina v višini 300 dinarjev za vsak mesec od dneva registracije oziroma podaljšanja veljavnosti registracije. Preureditev osebnega avtomobila na plinski pogon se ugotavlja pri vsakokratnem tehničnem pregledu in se označi na predpisanem kartonu tehničnega pregleda motornega vozila z okroglim pečatom »PLIN« premera 15 milimetrov. . 9. za motorna kolesa a) glede na delovno prostornino motorja: — do 75 cm3 96 dinarjev — nad 75 do 125 cm’ 154 dinarjev — nad 125 do 250 cm* 218 dinarjev — nad 250 do 500 cm'1 282 dinarjev — nad 500 do 1000 cm3 346 dinarjev — nad 1000 cm3 410 dinarjev b) za motorna kolesa — motorna vozila na treh kolesih za prevoz tovora se plačuje pristojbina glede na delovno protornino motorja, iz 9.a točke tega člena ter še 192 dinarjev za vsako vozilo. 10. Za priklopna bivalna vozila, katera presegajo največjo dovoljeno težo 750 kg 525 dinarjev 2, člen Pristojbina za cestna motorna vozila in priklopna vozila določena v tem odloku se ne plačuje: — za cestna motorna vozila oziroma priklopna vo-na vozila oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije in milice; — za osebne avtomobile m motorna kolesa vo- jaških invalidov po prvem odstavku 61. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ. št. 39/77 in 32/81), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz; * . — za osebne avtomobile in motorna kolesa delovnih invalidov z 80% ali večjo telesno okvaro, ali s telesno okvaro, ki ima za posledico 60 % ali večjo nesposobnost spodnjih okončin, če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz; Delovni invalidi so oproščeni pristojbine na podlagi odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, če pa stopnja telesne okvare iz odločbe ni razvidna, pa na podlagi odločbe pristojne invalidske komisije. Stopnja telesne okvare se določa v skladu z družbenim dogovorom o seznamu telesnih okvar; — za osebne avtomobile in motorna kolesa oseb s telesnimi okvarami, če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz; Osebe s telesnimi, okvarami so po tem odloku tiste, katerih 60 »/o ali večja telesna okvara spodnjih okončin je posledica bolezni, ki povzročajo telesno okvaro, elementarnih, prometnih ali drugih nesreč, oziroma so okvare prirojene, ter civilni invalidi vojne s 60% ali večjo okvaro spodnjih okončin. Potrdilo o stopnji telesne okvare spodnjih okončin izda pooblaščena zdravstvena organizacija za opravljanje zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznikov motornih vozil ob smiselni uporabi določb družbenega dogovora o seznamu telesnih okvar; — za cestna motorna vozila in priklopna vozila diplomatskih in konzularnih predstavništev in misij držav in predstavništev mednarodnih organizacij v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in njihovega osebja, če je oprostitev predvidena z mednarodnim sporazumom in v primeru vzajemnosti; — za traktorje in njihove priklopnike, ki se uporabljajo pretežno za kmetijska dela ali prevoze, ki so v neposredni zvezi s kmetijskimi deli; — za specialna motorna vozila komunalnih delovnih organizacij, s katerimi opravljajo svojo temeljno dejavnost na območju občine. 3. člen Imetniki cestnih motornih vozil oziroma priklopnih vozil plačujejo pristojbino za uporabo javnih cest pred vložitvijo zahteve za registracijo oziroma za podaljšanje veljavnosti registracije vozila praviloma v enkratnem znesku za dvanajst mesecev naprej. Pristojni upravni organ sme registrirati cestno motorno vozilo ali priklopno vozilo le, če mu imetnik vozila priloži potrdilo o plačani pristojbini za uporabo javnih cest. 4. člen Ce registrira imetnik cestnega motornega vozila oziroma priklopnega vozila svoje vozilo začasno, to je za dobo krajšo od dvanajstih mesecev, plača za ta čas sorazmeren del pristojbine. 5. člen če imetnik cestnega motornega vozila oziroma priklopnega vozila vozilo odjavi pred iztekom dobe, za katero je plačal pristojbino, lahko pri pristojnem upravnem organu zahteva vračilo plačane pristojbine za preostale cele mesece v roku 30 dni po odjavi iz prometa, ker je vozilo uničeno, vzeto iz uporabe ali je izginilo. , 6. člen Pri odsvojitvi cestnega motornega vozila oziroma priklopnega vozila za dobo, za katero je že plačana pristojbina za uporabo javnih cest, novi imetnik ne plača pristojbine. 7. člen Imetnik cestnega motornega vozila oziroma priklopnega vozila, ki je registriral svoje vozilo pred iztekom dvanajstih mesecev od zadnje registracije, mora doplačati razliko do višine zneska, ki ga ta odlok določa, in sicer od meseca, ko je ta odlok začel veljati. , 8. člen Način plačevanja pristojbine za uporabo javnih cest lahko predpiše republiški upravni organ, pristojen za promet, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za finance. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za Cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 39/74). 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-10/82-1 Ljubljana, dne 1. julija 1982. Izvršni svet Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r 1301. 'v. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) ter v zvezi s 1. točko odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ. št. 33 82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog sveta Republiške skupnosti za cene ODLOK o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Republiški skupnosti za cene v potrditev 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), so dolžne preden začnejo prodajati proizvode in -opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev poslati Republiški skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje pro zvode in storitve katerih cene so v pristojnosti 'republike: 01 — INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 0101 0102 oui Elektogospodarstvo Pridobivanje premoga Pridobivanje nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala) 0112 Predelava nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala) 01121 Proizvodnja stekla 011212 Proizvodnja embalažnega stekla 0113 Kovinsko predelovalna dejavnost 01131 Proizvodnja kovinskega reproduk- cijskega materiaia 011314 Kovinska embalaža 011315 Proizvodnja žični kov, kovic, vijakov in drugega žičnega blaga 01139 011390 Proizvodnja blaga za široko porabo in drug:h kovinskih izdelkov: jedilni pribor, šivalni stroji, peči, štedilniki, rezervni deli in kovinsko pohištvo ter oprema za bolnice 0114 Strojna industrija 01141 011412 011413 011419 01142 011420 Proizvodnja strojev in • naprav (brez električnih in kmetijskih) Proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav Proizvodnja strojev za obdelavo lesa in kovfn Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih) Proizvodnja kmetijskih strojev, razen sejalnikov, kombajnov in žetvenih strojev 0115 Proizvodnja prometnih sredstev 01152 Proizvodnja cestnih vozil 011526 Proizvodnja koles 0117 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 01172 Proizvodnja elektronskih in tele- komunikacijskih naprav 011722 Proizvodnja radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektro-akustičnih aparatov in naprav 011729 Proizvodnja neomenjenih elek- tronskih aparatov in naprav: elektromedicinski aparati in naprave 01174 Proizvodnja električnih aparatov za gospodinjstvo 011749 Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo: sesalci za prah in likalniki 0118 Proizvodnja bazičnih kemičnih iz- delkov Proizvodnja kemičnih vlaken in plastičnih mas 011831 Proizvodnja umetnih in sintetič- nih vlaken 011832 Proizvodnja plastičnih mas Proizvodnja gradbenega materiala 0122 Proizvodnja žaganega lesa in plošč: vsi proizvodi razen stranskih izdelkov lesne industrije 0124 Proizvodnja in predelava papirja 01241 012410 Proizvodnja celuloze in papirja 01242 Predelava papirja, razen natron vreč 012421 Proizvodnja papirnate embalaže: tetra pak in tetra brik embalaža in embalaža za farmacevtsko industrijo 01305 013050 01306 013060 01307 013071 013073 01308 013080 01309 013099 0131 0132 01320 013200 0134 01340 013400 Ijenih jedil in jušnih koncentratov Predelava in konzerviranje mleka: vsi proizvodi razen sladoleda, kefirja, jajc v prahu, jajčnih mešanic in smetane Proizvodnja sladkorja, razen proizvodnje surovega in rafiniranega sladkorja: melasa in sušeni rezanci Proizvodnja konditorskih izdelkov Proizvodnja kakavovih izdelkov: jedilna čokolada in čokolada, ki je namenjena za nadaljnjo proizvodnjo Proizvodnja keksov in podobnih izdelkov Proizvodnja rastlinskih olj in masti, razen proizvodnje surovin in rafiniranih jedilnih rastlinskih olj in masti iz sončnic, soje in oljne repice Proizvodnja drugih živilskih proizvodov (brez krmil) Poizvodnja začimb, kavovine in drugih žiyilskih proizvodov: kava, kvas za peko Proizvodnja pijač Proizvodnja krmil Grafična dejavnost: šolski zvezki, ■ šolske knjige in učbeniki 02 — KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO 0202 02020 Kmetijske storitve 020202 Kmetijske storitve za živ inorejo 0125 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 0126 Proizvodnja zagotovljenih tekstilnih izdelkov 0127 Proizvodnja usnja in krzna 03 — GOZDARSTVO 0300 . 03000 Gozdarstvo 030003 Izkoriščanje gozdov: hlodovina, celulozni les in drva za kurjavo 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 01301 013010 Mletje in luščenje žita: razen pšenične moke in riža: otrobi in moka za živinsko krmo 01302 Proizvodnja kruha in testenin 013022 Proizvodnja testenin: vsi proizvodi razen Zmrznjenega testa 01303 013030 Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave: vsi proizvodi razen dodatkov jedem, gorčice in podobnih začimb, zmrznjene zelenjave, zmrznjenih pripravljenih in polpripravljenih jedil in zelenjave, povrtnin z mesom, proizvodov iz gob 01304 Predelava in konzerviranje mesa " in rib 013041 Klanje živine: sveže telečje, junčje, goveje, svinjsko in piščančje meso 013042 Predelava in konzerviranje mesa: vsi proizvodi razen zmrznjenih pripravljenih in polpriprav- 06 — PROMET IN ZVEZE 0601 Železniški promet razen prevoza blaga 0605 06050 Cestni promet 060501 Prevoz potnikov v cestnem prometu 0609 06090 060900 PTT storitve 09 — OBRT IN OSEBNE STORITVE 0901 Obrtne storitve in popravila 09012 Popravilo in vzdrževanje kovinskih izdelkov, ki jih proizvajalci v družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisni!^ organizacijah 09013 Popravilo in vzdrževanje elektrotehničnih izdelkov, ki jih proizvajalne organizacije združenegr dela opravljajo v lastnih serv's-nih delavnicah 09017 Izdelava živilskih proizvodov 090172 Klanje živine in predelava mesa 11 — FINANČNE, TEHNIČNE IN POSLOVNE STORITVE 1102 11020 Premoženjsko in osebno zavaro- vanje 110201 Zavarovanje: obvezno zavarovanje motornih vozil 12 — IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE 1203 Kultura, umetnost in informacije 12031 Založniška in časopisno-založni- ška dejavnost 120312 Casopisno-založniška dejavnost: dnevni političnoinformativni tisk 12035 120350 Radio in televizija: naročnina 2. V postopku oblikovanja cen iz 1. točke tega odloka je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, z uporabo meril za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, in v skladu s sprejeto politiko cen. 3. Samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene za svoje proizvode in storitve v skladu s 13. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ni treba pošiljati Republiški skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve, razen za tiste, ki so predmet menjave izven sestavljene organizacije združenega dela oziroma izven delovne organizacije. 4. Samoupravnim organizacijam in skupnostim ni treba pošiljati Republiški skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki jih izdelujejo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, če ti proizvodi in storitve riiso v rednem~serijskem proizvodnem programu samoupravne organizacije in skupnosti, in če jih dobavljajo znanemu končnemu porabniku. 5. Določbe 1. in 3. točke se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen. 6. Ta odlok bo veljal dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi katerih je sprejet, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njegove uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 7. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 380-01/82 Ljubljana, dne 8. julija 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1302. Na podlagi 6. člena odloka o premiji za plemenske telice za obnovo črede plemenskih krav od 1. januarja do 31. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 22/82) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO o uveljavljanju premije za plemenske telice za obnovo črede plemenskih krav v letu 1982 1. člen Organizacije združenega dela uveljavljajo v letu 1982 premijo za plemenske telice za obnovo črede plemenskih krav (v nadaljnjem besedilu: premija), ki je uvedena z odlokom o premiji za plemenske telice za obnovo črede plemenskih krav od 1. januarja do 31. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: odlok), v skladu s tem navodilom. 2. člen Za plemenske telice se štejejo telice lisaste ali rjave pasme, pri organizacijah združenega dela — družbenih farmah pa tudi črnobele pasme in poiskus-na čreda pasme charolais. Vse plemenske telice, za katere se uveljavlja premija, morajo biti najmanj 7 mesecev breje, oplojene s semenom bikov, določenih s programom osemenjevanja; biti morajo v kontroli proizvodnosti A ali Z. 3. člen Premija ne pripada za plemenske telice, ki se prodajo ali drugače odtujijo. . 14. člen Organizacije združenega dela, ki uveljavljajo premijo, so dolžne voditi obratno kartoteko celotne goveje črede za posameznega rejca. 5. člen Zahtevku za uveljavitev premije je potrebno priložiti dokazila iz drugega odstavka 4. člena odloka. Pogodba med rejcem in organizacijo združenega dela — organizatorjem proizvodnje iz 1. alinee drugega odstavka 4. člena odloka mora poleg drugih pravic in obveznosti vsebovati tudi podatke o obstoječem staležu plemenske črede krav in podatke o nadomestni in nadomeščeni živali. Izjava pooblaščenega organa organizacije združenega dela iz 2. alinee drugega odstavka 4. člena odloka mora vsebovati podatke o čredi plemenskih krav po inventurnem stanju 31. decembra 1981 in podatke o reji obnovljene črede plemenskih krav. Potrdilo pooblaščene organizacije združenega detet iz 4. alinee drugega odstavka 4. člena odloka mora vsebovati zaporedno številko, ime in priimek oziroma firmo rejca telice, tetovimo številko oziroma drugo trajno označbo telice, datum rojstva telice, ime m številko očeta, datum obrejitve,podatke o biku, s čigar semenom je obrejena, številko ocenjevalnega zapisnika telice, vrsto kontrole proizvodnosti (A ali Z), davčni okoliš, dele premije po nosilcih sredstev. Organizacije združenega dela, ki uveljavljajo premijo, dajo pooblaščenim organizacijam združenega dela spisek ti- stih rejcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev premije. Kot dokazilo, da so zagotovljena oziroma že izplačana sredstva za del premije, ki ga zagotavlja samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini (v nadaljnjem besedilu: občinski sklad) iz 5. alinee drugega odstavka 4. člena se šteje pisno potrdilo občinskega sklada oziroma kopija prenosnega naloga s katerim je bil ta del premije plačan. Za izplačilo dela premije pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) je treba priložiti izpolnjen prenosni nalog v breme žiro računa št. 50101-601-18299 Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana. Za izplačilo dela premije pri občinskem skladu pa je potrebno priložiti izpolnjen prenosni nalog ustreznega občinskega sklada. . 6. člen Ko republiški oziroma občinski sklad prejme zahtevek za izplačilo premije, preveri pravilnost tega zahtevka in izplača ustrezni del premije. 7. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/82-1 Ljubljana, dne 6. julija 1982. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič 1. r. 1303. Na podlagi 6. člena odloka o premiji za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede od 1. januarja do 31. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 22/82) in tretjega odstavka 273. člena zakona o si-. stemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS. št. 24/79 in 12/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO O uveljavljanju premije za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede v letu 1982 1, člen Organizacije združenega dela uveljavljajo v letu 1982 premijo za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede (v nadaljnjem besedilu: premija), ki je uvedena z odtokom o premiji za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede plemenskih krav od l. januarja do 31. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: odlok), v skladu s tem navodilom. 2. člen Za plemenske krave se štejejo krave lisaste ali rjave pasme, pri organizacijah združenega dela — družbenih 'farmah pa tudi črnobele pasme in poskusna čreda pasme charolais. Vse plemenske krave, za katere se uveljavlja premija, morajo biti .v kontroli proizvodnosti A ali Z. 3. člen Za povečan stalež krav se šteje nakup ali drugačen način pridobitve krave ali prevedba telice v kravo. Če gre za nakup ali drugačen način pridobitve krave se šteje, da gre za povečanje staleža, če novo pridobljena krava ni starejša od 5 let in je v kontroli proizvodnosti po načinu A ter izpolnjuje tudi pogoje po odloku. 4. člen Rejci lahko uveljavljajo premijo tudi, če je bila krava že premirana kot plemenska telica. V primeru prodaje ali drugačne odtujitve že premirane krave, no-' vi rejec nima pravice do uveljavitve premije. 5. člen Organizacije združenega dela, ki uveljavljajo premijo, so dolžne voditi obratno kartoteko celotne goveje črede za posameznega rejca. 6. člen Zahtevku za izplačilo premije je treba priložiti dokazila iz 4. člena odloka. V pogodbi med rejcem živali in organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizator proizvodnje) iz 1. alinee drugega odstavka 4. člena odloka, mora biti poleg pravic in obveznosti, ki jih določa odtok, vsebovan začetni stalež osnovne črede krav pri rejcu na dan 1. januar 1982. Izjava pooblaščenega organa organizacije združenega dela iz 2. alinee drugega odstavka 4. člena odloka mora vsebovati stalež krav po inventurnem stanju na dan 31. december 1981. Potrdilo pooblaščene organizacije združenega dela iz 4. alinee drugega odstavka 4. člena odloka mora vsebovati: zaporedno številko, ime in priimek oziroma firmo rejca živali, tetovirno številko ali drugo trajno označbo živali, letnico rojstva živali, ime in številko očeta živali, pasmo, številko ocenjevalnega zapisnika, vrsto kontrole proizvodnosti (A ali Z), obstoječi stalež plemenskih krav, davčni okoliš, deleže premije po nosilcih sredstev. Kot dokazilo, da so zagotovljena oziroma že izplačana sredstva za del premije, ki ga zagotavlja samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini (v nadaljnjem besedilu: občinski sklad) iz 5. alinee drugega odstavka 4. člena odtoka, se šteje pisno potrdilo občinskega sklada oziroma kopija prenosnega naloga, s katerim je bil ta del premije plačan. Za izplačilo dela premije pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sklad) je treba priložiti izpolnjen prenosni nalog v breme žiro računa št. 50101-601-18299 Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana, za izplačilo dela premije pri občinskem skladu pa je potrebno priložiti izpolnjen prenosni nalog v breme ustreznega občinskega sklada. 7. člen Ko republiški oziroma občinski sklad prejme zahtevek za izplačilo premije, preveri pravilnost tega zahtevka in izplača ustrezni del premije. 8. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 426-03/82-2 Ljubljana, dne 6. julija 1982. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič 1. r. 1304. Na podlagi 9. člena odloka o premiji z privezovanje telet za pitanje od 1. aprila do 31. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 22/82) in tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrafio NAVODILO o uveljavljanju premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1982 1. člen Organizacije združenega dela uveljavljajo v letu 1982 premijo za privezovanje telet za pitanje (v nadaljnjem besedilu: premija), ki je uvedena z odlokom o premiji za privezovanje telet za pitanje od 1. aprila do 31. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: odlok) v skladu z odlokom in s tem navodilom. . 2. člen Organizacije združenega dela — klavnice, ki so dolžne skupaj s ceno za dobavljene junce in junice izplačati tudi svoj del premije in del premije, za katerega zagotavlja sredstva samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini, kjer je meso porabljeno (v nadaljnjem besedilu: občinski sklad), uveljavljajo pri občinskem skladu njegov del premije in to v višini 5,20 dinarjev za kilogram dobavljenega mesa. Klavnice uveljavljajo pri velikih potrošnikih del premije, ki ga sicer zagotavlja občinski sklad, če je bilo meso dobavljeno tem velikim potrošnikom. Za meso, kupljeno izven SR Slovenije, klavnice niso upravičene uveljavljati premije. 3. člen Organizacije združenega dela morajo zahtevku za izplačilo premije priložiti dokazila iz 7. člena odloka, ki morajo biti sestavljena tako. da je iz njih razvidno. kdo je upravičenec do premije, številka fakture-o dobavljenih živalih, število oddanih živali po spolu, teži in pridobljenem mesu pri oddanih živalih ločeno po spolu, skupna teža. odkupna cena in delež premije po posameznih nosilcih sredstev. Iz dokazil mora biti razvidno tudi, da je organizator proizvodnje že v ce-' loti plačal premijo združenim kmetom — upravičencem. Zahtevku je potrebno priložiti izpolnjeni prenosni nalog, in sicer: — za del- premije, za katerega zagotavljata sredstva samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije v breme-žiro računa številka 50101-601-18299, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, Ljubljana; — za del premije, za katerega sredstya zagotavlja občinski sklad, pa v breme računa ustreznega občinskega sklada. 4. člen Republiški in občinski sklad, organizacije združenega dela — klavnice in izvozniki — ter veliki potrošniki preverijo utemeljenost zahtevka in izplačajo svoj del premije. 5. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 426-03/82-3 Ljubljana, dne 6. julija 1982. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič L r. . 1305. Na podlagi 18. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), tretjega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine* SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z odlokom o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1. januarja do 31. decembra 1982 (Uradni list SRS, št. 22/82) izdaja predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO 0 načinu uveljavljanja nadomestila v proizvodnji mleka v letu 1982 1. člen Organizacije združenega dela uveljavljajo v letu 1982 nadomestilo v proizvodnji mleka (v nadaljnjem besedilu: namenski prispevek), ki je uveden z odlokom o nadomestilu v proizvodnji mleka za čas od 1 januarja do 31. decembra 1982 (v nadaljnjem besedilu: odlok), v skladu s tem navodilom. 2. člen Del namenskega prispevka, za katerega zagotavljata sredstva Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: republiški sklad) in Živinorejska poslovna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ŽPS), uveljavljajo organizacije združenega deta pri republiškem skladu. Del namenskega prispevka, za katerega zagotavlja sredstva samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane iz občine, kjer se to mleko porabi (v nadaljnjem besedilu: občinski sklad), pa organizacijam združenega dela izplačajo mlekarne, ki mleko odkupijo, skupaj s plačilom cene za mleko. 3. člen Mleko, za katerega se v skladu z odlokom zagotavlja namenski prispevek, se šteje za porabljeno konzumno pasterizirano mleko, ne glede na ta, če se predela v izdelke. 4. člen Mlekarne iz drugega odstavka 2. člena tega navodila pripravijo vsak mesec do 15. za mleko, za katerega so plačale del namenskega prispevka v preteklem mesecu, poročilo o količini prodanega mleka na območju posameznih občin in o količinah odkupljenega mleka, posebej za mleko, ki ne ustreza z odio-jcom predpisani kakovosti, in ga pošljejo ZPS. 2PS izdela na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka najkasneje do 25. v mesecu po ključu potrošnje konzumnega pasteriziranega mleka razdelilnik obveznosti občinskih skladov in o tem obvesti mlekarne. Na podlagi razdelilnika iz prejšnjega odstavka vložijo mlekarne zahtevek za izplačilo dela namenskega prispevka pri ustreznih občinskih skladih. Zahtevek iz prejšnjega odstavka mora vsebovati količine mleka v litrih, za katere Se uveljavlja namenski prispevek pri posameznem občinskem skladu, v skladu z izračunom ZPS, znesek, ki ga je dolžan izplačati posamezni občinski sklad, priložiti pa je potrebno tudi izpolnjen prenosrii nalog za izplačilo'dela' namenskega prispevka v breme računa, ki ga določi posamezni občinski sklad. • 5. Člen Zahtevku za izplačilo namenskega prispevka morajo biti priložena dokazila iz 6. člena odloka. Obračun namenskega prispevka iz 2. alinee prvega odstavka 6. člena odloka mora biti sestavljen tako, da so iz njega razvidne količine oddanega mleka, od tega količina neoporečnega in oporečnega mleka in delež namenskega prispevka po nosilcih sredstev, in sicer: Naziv mlekarne — prevzemnika Količina prod. mleka v lit. gr i rt rt ! rn Ps 'i n =1 sax 1 2 3 4 5 6 7 Kot dokazilo o - tem, da je že izplačan del namenskega prispevka, za katerega zagotavlja sredstva občinski sklad, iz 4. alinee prvega odstavka 6. člena odloka, se šteje pisno- zagotovilo o tem, da so sredstva zagotovljena oziroma kopija virmanskega naloga, s katerim je del namenskega prispevka plačan. Prenosni nalog iz 5. alinee prvega odstavka 6. člena odloka mora biti za del namenskega prispevka, ki se uveljavlja pri republiškem skladu, izpolnjen v breme žiro računa št. 50101-601-18299, Živinorejska poslovna skupnost Sfovenije, Ljubljana. Zahtevku za izplačilo - namenskega prispevka mora biti priloženo tudi potrdilo o količini oporečnega mleka, ki ga izda organizacija združenega dela iz 3. člena odloka. ................ 6. člen Ko republiški sklad, mlekarna ozirčrha Občinski sklad prejmejo zahtevek za izplačilo namenskega prispevka, preverijo pravilnost zahtevka ' in izplačajo ustrezni delež tega prispevka. 7. člen Za mleko, ki je bilo prodano mlekarnam v času od 1. januarja do 30. junija 1982, uveljavljajo organizacije združenega dela namenski prispevek v skladu s tem navodilom do 31. julija 1982. ’ 8. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-03/82-4 Ljubljana, dne 6. julija 1982. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič 1. r. 1306. Na podlagi pete alinee prvega odstavka 69. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-13/78) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SR Slovenije ODLOČBO o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov I. Osnovno veterinarsko dejavnost, ki obsega izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni, umetno osemenjevanje, odkrivanje in preprečevanje vzrokov plodnostnih motenj, veterinarsko-sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov (v nadaljnjem besedilu: osnovna veterinarska dejavnost) opravljajo v SR Sloveniji naslednje veterinarske organizacije združenega dela: 1. Posavski veterinarski zavod Brežice — na območju skupščin občine Brežice, Krško in Sevnica; " 2. Veterinarski zavod Celje — na območju skupščin občin Celje, Hrastnik, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Na območju Skupščine občine Žalec pa veterinarsko-sanitarni pregled živalskih surovin in živalskih proizvodov; 3. Koroški veterinarski zavod Dravograd — na območju . skupščin občin Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec; 4. Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje — na območju skupščin občin Cerknica, Grosuplje, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica in Vrhnika. Na območju Skupščine občine Kočevje pa veterinarsko-sanitarni pregled živalskih surovin in živalskih proizvodov; 5. Notranj sko-kraškj veterinarski zavod Ilirska Bistrica — na območju skupščin občin Ilirska Bistrica in Postojna; 6. Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, s sedežem v Kamniku — na območju skupščin občin Domžale in Kamnik; 7. Veterinarska postaja Kočevje — na območju Skupščine občine Kočevje — izvzemši dejavnost oddelka za higieno živil; 8. Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske Kranj — na območju skupščin občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ih. Tržič; 9. 'Veterinarska postaja Lendava — na območju Skupščine občine Lendava — izvzemši dejavnost oddelka za higieno živil; 10; Veterinarska postaja Ljutomer — na območju Skupščine občine Ljutomer; 11. Veterinarska postaja »Posavje«, Ljubljana Polje — na območju skupščin občin Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška; 12. Veterinarski zavod Maribor — na območju skupščin občin Lenart in Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor in Maribor Tezno, izvzemši umetno osemenjevanje govedi; 13. Savinjsko-Saleška veterinarska postaja Mozirje — na območju skupščin občin Mozirje in Titovo Velenje; 14. Veterinarska postaja Murska Sobota — na območju skupščin občin Murska Sobota in Gornja Radgona, izvzemši umetno osemenjevanje goved. Na območju Skupščine občine Lendava pa veterinarsko-sa-nitarni pregled živalskih surovin in živalskih pro-izvodbv; 15. Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica — na območju skupščin občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin; 16. Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto — na območju skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje; 17. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — na območju skupščin občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Na območju skupščin občin Lenart, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Ruše, Maribor Rotovž, Maribor Tabor in Maribor Tezno pa umetno osemenjevanje goved, odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj. goved; 18. Veterinarski zavod Primorske Sežana — na obmdčju skupščin občin Izola, Koper, Piran in Sežana; 19. Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah — na območju Skupščine občine Šmarje pri Jelšah; 20. Veterinarska postaja Žalec — na območju Skupščine občine Žalec — izvzemši dejavnost oddelka za higieno živil. II. II. Osnovno veterinarsko dejavnost — izvzemši preiskave in veterinarsko-sanitarne preglede ter ukrepe, ki so del nadzorstva — opravljajo za lastne živali naslednje veterinarske organizacije: 1. Obratna veterinarska ambulanta ABC Pomurka, Kmetijska gospodarstva Rakičan — TOZD Prašičereja, preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni prašičev v obratnih enotah Nemščaki - Jezera; TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci - Rakičan in Lendava, preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni v govedorejskih obratih Beltinci, Be-nica, Ginjevec, Grad, Kramarovci, Lemerje, Lendava, Motvarjevci, Murska Sobota, Nemščaki, Petanjci, Puconci, Rakičan, Tešanovci, Tišina, Topolovci in Zit-kovci; 2. Obratna veterinarska ambulanta ABC Pomurka, Agromerkur - Perutninarstvo in , transport Murska Sobota — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni perutnine v obratih lastne proizvodnje in kooperacije ter Kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci, TOZD Mursko polje, Veržej; 3. Obratna veterinarska ambulanta ABC Pomurka, Kmetijski kombinat Radgona, TOZD Farme beko-nov — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni prašičev v farmi Podgrad; 4. Obratna veterinarska ambulanta Agroemona, TOZD Prašičereja Ihan — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni prašičev, umetno osemenjevanje in odkrivanje ter preprečevanje plodnostnih motenj na farmi Ihan; 5. Obratna veterinarska ambulanta Agroemona, TOZD Poljedelstvo - govedoreja — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni goved, umetno osemenjevanje, odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj v obratnih enotah Vodice, Smlednik, Zadobrova, Pšata in Moravče; 6. Obratna veterinarska ambulanta Hmezad — Kmetijstvo Žalec, preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni, umetno osemenjevanje, odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj goved na farmah Podlog in Zalog, v hlevih Vrblje in Za-lože, v pitališču Ložnica in vzrejališču Zolnek; 7. Obratna veterinarska ambulanta Kmetijskega gospodarstva Kočevje, TOZD Prašičereja Klinja vas pri Kočevju — odkrivanje, preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, umetno osemenjevanje, odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj na farmi prašičev Klinja vas; 8. Obratna veterinarska ambulanta Ljubljanskih mlekarn, TOZD Stična — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni goved in prašičev, umetno osemenjevanje, odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj na farmi prašičev Stična, farmi goved Stična ter v obratih Šentvid in Selo; 9. Obratna veterinarska ambulanta Kmetijskega kombinata Ptuj. TOZD farma prašičev — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni, umetno osemenjevanje ter odkrivanje in preprečevanje plodnostnih motenj v prašičerej skih delovnih enotah Dražene!, Dornava in Marof ter v govedorejskih enotah Dornava, Kidričevo, Osojnik, Podlehnik, Sobetinci, Starše in Trnovska vas; 10.Obratna veterinarska ambulanta Mesokombi-nata »Perutnina« Ptuj — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni perutnine v farmah perutnine Kidričevo, J Sela, Starošinci, Trnovci in v kooperacijski vzreji; ' 11. Obratna veterinarska ambulanta Perutninskega kombinata »Pivka« — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni perutnine v obratu lastne proizvodnje (farma Neverke) in kooperacije; 12. Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina« Zalog — preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni perutnine v obratih lastne proizvodnje (Zalog, Repnje, Horjul, Dolsko) in kooperaciji; 13. Obratna veterinarska ambulanta VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, preprečevanje, odkrivanje in zatiranje kužnih bolezni perutnine na farmi perutnine Groblje 3; 14. ABC Pomurka, Zivinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota — za preprečevanje in zatiranje kužnih spolnih bolezni goved, za odkrivanje vzrokov in preprečevanje plodnostnih motenj ter umetno osemenjevanje goved, na območju Skupščine občine Murska Sobota in Gornja Radgona. III. Specialistično veterinarsko dejavnost na področju epizootiologije, reprodukcije živali, higiene živil ter krmil, proučevanje in uvajanje novih diagnostičnih metod in drugih preiskav ter metod učinkovitega zdravstvenega varstva živali, proučevanje epizootiolo-ške situacije in zdravstvene neoporečnosti živalskih surovin, živalskih proizvodov in krmil na območju SR Slovenije, .opravlja VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. • IV. Patoanatomsko diagnostiko opravljajo naslednje veterinarske organizacije: 1. VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; 2. Veterinarski zavod Celje; 3. Veterinarski zavod Maribor; 4. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj; 5. Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto; 6. Veterinarska postaja Murska Sobota; 7. Obratna veterinarska ambulanta »Perutnina«. Zalog, v Ljubljani (ugotovitev vzroka pogina perutnine v lastni proizvodnji in kooperaciji, izvzemši preiskave, ki so del nadzorstva); 8. Obratna veterinarska ambulanta ABC Pomurka, Agromerkur Murska Sobota (ugotovitev vzroka pogina perutnine v lastni proizvodnji in kooperaciji, izvzemši preiskave, ki so del nadzorstva); 9. Obratna veterinarska ambulanta Mesokombi-ziat »Perutnina« Ptuj (ugotovitev vzroka pogina perutnine v lastni proizvodnji in kooperaciji, izvzemši preiskave, ki so del nadzorstva). V. Patohistološke preiskave opravlja Inštitut za patološko morfologijo. VTOZD za veterinarstvo. VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. VI. Diagnostične preiskave materiala živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov in odplak za diagnostiko živalskih kužnih in parazitarnih bolezni ter preiskave živalskih surovin in živalskih proizvodov za ugotavljanje uporabnosti za prehrano ljudi ter zdravstvene neoporečnosti opravljajo naslednje veterinarske organizacije: 1. VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani — bakteriološke, parazitološke, virološke. serološke in kemične preiskave ter biološke poizkuse; 2. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — bakteriološke in parazitološke preiskave ter serološko preiskavo na brucelozo; 3. Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica — bakteriološke in parazitološke preiskave; 4. Zivinorejsko-veterinarski zavod Celje — bakteriološke preiskave; 5. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto — bakteriološke preiskave na vranični prisad, salmoneloze, rdečico in kužno vnetje vimena. 6. Veterinarska postaja Murska Sobota — bakteriološke preiskave (na mastitis, mesa v sili zaklanih živali, rezidua antibiotikov, mikrobiloška kontrola obratov) in serološke preiskave na vranični prisad. VII. VII. Preiskave živalskih surovin in živalskih proizvodov za ugotavljanje aditivov ter bioloških reziduov in drugih snovi, ki lahko škodujejo zdravju živali ali posredno zdravju ljudi, opravlja Inštitut za higieno živil in bromatologijo VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v LjubfjanL VIII. Analizo krmil in surovin ter aditivov, ki so namenjeni za proizvodnjo krmil na zdravstveno neoporečnost (higienska neoporečnost in neoporečnost njihove sestave, ki vpliva na biološko vrednost) opravljajo naslednje veterinarske organizacije: 1. Inštitut za higieno in patologijo prehrane živali, VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; 2. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — bakteriološke, parazitološke in mikološke preiskave; 3. Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica — bakteriološke in parazitološke preiskave; 4. Zivinorejsko-veterinarski zavod Celje — bakteriološke preiskave; 5. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto — bakteriološke preiskave. IX. Superanalizo krmil in surovin ter aditivov, ki so namenjeni za proizvodnjo krmil, na zdravstveno neoporečnost, opravljata: 1. Inštitut za higieno in patologijo prehrane živali, VTOZD za veterinarstvo, VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; 2. TOZD Veterinarski inštitut Zagreb, DO Veterinarski zavodi Hrvatske. X. . Proizvodnjo in skladiščenje živalskega semena opravljajo naslednje veterinarske organizacije; 1. ABC Pomurka, Zivinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota — za umetno osemenjevanje goved; 2. Kmetijski zavod Ljubljana, DE Osemenjevalni center Preska — za umetno osemenjevanje goved; 3. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — za umetno osemenjevanje goved in kobil; 4. Agroemona, TOZD Prašičereja Ihan, za umetno osemenjevanje svinj; 5. Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD farma prašičev — za umetno osemenjevanje svinj; 6. Ljubljanske mlekarne, TOZD Stična — za umetno osemenjevanje svinj; 7. Dolenjski veterinarski zavod Novo .mesto — za umetno osemenjevanje svinj; 8. Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, TOZD prašičereja Klinja vas, za umetno osemenjevanje svinj; 9. VTOZD za veterinarstvo — Klinika za reprodukcijo za umetno osemenjevanje goved, svinj in kobil, v poskusne in raziskovalne namene. XI. Preizkušanje živalskega semena za ugotovitev njegove neoporečnosti opravlja Klinika za reprodukcijo, VTOZD z;a veterinarstvo^ VDO Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. XII. Veterinarsko-sanitarni nadpregled živali, ži- valskih surovin in živalskih proizvodov opravijo naslednji strokovni delavci: ' — doc. dr. Janez Marinšek — prof. dr. Leo Šenk — Peter Božič, dipl. vet. — Bojah Koželj, vet. spec. — Danilo Nabergoj, dipl. vet. in — mag. Marjan Tiselj Veterinarsko-sanitarni nadpregled opravi najmanj tričlanska komisija, ki jo sestavi doc. Janez Marinšek, kot predsednik komisije. XIII. Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati odločba o določitvi zavodov, ki opravljajo diagnostične preiskave materiala, s katerimi se ugotavlja mprebitoa kužna bolezen (Uradni list SRS, št. 32-368/ 67). XIV. Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-01/82-6 Ljubljana, dne 25. junija 1982. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič 1. r. 1307. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 7. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v delovni organizaciji Salonit Anhovo na seji dne 1- julija 1982 odločilo: Določba pete alinee prvega odstavka ter z njo povezane določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka 7. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v delovni organizaciji Salonit Anhovo z dne 17. decembra 1981 se razveljavijo. Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Nova Gorica je začel pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pete alinee prvega odstavka 7. člena v izreku navedenega samoupravnega sporazuma, ki se glasi: »Stanovanja, posojila ali druge oblike pomoči za urejanje stanovanjskih potreb se ne morejo dodeliti delavcem, ki nimajo stalnega prebivališča v občinah Nova Gorica. Tolmin, Idrija ali Ajdovščina.« Iz predloga smiselno izhaja, da vključuje tudi s to alineo vsebinsko povezane določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka istega člena. Te določbe se glasijo: »Ne glede na določila pete alinee prejšnjega odstavka 'se posojila ali druge oblike pomoči za urejanje stanovanjskih potreb dodelijo tudi delavcem, ki gradijo oziroma adaptirajo stanovanjske objekte na območju občine Nova Gorica. Delavski svet lahko odloči, da se posojila ali druge oblike pomoči dodelijo tudi delavcem, ki nimajo stalnega prebivališča v občinah Nova Gorica, Tolmin, Idrija ali Ajdovščina, ki jim je stanovanje prizadejala elementarna nesreča: požar, poplava, potres ipd. Določila pete alinee ne veljajo za delavce TOZD Blagovni promet, ki opravljajo dela in naloge na predstavništvih in v prodaji TOZD Opekarna Brežice in TOZD Rudnik Globoko.« Ustavno sodišče je ugotovilo, da so samoupravni sporazum sprejeli dne 17. decembra 1981 na referen- dumih delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb v sestavi delovne organizacije. Sporazum določa skupne osnove in merila za urejanje pravic in obveznosti delavcev iz naslova združevanja, razpolaganja in uporabe sredstev skupne porabe. Iz sporazuma je razvidno, da te pravice in obveznosti urejajo delavci v skladu z dogovorjenimi skupnimi osnovami in merih v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij in da konkretne stanovanjske potrebe delavcev rešujejo temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb po prednostnem redu na podlagi meril, ki so določena v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti skupnih služb. Kar zadeva način sklenitve samoupravnega sporazuma in obseg v njem zajetih skupnih osnov in meril, je bil torej sporazum sklenjen v skladu s 118., 180., 235., 372. in 463. členom zakona o združenem delu. V 13. členu zakona o združenem delu je določeno, da pri uresničevanju dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno odločajo med drugim tudi o delitvi sredstev skupne porabe, v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojim živim in minulim delom dajejo k ustvarjanju dohodka. Te osnove in merila določijo v svojem samoupravnem splošnem aktu (116., 117., 118. in 235. člen zakona o združenem delu; 37. člen zakona o stanovanjskih razmerjih — Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76 — ter 9. in 22. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu — Uradni list SRS, št. 3/81). Pri tem upoštevajo poleg načela delitve po delu tudi načelo vzajemnosti in solidarnosti, socialno in premoženjsko stanje pričakovalcev stanovanj, kadrovske potrebe temeljne organizacije ter skupne osnove in merila, ki jih določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno orgamzacijo oziroma v drugem samoupravnem sporazumu (VII. poglavje temeljnih ustavnih načel; 116., 126., 180. in 372. člen zakona o združenem delu; 2., 4., 10.. 26., 30., 34. in 37. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu ter 37. člen zakona o stanovanjskih razmerjih). Delavec pridobi vse pravice, ki mu pripadajo iz delovnega razmerja z dnem, ko skladno s 187., 168. in 173. členom zakona o združenem deiu sklene z delavci v temeljni organizaciji delovno razmerje. Med te pravice spada tudi njegova pravica, da v okviru pogojev, osnov in meril, ki jih določa samoupravni splošni akt, sodeluje enakopravno z drugimi delavci temeljne organizacije v razpisu za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih iz sredstev skupne porabe temeljne organizacije in za dodeljevanje posojil za zgraditev ali nakup družinske stanovanjske hiše ali nakup etažnega stanovanja. Merila za določitev prednostnega reda določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije. Med temi merili je treba upoštevati tudi obstoječe stanovanjske oziroma bivalne pogoje delavca. Pri tem mora biti vsem delavcem, ki so v delovnem razmerju v temeljni organizaciji, zagotovljen enakopraven položaj, ne glede na to. kje in kako prebivajo. Določba samoupravnega splošnega akta, ki pravico delavcev do udeležbe v postopku za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil omejuje z 'nekaterimi izjemami samo na delavce, ki imajo stalno prebivališče v določenih občinah, je v neskladju z ustavnim načelom enakopravnosti, v neskladju pa je tudi s spredaj omenjenimi zakonskimi določbami. Glede na povedano je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave in ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) obravnavane določbe samoupravnega sporazuma razveljavilo. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter. Tone Bole, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. Št. Ul 34/82-5 Ljubljana, dne 1. julija 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1308. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ,, št. 1/80 in 38/80), 5. točke 25. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s 1. točko odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 33/82) sprejema svet Republiške skupnosti za cene SKLEP 0 proizvodih in storitvah, za katere se Republiški skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo Republiški skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti republike, določene s tem sklepom. 2. Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve: 01 — INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 0112 Predelava nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala) 01121 01123 Proizvodnja stekla 011219 Proizvodnja drugega stekla, razen optičnega stekla in steklene volne Proizvodnja porcelana in keramike 011231 Proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo 011232 Proizvodnja stavbno-tehnične keramike in porcelana Predelava drugih nekovinskih rudnin 011291 Proizvodnja azbestnih izdelkov 011299 Druga predelava nekovinskih rudnin, razen naravnih in umet- 0113 01131 011313 011316 011319 01132 011320 01139 011390 0114 01143 011430 0115 01151 011512 01159 011590 0116 0117 01172 011729 01174 011741 011749 01179 011791 011799 0119 0122 01220 112201 0123 0124 01242 nih brusov, brusnega papirja in platna Kovinsko predelovalna dejavnost Proizvodnja kovinskega reprodukcijskega materiala Proizvodnja orodja Prozvodnja kotalnih ležajev Proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala Proizvodnja kovinskih in drugih konstrukcij Proizvodnja blaga za široko porabo in drugih kovinskih izdelkov: vsi proizvodi razen jedilnega pribora, šivalnih strojev, peči, štedilnikov ter rezervnih delov in kovinskega pohištva ter opreme za bolnice Strojna industrija Proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje (izvzemši tiste iz panoge 0117): vsi izdelki iz pristojnosti republike Proizvodnja prometnih sredstev Proizvodnja in popravilo tirnih vozil Popravilo tirnih vozil Proizvodnja drugih ometnih sredstev Ladjedelništvo Proizvodnja električnih strojev in aparatov Proizvodnja elektronskih in telekomunikacijskih naprav Proizvodnja neomenjenih elektronskih aparatov in naprav: vsi proizvodi, razen elektromedicin-skih aparatov in naprav Proizvodnja električnih aparatov za gospodinjstvo Proizvodnja termičnih aparatov Proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo: vsi proizvodi razen sesalcev za prah in likalnikov Proizvodnja drugih elektrotehničnih izdelkov Proizvodnja elektroinštalacijskega materiala Proizvodnja neomenjenih elektrotehničnih izdelkov Predelava kemičnih izdelkov Proizvodnja žaganega lesa in plošč Proizvodnja žaganega lesa: samo stranski izdelki lesne industrije Proizvodnja končnih lesenih izdelkov: vsi izdelki Proizvodnja in predelava papirja Predelava papirja, razen natron vreč 012421 ' 012429 0128 0129 01290 012909 0130 01301 013010 01302 013022 01303 013030 01304 013041 013042 013043 01305 013050 01307 013071 013072 013072 01309 013091 013099 0134 01340 013400 0139 01390 Proizvodnja papirnate embalaže: vsi proizvodi razen tetra pak in tetra brik embalaže in embalaže za farmacevtsko industrijo Druga predelava papirja Proizvodnja usnjene obutve in galanterije Predelava kavčuka, razen proizvodnje pnevmatik za vozila Drugi izdelki iz kavčuka Proizvodnja živilskih izdelkov Mletje in luščenje žita: razen pšenične moke in riža: vsi proizvodi razen otrobov in moke za živinsko krmo Proizvodnja kruha in testenin Proizvodnja testenin: zmrznjeno testo Predelava in konzerviranje sadja in zelenjave: dodatki jedem, gorčica in podobne začimbe, zmrznjena zelenjava, zmrznjena pripravljena in polpripravljena jedila iz zelenjave, povrtnin z mesom, proizvodi iz gob Predelava in konzerviranje mesa in rib Klanje živine: vsi proizvodi, razen svežega telečjega, junčjega, govejega, svinjskega in piščančjega mesa Predelava in konzerviranje mesa: zmrznjena pripravljena in polpripravljena jedila in jušni koncentrati Predelava in konzerviranje rib Predelava in konzerviranje mleka: sladoled, kefir, jajca v prahu, jajčne mešanice in smetana Proizvodnja konditorskih izdelkov Proizvodnja kakavovih izdelkov: vsi izdelki razen jedilne čokolade in čokolade, ki je namenjena za nadaljnjo proizvodnjo Proizvodnja bonbonov in slaščic Proizvodnja industrijskega peciva Proizvodnja drugih živilskih proizvodov (brez krmil) Proizvodnja škroba in škrobnih izdelkov Proizvodnja začimb, kavovine in drugih živilskih proizvodov: vsi izdelki razen kvasa za peko in kave Grafična dejavnost: vsi proizvodi, razen šolskih zvezkov, šolskih knjig in učbenikov Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 05 — GRADBENIŠTVO 0502 05020 Nizka gradnja in hidrogradnja 06 — PROMET IN ZVEZE •0604 06040 Zračni promet 0605 06050 060403 Storitve gospodarskega letalstva Cestni promet 0608 Mestna geodetska uprava Ljubljana izvede spremembe po tem odloku v seznamu vseh uradno imenovanih naselij, cest, ulic in trgov na območju mesta Ljubljane, ki se pri njej vodi skladno s 1. odstavkom 12. čjena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 015-1/80 Ljubljana, dne 1. julija 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1312. Na podlagi 7. in 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 7/78 in 35/81) je Skupščina,mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 1. julija 1982 in na 3. seji zbora občin dne 1. julija 1982 sprejela SKLEP o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana 1. člen Za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana se dolo- čijo naslednje prodajne urne cene: din — za geodetske storitve pri delu strokovnih komisij 232 — za geodetska dela pri prenosu stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba 203 — za druge geodetske storitve po naročilu 174 — za dela PK šoferja — figuranta 104 — za dela NK figuranta 70 2. člen Posebej se zaračunajo pripadajoči dejanski materialni in prevozni stroški. 3. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 25/79). 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-8/81 Ljubljana, dne 1. julija 1982. Predsednica ' Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje 1. r. 1313. Na podlagi 98. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ,je Skupščina mesta Ljubljane na 3. seji zbora združenega dela dne 1. julija 1982 na 3. seji zbora občin dne 1. julija 1982 in na 3. seji družbenopolitičnega zbora dne 1. julija 1982 spr.ejela POSLOVNIK za delo Skupščine mesta Ljubljane I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: skupščina mesta) ureja s tem poslovnikom: delo in organizacijo skupščine mesta In njenih zborov; komisij in drugih delovnih teles skupščine mesta in njenih zborov (v nadaljitjem besedilu: delovna telesa); odnose ter druga razmerja skupščine mesta s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, na območju mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: samoupravne interesne skupnosti mesta), izvršnim svetom skupščine mesta (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), mestnimi upravnimi organi in organizacijami. 2. člen Zbori skupščine mesta (v nadaljnjem besedilu: zbori) in delovna telesa delajo po tem poslovniku, lahko .pa v skladu z določbami tega poslovnika sprejmejo svoj poslovnik. 3. člen Skupščina mesta dela po letnem delovnem programu, ki ga sprejme vsako leto najkasneje do konca meseca decembra za naslednje koledarsko leto. Pri tem upošteva program dela Skupščine SFRJ, Skupščine SR Slovenije, skupnosti občin ljubljanske regije in skupščin občin mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: občinske skupščine) ter programska izhodišča socialistične zveze delovnega ljudstva. Predlog delovnega programa pripravi delovna skupina za program dela Skupščine mesta Ljubljane, ki pri tem upošteva predloge zborov skupščine mesta, izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij v mestu, občinskih skupščin in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti mesta. 4. člen Delo skupščine mesta, zborov in delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina mesta, zbor ali delovno telo. Skupščina mesta lahko vabi na sejo predstavnike organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in drugih organizacij, kakor tudi predlagatelje obravnavanega akta. kadar sprejema predpise, priporočila, dogovore in druge odločitve, ki se tičejo pravic in obveznosti, občanov ter delovnih in drugih organizacij. 5. člen Skupščina mesta opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na skupnih sejah zborov, na skupnem zasedanju zborov, na sejah zborov, komisij in drugih delovnih teles. Vsak zbor zaseda in odloča o zadevah iz svojega delovnega področja praviloma na ločeni seji. 6. člen Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina mesta skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v mestu, katere določajo splošni akti družbenopolitičnih organizacij, obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za mesto. Pobudo za obravnavanje zadev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko da Mestna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali vodstvo druge družbenopolitične organizacije v. mestu, zbor skupščine mesta ali predsednik in podpredsednik ter predsedniki zborov skupščine mesta. 7. člen Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov ter reševanja drugih zadev skupnega pomena sodelujejo skupščine mesta, zbori in delovna telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti mesta. 8. člen Skupščina mesta dela stalno. - Letni odmor skupščine mesta se določi z letnim delovhim programom oziroma s sklepi zborov. Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine- mesta tudi med letnim odmorom skliče skupno zasedanje ali skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora ali delovnega telesa pa lahko skliče sejo zbora oziroma delovnega telesa. 9. člen Skupščina mesta ima svoj pečat. Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, v zgornjem delu zunanjega kroga besedilo »Socialistična republika Slovenija«, v notranjem krogu besedilo »Skupščina mesta Ljubljana«. Skupščinski pečat hrani /sekfetar skupščine mesta. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 10. člen Za uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini mesta, ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov. 1. Pogoji za delo 11. člen Delovni ljudje in občani izražajo svoje pobude, predloge, mnenja, pripombe in stališča, ki se nanašajo na delo skupščine mesta in njena delovna telesa, v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občinah. i 12. člen Skupščina mesta mora zagotoviti tak sistem obveščanja, da bodo delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pravočasno obveščeni o vseh zadevah, ki jih bo obravnavala Skupščina mesta, o njenem delu ter o sprejetih odločitvah in stališčih. O svojem delu obvešča skupščina mesta delovne ljudi in občane z objavljanjem gradiva za seje skupščine mesta in njenih zborov v delegatskem gradivu ter z informacijami v sredstvih javnega obveščanja. 13. člen Besedila aktov in drugih gradiv ter njihovi povzetki, ki jih obravnavajo zbori skupščine mesta, morajo biti pripravljeni tako, da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini mesta. Celotna besedila aktov in drugih gradiv, ki jih obravnavajo zbori skupščine mesta in so potrebna za pripravo stališč ter delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih, se pošiljajo: vsem delegatom v temeljnih organizacijah in skupnostih, občinskim skupščinam in skupinam delegatov za delegiranje delegatov' v zbor združenega dela in zbor' občin skupščine mesta, delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine mesta ter skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mesta, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta, članom pristojnih delovnih teles in družbenopolitičnim organizacijam v mestu. Celotna besedila aktov in, drugih gradiv se lahko pošiljajo tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki jih obravnavana tematika neposredno zadeva. 14. člen Za izmenjavo in usklajevanje mnenj, smernic in stališč, spodbujanje aktivnosti in za pripravo odločitev lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o izboljševanju možnosti za uveljavljanje svojih delegatskih pravic in za izpolnjevanje svojih delegatskih dolžnosti. Skupščina mesta zagotavlja delegatom za njihovo medsebojno sodelovanje in delo prostorske, strokovne in administrativno tehnične pogoje. ■ 2. Pravice in dolžnosti aj Splošne določbe o pravicah in dolžnostih 15. člen Delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih razpravljajo o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine mesta in imajo pravico predlagati posamezne zadeve iz pristojnosti skupščine mesta, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov. Pri tem se delegacije opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov v skladu z delo v umi pjogra-mom skupščine mesta in predlaganim dnevnim redom. 16. člen Pristojni zbori občinskih skupščin dajejo na podlagi razprav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pobude m predloge za obravnavo posameznih zadev in izdajo odlokov in drugih aktov v skupščini mesta. Zbori občinskih skupščin oziroma skupine delegatov pošiljajo na seje zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta delegata glede na vprašanja. ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi delegate za posamezne točke dnevnega reda. 17. člen V primeru, da zbori skupščine mesta neposredno ne obravnavajo gradiva za seje zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije, mora biti skupina delegatov za delegiranje delegata v zbor občin 'Skupščine Socialistične republike' Slovenije seznanjena s stališči izvršnega sveta, mestnih upravnih organov in organizacij ter strokovnih služb skupščine mesta, s stališči samoupravnih organizacij in skupnosti, stališči temeljnih delegacij ter stališči Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva. Za uspešnejše delo in za potrebno usklajevanje stališč se sestajajo delegati skupščine ,mesta in delegati občinskih skupščin, delegirani v zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije j sestajajo se tudi delegati z območja ljubljanskih občm, ki so delegirani v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije. Pobudo za potrebno usklajevanje med delegati lahko dajo delegati, konference delegacij, skupščine občin in skupščina mesta. Določila prvega odstavka tega člena se primerno uporabljajo tudi v zvezi z delom skupitje delegatov, ki je izvoljena na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine S FR Jugoslavije. 18. člen Delegat v zboru združenega dela in v zboru občin se izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda vodja skupine delegatov, oziroma pooblaščena oseba občinske skupščine, če je delegat delegiran v zboru krajevnih skupnosti oziroma zboru združenega dela občinske skupščine. V pooblastilu mora biti navedeno, za katero sejo je delegat delegiran, kateri skupini delegatov v zboru združenega dela skupščine mesta pripada in na katere točke dnevnega reda se pooblastilo nanaša. i > 19. člen Sekretarji občinskih skupščin po seji zborov občinske skupščine ali po zasedanju skupine delegatov, ki določi delegate za posamezno sejo skupščine mesta ali njenega zbora, obvestijo sekretarja skupščine mesta, kateri delegati so bili delegirani na sejo skupščine mesta, oziroma zbora in za katero točko dnevnega reda. 20. člen Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na vsaki seji. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja vsakega zbora sestavi poročilo za zbor. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora ugotovi na prvi seji zbora pravilnost izvolitve delegatov v zbor. 21. člen Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin morata verificirati pooblastilo delegata, če ta nima pisnega pooblastila, pristojni delavec občinske skupščine pa je telefonično ali pisno javil imena delegatov. 22. člen Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je delegiral. Delegat, ki ne more priti na sejo komisije skupščine mesta ali drugega delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem tajnika tega telesa. Če delegat ne sodeluje v komisiji ali drugem delovnem telesu skupščine mesta ali njenega zbora, katerega član je, obvesti predsednik tega delovnega telesa o tem občinsko skupščino, oziroma konferenco delegacij, ki je delegata delegirala in zahteva, da delegira drugega delegata. t 23. člen Delegat družbenopolitičnega zbora, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti sekretarja zbora. Predsednik zbora obvesti Mestno konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva, če se delegat zbora dvakrat zaporedoma ali trikrat v enem letu brez opravičila ni udeležil seje zbora. 24. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, delegat v zboru ali član delovnega telesa skupščine mesta oziroma zbora ne sme brez opravičenega razloga odkloniti funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina mesta, zbor, oziroma delovno telo skupščine mesta ali zbora. Predlagatelj je dolžan s kandidati predhodno opraviti razgovore. 25. Člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — predlagati odlok ali drug splošni akt z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta in obvezno razlago odloka; — predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj im pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine mesta; — predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševa- nje odlokov in drugih splošnih aktov, ali na delo mestnih upravnih organov in organizacij, če imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti; — predlagati, naj zbor v katerega je delegiran ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega splošnega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora; — predlagati zboru, v katerega je delegiran ali izvoljen, da obravnava odlok ali drug splošni akt ali drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu odloka, če ima odlok oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacija združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti; — predlagati izvedbo usklajevalnega postopka med skupščino mesta in občinskimi skupščinami, kadar smatra, da je to potrebno, za soglasno' ureditev posamezne zadeve skupnega pomena za občine in mesto; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora; —postavljati vprašanja in zahtevati poročilo o izvrševanju sklepov, ki so jih sprejeli zbori skupščine mesta; — predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine mesta oziroma zborov; — vložiti ob podpori najmanj 9 delegatov v zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta; — predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov v zboru, da se da osnutek odloka na končno glasovanje, če v poprejšnji razpravi ni bilo pripomb ali pa so bile pripombe usklajene; — predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji; — predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev članov delovnih teles. Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pisno. b) Pobude, predlogi in opozorila delegatov 26. člen \ Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo ali ureditev določenih vprašanj in za sprejem ustreznih ukrepov oziroma opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine mesta, izvršnega sveta, mestnih upravnih organov in organizacij. Pobudo, predlog oziroma opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pisno. Če je pobuda dana pisno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru. Če zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih zavzemajo stališča in o tem obvestijo zbor. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo tudi izvršnemu svetu. c) Vprašanja delegatov 27. člen Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov; v ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo. Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali funkcionarjem, ki vodijo delo mestnih upravnih organov ozirorha organizacij vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti. 28. člen Delegat v zboru postavi delegatsko vprašanje praviloma pisno, lahko pa tudi ustno na seji zbora. Pisno vprašanje lahko posreduje delegat predsedniku zbora tudi pred sejo zbora. Tako vprašanje lahko prebere na seji zbora delegat sam ali pa predsednik zbora. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje, podano na seji zbora vloži pisno, če smatra, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja. Vsa delegatska vprašanja fošlje predsednik zbora izvršnemu > svetu. Če se vprašanje nanaša na delo skupščine mesta, ga dostavi predsednik zbora sekretarju skupščine mesta. 29. člen Na vprašanje, postavljeno na seji zbora, pisno ali ustno, ali na vprašanje, ki ga je delegat poslal manj kot 14 dni pred sejo, dobi odgovor praviloma na naslednji seji zbora. Delegat v zboru lahko zahteva pisen odgovor na svoje vprašanje. 30. člen Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, praviloma odgovori član izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno funkcionarju, ki vodi mestni upravni organ oziroma organizacijo, odgovori praviloma funkcionar. Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno, odgovori funkcionar, ki vodi mestni upravni organ oziroma organizacijo kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo postavljeno funkcionarju, ki vodi mestni upravni organ ali organizacijo, odgovori izvršni svet. Če je vprašanje zaupne narave, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi mestni upravni organ ali organizacijo, naj sej ar zbora, na kateri bo dan odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez razprave. 31. Sl en Ko dobi odgovor na Svoje vprašanje, lahko postavi delegat na seji zbora dopolnilno vprašanje. Če je na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril funkcionar, ki vodi mestni upravni organ ali organizacijo, lahko delegat zahteva, da na vprašanje gdgovori izvršni svet. Vsak delegat v zboru lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem opravi razprava. Po razpravi zbor ugotovi, da je s tem zadeva zaključena in preide na naslednjo točko dnevnega reda. Lahko pa odloči, da bo o tem razpravljal kot o posebni točki dnevnega reda na eni naslednjih sej. V tem primeru določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in čas priprave. :) Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil 32. člen Delegat ima pravico zahtevati pisna ali ustna obvestila in pojasnila ter podatke, ki so potrebni za njegovo delo, od funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ ali organizacijo, od državnih organov in organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, od zborov, komisij in drugih delovnih teles ter od sekretarja skupščine mesta. Odgovor mora dati pristojni organ tako, kot zahteva delegat — pisno ali ustno. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od funkcionarja, ki vodi mestni upravni prgan ali organizacijo, v zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnost: funkcionarja, ki vodi mestni upravni organ in organizacijo. Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine mesta, predsednikov zborov in predsednikov deloYnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini mesta in na delo teles, ki jim predsedujejo. Določba prejšnjega odstavka tega člena se nanaša tudi na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta, kadar odločajo o zadevah enakopravno s pristojnimi zbori skupščine mesta. Pri zahtevanju obvestil in pojasnil iz prejšnjih odstavkov se primerno uporabljajo določbe 27. do 32. člena tega poslovnika. * 33. člen Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina mesta, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, kot tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. d) Podatki zaupne narave 34. člen Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja skupščini mesta določena gradiva, tako gradivo označiti kot zaupno, kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva, če je to nujno porebno zaradi varovanja tajnosti. Ko se gradivo, oblikovano v skupščini mesta pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine mesta, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva. Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa oziroma v zvezi z vprašanjem, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, , ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo zbori skupščine mesta. e) Imunitetna pravica 35. člen Delegat v skupščini mesta uživa imuniteto. 36. člen Delegat ne more biti klican na kazensko odgo-vortiošt, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je delegiran oziroma izvoljen v skupščini mesta. To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti mesta, kadar ta skupščina enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine mesta. 37. člen Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je delegiran oziroma izvoljen: prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru občin od dneva, ko je s pisnim pooblastilom določen za delegata na seji zbora oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha, ker je določen drug delegat. Delegat družbenopolitičnega zbora in delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini mesta, uživa imunitetno pravico. od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat, oziroma, ko je razrešen funkcije. . 38. člen Delegat v zboru oziroma v delovnem telesu ali delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini mesta in se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže s pooblastilom, s katerim je določen za delegata na seji zbora oziroma s potrdilom, da je član delovnega telesa, oziroma družbenopolitičnega zbora, ki mu ga izda komisija skupščine mesta za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve oziroma komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora. 39. člen , Državni organ, ki namerava pripreti delegata ali začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najppej dovoljenje zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen. Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni organ od predsednika zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen. Državni organ mora obvestiti predsednika pristojnega zbora tudi, kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se sicer ni skliceval na imuniteto. 40. člen Brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. 41. člen Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. 42. člen Predsednik pristojnega zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na njegovi prvi naslednji seji. 43. člen O zahtevi naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata oziroma o uvedbi kazenskega postopka, pa odloči, ali naj se postopek-1 nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati. 44. člen Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat delegiran oziroma izvoljen, dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je izvršljiva. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Zbor odloči ali njeno odločitev potrjuje ali razveljavlja. 45. člen Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje. f) Prenehanje mandata 46. člen Delegacija, skupina delegatov oziroma pristojni zbor Občinske skupščine lahko delegatu zbčra združenega dela in zbora občin prekliče pooblastilo. Predsednik zbora oziroma vodja skupine delegatov mora o tem nemudoma obvestiti sekretarja skupščine mesta in navesti ime novega delegata. 