st' 6 (1437) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 10. februarja 1977 ^februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ifjSUIGEZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI ^vMizgoMiie KPS Aprj|a hr\ Pos - uo partijska dejavnost v novomeški občini _ ena ustanovnemu kongresu KPS 1937 na Čebinah APrila bo nost v J vsa Part'jska dejav- čena 4r![)"leški občini Posve- Sresa KP^ak - ,ustanovneSa ZK j. 7 Občinski komite Psoval raČrt imenoval a ®a JublleJa in odbor i devetindvajset članski Proslavo.3 0Srednj° občinsko Pl 0r8antILal!t'Vnost Lo v osnovnih ^tankihJd'l ^ bodo na aprilskih KPS prcd ,°“ravr>avalc zgodovino P° njem pf' inskim kongresom in Snovanjem rf b°d° združone s Pnostno akna 3pnla 111 '• maja' “hanovnep-, , demiJ° v počastitev -— kongresa bo pripravila SLOVESNO v BREŽICAH Predv^^°i občiristvo. se je na Ea praznik nnske8a kulturne-iu poklon n V osavsLem muze-UlI)etnika c° sP°minu velikega to Priložn ranceta Prešerna. Za Vrata slik, Je muzej odprl kolon3eemoDolehjske Sl‘kar' lenosti iP njihovi ustvar- nik Dole n • Su re8°v° ril predsed- ?Qve>vkateriP.muzeia- usta-■aročnn ; , as izstavljajo Navja. Vp* dko plastiko SlovankC ku*turni strani. ^P°stavlieno°i muzeJev Je Več takih Pnčakovati je ie n, !Znienjav- Posavski povabil kni>Iireditev pose" A?tarie ki • , e,ktiv brežiške razuniev! ani P°kazal veh' n°Stizasodel23-m priP’ravlie' 'vanje. * Prešernovi Vajenci 77 hatI0pnijeOran‘ Slovenske 'jek 2vL LJubljani sov „ SaUcaSAZUdIP(jgOVOru Prud' »a P^liliPeaP^MS'čln-%dazma|>adeSVe Prešern >977 0nivpl:'n°vo fil- po- na-novega "2°so Prejeli: °blikn arhitekn^ f., Bons no n anje snr. ’ shkarstvo, ^«o&lkov. knjiži Kocm UrarU-6 delo; » za "hk° in Ivan «8?** re1ulpkt0nske in Pe^ittPesnik r‘e mariborske g®10 Krakar za na 2birko tobu“ »Nekje za tam nrac^. S'ikar Miha Primož ,2“« » s5 s »°2air Jkno uv i * Darijan ipotn’ i cter SVri ' Primož s??,- ss. K^kiCan^J' Ptoslavfob Ja s^ fjvnci Pr^ern683 roJstva- bo S'• Hubert twJnovc8a skla-‘elj Vihov>h ofe za k ved- Sfeisgfcjft PvJJ, Koni Vancz Marin-Sto’na dosežke ahcr za >je«, J. drami iza vlo8° ^bu^gaJUcr pza režijo ivitf -' in »’jP°mladne]B .s,kladateii M»ivi,c kot Mdan St,bilj tnov^uer tcb™ * -ne in Za A”\”,l,ladnega Sn Tkot svinid»n°V0 delo O?ijo ^makie ?aJ , fcžlser Sk j’’VrniteV“ ,,j£ vaijsko n ibon, Samostn’,n ar lanez n«dijka Vr 1976 raZS,aV° v ,ančič razstavo Prevajalka l^aia r,ln skop sko (bto-Hilan s?°bnik, u ,a ar'>itekiov » > Porenta. V wbfin) Za ?Ha Velkavrh s"1' Vvz?ojnoaar'>tek.onske "varstvenih zavo- občinska konferenca ZK. Komunisti v Dolenjskih Toplicah bodo imeli posebno proslavo v počastitev pomembnega partijskega dogodka izpred približno štirih desetletij. Kulturne ustanove in šole bodo pripravile svoje praznovalne programe, vendar vključene v občinskega. V občini bodo zbrali zgodovinsko gradivo iz obdobja ustanovnega kongresa, hkrati pa poskrbeli za spomenike in druga obeležja, ki govore o revolucionarni preteklosti na območju občine. Komite je imenoval posebno komisijo, ki bo zbrala predloge za nova obeležja. Sveta ZK v Novoteksu in Labodu pa imata nalogo znova ovrednotiti pomen stavk novomeških tekstilnih delavcev v letu 1934, in to ustrezno obeležiti. _V aprilu naj bi bila v Novem mestu javna televizijska oddaja „Mi med seboj", na kateri bodo udeleženci poskusili ovrednotiti revolucionarnost predvojne in povojne generacije. PO POTEH ŠTIRINAJSTE Mladinci, športniki, šolarji, planinci, rezervni starešine in delegacije družbenopolitičnih organizacij Senovega so v soboto, 5. februaija, krenili na -pohod po poteh slavne 14. divizije. Dve brigadi, ki sta skupaj šteli 160 udeležencev, sta se podali vsaka v svojo smer in se srečali na Bohorju, kjer je bila spominska svečanost. Udeleženci pohoda so prisostvovali otvoritvi smučarske vlečnice, za katero so prispevali denar delovni kolektivi ter obe krajevni skupnosti, senovska in brestaniška. Planinsko društvo in TVD Partizan sta ob tej priložnosti dobila priznanje za razvijanje množičnosti v športnih in planinskih vrstah. V KOSTANJEVICI VSI, „KI V SRCU DOBRO MISLIJO" Lamutov likovni salon v Kostanjevici je bil 4. februaija prizorišče prisrčnega srečanja z letošnjim Prešernovim nagrajencem, univerzitetnim profesorjem Borisom Kobetom. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v salonu ob tej priložnosti odprli razstavo slikarjevih mo-notipij in ga predstavili občinstvu kot slikarja. O umetniku in njegovem delu je obširno spregovoril un. prof. dr. Jože Kastelic. Prireditev je imela izreden odziv med občinstvom. Obiskali so jo številni znani družbenopolitični in kulturni delavci Slovenije, med njimi predsednik CK ZKS France Popit, dr. Janez Milčinski, Ivan Potrč, dr. Bratko Kreft, Božidar Jakac, dr. Jože Brilej in številni drugi. O razstavi poročamo na kulturni strani. „RDEČI LEPOTEC“ - Po slavnostni otvoritvi so si gostje ogledali prostore v novem domu JLA. Na sliki od desne proti levi: Stane Potočar-Lazar, načelnik generalnega štaba JLA, Rade Petrovič, komandant novomeške garnizije in Franc Tavčar-Rok, komandant ljubljanskega armadnega območja. (Foto: Janez Pavlin) Vez ljudstva in njegove vojske Novi dom JLA v Novem mestu je v soboto odprl generalpolkovnik Stane Potočar V soboto, 5. februaija popoldne, je načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar-Lazar odprl novi dom JLA, za katerega je pred manj kot dvema letoma (4. julija 1975) vzidal temeljni kamen. Svečanosti sta se med drugimi gosti udeležila tudi komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok ter republiški sekretar za narodno obrambo generalmajor Miha Butara. Po ogledu avle, v kateri je razstava fotografij o poteku gradnje doma, so si gostje ogledali štiristezno kegljišče, strelišče, kabinet za mini trim, restavracijo s kuhinjo ter knjižnico. Med najlepše prostore pa sodi dvorana s petsto sedeži, v kateri je bila slavnostna akademija, posvečena 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo partije in slovenskemu kulturnemu prazniku. V kulturnem programu so sodelovali priznani slovenski in hrvaški umetniki-recitatoiji, pevci opernih arij, zbora „Dušan Jereb11 in PRIKAZ TREBANJSKEGA TABORA V jedilnici industrije otroške konfekcije Jutranjka na Radni so v torek odprli likovno razstavo, kije nekakšen prikaz 10-letnega dela Tabora likovnih samorastnikov iz Trebnjega. Razstavljenih je 23 slik in 7 skulptur, tako da je vsaj z enim delom predstavljen domala sleherni udeleženec taborskega srečanja. Razstava bo odprta do sredine prihodnjega tedna. „Krka“, folklorna skupina Emona iz Ljubljane ter vojaška godba JLA iz Zagreba. Rade Petrovič, komandant novomeške garnizije, in Jakob Berič, predsednik občinske skupščine, sta v svojih uvodnih govorih poudarila, da z novim domom nastaja še tesnejše sode-lovanjena kulturnem , političnem in športno-zabavnem življenju med pripadniki JLA in prebivalci novomeške občine. s * s 5 * * s * * s v N s H V % * j * UREDNIŠTVO V GOSTEH Naši novinarji bodo v torek, 15. februarja, obiskali krško občino. Za pogovor z občani smo tokrat izbrali krajevno skupnost SENOVO Srečali se bomo v prostorih Izobraževalnega centra na Senovem od 17. ure dalje. Nadejamo se, da boste prišli na pogovor od blizu in daleč, nam celovito predstavili vaš okoliš in vaše delo z vsemi uspehi in tegobami. Teden v znamenju filma Pet dni slovenskega filma v Novem metau * * * \ „BLIŽA SE ŽELEZNA CESTA11, sta ubrano zapela učenca bršljin-ske osnovne šole na torkovi proslavi slovenskega kulturnega praznika. Svečanosti v ta namen so imeli tudi v nekaterih delovnih organizacijah, zlasti pa so se Prešerna in drugih mojstrov peresa spomni-li V vseh dolenjskih šolah. (Foto: J. Pavlin) V ponedeljek, 14. februaija, se bo v novomeškem kinu Krka začel Teden slovenskega filma, večdnevna prireditev, ki v skromnejših okvirih kot v Celju tudi v Novem mestu že postaja tradicionalna. Namen tedna je približati slovenski film našim ljudem ter tako pripomoči pri oblikovanju boljšega fdmskega okusa. Lani si je filmske predstave v času Tedna slovenskega filma ogledalo skoraj 5000 gledalcev, letos pričakujejo organi-zatoiji še večji odziv. V petih Uneli sc bodo na treh popoldanskih in eni večerni predstavi zvrstili tile slovenski filmi: Bele trave, Tistega lepega dne, Med strahom in dolžnostjo ter Vdovstvo Karoline Zašler. V sredo bodo na programu izbrani kratki filmi. Na sobotni večerni predstavi, prav tako pa tudi na popoldanskih se bosta gledalcem skoraj gotovo Razmeroma toplo in lepo vreme, ki se je začelo včeraj, bo prevladovalo še nekaj dni. Ob koncu tedna se bo vreme poslabšalo, pričakujemo tudi padavine - v nižinah dež. Posavje pozornosti Delovni obisk Franceta Popita, Franca Šetinca, in Franca Šalija — Povabljeni še drugi visoki funkcionarji Predsednik CK ZKS France Popit, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član istega organa Franc Šali so v dneh od 9. do 11. februaija na obisku v posavskih občinah. Za prvi dan obiska so Brežiča-ni sklicali razširjeno sejo komiteja občinske konference ZK. Na dnevnem redu je bila razprava o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v tozdih in krajevnih skupnostih, usposobljenosti in učinkovitosti komunistov in osnovnih organizacij ZK ter o uspešnosti družbenopolitičnih organizacij pri mobilizaciji občanov. Za popoldne je osnovna organizacija ZK Agrarie napovedala sestanek v Cateških Toplicah. Povabljeni so bili tudi predstavniki Slovina, Gozdnega gospodarstva Brežice in kooperanti. Hkrati so v brežiški gimnaziji sklicali razširjeno sejo aktiva komunistov interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Nanjo so povabili predstavnike gospodarstva in krajevnih skupnosti. Danes dopoldne se bodo gostje mudili v Krškem. Dopoldne bodo prisostvovali seji komiteja občinske konference ZK, popoldne pa medobčinskemu posavskemu posvetu, na katerega so vabljeni tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič, sekretar RK SZDL Milan Kučan, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Janez Barbo-rič. Jutri bo razgovor in srečanje v sevniški občini, popoldne pa še pogovor z delavci v tovarni pa pirja in celuloze v Krškem. J. T. predstavila igralca Boris Cavazza'in Milena Zupančič. Film Vdovstvo Karoline Zašler bo seveda ostal na rednem programu še v nedeljo. Za osnovnošolsko mladino bodo po njihovem izboru v Tednu slovenskega filma v dopoldanskih predstavah zavrteli Pastirce, Ne joči Peter, in Srečno, Kekec! Vstopnina je običajna. Pri nakupu vstopnice za vseh pet filmov je popust, saj stanc skupna vstopnica 40 din za balkonske sedeže in 32 din za parteme. PRAVNI NASVETI ZASTONJ Delavci Beti lahko zastonj dobijo pravne nasvete. Ob sredah in četrtkih od 12.45 do 14.15 se lahko po nasvete obrnejo na dipl. pravnico Marijo Čmugelj v KSS, soba 29. ŽIVLJENJE V POKLICU Včeraj zvečer so v galeriji na sevniškem gradu odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občin celjske regije pod naslovom ..Življenje v poklicu". Pobudo za likovno ustvarjanje na to temo je dala celjska skupnost za zaposlovanje v želji, da se tudi nazorno likovno ustvarjanje prepleta s poklicnim usmerjanjem. Razstava je bila prvič prikazana javnosti v Celju. Do 20. februarja bo odprta v Sevnici. ZNIZANE CENE dolenjka trgovsko podjetje Novo mesto PRODAJAMO MOŠKO IN ŽENSKO ZIMSKO KONFEKCIJO PO TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH OD 30 % DO 50 % v prodajalnah „TEKST1L", Novo mesto, Glavni trg 27 in ..BLAGOVNICA" Črnomelj od 8. februarja do 10. marca 1977. ..DOLENJKA" Ne zamudite ugodne priložnosti! trgovsko podjetje Za nakup se priporočamo! NOVO MESTO ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Kadar potuje Waldheim, potuje v imenu svetovne organizacije. Pred leti je kandidiral za predsednika Avstrije, a ni uspel. Na Dunaju se sprašujejo, kdo je bolj popularen v Avstriji: kancler Kreisky ali IValclheim ? To vprašanje še ni rešeno, mandat Waldheima velja štiri leta. Svetovni tisk posveča veliko pozornosti Srednjemu vzhodu. Še ta mesec bo pri- Oči sveta so uprte v Afriko šel v ta del sveta ameriški zunanji minister Vanče. To regijo pa bo v kratkem obiskal tudi zunanji minister ZR Nemčije, Genscher. Tik pred prihodom Waldheima je izraelski zunanji minister Jigal izjavil, da Izrael ne misli priznati Združenim narodom nobene vloge v mirovnih pogajanjih o Srednjem vzhodu. Razlog je na dlani: v tej organizaciji imajo večino neuvrščeni -ta skupina zahteva brezpogojni umik z vseh zasedenih ozemelj. Nihče ne more širiti svojega ozemlja z vojno. Z eno besedo: Izrael je za pogajanje z vsako arabsko deželo posebej. Dvostranske pogodbe bi imele večjo obvezno moč kot generalni sporazum z Arabci. Arabci menijo, da bi bila ženevska konferenca najbolj primeren forum za rešitev vseh vprašanj. Američani niso za to rešitev, vendar bodo pristali na to. V Ženevi bodo namreč delili skupno mizo s Sovjeti, ki so soodgovorni za sklic konference. Do te konference bo prav gotovo prišlo, vendar šele v drugi polovici tega leta. Izraelci računajo na nesporazum med Arabci. Sirija in Libija sta pretrgali diplomatske stike. Sudanski pred- sednik Nimeiri je obtožil Libijo, da spet kuje zaroto proti Sudanu. V tej situaciji se egiptovski predsednik Sadat vse bolj in bolj približuje bogatim petrolejskim državam. Ta tendenca je že dolgo očitna. Vse bolj kazno je, da se Sirija oddaljuje od Sovjetske zveze in polagoma približuje taboru bogatih. Sovjetska zveza se v arabskem svetu zdaj naslanja na Libijo. Libijski predsednik Gadafi je bil pred tedni na uradnem obisku v Moskvi. Kljub temu, da je Sadat pretrgal vse tesnejše stike s Sovjetsko zvezo, dobiva prek drugih še orožje iz Sovjetske zveze. Moramo malo zaviti stran — iz Srednjega vzhoda v Afriko je samo korak. Novo na afriški sceni je: ameriški veleposlanik pri svetovni organizaciji Andrew Young potuje po afriških deželah. To pa je jasen znak, kako veliko pozornost pripisuje Amerika afriški celini. Zanimivo in značilno je, da je ameriški predsednik imenoval na ta položaj črnca, pravzaprav polčmca. Prav gotovo to ni bilo slučajno. Prejšnji ameriški predstavnik Moynihan je bil aroganten, na deželo tretjega sveta je gledal zviška. Ali bo skušal Young posredovati tudi v rodezijskem vprašanju? Kaj malo verjetno, pravno je namreč Južna Rodezija še vedno pod britansko upravo. Smith je res novembra 1965 proglasil neodvisnost Rodezije, vendar ni te države priznala niti sosedna Južna Afrika. Rodezijski črnci zahtevajo v imenu večine svojo državo -Zimbabve. Angleži so določili že rok proglasitve te države - prvi marec 1978. Vendar vse kaže, da bo rasistični premier Smith izigral angleške predloge. MIRAN OGRIN VOLILNA KAMPANJA V INDIJI — V Indiji se nadaljuje volivna kampanja - volitve bodo marca. Indijska opozicija je zelo aktivna, v njenem imenu nastajajo večinoma politiki, ki so cesto izgubili stik s potrebami časa. Voditelja opozicije Narajan in Ram se obračata množici. Slednji je pred kratkim izstopil iz vladajoče kongresne stranke in ustanovil svojo stranko. Kakšna je beseda delavcev? Tudi okornejša, iskrena beseda zadene bistvo — Slabo delo aktivov delavcev komunistov Že nekaj let (še posebej smo to opredelili z ustavo in zakonom o združenem delu) zahtevamo, da bi morali vsem delavcem omogočiti, da povedo, kar jim leži na srcu, spoštovati njihovo besedo, razčistiti, na kar opozarjajo, in če nimajo prav, razložiti, v čem se motijo. Vse to je še posebej poudarjala Zveza komunistov in njena jasna usmeritev je predvsem v vsebinski zahtevi po tako imenovani delavski večini. Številni dokumenti so jasno opredelili to usmeritev in ne nazadnje moramo pri tem omeniti še poseben pomen aktivov delavcev komunistov, ki bi jih morali imeti v sleherni občini, žal pa obstajajo marsikje le formalno. To pa je nedvomno ugotovitev, ki bi ji vodstva ZK morala posvetiti gotovo večjo pozornost kot do- slej- Ze znana peta seja CK ZKS je jasno ugotovila, da celo občinske konference Zveze komunistov ne morejo razpravljati o NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, so bile podeljene Prešernove nagrade (7) ter nagrade Prešernovega sklada. V minulem letu smo o kulturi veliko besedovali: bilo je Cankarjevo leto, „Človek, de-' lo, kultura" je bila akcija Komunista. Veliko je bilo povedanega, več storjenega. V ospredje spet stopa nepoklicna kulturniška ustvarjalnost. Plete in razpleta se široka mreža je- der, ki v vaseh, mestih, zaselkih, lakotni ljudi po še bogatejšem kulturnem spoznanju. Samo visoko kulturna družba pa je lahko tudi ustvaijalna, uspešna, trdna. Kultura ni nekaj, kar bi lahko vtkali zgolj in samo v knjige, pesmarice, teatrsko žlahtnost. Danes tudi ni več edini dejavnik narodnobuditeljska. Je precej več: je potreba in temelj humanizirane družbene skupnosti, neločljivi in sestavni del vseh naših ravnanj in ukrepanj. Počlovečenje vseh družbenih odnosov pa je najvišji izraz kulturnosti družbenega občestva, ki padajoč in klecajoč kljub vsemu rine naprej, pri čemer postaja vsebina „žive naj vsi narodi..vseobsegajoča, kot taka pa predstavlja tudi nujo vsakega človeka. KAŽIPOT SAMOUPRAVLJANJU Na seji predsedstva CK ZKJ so poudarili, da mora biti enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije akcijska spodbuda in kažipot povsem določenemu delu za nadaljnjo uveljavljanje socialističnega samoupravljanja. Akcijski poudarek pripravi kongresa slovenskih komunistov - bo osmi po vrsti - so dali tudi na seji predsedstva CK ZKS, v sklop priprav na kongres pa sodijo tudi obiski predsednika Franceta Popita v slovenskih občinah. V preteklem tednu je bilo v Sloveniji precej pomembnih sej, med drugim je izvršni komite predsedstva CK ZKS zaostril odgovornost v zvezi z izpeljavo postopka sprejemanja samoupravnih sporazumov. SOLIDARNOSTNA ZAVEST Zvedeli smo, da so se pričeli Velenjčani dogovarjati z Idrijčani o tem, kako zaposliti tiste delavce rudnika živega srebra, ki jim grozi, da bi lahko ostali brez dela, potem, ko se je znašel idrijski živosrebrni rudnik v velikih težavah, ki jim ni več sam kos. Sedaj je že jasno, da ne bo nihče ostal brez dela, spodbudna pa je tudi vest o pogovorih med obema rudnikoma, saj kaže med drugim tudi na visoko solidarnostno zavest med delovnima kolektivoma, vrednoto torej, kije in mora ostati temeljni kamen socialističnega samoupravljanja. POCENITVE IN PODRAŽITVE Kar četrtino vseh izdelkov na našem trgu so zajele spremembe prometnega davka, pri čemer se je precej artiklov pocenilo v prid proizvajalcem (in potrošnikom), nekateri pa so se tudi podražili (na primer uvoženi avtomobili). Proizvajalci in sestavljalci domačih avtomobilov trdijo, da ne bodo podražili tako očitno, da bi to pripeljalo do upadanja povpraševanja po štirikolesnikih. Bomo videli ... KAKŠNA BO GOSPODARSKA „LETINA"? Strokovnjaki so napovedali, da bo sedanji zagon industrijske proizvodnje v Jugoslaviji trajal: nekateri napovedujejo celo možnost 10-odstotnega povečanja, kar pa je skoraj za pol več, kot je zapisano v resoluciji o politiki uresničevanja plana v letošnjem letu. Takole menimo: že če bomo dosegli tisto, kar piše v resoluciji, to pa je odvisno od vseh nas, bo gospodarska „letina“ ugodna, hkrati pa lahko potihem navijamo še za mnenje ekonomskih ekspertov ... MILAN MEDEN 1 I I * * ki nobenem pomembnejšem vprašanju, predvsem pa ne sprejeti sklepov in stališč, če bi o tem ne razpravljali ti aktivi. Gre torej za izredno tesno poveza-nonost ZK z delavci, ki bi jo morah že zaradi naše najširše družbenopolitične usmeritve z vso odgovornostjo tudi uresničiti. Problemi se, kot kaže, začenjajo predvsem pri vprašanjih kadrovske politike, pri čemer gre zlasti za sekretarje, nadalje pri ugotavljanju, kdo je lahko član aktiva in pri razmišljanjih, kako veliki naj bodo aktivi, da bi lahko delovali tako, kot hočemo, itd. Toda vse to so v bistvu samo obrobna vprašanja, ki ne bi smela omejevati vsebinskega pomena. Res je sicer, da delavcem, žal, nemalokrat primanjkuje družbenopolitičnega znanja in usposobljenosti, vendar imamo gotovo vse možnosti, da bi to nadoknadili. Delavski interesi in pogledi so in gotovo bodo še precej časa pač tudi nekoliko drugačni od pogledov tistih, ki imajo več znanja in boljše položaje. Toda mnogokrat v političnem delu ne potrebujejo samo tistih, ki zaradi znanja in sposobnosti lepše govorijo, temveč predvsem take, ki znajo s svojimi, četudi okornimi besedami udariti žebelj na glavo in povedati tako, kot čutijo in mislijo. Iz zadnieea PAVLIHE Morda bi lahko na dolgo razpravljali z nekom, ki je ob teh ugotovitvah dejal, da nedelavnost aktivov delavcev komunistov kaže moralno-politično ozračje v posamezni občini oziroma odnos do ustave in usmeritve ZK. Toda nekaj resnice je gotovo v njegovi izjavi. JANEZ KOROŠEC TELEGRAMI Teheran - Iran bo zgradil do leta 1981 še dve nuklearni termocentra-li. Iranski plan predvideva do konca tega stoletja vec kot dvajset objektov takega značaja. Iran se pogaja o teh načrtih predvsem s Francijo, ZR Nemčijo, Švedsko in Japonsko. Zaradi manjše proizvodnje nafte si bo skušal Iran zagotoviti kredite v tujini. Moskva - V Sovjetski zvezi so izstrelili novo vesoljsko ladjo s človeško posadko. Poveljnik te je polkovnik Viktor Gorbatko. Vesoljska ladja se bo združila z orbitalno vesoljsko postajo ,,Sojuz - 5“, ki kroži v tirnici že od julija lanskega leta. Do združitve naj bi prišlo po dveh dneh letenja. Ankara - Vse kaže, da bodo v Turčiji kmalu razpisali volitve. Notranji problemi so se nakopičli do te stopnje, da ni druge rešitve. To pa bo potisnilo rešitev ciprskega vprašanja spet v stran. Volitve naj bi organizirala nova, izvenstrankarska vlada. Menijo, da bodo volitve jeseni - oktobra. Dunaj - V jugovzhodni Štajerski, na meji z Madžarsko, se nadaljuje petdnevna bojna vaja. Pri teh vajah sodeluje tudi tankovski bataljon. Vaje se bodo končale 11. februarja, ko bo v Lipnici mimohod čet. Pretoria - Predsednik organizacije jugozahodne Afrike Nujoma seje zavzel za sklic konference o Nami- tedenski mosail Dober mesec pr& mi se je indijska scer>w * no razgibala, kampanji je dala nel mične napetosti. kJ če kongresne stranMM stopila skupina Wlednf& litikov. Prvi med tefflifiM ši minister za Ram, poleg njega pa5,1 na še premiera drvff\ Prades in Orisa. NoM ka se imenuje Kongf mokracijo. . J Prvič v zgodovini M zdaj omenja možnosti kongresna stranko ® na volitvah. Na zaaim zagotovila dve tretjin