47. člen Delegata družbenopolitičnega zbora je možno odpoklicati v primeru in po postopku, ki ga določa zakon. Delegat družbenopolitičnega zbora lahko odstopL Svoj odstop ima pravico obrazložiti. Izjavo o odstopu izroči delegat predsedniku skupščine mesta, ki jo nemudoma posreduje predsedniku družbenopolitičnega zbora. 48. člen Izjavo o odstopu dostavi predsednik družbenopolitičnega zbora komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki o tem poroča zboru na naslednji seji. V vseh drugih primerih, ko 'preneha delegatu družbenopolitičnega zbora mandat iz razlogov, ki jih določa zakon, ugotovi zbor po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna* vprašanja, da je delegatu mandat prenehal. 49. člen Če delegat kot član komisije in drugih delovnih teles ali drug funkcionar skupščine mesta ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika zbora. Predsednik zbora odstopi obvestilo komisiji za verifikacijo .pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ugotovi dejansko stanje in predlaga pristojnemu zboru, da ugotovi, da je delegatu mandat prenehal, ker je prevzel funkcijo in delo, ki ni združljivo s' funkcijo delegata. g) Pravica do povračil in nadomestil 50. člen Funkcija delegata je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini mesta oziroma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina mesta v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. III. III. ZBORI SKUPŠČINE MESTA IN NJIHOVA MEDSEBOJNA RAZMERJA 1. Splošne določbe 51. člen Vsak zbor je na svojem delovnem področju samostojen, se samostojno konstituira in organizira ter samostojno odloča. V ta namen zbor samostojno: — odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora, — odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru, — voli in razreši predsednika in namestnika predsednika zbora izmed delegatov zbora. — ustanavlja svoje komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi tčh teles, — sprejema svoj delovni program. \fsak zbor imenuje in razreši sekretarja zbora. Sekretar zbora je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 52. člen Vsak zbbr lahko v skladu s statutom mesta Ljubljane v okviru svojega delovnega področja in pristoj- nosti: sprejema odloke in druge splošne akte in daje obvezne razlage odlokov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; zavzema stališča, sprejema sklepe im daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine mesta in spremlja izvajanje določene politike in izvrševanje sprejetih splošnih aktov; obravnava in določa politiko izvrševanja odlokov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; spodbuja in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti v pristojnosti mesta ter daje tem organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava poročila in predloge sodnika za prekrške in mestnega javnega pravobranilstva; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja z politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, mestnih upravnih organov ih organizacij, skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij in s svojimi smernicami usmerjh delo teh organov; zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja; zahteva poročila in pojasnila od funkcionarjev, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije, obravnava poročila organov ter samoupravnih organizacij, za katere takd določa zakon; obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je določeno, da jih potrjuje skupščina mesta ali da daje k njim svoje soglasje; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih; obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava, zakoni, statut mesta Ljubljane, odloki skupščine mesta in ta poslovnik. 2. Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti mesta s pristojnimi zbori skupščine mesta 53. člen Skupščina samoupravne interesne skupnosti mesta, ki. na podlagi zakona in statuta mesta Ljubljane enakopravno odloča z zbori skupščine mesta o vprašanjih z njihove pristojnosti, je samostojna pri odločanju. Za njeno delo veljajo določbe tega poslovnika kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine mesta. 54. člen Gradivo o zadevah, ki se predložijo na sejo samoupravne interesne skupnosti mesta, se pošlje skupščini samoupravne interesne skupnosti mesta hkrati, ko se to gradivo pošlje delegatom zborov skupščine mesta. 3. Medsebojno sodelovanje zborov 55. Takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora, je skupno zasedanje zborov, nato pa skupna seja zborov skupščine mesta. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine mesta. 79. člen Prvo skupno zasedanje zborov začne dotedanji predsednik skupščine mesta in ga vodi do izvolitve novega predsednika skupščine mesta. Predsedujoči ugotovi sklepčnost, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva cveritelja zapisnika. Delegati odločijo o dnevnem redu skupnega zasedanja in skupne seje zborov, ki ga je predlagal dotedanji predsednik skupščine mesta. Po zaključenem skupnem zasedanju zborov, nadaljujejo zbori delo na skupni seji, ki jo vodi novo izvoljeni predsednik skupščine mesta. Slovesna izjava ' V 80. člen Pred - prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine mesta, predsedniki in namestniki predsednikov zborov, predsednik in člani izvršnega sveta ter drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina mesta slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu mesta Ljubljane, ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek mesta Ljubljane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« 81. člen ■ Predsednik in podpredsednik skupščine mesta podata slovesno izjavo na prvem skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki in namestniki predsednikov zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta ter drugi funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina mesta, pa pred predsednikom skupščine. V. SEJE ZBOROV 1. Sklic seje 88. a«* Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta, sklepa zbora, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na lastno pobudo. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine mesta, izvršni svet. I X delovno telo, zbor združenega dela ali zbor krajevnih skupnosti posamezne občinske skupščine, vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije v mestu oziroma delegati ter družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru. Če predsednik zbora ne skliče seje, kadar bi jo moral, jo lahko skliče tretjina delegatov v zboru ali predsednik skupščine mesta. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo skupščini mesta gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 83. člen Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, določene s periodičnim delovnim načrtom zbora, ali če je sploh ne skliče, mora o tem obvestiti delegacije, delegate v zboru, občinske skupščine in organe in organizacije, ki naj bi po periodičnem delovnem načrtu zbora sodelovale V obravnavi v zboru. V obvestilu navede razloge, ki so narekovali tako spremembo. 2. Dnevni red seje 84. člen Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, dele-'gati v zboru, izvršni svet, mestni' upravni organi in organizacije, samoupravne interesne skupnosti mesta, družbenopolitične organizacije v mestu in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom. Predlog dnevnega reda seje zb oba obsega praviloma sorodne ali-medsebojno vsebinsko povezane zadeve. Obseg predlaganega' dnevnega reda mora omogočati, da vse zadeve delegati lahko celovito obravnavajo in sporazumno oblikujejo skupne rešitve. Dnevni red seje predlaga zboru predsednik pristojnega zbora. 85. člen Seje skupščine mesta in njenih zborov se sklicujejo po sprejetem periodičnem delovnem načrtu. Delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine mesta, delegatom zborov združenega dela in delegatom zborov krajevnih skupnosti pri občinskih skupščinah, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor občin skupščine mesta, se pošlje vabilo in gradivo praviloma 25 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom zbora združenega dela in zbora občin skupščine mesta na sejah občinskih skupščin, delegatom družbenopolitičnega zbora na najmanj 5 dni pred sejo, Če gre za ukrepe družbenega varstva ali kadrovske zadeve. Za dostavo gradiva delegatom skrbi sekretar zbora. 86. člen Kolikor se gradiva predložijo delegatom na seji oziroma v nasprotju z določili 85. člena tega poslovnika, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni bilo posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo d utemeljenosti razlogov za to in z glasovanjem odločijo, ali bodo obravnavali predloženo gradivd, ali pa ga bodo uvrstili v dnevni red naslednje seje. * * 87. člen Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v 85. členu tega po- slovnika, ne glede na sprejeti periodični delovni načrt, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih, kadar to zahtevajo 'interesi ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite ali večje naravne nesreče. Zbor oceni, ali je bilo mogoče v času od sklica seje do dneva seje obravnavati gradiva in oblikovati stališča za delegate v zboru. V primeru, če je bila seja sklicana v krajšem roku in če delegacije niso mogle določiti delegata, se seje zbora udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za prejšnjo sejo zbora. 88. člen Dnevni red že sklicane seje zbora se lahko razširi le izjemoma, k^dar je to nujno zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku 87. člena tega poslovnika. Razširitev dnevnega reda seje zbora je treba utemeljiti. O tem, ali se na dnevni red seje zbora uvrstijo zadeve, ki so bile predlagane zboru v obravnavo, odločijo delegati v zboru na seji zbora ob določitvi dnevnega reda. O vsaki predlagani razširitvi dnevnega reda seje zbora glasujejo delegati- v zboru posebej. 89. člen V nujnih primerih lahko predsednik skupščine mesta, predsedniki zborov, izvršni svet, komisija skupščine mesta ali delovno telo na seji zbora predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga. 99. člen Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zborih. 3. Predsedovanje in udeležba na seji 91. č’en Sejo zbora vodi predsednik zbora, v primeru njegove odsotnosti vodi sejo zbora namestnik predsednika zbora. Če je odsoten tudi namestnik predsednika zbora, začne sejo zbora naj starejši delegat zbora in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo v nadaljevanju vodil sejo. 92. člen * Zbor združenega dela in zbor občin izvolita pred prehodom na dnevni red petčlanski komisiji za veri- . fikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki pregledata predložena pooblastila delegatov in ugotovita sklepčnost sej. 93. člen Delegati, ki so delegirani na sejo zbora imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu zbora. Pri delu zbora obvezno sodelujejo predstavniki izvršnega sveta in predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda. Na seji zbora lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v mestu. Drugi udeleženci seje smejo sodelovati pri delu zbora samo, če jim zbor to dovoli. V tem primeru predsednik zbora ugotovi, o čem želi udeleženec na seji razpravljati in predlaga zboru, da o tem odloči. Na seji zbora ne sme nihče govoriti preden ne dobi besedo od predsednika zbora. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red in mu seže v besedo le predsednik zbora. Predsednik zbora ' skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru. 94. člen Predsednik zbora daje delegatom V zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili. Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika' ali o kršitvi določenega dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik zbora nato pojasni ali gre za kršitev poslovnika oziroma določenega dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in ki je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik zbora besedo takoj, ko jo zahteva. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasijilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 95. člen Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik, ne drži dnevnega reda, ga predsednik zbora opomni, po drugem opominu pa mu lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat poda ugovor, o katerem odloči zbor brez obravnave. ., 96. člen Eažprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, rgzen če ni v tem poslovniku drugače določeno. Zbor lahko na predlog predsednika zbora ali na zahtevo delegata v zboru, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora. 4. Vzdrževanje reda 97. člen Predsednik zbora skrbi za red na seji zbora. Za "kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje. 98. člen Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori,, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže v besedo govorniku, ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika. Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora. 99. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino mesta ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso V skladu z dostojanstvom skupščine mesta. Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru. Delegat V zboru, za katerega se predlaga odstranitev S seje.' ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut, O odstranitvi s seje se izreče zbor brez obravnave. Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji. 100. člen Predsednik zbora združenega dela ali zbora občin obvesti zbor združenega dela ali zbor krajevne skupnosti pristojne občinske skupščine oziroma vodjo skupine, ki je delegata delegirala na sejo zbora, predsednik družbenopolitičnega zbora pa Mestno konferenco socialistične zveze delovnega ljudstva c delegatu zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. 101. člen Če predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, prekine sejo. 102.. člen Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščina mesta vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora. Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. ^ 103. člen Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine mesta, morajo upoštevati te predpise o vzdrževanju. reda v skupščini mesta. 5. Potek seje 104. člen Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji. Predsednik obvešča zbor tudi o tem, kdo je povabljen na sejo zbora in kateri delegati so ga obvestili, da so zadržani in se ne morejo udeležiti seje. Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na seji zbora in poročata zboru o sklepčnosti zbora. Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa samo ugotovi sklepčnost zbora in o tem poroča zboru. i O vsakem spornem pooblastilu v zboru združenega dela ali zboru občin odloča zbor posebej. 105. člen Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v sprejetem dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. 106. člen Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnavane zadeve podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev. Zatem dobijo besedo predstavnik izvršnega sveta, delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi. Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, sklene obravnavo. 107. člen Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, ker so potrebna posvetovanja in usklajevanja, ker je treba dobiti potrebna mnenja ali če to predlagajo delegati v zboru. Če je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi. 108. člen Ce zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne želi odločati, bo zbor zaključil obravnavo in prešel na naslednjo točko dnevnega reda. Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil razprave, ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda predsednik zbora zaključi sejo. 6. Odločanje 109. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Predstavnik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. Ce smatra za potrebno, lahko preveri sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora. 110. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne s ne trajati več! kot pet minut. 111. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pozove delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se je kdo vzdržal glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje, ali če zbor sklene, da bo tajno glasovat 112. člen Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj devet delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa, da se »vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokliče delegate v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. 113. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov, razen če je z zakonom, statutom ali tem poslovnikom določeno, da je za odločitev potrebna posebna večina. 114. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik 115. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne' podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki so se seje zbora udeležili, predstavniki izvršnega sveta in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi: V zapisniku zbora združenega dela mora biti za vsakega delegata navedena občina, iz katere je delegacija, ki ga je delegirala ter katero skupino dejavnosti zastopa. V zapisniku družbenopolitičnega zbora se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili in ki so izostali brez opravičila. 116. člen Delegat v zboru, ki je na seji izjavil poseono mnenje, lahko zahteva, da se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. Za zapisnik skrbi sekretar zbora. 117. Člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru • in predstavnik izvršnega sveta ima pravico predlagati pri tej točk' čnevnega reda pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe. Odobreni zapisnik podpišeta predsednik in sekretar zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi sekretar zbora. 116. člen Vsak delegat v zboru in predstavnik izvršnega sveta lahko pred sestavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistvo njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravkih zapisnikov predsednik zbora. O seji zbora se pišejo skrajšani zapisniki, do konca mandatne dobe pa se hranijo magnetogrami posamezne seje. 8. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti mesta 119. člen Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje ih odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. VI. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV 120. člen Skupno sejo skliče predsednik skupščine mesta in ji predseduje; če je zadržan ali odsoten1, ga nadomešča podpredsednik skupščine. Zbori obravnavajo na predlog izvršnega sveta na skupni seji sprejem začasnih ukrepov o zadevah, ki v pristojnih zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti mesta niso bile sprejete v enakem besedilu skladno s 101. členom statuta mesta Ljubljana. Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina delegatov vsakega zbora. Določbe tega poslovnika o sejah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo. VIL PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE MESTA TER PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE MESTA 121. člen Predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov skupščine mesta skrbijo za učinkovito uresničevanje skupnih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje s statutom in s tem poslovnikom določenih nalog. Predvsem skrbijo za usklajeno delo skupščine mesta in njenih zborov in pri tem zlasti: — obravnavajo vprašanja usklajevanja dela zborov in delovnih teles ter njihovo sodelovanje s skup- ščinami samoupravnih interesnih skupnosti mesta in skrbijo za uresničevanje sprejetih nalog v skladu z delovnim programom; — skrbijo za sodelovanje skupščine mesta s Skupščino SR Slovenije in z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru in Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ; — skrbijo za sodelovanje skupščine mesta z občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami v mestu, samoupravnimi interesnimi skupnostmi mesta, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi na območju mesta, ljubljanske regije in republike; — skrbijo za izvajanje tega poslovnika; — razlagajo določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov glede pristojnosti zborov in delovnih teles; — predlagajo stališča o drugih s tem poslovnikom določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov; — predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore; — predlagajo zborom skupščine mesta katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost; — predlagajo zborom skupščine mesta letni delovni program in skrbijo za njegovo izvajanje; —• spremljajo delo delovnih teles in obravnavajo s predsedniki komisij skupščine mesta zadeve, ki M nanašajo na delo teh teles; — določajo sredstva, ki naj bodo v predlogu proračuna mesta Ljubljane zagotovljena za delo skupščine mesta in njenega sekretariata; — obravnavajo predloge sekretarja skupščine mesta o organizaciji sekretariata skupščine mesta ter druge zadeve, določene s tem poslovnikom, ki se nanašajo na sekretariat skupščine mesta; — opravljajo druge zadeve, določene s tem poslovnikom. 122. člen Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega člena sodelujejo: — predsednik izvršnega sveta, — predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti mesta, kadar so na dnevnem redu zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta, — predsedniki komisij skupščine mesta, — sekretar skupščine mesta in — drugi funkcionarji v izvršnem svetu, ki jih določi predsednik skupščine mesta. Na seje so lahko povabljeni predsedniki občinskih skupščin, predsedniki organov družbenopolitičnih organizacij v mestu, predsednik gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja in drugi. 123. člen Predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov imajo pravico predlagati delovnim telesom, da obravnavajo posamezne zadeve iz njihovega delovnega področja in lahko sodelujejo pri raz- previjanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles. 124. člen Če posamezen predlog akta, poročilo, dokumentacija, povzetek akta ali drugo gradivo, ki je predloženo skupščini mesta, ni pripravljeno v skladu z> določbami tega poslovnika, lahko predsednik skupščine mesta in predsednik zbora tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja dodeli predsednik skupščine mesta gradivo v obravnavo pristojnim zborom. Predsedniku skupščine mesta pomaga pri delu podpredsednik skupščine mesta, ki opravlja v dogovoru s predsednikom posamezne zadeve • z njegovega delovnega področja in g«i nadomešča, kadar je zadržan. 125. člen Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov se sestajajo na sejah. Za organiziranje in pripravljanje teh sej skrbi predsednik skupščine mesta; pri tem mu pomaga sekretar, ki skrbi za zapisnike in za izvajanje sprejetih stališč. 126. člen Predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov opravljajo naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja in usklajevanja stališč. Zaradi usklajevanja dela skupščine mesta z občinskimi skupščinami sklicuje predsednik koordinacijske sestanke s predsedniki in sekretarji teh skupščin. 127. člen Predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov lahko predlagajo skupini delegatov, ki pošilja delegata na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije ali skupini delegatov, izvoljenih na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane, da poroča skupščini mesta o vprašanjih v zvezi s svojim delom v republiški skupščini, oziroma v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. Člani skupine delegatov lahko dajejo pobude predsedniku skupščine mesta, da koordinira razpravo o takih vprašanjih in da da pobudo za njihovo obravnavo v skupščini mesta in v njenem izvršnem svetu. 128. člen Sekretar skupščine mesta organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine mesta pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, delovnih teles, zborov, predsednika in podpredsednika skupščine mesta ter skrbi za usklajeno delovanje teh služb. Pri izvajanju nalog pomagajo sekretarju skupščine mesta sekretarji zborov. Sekretar skupščine mesta skrbi za objavljanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s statutom mesta in s tem poslovnikom. Sekretar skupščine mesta pripravi predlog predračuna sredstev za delo skupščine mesta in njenega sekretariata in je odgovoren za njegovo izvajanje. Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini mesta. 129. člen Prečiščeno besedilo odloka in drugih aktov skupščine mesta določa statutarnopravna komisija, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena. VIII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE MESTA IN NJENIH ZBOROV 130. člen Skupščina mesta in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna in občasna delovna telesa v skladu z določili 109. in 110. člena statuta mesta Ljubljane. 131. člen Komisije skupščine mesta se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine mesta. Zbori skupščine mesta lahko za proučevanje določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev ustanovijo odbore in sicer: a) samostojno za' posamezni zbor, b) skupno za dva ali več zborov, c) skupno za zbore skupščine mesta in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. Druga stalna in občasna delovna telesa se ustanovijo s sklepom zbora za izvršitev določene naloge in prenehajo delati, ko opravijo nalogo za katero so bili zadolženi. Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in njihovo sestavo. 132. člen Komisije skupščine mesta, odbori zborov in druga delovna telesa se ustanovijo z nalogo: da ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja, pripombe in stališča, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se nanašajo na delo skupščine mesta; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo osnutke in predloge odlokov' ter drugih splošnih aktov skupščine mesta, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, pravno pravilno oblikovana; spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina mesta, ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter spremljajo izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta; dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu sVetu; mestnim upravnim organom in organizacijam; proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov. 133. člen V zvezi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalca izmed članov delovnega telesa. Poročevalec na seji zbora sporoči v imenu delovnega telesa stališča, predloge in' pripombe v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. 134. člen Če se med obravnavo pojavi vprašanje, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stališča. lahko zbor zahteva, naj se obravnavajo o tem vprašanju od- loži, da bo delovno telo zavzelo o njem svoje stališče. Zbor lahko v takem primeru ustanovi posebno delovno skupino izmed delegatov v zboru. Za proučitev tega vprašanja^ v delu te skupine sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če ta nj sam predlagatelj. 135. člen Delovno teto trna predsednika, podpredsednika in določeno število članov. Predsednik in podpredsednik stalnega delovnega telesa se volita za štiri leta in ne moreta biti za to funkcijo izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani stalnega delovnega telesa se izvolijo za štiri leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. V skupno delovno telo zborov oziroma skupščine mesta se volijo delegati iz zborov tako, da je v njem enako število delegatov iz vsakega zbora. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se lahko izjemoma določi, da je v njem število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj pn delegat iz vsakega zbora. 136. člen Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori skupščine mesta. Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predstavniki zborov in drugih delovnih teles, in s funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije; pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje; usmerja delo strokovne ■službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in oprpvlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali odlok oziroma sklep o ustanovitvi delovnega telesa. 137. člen Predlog za imenovanje predstavnikov in članov delovnih teles pripravi komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta, kolikor jih ne imenujejo zbori neposredno. Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni. 138. člep Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo delegacij, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik in podpredsednik skupščipe mesta ter predsedniki zborov, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oziroma delegat v zboru. V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa. Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje: ki jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine mesta oziroma predsednik pristojnega zbora. Delovno telo lahko .dela, če je na seji navzoča večina članov. 139. člen Delovno telo obravnava naloge, ki so mu poverjene na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako nalogo, za katero je pristojno, če to zahtevajo, predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa, ali če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru. 140. fien Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta, mestnega upravnega organa oziroma organizacije ali samoupravne interesne skupnosti mesta, kadar je na dnevnem redu predlog izvršnega sveta oziroma, kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja mestnega upravnega organa, ali organizacije oziroma samoupravne interesne skupnosti mesta. Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta, mestnega upravnega organa ali organizacije, da njegovi predstavniki obrazložijo svoja stališča. Predstavnik izvršnega sveta ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati in se opredeljevati v okviru svojih pooblastil. To pravico ima tudi, če izvršni svet ni predlagatelj akta. Predstavnik mestnega upravnega organa oziroma organizacije ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati o zadevi z delovnega področja tega organa oziroma organizacije. Pravico udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi drugi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih delovno telo obravnava na seji in drugi, ki so vabljeni na sejo. 141. člen Delovna telesa pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine mesta skladno z delovnim programom skupščine mesta na lastno pobudo obravnavajo aktualna vprašanja, na katera opozarjajo samoupravne organizacije in skupnosti, delegacije in delegati v zborih, na sejah delovnih teles in zborov in v delegatskih vprašanjih, družbenopolitične organizacije v mestu, izvršni svet, mestni upravni organi ali organizacije. / Kolikor so za spremljanje izvajanja politike in aktov skupščine mesta potrebne celovitejše, anattve ali raziskave, lahko delovna telesa predlagajo zborom, da naložijo izvršnemu svetu oziroma ustreznemu mestnemu upravnemu organu ali organizaciji, da pripravijo in predložijo delovnim telesom take analize ali raziskave. 142. Sen Pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine mesta obravnavajo delovna telesa poročila, ki jih na zahtevo skupščine mesta, na lastno pobudo ali na podlagi predpisa pošiljajo skupščini organi in organizacije v mestu. Delovna telesa obveščajo zbore o svojih ugotovitvah v zvezi z obravnavo teh poročil, lahko pa tudi predlagajo, da zbori obravnavajo ta poročila, zlasti takrat, kadar bi bilo po mnenju delovnih teles potrebno sprejeti predloge in ukrepe, ali kadar take ukrepe predlaga predlagatelj poročila. Glede obravnavanja poročil in sprejemanja stališč ter določanja obveznosti, kolikor poročila ali informacije predložijo drugi organi in organizacije v' mestu in ne izvršni svet, se smiselno uporabljajo določbe 151. člena do 153. člena tega poslovnika. 143. člen Delovna telesa imajo pravico zahtevati od mestnih upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebujejo za delo. Delovna telesa imajo pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila v zadevah pomembnih za mesto, nanašajo pa se na njegovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil. 144. čl,en Da bi delovna telesa lahko pravočasno poročala o usklajenosti različnih stališč glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zborov, jim mora biti vse gradivo, vključno z razpravami v delegacijah, konferencah delegacij in skupinah delegatov o zadevi, ki bo obravnavana na sejah zborov, pravočasno dostavljeno, skladno s sprejetim delovnim programom zborov po 85. členu tega poslovnika. 145. fflen Ce delovna telesa ugotovijo da 'glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje-zborov, v delegacijah, konferencah delegacij in skupinah delegatov niso usklajena stališča glede bistvenih vprašanj, ali da predlagane rešitve niso v skladu z zakonitimi predpisi ali odločbami Ustavnega sodišča SR Slovenije, lahko predlagajo zborom, da zadevo ne obravnava. Če zbori tak predlog delovnih teles sprejmejo, določijo nadaljnji način obravnavanja teh zadev. 146. člen Strokovne in druge zadeve za delovna telesa opravlja sekretariat skupščine, mestni upravni organi ali organizacije. Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa določi sekretar skupščine mesta izmed delavcev sekretariata, mestnih upravnih organov ali organizacij v soglasju s predsednikom delovnega telesa oziroma funkcionarjem, ki vodi mestni upravni organ oziroma organizacijo. 147. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku delovnega telesa pri pripravljanju in sklicevanju sej, daje strokovna mnenja, zagotavlja strokovno in dokumentirano obdelavo vprašanj, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži delovno telo ali predsednik delovnega telesa. IX. SODELOVANJE SKUPŠČINE MESTA Z DRUŽBENIMI SVETI MESTA IN DRUŽBENIMI SVETI ZA POSAMEZNA UPRAVNA PODROČJA OZIROMA POSAMEZNE UPRAVNE ORGANE 148. člen Skupščina mesta na podlagi odloka in dogovora sodeluje v delu družbenih svetov mesta in družbenih svetov za posamezna upravna področja oziroma posamezne upravne organe. Pobude za obravnavo posameznih vprašanj v družbenem svetu mesta lahko v skupščini mesta, njenih zborih in delovnih telesih dajo: vsak delegat v zboru, delovno telo, posamezen zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti mesta, kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine. 149. člen Predsednik in podpredsednik ter predsedniki zborov po dogovoru s članom koordinacijskega telesa družbenega sveta iz skupščine določi delegata oziroma delegate, ki bodo sodelovali v delu na sejah družbenega sveta glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta. 150. člen Delegati skupščine mesta se pri delu v družbenem svetu ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v družbenem svetp. Če zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegata v družbenem svetu, se ravna delegat v skladu z že sprejeto politiko skupščine. 151. člen O mnenjih, stališčih in predlogih družbenega sveta,, določenih v zvezi z obravnavanjem in pripravljanjem posameznih odlokov in drugih splošnih aktov skupščine ali v zvezi z obravnavanjem drugih -vprašanj, pomembnih za delo skupščine in njenih zborov, se obvešča skupščino mesta in. prejemnike, ki se jim pošilja gradivo po drugem odstavku 13. člena tega poslovnika. 152. člen Če skupščina mesta ne soglaša z mnenji, stališči in predlogi družbenega sveta, ga o tem obvesti. : X. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE .MESTA, MESTNI UPRAVNI ORGANI IN MESTNE UPRAVNE ORGANIZACIJE 1. Izvršni svet a) Vključevanje izvršnega sveta v delo skupščine mesta 153. člen Izvršni svet se vključuje v delo skupščine mesta, njenih zborov in delovnih teles z udeležbo na njenih sejah in s sodelovanjem pri njihovem delu. Da se zagotovi sodelovanje izvršnega sveta s skupščino mesta, obveščajo zbori in delovna telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu, sprejetih sklepih in pošiljajo potrebna gradiva. Izvršni svet skupščine mesta obvešča predsednika, podpredsednika skupščine mesta, predsednike zborov ter delovna telesa o svojih sejah, dostavlja vabila in gradiva za seje in omogoča sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov. 154. člen predstavnik izvršnega sveta mora sodelovati pri delu komisij, odborov in drugih delovnih teles, kadar ti obravnavajo osnutek odloka ali drugega'splošnega akta skupščine mesta, ki ga je sam predlagal, oziroma, ki ga je predlagal drug predlagatelj, Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh delovnih teles stališče izvršnega sveta. 155. člen Izvršni svet omogoča delovnim telesom sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu, v mestnih upravnih organih in organizacijah ter o poteku teh priprav obveščati skupščino mesta in njene zbore. b) Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini mesta 156. člen Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini mesta, zborih in delovnih telesih ima predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike' na sejah skupščine mesta in njenih zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo mestne upravne organe oziroma organizacije ali druge strokovne delavce. 