čino. Vsiljuje se vtis, Indira Gandhi zdaj živi. Dejansko vodi f J y na stranka usodo (u od leta 1885 - ta * zmagala še na vseh Samo mimogrede nat mo, da bodo kmahf r tudi v Pakistanu. državi zmaguje sta‘n manska liga - ta ,, bila ustanovljena ‘e , Indijska opozic katerih votivnih okt f stopila enotno. Om skuša zbrati vse oa desnice. Celo indija iZ i 'j Opozicija išče opor0 ^ strankah indijskega zagovarjajo šepat, tendence - ena taw je tudi Tamil Par^'M ja izkorišča predm ščanje cen, latui so . čale kar za 15 nJA kar je prizadelo P revnejše sloje. V tem kratkem bi morali vsaj ^ omeniti še izneb* - te bodo maja-mier Rabin se J za svoj položaj.JM nasprotnikov, pw\ «; kos stari Goldi\M$' la prava možača- ^ Rabin se je te predsednikom Slo m obale - Boignyje^.aM je bil v Ženevujffi sta oba državnika o ložnosti obravnav ^ bo Palestincev o «jtal Izraelcu Drugi P spet, da je šlo bin bi pred voflV zal, kako široko f-pV* tik je. Da je za rn /( ša rešiti Izrael u bijL Ta naj bi bila p bili fes 1.3 naj bi mednarodni zn ^ ne more pričako« ^ j# južnoafriških oblasu ' jo vsako rešitev. V * 10? okrog 900.000 ^rn.’ moI belcev. Od teh jil' J® j,jja1 Nemcev. Ta deželaij « gjf svetovne vojne n e ms* I “ WSM0 rentabilni, ko je pa v tem našem premog« *** ROM VEC PRIMESIl m "" f, DOLENJSKI LIST Prosim navzoče, da zapustijo sestanek, ker bom podal samokritik®* ^ St. 6 (1437) - 10- mask - Trgovine že r ^ Vlati- MarciLj m,dru8e rekvizite, saj je pust pred skril za nla«»--° . * rat* °b dnevu pustnih šem ® latei® bi ,CIU °kfaz al* Pa se našemil v osebo, doslej Han 56 ra? Pon°rčeval. To bo kot vsakič veselja za mlado in staro. MODNA REVIJA —. Mladinci Trikona Kočevje so v sodelovanju s kočevsko Tekstilano in prodajalno obutve Peko organizirali v Šeškovem domu pestro modno revijo. Na reviji so sodelovali številni amaterski ansambli narodno zabavne glasbe iz kočevske in ribniške občine. GENERALOV ZADETEK V POLNO - Prva sta se na novem kegljišču doma JLA v Novem mestu pomerila generalpolkovnika Stane Potočar (na sliki med metom) in Franc Tavčar in tako odprla še eno štiristezno kegljišče v dolenjski metropoli. (Foto: Janez Pavlin) PREMIERA V DOMU JLA — V novem novomeškem domu JLA je bila v ponedeljek popoldne že prva predstava jugoslovanskega filma ,,Djevo-jački most“. Po projekciji so se predstavili režiser Miomir Stamenkovič ter igralci Žarko Radič (Jastreb v Kapelskih kresovih) in Marko Nikolič. SEMIČ-rp.r^a.2STava ELoKRANJSKIH Kra' VIN JPBuiBirS! vkHPnost Semič bo 7' ma?ca vVcdnevih 25. do ^lokranisldi, »Razstavo ^do lahko snTi na.kater' *ovalci vjn ^°de'ovali vsi pridc-fnetliške »L" črnomaljske in C0 Pndelui^6’ ki zlat° kaplji-taZstavo bo h Za trg' Pred ? vin- PniavngUSltaClja in anali' Odhodno ; 1 za razstavo. Plijave vin0f Potrebno zbrati Mavo je 2fPf w ~ rok M * iz mptrji, Uar* ograd-{^javijo prile °bčine sc lahko •*a. i cPmlnt klcti Met-tri. e °bane pa Jožetu Vidl?“kovcu v Semiču, »in pfe J Selih Pfi Sc-Odbor", ,„ nih. Pr‘Prav- i w«ga oHkrt Ulan društva J1,01:1 « i ne. ^gradnikov ustanovitev -v-w. Bele kraji-iJireditveni odbor Znaten vzpon domačih »možganov” | PROSTA delovna MESTA! Sejmišča I K k ba ul0:, Ponedeljkov $ živ ie bila „ ahen, razen pra- Hjfe' KmetjeaPi°daj ■tUdi 8°vcja ^26** 38 nad tr Pnpeljail 338 1 ? Mav Naprosi I?esece starih id p v S°veje ^ bilo tudi 44 "Sfrfcvtfe Prodanih pa 34 ■f£od » 5‘0n>ev “t!80 d*> Od tri do ;/sled„ dm- Govei?VPa od 990 do ti dft cene: voli imela ^S^PaU^iV4’50 d0 I« ^ PtOdai Mlade L1*dlnk.iloBram žive ^Ve Pa 11 j P° 14-50 do 18 J Brežicf. $ ^tre£bro b“fm I? bil P °1 telPo"ujali 4 1° din, Žk 50 jih 417 pHt*L-tri mesecc-i * i Patini’ na ima ivuiviiiii, j vPlivane®a nainom l Pret>ujanja vinske trte. Začenja se je na Pridelek emt>nejših vinogradniških opravil, ki bistvc-nu ^ er vin0er , er na vinsko trto samo. Ne rečejo zastonj, da * ttjo *a tiste velik . 0 raztegne na vso zimo, kar je koristno J obrate, ki tega dela ne zmo- s to v Lj'*3 bo huH ^em času po Valentinu. Vendar s tem £ liki ti milihnira/ 8*a^° vP*'va*113 brstenje vinske trte, kar S l Vedo, h.. .Zirnah ne pride v poštev. Izkušeni vinograd- £ Hlan/ °rsteni->^e. moS°če z zapoznelo rezio delno zadržati < V H)Vpenja in ",usulre z zapoznelo rezjo----------------------- — Glert 1tJe> na vpiit . u'li poznemu mrazu, ki prav rad požge ,^rezi vinske°t VtlnoSra(^n'^ovo žalost seveda. poznati vsaj nekaj osnovnih pravil, %vj°- n\ora'!,^C lrt®’ vzdržuje ravnovesje med rastjo in ^ tj Za vse v7o °®ra ‘)c poznati vsaj nekaj osnovnih pravil, Požene;1 'e na enolpt"0 °*5*'*ce- ^eUa osnovno pravilo, da vinska Ce jim por, ki izvira ali iz nezadostnega razumevanja ali pa celo (še vedno) iz ostankov tehnokratskih in birokratskih pojmovanj. Slovenija kajpak v tem ni bila izjema, o čemer govori ugotovitev, da šc dandanes štejejo za ..izumiteljska" oziroma „novator-ska“ mesta le Ljubljano, Maribor in Celje. Pod tem je treba razumeti, da je v teh mestih največ organizacij združenega dela, v katerih se razvija izumiteljstvo. Če bi hoteli izumiteljska jedra podrobneje naštevati, sc ne bi mogli ogniti Dolenjski oziroma nekaterim občinam, kjer so nekatere delovne organizacije celo za zgled na tem področju (denimo novomeška tovama zdravil Krka). I. Z. V koruzi slabši Kljub moči v času setve in enomesečni julijski suši je bila lanska kmetijska letina kar dobra, kakor ugotavlja najnovejše poročilo republiškega statističnega zavoda. Pridelali in priredili smo dva odstotka več kot v letu 1975, največ pa je k temu prispeval prirast goveda in perutnine. Suša je najbolj prizadela pridelovanje krmnih rastlin, saj je bil pridelek sena in detelje znatno manjši kot leto poprej. Statistiki so še posebej dali pod drobnogled pridelovanje koruze, ki je postala najvažnejša poljščina tudi v naši republiki. Lani sicer nismo dosegli rekordnega pridelka, kljub temu pa smo presegli pridelke vseh let, razen 1975. leta, ko smo pridelali nad 200.000 ton koruze. Povprečni hektarski donos je lani znašal 33,9 stotov na hektar, kar je sicer tretje mesto v državi, vendar precej zaostajamo za poprečji Srbije (42,4) in Hrvatske (38,4). Zelo različni donosi v posameznih slovenskih občinah nakazujejo še velike možnosti, da bi zvečali povprečen hektarski donos. Opazno je zlasti zaostajanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki imajo ugodne naravne možnosti in zlasti dovolj toplote, ki jo koruza potrebuje za rast, vendar so na repu ali vsaj pod republiškim povprečjem. Samo kočevska občina, ki pa nima pomembnejših koruznih polj, presega republiško povprečje, vse druge so pod njim. Najmanjši pridelek koruze imajo kmetovalci v črnomaljski občini, kjer v povprečju niso dosegli niti 25 stotov. Le še nekaj izrazito nekmetijskih slovenskih občin je za njo. Odveč je najbrž na-glaševati, da je hektarski pridelek zrcalo kmetijske tehnologije, gnojenja, vlaganja, produktivnosti . . . M. L. »Razvita” Metlika Po kriterijih dogovora o splošni porabi spada metliška občina med razvite slovenske občine in se s 30 tisoč dinarji narodnega dohodka na prebivalca uvršča okoli tridesetega mesta od skupaj šestdesetih slovenskih občin. Občani pa se sprašujejo, kako more biti razvita občina, ki nima ne primerne kino dvorane, ne kulturnega doma, ne telovadnice, da o dobrih cestah, elektriki, vodovodu in drugih komunalnih stvareh sploh ne govorimo. Vse tako kaže, da bo letos metliška občina plačala precej visoko ceno za to svojo ,,razvitost". Lani so namreč iz slovenske solidarnosti dobili 1,15 milijona dinarjev. Med letom so bolje organizirali davčno službo, jo krepko priganjali, da je iztcijala vse zaostale dajatve, sedaj pa se je izkazalo, da je občina že tako „bogata“, da bo morala vrniti vsaj milijon, če ne celo cele vsote, in morda celo dajati v sklad. Milijon pa je za metliško občino 12 odstotkov lanskega proračuna! Tisti milijon, ki ga bodo morali vrniti, so namenili za pomoč pri sanaciji Novotcksa, za starostno zavarovanje kmetov in za adaptacijo bivše osnovne šole v Drašičih, kjer naj bi dobil prostore zgodovinski arhiv. Ce bo treba ta denar vrniti, bo občina prosila odbor podpisnikov dogovora o splošni porabi, da bi bil rok vračanja dve do tri leta. Kaj lahko pa se tudi zgodi, da bo metliška občina zaradi svoje ..razvitosti" spet zdrknila med nerazvite. A. B. DANA t. ennlA* *"v* TVIJa UJIIUV1IU pmvuv, ua vin k' jc zrasel iz dvoletnega lesa. . vke. kletnega lesa, ne bodo rodile. Pravimo °ko) etni (es /j Wnr„eZ|?ike (dv^ .01^'06^ Je mogoče rezati na čepe (eno mn *°cnie ? e?)> daljše reznike (3 do 4), penjevce ter ^ , ne8a lesa k' ulij*0 več oseni očes. Oblikujemo take * LRfaH^' ki ni „ • zahteva vzgojna oblika in sposobnost 2 ?tti„n^‘' ki v mislijo nekateri kratkovidni j ^0(in. re. Uroien ^ ve*‘kimi pridelki obremenijo trto bolj 0 °Pravljati g/0. 'es je treba odstraniti, to delo pa je J °zi vso zimo, tudi takrat, ko ni čas za samo 4 Inž. M. L. - Najbrž bo kmalu pust; iz uprave so naročili delovne obleke. (Branko Babič) „DAIMA"f TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET^ IN DESTILACIJA, MIRNA, RAZPISUJE IN OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA (NI REELEKCIJA): a) VODILNA DELOVNA MESTA 1 .VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA z visoko ali višjo strokovno izobrazbo ter s 3-oziroma 5-letno prakso pri opravljanju enakih ali podobnih del, z aktivnim znanjem tujega jezika; 2.VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA (SEKRETARJA) z visoko ali višjo strokovno izobrazbo ter s 3- oziroma 5-letno prakso pri opravljanju enakih ali podobnih del; 3.VODJA SLUŽBE ZA KAKOVOST z visoko ali višjo izobrazbo organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri in s prakso pri opravljanju podobnih del. Kandidati za vodilna delovna mesta morajo imeti organizacijske in družbenopolitične sposobnosti. b) OSTALA DELOVNA MESTA 1.