157. člen Izvršni svet sporoči hkrati z osnutkom oziroma predlogom odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predloži skupščini v sprejem, katere svoje predstavnike je določil za posamezne zbore in delovna telesa. c) Poročanje izvršnega sveta skupščini mesta 158. člen Izvršni svet lahko poroča skupščini mesta na lastno pobudo ali na zahtevo zborov: o svojem delu; o izvajanju politike skupščine mesta, bodisi v celoti ali o posameznih Vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja in dela v mestu; o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina mesta in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil. Zbori skupščine mesta lahko zahtevajo, naj izvršni svet poroča skupščini mesta o vseh ali o posameznih vprašanjih iž prejšnjega odstavka tega člena. 159. člen Izvršni svet poroča skupščini mesta o,svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področje sodi vprašanje ali s pisnim poročilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine mesta in predsednikom pristojnih zborov. 160. člen Poročilo izvršnega sveta obravnava na seji zbor, v katerega področje' sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča. Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori stališče o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali ter določijo delovnim telesom in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje odlokov , in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice _ za nadaljnje delo. č) Odgovornost izvršnega sveta 161. člen Vsak zbor skupščine mesta lahko začne obravnavati vprašanja o delu izvršnega sveta s svojega delovnega področja, zlasti o izvajanju--določene politike in izvrševanja zakonov ter odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta, kot tudi o usmeritvi in uskladitvi dela mestnih upravnih organov in organizacij, za kar je odgovoren izvršni svet. Razprava o 'teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju osnutkov in predlogov oziroma drugih splošnih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije kot tudi ob obravnavanju-drugih zadev, o katerih razpravlja zbor. 162. člen Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega^ sveta in o njegovi odgovornosti, sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem zakonov in odlokov, ter drugih splošnih aktov skupščine mesta ali postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 163. člen Vsak zbor skupščine mesta lahko postavi na predlog najmanj deset delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov. Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. 164. člen Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti. d) Postopek obravnave interpelacije 165. člen Najmanj deset delegatov v kateremkoli zboru skupščine mesta lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pisno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru,- ki so jo vložili. Delegati v zboru pošljejq interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine mesta. 166. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pisno poročilo s svojimi mnenji in stališči najkasneje v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo. Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve seje po poteku roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 167. -člen Predstavnik delegatov, ki je vložil interpelacijo, ima ' pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo, izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo. 168. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za n&daljnje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. ■ 169. člen ' Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. 2. Mestni upravni organi in mestne upravne organizacije 170. člen Funkcionarji, ki vodijo delo 'mestnih upravnih organov in organizacij oziroma njihovi namestniki, imajo pravico in dolžnost sodelovati na sejah zbora oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta. s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja mestnega upravnega organa oziroma organizacije. Funkcionarji iz prejšnjega odstavka tega člena . lahko sodelujejo na lastno pobudo ali na zahtevo zbora oziroma delovnega telesa na njihovih sejah, kadar se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja mestnega upravnega organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ali drugo vprašanje njihovega delovnega področja. Na seji zbora m delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo zbora oziroma delovnega telesa so dolžni dati tako obvestilo tudi pisno. Če se funkcionar, ki vodi delo mestnega upravnega organa in organizacije oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja mestnega upravnega organa oziroma organizacije, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje drug predstavnik ali strokovni delavec v tem upravnem organu oziroma organizaciji. 171. člen Funkcionarji, ki vodijo delo mestnih upravnih organov in organizacij, poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini mesta o stanju na ustreznem upravnem področju, o. izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine mesta in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o dplu mestnih upravnih organov oziroma organizacij, 1 ki jih vodijo. Za poročanje o'zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodelujejo na sejah zborov in na sejah delovnih teles kot predstavnik mestnega uprav- nega organa oziroma organizacije tudi drug predstavnik v tem organu oziroma organizaciji, če je za to posebej določen. XI. POSTOPEK ZA SPREJEM ODLOKOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV SKUPŠČINE MESTA 1. Uvodne določbe 172. člen Skupščina mesta sprejema odloke, družbeni plan mesta, mestni proračun in zaključni račun o izvršitvi mestnega proračuna, priporočila, sklepe.in stališča ter daje obvezne razlage odlokov iv nadaljnjem besedilu: akti). , Zbori lahko sprejemajo sklepe, stališča in priporočila. Skupščina mesta sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 173. člen Odtoke in druge splošne akte sprejemajo' zbor združenega dela, zbor občin m družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje v postopku za. sprejem odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tako, da sprejema stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo akte skupščine mesta skladno z določili ustave SR Slovenije in statuta mesta Ljubljane. Pri sprejemanju aktov, glede katerih enakopravno odločajo skupščina mesta in skupščina samoupravne interesne skupnosti mesta se izvede dvofazni postopek s pristojnimi1 skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti mesta. Obvezne razlage aktov dajejo zbori skupščine mesta oziroma zbori in skupščina samoupravnih interesnih skupnosti mesta, ki so sodelovali pri sprejemu akta. 174. člen Odloke in druge, splošne akte. ki jih sprejema skupščina mesta, podpisuje predsednik skupščine. Priporočila, sklepe in stališča, ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles podpisujejo predsedniki teh Na izvirnike aktov skupščine mesta ter na obvezne razlage odlokov skupščine mesta se da pečat skupščine mesta. Z izvirnikom akta skupščine mesta je mišljeno besedilo akta ali obvezne razlagg, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov. Izvirnike aktov skupščine mesta ter obveznih razlag odlokov hrani sekretariat skupščine mesta. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih. za njihovo hrambo in evidenco o njih skrbi sekretar skupščine mesta. „ 176. člen Akti skupščine mesta ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije, za kar skrbi sekretar skupščine mesta. Sekretar skupščine mesta daje tudi na podlagi izvirnega besedila sprejetega akta skupščine mesta ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu akta oziroma obvezne razlage. 177. člen Prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine mesta določa statutarno-pravna komisija skupščine mesta, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščfena. 2. Postopek za izdajo akta a) Splošne določbe 178. člen Pobudo, za izdajo akta lahko dajo: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsaka občinska skupščina, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta, ki sodelujejo v delu skupščine mesta, sodišča, mestni javni pravobranilec, javni tožilec, družbeni pravobranilec samoupravljanja, območna gospodarska zbornica, organizacija združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije, komisije skupščine mesta, funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije s svojega delovnega področja, društva in občani (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji).' Vsak zbor skupščine mesta lahko predlaga sprejem akta tudi v zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. Pobude za izdajo akta, ki jih skupščini mesta predložijo vlagatelji, se pošljejo neposredno predsedniku pristojnega zbora skupščine mesta, razen pobud občanov, ki se pošljejo komisiji za vloge in pritožbe skupščine mesta. 179. člen Komisija za vloge in pritožbe l^hko, predno razpravlja o pobudi za izdajo akta, zahteva mnenje ustreznih delovnih teles ter drugih organov o tej zahtevi. Ce komisija meni, da bi bilo treba v skladu z vloženo pobudo sprejeti določen akt, lahko da sama predlog ali pa predlaga pristojnemu zboru, da zahtevo prouči in določi način, kdo naj izdela in kako naj se izdela osnutek akta. Komisija obvesti vlagatelja o stališču, ki ga je zavzela o njegovi pobudi. b) Osnutek akta 180. člen Postopek za sprejem akta se sproži z vložitvijo osnutka akta. ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Osnutek akta je treba predložiti predsedniku skupščine mesta. Osnutek mora vsebovati pravni temelj za izdajo splošnega akta. razloge, zaradi katerih je akt potreben, glavna načela, na katerih naj temelji in vsebino tako, da v obliki členov pravno formulira rešitve, ki jih predlaga z morebitnimi različnimi alternativami ter finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje akta. način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občine in mesto, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane in kakšne nove^ naloge bodo naložene mestnim upravnim organom in organizacijam ter upravnim organom občin na območju mesta, kakor tudi druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek akta. Osnutku akta mora biti predložena potrebna dokumentacija. 181. člen Predsednik skupščine mesta pošlje osnutek akta predsednikom zborov, v katerih delovno področje spada predlagani akt. Osnutek akta sprejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na ‘lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine mesta, izvršnega sveta ali četrtine delegktov v zboru, da se osnutek akta uvrsti na dnevni red sej zborov, če se osnutek akta nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poipen za izvrševanje nalog teh zborov. Ce osnutek akta ni podal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine mesta osnutek akta tudi njemu, da poda mnenje o njem. Izvršni svet skupščine mesta daje mnenje k osnutku akta pred obravnavo v zboru. 182. člen Osnutek pkta obravnavajo delegacije in delovna telesa, ki so pristojna za zadevo, ki jo ureja akt. Ko delovna telesa ugotovijo na podlagi vseh predhodno opravljenih razprav, kako so usklajena različna stališča glede osnutka akta, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe in predloge k osnutku akta. Ce vsebuje osnutek akta določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak predlog tudi delovno telo, ki je pristojno za vprašanja sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in ' možne vire za financiranje predlagane rešitve. Osnutek akta obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno-pravna komisija skupščine mesta. 183. člen Po obravnavi osnutka akta določi delovno tej o izmed svojih članov poročevalca, ki bo na seji zbora v njegovem imenu obrazložil stališča, mnenja, pripombe in predloge. 184. člen Predlagatelj osnutka akta mora oiti povabljen na sejo zbora. Predstavnik predlagatelja lahko poda na začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev osnutka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo ter dajati pojasnila mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med obravnavo o osnutku akta,. tudi če izvršni svet ni predlagatelj. 185. člen Pristojni zbori obravnavajo osnutek akta najprej načelno. V načelni razpravi izražajo delegati svoja mnenja o tem, ali so v osnutku akta pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj akt temelji in vsi temeljni odnosi, ki naj jih akt uredi. Po zaključeni načelni razpravi zavzamejo pristojni zbori skupščine mesta stališče o tem. ali je akt potreben. Kadar na podlagi predloženega gradiva ni mogoče ugotoviti potrebo za izdajo akta, ali če je po mnenju zborov akt sicer potreben vendar zbori ugotovijo, da izhodišča, na katerih naj bi akt temeljil, ne ustrezajo stališčem, ki so se oblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, pristojni zbori s sklepom vrnejo osnutek akta predlagatelju v dopolnitev in tudi določijo rok za dopolnitev. S sklepom pristojni zbori odločijo tudi o načinu nadaljnje obravnave osnutka akta. Če pristojni zbori spoznajo, da predlagani akt ni potreben, zavrnejo osnutek akta s sklepom. Zbori obvestijo predlagatelja o svojem sklepu. 186. člen , Predlagatelj lahko umakne osnutek akta z ustrezno obrazložitvijo. Če predlagatelj umakne osnutek akta po sklicu seje zbora, odloči o tem zbor. 187. člen S • sklepom, s katerim pristojni zbori sprejmejo osnutek akta, določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga akta. Pristojni zbori skupščine mesta lahkcf s sklepom, s katerim sprejmejo osnutek akta,- tudi določijo, kdo naj pripravi predlog akta. Praviloma pripravi predlog akta predlagatelj. Če se predlagatelj s tem ne strinja, ali pa če smatra zbor, da je to umestnejše, lahko odredi, da predlog akta izdela: — izvršni, svet — mestni upravni organ ali organizacija — posebna, v ta namen ustanovljena komisija — skupina delegatov ali — zavod ali skupina znanstvenih delavcev oziroma posamezni delavci. c) Predlog akta 188. člen Predlog akta mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo akti in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: — kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku akta, posebej pa, katere predlagatelj ni sprejel ter razloge, zaradi katerih jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka akta, — besedilo tistih določb akta, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo akta ter način zagotovitve teh sredstev. Priložena mora biti tudi potrebna dokumentacija. 189. člen Predlog akta se mora vročiti predsedniku skupščine mesta in predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih komisij skupščine mesta in pred-■ sedniku statutarno-pravne komisije. 190. člen Po obravnavi predloga akta da delovno telo zboru svoje poročilo z vsemi svojimi amandmaji in predlogi ter z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavo v delegacijah. Statutamo-pravna komisija - obravnava predlog akta v okviru svoje pristojnosti in da. o njem pristojnim zborom in predlagatelju poročilo. Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog akta, daje delovno telo v obliki amandmajev. 191. člen Zbor, ki o predlogu akta ne odloča, pa je obravnaval predlog akta in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma. 192. člen Predno zbor prične z razpravo o predlogu akta, obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavniki predlagatelja akta in poročevalci delovnih teles. Obravnava predloga akta na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila. Med načelno obravnavo predloga akta se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih daje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu akta po delih, poglavjih, oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 193. člen Po končani načelni 'obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu akta v celoti. \ 194. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu akta sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu akta odloži, sprejme sklep o tem. kaj 'je potrebno v zvezi s predlogom dopolniti, kdo je dolžan to opraviti ter določiti rok za ponovno obravnavo predloga. 195. člen Predlagatelj lahko predlaga po predložitvi predloga akta: — umik predloga; o takšnem predlogu razpravlja ter odloča zbor s sklepom. Če zbor tak predlog sprejme, se postopek ustavi; — odložitev obravnave predloga; o tem odloči zbor s sklepom, s katerim odloči tudi o načinu nadaljnje obravnave predloga akta. 196. člen Določila 185. člena se uporabljajo tudi glede obravnave predloga akta, določila 184. člena pa tudi glede vabila predlagatelja akta na sejo zbora. č) Amandmaji 197. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga akta (v nadaljnjem besedilu■ amandma) mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, katerih pobuda za izdajo akta se po 3. odstavku 178. člena tega poslovnika pošljejo neposredno predsednikom pristojnih zborov. , ' 198. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati opozoriti na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev za financiranje pred- lagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zbor sklene, da se obravnava prekine in sklepanje o predlogu akta odloži. V takem primeru sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v'zvezi s predlogom akta opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo predloga akta. 199. člen Amandma k predlogu akta je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog akta. ^ Amandmaji k predlogu akta se pošljejo predsednikom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju akta, izvršnemu svetu in statutarno-pravni komisiji. 200. člen Delovna telesa in statutarno-pravna komisija poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo. Na sejo delovnega telesa in na sejo statutar-no-pravne komisije mora biti povabljen predlagatelj amandmaja. 201. člen Amandma k predlogu akta sg sme izjemoma predlagati tudi po roku i; prvega odstavka 199. člena tega poslovnika vse do konca obravnave na seji zbora. Tudi tak amadma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo obravnaval predloženi amandma. Če se amandma predlaga šele med obravnavo na seji zbora, ga lahko delegati ali- drug predlagatelj, ki ga podpira šq najmanj 5 delegatov, poda najprej ustno med obravnavo in š^le nato v pisni obliki. Če se zbor strinja, lahko da predsednik zbora tak amandma v obravnavo že takoj po njegovi ustni predstavitvi. Predlagatelj predloga lahko daje amandmaje vse dokler ni končana obravnava predloga. Predlagatelj predloga, delegat v zboru, ki je predlagal amandma oziroma predstavnik predlagatelja amandmaja, lahko med obravnavo tudi spremenijo, dopolnijo oziroma umaknejo svoj amandma. Spremembo, dopolnitev oziroma umik amandmaja je treba obrazložiti. Delegat v zboru, ki je predlagal amandma, oziroma predstavnik predlagatelja amandmaja, ima pravico na seji zbora med obravnavo spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Če pomeni sprememba ali dopolnitev amandmaja vsebinsko novo rešitev, je potrebno v takem primeru opraviti postopek, določen v prvem odstavku tega člena. Če predlagatelj predloga akta vloži amandma 10 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, in je amandma poslan vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbo drugega odstavka 14. člena tega poslovnika, se šteje amandma na predlog predlagatelja za sestavni del predloga akta. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu akta, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga. 202. člen , Ce pride v zvezi z amandmajem, vloženim v roku, določenem v 199. členu tega poslovnika ali na seji zbora, do različnih stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev tega amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, predstavnik predlagatelja amandmaja, predstavnik predlagatelja akta, predstavnik stati^tarno-pravne komisije in poročevalec pristojnega delovnega telesa. V delu skupine sodeluje predstavnik izvršnega sveta, kolikor ni izvršni svet predlagatelj. Če skupina ugotovi, da mora k amandmaju iz 1. odstavka tega člena dati svoje stališče tudi družbenopolitični zbor, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor. 203. člen Predlagatelj akta se lahko izjavi o amandmaju k predlogu akta. Izvršni svet se lahko izjavi o amandmaju tudi, če ni predlagatelj predloga akta. 204. člen O vsakem amandmaju k predlogu akta se glasuje praviloma posebej. Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev skupaj, mora predsednik zbora pred takim glasovanjem vprašati delegate, ali kdo zahteva ločeno glasovanje o kakšnem Izmed teh amandmajev. Ce je k členu predloga akta predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve v predlogu akta in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.. Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmajp, ki je dan k amandmaju. d) Odločanje o postopku za sprejemanje akta 205. člen Vsak zbor odloča o osnutku akta in predlogu akta na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. O tem, kdaj se da osnutek akta in predloga akta na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek akta ali predlog akta na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa ali izvršni svet. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 206. člen Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu akta dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnje soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o predloženih amandmajih k predlogu akta. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje (3. odstavek 205. člena). Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 207. člen Zbor odloča o amandmaju in sprejemu akta z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom mesta ali tem poslovnikom v posameznih primerih ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu osnutka akta in vse druge odločitve v postopku sprejemanja akta, sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. ,1 208. člen Akt je ^prejet, če so ga v enakem besedilu sprejeli pristojni zbori skupščine mesta in skupščina samoupravne interesne skupnosti mesta, kadar ta sprejema akt enakopravno z zbori skupščine mesta. Če je o predlogu-akta razpravljal tudi družbenopolitični zbor, mora biti sprejeto besedilo akta v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.. 209. člen Potem ko je zbor sprejel predlog akta, obvesti o tem predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju akta., Predsedniki pristojnih zborov ugotove, ali je bil akt izglasovan v zborih v enakem besedilu. 210. člen Če predsedniki zborov ugotove, da besedilo, v katerem je bil predlog akta izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru ali če besedilo, v katerem je bil predlog akta izglasovan, ni v skladu š stališči družbenopolitičnega zbora, obvestijo o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga akta med Zbori oziroma stališči družbenopolitičnega zbora, zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti mesta nadaljujejo z obravnavo predloga akta in znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje delovnih teles, v katerih pristojnost spada akt oziroma skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov, sta-tutarno-pravne komisije in predlagatelja akta ter izvršnega sveta v primeru, da ni predlagatelj akta. 211. člen Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga akta, ali če predlog akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevati postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. 212. člen Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo. 213. člen Komisijaf obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavi sporazumni predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v. skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog obravnava na skupni seji zborov, oziroma pristojnega zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti mesta. Če tudi na skupni seji ne pride do sporazuma, se predlog umakne z dnevnega reda in se lahko ponovno da na dnevni red šele po poteku 6 mesecev, po sklepu zborov oziroma pristojnega zbora in skupščine samoupravne interesne skupnosti mesta on ’nhko že prej. 214. člen i Kadar usklajevalni postopek ni uspešen, lahko predlaga izvršni svet izdajo začasnega ukrepa po 101. členu statuta mesta Ljubljane. Takšen predlog obravnavajo delegati v pristojnih zborih po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem akta po hitrem postopku. e) Skrajšani postopek za izdajo akta 215. člen Kadar gre za manj obsežne ali manj pomembne spremembe in dopolnitve odlokov, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, za intervencijske odloke, ali odloke na podlagi izida glasovanja delovnih ljudi in občanov na referendumu, ali za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije, lahko pristojni zbor na predlog predlagatelja akta, s katerim soglaša statutarno-pravna komisija skupščine mesta, določi, da bo hkrati obravnaval in sprejel osnutek in predlog akta, po postopku, ki velja po določbah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje predloga akta. 216. člen Določbe prejšnjega člena tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za sprejemanje odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna mesta Ljubljane. f) Sprejemanje aktov po hitrem postopku 217. člen Akt se lahko sprejme po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika o osnutku akta in rokih, ki so določeni za posamezna dejanja. Po hitrem postopku se lahko sprejme akt takrat, če ne gre za obsežne ali zahtevne zadeve ali če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu ali kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, večje naravne nesreče in druge'izredne potrebe mesta. 218. člen Predlog za sprejem akta po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih se predlaga sprejem akta po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem akta po hitrem postopku se predloži tudi predlog akta z njegovo obrazložitvijo. Če predloga ni podal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 219. člen Ob določanju dnevnega reda odloča pristojni zbor o predlogu za sprejem akta po hitrem postopku. Če pristojni zbor sprejme predlog, da bo akt sprejet po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predloženi iakt, vendar pa i" hko pred ali med obravnavo zahteva mnenje od statutarno-pravne komisije. 220. člen K predlogu akta, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. 221. člen Ce pristojni zbor ne sprejme predloga za izdajo akta po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejem akta. g) Sprejemanje drugih aktov 222. člen Zbori skupščine mesta sprejemajo priporočila, sklepe in stališča, ki niso odloki ali drugi splošni akti v okviru svojih pristojnosti načeloma v enofaznem postopku. Obravnava je enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedilo. 223. člen S priporočilom opozarja skupščina mesta na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izražajo stališča skupščine mesta glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina mesta tudi spodbuja samoupravno sporazumevanj e in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša. 224. člen Sklepe sprejema skupščina mesta kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice ali pa kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini mesta. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina mesta izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju in razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina mesta po zakonu, statutu in tem poslovniku. 225. člen Skupščina mesta s, sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu, mestnim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe odlokov in drugih splošnih aktov, ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. Ti sklepi se vročijo organom, na katere se nanašaj o. 226. člen Skupščina mesta oziroma njeni zbori s stališči opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov 'in drugih aktov skupščine mesta. h) Postopek za obvezno razlago odloka skupščine mesta 227. člen Predlog za obvezno razlago odloka skupščine mesta lahko dajo vsi, ki po 178. členu tega poslovnika lahko dajo pobudo za sprejem akta. 228. člen Predlog za obvezno razlago odloka se pošlje predsedniku skupščine mesta, ki ga najprej posreduje sta-tutarno-pravni komisiji, nato pa z mnenjem te komisije in njenim predlogom predsedniku pristojnega zbora. Predsednik pristojnega zbora lahko zahteva, če smatra, da je potrebno še mnenje drugih delovnih teles kakor tudi izvršnega sveta, če ta ni predlagatelj predloga za obvezno razlago. 229. člen Predno začne statutamo-pravha komisija obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles in predlagatelja odloka. Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog za obvezno razlago odloka utemeljen, pripravi predlog obvezne razlage in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem. Če statutarho-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme, ugotovitev o neutemeljenosti predloga pa pošlje predlagatelju. , 230. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori skupščine mesta po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obravnavanje predloga akta. Ob obravnavi predloga za obvezno razlago v zborih se obvesti predlagatelja predloga za obvezno razlago odloka. Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom. 231. člen Samoupravne ' in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je določeno, da jih potrjuje skupščina mesta ali daje k njim svoje soglasje, predhodno pregleda izvršni svet in po potrebi. če smatra, da je potrebno, glede posameznih členov še statutarno-pravna komisija skupščine mesta. 232. člen Delegacijam in delegatom pristojnega zbora se z vabilom na sejo pošlje samo poročilo izvršnega sveta. Delegati lahko, če želijo, pregledajo predloženi samoupravni akt v sekretariatu skupščine mesta ali pri pristojnem upravnem organu, kar mora biti v vabilu za sejo izrecno navedeno. 233. člen Pristojni zbori razpravljajo o poročilu, ki ga je zboru dostavil izvršni svet oziroma statutarno-pravna komisija, če je tudi ta pregledala akt, kakor tudi o morebitnih pripombah, ki bi jih podali delegati, ki so samoupravni akt, o katerem teče razprava, pregledali, nato pa sklepajo o soglasju k temu aktu. Odločitev zborov se sporoči samoupravni organizaciji oziroma skupnosti s sklepom. Ce pristojni zbori zavrnejo samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazložitvi tudi navede razloge, zaradi katerih je bito soglasje oziroma potrditev zavrnjena. Ce dajo zbori soglasje k samoupravnemu ali drugemu aktu oziroma ga potrdijo, lahko dajo k posameznitn določbam pripombe, ki se nanašajo na izpolnitev ali izboljšavo določb. Predlagatelj je dolžan v smislu teh pripomb spremeniti besedilo samoupravnega ali drugega akta in o spremembah obvestiti pristojne zbore. 234. člen Samoupravne ali druge akte in sklep, s katerim je dala skupščina mesta soglasje ali je potrdila predloženi samoupravni ali drugi akt, mora objaviti v Uradnem listu SR Slovenije organizacija oziroma skupnost, ki je zaprosila za soglasje oziroma potrditev. i) Javna razprava o splošnem, aktu 235. člen Pristojni zbori lahko na predlog ali s soglasjem nosilcev javne razprave sklenejo, da se da osnutek oziroma predlog splošnega akta v javno razpravo. Nosilec javne razprave so mestna in občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva ter po potrebi, glede na splošni akt, ki je dan v javno razpravo, mestni in občinski sindikalni svet Ljubljane. 236. Člen Če zbori odločijo, da dajo osnutek oziroma predlog splošnega akta v javno razpravo, določijo s skle-^pom: v — besedilo splošnega akta, ki bo dano v javno razpravo, z obrazložitvijo in navedbo družbenih, ekonomskih in drugih razlogov za njegovo sprejetje ter način, kako bo gradivo objavljeno, oziroma, kako bo zagotovljeno, da bodo delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanjeni, — rok, v katerem je treba opraviti javno razr pravo. , — delovno telo, ki bo sodelovalo z nosilci javne razprave pri zbiranju vseh informacij, stališč, pripomb in predlogov, podanih v javni razpravi, za njihovo strokovno obdelavo in o tem poročalo zborom. Pristojni zbori oziroma skupščina mesta zavzemajo stališča o mnenjih in predlogih iz javne razprave, ko prejmejo poročilo nosilcev javne razprave o njenem poteku in poročilo delovnega telesa. jPristojni zbori oziroma skupščina mesta tudi določijo način, kako bodo udeležehci javne razprave obveščeni o končni opredelitvi do njihovih mnenj in predlogov iz javne razprave. 3. Postopek za sklepanje in izvajanje družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma 237. člen Skupščina mesta sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora na podlagi zakona ali drugega splošnega akta ali če to sklenejo zbori skupščine mesta, v katerih pristojnosti .spada zadeva, ki je predmet družbenega' dogovora. ' •‘Skupščina mesta je lahko tudi pobudnik za skle-n-itev družbenega dogovora. 238. člen Predlog, da naj bo skupščina .mesta udeleženec pri'sklepanju družbenega dogovora, lahko da delegat v zboru, delovno telo, izvršni svet občinske skupščine, družbenopolitične organizacije v mestu kot tudi samoupravne organizacije in skupnosti. 239. člen Predlog, naj bo skupščina mesta udeleženec pri sklenitvi družbenega dogovora, mora vsebovati podlago za udeležbo skupščine mesta pri sklepanju družbenega dogovora, če je ta dana, oceno stanja in cilje, ki se želijo doseči, razloge, zaradi katerih je dan predlog za sklenitev družbenega dogovora, temeljna načela, kot tudi možne udeležence pri sklenitvi družbenega dogovora. Predlogu za sklenitev družbenega dogovora mora biti praviloma priložen tudi osnutek družbenega dogovora. 240. člen Pristojni zbori obravnavajo predlog za sklenitev družbenega dogovora in osnutek družbenega dogovora, kolikor je priložen, in o tem odločijo. Ko pristojni zbori odločijo o sklenitvi družbenega dogovora, dotočijo delovno telo, ki bo skupaj z drugimi udeleženci pri sklenitvi družbenega dogovora sodelovalo v pripravah predloga družbenega dogovora. Za pripravo predloga družbenega dogovora lahko pristojni zbori pooblastijo tudi izvršni svet. O sprejetju predloga, da bo skupščina mesta udeleženec po sklenitvi družbenega dogovora, pristojni zbori obvestijo predlagatelja in druge udeležence družbenega dogovora. • ; 241. člen Delovno telo sodeluje z ustreznimi telesi drugih udeležencev družbenega dogovora. Pri usklajevanju predloga družbenega dogovora mora delovno telo upoštevati stališča in mnenja pristojnih zborov m delovnih teles ter izvršnega sveta. Ko je družbeni dogovor usklajen z udeleženci družbenega dogovora, obravnavajo pristojni zbori predlog družbenega dogovora. Ob obravnavi predloga družbenega dogovora poroča'delovno telo pristojnim zborom o doseženem soglasju z ustreznimi telesi udeležencev družbenega dogovora, o dogovorjenih rokih za sprejem družbenega dogovora, kot tudi o drugih okoliščinah, ki so pomembne za usklajevanje družbenega dogovora. 242. člen Ko pristojni zbori sprejmejo predlog družbenega dogovora, določijo funkcionarja skupščine mesta oziroma predstavnika izvršnega sveta, ki bo v imenu skupščine podpisal sprejeti družbeni dogovor.. 243. člen Pristojni zbori lahko pooblastijo svojega predstavnika. da predlaga, naj se v končnem besedilu družbenega dogovora opravijo spremembe in dopolnitve posameznih členov oziroma, da lahko sprejme predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov, ki so jih dali drugi udeleženci družbenega dogovora, kolikor, gre za spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne spreminjajo vsebine družbenega dogovora. 244. člen Družbeni dogovor, ki so ga sprejeli pristojni zbori, se potem, ko so ga podpisali vsi predstavniki udeležencev družbenega dogovora, objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 1 T 245. člen Pristojni zbori lahko sklenejo, da bo skupščina mesta pristopila k že sklenjenemu družbenemu dogovoru. K predlogu, da skupščina mesta pristopi k že sklenjenemu družbenemu dogovoru, se priloži tudi besedilo tega dogovora. O odločitvi pristojnih zborov o pristopu skupščine mesta,k sklenitvi že sklenjenega družbenega dogovora se obvestijo vsi udeleženci družbenega dogovora. Odločitev o pristopu in besedilo družbenega dogovora se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 246. člen Za predlaganje in sprejem sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, h kateremu je skupščina mesta pristopila ter za odstop od družbenega dogovora, se smiselno uporabljajo določbe 237. do vključno 245. člena tega poslovnika. 247. Člen Za sklenitev samoupravnega sporazuma se smiselno uporabljajo določbe 241. do 247. člena tega poslovnika. 248. člen Evidenco sklenjenih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila skupščina mesta, vodi mestni sekretariat za občo upravo. Izvršni svet, mestni upravni organi in organizacije, v katerih pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, so dolžni spremljati uresničevanje teh družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov in o tem poročati skupščini mesta ob periodičnih analizah, uresničevanja planskih dokumentov. v 4. Poseben postopek pri sprejemanju aktov v zboru občin skupščine mesta po 92. členu statuta mesta Ljubljane 249. Člen V zadevah, katere sprgjema zbor občin skupščine mesta po 92. členu statuta mesta na podlagi soglasja delegacij vseh občin, mora predlagatelj akta skrbeti za koordinacijo vseh organov, ki sodelujejo pri sprejemanju tega akta. Zaradi dvofaznosti postopka je predlagatelj dolžan že ob predložitvi osnutka akta priložiti načelno soglasje izvršnih svetov pristojnih občinskih skupščin. 250. člen Če zbor, oziroma skupščina mesta, sprejme osnutek akta, sestavi predlagatelj, ki ga določi zbor ali skupščina mesta, po 187. členu tega poslovnika, predlog akta, ki mora biti sestavljen tako, kot to določa 188. člen tega poslovnika. Predlog akta dostavi predsednik zbora občin nemudoma predsednikom pristojnih občinskih skupščin s predlogom, da skupščine o predlogu akta razpravljajo in posredujejo skupščini mesta svoje soglasje oziroma pripombe. 251. člen Če so dane k predlogu akta pripombe, spreminje-valni ali dopolnilni predlogi, obravnavajo te pripombe in predloge na koordinacijskem sestanku predsedniki občinskih skupščin z območja mesta in njihovih izvršnih svetov ter skušajo uskladiti stališča. Predlagatelj akta lahko predlog akta spremeni ali dopolni glede na dane pripombe in predloge ter sklepe koordinacijskega sestanka ali pa ga tudi umakne. Če pa predlagatelj vztraja pri predlogu akta, se mora predlog akta predložiti skupščini mesta v obravnavo na prvi prihodnji seji. 252. člen Če tudi na seji zbora občin skupščine mesta ni mogoče doseči soglasja, ali če bi kateri drug zbor skupščine mesta sprejel predlog akta v drugačnem ibesediiu, teče nadaljnji postopek v zvezi s sprejemom akta tako, kot določa 100. člen statuta mesta Ljubljane in členi 210 do 213 tega poslovnika. 253. člen Soglasje je lahko dano na sami seji zbora občin skupščine mesta ali pa tudi že prej s pisno izjavo pristojne občinske skupščine ali njene delegirane delegacije, da soglaša s predlogom akta. XII. POSTOPEK, PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICIH 1. Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine mesta in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine mesta 254. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva do trije na seji izvoljeni delegati. Če se glasuje z glasovnicami, glasuje delegat za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna. 255. člen Kadar je predlagan en sam kandidat za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če dobi večino glasov vseh delegatov v zboru. Kadar je predlaganih več kandidatov za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov izmed delegatov v zboru. 256. člen Če kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino, določeno po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek glasovanja v vseh zborih, potem ko se predlbži nov predlog kandidature. 2. Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela, zbora občin m družbenopolitičnega zbora a) Volitve in imenovanja funkcionarjev skupščine mesta, predsednika in članov izvršnega sveta ter čkamv organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti 257. člen Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno: — volijo predsednika in podpredsednika skupščine mesta, — volijo predsednika in člane izvršnega sveta, — volijo oziroma imenujejo druge funkcionarje, ki jih določa statut mesta ali drugi akt skupščine mesta in — imenujejo predstavnike družbene skupnosti v organe upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno s statutom mesta, odlokom ali drugim aktom skupščine mesta. 258. člen Kandidate za predsednika skupščine mesta določi mestna kandidacijska konferenca. Predlog kandidature se izroči pisno predsedniku skupščine mesta najmanj 5 dni pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bo izvoljen predsednik skupščine mesta. Pooblaščeni predstavnik mestne kandidacijske konference ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature. 259. člen Po izvolitvi predsednika skupščine mesta izvolijo zbori, po istem postopku, kot velja za predsednika skupščine, podpredsednika skupščine mesta. 260. člen Sekretarja skupščine mesta imenuje skupščina na sejah vseh zborov, na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. ' 261. člen Predsednika izvršnega sveta izvoli' skupščina mesta na sejah vseh zborov na predlog Mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, podpredsednika in- člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postopku v Mestni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. 262. člen Ob izvolitvi članov izvršnega sveta se imenujejo na predlog predsednika izvršnega sveta praviloma izmed članov izvršnega sveta sekretarji, ki bodo vodili posamezne mestne sekretariate, predsedniki mestnih komitejev in drugi z zakonom oziroma odlokom skupščine mesta določeni funkcionarji, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije. 263. člen Člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom ali odlokom skupščine mesta, imenuje na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščina mesta. Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina mesta, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini mesta in ji poročajo o svojem delu. b) Volitve in imenovanja ostalih funkcionarjev, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali odlok skupščine mesta 264. člen Funkcionarje, ki vodijo mestne upravne organe in ki niso istočasno člani izvršnega sveta skupščine mesta, funkcionarje, ki vodijo mestne upravne organizacije in druge funkcionarje, za katere tako določa zakon, odlok ali drug splošni akt skupščine mesta in ki jih volijo, imenujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine mesta, se volijo in imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske , zadeve. c) Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine mesta 265. člen Na sejah vseh zborov se volijo komisije in druga skupna delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: komisije) skupščine mesta v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli. Posamezni člani komisij skupščine mesta se volijo po posamičnih predlogih. 266. člen Kandidatno listo predlaga komisija skupščine mesta za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj po 10 delegatov iz vseh zborov. Predlog za imenovanje komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve poda mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva na prvem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine mesta. Poročevalec komisije za volitve, imenovanja in . kadrovske zadeve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, imata pravico na seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine mesta, ki jo pošlje vsem zborom. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka sej zborov. 267. člen Če so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico. Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot so bili predlagani. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika na vsaki kandidatni listi, pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata, pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka. 268. člen Ce nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi. Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove. Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani. č) Postopek za razrešitev 269. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini mesta predlog za razrešitev podpredsednika in Članov izvršnega sveta, posameznih članov izvršnega sveta in sekretarjev mestnih upravnih organov in organizacij ter njihovih namestnikov, predsednikov mestnih komitejev in njihovih namestnikov ter drugih funkcionarjev, ki vodijo mestne upravne organe in organizacije in izvolitev novih. 270. člen Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev, ki vou.^u mestne upravne organe in organizacije, lahko zbori določijo osebo, ki bo nadomestila funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja. 271. člen * Razrešitev funkcionarjev in delavcev, ki sv Jih .izvolili v enakopravni pristojnosti zbori skupščine mesta, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, če to s posebnimi predpisi ni drugače. določeno. Ce predloga ni dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ga obravnava ta komisija in predloži o njem zborom skupščine mesta svoje obrazloženo mnenje. 272. člen Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča p njegovi razrešitvi, ustno ali pisno izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev. 273. člen Za glasovanje o razrešitvi velja isti postopek kot pri volitvah in imenovanju.. Kadar glasujejo delegati o razrešitvi z glasovnicami, glasujejo tako, da obkrožijo besedi »za razrešitev« oziroma besedi »prpti razrešitvi«. O razrešitvi vseh članov komisije skupščine mesta • se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih Slanov pa o vsakem posebej, > 274. člen Funkcionarji in delavci, ki jih voli ali imenuje skupščina mesta oziroma njeni zbori enakopravno, so razrešeni, če je za razrešitev glasovala večina delegatov vsakega zbora. # 275. člen Funkcionar skupščine mesta, član komisije skupščine mesta ali drugega organa, ki ga izvoli ali imenuje zbor skupščine mesta, ima pravico zaprositi za razrešitev svoje funkcije. Prošnja za razrešitev se poda pisno predsedniku skupščine mesta. Funkcionarji, kateri so bili izvoljeni na' predlog mestne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva ter prpdsednik skupščine mesta in predsednik izvršnega sveta skupščine mesta morajo podati prošnje pri mestni konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. 276: člen O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti/ predsednik skupščine mesta Mestno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva. XIII. SODELOVANJE SKUPŠČINE MESTA V DELU SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE, SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, STALNI KONFERENCI MEST IN OBČIN JUGOSLAVIJE, SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN IN MEDOBČINSKI SKUPNOSTI OBČIN LJUBLJANSKE REGIJE < ^ 277. člen Skupščina mesta ali njeni zbori lahko vključujejo v dnevne rede sej zadeve iz programa zveznega zbora in zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, ki so pomembne za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občane, V ta namen imenuje skupščina mesta skupino delegatov, ki skrbi za povezavo skupščine mesta z delegati v SR Sloveniji, v zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije, spremlja program dela zveznega zbora in skrbi za informiranost skupščine mesta o delu teh delegatov. Pobudo za razpravo o posameznih zadevah, ki spadajo v pristojnost zveznega zbora Skupščine SFR .Jugoslavije, lahko da predsednik skupščine mesta, delegati zborov skupščine mesta in izvršni svet, kakor tudi skupina delegatov za sodelovanje z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije ali skupina delegatov ža pošiljanje delegata na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije. 278. člen Skupščina mesta sodeluje s Skupščino SR Slovenije v postopku sprejemanja zakonov" in drugih splošnih aktov, kakor tudi v drugih zadevah, ki so v pristojnosti Skupščine.SR Slovenije tako, da sprejema pripombe, mnenja, stališča in amandmaje k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščine SR Slovenije. 279. člen Pripombe, mnenja, stališča in amandmaje k zadevam. ki jih obravnava zbor občin Skupščine SR Slovenije, se oblikujejo praviloma na sejah pristojnih zborov skupščine mesta ali izjemoma na skupini delegatov, ki jo je imenovala skupščina mesta v skladu s točko 88.f člena statuta mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: skupina delegatov). 280. člen ^ Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik skupščine mesta. \ Vbdja skupine delegatov mora • sklicati sejo skupine delegatov pred vsako sejo zbora občin Skupščine SR Slovenije, čim prejme dnevni red in gradivo za sejo, vendar v takem času, ki bo omogočal pravočasno usklajevanje pobud in predlogov občinskih skupščin, zlasti še, če je potrebno sestaviti skupen predlog ali amandma. 281. člen . Pristojni zbori skupščine mesta lahko obravnavajo kot konferenca delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov Skupščine SR Slovenije, usklajujejo stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikujejo stališča o zadevah, ki so skupnega pomena za organizacije Združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na: ‘ * — družbeni plan, — skupno in splošno porabo, — prostorsko planiranje, — ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in var-' nost ter — zakone, ki nalagajo obveznosti občinam. 282. člen Po obravnavi posamezne zadeve z dnevnega reda Zbora občin Skupščine SR Slovenije,sprejme pristojni zbor ali skupina delegatov pripombe, mnenja, stališča in amandmaje, ki naj jih delegat zastopa v Zboru občin Skupščine SR Slovenije. 283. člen Pri oblikovanju predlogov, mnenj, stališč in amand- . majev pristojnega zbora ali skupine delegatov sodeluje v okviru svoje pristojnosti tudi izvršni svet, mestni Upravni organi in organizacije ter samoupravne interesne skupnosti mesta in druge zainteresirane organizacije in skupnosti. Izvršni svet, mestni upravni organi. oziroma organizacije in skupščine samoupravne interesne skupnosti mesta so dolžni podati svoje stališče o zadevi, ki jo obravnava skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije kakor tudi skupine delegatov, ki skrbi za povezavo skupščine mesta z delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije. x 284. člen Razprava o gradivih za seje zborov Skupščine kK Slovenije mora potekati organizirano in po delovnem programu, ki ga je skupščina mesta sprejela na pod- x lagi programa dela Skupščine SR Slovenije. Pri vsebinski obravnavi gradiva, ki bo na sejah zborov Skupščine SR Slovenije, je potrebno glede na pomembnost zadeve organizirati še posebne razprave, v katere se morajo aktivno vključiti občinske skupščine mesta, občinske in mestna konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva, Mestni svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja. 285. člen Ob sprejemanju pomembnejših predpisov iz programa republiške ali zvezne skupščine so dolžni mestni upravni organi in organizacije, v katerih pristojnost spada zadeva, oblikovati občasne delovne skupine, ki obravnavajo in spremljajo postopek v zvezi s spre- , jemanjem teh predpisov. Nalogo iz prvega odstavka tega Siena lahko opravijo tudi pristojni mestni upravni organi in organizacije same, če smatrajo, da oblikovanje občasne delovne skupine ni potrebno. 286. člen Izvršni svet je dolžan stalno preverjati, kako opravljajo to nalogo pristojni mestni upravni organi oziroma organizacije. 287. člen 1 Sekretariat skupščine mesta je dolžan takoj po sklicu seje zborov Skupščine SR Slovenije preveriti, kako potekajo razprave po posameznih organih, organizacijah in skupnostih, ki so dolžne posredovati skupini delegatov gradiva, ki bodo omogočala pripravo strokovno utemeljenih pripomb in amandmajev. Ce ugotovi, da razprave ne potekajo tako, kot je določeno s tem poslovnikom, nemudoma obvesti o tem predsednika delovne skupine. 288. člen Skupina delegatov obravnava tudi pomembnejša vprašanja iz programa zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije, kadar je za to dana pobuda .po trtetjem odstavku 277. člena tega poslovnika. V tem primeru velja isti postopek za obravnavo predloženega gradiva kot je s tem poslovnikom določen za razpravo v zborih Skupščine SR SloVenije. Sprejete sklepe mora skupina delegatov posredovati skupini delegatov iz drugega odstavka 277. člena tega poslovnika. 289. člen Če posamezni zbori skupščine mesta ne razpravljajo in sprejemajo stališč o zadevah, navedenih v 281. členu in prvega odstavka 288. člena tega poslovnika, ipora o tem samostojno razpravljati in zavzeti stališča skupina delegatov. 280. člen Skupini delegatov iz 2. odstavka 277. člena in 279. člena tega poslovnika sta dolžni o svojem delu stalno poročati skupščini mesta. XIV. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE MESTA IN NJENIH DELOVNIH TELES 291. člen Programiranje dela skupščine mesta je trajna naloga zborov skupščine mesta, pri katerem sodelujejo samoupravne organizacije in skupnosti, njihove delegacije, občinske skupščine, samoupravne interesne skupnosti mesta, družbenopolitične organizacije mesta, gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, izvršni svet, mestni upravni prgani in organizacije, družbene organizacije, društva in interesna združenja. 292. člen Skupščina mesta sprejme letni delovni program za naslednje koledarsko leto. Vsak zbor sprejme svoj delovni program. Delovni program "skupščine mesta kot celote sestavljajo delovni programi zborov. 293. člen Na podlagi letnega delovnega programa sprejme skupščina mesta periodične delovne načrte praviloma za trimesečno obdobje. 294. člen Delovna telesa morajo svoje delo uskladiti z delovnim programom in periodičnim delovnim načrtom skupščine mesta in njenih zborov. 'f 295. člen Delovni program skupščine mesta mora biti sestavljen tako, da: — omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja, — določi prioritetne naloge. — omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je skupščina mesta sprejela in ki jih je dolžna izvajati. 296. člen Predlog delovnega programa skupščine mesta sestavi delovna skupina, v katero delegirajo enako število delegatov vsi zbori skupščine mesta, po enega delegata skupščine občin na območju mesta'- skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta, ki enakopravno odločajo z zbori skupščine mesta, druž-bepopolitične organizacije mesta in izvršni svet. Predsednika izvoli delovna skupina izmed svojih Slanov. 297. člen Pri sestavljanju predloga delovnega programa upošteva delovna skupina predloge delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konferenc delegacij, občinskih skupščin, skupin delegatov, komisij in drugih delovnih teles, članov delegacije skupščine v Zboru občin Skupščine SR Slovenije, predsednika skupščine mesta, izvršnega sveta in mestnih upravnih organov oziroma organizacij, družbenopolitičnih organizacij mesta, samoupravnih interesnih skupnosti mesta ter samoupravnih organizacij in skupnosti. 298. člen Predlog delovnega programa skupščine mesta pošlje delovna skupina predsedniku skupščine mesta. Predsednik skupščine mesta skrbi za uskladitev predloženega predloga delovnega programa s predlogi programov dela med zbori skupščine mesta in s programi dela samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta iri občinskimi skupščinami, če delovnih programov ni uspelo uskladiti delovni skupini. 299. člen Usklajeni predlog delovnega programa skupščine mesta obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine mesta in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti mesta v zadevah, o katerih enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine mesta. Po obravnavi predloga delovnega programa skupščine mesta, v zborih skupščine mesta in skupščinah pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti mesta izdela delovna skupina program dela' skupščine mesta in njenih zborov in ga pošlje vsem organom in organizacijam, ki so sodelovale pri njegovem oblikovanju. 300. člen Za pripravo predloga periodičnega delovnega načrta, njegovo obravnavo in sprejem se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za delovni program. . XV. JAVNOST DELA 301. člen Skupščina mesta obvešča javnost o svojem delu in delu zborov in njihovih delovnih teles ter d odločitvah in .stališčih glede zadev, ki jih obravnava. 302. člen Delovni ljudje in občani, so lahko navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov, njihovih delov- nih teles in na sejah komisij, v prostorih, ki so določeni v ta namen. Na skupni seji zborov skupščine mesta in na sejah vsakega izmed zborov skupščine mesta, na sejah delovnih teles in na sejah komisije skupščine mesta lahko delegati sklenejo, da bodo določeno vprašanje obravnavali brez navzočnosti javnosti. 303. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in delovnih teles in obveščati javnost o njihovem delu. Na seji zborov oziroma na seji delovnih teles lahko delegati sklenejo, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati predstavniki sredstev javnega obveščanja za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor ali delovno telo. Zbor ali delovno telo lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po poteku določenega roka. 304. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na razpolago informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine mesta in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine mesta, zborov in delovnih teles in stenografski zapiski ter druge publikacije, ki jih izdaja skupščina mesta. 305. člen Zbori, komisije in druga delovna telesa skupščine mesta lahko sklenejo, da se o seji izda uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja. Uradno obvestilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in njihovih delovnih teles in komisij, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo. Če besedilo uradnega sporočila ni bilo določeno na seji zbora, njegovega delovnega telesa ali komisije skupščine mesta, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa. 306. člen Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja sekretariat skupščine mesta. Za obveščanje javnosti, kot tudi za uresničevanje pravic in dolžnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja in za zagotovitev pogojev za njihovo delo v skupščini mesta v skladu s tem poslovnikom skrbi sekretar skupščine mesta. 307. člen Gradivo, ki ga obravnava skupščina mesta ali njeni zbori, se objavljajo v »delegatskem gradivu«, ki izide pred vsako sejo skupščine mesta. »Delegatsko gradivo« ureja uredniški odbor, odgovorni urednik je sekretar Skupščine mesta Ljubljane.. - . X Besedila splošnih aktov se z obrazložitvijo objavljajo v »Delegatskem gradivu« v celotnem besedilu, vsa ostala gradiva pa v povzetkih ali v celotnem besedilu, kot to določi predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov. XVI. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE MESTA V IZREDNIH RAZMERAH, OB NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI IN V VOJNI 308. tien Skupščina mesta nadaljuje z delom v skladu z določbami statuta mesta tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter drugih nevarnostih. - V razmerah iz prejšnjega odstavka deluje *a|>- ščina mesta po določbah tega poslovnika, kolikor ni v tem poglavju, drugem aktu skupšSne mesta ali obrambnem in varnostnem načrtu drugače določeno. 309. člen Delegate za seje zbora združenega dela in seje zbora občin v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni določijo vnaprej zbori občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane. 310. člen Poleg pravic in obveznosti iz 121. člena poslovnika predsednik in podpredsednik skupščine mesta ter predsedniki zborov v izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni: — obravnavajo in določajo naloge, ki jih je treba izvršiti v zvezi s sklicem skupščine in določajo kraj in Sas seje zborov; — odločajo o načinu sklica delegatov na seje delovnih teles in seje zborov, o pošiljanju gradiv za seje dn drugih vprašanjih, pomembnih za seje delovnih teles in zborov; — določajo, če to zahteva splošni interes, da se predlogi aktov, druga gradiva in zapisniki ne objavljajo prek sredstev javnega obveščanja; — predlagajo zborom, da obravnavajo odloke in druge splošne akte ali sprejemajo odločitve brez poprejšnje obravnave v ustreznih delovnih telesih; — ugotavljajo, da se zbori skupščine mesta ne morejo sestati; — ugotavljajo, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine niso mogli sestati; — odločajo o načinu izvrševanja nalog strokovnih služb skupščine mesta. XVII. KONČNI DOLOČBI 311. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 5/79) in. poslovnik za delo skupščine mesta ob neposredni vojni nevarnosti. 312. člen Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS m začne veljati 1. avgusta 1982. Št. 011-2/82 Ljpbljana, dne 1. julija 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Temlje 1. r. 1314. V skladu s samoupravnim sporazumom o Ustanovitvi Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana na seji zbora uporabnikov dne 10. marca 1982 in na seji zbora izvajalcev dne 10. marca 1982 sprejela STATUT Mestne izobraževalne skupnosti LJnbOana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna izobraževalna skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili s' samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih na območju ljubljanskih občin kot uporabniki in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost bot svojo glavno dejavnost in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki na -podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost ali sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje na območju ljubljanskih občin kot izvajalci po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Mo-ste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občinske izobraževalne skupnosti na območju ljubljanskih občin). 2. člen Namen in cilj ustanovitve ter delovno področje mestne izobraževalne skupnosti so določeni s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom. 3. člen Ta statut v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti podrobno ureja vprašanja, ki so pomembna za delovanje mestne izobraževalne skupnosti 4. člen Mestna izobraževalna skupnost je pravna oseba z imenom: Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana. Sedež mestne izobraževalne skupnosti je v Ljubljani, Resljeva 14. Mestna izobraževalna skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enota Ljubljana. 5. člen Mestna izobraževalna skupnost kot pravna oseba nima trajnih sredstev. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v skladu s samoupravmimi splošnimi akti, sprejetimi v mestni izobraževalni skupnosti! V mejah iz prejšnjega odstavka tega člena mestna izobraževalna skupnost lahko prevzame odgovornost do drugih. 6. člen Mestno izobraževalno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, če je ta odsoten ali zadržan, pa njegov namestnik. V okviru svojega pooblastila iz prvega odstavka tega člena sme predsednik skupščine pooblastiti drugega delegata s stalno funkcijo v skupščini, da predstavlja mestno izobraževalno skupnost v določeni zadevi. 7. člen Predsednik skupščine opravlja kot zastopnik mestne izobraževalne skupnosti pravna dejanja ter zastopa mestno izobraževalno skupnost pred sodišči in drugimi organi v zvezi s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi v mestni izobraževalni skupnosti, kot tudi v zvezi z odločitvami skupščine. V izvršilnih zadevah, o katerih na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti ali tega statuta, odloča organ skupščine, zastopa mestno izobraževalno skupnost predsednik tega organa, če je predsednik zadržan, pa njegov namestnik. Predsednik skupščine in predsednik njenega organa smeta dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pisno pooblastilo za posamična določena pravna dejanja. Predsednik organa skupščine sme s soglasjem tega organa v mejah svojih pooblastil prenesti opravljanje določenih vrst pravnih dejanj na vodjo ali na določenega delavca delovne skupnosti, ki za mestno izobraževalno skupnost opravlja administrativno-stro-kovna, tehnična in tem podobna dela. 8. člen Mestna izobraževalna skupnost ima svojo štampiljko, ki ima obliko kroga s premerom 32 mm. Štampiljka ima ob robu napis Mestna izobraževalna skupnost, v sredini pa Ljubljana. ■'-IŽBl. . II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE DELEGATSKIH RAZMERIJ SKUPŠČINA MESTNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. Sestava skupščine 9. člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 10. Člen V zbor uporabnikov, ki šteje 25 delegatskih mest, delegirajo delegate zbori uporabnikov skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, v zbor izvajalcev, ki šteje 15 delegatskih mest, pa zbori izvajalcev skupščin občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na podlagi meril v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti v skladu z veljavnimi predpisi. 11 11. člen V skupščino mestne izobraževalne skupnosti je lahko delegiran član delegacije, ki je dopolnil 18 let starosti. Ne glede na prvi odstavek tega člena v skupščino he more hiti delegiran član delegacije: — če ga je Skupščina izvolila v enega od svojih izvršilnih organov, — če je član odbora samoupravne delavske kontrole, •— če je delavec strokovne službe mestne izobraževalne skupnosti, — v drugih primerih, ko to določa zakon. 2. Stalne funkcije v skupščini 12. člen V skupščini so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednikov in članov izvršilnih organov skupščine. Predsednik skupščine , in njegov namestnik, predsednika zborov in njuna namestnika so voljeni za dve leti, na druge stalne funkcije v skupščini pa so delegati voljeni za čas trajanja mandata delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih. 13. člen Delegatu preneha stalna funkcija v skupščini še preden poteče čas, za katerega je izvoljen: — v primerih, ko to določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, — če ga skupščina oziroma ustrezen zbor odpokliče ali sprejme njegov odstop. 14. člen V primeru, ko preneha delegatu stalna funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina oziroma zbor na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe. 15. člen Delegat je lahko izvoljen na isto stalno funkcijo največ dvakrat zapored. Določilo o omejitvi ponovne izvolitve ne velja v primeru, če je delegat opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe. 16. člen Nosilci evidentiranja in kandidiranja za izbor delegatov na stalne funkcije v skupščini so delovni ljudje in občani, organizirani v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ali Zvezi sindikatov. 17. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa mestno izobraževalno skupnost, — organizira delo v skupščini, — sklicuje in vodi skupne seje zborov in predlaga dnevni red zanje, — s predsednikoma zborov vodi skupna zasedanja zborov, — skrbi, da skupščina dela po svojem poslovniku, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje samoupravne sporazume ter druge samoupravne splošne akte in sklepe, ki jih sprejme skupščina, — opravlja druge zadeve, za katere ga je pooblastila skupščina. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 18. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje funkcije, pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina. n 19. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vedi njegove seje, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte zbora, skrbi za izvajanje sklepov zbora.in opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor. Predsednik zbora je za svoje delo odgovoren zboru. 20. člen Namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika zbora z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje funkcije, pomaga predsedniku zbora pri opravljanju njegovih nalog in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik zbora oziroma zbor. 3. Predsedstvo skupščine 21. člen > Sestava predsedstva skupščine je določena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti. Predsedstvo skupščine dela na* sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine. Delovno področje, delo, način sklica in druga za delovanje predsedstva skupščine pomembna \'praša-nja ureja poslovnik skupščine. 4. Delovno področje in delo 22. člen Delovno področje skupščine in njenih zborov je določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom v skladu z zakonom. 23. člen Skupščina sprejema odločitve o zadevah iz svoje pristojnosti na zasedanjih svojih zborov v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom. Skupščina lahko sklene, da o posamezni zadevi, o kateri je pooblaščen odločati, odločijo uporabniki in izvajalci v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 24. člen Če odločitev v zadevah, o katerih odločata oba ■zbora skupščine enakopravno, ni sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek! " Usklajevalni postopek izvede skupna komisija, v katero imenuje vsak zbor tri delegate. Skupno komisijo in njenega predsednika imenuje skupščina na skupnem zasedanju zborov. 25. člen 'Zbora1 "lahko ‘na isti'seji nadaljujeta razpravo in sprejmeta odločitev o zadevi, v kateri ni bilo doseženo soglasje, če skupna komisija iz prejšnjega člena tega''šibtutS' "tisKiadi štališča ih predlaga usklajen predlog odločitve, ki ga zbora sprejmeta. Če navkljub usklajevanju ni doseženo soglasje v skupni kbitiisiji ali če njen usklajeni predlog ni sprejet, $6 zadevo začasno umakne z dnevnega reda, skupni komisiji pa naloži, da ponovi usklajevalni postopek. Skupna komisija mora v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena v roku, ki ga določita zbora, vendar ne daljšem od 30 dni, predložiti zboroma usklajen predlog odločitve. Delo skupne komisije podrobneje določa poslovnik skupščine. Predsednika zborov usklajen predlog odločitve takoj predložita zboroma v obravnavo in odločanje. 26. člen Če tudi po ponovljenem usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje v skupni komisiji ali če njen usklajen predlog ni sprejet, se zadevo umakne z dnevnega reda. 27. člen Če v primeru iz prejšnjega člena ni sprejeta odločitev o zadevi, od katere je bistveno odvisno delo mestne izobraževalne skupnosti in bi zavoljo tega lahko nastale motnje pri izpolnjevanju obveznosti ali družbena škoda, predsednik skupščine o tem obvesti Skupščino mesta Ljubljane, ki lahko začasno uredi to zadevo v skladu s statutom mesta Ljubljane. 28. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora v skladu s programom dela zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora skliče sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, odbor skupščine, odbor samoupravne delavske kontrole ali najmanj petina delegatov v zboru. Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predlagatelj ali predsednik skupščine. Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zboru gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja. 29. člen Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine in ji predseduje. 30. člen Zbora skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali sklepu zborov njuna predsednika. Skupno zasedanje vodi skupaj s predsednikoma zborov predsednik skupščine. 31. člen Seja zbora mora biti sklicana praviloma 21 dni pred dnem, določenim za sejo. , Sklic mora vsebovati predlog dnevnega reda in gradivo. 32. člen Prvo sejo zbora pripravi in skliče .dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah. Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku dotedanji predsednik zbora, to nemudoma stori dotedanji predsednik skupščine. 33. člen Prvo sejo zbora, prične dotedanji predsednik zbora in jo vodi do izvolitve novega predsednika zbora. 34. člen Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. Kandidat za posamezno funkcijo je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru. Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor, da se glasuje tajno. Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. 35. člen Vsak nosilec funkcije v skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje skupščina, je njej osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Skupščini so kolektivno odgovorni organi in komisije, ki jih voli ali imenuje. 36. člen V okviru odgovornosti in ocene njegovega dela lahko skupščina nosilcu funkcije, članu njenega organa ali komisije postavi vprašanje njegove zapuni-ce, ga odpokliče ali razreši funkcije. 37. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. 38. člen Podrobneje način sklica, delo zborov, potek sej, postopek pri glasovanju, volitvah, odpoklicu in razrešitvi določa poslovnik skupščine. 5. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov 39. člen Delegat, ki je delegiran v skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegat v zboru) ima pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in ta statut, zlasti pa: — udeleževati se sej zbora, skupnih sej zborov, organov in komisij ter sodelovati pri njihovem delu in odločanju, — predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, — predlagati obravnavanje zadev v zvezi z izvajanjem samoupravnih splošnih aktov mestne izobraževalne skupnosti, delom organov skupščine, predsedstva skupščine in strokovne službe, — postavljati ustna in. pisna vprašanja in dajati predloge, — do vpogleda v gradivo, ki ga pripravljajo in zbirajo komisije skupščine, zborov in organov skupščine ter strokovne službe. 40. člen Član delegacije temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, delegat v zboru in član komisije ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja poveri skupščina, zbor oziroma komisija. 41. člen Pri usklajevanju stališč v zadevah, o katerih se odloča v skupščini oziroma v zboru, ravnajo delegati v zboru v skladu s stališči občinskih izobraževalnih skupnosti, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in celotnimi družbenimi potrebami in interesi, vendar so samostojni pri opredeljevanju >a glasovanju. Delegati v zboru so pri delu in odločanju v skupščini in zboru enakopravni. 42. člen Delegat mora o delu in odločitvah skupščine in o svojem delu, v njej obveščati skupščino oziroma zbor, ki sta ga delegirala, delegacijo oziroma konferenco delegacij in preko njih delovne ljudi in občane ter jim je odgovoren za svoje delo. 43. člen Funkcija delegata je častna družbena funkcija. Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z zakonom in družbenim dogovorom. 6. Sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine 44. člen Delegati, izvoljeni na stalne funkcije v skupščini mestne izobraževalne skupnosti, se morajo udeleževati sej zborov skupščine in imajo pravico enakopravno sodelovati v obravnavi, četudi niso' delegirani na sejo. Na seje zborov skupščine šo vedno vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve predstavniki organov družbenopolitičnih organizacij in za zadeve vzgoje in izobraževanja pristojnega organa. Na seji zborov skupščine so k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljeni delegati ali predstavniki drugih izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, upravnih organov oziroma organizacij, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zaradi poznavanja problematike ali zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k urejanju teh vprašanj. Ti delegati oziroma predstavniki imajo pravico sodelovati v obravnavi vprašanj, h katerim so bili vabljeni. V zvezi s temi vprašanji morajo dajati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov. 45. člen Poslovnik skupščine podrobneje določa sodelovanje delegatov in predstavnikov iz prejšnjega člena na sejah zborov. ■ - 7. Izvršilni organi 46. člen izvršilni organi opravljajo naloge, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom tako, da vsak na svojem delovnem področju: — pripravlja osnutke oziroma predloge samoupravnih splošnih aktov, sklepov', stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina, — skrbi za izvajanje Sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev, skupščine, spremlja njihovo izvajanje in o tem v rokih, ki so v njih določeni ali, ki jih določi skupščina, poroča skupščini, — sprejema posamične akte in druge ukrepe izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov, — zavzema stališča in daje mnenja o gradivih, M so jih pripravili drugi, pa bode predložen* ihnp ščku, valnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupooott drugih dejavnosti, upravnih organov oziroma orge-nizacij, organizacij združenega dela, kcajevetit skup- nosti, družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, — opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in predpisi. 47. člen Izvršilni organi so: 1. Odbor za samoupravno organiziranost, 2. Odbor za planiranje, 3. Odbor za kadrovsko-izobraževalno politiko, 4. Odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja, 5. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 48. člen Odbor za samoupravno organiziranost opravlja naloge iz 46. člena tega statuta S tem', da: — proučuje organizacijo 'mestne izobraževalne skupnosti z Vidika uresničevanja delegatskega sistema in njegovega delovanja, uresničevanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev, poroča o tem skupščini in predlaga ustrezne ukrepe, — skrbi za vključevanje mestne izobraževalne skupnosti v družbeni sistem informiranja, — pripravlja predloge za volitve, imenovanja, odpoklice in razrešitve v skupščini, — sodeluje pri pripravljanju predlogov za družbena priznanja in nagrade, — predlaga višino povračila stroškov, osebnih dohodkov, nadomestila osebnega dohodka in druge pravice delegatov v zboru na podlagi njihovega dela v skupščini, — ureja odnose med mestno izobraževalno skupnostjo in delovno skupnostjo skupne službe izobraževalnih skupnosti v Ljubljani oziroma drugimi organizacijami in skupnostmi, ki opravljajo za mestno izobraževalno skupnost administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela. 49. člen Odbor za planiranje opravlja naloge iz 46. člena tega statuta s tem, da: — pripravlja osnutke oziroma predloge planskih aktov mestne izobraževalne skupnosti, — spremlja uresničevanje planskih aktov, poroča o tem skupščini in predlaga ukrepe za uresničevanje planov ter opravljanje motenj, — sodeluje pri usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti, — sodeluje pri oblikovanju dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane, — usklajuje določanje predlogov programov storitev oziroma posamičnih vzgojnoizobraževalnih in drugih storitev, ki so predmet svobodne menjave dela v občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin, — določa predloge programov storitev oziroma posamičnih vzgoj noizobraževalnih in drugih storitev dogovorjenih skupnih nalog, spremlja njihovo uresničevanje, poroča o tem skupščini in predlaga ustrezne ukrepe, — usklajuje oblikovanje predlogov standardov in normativov, povračil oziroma cen v svobodni menjavi dela v občinskih izobraževalnih skupnostih, spremlja njihov vpliv na družbenoekonomski položaj izvajalcev in predlaga ustrezne ukrepe, — oblikuje predloge standardov in normativov, povračil oziroma cen za opravljanje programov sto- ritev oziroma posamičnih storitev dogovorjenih skupnih nalog. 50. člen Odbor za kadrovsko-izobraževalno politiko opravlja naloge iz 46. člena tega statuta s tem, da: — ugotavlja in usklajuje kadrovsko-izobraževalne potrebe po usmerjenem izobraževanju, — usklajuje razmestitev izvajanja vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju v ljubljanskih občinah in sodeluje pri usklajevanju razmestitve izvajanja vzgoj noizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju v SR Sloveniji, — usklajuje obseg vpisa učencev in študentov v programe in smeri usmerjenega izobraževanja v ljubljanskih občinah in sodeluje pri usklajevanju obsega vpisa učencev in študentov v programe in smeri usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, — pripravlja predloge planskih aktov na področju izobraževanja, usposabljanja in štipendiranja -za potrebe osnovnega izobraževanja in izvajanja naloge po samoupravnem sporazumu o izobraževanju, usposabljanju in štipendiranju na območju ljubljanskih občin, ' — sodeluje pri pripravljanju osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, — spremlja uresničevanje planskih aktov, poroča o tem skupščini in predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnih sporazumov, planskih aktov ter za odpravljanje motenj. 51. člen Odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja opravlja naloge iz 46. člena tega statuta na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja s tem, da: — obravnava pomembnejša strokovna vprašanja v zvezi z načrtovanjem in izvajanjem osnovnega in usmerjenega izobraževanja tei* daje predloge skupščini in njenim organom, — sodeluje pri pripravi predlogov programov storitev oziroma posameznih vzgoj noizobraževalnih in drugih storitev dogovorjenih skupnih nalog in sodeluje pri pripravljanju predlogov programov storitev oziroma posameznih vzgojnoizobraževalnih in drugih storitev, ki se zagotavljajo š svobodno menjavo dela v občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin, — pripravlja oziroma sodeluje pri pripravljanju osnutka oziroma predloga programske zasnove za oblikovanje vzgoj noizobraževalnih programov za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja za območje ene ali več ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje) in v primeru, da se bodo uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih skupnostih na območju ljubljanskih občin sporazumeli, da bo program za izpopolnjevanje oblikovan na pbdlagi te programske zasnove skupna naloga, predlaga predlog te programske zasnove v sprejem skupščini, — pripravlja oziroma sodeluje pri pripravljanju predlogov vzgojnoizobraževalnih programov za izpopolnjevanje in tiste, za katere so se uporabniki in izvajalci sporazumeli, da so skupna naloga, predlaga v sprejem skupščini, — obravnava in sprejema poročila o spremljanju izvajanja in vrednotenja programov v osnovnem izo- b raže vanju in programov za izpopolnjevanje, ki so opredeljeni kot skupne naloge, poroča o tem skupščini in njenim organom in daje pobude za njihovo stalno posodobljanje, — skrbi za raziskovalno in razvojno delo na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja, — sodeluje z ustreznimi organi drugih izobraževalnih skupnosti, strokovnimi službami, raziskovalnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 52. člen \ Izvršilni organi (v nadaljnjem besedilu: odbori) sodelujejo med seboj in usklajujejo stališča. Vsi odbori obvezno sodelujejo in oblikujejo skupna stališča v pripravljanju planskih aktov mestne izobraževalne skupnosti in usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti. Odbor za planiranje in odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja obvezno sodelujeta in oblikujeta skupna stališča glede standardov in normativov za opravljanje vzgojnoizobraževaine dejavnosti ter osnov in meril za oblikovanje povračil za programe storitev oziroma cene posamičnih storitev. Če nastane dvom v Čigavo delovno področje sodi posamezna zadeva, se to rešuje z dogovarjanjem v predsedstvu skupščine. Odbori se pri svojem delu ravnajo po odločitvah skupščine. 53. člen Odbor lahko zahteva od drugih organov skupščine ter od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila oziroma podatke, ki jih potrebuje ža spremljanje izvajanja že sprejetih in za pripravo novih samoupravnih splošnih aktov in drugih odločitev skupščine. 54. člen Vsak odbor ima predsednika, namestnika in osem članov, tako da ga sestavlja enako število delegatov uporabnikov in enako število delegatov izvajalcev. Iz vsake občinske izobraževalne skupnosti na območju ljubljanskih občin je v odboru po en delegat uporabnikov in en delegat izvajalcev. V odboru za kadrovsko izobraževalno politiko in v odboru za razvoj vzgoje in izobraževanja mora biti med delegati izvajalcev vsaj en učenec oziroma študent. ' 55. člen Odbor dela na sejah. Seje sklicuje predsednik v skladu z delovnim načrtom tega odbora na svojo pobudo, na pobudo delegacije in na pobudo članov odbora. Predsednik mora sklicati sejo odbora, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsednik zbora, če to predlaga vsaj tretjina članov odbora ali zbor. Če predsednik odbora ne skliče seje, ko bi jo moral, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora. 56. člen Odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov odbora. ' Odbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov vseh članov odbora. 57. člen Na seje odborov je k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljen vsak, ki zaradi poznavanja problematike ali zainteresiranosti lahko pomembno prispeva k urejanju teh vprašanj. 58. člen Poslovnik skupščine podrobneje določa medsebojno sodelovanje odborov, način in metode njihovega dela, sodelovanje drugih pri njihovem delu in sprejem odločitev. 8. Komisije 59. člen Skupščina, njena zbora in odbori lahko ustanovijo svoje stalne ali občasne komisije. Praviloma je v komisijah enako število predstavnikov uporabnikov in izvajalcev. Organ, ki ustanovi komisijo, s sklepom o ustanovitvi: — imenuje člane komisije in določi predsednika, — določi delovno področje komisije oziroma dela in naloge, — opredeli smernice za delo komisije, — določi rok za izvedbo del in nalog, predložitev poročil in predlogov ukrepov. 60. člen Delo komisije vodi njen predsednik. Za proučitev ali pripravo predlogov rešitev posameznih zadev, ki segajo na delovno področje več odborov, lahko ti odbori ustanovijo Skupno komisijo, ki jo vodi član odbora, ki bo zadevo predložil v obravnavo skupščini oziroma zboru. , . Podrobneje ureja delo komisije poslovnik skupščine. 9. Delegacija zbora uporabnikov in delegacija zbora izvajalcev za delegiranje delegatov v skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije (ISS) 61. člen Delegacijo posameznega zbora sestavlja pet delegatov, ki jih izvoli zbor izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij Ozir oni a skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor. Prek delegacije uresničuje zbor svoje pravice in dolžnosti v ustreznem zboru skupščine ISS na podlagi samoupravnih splošnih aktov ISS in samoupravnih splošnih aktov mestne izobraževalne skupnosti v skladu z zakonom. 62. člen Delegacija se sestaja in obravnava zadeve, ti so pomembne za njeno delo. Delegacija in njeni Hani imajo pravico in dolžnost, da: — so pravočasno seznanjeni o vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, — da sodelujejo na sejah zbora in odborov, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti ustreznega zbora skupščine ISS, — predlagajo, da zbor sprejme stališča o posameznem vprašanju, o katerem bo odločal ustrezen zbor skupščine ISS, — obveščajo zbor o delu ustreznega zbora skupščine ISS, o svojem debi in delu Svojih članov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava ustrezen zbor skupščine ISS in o stališčih delegatov drugih izobraževalnih Skupnosti o teh zadevah ter o splošnih vprašanjih- in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v skupščini ISS. / V 63. Hen Delegacija seznanja s svojim delom tudi predsedstvo skupščine in odbor samoupravne delavske kontrole. x 64. člen Delegacija ima vodjo, ki ga imenuje zbor. Vodja predstavlja delegacijo in sklicuje njene sestanke. 65. člen Podrobneje določa delo delegacije poslovnik skupščine. - III. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 1. Skupne določbe 66. člen S samoupravnimi splošnimi akti urejajo uporabniki in izvajalci v mestni izobraževalni skupnosti medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti organov mestne izobraževalne skupnosti v litedsebojnih razmerjih do družbenih dejavnikov. 67. člen Samoupravne splošne akte, ki urejajo izpolnjevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti občinskih in mestne izobraževalne skupnosti na področju planiranja in združevanja sredstev se praviloma sprejema po dvofaznem postopku. Postopek sprejemanja drugih samoupravnih splošnih aktov določata samoupravni sporazum o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in ta statut. 68. člen Samoupravni splošni aki se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu, s statutom mesta Ljubljane. Samoupravni splošni akti začno veljati osmi dan po objavi, če ni v samoupravnem splošnem aktu drugače določeno. Samoupravni splošni akt, ki je sprejet za izvrševanje planskega akta mestne izobraževalne skupnosti, se uporablja za čas, za katerega je sprejet. 69. člen Skupščina daje, kadar je zahteva za obvezno razlago utemeljena, obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela m razlago v mestni izobraževalni skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov. Skupščina lahko pooblasti svoj odbor, da izda navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta. 2. Samoupravni sporazumi 70. člen S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci v mestni izobraževalni skupnosti usklajujejo temelje planov izobraževalnih skupnosti, določajo temelje planov mestne izobraževalne skupnosti ter urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbenoekonomskih odnosih oziroma drugih samoupravnih odnosih v mestni izobraževalni skupnosti in po njej v drugih izobraževalnih skupnostih ter drugih samoupravnih interesnih skupnostih. Postopek sprejemanja, načni in pogoje aa spremembo samoupravnih sporazumov določajo ti samoupravni sporazumi v skladu z zakonom. Če z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni drugače določeno, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščina- mestne izobraževalne skupnosti. Za ugotovitev, kdaj je v mestni izobraževalni skupnosti sklenjen določen samoupravni sporazum, lahko skupščina pooblasti svoj določen odbor. 3. Statut 7Lčlen Statut sprejme skupščina po dvofaznem postopku. 72. člen Ta statut se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je bil sprejet. V primeru, da je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi spremembe oziroma dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov in izvajalcev takšne spremembe, ki terjajo spremembe sestave skupščine in iz podobnih razlogov, -lahko skupščina začasiK) uredi vprašanja, Id jih ni mogoče odlašati s statutarnim sklepom, vendar najdalj za šest mesecev. 4. Poslovnik skupščine 73. člen Skupščina s svojim poslovnikom v skladu s sa- / moupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom, z delom zborov, odborov, komisij in drugih organov mestne izobraževalne skupnosti ter druga vprašanja, pomembna za delovanje mestne izobraževalne skupnosti in sicer: — način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih, — način sklica, delo zborov in potek sej, — postopek pri glasovanju, volitvah, odpoklicu in razrešitvi, — medsebojno sodelovanje odborov, način in metode njihovega dela, sodelovanje drugih pri njihovem delu, sprejem odločitev, — udeležba predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj, samoupravnih interesnih skupnosti pri delu skupščine, — delovanje predsedstva skupščine, — način dela komisij, — delq delegacije zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev za delegiranje delegatov v skupščino ISS, — način programiranja dela skupščine, — delo skupne komisije za izvedbo usklajevalnega postopka, *— način in postopek delegiranja delegatov skupščine oziroma zbora v skupne organe, ustanovljene s samoupravnim sporazumom ter njihovega odpoklica, — druga vprašanja v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom. 5. Programske zasnove in vzgojnoizobraževalni programi 74. člen Programske zasnove za oblikovanje programov za izpolnjevanje, ki po zakonu sodijo v delovno področje občinske izobraževalne skupnosti, pa so jih občinske izobraževalne skupnosti opredelile kot skupne \ naloge, sprejema skupščina mestne izobraževalne skupnosti na predlog svojega odbora za razvoj vzgoje in izobraževanja po poprejšnji obravnavi v občinskih izobraževalnih skupnostih. 75. člen Posamezen program za izpolnjevanje, ki je opredeljen kot skupna naloga, sprejme skupščina mestne izobraževalne skupnosti na predlog svojega odbora za razvoj vzgoje in izobraževanja po poprejšnji obravnavi v občinskih izobraževalnih skupnostih. Programske zasnove in na njihovi podlagi oblikovani programi za izpolnjevanje iz prvega odstavka tega člena morajo biti oblikovani v skladu s smernicami za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju. , 76. člen Za obravnavo in odločanje o predlogu programa za izpopolnjevanje pripravi odbor za razvoj vzgoje in izobraževanja gradivo, ki obsega zlasti: — splošne podatke o programu (naziv, trajanje), — predmetnik z osnovnimi podatki o učnih načrtih, — pogoje za vključitev, napredovanje 'in dokončanje programa, — minimalne materialne in kadrovske pogoje za izvedbo posameznega programa. V gradivu mora biti navedeno, kako je bilo delo na pripravi predloga programa za izpopolnjevanje organizirano in kdo je pri tem sodeloval. 6. Planj in programi 77. člen Skupščina mestne izobraževalne skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane ter programe vzgoj noizobraževalnih storitev in druge programe mestne izobraževalne skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov, drugih samoupravnih sporazumov in predpisov v skladu z zakonom. 7. Drugi samoupravni splošni akti 78. člen S pravilniki in navodili skupščina določa način in podrobnejše pogoje za uveljavljanje pravic, izpolnjevanje obveznosti in prevzemanje odgovornosti uporabnikov in izvajalcev na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov in planov ter za njihovo izvajanje, če je tako določeno v samem samoupravnem splošnem aktu. 79. člen- Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljata stanje in zavzemata stališča v zvezi z vprašanji, ki sta jih obravnavala in nalagata obveznosti odborom in svojim komisijam glede priprave in sprememb samoupravnih splošnih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. 89. člen S stališči se zbor uporabnikov in zbor izvajalcev opredeljujeta do obravnavanih zadev in dajeta pobude za izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov. 81. člen S priporočilom skupščina: — opozarja na pomen določenih vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje samoupravnih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov na posameznem področju, — izraža svoje stališče glede mečjsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v vprašanjih širšega pomena in spodbuja njihovo sodelovanje in sporazumevanje, — predlaga ukrepe, ki naj bi jih sprejele družbe-nopravne osebe in državni organi za urejanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. IV. SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 82. člen Skupščina in njeni organi sodelujejo z ustreznimi organi izobraževalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih dejavnosti, organizac.ij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi z organi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, kadar je potrebno z njimi uskladiti programe dela, osnove in merila v svobodni menjavi dela ali stališče v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena. 83. člen Mestna izobraževalna skupnost lahko ustanavlja skupne organe za sodelovanje zlasti: — z mestno raziskovalno skupnostjo in posebno raziskovalno skupnostjo za družbene dejavnosti za proučevanje potreb in dajanje predlogov za raziskovalno in razvojno delo na področju osnovnega in usmerjenega izobraževanja, — z mestno kulturno skupnostjo in posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo glede usklajevanja razvoja in financiranj g osnovnega glasbenega šolanja, — z mestno skupnostjo socialnega varstva, mestno skupnostjo socialnega skrbstva in mestno zdravstveno skupnostjo glede usklajevanja programov izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z • motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — z mestno telesnokulturno skupnostjo za oblikovanje in izvajanje enotne politike na področju te-lesnokultutne dejavnosti učencev ter smotrno uporabo telesnokulturnih objektov, — z mestno skupnostjo za zaposlovanje/ družbenopolitičnimi organizačijami v mestu Ljubljani, ljubljansko enoto Zavoda SRS za šolstvo, mestnim upravnim organom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, določenimi s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, osnovnimi šolami in izobraževalnimi organizacijami usmerjenega izobraževanja glede ugotavljanja in usklajevanja družbenih potreb po usmerjenem izobraževanju, usmerjanja vpisa v usmerjeno izobraževanje ih poklicno usmerjanje. ■ 7...... 84. člen Z aktom o ustanovitvj skupnega organa se določi število članov skupnega organa in njegova sestava, delovno področje oziroma dela in naloge ter priporočila za delo. 85. člen če je skupščina sklenila samoupravni sporazum, delegira delegate v skupni organ udeležencev samoupravnega sporazuma, če je v njem tako določeno. 86. člen Delegati v skupnem organu: — se ravnajo po stališčih skupščine in njenih organov, ' — morajo poročati skupšiSni o dehi organa in svojem delu v njem, — imajo pravico in dolžnost zahtevati dodatna stališča in podatke od skupščine, njenih organov in strokovne službe, — so skupščini osebno odgovorni za svoje delo v organu, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo organa. z 87. člen Zbor uporabnikov samostojno delegira delegate v organe upravljanja in organe samoupravne delavske kontrole izobraževalnih in drugih organizacij združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti, kadar je tako določeno s statuti teh organizacij na podlagi zakona. 88. člen Določbe 86. člena se primemo uporabljajo tudi za delo, poročanje in odgovornost delegatov zbora uporabnikov v organih upravljanja in organih samoupravne delavske kontrole izobraževalnih in drugih organizacij združenega dela. V. RAZPOLAGANJE IN RAVNANJE S SREDSTVI V MESTNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI 89. člen Finančna sredstva, ki jih v mestni izobraževalni skupnosti združujejo uporabniki oziroma izvajalci po svojih občinskih izobraževalnih skupnostih za uresničevanje dogovorjenih skupnih nalog in za druge, s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan mestne izobraževalne skupnosti. Finančna sredstva, ki jih mestna izobraževalna skupnost pridobi s prihodki od dotacij, subvencij, daril ali volil, je mogoče porabiti samo za namene, za katere so bila ta sredstva dana. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki so bila dana mestni izobraževalni skupnosti, ne da bi bil označen namen in izredne prihodke je mogoče porabiti samo za namene, določene z letnim planom mestne izobra-. ževalne skupnosti. Kot nenamenska poraba finančnih sredstev se ne šteje njihova začasna uporaba za druge, z letnim planom mestne izobraževalne skupnosti določene namene, da bi s tem premostili začasno neuravnovešenost prihodkov in odhodkov mestne izobraževalne skupnosti. 90. člen Izplačila finančnih sredstev v mestni izobraževalni skupnosti temeljijo na letnem planu mestne izo-.braževalne skupnosti. Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, poročil ali obračunov, so dovoljena šele, ko program, poročilo oziroma obračun odobri skupščina oziroma od nje pooblaščeni odbor. Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen. Predujme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom. Če je v letnem planu mestne izobraževalne skupnosti namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina mestne izobraževalne skupnosti, če ni za to pooblastila svojega določenega odbora. Z letnim planom mestne izobraževalne skupnosti so odbori skupščine mestne izobraževalne skupnosti lahko pooblaščeni samostojno odločati o izplačilu sredstev, planiranih za nepredvidene namene s tem, da izplačilo za posamezen namen ne sme preseči določenega zneska, vsa izplačila pa ne določenega procenta sredstev, planiranih za nepredvidene namene. 91. člen Delovna skupnost iz 61. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti, ki za mestno izobraževalno skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev mestne izobraževalne skupnosti po nalogu predsednika skupščine oziroma predsednika odbora, po nalogu vodje ali delavca delovne skupnosti pa samo v mejah pooblastil, ki jih je v skladu s tem statutom nanj prenesel predsednik odbora skupščine. Nalog za' izplačilo mora temeljiti na samoupravnem splošnem oziroma posamičnem aktu iz prejšnjega člena tega statuta. Kdor izda nalog za izplačilo, je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oziroma posamičnim aktom, ki je po tem statutu lahko podlaga za to izplačilo, kot tudi za njegovo skla'd-nost z zakonom oziroma predpisom na podlagi zakona. 92. člen V primeru, da kdo od tistih, ki so se s samoupravnim sporazumom zavezali združevati sredstva v mestni izobraževalni skupnosti, ne izpolni teh svojih obveznosti pravočasno, mora predsednik odgovornega odbora oziroma vodja ali delavec delovne skupnosti v okviru pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik odbora, ukrepati za izterjavo. V primeru, da združevanje sredstev v mestni izobraževalni skupnosti začasno zaostaja za planirano dinamiko in zaradi tega ne bi bilo mogoče pravočasno izvršiti dospelih izplačil, lahko odgovorni odbor po poprejšnjem dogovoru z drugimi odbori najame premostitveno posojilo s tem, da o najetju posojila poroča skupščini mestne izobraževalne skupnosti. Odbori se lahko dogovarjajo z organi 'občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o vzajemnem zagotavljanju likvidnosti teh skupnosti z medsebojnimi premostitvenimi posojili in s skupnim najemanjem premostitvenih posojil: VI. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 93. Člen V mestni izobraževalni skupnosti izvolijo uporabniki in izvajalci v občinskih izobraževalnih' skupnostih na območju ljubljanskih občin po svojih delegatih v skupščini mestne izobraževalne skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole mestne izobraževalne skupnosti, da bi po svojih delegatih v njem uresničevali samoupravno delavsko kontrolo v mestni izobraževalni skupnosti. 94. člen Delovno področje odbora samoupravne delavske kontrole je določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti, tem statutom in zakonom. 95. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima deset članov tako, da ga sestavlja enako število delegatov uporabnikov in izvajalcev. Iz vsake občinske izobraževalne skupnosti je v odboru po en delegat uporabnikov in en delegat izvajalcev. Član odbora je voljen za dve leti. Ista Oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za člana odbora samoupravne delavske kontrole. 96. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole so izvoljeni na podlagi enotne kandidatne liste, ki so jo določili uporabniki in izvajalci po svojih delegatih v skupščini mestne izobraževalne skupnosti na skupnem zasedanju zborov po opravljenem kandidacijskem postopku v Zvezi sindikatov in Socialistični zvezi delovnega ljudstva. 97. člen Na kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor jih j e, treba izvoliti. Glfsuje se skupaj o vseh kandidatih na listi. Glasuje se tako, da se obkrožita besedi »Glasujem za« ali besedi »Glasujem proti«, pri čemer je mogoče črtati posamezne kandidate na listi. Šteje se, da so za posameznega kandidata na listi glasovali tisti delegati, ki so glasovali skupaj za vse kandidate na listi in ki niso črtali tega kandidata. Kandidat je izvoljen, če je' zanj glasovala večina vseh delegatov v vsakem zboru. 98. člen Določbe 96. in 97. člena se primerno uporabljajo tudi za odpoklic člana odbora samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev, ko ugotovi, da je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon. ■ 99. člen Za določitev trajanja mandatne dobe In omejitve ponovne izvolitve člana odbora Samoupravne delavske kontrole, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah, se primerno uporabljajo določbe tega statuta Za nadomestne volitve delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini. Glede izvedbe ponovnih in nadomestnih volitev članov odbora samoupravne delavske kontrole se primerno uporabljajo določbe 96. in 97. člena tega sta-tuta. 100. Člen Odbor samoupravne delavske kontrole in organi samoupravne delavske kontrole samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov. in izvajalcev imajo pravico vpogleda v listine in poslovne knjige mestne izobraževalne skupnosti s pogojem, da to store v primernem času in na tak način, ki ne ovira normalnega dela organov mestne izobraževalne skupnosti oziroma delovne skupnosti, ki opravlja določena dela za mestno izobraževalno skupnost. 101. člen Skupščina in njena zbora ter organi Skupščine morajo sproti obveščati odbor samoupravne delavske kontrole o vseh predlogih odločitev, ki so lahko pomembne za njegovo delo in mu dati zahtevana pojasnila v zvezi s temi odločitvami. Za izvajanje določb iz prejšnjega odstavka tega člena so odgovorni predsednik skupščine, predsednika zborov in predsedniki odborov. Organi upravljanja samoupravnih organizacij oziroma skupnosti uporabnikov in izvajalcev ter izobraževalnih skupnosti morajo dati odboru samoupravne delavske kontrole zahtevane podatke in pojasnila V zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti, sprejetih s samoupravnim sporazumom. Delovna skupnost, ki za mestno izobraževalno skupnost opravlja administrativno-strokovna, tehnična in tem podobna dela ter njeni posamezni delavci, ki so pooblaščeni za opravljanje določenih vrst pravnih dejanj, morajo dati odboru samoupravne delavske kontrole zahtevane podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem del in nalog, za katere so pooblaščeni. O posameznem vprašanju, ki je pomembno za delo odbora samoupravne delavske kontrole, lahko odbor neposredno zaprosi za mnenje ustrezno organizacijo ali strokovnjaka. 102. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika odbOra in njegovega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organizacijami in skupnostmi. Odbor dela in odloča na sejah, odbor veljavno sprejme odločitev z večino glasov všeh članov. Člani odbora so kolektivno odgovorni uporabnikom in izvajalcem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je uporabnikom in izvajalcem osebno odgovoren za svoje delo v odboru, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve odbora. Odbor mora vsaj enkrat letno seznaniti uporabnike in izvajalce s svojim delom. VII. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA 103. člen Skupščina je nosilka nalog, y jih ima mestna izobraževalna skupnost na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu, predpisih na podlagi zakona in planih. 104. člen Skupščina, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti. 105. člen Finančna sredstva za izvajanje nalog mestne izobraževalne skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in- družbene samozaščite se zagotavljajo s planskimi akti mestne izobraževalne skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo višino povračil za opravljanje vzgojnoizobraževalnih storitev oziroma cene teh storitev, morajo biti upoštevane tudi pravice in obveznosti izvajalcev, da izvajajo določene obrambne .priprave in priprave za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah. 106. člen Obrambni načrt mestne izobraževalne skupnosti določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ki v skladu s predpisi začasno, dokler to terjajo izredne .razmere, ureja sestavo organov mestne izobraževalne skupnosti, njihova pooblastila in način odločanja tako, da mestna izobraževalna skupnost v takih razmerah lahko opravlja svoje temeljne naloge. 107. člen Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ustanovi skupščina S posebnim sklepom v skladu z zakonom na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbo£a izvajalcev. 108. člen Mandat člana odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se ujema 4 mandatno dobo delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma z mandatno dobo v mestni izobraževalni skupnosti, če gre za člana odbora, ki je izvoljen na stalno funkcijo v skupščini. 109. člen Če članu odbora zaradi razlogov' na podlagi zakona preneha funkcija' v odboru pred potekom mandatne dobe iz prejšnjega člena, se za njegovo nadomestitev v odboru primerno uporabljajo določbe tega statuta za izvedbo nadomestnih volitev delegatov s stalno funkcijo v skupščini. VIII. JAVNOST DELA 110. člen Delo mestne izobraževalne skupnosti je javno. Mestna izobraževalna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje o svoji dejavnosti. Mestna izobraževalna skupnost obvešča javnost: — po delegatih v zboru, — s sredstvi javnega obveščanja — z gradivi za seje organov, — z drugimi oblikami obveščanja. 111. člen Seje zborov skupščine in njenih organov so javne. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje zborov skupščine in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, če pe gre za vprašanja, katerih obravnava je zaprta. 112. člen , Javnost, sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta. Kdor predloži skupščini ali njenemu organu gradivo. ki vsebuje tajne podatke, mora to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov odločata zbora na seji. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, mora varovati njihovo tajnost. 