ŠEFA VZDRŽEVANJA z visoko ali višjo strokovno i-»r>hra7hn in s 3jlpfno Drakso; 2. POMOČNIKA ŠEFA VZDRŽEVANJA z visoko ali višjo strokovno izobrazbo; 3. POMOČNIKA ŠEFA PRODAJNE SLUŽBE z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in prakso pri opravljanju podobnih del; 4. POMOČNIKA ŠEFA NABAVNE SLUŽBE z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; 5. REFERENTA ZA PRODAJO OSVEŽUJOČIH PIJAČ z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; 6. VODJO SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in s potrebnim izpitom za opravljanje teh del; REFERENTA ZA NABAVO SADJA IN SUROVIN ZA PREDELAVO z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; 8. ZASTOPNIKA ZA PRODAJO POLPROIZVODOV z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; 9. VEČ TEHNOLOGOV z visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; 10. VEČ DELAVCEV z EKONOMSKO SREDNJO ŠOLO ALI ADMINISTRATIVNO SREDNJO ŠOLO za delo v računovodstvu in administraciji; 11. MOJSTRA VZDRŽEVALNIH DELAVNIC IN POMOČNIKA MOJSTRA VZDRŽEVALNIH DELAVNIC s srednjo strokovno izobrazbo in s 3-letnimi delovnimi izkušnjami pri podobnih delih; 12. VEČ KEMIJSKIH IN KMETIJSKIH TEHNIKOV za delo v laboratoriju in v proizvodnji; 13. VEČ ELEKTRIČARJEV ALI ELEKTROMEHANIKOV TER KLJUČAVNIČARJEV za vodenje strojev in vzdrževalna dela; 14. VEČ DELAVCEV s končano osemletko za delo v proizvodnji; Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije Med pustovanjem in feminizmom S seje tiskovnega sveta pri RK SZDL: kako počastiti dan žena 8. marec Na seji tiskovnega sveta pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, ki jo je 2. februaija v Ljubljani vodil predsednik Mitja Ribičič, so posvetili posebno skrb letošnjemu praznovanju 8. marca. Socialistična zveza si prizadeva dati 8. marcu pravo vsebino. „Nikomur niti na pamet ne pade, da bi 29. november spremenili v pustovanje, žal pa to dostikrat naredimo z 8. marcem,“ je bilo rečeno v razpravi. Kakšen naj bo ta praznik, je sicer določeno z že sprejetimi stališči Socialistične zveze, pa vendar je potrebno vsako leto znova opozaijati na pravo vsebino. Kot da v nekaterih delovnih organizacijah in širših sredinah ne bi vedeli, kaj početi! Povsem jasno je, da je ena prvih nalog v pripravah na volitve 1987 in v zvezi s tem zagotoviti tovarišicam ustrezno mesto. Po zanesljivih podatkih iz leta 1975 je bilo v elektroindustriji, tekstilni industriji, industriji usnja, v grafični dejavnosti, tobačni industriji, trgovini in gostinstvu, v družbenih službah ter v uprav- Vse to že poznamo. Zanimivo bi bilo v posameznih delovnih organizacijah izvedeti, koli- ko časa so ob 8. marcu posvetili tem nalogam in koliko organizaciji zabave. Izbrati pravo pot med veselico, ki velikokrat razvrednoti mednarodni pomen 8. marca, in drugo skrajnostjo — feminizmom — to je naloga ob prazniku. RIA BACER nih organih in organizacijah nad polovico vseh zaposlenih iz vrst tovarišic. Imajo torej veliko večino, toda njihov delež na vodilnih delovnih mestih je „škan-dalozen“, tako je bilo rečeno na torkovi seji. V gospodarstvu je na vodilnih mestih samo 3 odst. žena, v družbenih službah pa 25,1 odstotka. In da tovarišic ni (ali skoraj ni) vse od predsedstva SFRJ in partijskih organov navzdol do najrazličnejših republiških organov, je tudi res, in tudi tu bodo potrebne spremembe. Med naslednjimi nalogami ob 8. marcu naj spet in po možnosti uspešneje izpostavimo problematiko kmetijske proizvajalke, zaposlovanje in usmerjeno izobraževanje pa pridobitev kvalifikacije in izobraževanje ob delu pa otroško varstvo in celodnevno šolo. ¥ ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE - V mali dvorani doma JLA v Novem mestu so v ponedeljek popoldan podelili odlikovanja predsednika SFRJ tov. Tita zaslužnim občanom novomeške občine. Priznanja so nagrada za njihovo aktivno delo v NOV, ter za družbenopolitično aktivnost pri krepitvi naše samoupravne socialistične družbe. Najvišja priznanja so dobili: pokojni Milan Breščak, Franc Koželj, Franc Zajc, Alojz Rodič, Franc Rangus, Alojz Klobučar. Mara Glonar ter pokojna Majda Jereb. (Foto: Janez Pavlin) Kje si še, pesem narodnoosvobodilnega boja? Nad 30 let je preteklo, odkar smo doživeli svobodne dni v svobodni domovini. Neštetim ni bilo naklonjeno doživeti enkratne radosti: narod, zapisan smrti, je ponosno zmagal. Nič več suženjstva, nič več tiralstva, nič več pokorščine. Revolucija je prebudila v ljudeh neslutene moči in sposobnosti. Vojne strahote na bojišču, v zaledju, taboriščih in pregnanstvih so vzbudile v srcih naših ljudi neusahljivo hrepenenje po svobodi in dostojanstvu človeka. „Kar je velikega, rodi trpljenjeje nekoč zapisal pesnik naših hotenj. Ta misel naj bo tudi izhodišče za naš pogovor in naše bodoče sodelovanje. Prof. dr. Boris Paternu, predstojnik katedre za zgodovino slovenske književnosti na filozofski fakulteti v Ljubljani, je pred nekaj leti sprejel družbeno odgovomodelo: zbrati, urediti in izdati slovensko narodnoosvobodilno pesništvo od 1941 do 1945. Zbiranje doslej neznanih pesmi, nastalih v tem obdobju in v prvih povojnih letih, je postavil na tako široko in hkrati organizirano osnovo, da ne bi smel noben tovrstni tekst ostati pozabljen, zanemarjen ali nevreden pozornosti. Doslej je zbranih ali evidentiranih že približno 7000 takih slovenskih pesemskih tekstov z najrazličnejšimi vsebinskimi razponi izpovedne in pripovedne narave. Že dosedanja bera je presegla vsa pričakovanja. To so vendarle tako dragoceni dokumenti časa in ljudi v njem, da brez pridržkov zaslužijo našo vsestransko pozornost. Slavistično društvo Dolenjske, ki prekriva območje brežiške, krške, sevniške, črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, se je odločilo, da se s pomočjo in sodelovanjem vseh drugih zainteresiranih dejavnikov (predvsem organizacij zzvezo borcev, socialistične zveze, šol, strokovnih ustanov, prizadevnih posameznikov itd.) organizirano, sistematično in odgovorno loti evidentiranja in zbiranja tovrstnega gradiva na navedenem območju. Takoj je namreč potrebno pod- črtati, da se nobenemu imetniku takega gradiva ni treba bati, da bi moral le-tega izročiti, ker se še kako dobro zavedamo, da so to skoraj vedno tudi nepozabni spomini na težke čase, starše, hčere, sinove, brate, sestre, prijatelje, tovariše . .. Lahko se zgodi, da bi se kdo sramoval pesmi, ki so morda zapisane z okorno roko na slabem papirju ali celo na kakem dragem predmetu, in še dodal: koliko je lepših, boljših! Vsi taki in podobni pomisleki so čisto odveč. Vse, kar je bilo ustvarjenega, zapisanega v dneh velikih človeških stisk in revolucionarnih hotenj, je enkraten, neponovljiv krik človeka in svojevrsten odmev na čas in razmere v času. Morda žive v spominu posameznikov danes neznani verzi s še ne-zabeleženim napevom iz tistih časov. Tudi take dragocenosti ne smejo v pozabo! Obstaja en sam odklonilen kriterij: ponaredki ne pridejo v poštev. Osnovni kriterij za sodelovanje pa je: gradivo mora biti originalno, z vsemi morebitnimi slovničnimi in pravopisnimi napakami. Prepisi izgubljenih originalov se upoštevajo le, če se zanje ugotovi, da so izvirnega porekla, ne pa ponarejeno blago iz mirnejših časov naše revolucije. Cas hiti in briše spomine na vojni in prvi povojni čas. Zato pogumno na dan s še neznanimi dokumenti Vrtec pred otvoritvijo Nova pridobitev za ribniške otroke - Ob zadovoljstvu tudi kaplja grenkobe zaradi popačenih ..informacij" Novi otroški vrtec bo v Ribnici sprejel 92 otrok. V njegovi kuhinji bodo lahko pripravili do 900 obrokov tople hrane. Tako bo razen malčkom vrtec koristil tudi vsem učencem v podaljšanem bivanju v osnovni šoli. Z novim vrtcem bo razbremenjen edini dosedanji, ki je imel zmogljivost le 36 otrok, vendar jih je zaradi potrebe sprejemal občutno več. Skupnost otroškega varstva Ribnica namerava letos obnoviti Gozd ne zraste v eni uri Gozdni požari povzročajo veliko škodo - Bolje preprečiti, kakor gasiti — Posvet v Novem mestu prvi te vrste Vsako leto imamo v Jugoslaviji vznemirljivo število gozdnih požarov, ki povzroče veliko gospodarsko škodo, da škode, ki ni preprosto ocenljiva z dinarjem in nastaja z uničevanjem tako pomembnega naravnega činitelja, kot je gozd, sploh ne omenjamo. Čeprav gozd kot pomemben del družbenega premoženja in nepogrešljiv člen našega okolja ščitijo številni zakonski predpisi, pa statistika ugotavlja, da število gozdnih požarov narašča. Na našem ožjem območju štirih dolenjskih občin (Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika) so samo lani zabeležili 42 prijavljenih gozdnih požarov, ki so poškodovali ali uničili 44 hektarov mladih gozdnih nasadov in 130 hektarov gozda. Številka je večja kot prejšnja leta, kar kaže na porast gozdnih požarov, hkrati pa tudi kliče k bolj organiziranemu in učinkovitejšemu varstvu gozdov. Na posvetu o stanju in ukrepih za protipožarno zaščito gozdov, ki ga je organizirala UJV Novo mesto 2. februarja in so se ga udeležili pred- stavniki GG Novo mesto, delavci UJV, predstavniki gasilskih društev ter drugih družbenopolitičnih organizacij, so po uvodnih predavanjih ing. Janeza Pence in Milana Laha ter po obširni razpravi izoblikovali nekatere sklepe, s katerimi naj bi omogočili čim boljše varstvo gozdov pred požari. ■> Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v ogromni večini primerov povzročitelj gozdnih požarov človek (zažiganje travnikov ob gozdu, vlaki na parno vleko, malomarnost izletnikov), zato so udeleženci posveta soglasno sklenili, da mora akcija protipožarne zaščite gozdov seči dovolj široko med organizacije, ki imajo na temelju družbene zaščite pravico in dolžnost varovati gozdove, prav tako pa kot vzgojna, izobraževalna in propagandna akcija med najširše kroge delovnih ljudi. Tako široka akcija je posebno potrebna v najbolj kritičnem spomladanskem obdobju (marec, april), ko je največ požarov. Med sklepi velja omeniti, da bodo začeli predpise resneje uveljavljati s primerno kazensko politiko. M. MARKELJ vrtec v Sodražici. V njem je prostora za 22 otrok. Vendar je tudi ta vrtec preobremenjen. Ko bo odprt novi ribniški vrtec in obnovljen vrtec v Sodražici, bo potrebam po otroškem varstvu v glavnem zadoščeno, čeprav bomo še vedno daleč zaostajali na lanskim republiškim povprečjem, sc pravi, da bi imela petina otrok urejeno varstvo. Prav zaradi tega predvideva srednjeročni načrt ureditev otroškega varstva tudi v Loškem potoku, Dolenji vasi, pri Sv. Gregoiju. Ko bo načrt izpolnjen, bo poskrbljeno za varstvo 300 otrok. Uresničitev načrtov pa je odvisna od razpoložljivega denaija. Skupnost otroškega varstva ga nima dovolj, zato bo spet potrebno poiskati rešitev v samoprispevku. Kljub uspehom pri delu skupnosti, ki jih ni moč zanikati, so se razširile govorice, ki v javnosti lahko napravijo več škode kot koristi. V čem je problem? Novi otroški vrtec je postavil mariborski Marles, ki je zagotovil tudi znesek 7.000 din, s katerim naj bi po opravljeni montaži očistili vse prostore. Mimogrede povedano: omenjenega zneska Marles še ni nakazal na žiro račun skupnosti za otroško varstvo. Zaradi pomanjkanja denarja so sc vzgojitelji odločili, da za čiščenje predvideni denar namenijo za drugo, oziroma aga privarčujejo tako, da bodo sami in s pomočjo staršev očistili prostore vrtca. S privarčevanimi 7.000 din bi kupili igrače. Kot so sc dogovorili, so tudi storili. Sedaj pa je pričelo delovati .javno informiranje in obveščanje". Govorice, da so si 7.000 din, namenjenih za nakup igrač, zaposleni razdelili med seboj, so pri marsikateri materi povzročile, da se niso odločili za sodelovanje v akciji ,,čiščenje za igrače". V akciji čiščenja je sodelovalo 9 mater, ki so opravile 100 prostovoljnih ur. Seveda ostale matere niso izostale le zaradi govoric, temveč tudi iz drugih vzrokov. Vsem materam, ki so sodelovale, in osebju vrtca hvala, saj so prispevale k dodatnemu ugodju in veselju otrok. Tistim, ki so verjeli govoricam, pa le nasvet, da govoijcnje in govorice niso samo svobodno in demokratično izražanje v našem političnem procesu, ampak mora vsak, kijih širi ali jim verjame, zanje tudi odgovarjati. franci Železnik pesniške besede! K sodelovanju so vabljeni tudi vsi tisti, ki imajo kaj takega gradiva, pa več ne prebivajo na območju te ali one omenjene občine. Zbrani pesniški teksti bodo izšli v več zajetnih knjigah. Obogatimo jih tudi mi s še neznanimi, neodkritimi pesmimi. Tudi če gre za drobce -ne zanemarimo jih! Skrbno bo treba prelistati tudi ustrezen lokalni tisk in pregledati arhivske zbirke pa šolska glasila in še in še. V kratkem bomo poprosili občinske organizacije zveze borcev za skupen posvet, da bi se pogovorili o poenotenem delu na določenem območju. Samo pooblaščeni in zadolženi bodo smeli kopirati gradivo in v zvezi z njim sestaviti ustrezna dokumentarna pojasnila. Posebno pomoč in razumevanje za odkrivanje takih tekstov pa pričakujemo od naših šol, ki so že doslej v podobnih akcijah pokazale interes in nemajhne delovne rezultate. Želimo, da se ta poziv, ta prošnja ne zanemari in ne odloži vse dotlej, dokler ne bomo prepričani, da smo odgovorno nalogo v celoti uspešno opravili. Uredništva glasil v delovnih organizacijah pa prosimo, da posredujejo naše želje za čim širše sodelovanje še svojemu krogu bralcev. Dokler se ne bomo dogovorili za sistematičen pristop k temu delu po občinah, lahko posamezniki ali ustanove sporočajo prve podatke o še neznanem pesništvu NOB ali predloge za uspešno zbiranje na naslov: Jože Škufca, Slavistično društvo Dolenjske, 68000 Novo mesto, Kristanova 60. Avtor teh vrstic je vodja sekcije za zbiranje slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva v tem društvu in član znanstveno raziskovalne skupine, ki je odgovorna, da se to delo do konca tega leta opravi. Naše skupno vodilo naj bo: noben tekst originalnega pesništva NOB ne sme ostati neevi-dentiran, pozabljen! JOŽE ŠKUFCA Dr. Janez Milčinski Izredna moč Prešernove besede Večkrat sem razmišljal o nenavadni okoliščini, da praznu’ jemo naš največji kulturni praznik — drugače, kot je sicer' navadi - na dan smrti našega velikega pesnika. Ob temi* včasih, spomnimo na tisto malo, kar vemo o njegovih posjed' njih urah, o mučnem umiranju v osamljenosti in pomanjK2 nju, o njegovi smrti — pa nam to ne skali slovesnega razp<> loženja. Kot da vse to ni čisto res ali daje kar nepomenw®| v bivanju velikega človeka, ki živi prek svoje smrti, s svpji® pesmimi in mislimi zmerom bolj navzoč med nami in &1,1 je zagotovljeno, da nas bo vse preživel za stoletja. Predaleč) že, da bi lahko sodili, ali je samo izredna moč njegove bc* de, ki Francetu Prešernu zagotavlja za nepregledno prih°“ nost izjemno spominjanje na dan njegove smrti, ali P3* vzrok temu tudi izročilo o njegovi možati osebnosti, o v*#j lem in prešernem, pa hkrati nesrečnem dobrem človeku-M so redki ljudje, na katere je spomin toliko topel in ffl® da celo ob krsti premaga žalost ob smrti. Tako je 8. febm postal naš veliki kulturni praznik, lahko bi rekli ..kultum0 novo leto“. ledeljl®11 (Iz slavnostnega govora predsednika SAZU na pon podelitvi Prešernovih nagrad) Vinko Kastelic: Slabo poznavanje samoupravljani1 Ugotavljamo, da sodi med najpomembnejše hitrejši razvoj samoupravnih odnosov idejna usmerf. vodilnih in strokovnih delavcev v organizacijah zdru:IB. dela. Slabo poznajo samoupravljanje, našo družbeno us ; tev v ekonomski politiki in tudi stališča in doKU“*| družbenopolitičnih organizacij. V tem je treba iska*J ^ pogosto nesamoupravnost, nesamoupravno vedenje ^ delavcev, ki pogosto valijo krivdo za vse probleme na -upravljanje. Mednje sodijo tudi mnogo mlajši strok0"^* ki prihajajo s fakultet brez potrebnega znanja o san^ULif ljanju in o delu z ljudmi. Med razloge pogostih kontu. • situacij v organizacijah združenega dela je torej treba p ^ tudi različno idejno usmerjenost, kar pa bi lahko P°Pr ^ organiziranim sistemom družbenopolitičnega izobraz \ strokovnih in vodstvenih delavcev. Za vodstva sarnoup £(f organov in vodstva družbenopolitičnih organizacij ta že imamo, ki po splošni sodbi daje dobre rezultate. ^ (Družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS v razg0 „Delavsko enotnost") "'' J f Ljudski časnik-vest socializma! RIBNICA: RAZSTAVI V ČAST PRAZNIKA Kulturna skupnost in podjetje „Riko“ vabita na razstavo del likovnikov v Petkovi galeriji in razstavo del učencev Centra strokovnih šol Kočevje-Ribnica v dvorani v gradu, ki sta bili odprti v počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februaija. Ogled je mogoč vsak dan od 15. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Razstavi bosta odprti do 16. februarja. Vstop je prost. Vljudno vabljeni! JANEZ ARKO Ne miloščj^ Sevniški invalidi ne razumevanje za f' nje svojega dru^, V nedeljo je ime)0 Jj, zbor sevniško društvo y Čeprav deluje šele ima že 227 članov. težava, ki jih utesnjuje F ^ je pomanjkanje denar? javnost. Lani jim jc npr.uspd® M le 31,9 odst. predviden^ svoje?/« & za uresničevanje Ko so šli v delovne org pomoč, so jih nap01111.. _ Kol skupnosti, tam Pa.s.°La sP pri skupnosti socialnj* predvideli lani bora a,.„\0 V j kar naj bi v glavnem ^ leta 1980 s pribitkom stotkov. Na občnem Kt&e . paj s tajnikom ^P“ff0tavr „Kar želite, to dobite!” Na Labodovo pobudo so v Ljubljani odprli Center mode - Razstavljajo in prodajajo znani proizvajalci oblačil H 1 P V spodnjih prostorih tovarne TIP-TOP, ki sodi k novomeškemu Labodu, so v Tolstojevi ulici v Ljubljani odprli velik in sodobno urejen lokal. To, kar je bilo na nedavnem sejmu Moda 77 videti, je tu že naprodaj. Novi lokal nosi ime Center mode, v njem pa razstavljajo in prodajajo svoje izdelke radovljiška Almira, tovarna Vezenine z Bleda, Sešir iz Škofje Loke, Svilanit iz Kamnika, Ideal iz Nove Gorice in Labod. Te tovarne bodo odslej usklajevale kreiranje, modeliranje in oblikovanje svojih izdelkov, da bi potrošnik lahko dobil večjo izbiro in zaželeno kvaliteto izdelka, ustrezno modnim zahtevam. Tako sodelovanje jc že privedlo do prvih korakov. Novi Center mo- de naj bi bil neke vrste testiranje tržišča, da bi proizvajalec lahko kupcu res nudil to, kar želi. Zaenkrat prodajajo modele, ki smo jih videli na sejmu Moda 77 v Ljubljani. Precej je ženskih kostimov, blazcr-jev. kril, največ v beige, beli, črni ali lešnikovi barvi. Preccj je novega za moške, zlasti plašči iz žameta. Zaenkrat pa imajo večino modelov le v manjših številkah, toda prijazne prodajalke zagotavljajo, da bodo v kratkem lahko oblekli tudi postave po JUS, take od številke 40 dalje. Direktor tovarne Labod Zdravko Petan je ob tej novi potezi združevanja izjavil: „2elimo povezati proizvodnjo, trgovino, potrošnika, Krca tor) e in modne kritike, da bi s skupnimi močmi lahko dajali kupcem zares to, kar si želijo." R. B. Francem Steincijem “S jc to premajhno raz . delo društva, ki s svpj prav gotovo opravlja O ^tt . ki bi sc ga sicer morale kovne službe sam°uP j(j je , resnih skupnosti. Poud j da na občnem enega predstavnika interesnih skupno^-po11/ skupščine ali organizacij, ki so tako s svojim biltenom ^ le svoje člane. !n0rW° p Invalidi so razvili P f nost invalidov, vendj*i cv« v&jSBrS* Na občnem zboru j« no delavnicami ne w ‘ ..HViC nova zakonodaja P*6 Jii a občnem zooru o, da s predvidenim' t«V glavnicami ne bo nova zakonodaja Pr reji slovanje invalidov v^flcjJ. mh delovnih orgJ mezna delovna .Pr^-jsll .rc DOLENJSKI LIST St. 6 (1437) - 10. lebru' v I o stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! \ fisija za medsebojna razmerja podjetja ,,AVTO | ' 'KOČEVJE", Kočevje j Opisuje j Po določilih 65. člena statuta podjetja delovno mesto D|REKTORJA splošnega sektorja pogoji: Kandidati morajo imeti visoko, višjo ali srednjo izobrazbo P^ne, upravne ali družboslovne smeri in najmanj 5 let de-,°'!nih Skušenj, od tega 3 leta na vodilnih ali vodstvenih jje|ovnih mestih. eben pogoj je trimesečno poskusno delo. nih'6 Z c^°*ii: °VODJA SALDAKONTOV 120 P°skucnSre^n*a *“°*a 'n Poznavanje knjigovodskih poslov. Wi5?delo60delovnih dni- P°90ji k .T0V0RNEGA avtomobila Valificiran voznik C-kategorije. kidati . >vv |.nJ Po^jejo prijave Po obiav/i- 0 kandidate obvestili v osmih dneh po izteku s potrebnimi dokazili na gornji s Hdno jk v $kla°SP°tkr$tV0 Novo mesto prosi vse lastnike gozdov, n*3, Pri S tlenom pravilnika o merilih za pridobitev |l^Ven. _ *astnikom gozdov za neposredno uporabo v gospodič >tv SEČNJO 30. aprila 1077 Sj.'" Pr,glasitve lt,PJi9|asitVeP!Ve.k..('/ viJini 100-00 din). po tem roku bo treba plačati Črn na Temeljni obrat kooperantov Novo oddajte vašemu Trebnje PREDPUSTNI PLESI - Pust se bliža z naglimi koraki in v Šentjerneju ter okolici so se že pričeli tradicionalni predpustni plesi, ki pa ne morejo brez dobrih krofov. Na sliki: iz Zagorčeve kuhinje v Dol. Stari vasi, kjer so krofi vzeli veliko časa. (Foto: Polde Miklič) ŠE ZADNJI VODOVOD Se edini večji predel, ki ni oskrbljen s pitno vodo, Podtabor, Sp. Slivnica in Račna v grosupeljski občini, bo v kratkem dobil vodovod. Tako so se odločili krajani navedenih vasi, ki so že izvolili gradbeni odbor in sprejeli krajevne samoprispevke za pomoč pri izgradnji vodovoda. Po načrtih bodo zajezili vodni vir v Medenici. Do sedaj je zagotovljenih že 9.190.000 din, celotna predračunska vrednost objekta pa znaša 26.000.000 din. I. K. OBČNI ZBORI Pred kratkim so se pričeli letni občni zbori filatelističnih društev. Ljubitelji znamk bodo morali pregledati, ali so društva uresničila letne načrte in naloge, ki sojih sprejeli na zadnji skupščini Filatelistične zveze Slovenije. ANDREJ ARKO Ne ukinitev, ampak pomoč! Bodo Dolenjski razgledi prenehali izhajati zdaj, ko drugod snujejo nove revije? Skočirjev že kar jedko napisani prispevek „Kdaj prelomnica? “ v Dolenjskem listu z dne 27. januarja 1977 je v problematiki Dolenjskih razgledov nakazal nekaj novih poti za razreševanje. Kljub temu pa bralec, kakor sem prepričan, ne more pri obravnavanju te problematike mimo dveh, po moje temeljnih vprašanj: kako je z nadaljnjim in še po-gostnejšim izhajanjem Razgledov ter ali so pri tej publikaciji res potrebni taki zapleti (beri: grožnje, da bodo Kadilska izguba Naša država je na odličnem 18.-mestu da se izrazim po športno)^ med 78 državami izvoznicami tobaka in cigaret. Ne bi navajal, koliko tobaka pridelamo, koliko ga izvozimo in koliko ga predelamo za domačo uporabo. Te podatke smo brali že v drugih dnevnikih. Mene sta najbolj presenetili dve ugotovitvi v teh poročilih. Vse tovarne v Jugoslaviji bodo imele po ocenitvah 100 milijonov dinarjev izgube. Preračunali so, da pnde povprečno kar 5 par izgube na vsak zavojček cigaret. Tudi tukaj je torej izguba, čeprav kadi že vse od 14. leta naprej. Poraba se je lani, torej v letu izgube, povečala za 3 odstotke. Zanimivo je, da naši kadilci med več kot 200 sortami domačih cigaret pokade vedno več najdražjih. V strukturi uporabe so najdražje cigarete sodelovale pred 10 leti z 0,95 odstotka (kvalitete extra), v letu 1975 pa že kar s 7,1 odstotka. Še večji porast pa je pri cigaretah prve kategorije, ki se je dvignil od 15,9 odstotka pred 10 leti na 26,42 odstotka v letu 1975. Izguba samo 5 par pri zavojčku res ni velika, vendar prinese ta malenkost skupno več kot 100 milijonov (novih) dinarjev zgube. Kako bomo krili to izgubo? Mogoče z znižanjem davka ali s podražitvijo? „Torej,“ bi rekel Ježek -„premislite!