113. člen Za javnost dela skrbi predsednik skupščine, predsednik ustreznega odbora oziroma delavec v delovni skupnosti strokovne službe, ki sta ga predsednik skupščine oziroma predsednik odbora v mejah svojih pooblastil pooblastila za dajanje določenih informacij- IX. SAMOUPRAVNO REŠEVANJE SPOROV 114. člen Spore, ki nastanejo .v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih, se ureja v skladu s samoupravnim, sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti. X. STROKOVNA SLUŽBA 115. člen Za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ki omogočajo uporabnikom in izvajalcem, da v mestni izobraževalni skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi mestne izobraževalne skupnosti in tem statutom samoupravno sprejemajo in uresničujejo ' odločitve, raz^n za dela, ki jih lahko opravljajo uporabniki in izvajalci sami, ustanovi mestna izobraževalna skupnost skupno strokovno službo z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin. 116. člen Izobraževalne skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo iz prejšnjega člena tega statuta, urejajo svoje medsebojne odnose glede na to strokovno službo po načelih, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te službe. Delovna skupnost skupne strokovne službe- iz prvega odstavka tega člena in izobraževalne skupnosti, ki so jo ustanovile, urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s posebnim samoupravnim sporazumom. Vodjo delovne skupnosti iz . 115, člena tega statuta imenuje skupščina mestne izobraževalne skupnosti po uskladitvi stališč med skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in po obravnavi mnenja organa upravljanja te delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je imenovan za štiri leta in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Po uskladitvi stališč med skupščinami občinskih izobraževalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in obravnavi mnenja organa upravljanja delovne skupnosti lahko skupščina mestne izobraževalne skupnosti vodjo predčasno razreši. 117. člen Strokovne in druge naloge, ki ne bodo poverjene skupni strokovni službi iž 115. člena tega, statuta, se lahko po sporazumu, kj ga skleneta skupščina mestne izobraževalne skupnosti in ustrezen mestni upravni organ s soglasjem izvršnega sveta, opravljajo v tem organu. / 1 118. člen Med dela. iz 115. člena tega statuta ne štejejo tista dela, ki jih na podlagi predpisa opravljajo mestni in drugi upravni organi in organizacije in dela, ki jih opravljajo strokovne službe samoupravnih organizacij in skupnosti uporabnikov oziroma izvajalcev. 119. člen če skupščina mestne izobraževalne skupnosti oziroma njen odbor ugotovi, da je za uspešno izvedbo del iz 115. člena tega statuta potrebno opraviti določeno razvoj no-raziskovalno delo ali strokovno delo, ki ne sodi v delovno področje Strokovnih služb iz 115. člena tega statuta, poveri takšno delo specializirani organizaciji ali posameznemu strokovnjaku. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 120. člen Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut iVlestne izobraževalne skupnosti Ljubljana (Uradni list 5RS, št. 12/79 z dne 20. 4. 1979). 121. člen Dosedanji organi mestne izobraževalne skupnosti delajo do izvolitve organov določenih s tem statutom. 122. člen Mestna izobraževalna skupnost uskladi svoje samoupravne splošne akte z določbami tega statuta najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve. 123. člen Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS. ko da. soglasje Skupščina mesta Ljubljane. Veljati začne osmi dan po objavi. St. 5/7-82 Ljubljana, dne 11. marca 1982. Predsednica skupščine Mestne izobraževalne ^ skupnosti Ljubljana Lojzka Virtič 1. r. 1315. Na podlagi 24.. 25. in 33. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet TOZD Živilski trgi na svoji seji — na skupnem zasedanju delegatov uporabnikov in izvajalcev — 5. julija 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih in k cenam na parkiriščih, parkirnih urah in za odvoz nepravilno parkiranih vozil I V sklepu o soglasju k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih, ki jih upravlja TOZD Živilski trgi (Uradni list SRS, št. 18/81) se spremeni cena oziroma uporabnina, ki je določena v 1. točki sklepa tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: , Na ljubljanskih živilskih trgih veljajo po spremenjenem sklepu naslednje uporabnine: Enota mere Veljavna cena Nova cena Prosti trg: — vrtnine, sadje mVdan 7 8 — semena, zel. zdrav. m2/dan 8 9 — žito, mleč. izd. Enota mere m2Zdan Veljavna cena 8 Nova cena 9 — rože, šopki m2/dan 9 10 — domača obrt m2/dan 13 15 — hladilne vitr. rn2/dan 13 15 Rezervacije: — vogalna klop tek. m. prod. miz. 138; 150 — klop v vrsti tek. m. prod. miz. 92 102 Naj emnina: — stare tržnice m2/mes. 88 123 Nove tržnice: — Bežigrad m2/mes. , 113 153 123 — Moste m2/mes. 160 — pokrite stojnice m2/mes. 108 113 II Cene za uporabnino tržnih površin za prodajo v času ko specifične tržne razmere pogojujejo intenzivnejša vzdrževalna dela in delo v podaljšanem delovnem. času se na osnovno ceno povečajo: a) rož in šopkov v času od 5. marca do 8. marca za 100 »V b) rož in šopkov ter svečarskih izdelkov od 25. oktobra do 2. novembra za 100 °/o, c) novoletnih jelk. novoletnih okraskov in svečarskih izdelkov v času od 20. decembra do 1. januarja za 100%>. III Prihodek iz naslova povečanja uporabnin tržnih površin se v celoti uporablja za uresničevanje programa vzdrževanja tržnih površin v letu 1982. IV Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep 'o soglasju k višini uporabnin na posebnih javnih parkirnih prostorih, kjer je organizirano parkiranje in k višini pristojbine za odvoz nepravilno parkiranih vozil na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1/79) razen tistih določb sklepa, ki določajo višino uporabnine na sejmu motornih vozil (Avto-sejem). din a) Parkirišča — parkiranje na nadzor, park. pov. do 2 uri 10 —1 parkiranje na par. Slovenijales 4 — parkiranje za nenadzorov. park. pov. — — parkirišča Tivoli — ■ — parkirišče Zale I in II — — parkiranje — avtobus v centru mesta do 3 ure 30 — parkiranje — avtobus izven centra mesta do 3 ure 36 — Ježica — tovornjak brez priklopnika — ena ura 4 — Ježica — tovornjak s priklopnikom — ena ura 6 — parkirna nalepka — mesečno 60 — rezervacije — v centru mesečno 79 — rezervacije — izven centra mesečno 40 — rezervacije za dostavo blaga mesečno 40 — rezervacije na Ježici L960 b) Parkirne ure ■ — parkirna ura 30 min 3 — parkirna ura 60 min 6 c) Cena za nepravilno parkirano vozilo din — za plačilo na mestu brez odvoza 625 — za odvoz ^75 V Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih in k cenam za prodajo v Času ko specifične tržne razmere pogojujejo intenzivnejša vzdrževalna dela in delo v podaljšanem delovnem času je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane z odločbo, št. 10/1-1 z veljavnostjo od 12. 7. 1982 dalje. VI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 9. julija 1982. Predsednik DS TOZD Živilski trgi Jože Simonič 1. r. BREŽICE 1316. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7. julija 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za Krško vas I Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta za Krško vas. Predlog zazidalnega načrta je izdelal PB Reg ion Brežice pod številko 1108/1-82 z dne 15. junija 1982. II Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih odseka za urejanje prostora in varstvo okolja pri Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Brežice vsak uradni dan ter v prostorih krajevne skupnosti Krška vas. III Javno razgrnitev v prostorih, navedenih v II. točki, bo trajala 30 dni ob objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. IV V času javne razgrnitve lahko podajo k predlogu zazidalnega načrta za Krško vas pripombe vsi delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. St. 350-2/82 Brežice, dne 30. junija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine \ Brežice Jože Avšič 1. r. 1317. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema -■en in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Skupnost, za cene občine Brežice sprejela SKLEP o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom. 2. Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve: 010302 Proizvodnja karbo-plina (tehničnega) v gazi-fikacijah 011113 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 0603 Rečni in jezerski promet 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 060602 Prevoz potnikov s taksi avtomobili Prevoz potnikov z vzpenjačami, žičnicami in vprežnimi vozili 0801 Gostinstvo 0802 Turistično posredovanje 0901 Izdelki obrtnikov in njihove storitve 1001 Urejanje naselja in prostora 1002 Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov 100351 Čiščenje javnih povšin v naselju 10039 Druge komunalne dejavnosti 110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na debelo in drobno 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 Drugo izobraževanje 3. V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. , 4. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 5. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali v posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smi- Stran 1721 7 .. slu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. 6. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah. 7. Obvestilo o cenah mora vsebovati: a) ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih teh-nično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava, iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša); b) mersko enoto; c) raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta; d) dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitev, oblikovano po predpisih veljavnih od dneva dostave cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajal-ska, v prometu na debelo, v 'prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen; e) raven nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno); f) posamezni in skupni odstotek povečanja novo-oblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta; g) prodajne pogoje: kraj in način dobave (Iranko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, Iranko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali tie, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd. 8. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom; b) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev; c) posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen. 9. Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnevom določenim za začetek prodaje proizvoda in storitev po cenah iz obvestila. 10. Ce obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7, in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od osem dni. Ce samoupravna organizacija in skupnost ne do- polni cenika v roku iz prvega odstavka te točke se šteje, da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni' akt. 11. Ce občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen, bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila. Ce samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona. 12. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-12/82-4 Brežice, dne 22. junija 1982. Predsednik sveta občinske skupnosti za cene Gorazd Kotnik L r. 1318. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št, 1/80 in 38/80), 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene občine Brežice (Uradni list SRS, št. 10/81) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Izvršni svet Skupščine občipe Brežice dne 7. julija 1982 sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik, zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine: 0120 proizvodnja kamna, gramoza in peska ' 1 0130 proizvodnja živilskih proizvodov 0501 visoka gradnja: stanovanjska gradnja, 0503 instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 mestni promet 0901 obrt in obrtne storitve 090121 popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 090171 izdelava kruha 0902 osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1002 stanovanjska dejavnost: stanarina 1003 komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039) 130212 dijaški 'in študentski domovi 130211 dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130231 socialno varstvo normalnih odraslih oseb. 2. V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve, razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode in storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti, ter da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravljajo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila 1. in 3. točke se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu obhkovanja cen. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-11/82-7 Brežice, dne 7. julija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. CELJE 1319. Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu dela stanovanjske cone lOb v Vojniku 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu dela stanovanjske cone lOb Vojnik (Uradni list SRS, št. 41/71) se v 2. členu doda nov odstavek, ki se glasi: »Območje zazidave po zazidalnem načrtu stanovanjske cone lOb v Vojniku se razširi še na del zemljišča vzhodno od ceste Vojnik—Arclin, skladno z vrisom v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal ZPI Celje pod Št. 6/82 v mesecu marcu 1982 in je sestavni del tega odloka.« 2. člen / Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/70-5 Celje, dne 6. julija- 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1320. Skupščina občine Celje je po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo 1. člen Zazidalni načrt naselja Frankolovo (Uradni list SR Slovenije, št. 33/73 in 5/74) se spremen: in dopolni po lokacijski dokumentaciji, ki jo je pod št. 10/81-a v maju 1982 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje pod naslovom* Razširitev pokopališča Frankolovo«. 2, člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-7/73 Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. • 1321. Skupščina občine Celje je po 12. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67, 27/72 in 8/78), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1982 sprejela t ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dolgo polje III Sprejme se zazidalni načrt Dolgo polje III (v nadaljnjem besedilu zazidalni načrt), ki ga je v januarju 1981 izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, pod št elaborata 1/81. 2. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem organu. 3. člen Lokacijska dovoljenja in dovoljenja za graditev stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje izvršni svet občinske skupščine na podlagi strokovnih mnenj in soglasij pristojnih strokovnih organizacij. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja arbanistična inšpekcija občinskega inšpektorata Celje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/1979-1 Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1322. Skupščina občine Celje je po 185. členu zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. julija 1982 sprejela ODLOK o poslovnem času I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa okvirna razporeditev, začetek in konec poslovnega časa za poslovne enote organizacij združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno, obrtne in gostinske storitve ter druge storitve v bankah, poštah in turističnih poslovalnicah . ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov, ki opravljajo obrtne in gostinske storitve ali prodajajo na drobno na območju občine Celje. Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki določajo v okviru določil tega odloka dejanski poslovni čas v poslovnih enotah (v nadaljevanju: prodajalne oziroma poslovalnice) v sodelovanju s konferenco oziroma sveti potrošnikov, pri čemer morajo / upoštevati potrebe potrošnikov, turizma, načela dobrega gospodarjenja in predpise o javnem redu in miru: 2. člen Letni poslovni čas traja od 1. 4. do 30. 9., zimski poslovni čas od 1. 10. do 31. 3., če odlok ne določa drugače. 3. člen Poslovne enote lahko poslujejo vse dneve v tednu tudi v daljšem poslovnem času kot ga določa ta odlok. Zaradi nemotene preskrbe občanov in turistične ponudbe poslujejo v mestnem središču stalne dežurne prodajalne oziroma poslovalnice. 4. člen Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnih prodajaln, mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v vsako prodajalno. 5. člen Prodajalne in druge enote, ki poslujejo ob so-, dotah popoldne, nedeljah in praznikih, imajo lahko med tednom skrajšan poslovni čas ali dela prost dan. Za skrajšan poslovni čas ali dela prost dan si je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 6. člen Pristojni občinski upravni organ lahko v upravičenih primerih m na podlagi mnenja sveta potrošnikov oziroma konference potrošnikov dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica začasno zapre ali posluje s skrajšanim poslovnim časom. Začasna prekinitev obratovanja zaradi kolektivnega dopusta ne sme biti daljša kot 30 dni. Prodajalna oziroma poslovalnica mora na vidnem mestu ob vhodu, vsaj tri dni prej obvestiti občane, koliko časa ta enota ne bo poslovala. V času kolektivnih dopustov morajo biti v prodajalni oziroma poslovalnici izvršena vsa tekoča vzdrževalna dela. 7. člen Prodajalne in gostinski obrati lahko poslujejo tudi pred 7. uro zjutraj, vendar do 7. ure zjutraj ne smejo prodajati oziroma točiti alkoholnih pijač. 8. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki, morajo poslovni čas prodajaln oziroma poslovalnic priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 9. člen V primerih, ko ta odlok predpisuje za posamezno področje sklenitev samoupravnega sporazuma, vodi postopek samoupravnega sporazumevanja odbor podpisnikov oziroma strokovna služba ustrezne SIS (v nadaljnjem besedilu: nosilec samoupravnega sporazumevanja). 10. člen Nosilec samoupravnega sporazumevanja je dolžan spremljati izvajanje samoupravnega sporazuma in ga po potrebi prilagoditi novim razmeram. Samoupravni sporazum in vsako spremembo samoupravnega sporazuma je nosilec samoupravnega sporazumevanja dolžan posredovati pristojnemu občinskemu upravnemu organu. 11. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo tale pomen: »Poslovalnice« so vsi prodajni protori, vključno kioski in tržnice ter obratovalnice in gostinski obrati kakor tudi poslovni prostori bank, pošt in turističnih poslovalnic, ki so namenjene poslovanju s strankami; »Prodajalne« so po tem odloku prodajalne, ki prodajajo: — živila, tehnično in drugo industrijsko blago, — reprodukcijski material, — tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotnice (trafike), — nafto in naftne derivate (bencinski servisi), — kurivo in gradbeni material, — knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne), — cvetje (cvetličarne), — blago na živilskih trgih. II. POSLOVNI CAS 1. Trgovina 12. člen Prodajalne na drobno lahko poslujejo: — v dopoldanskem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu; — v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 12. ure; — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sobote, ko poslujejo najmanj do 12. ure, prodajalne z živili pa do 17. ure. 13. člen Prodajalne z dopoldanskim neprekinjenim delovnim časom določijo začetek poslovnega časa med 7. in 9. uro, konec poslovnega časa pa med 14. in 16. uro. Prodajalne z deljenim poslovnim časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 7. in 9. uro, popoldne pa med 15. in 17. uro. Konec poslovnega časa določijo prodajalne dopold-ne med 12. in 14. uro, popoldne pa med 18. in 20. uro, ob sobotah med 12. in' 14. uro. Prodajalne s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom določijo, začetek poslovnega časa med 5.30 uro in 8. uro, konec poslovnega časa pa med in 20. uro, ob sobotah med 12. in 16. uro. 14. člen Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) določijo začetek poslovnega časa med 5. in 6. uro, konec poslovnega časa med 20. in 21. uro. Najmanj en bencinski servis ob mestnih vpadnicah posluje vse dneve v tednu, vključno praznike od 0. do 24. ure. 15. člen Prodajalna plina določi začetek poslovnega časa med 5. in 6. uro, konec med 12. in 13. uro. Dvakrat tedensko posluje z začetkom med 5. in 6. uro in koncem med 17. in 18. uro, ob sobotah posluje od 8. do 12. ure.- 16. člen Opijski živilski trg (tržnica) posluje: a) poleti — vse delovne dni od 5.30 do 12. ure in od 12. do 18. ure, — ob nedeljah od 6. do 11. ure, b) pozimi — vse delovne dni od 6. do 13. ure, — ob nedeljah od 7. do 11. ure. Letni obratovalni čas traja od 1. 5. do 30. 9., zimski obratovalni čas pa od 1. 10 do 30, 4. 17. člen Prodajalne tobačnih izdelkov, poštnih in taksnih vrednotnic, časopisov in revij, poslujejo med 5.30 in 23. uro s tem, da poslujejo najmanj sedem ur dnevno. 18. člen Prodajalne živil in drugih proizvodov v kioskih, razen prodajaln navedenih v 17. členu tega odloka, poslujejo v poslovnem času kot ga določa 12. člen tega odloka. 19. člen V mestnem predelu morajo poslovati stalne dežurne prodajalne in sicer: — ob delavnikih (vključno sobote) od 12. do 20. ure, — ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. ure. Dežurne prodajalne morajo zagotoviti ustrezno ponudbo živil, cvetja, spominkov, ipd. 20. člen Dejanski poslovni čas posameznih prodajaln, kot tudi število in razpored dežurnih prodajaln se določi s samoupravnim sporazumom. Pri določanju dejanskega poslovnega časa in dežurstva je treba upoštevati potrebe potrošnikov, lokacijo, kakor tudi življenjske in druge razmere v kraju oziroma okolju, kjer je posamezna prodajalna. 2. Gostinstvo 21. člen Gostinski obrati določijo poslovni čas: — hotelske restavracije začetek med 6. in 12. uro, konec med 23. in 1. uro, — restavracije, začetek med 6. in 12. uro, konec med 21. in 23. uro, — kavarne, začetek med 6. in 10. uro. konec med 23. in 1. uro, > — gostilne začetek med 6. in 11. uro, konec med 22. in 24. uro, — okrepčevalnice začetek med 5. in 9. uro, konec med 22. in 23. uro, — bifeji začetek med 5. in 9. uro, konec med 22. in 23. uro, — slaščičarne začetek med 7, in 9. uro, konec med 22. in 23. uro, — hoteli, nočni lokali in druge gostinske enote, ki nudijo prenočišča, morajo biti odprte od 0. do 24. ure, — disko klubi, namenjeni mladini, lahko poslujejo najdalj do 23. ure. — gostinski obrati na železniški in avtobusni postaji do odhoda zadnjega vlaka oziroma avtobusa. 22. člen V dneh pred prazniki, ob praznikih, na pustno soboto, pustno nedeljo in pustni torek, so gostinske enote lahko odprte vso noč. 23. člen Gostinske enote, razen hotelov in drugih gostinskih enot, ki nudijo prenočišča, smejo biti en dan v tednu zaprte. Pri določanju prostega dne morajo gostinski obrati upoštevati obseg poslovanja ter krajevne in turistične potrebe. Za prosti dan ši mora gostinski obrat pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa, ki usklajuje proste dni med gostinskimi obrati. 24. člen Dejanski poslovni čas posameznih gostinskih enot se določi s samoupravnim sporazumom. Pri določanju dejanskega poslovnega časa je treba upoštevati turistične potrebe, potrebe občanov, lokacije, kakor tudi življenjske in druge razmere v kraju oziroma okolici, kjer je posamezna gostinska enota. 3. Turistične poslovalnice 25. člen Turistične poslovalnice poslujejo vse dni v tednu s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom. Začetek poslovnega časa lahko določijo med 7. in 9. uro. konec pa med 18. in 20. uro oziroma ob sobotah med 12. in 14. uro. 26. člen Zaradi turistične ponudbe in potreb občanov, mora poslovati v sobotah od 14. do 20. ure in v letnem poslovnem času še ob nedeljah od 8. do 12. ure ena turistična poslovalnica. 4. Obrt 27. člen Organizacije združenega dela in obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki nudijo storitve občanom: — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 5.30 in 8.30 uro, konec poslovnega časa med 14. in 17. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro, — v deljenem poslovnem času določajo začetek poslovnega časa dopoldne med 5.30 in 7.3Q uro, ter popoldne med 15. in 16. uro, konec poslovnega časa pa dopoldne med 12. in 13. uro in popoldan med 18. in 19. uro oziroma ob sobotah med 13. in 14. uro, — v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času določijo začetek poslovnega časa med 5.30 in 7.30 uro, konec poslovnega časa med 19. in 20. uro, ob sobotah pa med 13. in 14. uro. 28. Člen Zaradi zadovoljitve potreb potrošnikov so dolžne organizacije združenega dela in obratovalnice, ki opravljajo storitve občanom, in poslujejo v neprekinjenem dopoldanskem poslovnem času, poslovati ob ponedeljkih in sredah med 14. in 18. uro. V tem času morajo organizacije združenega dela in obrtne delavnice zagotoviti tudi storitve na domu za popravilo radijskih, televizijskih in vseh drugih gospodinjskih aparatov. 29. člen Organizacije združenega dela so dolžne organizirati neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem, plinskem in vodovodnem omrežju, ter na plinskih, vodovodnih in električnih instalacijah v stanovanjih. OZD in obratovalnice so dolžne zagotoviti tudi neprekinjeno vlečno službo za odstranjevanje poškodovanih vozil. Ce OZD in obratovalnice ne organizirajo intervencijske službe in neprekinjene vlečne službe, kot to določa 1. in 2. odstavek tega člena, določi razpored pristojni upravni organ. 30. člen Za zadovoljitev najnujnejših potreb občanov in turistične ponudbe, mora ob sobotah od 14. do 20. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 11. ure poslovati najmanj ena stalna servisna delavnica oz. obratovalnica naslednje dejavnosti: — moški in ženski frizerski salon, — elektroinstalacije, — vodovodna instalacija, — mehanska delavnica za popravilo avtomobilov. Dejanski poslovni čas poslovnih enot s področja obrti in obratovalnic samostojnih obrtnikov kot tudi njihov razpored po prvem odstavku tega člena se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo OZD, samostojni obrtniki in občinska konferenca svetov potrošnikov. 5. Banke in pošte 31. člen Banke in pošte, ki poslujejo: — z neprekinjenim dopoldanskim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa pa med 14. in 15. uro, ob sobotah do 12. ure. — z neprekinjenim popoldanskim poslovnim časom določajo začetek poslovnega časa med 12. in 13. uro, konec poslovnega časa pa med 18. in 20. uro, ob sobotah ne poslujejo, — z deljenim poslovnim Časom določijo začetek poslovnega časa dopoldne med 7. in 8. uro, konec med 11. in 12. uro ter popoldne začetek med 15. in 16. uro, konec pa med 18. in 20. uro, — s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom, določijo začetek poslovnega časa med 8. in 9. uro, konec poslovnega časa med 18. in 20. uro, ob sobotah pa med 12. in 13. uro. 32. člen Zaradi zadovoljitev najnujnejših potreb občanov posluje centralna pošta na Titovem trgu 9 vse dni v tednu od 0—24. ure, medtem ko posluje dežurna banka v soboto od 14. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure. Banka se lahko dogovori s PTT podjetjem, da le-ta opravlja za njo dežurne posle. 33. člen Enote PTT in banke, ki poslujejo izven mestnega območja določajo poslovni čas v skladu s potrebami kraja, kjer opravljajo svoje storitve. Enote PTT in banke, ki poslujejo v pomembnejših turističnih krajih, poslujejo z deljenim ali celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom. 6. Zdravstvo 34. člen Poslovni čas zdravstvenih organizacij ter razporeditev v dnevu in tednu določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev s samoupravnim sporazumom, tako, da omogočajo uporabnikom najlažjo dostopnost. Če samoupravni sporazum ni sklenjen, se poslovni čas določi z odlokom. 35. člen V samoupravnem sporazumu določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva tudi zdravstvene organizacije, katerih zdravstvene storitve morajo biti uporabnikom dostopne v vsakem času. Pri tem se dogovorijo in določijo, v katerih zdravstvenih organizacijah ali delih zdravstvenih organizacij se organizira delo neprekinjeno, v izmenah oziroma v deljenem delovnem času. III. KAZENSKE DOLOČBE 36. člen zi denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa na vidnem mestu pri vhodu v poslovalnico, kakor tudi v poslovalnici. Denarno kazen izterja takoj na mestu tržni inšpektor. 37. člen Z denarno kaznijo od 500 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija' združenega dela ali druga pravna oseba, ki: 1. skrajša poslovni čas ali določi prosti dan brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa (5. člen); 2. zapre prodajalno v nasprotju z določilom 6. člena; 3. ne priglasi poslovnega časa pristojnemu občinskemu upravnemu organu (8. člen). Z denarno kaznijo od 500 din do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi. odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 38. člen Z denarno kaznijo od 500 din do 20.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki. stori prekršek iz 37. člena tega odloka. 39. člen Z denarno kaznijo od 1.000 din do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek OZD ali druga pravna oseba, ki posluje: 1. v trgovini v nasprotju z določilom 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega odloka; 2. v gostinstvu v nasprotju z določilom 6., 21. in 23. člena tega odloka; 3. v turističnih poslovalnicah v nasprotju z določilom 25. in 26. člena tega odloka; 4. v obrti v nasprotju z določilom 27., 28., 29. in 30. člena tega odloka; 5. v bankah in poštah v nasprotju z določilom 30., 31. in 33. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 500 din do 3.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 40. člen Z denarno kaznijo 1.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek samostojni obrtnik, ki: 1. v svoji prodajalni oziroma gostinskem obratu posluje v nasprotju z določilom 6., 13., 17., 18., 19., 21. in 23. člena tegay>dloka; 2. v svoji obratovalnici posluje v nasprotju z določili 27., 28. in 30. člena tega odloka. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 41. člen Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni Čas svojih prodajaln in poslovalnic najkasneje v 2 mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. 42. člen Podpisnice samoupravnega sporazuma o dejanskem poslovnem času v trgovini in gostinstvu so dolžne najkasneje v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka uskladiti obstoječe sporazume z določbami tega odloka. V tem roku morajo biti sprejeti tudi drugi, s tem odlokom predpisani sporazumi, 43. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja tržna inšpekcija. 44. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok, o poslovnem času v trgovini, gostinstvu in obrti (Uradni list SRS, št. 18/72). 45. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-8/81-3 Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Edvard Stepišnik 1. r. 1323. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št 8/82) ter na podlagi določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82) je iz delegatov uporabnikov in izvajalcev sestavljeni delavski svet TOZD Vodovod na svoji seji dne 29. junija 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za pitno vodo 1. Delavski svet TOZD Vodovod sklene, da se struktura cene za pitno vodo spremeni kot sledi: Del cene za enost. repr. Del cene za fin. progr. razv. dejav. Skupaj — za gospodinjstvo in ostale 6,72 din/m3 2,25 din/m3 8,97 din/ms — za industrijo 6,10 din/m3 2,25 din/m3 8,35 din/m3 2. Sredstva namenjena za financiranje programa razvoja dejavnosti oskrbe s pitno vodo se evidenčno ločijo in se morajo uporabljati skladno s sprejetim planom TOZD, usklajenim s plani OKS Celje. 3. Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene občin Celje na svoji seji dne 24. 2. 1982 s sklepom št. 38-28/82-3. 4. Sklep velja od 1. julija 1982 dalje. Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD Vodovod Celje Franc Rednak 1. r. 1324. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter na podlagi določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82) je iz delegatov uporabnikov in izvajalcev sestavljeni delavski svet TOZD Plinarna Celje na svoji seji dne 25. junija 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za mešani in zemeljski plin 1. Delavski svet TOZD Plinarna Celje sklene, da se struktura cene za mešani in zemeljski plin spremeni kot sledi Cena za mešani plin Del cene za enosfcr. repr. din/m* Del cene za financ, progr. razvoja din/m* Skupaj din/m3 I. tarifa . 15,70 0,65 16,35 II. tarifa 15,20 0,65 15.85 III. tarifa 16,45 0,65 17,10 Cena za zemeljski plin «8! Del cene za enostr. repr. din/m* Del cene za financ, progr. razvoja din/m3 4 * * * Skupaj din/m3 I. tarifa 19,90 1,00 20,90 II. tarifa 19,30 1,00 20,30 III. tarifa 20,90 1,00 21,90 - 2. Sredstva namenjena za financiranje programa razvoja dejavnosti plinooskrbe se evidenčno ločijo in se morajo uporabljati skladno s sprejetim planom TOZD, vsklajenim s planom OKS Celje. 3. Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene občine Celje na svoji seji dne 24. 2. 1982 s sklepom št. 38-28/82-3. 4. Sklep velja od 1. julija 1982 dalje. Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD Plinarna Celje Franc Pekošak 1. r. 1325. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št 8/82) ter na podlagi določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ/ št. 21/82) je iz delegatov uporabnikov in izvajalcev sestavljeni delavski svet TOZD Ceste-Kanalizacija na svoji seji dne 28. junija 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za kanalščino 1. Delavski svet TOZD Ceste-Kanalizacij a sklene, da se struktura cene za odvajanje in čiščenje odpadnih' voda spremeni kot sledi: . Del cene za enosir. repr. din/m’ Del cene za financ, progr. razvoja din/m’ Skupaj din/ms 2,34 1,60 3,94 2. Sredstva namenjena za financiranje programa razvoja dejavnosti odvajanja in čiščenje odpadnih voda se evidenčno ločijo in se morajo uporabljati skladno s sprejetim planom TOZD, vsklajenim s plani OKS Celje. 3. Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene občine Celje na svoji seji dne 24. 2. 1982 s sklepom št. 38-28/82-3. 4. Sklep velja od 1. julija 1982 dalje. Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD Ceste-Kanalizacija Celje Jože Klinc 1. r. 1326. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter na podlagi določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem de- lu (Uradni list SFRJ, št. 21/82) je iz delegatov uporabnikov in izvajalcev sestavljeni delavski svet TOZD Javne naprave na svoji seji dne 25. junija 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti In odpadkov 1. Delavski svet TOZD Javne naprave sklene, da se struktura cene za odvoz smeti in odpadkov spremeni kot sledi: za gospodinjstvo za OZD in ostale Del cene za Del cene za enostr reor flnanc' ProSr- Skupaj din/m- ' din/m« 0,90 0,16 1,06 0,95 0,16 1,11 2. Sredstva namenjena za financiranje programa razvoja dejavnosti odvoza smeti in odpadkov se evidenčno ločijo in se morajo uporabljati skladno s sprejetim planom TOZD, vsklajenim s plani OKS Celje. 3. Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za dene občine Celje na svoji seji dne 24. 2. 1982 s sklepom št. 38-28/82-3. 4. Sklep velja od 1. julija 1982 dalje. Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD Javne naprave Celje Anton Homšak L' r. 1327. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) ter na podlagi določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82) je iz delegatov uporabnikov in izvajalcev sestavljen zbor delavcev TOZD Pokopališka služba na svoji seji dne 25. junija 1982. sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za najem grobnega prostora po m2 1. Zbor delavcev TOZD Pokopališka služba sklene, da se struktura cene za najem grobnega prostora -spremeni kot sledi: •Del cene za emost. repr. din/m8 financ, progr. razvoja din/m8 Skupaj din/m8 — enojni grob 37,90 8,00 45,90 — družinski grob 55,50 12,00 67,50 — grobnice 49,70 16,00 65,70 . 2. Sredstva namenjena za financiranje programa razvoja pokopališke dejavnosti se evidenčno ločijo in se morajo uporabljati skladno s sprejetim planom TOZD, usklajenim s plani OKS Celje. 3. Ceno sprejeto s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene občine Celje na svoji seji dne 9. junija 1981. 4. Sklep velja od 1. julija 1982 dalje. Celje, dne 6. julija 1982. Predsednik zjiora delavcev TOZD Pokopališka služba Celje Anton Doler 1. r. GROSUPLJE 1328. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 191. člena statuta ob Sne Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. junija 1982 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 ms* 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981. 2. člen Zaključna računa obsegata: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa ter pregled dolgov in preplačil zavezancev. 3. člen Zaključna računa izkazujeta za leto 1981 sledeči promet: Zaključni račun davkov in prispevkov Zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov zaostanek iz leta 1980 8,542.625,40 3,718.200,35 predpis po odmeri predpis obresti in stroški 133,762.790,80 8,627.850,40 prisilne izterjave 319.103,90 13.600,15 odpisi 3,708.950,50 1,050.249,15 plačila 124,801.998,80 6,613.718,95 zaostanek na dan 31.12.1981 14,113.570,80 4,695.682,80 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-14/82 Grosuplje, dne 16. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1329. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zborg krajevnih skppnosti dne 16. junija 1982 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta Stična - Vir S-l 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta Stična - Vir S-l, ki je bil sprejet z odlokom Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24/76. Sprememba zazidalnega načrta obsega spremembo prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju in spremembo lege objektov, s tem, da je omogočena izgradnja objektov z oznako: 64, 74, 75, 76, 77, 65 in 66. Zazidalni načrt Stična - Vir S-l se s tem odlokom opredeli za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. 2. člen Spremembo zazidalnega načrta Stična-Vir S-l je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana pod št. 1858-1 v maju 1982. 3. člen Nadzor nad izvajanjem sprememb zazidalnega načrta izvaja občinska urbanistična inšpekcija. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 350-1/75 CJrosuplje, dne 24. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1330. Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. junija 1982 sprejela SKLEP Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje. Grosuplje, dne 16. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1331. Na podlagi 6. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. junija 1982 v zadevi ^ prenehanja družbene lastnine v splošni rabi sprejela SKLEP Zemljišče pare. št. 1945/14, pot v izmeri 76 m2, vpisana pri vložku št. 776 k. o. Grosuplje — naselje kot družbena lastnina v splošni rabi preneha biti družbena lastnina v splošni rabi. Skupščina občine Grosuplje dovoljuje, da se navedeno zemljišče izloči iz družbene lastnine — imetnik pravice uporabe občina Grosuplje. St. 464-3/81 Grosuplje, dne 16. junija 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. LJUBLJANA CENTER 1332. Na podlagi 12., in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 3. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1982 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«), ki obsega predel med Erjavčevo cesto, Gregorčičevo ulico. Gradiščem in Prešernovo cesto. 2. člen Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) je izdelal ljubljanski urbanistični zavod leta 1981 po št. 2610. 1 3. člen Sestavni del zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) so programski in tehnični del ter pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta. 4. člen . Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnih organih Skupščine občine Ljubljana Center in SML, pristojnih za urbanizem, Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem (LUZ) in Geodetski upravi pri Skupščini mesta Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem- tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) — (Uradni list SRS, št. 23/70). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-91/70 Ljubljana, dne 5. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust f. r. MOZIRJE Z 1333. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve 1. člen V odloku o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Uradni list SRS, št. 1/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Cene geodetskih storitev znašajo: din — za terensko in pisarniško delo 280 — za risarsko delo 150 — za figurantsko delo 120 Stroški potresnega materiala in potni stroški (dnevnice, kilometrina) se zaračunavajo posebej v skladu z veljavnimi predpisi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 5-45-61/1-1982 Mozirje, dne 2. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r. 1334. Na podlagi 234. člena zakona o "davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 152. člena statuta : občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2. julija 1982 sprejela SKLEP o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov In prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Mozirje za leto 1981 I Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Mozirje in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981. II Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje: din — obremenitve 63,527.142,70 — plačila 53,012.605,85 — odpisi 649.832,85 — zaostanek na dan 31. 12. 1981 9,864.704,00 Zaključni račun prispevka za vanje kmetov izkazuje: — obremenitve — plačila — odpisi — zaostanek na dan 31., 12.1981 starostno zavaro- dtn 5,601.123,25 4,350.534,60 488.589,00 761.999,65 ’ III Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev. IV Zaključna računa je dne 10. 6. 1982 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje s sklepom številka 021-7/82-6/1 z dne 16. 4. 1982. V Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-17/82-0 Mozirje, dne 2. julija 1982. Predsednik Skupščine občine Mozirje Alojz Plaznik L r. SLOVENSKA BISTRICA 1335. Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 2. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti ' odloka o določitvi najvišjih cen za vse "proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica sprejel ODREDBO o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 1 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine: 0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 0130 Proizvodnja živilskih proizvodov 013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha 0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606 Mestni promet 0901 Obrt in obrtne storitve 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil 090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom 090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 099131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1002 Stanovanjska dejavnost: stanarine 1003 Komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039) 2. V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 3. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode in storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na. podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 4. Določila 1. in 3. točke se ne uporabljajo za proizvode in storitve, za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen. 5. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi. 6. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/3-38-14/82 Slovenska Bistrica, dne 24. junija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. 1336. Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) sprejema občinska skupnost za cene Slovenska Bistrica SKLEP e proizvodih in storitvah, za katere se Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1. Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni « # obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom. 2. Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem ■ obvestilu za naslednje proizvode in storitve: 011113 Proizvodnja kremenovega peska 013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki 0801 Gostinstvo \ 0802 Turistično posredovanje 0901 Izdelki in storitve obrtnikov 1001 Urejanje naselja in prostora 1002 Stanovanjska dejavnost: najemnina poslovnih prostorov 100351 Čiščenje javnih površin v naselju 10030 Druge komunane dejavnosti 110301 Javna skladišča in tržnice: storitve tržnic na debelo in na drobno 110302 Storitve reklame in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903 Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 Drugo izobraževanje 1302 . Družbeno varstvo otrok in mladine ter socialno varstvo 3. V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu. 4. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev , ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organ-zacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku. 5. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju Čeh razen ža: cene' proizvodov in storitev, ki jih samoupravne Organizacije $n skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smislu 13. člena zakona 0 temeljih' sistema cen in družbeni kontroli cen. 6. Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi^ sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli .cen: niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah. 7. Obvestilo o cenah mora vsebovati: a) ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih teh- nično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša); b) mersko enoto; c) raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta; d) dotedanjo ceno za proizvod oziroma storitevr oblikovano po predpisih veljavnih do dneva dostavie cenika v obvestilo, vrsta dotedanje cene (proizvajal-ska, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen; e) ravdft nove prodajne cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna, cena v prometu na debelo, cena v prometu na drobno); f) posamezni in skupni odstotek povečanja novo-oblikovanih cen v primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. decembra prejšnjega leta; g) prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno), način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd. 8. Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti: a) izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom; » b) kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev; c) posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko cen. 9. Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 ifvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila. 10. Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni. Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke, se šteje, da cenik ni bil predložen, o čemer (zda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt. 11. Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila. Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona. 12. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati navodilo o določitvi proizvodov in storitev, za katere morajo organizacije združenega dela in samostojni obrtniki pošiljati obvestila o cenah občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica zaradi spremljanja (Uradni list SRS, št. 10/81). 13. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/5-38-14/82 Slovenska Bistrica, dne 24. junija 1082. Predsednik sveta Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica Alojz Kocijančič, dipl. inž. 1. r. 1337. POROČILO o izvedbi glasovanja na referendumu o uvedbi II. krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Makole dne 6. 6. 1982 I Na referendumu za uvedbo II. krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Makole dne 6. 6. 1982 so bili doseženi naslednji rezultati: Pravico glasovanja je imelo 1631 delovnih ljudi in občanov. Za ugotavljanje rezultatov referenduma se v smislu 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) upošteva število 1546. Glasovalo je 1500' delovnih ljudi in občanov ali 97,02 °/o. Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 1176 delovnih ljudi in občanov ali 76,07 °/o. Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 308 delovnih ljudi in občanov ali 19,92 °/o. ■ Neveljavnih glasovnic je bik) 16 ali 1,03®/«. II Na podlagi rezultatov glasovanja ugotavlja volilna komisija krajevne skupnosti Makole, da je bila v skladu s prvim odstavkom 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja sprejeta odločitev, da se uvede drugi krajevni samoprispevek v denarju, kot samoprispevek delovnih ljudi in občanov k uresničitvi programa razvoja krajevne skupnosti Makole. Makole, dne 6. junija 1982. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Makole Jože Lesjak 1. r. 1338. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) je skupščina delegatov krajevne skupnosti Makole na svoji seji dne 6, julija 1982 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Makole 1. člen V krajevni skupnosti Makole, ki obsega naselja: Dežno pri Makolah, Jelovec, Ložnica, Makole, Mosteč-no, Pečke, Savinsko, Stari grad, Stopno, Stranske Makole, Strug, Štatenberg in Varož se uvede II. krajevni samoprispevek v denarju kot samoprispevek delovnih ljudi in občanov k uresničitvi programa razvoja krajevne skupnosti Makole. 2. člen Sredstva samoprispevka se bodo namensko Uporabila za izvedbo programa in sicer: 1. za vodooskrbo po planu 1981—1985 v znesku 1.500.000 din, 2. za mostove: Mostečno 150.000 din, Makole 500.000 din," Pri Stranskih Makolah 250.000 din in manjši mostovi 200.000 din, 3. za asfaltiranje cest: Jelovec—Variša vas 750.000 din, Jelovec—Babna loka 750.000 din, v Stepnem 200.000 din, v Pečke 300.000 din, v Makolah 300.000 din, v Strugu 100.000 din. Stranskih Makolah 100.000 din in Štatenberg—Lešje 700.000 din, 4. (izgradnja transformatorskih postaj: Jelovec, Varož, Stopno, Pečke in dve po planu 1986—1990 za vsako po 150.000 din, 5. za PTT omrežje 200.000 din, 6. za urejevanje krajevnih cest ca. 40 km a 40.000 din/km, 7. ostala področja komunale: za mrliško vežo v Makolah 200.000 din in urejevanje trga Makol 100.000 din, 8. družbene dejavnosti: dom krajanov 500.000 din in športna igrišča 100.000 din. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. 8. 1982 do 31, 7. 1987. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 9,000.000 din. 4. člen Samoprispevek so dolžni plačevati delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Makole in sicer: 1. od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu — po stopnji 2 odstotka, 2. od neto pokojnin — po stopnji 2 odstotka, 3. od katastrskega dohodka ali dohodka negozdnih površin in vrednosti za posek odkazahega lesa — po stopnji 4 odstotke, / 4. od dohodkov iz gospodarskih in poklicnih de- javnosti ter avtorskih pravic: a) zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku; — od bruto osebnega dohodka — po stopnji 2 odstotka, b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku; - — od odmerjenega davka" ^ ' po stopnji 10 od- stotkov. 5. člen 1. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z.varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 2. Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. 3. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 6. člen Za pravilno in namensko uporabo sredstev po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Makole, ki mora o zbranih in porabljenih sredstvih ob koncu vsakega leta poročati skupščini delegatov krajevne skupnosti Makole. 7. člen O uporabi sredstev samoprispevka, ki se bodo zbrala nad predvidenim zneskom iz 3. člena tega sklepa, odloča skupščina delegatov krajevne skupnosti v letnih programih dela. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na računu samoprispevka KS Makole št. 51810-842-048-822059. 9. člen Glede odmere odpisov, pobiranja in izterjave samoprispevka se uporabljajo predpisi, ki veljajo za odmero, odpise, pobiranje in izterjavo davkov občanov. 10. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke v okviru svojih pristojnosti. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1982 dalje. Makole, dne 6. julija 1982. Predsednik skupščine delegatov krajevne skupnosti Makole Marjan Kaučič 1. r. 1339. Na podlagi 7. člena zakona o razpisu referenduma za podaljšanje krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pragersko-Gaj (Uradni list SRS, št. 23/82) daje volilna komisija krajevne skupnosti Pragersko - Gaj POROČILO o izidu referenduma za podaljšanje samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pragersko - Gaj Na območju krajevne skupnosti Pragersko - Gaj so bili na referendumu dne 27. 6. 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. volilna komisija je ugotovila, da je od 1124 volilnih upravičencev glasovalo 1023 volilcev ali ali 91 %, 2. 40 volilnih upravičencev je na začasnern delu v tujini, 1 občan je v zaporu, 3. za uvedbo samoprispevka je glasovalo 779 volilcev ali 71,93 %>, 4. proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 244 volilcev ali 22,53 %, 5. glasovanja se ni udeležilo (razen navedenih pod točko 2) 60 volilcev ali 5,54 %. Volilna komisija krajevne skupnosti Pragersko-Gaj je ugotovila, da je za podaljšanje samoprispevka glasovala večina volilnih upravičencev in da je bil referendum izveden v skladu z zakonom. Pragersko, dne 27. junija 1982. Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Pragersko — Gaj , Alfred Tramšek 1. r. 1340. Na podlagi statuta krajevne skupnosti Pragersko-Gaj, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 7. in 8. člena zakona o referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pragersko - Gaj (Uradni list SRS, št. 23/82) ter v zvezi z izidom referenduma dne 27. junija 1982 je skupščina krajevne skupnosti Pragersko -Gaj na seji dne 7. julija 1982 sprejela SKLEP o podaljšanju krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pragersko - Gaj 1. člen Krajevni samoprispevek se podaljša za obdobje 5 let in sicer od 1. avgusta 1982 do 31. julija 1987. 2. člen S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 5.350.000 din. Z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka se bo realiziral del srednjeročnega plana krajevne skupnosti Pragersko - Gaj po naslednjem programu: 1. zgraditev transformatorja v Gaju — 450.000 dinarjev, 2. odkup zemljišča in komunalna ureditev le-tega za izgradnjo trgovskega lokala v Gaju — 500.000 din, 3. izgradnja mrliške veže na Sp. Polskavi — 1.200.000 din, 4. zgraditev transformatorja na Pragerskem — 450.000 din, 5. izgradnja avtobusnih postajališč v naselju Gaj in Pragersko — 250.000 din, 6. dokončna ureditev kanalizacije — 500.000 din, 7. izgradnja pločnika oziroma poti za pešce v Gaju in Pragerskem ob glavni cesti (od transformatorja v Gaju do Pernata na Pragerskem — 2,000.000 dinarjev. Program je finančno ovrednoten tako, da je pri vsaki investiciji upoštevano tudi prostovoljno delo občanov. Vse^morebitne podražitve bomo skušali kompenzirati z živim delom. 3. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo oziroma si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko traja samoprispevek, na območju krajevne skupnosti pragersko - Gaj, po stopnji 1 °/o in sicer: 1. od neto osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu. 2. od neto pokojnin, 3. od . katastrskega dohodka -ati dohodka negozdnih površin, 4. delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo obrtne in dige gospodarske, dejavnosti (ali intelektualne storitve) od celotnega- doseženega dohodka, zmanjšanega za davek iz obrtne dejavnosti oziroma iz intelektualnih storitev, '5. delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske, intelektualne ali druge negospodarske storitve — od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za davek iz obrtna .dejavnosti v odstotku, oziroma za. poseben občinski davek intelektualnih storitev, 6. občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim bivališčem na območju krajevne skupnosti Pragersko - Gaj, v znesku 3600 dm letno — z njimi se sklepajo letne pogodbe. 4. člen 1. Samoprispevek se ne plačuje od družbenih de- narnih pomoči, invalidnin, pokojnin z Varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, 1 .... 2. samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi, 3. plačila samoprispevka so oproščeni tudi občani, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega ; in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,. 4. kmetje,, če njihov katastrski dohodek ne presega 4500 ifin na gospodarstvo in jim je kmetijstvo gdinl,vir preživljanja, 5. .kmetje in občani, ki opravljajo obrtne in druge dejavnosti oziroma intelektualne storitve za čas, ko imajo pravice de oprostitve davka po veljavnih preti- .tt " .... ..'-v .'?* > ; ' .. Način pobiranja samoprispevka: — krajevni samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. — samoprispevek zavezancev iz 3., 4. ih 5. točke 3. člena obračunava in pobira uprava za družbene prihodke Skupščine občine Slov. Bistrica. ' ^ shrnoprispevekdz1 6. točke 3.'člena Se pobira let- no in se zbira na posebnem računu-krajevne skupnosti Pragersko. Vsa sredstva zbrana ,na podžgi samoprispevka so namenska in se bodo zbirala na. posebnem žiro računu št. 51810-842-048"•82Ž617 krajevne skupnosti Pragersko. - 6. člen 5 sredstvi žbrSnimi -š krajevmm samoprispevkMn upravlja svet krajevne skupnosti Pragersko, ki je enkrat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnosti Pragersko in zbore občanov e zbranih sredstvih ISfev9^8 ^ ° 8 semeprispe'*,,m.zbranih 6 mt^ebiihi spremembi ah dopolnil vi sprejetega programa"' razpravlja in sklepa zbor občanov krajevne ' ■- av:.-/.-V SpM’ :t' ^' rj g|^|| ‘•v'- • :>: škfep žačnb" veljati naslednji dan po objavi v 0i&9W. " ' ^ Pragersko, dne 7. julija 1982. Podpredsednik skupščine krajevne sktipnosn Pragersko — Gaj Andrej Godec 1. r. — ŠMARJE PRI JELŠAH 1341. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju' (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji dne 5. julija 1982 sprejel SKLEP e javni razgrnitvi osnutka načrta ureditve Slivniškega jezera v občini Šmarje pri Jelšah I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega . sklepa se razgrne osnutek načrta ureditve Slivniškega jezera v občini Šmarje pri Jelšah. II Osnutek načrta ureditve Slivniškega jezera je izdelal Razvojni center Celje pod številko 1/82 v mesecu aprilu .1982. III V času razgrnitve lahko k osnutku načrta ureditve Slivniškega jezera poda svoje predloge in pripombe vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija oziroma skupnost. ‘ - IV Osnutek načrta ureditve Slivniškega jezera v občini Šmarje pri Jelšah je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah — komite za urejanje prostora in varstvo okolja, soba št. 30 in na sedežu krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem in Vinski vrh vse delovne dni med uradnimi urami. V ? Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasni deski v krajevni skupnosti Vinski vrh in Šentvid pri Grobelnem. St. 350-1/81-2 Šmarje pri Jelšah, dne 5. julija 1982. , . v , Predsednik . ..i.*/ Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Branko Pucelj, dipl. inž. 1. r. " .. ' ŽALEC ' 1342. Skupščina občine Žalec je na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 26., 27. in 173. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela.' žfeoba krajevnih skupnosti in: družbenopolitičnega zbora flhe 29. junija 1982 spre-jeia ” / ' * Žalec Viljem Petek 1. r. 1343. Skupščina občine Žalec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) ter 174. in 198. člena statuta občine1 Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80. 14-'80. 16/80 in 1/82) na seji zbora Združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. junija 1982 sprejela • -V-' •• 7 . -v -iv. SKLEP potrditvi letnega zaključnega računa davkov in Drisnevkoy za leto 1981 t r„ IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' . 1 ' , , ................... :>• 1 • ’• ■ - St. 400-5/82-4/6 ...... Žalec, dne 29. junija 1982. . .. <, , "" ■ ' Predsednik1 Skupščine občine Žalec V Viljem Petek I r. . -.. .*. v .i 1 . V. >.» ‘ . 1344. .. Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78,‘34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) in 69. člena zakona o stanovanjskem’ gospodarstvu (Uradni •Ust SRS, -št. •8?»iy ria seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti i* družbenopolitičnega zbora dne 2». junija 1982 sprejela ....• . .-.•V ir ' V ..,V ■ .1 ■. it.. s K r, E * •■•i • •‘■, ■l,',v ■•■i'1 o potrditvi samoupravnega sporazuma e ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalne A • ■ -'r i".. A •,• . .* - • •• t, • ' .: i'c: • f:,'.v—? '1 Potrdi se samoupravni sperazuzu o ustaoeFviiid samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec. Ta sklep začne Uradnem listu SRS. ti .... veljati - ovni dan po r St. 010-1/82-1/1 1 Zdlec, dne 20. junija 1882. ' ^ " . ;•.••• '• .; . L • ,-•• ' ... ,, ... ■ •>. •'•■.v-.t: • . jff •:> PUtiSBlilMk ;.t t 1" t Skupščine občine ■ r,Žalec ,. i-, ... • .. Viljem Petek 1. r. ,, f' V •• • r; ; -'č' V - *. . 'jv ■ ■■■..■.{ •.. ••.•■■ :.rf 'f." > f . f . : ,x.t . /S '‘1: '1SS5 ■" • 7 .('Vf. « • " Izvršni Wel Skupš5me. ^čiae Žalec je m podtaeS 22. člena zakona o temeljih sistema cen in dmžbeni kontrpli cen. (U^adnj, list SFRJ, št'1/80 in 30/Wl in 7. člena odloka o pravicah is d^žnostih. j(yrg#- nov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 32/80) i« 231. člene Statuta občine, Žalec (Uradni list ,,SRS„ Št. »V70, 9/80. 14/80, 16/80 ia:l/tB). na, ;** da# 34., junija »»3 6j (?1 ' f. -m« ODREDBO o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in blaga na drobno 1. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah te odredbe, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov; panoga Proizvodi, ki spadajo v dejavnost skupina podskupine Stopnja za kritje stroškov največ v višini na debelo na drobno v •/• v •/• 1 2 3 4 5 6 0111 01111 011113 kremenčev pesek, kremen 3 5 0120 1030 01200 01302 013021 kamen, marmor, gramoz, pesek osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha — specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva 5 12 posebni predpisi — 8 Za izdelke Samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke. 2. Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke odloka o oblikovanju prodajnih cen ,v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82). 3. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/82-3 Žalec, dne 24. junija 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl. oec. 1. r. 1346. Volilna komisija krajevne skupnosti Andraž daje na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo podaljšanja samoprispevka v krajevni skupnosti Andraž (Uradni list SRS, št. 21/82) POROČILO o izidu glasovanja na referendumu 20. junija 1982, za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka v denarju za modernizacijo krajevnih cest, adaptacijo zadružnega doma za pridobitev društvenih prostorov in za gradnjo mrliške vežice v krajevni skupnosti Andraž I I Na področju krajevne skupnosti Andraž, so bili na referendumu 20. junija 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 496 glasovalcev, 2. na dan referenduma je glasovalo 466 glasovalcev, 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 376 glasovalcev. 4. proti je glasovalo 85 glasovalcev, 5. neveljavnih glasovnic je bilo 5. Referendum je uspel, za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka se je izreklo 376 od 496 v volilni imenik vpisanih glasovalcev. II Volilna komisija je ugotovila na podlagi glasovalnih spisov, da je za podaljšanje krajevnega samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in je na podlagi 5. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73) v krajevni skupnosti Andraž sprejeta odločitev za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka v denarju za izvrševanje komunalnih in gradbenih aktivnosti. Andraž, dne 20. junija 1982. Predsednik Predsednik volilne komisije sveta krajevne skupnosti Ivan Kolšek L r. Srečko Pižorn 1. r. 1347. Skupščina krajevne skupnosti Andraž je na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo podaljšanja samoprispevka v krajevni skupnosti Andraž (Uradni list SRS, št. 21/82) in izida referenduma dne 20. junija 1982 na seji dne 27. junija 1982 Sprejela SKLEP o uvedbi podaljšanja krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Andraž 1. člen Na območju krajevne skupnosti Andraž se uvede podaljšanje krajevnega samoprispevka za modernizacijo krajevnih cest, adaptacijo zadružnega doma za pridobitev društvenih prostorov in za gradnjo mrliške vežice. 2. člen Samoprispevek se bo plačeval v denarju za dobo petih let in sicer od 1. avgusta 1982 do 31. julija 1987. 3. člen S samoprispevkom bo zbranih predvidoma v petih letih 3,000.000 din, kar za investicije iz 1. člena tega sklepa ne bo zadoščalo in se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov. 4. blen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo porabila za: — enoletni prispevek za asfaltiranje ceste Pod-sevčnik, od tega 10 odstotkov za cesto Sevčnik, — enoletni samoprispevek za cesto v zaselku Lovče, — enoletni samoprispevek za cesto iz Dobriča v zaselek Hotunje, — polletni samoprispevek za razširitev telefonskega omrežja v krajevni skupnosti, — polletni samoprispevek za adaptacijo zadružnega doma za pridobitev društvenih prostorov, — polletni samoprispevek za adaptacijo ceste zaselkov Topolovec Grebence, — enoletni' samoprispevek za lokacijo in gradnjo mrliške vežice v Andražu. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Andraž in sicer: — 1,5%> iz neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja, — 1,5 «/o od katastrskega dohodka kmetov, — 1 °/o od pokojnin, če je le-ta višja kot 4.000 din, — 1,5 »/o od dohodka obrtnikov. Z določitvijo osnove se bo doseglo, da bodo vsi zavezanci samoprispevka približno enako obremenjeni glede na svoje pridobitvene zmožnosti. 6. člen Od socialnih podpor, invalidnin, varstvenega dodatka. štipendij, vajeniških nagrad, otroškega dodatka in regresa za letni dopust se ne bo plačeval samoprispevek.' 7. člen Od samoprispevka,' ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 30/74, 5/76, 10/76 in 8/78) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 8. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalldsko-po-kojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo, obračunava in odmerja samoprispevek občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Žalec. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. 9. člen Sredstva, ki bodo zbrana s samoprispevkom, so strogo namenska in se bodo uporabljala izključno zato, kot je določeno v 4. členu v zvezi s 1. členom tega sklepa. Sredstva se bodo zbirala- na zbirni račun pri Službi družbenega knjigovodstva — ekspozituri Žalec št. 50750-780-2010 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Andraž. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, se zapadli samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Žalec. 11. člen Svet krajevne skupnosti Andraž skrbi za zbiranje sredstev od samoprispevka ter upravlja s temi sredstvi. Za izvajanje gradnje objektov iz 1. člena tega sklepa odgovarja posebni režijski odbor. Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo izvajala Skupščina krajevne skupnosti Andraž. 12. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se Od 1. avgusta 1982. Andraž, dne 27. junija 1982. Predsednik sveta krajevne skupnosti Andraž Srečko Pižorn 1. r.. Predsednik skupščine krajevne skupnosti • Andraž Rafko Umbreht 1. r. Na podlagi 122. člena poslovnika Skupščine občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/81) objavljamo URADNI POPRAVEK odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 23-1192/82 z dne 25. 6. 1982 Pri prepisovanju je prišlo do pomote, zato sp 2. točka 1. člena pravilno glasi: »2. nadomestilo od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča se določi v znesku 0,14 din za stanovanjske površine in garaže, za poslovne površine pa 0,42 din od m^;« Sekretar skupščine Frane Tekavee 1, r. VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE Stran 1298. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb IMS 1289. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb — pomilostitev po uradni doUnostl iw izvršni svet skupščine sr Slovenije 1$00, Odlok o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila - M63 1301. Odlok o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode In storitve Republiški skupnosti za cene v potrditev MM Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1302. Navodilo o uveljavljanju premije za plemenske telice za obnovo črede plemenskih krav v letu 1982 1667 1303. Navodilo o uveljavljanju premije za plemenske krave za povečanje staleža osnovne črede v letu 1982 1668 1304. Navodilo o uveljavljanju premije za privezovanje telet za pitanje v letu 1982 1669 1305. Navodilo o načinu uveljavljanja nadomestila v proizvodnji mleka v letu 1982 1669 1306. Odločba o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nad-pregled živalskih proizvodov 1670 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1307. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb 7. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev v delovni organizaciji Salonit Anhovo 1673 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1308. Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se Re- publiški skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1674 1309. Sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe o de- lovnih razmerjih med delavci in odvetniki v SR Sloveniji 1676 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1310. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane 1676 1311. Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane 1677 1312. Sklep o določitvi cen za storitve v zadevah geo- detske službe, ki. jih opravlja Mestna geodetska uprava Ljubljana 1679 1313. Poslovnik za delo Skupščine mesta Ljubljane 1680 1314. Statut Mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana 1708 1315. Sklep o spremembi sklepa k cenam oziroma uporabninam na ljubljanskih živilskih trgih in k cenam na parkiriščih, parkirnih urah in za odvoz nepravilno parkiranih vozil (Ljubljana) 1719 1316. Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za Krško vas (Brežice) 1720 1317. Sklep o proizvodih im storitvah, za katere se ob- činski skupnosti za- cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja (Brežice) 1720 1318. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz- vode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Brežice) 1721 1319. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o za- zidalnem načrtu dela stanovanjske cone 10 b v Vojniku (Celje) 1722 1320. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu naselja Frankolovo (Celje) 1722 1321. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dolgo polje III (Celje) 1722 1322. Odlok o poslovnem času (Celje) 1723 1323. Sklep o spremembi sklepa o ceni za pitno vodo (Celje) 1726 1324. Sklep o spremembi sklepa o ceni za mešani in zemeljski plin (Celje) 1726 1325. Sklep o spremembi sklepa o ceni za kanalščino (Celje) 1727 1326. Sklep o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Celje) 1787 Stran 1327. Sklep o spremembi sklepa o ceni za najem grobnega prostora po m? (Celje) 1727 1328. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 (Grosuplje) » 1728 1329. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Stična-Vir S-l (Grosuplje) 1728 1330. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Grosuplje 1728 1331. Sklep o prenehanju družbene lastnine v splošni rabi (Grosuplje) 1729 1332. Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnega otoka CO-1/8 (»Majda Vrhovnik«) (Ljubljana Center) 1729 1333. Odlok o spremembi odloka o cenah za geodetske storitve (Mozirje) 1729 1334. Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega ra- čuna davkov ins prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov občine Mozirje za leto 1981 1729 1335. Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz- vode in storitve Občinski skupnosti za cene Slovenska Bistrica v potrditev 1730 1336. Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se Ob- činski skupnosti za cene Slovenska Bistrica pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja 1730 1337. Poročilo o izvedbi glasovanja na referendumu o uvedbi n. krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Makole (Slovenska Bistrica) 1732 1338. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob- močje krajevne skupnosti Makole (Slovenska Bistrica) 1732 1339. Poročilo o izidu referenduma za podaljšanje samo- prispevka za območje krajevne skupnosti Pragersko—Gaj (Slovenska Bistrica) 1733 1340. Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Pragersko—Gaj (Slovenska Bistrica) 1733 1341. Sklep o javni razgrnitvi osnutka načrta ureditve Slivniškega jezera v občini Šmarje pri Jelšah 1734 1342. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Žalec za obdobje od leta 19S1 do leta 1985 1734 1343. Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1981 (2alec) 1735 1344. Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec 1735 1345. Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in blaga na drobno (Žalec) 1735 1346. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo podaljšanja krajevnega samoprispevka v denarju za modernizacijo krajevnih cest, adaptacijo zadružnega doma za pridobitev društvenih prostorov in za gradnjo mrliške vežice v krajevni skupnosti Andraž (Žalec) 1736 1347. Sklep o uvedbi podaljšanja krajevnega samopri- spevka na območju krajevne skupnosti Andraž (Žalec) 1736 — Uradni popravek odloka o spremembi odloka o na-. domestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Domžale) 1737 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina ze leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — 2iro račun 50100-G03-4032'3 — Oproščeno, prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72