“ ANDREJ ARKO, Kočevje DR prenehali izhajati)? Čeprav ne bi rad ponavljal Sko-čirjevih misli, moram pritrditi njegovemu mnenju, da je Dolenjski list do zdaj v resnici pajveč pripomogel, da so Dolenjski razgledi lahko izhajali. Po „omrtvelosti“ Dolenjske založbe je v tem delu Slovenije že kar svojstvena kulturna praznina, mnogi dolenjski avtorji so izgubili oporo in upanje za natis svojih del. Uvedba Razgledov je pomenila korak k prebujanju in celo nadaljevanju bogate kulturne tradicije, bil je nov zagon v snovanju posameznikov (literatov, ki ne sanjajo o veliki slavi, s katero bi jih posipala literarna kritika). Ena od oblik Razgledov je njihova odprtost. Bežen sprehod po izšlih številkah nas prepriča o številčnosti sodelavcev, o njihovi tihi in občuteni izpovednosti, o njihovem pri- STUTTGART: »TRIGLAV" IMA SKUPŠČINO Slovensko kultumo-umetniško društvo Triglav iz Stuttgarta bo pripravilo v soboto, 12. februarja, ob 16. uri v prostorih zgradbe DGB v Stuttgartu redno letno skupščino celotnega društva. Po skupščini bodo triglavani pripravili nastop in veliko zabavo s srečelovom ter plesom. sluhu okolju in življenju. Z objavljanjem del pomenijo razvijalsko pot za snovalce, so pot njihove umetniške rasti. Seveda ne ocenjujem literarnih prispevkov, ki jih je lahko do zdaj vsakdo prebral v tej publikaciji, hočem samo reči, da je Dolenjski list že s tem, daje začel izdajati Razglede, odkril in predstavil marsikaterega tihega snovalca, pristnega v izpovedi misli in čustev. Kaj nam to pomeni v obdobju potrošniške „mrzlice“, še posebej za mladi rod, ki še ni izoblikoval svojega zrelega odnosa do takih pojavov, ne bom podčrtaval. Razgledi pa so nedvomno tudi ena od oblik oziroma sredstev v boju proti nekulturnim pristiskom. Prepričan sem, da deli z menoj mnenje prenekateri bralec Dolenjskega lista in Dolenjskih razgledov, pa čeprav se še ni oglasil v zagovor za ohranitev te publikacije. Prav pravi Skočir, da gre v tem primeru „za Dolenjsko, ki je zibelka slovenske besede", in poziv glavnega urednika Dolenjskega lista Marjana Legana je treba razumeti v tem pomenu besede. Za konec morda še tole. „Vest-nik“ iz Murske Sobote je preoblikoval in povečal svoja ..Kulturna obzoqa“, Maribor obljublja novo revijo ,.Pobude", mladina in študenti Posavja revijo ..Posavska srečanja". V Kostanjevici deluje v okviru Dolenjskega kulturnega festivala založniški center. Torej naj ta del Slovenije prav v času, ko drugod utrjujejo nove poti kulturnim ustvarjalcem, izgubi še to, kar ima - preizkušene in čedalje bolj uveljavljajoče se Dolenjske razglede in s tem tudi pot lastne umetniške in kulturne rasti? ! LEON SENGER »Kmetom ni vseeno kako” Pripombe k odgovoru na moje pismo bralcev JUCdstAVHA rUCiOJl-AVIIA Filatelistični kotiček V ZVEZNEM ODBORU DVA DOLENJCA - V zveznem odboru Filatelistične zveze Slovenije sta tudi dva člana dolenjskih filatelističnih društev, in sicer predsednica FD Novo mesto Sonja Budnova (zelo uspešno vodi šolske filatelistične krožke) in tajnik FD Kočevje Andrej Arko, ki vodi v društvu mladinske odseke in je član mladinske komisije Filatelistične zveze Slovenije. POSKRBETI ZA MLADE - Na zadnji seji Filatelistične zveze Slovenije so med drugim sklenili, da bodo poživili delo med mladimi. Sedanji slovenski poznavalci filatelije so v glavnem starejši občani. Člani so ugotovili, da nekaj mladih uspešno dela, menili pa so, da bi morali odslej bolj skrbeti za šolske filatelistične krožke. RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH ZNAMK - Jugoslovanska sekcija pri zvezi filatelistov ZRN v Koelnu je pripravila v prostorih jugoslovanskega kultumoinformacij-skega ccntra razstavo jugoslovanskih znamk. Ob tej priložnosti so imeli njihovi nemški tovariši skupščino, na kateri so opozorili na lepoto in vrednost naših znamk in ugotovili, da se je krog ljubiteljev jugoslovanskih znamk v Nemčiji močno razširil. V četrti številki Dolenjskega lista, ki je izšla 27. januarja, je bil pod naslovom „Kmetom ni vseeno kako" objavljen odgovor Antona Gorenca, organizatorja odkupa mleka pri krškem Agrokombinatu, za katerega se, čeprav je bil precej iz trte zvit, lepo zahvaljujem. Tudi naš maček zamijavka, če mu stopiš na rep. Čeprav tov. Gorenc vmeša v odgovor razne trike, naj ve, da je moje mleko od 1. decembra 1976 dalje dobro plačano - brez kapriciranja in v zadovoljstvo kupca. Mojc mleko v lanskem novembru ni bilo slabše plačano zaradi onesnaženja skupnega mleka v zbiralnici. Na plačilnem listu je pisalo dobesedno tako: tolšče 3,8, cena 3,63 din liter, ker ni bila pri kontroli, je cena 3,16 din. Nihče nikoli ne ve, kdaj bo kontrola in tudi moja bolezen ni MALOMARNOST Pišemo, govorimo in veliko razpravljamo o zaščiti in o zdravem okolju, največkrat pa pri majhnih stvareh pokažemo, kaj smo. Dne 9. januarja sem peljal po cesti Brežice - Sela - Dobova. V vasi Sela sem opazil na cesti povoženo žival. Ne obsojam voznika, ki je psa povozil, morda tega celo opazil ni. Zamerim predvsem prebivalcem te vasi. Zakaj? 28. januarja sem ponovno potoval po tej cesti. Presenečen sem ugotovil, da poginula žival še vedno leži na istem mestu, kot sem jo prvič videl. Stanujem ob zelo prometni cesti in podobnih primerov ne manjka v mojem najožjem okolju. Sam sem že večkrat odstranjeval podobne stari ter tako pomagal k čistemu in zdravemu okolju. M. ZUPANClC Slovenj Gradec vedela, če pride ravno na ta dan. Je mar oče Bakšičev vedel, da bo strela udarila prav v tisti hrast, pod katerim je on vedril, da je bil mrtev? Ste mar vi tov. Gorenc krivi, da poginulega pujska vodite v Ljubljano na pregled? Ne, niste, saj niste vedeli, če bela pasma ne bo uspevala na Krškem polju. In za konec še to: midva se v zbiralnici mleka ne bova srečala nikoli več. Jaz svojo „vodo“ lahko prodam drugam. ANČKA ŽIBERT Ardro - Raka ^ j| IJtattLTUAttoO' HjLJos MLADI DOPISNIK MOJ PRVI NASTOP Rojena sem v Nemčiji in hodim v nemške šole, obenem pa pridno obiskujem tudi slovensko šolo. Sem učenka četrtega razreda. Imam tudi sestrico. V domovini jo bo očka vpisal v prvi razred. V sevniško osnovno šolo bom hodila tudi jaz. Vem, da bo moja učiteljica dobra. V Stuttgartu sem članica folklornega krožka. Vsako nedeljo me očka in mamica peljeta k vajam v SKUD Triglav. Tam se zbere dvajset otrok, uči pa nas tovarišica Dragica Nunčič. Zadovoljna je, če smo pridni in če nihče ne manjka. Ta mesec skrbno vadimo za nastop, ko bo skupščina slovenskega društva' Triglav. Slovenski pionirji bomo pozdravili vse navzoče in v kratkem programu pokazali, kaj smo se naučili. Najbolj pa se veselim domovine, kajti letos se bomo vrnili v našo Sevnico. DORIS MOŽIC 4. razred slovenske dopolnilne šole Stuttgart- Degerloch KRATKOTRAJNO VESELJE Konec januarja so se začele zimske počitnice, in na obisk sta prišla bratranec in teta iz Brežic. Že drugo jutro nas je presenetil sneg in bilo ga je ravno toliko, da smo se lahko sankali. Toda naše veselje je bilo kratkotrajno, pa ne samo zaradi snega, ki je hitro skopnel, pač pa tudi zaradi slabega in deževnega vremena. Letošnje počitnice so bile sicer daljše od lanskih, pa se z njimi ne morem kaj hudo pohvaliti. DEJAN ZUPANClC NOVINARSKI KROŽEK OS Jurij Dalmatin, Krško GROSUPLJE: PODPIS SPORAZUMA Začetek novega leta je grosupeljski občini prinesel veliko zmago in hkrati tudi obvezo: pdopis samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev za gradnjo šolskih objektov v občini od 1976-1980. Tako bodo vse temeljne in ostale organizacije združenega dela prispevale po 2 odstotka bruto osebnih dohodkov, SIS pa 1 odstotek z doseženim finančnim načrtom skupnosti za preteklo leto. Svoj delež bodo prispevale tudi krajevne skupnosti, vendar jih je, za razliko od tozdov in ozdov, sporazum podpisalo doslej le 6. I. K. KLUB SAMOUPRAVLJALCEV ZA2IVEL Prejšnji mesec so v Grosupljem ustanovili klub samoupravljalcev, ki je že pričel z delom. Število članstva se veča iz dneva v dan, že na ustanovni skupščini pa je bilo prvotnih kar 72 odstotkov delegatov. Tu so sprejeli tudi poročilo o delu iniciativnega odbora, sklep o zagotovitvi sredstev za ureditev prostorov, osnutek programa družbenopolitičnega izobraževanja, izvolili predsednika (Mihael Glavan), tajnika (Anton Slana) in člane izvršnega odbora, odbora. IVICA K1RIK MED REDKIMI - Čeprav je kovačev vse manj in se le starejši drže tega dela, pa kovaško kladivo še vedno prav pride. Pozimi je treba popraviti marsikateri plug, brano ali drugo kmečko orodje, zato Miko Petek iz Velikih Sel pridno vihti kladivo tudi v današnjih dneh. (Foto: Boris Grabrijan) OPRAVIČILO Da ne bi vodil nadaljnje polemike prek vaše rubrike „Pisma bralcev", sc javno opravičujem tovarišici Eriki Rožman, natakarici v bifeju „Pri pošti", držeč se pregovora, da pametnejši vedno prej popusti. Hvala za prostor, ki ste ga namenili najinemu prepiru. MUHARREM SYLEJMANI Gubčeva 7 Brežice NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objave v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL L°- »ebruaria 1977 DOLENJSKI LIST I Mest L svoji t NAMESTO TOVARN HIRALNICA Posadka „Uredništva v gosteh" Dolenjskega lista se je mudila na Kostelskem, v krajevni skupnosti Vas-Fara. Še pred odhodom v ta prelepi predel slovenske domovine je novinarska ekipa v sestavi Jože Primc, Bojan Budja in Marjan Bauer že v neki knjigi našla naslednjo trditev: „Od tod in z vsega Kostelskega so se ljudje močno izseljevali v ZDA, Kanado, Argentino in Francijo, že prej pa so mnogi kro-šnjarili po Avstriji, Nemčiji in pozneje po Jugoslaviji. Nekateri so iskali zaslužek s peko kostanja na Dunaju in v Pragi.1' Ta kratki stavek, ki govori o izseljevanju, velja še danes. Po vsebini. Kostelsko izumira. Tisti, ki so ostali, so v priljudni gostilni „Pri Papežu" skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako. To je njihova pripoved. OD PAPIRNATE NERAZVITOSTI SE NE DA 2IVETI Franc Wolf je med drugim tudi ravnatelj osnovne šole in predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti. „Krajevna skupnost Vas-Fara šteje 23 vasi in zaselkov, prebivalcev je 560, včasih jih je bilo 2000. Vasi so napol prazne, vse se je izselilo: v Kočevje, Ljubljano, Delnice. Če bi imeli tovarnico in dobro cesto, ki zdaj sicer je, vendar je prišla prepozno, v naših vaseh ne bi bili samo starci. Med Ko-stelci še zmeraj vlada grenko mišljenje, da so vedno samo dajali. Gozdove in ljudi. Drugega tudi niso imeli. Kot šolnik lahko povem, da so se letos vpisali v prvi razred samo štirje otroci. Šolo bo treba sčasoma ukiniti. Veljamo za nerazvito krajevno skupnost. Tako stoji črno na belem. Pa kaj, ko se od papiija ne da živeti." „Pri Papežu" je bilo veliko ljudi. Vračali so se s pogreba. Beseda je dala besedo in Matija Ožanič, upokojeni šofer, je spregovoril o pokojniku. „Naš pokojni prijatelj, ime ni važno, je bil član ZK in borec. Če njega ne bi bilo, na Brodu nikoli ne bi stal obrat DIP, ki tej dolini, če uradnike in učitelje odštejemo, edini daje kruh. Nikogar ne obtožujem, vendar je lopato prsti na njegovo krsto vrglo tudi na videz nepomembno dejstvo, da je dobil od sodnika za prekrške iz Kočevja dopis, da mora zaradi črne gradnje plačati 2400 dinarjev kazni. Zraven pa še dva dni zapora. In veste, kaj je bila tista „čma gradnja"? Možak je za pol metra razširil hišo, da bi si uredil kopalnico ... Dva dni zapora bo odslužil v grobu." NA ARONDIRANI ZEMLJI RASTE GOZD Anton Obranovič je v teh krajih predsednik SZDL. „Mogočeje kakšna rešitev. Zdaj, ko je prišla cesta, prihajajo izseljeni in moči polni Kostelci vsaj na obisk. Čez vikend. Če bi bil obrat, bi morda ostali. Za vekomaj. Po vojni so bile tudi arondacije. Mnenje je bilo, naj se Kostelci ukvarjajo s kmetijstvom. Na arondirani zemlji raste danes grmovje, ki prehaja v gozd." ,,Pozabilo se je že, da je bil med vojno (naša dolina je bila dejansko osvobojena že 1942) sedež kočevskega okraja ravno v Fari in Vasi. Kaže, da smo takrat prišli prav. Danes pa je tako, da bomo morali čez nekaj let, če se stvari ne bodo uredile, v naših krajih začeti razmišljati o gradit- vi doma onemoglih. Včasih so mu rekli hiralnica. Bo res prišlo tako daleč, da bomo namesto tovarne zgradili hiralnico? “ se je vprašal Anton Škvarč, predsednik sveta KS. Takšnega mnenja sta bila tudi dva izmed redkih predstavnikov mladine v teh krajih, 18-letni Jože Štefančič, ki je sekretar mladinske organizacije, in Jože Šega. Oba pa sta poleg tega pohvalila še vzorno sodelovanje z mladino na hrvaški strani, saj skupaj pripravljajo plese in druge prireditve. Veliko se je tisti večer hudoval tudi Jože Ožbolt, 34-letni učitelj, kajti mnogi prav prosvetarjem očitajo, da vodijo vso politiko v kraju. „Skušamo le opraviti svojo dolžnost in pomagati kraju," pravi. Pa tudi jaz bi nekaj povedala, se je oglasila 38-letna gospodinja Dubravka Rauh, ki je bila edina predstavnica ženskega spola na našem uredništvu. „Bolj aktivno in prizadevno bi morala delovati organizacija RK, saj je več primerov, ko bolne in onemogle strežejo le stari, ki bi bili včasih že sami prepotrebni pomoči." DOBILI ASFALT, VODOVOD, IZGUBILI PA LJUDI Janez Južnič, 34 let, delavec: ,delani v Nami v Kočevju in tam tudi stanujem. Hišo pa imam tu, v Krkovem. Zelo rad bi delal v domačem kraju, a ni tu nobenega obrata. Poprijel bi za vsako delo. Tu imam hišo, ki sameva zaprta, in zemljo, kije nihče ne obdeluje; v Kočevju pa moram plačevati stanovanje, vrtec za otroke ... Zasilna rešitev bi bila tudi boljša avtobusna zveza naše doline s Kočevjem. Vas Krkovo šteje 9 hiš. V njih sta le dve mlajši družini, ostalo pa so stari. Če še naših dveh družin ne bi bilo, bi vas kmalu izumrla. Pa smo dobili nedavno vodovod. Mimo vasi gre nova asfaltna cesta. Zdaj bomo dobili asfalt še skozi vas. Vse to pa bo zaman, če ne bo ljudi, ki bi to uživa- li .. Tonček Južnič, 28 let, tapetnik iz Krkovega: „Najbolj nam je potreben obrat, da bi se tu zaposlili. Zdaj se vsak dan vozim s svojim avtom na delo v 25 km oddaljeno Kočevje. Nimamo namreč tudi prave avtobusne zveze. Tudi žena bi se zaposlila tu. Vse bi bilo bolje, če bi imeli blizu doma kakšno delavnico. Električna napetost nikoli ne doseže 220 voltov, plačujemo pa jo, kot da je tolikšna. Pogosto ne moremo prati, mleti sadja, ker motoiji ne delajo. Elektrike večkrat zmanjka. (Tudi ob našem obisku je nekaj časa ni bilo. Op. pis.) Omenim naj še, da v naši vasi kljub novemu televizijskemu pretvorniku ne moremo spremljati programa RTV Ljubljana in da divjad dela na kmetijskih površinah toliko škode, da se kmetovanje ne splača." Jože Selan, 48 let, delavec pri zasebniku, doma iz Potoka, nam je spregovoril predvsem o Prostovoljnem gasilskem društvu, ki obstaja 52 let: ..Gasilski dom smo dogradili leta 1954, leta 1971 smo dobili nov avto, leta 1972 pa motorko in orodje. Vse do predlani je število članov PGD naraščalo, lani pa je prvič padlo, in sicer od 55 na 50 članov. Pet članov je namreč umrlo. Mladih ni, zato je tudi želja gasilcev, da bi dobili obrat. Pred leti smo imeli pri PGD mladinsko desetino, ki je bila zelo uspešna. Vendar mladi niso dobili zaposlitve, zato so se odselili in mladinske desetine ni več. V Kužlju imamo desetino, ki šteje 12 aktivnih članov. Uredili so novo orodjišče. Zdaj potrebujejo še novo motorko in opremo oz. orodje." ZAGA JE SLA NA ODPAD „Po vojni je skupnost Kočevsko izčrpala, ji pobrala les," je povedal Matija Ožanič, 52 let, upokojenec in podpredsednik sveta KS. S tem lesom so se razvili drugi kraji, kočevsko podeželje pa je ostalo nerazvito. Prav bi bilo, da bi skupnost Kočevski zdaj nekaj vrnila. Leta 1946 je bila v Potoku dograjena žaga, ki so jo začeli graditi že pred vojno. Namesto da bi jo spravili v pogon, pa so prišli s takratnega okraja Kočevje ljudje in odločili, da jo je treba z varilnimi aparati razrezati in jo prodati kot odpadno železo. Dostikrat smo že zakričali o propadanju naše doline, a nas nihče ni hotel slišati. Kdo bo odgovarjal, ko bo dolina propadla? Kdo je razvil Cerknico, Notranjsko? Mi, na Kočevskem nikoli nismo imeli nikjer „strica“. Kozjansko je res siromašno, a smo mi še bolj. Pri tem pa, ko sem bil med vojno s 14. divizijo na Štajerskem, tam - dokler nismo mi prišli - ponekod sploh niso vedeli za partizane, pri nas pa so že skoraj vrabci peli partizanske pesmi." Na razgovor v Vas—Faro je prišlo tudi več občanov iz sosednje krajevne skupnosti Banja Loka, ki je štela leta 1910 nad 1.200 občanov, leta 1975 pa le še 352 ali skoraj 4-krat manj. Obe ti KS sodita med manj razvite v republiki. plazove Čistimo sami Tone Rauh, 43 let, zaposlen pri Elektru iz vasi Delač v KS Banja Loka: „Nujno nam je potreben obrat, kjer bi dobili delo. Bolje bi morali vzdrževati ceste in poti. Česta od Čolnarjev do Kostela je zelo slaba in pogosto neprevozna. Zasipajo jo plazovi. Največkrat jo moramo popraviti kar sami posamezniki, če hočemo kam z avtom. Sem tudi lovec in cenilec škode, ki jo napravi divjad. Kmetje se ne upajo več saditi, ker naredi divjad vsako leto več škode. Samo od Vrha proti Raj-šolam je na leto okoli 30.000 din škode. Lovci bomo zdaj skušali okoli Ajblja postaviti električne pastirje, ki bodo odvrnili divjad od kmetijskih površin." Jože Kolenc, 32 let, uslužbenec tozda kmetijske kooperacije ZKGP, doma iz Banje Loke 7: „Mladi se izseljujejo. Kmet mora dva do trikrat saditi krompir, ker ga izbrskajo divji prašiči in jeleni. Kmetom se ne splača gnojiti travnikov, ker jih popase divjad, njim pa spet ostane slaba krma. Elektriko imamo. Pogoj za sodobno kmetovanje pa je voda. Imamo le vodnjake, v vsakem pa je le toliko vode, da lahko kmet redi 2 do 3 glave živine. Vodovod je torej pogoj za napredek. Zdaj smo poizkusili najti kakega kmeta, ki bi si uredil sodobno oz. preusmerjeno kmetijo, pa ga nismo našli. V Fari smo pred kratkim odprli trgovinico, kjer kmetje lahko kupijo krmila in gnojila. Prej so morali ljudje po to v Kočevje. Tako jim skušamo pomagati, da bi ostali tu in kmetovali. Vendar kaže, da je ta trgovinica prišla zanje 5 do 10 let prepozno. V Banji Loki je povprečna starost vaščanov 63 let. Mladih je malo. Večina jih šteje 70, 80, 90 let. Zadnji otrok se je tu rodil predlanskim, in to cestarju, ki je po rodu iz Bosne in se je naselil tu. Le zdravnik in pogrebnik imata dovolj dela. Na območju obeh KS zabeležijo na leto le eno ali dve rojstvi ter okoli 20 in celo 30 smrti. V šolo Vas-Fara vpišejo na leto le še 5 do 10 otrok, iz šole pa jih gre (8. razred) po 20 do 30, kar pomeni, da bo ta kraj v petih letih brez popolne osemletke, če ne bo celo brez šole. Veliko je govora, da bi zavrli izseljevanje iz teh krajev, pa sta se lani iz Banje Loke izselili spet dve družini, ki sta šteli skupaj 7 članov. V Kočevju sta dobili stanovanje. Življenje na tem območju bi oživili lahko le še obrat in višje odkupne cene za mleko in živino. KS Banja Loka je v krizi tudi zato, ker ji zmanjkuje ljudi za delo. Tajnik Vinko Vidervol se je preselil v Kočevje, kjer si je zgradil hišo. Predsednik Matija Štamfelj je invalid, pogosto bolan in že starejši. Čeprav je voljan in prizadeven, ne more tako poprijeti, kot bi, če bi bil mlajši. Denarja za vzdrževanje poti dobi KS približno pol premalo. V podatkih o dolžini poti je verjetno napaka, ker niso vse vštete. Pritožili smo se, a sploh ne dobimo odgovora. Tudi ZKGP uničuje naša pota, premalo pa prispeva za njihovo vzdrževanje. Imamo še turistično točko Kostel, ki je brez turizma in celo vode. Vas Ajbelj pa že dve leti nima prave? ključka. iV BODO SADOVI DELA ZGNILI? „Toliko vam imam P°v.et^L je slabega kot dobrega," jfP/“ Lojze Jurjevič, predsednik t&r. odbora ZZB v Fari. „Mi st? dolga leta opazujemo vse tejs-sence, ki se grmadijo nad na* Na posvetu s predstavniki K občine pred kratkim smo zno vprašanje nadaljnje skrbi z® naše krajevne skupnosti. Mi starejši pa ne zmoremo vsej^ ena, pa naj si bo še tako skr vesticija, bi za nas ogromno p Mladi bi se vrnili, zemlja bi se no bohotila s pridelki in ' večjim veseljem in zagnanostj bili za delo. Vedeli bi, da bo tega dela trgali tudi naši vnuw vnuki. .ji: Marsikaj smo naredili, do elektriko, vodovod. Slednjega P. jo le v Gotencu in Padovi J* vendar je tudi za ta kraja P > preskrba z vodo do leta 19 ', no je le to, da moramo 6 napredka mi, starejši, v ven** borci.. Franc Patemos, ki je up°. 28 let, prej miličnik, je ve 'Ljv posvetil delu gostilne, ki jee ^ krajevni skupnosti, hkrati p mnogim edini prostor za r »Mislili smo, da bomo z n°s(aj marsikaj pridobili, toda vse (1 starem. Gostilna, ki pri nas ^ a dobri jedači in pijači, ostaLjt krat prazna, le nekaj j nas ob večerih zbere tukaj’ , tako naprej, sp bojimo, da b j izgubili." LEPA CESTA JE PREI^J „Res je tako," mu je Pri*r ief Cimprič, učitelj. „Veliko n p ki ne moremo razumeti, in slovi po toliko naravnih lep * okrnjenosti, nima razviteg . Veliko ljudi prihaja h K°lp ’ in tujih, nujnost pa damo tudi .zavetišče*. Ve ^ i govora o ureditvi kampa- t S , »telic Mcovr h krat ostaja zgolj pri besf kajti možnosti za razvoj tu m nas zraven bogastva .nar8jepr«i Imamo lepo cesto, urejenaJ^i s trgovino, elektriko, v0 ,’ko bomo dobili tudi avtoma . a p lo. Seveda pa je najpffJ . temeljni problem: odhaja'nj y Veliko je bilo »u[eA?n kj£( steh“, nobenega pa ni ’ voj* tako žalostjo in brezupom1; odhajanju. Ko se je noV1. ob “i vračala proti Dolenjski* r .j, K asfaltni cesti, ki pa jc*jj|cog9fJ:; prepozno, stala košuta. ij|j,W| bala, meščani smo celo m* malo manjša krava. Pa n bila košuta. In naš kolega ^ ki je poznavalec teh kraj dejal: „Tu bo kmalu ^ ljudi. DOLENJSKI UST St. 6 (1437 n • ne ^ec*e na nje80V0 narodnost). Nič ajnovejšem Slovarju slovenskega jezika I. iz 1. • om cigan tu še ni navedena soznačnica Rom. leč Sm°- ^*ovenc’ namesto poprejšnjega nič kaj ega imena Cigan začeli uporabljati besedo 1 v ^'ganskem jeziku človeka, šele v zadnjih v skladu z bistvom naše družbe, ki priznava ______ Spomladi bo poteklo dvanajst let, kar je SZDL naslovila na slovensko javnost znamenito pismo o jeziku. Od tedaj dalje se je zdelo, da bomo Slovenci skrbneje negovali materinščino, jo ,,očistili peg in ije“ in jo naposled uporabljali tudi tam zunaj naše republike, kjer nam to dovoljujejo ustava in zakoni. Ob desetletnici „pisma“ so ugotovili, da se je ta vnema ustavljala preveč v krogih, ki jim je nenehna skrb za jezik in njegovo kulturo poklic ali v najtesnejši povezanosti z njim, premalo pa zajela tako imenovane najširše množice. Nadvse potrebna in hvalevredna akcija je v poprečju ostala na pol poti. POSAVSKA PLASTIKA — 4. februarja so v Dolenjski galeriji odprli razstavo „Baročna in kmečka plastika Posavja". Razstavo je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravil Posavski muzej v Brežicah. Šestinštirideset plastik, ki so v večini delo neznanih avtorjev, je na otvoritvi predstavil Mitja Guštin, kustos muzeja v Brežicah. Razstava bo odprta do 23. februarja. (Foto: Janez Pavlin) Program zvrsti in generacij V Dolenjski galeriji bo do konca leta 1977 trinajst (ali šestnajst) razstav — S sedanjim konceptom postaja novomeški hram umetnosti še bolj upoštevan in odmeven Umetniški svet Dolenjske galerije je nedavno izdelal program razstavne dejavnosti za leto 1977. Tako se bo od februarja do decembra zvrstilo v novomeškem hramu umetnosti trinajst pretežno likovnih prireditev ali poprečno več kot ena na mesec. Vse kaže, da se bodo tem, za katere so že določili roke, pridružile še tri. ' Naslovi razstav so izbrani tako, da bo zadoščeno kar največ zvrstem likovnega izražanja, avtoijem vseh generacij in kajpak tudi najrazličnejšim okusom obiskovalcev. Ne nazadnje upošteva program tudi domača snovanja in zvrsti, ki so bile do zdaj redkejše gostje pod streho Dolenjske galerije. Bržkone se je galerija s tem še bolj približala potrebam in željam dolenjskih ljubiteljev likovne umetnosti, hkrati pa nakazala še jasnejši koncept svojega delovanja za v prihodnje. Prva likovna razstava je medtem že odprta: od 4. februarja si lahko obiskovalci v zgornji dvorani galerije ogledajo kmečko in baročno plastiko iz Posavja, ki jo je Novemu mestu „posodil“ Posavski muzej iz Brežic. Marca bo v Dolenjski galeriji s svojimi deli (iz fonda Modeme galerije v Ljubljani) predstavljen slikar Gojmir Anton Kos. Nekoliko kasneje, vendar še v marcu, bodo odprli fotografsko razstavo Peetra Toomin-ga (s sodelovanjem fotogalerije Focus iz Ljubljane). Za april je napovedana skupna razstava dveh predstavnikov najmlajše generacije slovenskih likovni- Korak bliže Kako napreduje prehod v usmerjeno izobraževanje? Razprave, ki zarisujejo obraz in .smptec prteobrazbe izgdjno-izobraževalne dejavnosti, so se prevesile v drugo polovico in lahko že kmalu pričakujemo kaj več od pripomb na prve koncepte o tem, kako naj bi zamisli s papirjev prenesli v življenje. Aktiv za področje vzgoje in izobraževanja pri CK ZKS te enega od sklepov namenil vrhu šolske „pi-ramide": univerza se bo morala tesneje povezovati z izobraževalnimi centri usmeijenega izobraževanja. Raziskovalne naloge, zaradi katerih se je visokošolski študij često preveč podaljšal, naj bi zmanj aii na še nujno potreben obseg, sicer naj bi postale predmet podiplomskega študija. Preoblikovanje gimnazij ni mišljeno kot ukinitev teh šol. V izobraževalnih centrih bodo delovale humanistično obarvane enote, ki bodo opravljale del funkcije sedanje gimnazije. V teh enotah se bodo šolali kandidati za poklice s humanistično izobrazbo. Mnenje aktiva je tudi, da bi morali učenci po končani šoli v usmerjenem izobraževanju vsaj nekaj časa na prakso oziroma v zaposlitev, kjer bi dobili vsa tista praktična znanja, o katerih bi pri pouku le slišali. To naj bi veljalo predvsem za učence, ki bi se odločili izšolati se v usmeije-nem izobraževanju na vi ji oziroma visoki stopnji. FILM O UČENJAKU NIKOLU TESLU Televizijskemu filmu o Nikolu Teslu, izumitelju jugoslovanskega rodu, za katerega so nekaj prizorov posneli tudi v Kostanjevici, bo sledil šc celovečerni igrani film ,,Življenje Nikola Tesla". Snemanje sc bo začelo jeseni v Teslovem rojstnem kraju v Smiljanu v Liki. Režiral bo Krsto Papič. V glavni vlogi naj bi nastopil ameriški igralec Robert de Nir, ki je podoben slavnemu učenjaku. Film bo kar najverjetneje govoril o Teslu. V ta namen so že pregledali okoli 40.000 dokumentov iz domačih in okoli 10.000 dokumentov iz tujih, predvsem ameriških virov. kov. To sta kipar Jože Vrščaj iz Črnomlja in slikar Tomaž Goijup iz Ljubljane. Približno v tistih dneh naj bi v Dolenjski galeriji gostovala z deli svojih članov fotogrupa Šolt, ena najboljših slovenskih skupin ustvarjalcev fotografije. Maja bo v Novem mestu razstavljal Janez Boljka, eden vodilnih sodobnih slovenskih kiparjev in priznanih grafikov, s svojimi deli pa se bodo občinstvu predstavili tudi šolarji - likovniki. Junija bo galerija odprla vrata likovnim snovanjem. Novomeška Zveza kulturnih organizacij bo pripravila razstavo del članov amaterske likovne skupine, ki deluje v Novem mestu. Cez poletje - julija in avgusta — bo galerija pripravila tradicionalno razstavo umetnin iz stalne zbirke oziroma muzejskega fonda. Začetek jeseni bo enomesečni „premor“ za likovno umetnost, saj bodo galerijske prostore v septem- bru zasedli eksponati arheološkega oddelka pri Dolenjskem muzeju. Naslov razstave bo „Keltske najdbe v Novem mestu". Za arheološko razstavo bodo odprli skupno razstavo slikarskih in grafičnih stvaritev Borisa Jesiha in Pavla Florjančiča, predstavnikov tako imenovane mlade generacije slovenskih likovnih umetnikov, ki sta sodelovala tudi v Dolenjski slikarski koloniji. Bero letošnje (sedme) Dolenjske slikarske kolonije (računajo, da njena tradicija ne bo prekinjena) si bodo obiskovalci lahko ogledali novembra, medtem ko bo december spet rezerviran za prodajno razstavo. Poleg omenjenih naj bi letos v Dolenjski galeriji videli še tri razstave: „100 neuvrščenih dežel", „40 let KPS" in „100 let rojstva Ivana Vavpotiča". Za te razstave se vodstvo galerije še dogovarja. Na koncu lahko zapišemo, da tako natrpanega in pestrega programa Dolenjska galerija še ni imela. To pa pomeni, da postaja še vidnejše, še odmevnejše in še bolj upoštevano kultumo-umetnostno žarišče v pokrajini in republiki. I. ZORAN Potujoči izbor DSK V brežiškem gradu so odprli razstavo „Pet let Dolenjske slikarske kolonije" - Predstavitev prizadevanj v krajini Brežičani se prav gotovo ne morejo pohvaliti s tradicijo likovnega življenja, pa naj gre za lastna umetniška snovanja ali za razstave. Ob enem samem delujočem akademskem slikarju (Miroslavu Kuglerju) in peščici občasno zagnanih slikarjev amaterjev takega ustvarjanja, ki. bi dalo pečat dobi ali vsaj nakazalo resnejša hotenja, ni moglo biti tudi zato, ker Brežice vse do lani, ko sc je Posavskemu muzeju naposled posrečilo urediti lepo galerijo v gradu, niso imele razstavnega prostora. Razstave so prirejali zdaj tu zdaj tam, največ ob prizadevanju muzeja in Doma JLA, nekajkrat pa so se občinstvu predstavili tudi domači likovni ustvarjalci. Novo razstavišče v gradu omogoča načrtnejšo likovno dejavnost, kot je bilo do zdaj v navadi. V tem se lahko Brežičani zgledujejo pri sosedih, ki imajo v Krškem in posebno v Kostanjevici že slovensko pomembna likovna žarišča. Gre za program in za denar, s katerim bodo lahko uresničili načrtno zastavljena snovanja. In šc nekaj: gotovo bo tudi za Brežice koristno, če bodo še večkrat ubrale pot, kot so jo v zadnjem času, ko so si z Novim mestom izmenjale razstavi. V Novo mesto so poslale razstavo Baročna in kmečka plastika Posavja, v goste pa dobile razstavo Pet let Dolenjske slikarske kolonije. Za take izmenjave bi se nedvomno ogreli tudi drugi kraji v Po- savju, na Dolenjskem in v Beli krajini. Z razstavo „Pet let Dolenjske slikarske kolonije" (DSK), odprto 7. februaija, je brežiška galerija začela svojo letošnjo razstavno sezono. Slike na tej razstavi so delo 29 slovenskih slikarjev, ki so se udeležili Dolenjske slikarske kolonije v letih 1971 do 1975. Gre za izbor najboljših in najbolj značilnih del, nastalih v akciji, ki ji je bil- ves čas pokrovitelj in mecen kolektiv novomeškega Novoteksa. Razstava ima tradicionalno noto, saj izpričujejo dela prizadevanja pri prenašanju krajine v likovni izraz - od propadajočih mlinov na Krki do motivov samega Novega mesta. Slogovni razpon so dali s svojimi deli slikaiji sami kot zastopniki najrazličnejših generacij, smeri in slogov. Gre za razstavo, ki je po motiviki blizu obiskovalcem brežiških likovnih prireditev,‘saj so dela zanjo nastajala tudi v njihovi neposredni okolici, če že ne kar pri njih samih. Zato je pričakovati prav tako dober odmev, kot ga je imela razstava že v Novem mestu. I. Z. Zato ni naključno, da so sklenili znova preveriti, kako deluje ta naša „stalna“ skrb za jezik in njegovo uporabo. Posvetovanje o slovenščini v javnosti bosta do konca novembra pripravila republiška konferenca SZDL in Slavistično društvo Slovenije. To bo prvo take vrste v Jugoslaviji, po problemski in organizacijski zasnovi kot po namenu. Kot je zapisala Breda Pogorelec v ,.Komunistu", na posvetu ne bodo samo žigosali napak in pomanjkljivosti, ampak bodo osvetlili tudi dobre poti jezika in jezikovne kulture, ki so zaznavne v nezadržnem procesu osvobajanja delovnega človeka po drugi vojni pri Slovencih. Predvsem pa naj bi na posvetovanju prikazali raven sodobnih slovenskih javnih besedil na najrazličnejših področjih: v ustnem in pisnem množičnem obveščanju, v samoupravljanju, upravi in sodstvu, gospodarstvu itd. Tu bo posvečena pozornost reklami kot zunanjem znamenju naše kulture, „vedenje“ slovenščine v znanosti, šolah, JLA in SLO. Govor bo o jeziku slovenske besedne umetnosti (v Hlmu, RTV igrah, izvirnem leposlovju in prevodih) in tudi o vprašanjih slovenščine zunaj meja SR Slovenije. Družbeni okvir temeljnim vprašanjem slovenskega sporazumevanja bo torej dala politična verifikacija jezikovnih problemov naše materinščine v javnosti. Se bo odnos Slovencev do svojega jezika vsaj po tej verifikaciji bistveno izboljšal? I. ZORAN SVETINA V SEVNICI V enem od izložbenih oken sevniške Elektrotehne se tokrat že drugič predstavlja »Galerij? v o.;nu“, kot jo imenujejo Tokrat razstavlja sedem skulptur kipar in pisatelj Tone Svetina - Vojko. Pred njim je v tej nenavadni galeriji razstavljal Ivan Lackovič. Dela posameznega umetnika so razstavljena en mesec. PRED RAZPETIM PLATNOM - V Dolenjski slikarski koloniji umetniki niso skrivali nastajajočih platen pred očmi mimoidočih. Akademski slikar Janez Kovačič iz Ljubljane je rad postavil slikarsko stojalo ob Krki in na platno prenašal jakčevski motiv Novega mesta. Samorastniška beseda OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST TREBNJE BO TUDI LETOS IZDALA SAMORASTNIŠKO BESEDO Publikacij? je namenjena vsem, ki se na Dolenjskem ukvarjajo z besednim ustvarjanjem. Še neobjavljene literarne stvaritve pošljite do 10. marca 1977 na naslov: Občinska kulturna skupnost, Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 4 a. Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST Svet monotipij V Kostanjevici razstavlja slikar Boris Kobe ,-Jomaj so se v ljubljanski S! galeriJi ^prla vrata razne. J Pozna Za^nj* Slovenski pravopis, ki je izšel tri leta J ljudstva „531110 besedo Cigan (z veliko začetnico kot - Parslcg- cionn fl,rni in,. Irt V niegovo n j S*e^ernemu poštenemu človeku, ne gle-Pon, ŽVezi z ,!'aro.nostno. versko ali socialno pripadnost. I'arH^a*a temu ^le‘Vavo imena Rom-Cigan, ki naj bi tudi zjL do,, je y . 'JUdstvu povzpeti se na stopnjo civiliziranih v&^Pisal nelrv decembrski Številki zagrebške revije Je-v10 nasled^'Zan'm'v^ misli Stjepan Rabič. Iz njih po- cg Ar / doh^i tu faeta ,>nW» Romi so ukradli konje, Romi so osle-mi se’Dri yiso napravili to, Romi ono ... 0 Pou^Ze"skil1 Postopkih, ki so jih zagrešili Ro-rnenias°pisje Dr.~|a’ ^a so to storili prav oni? Vem, da jr ‘| lniena C'1110 toda če želimo, da bo "Čfw°dpraviti 2 ‘menom Kom uspešna, moramo sl za- staro "čem Opraviti p~” “ ““Cllu,“ ™ uspesna, moramo staro in Potem ne rav 8otovo niso vsi Romi sleparji in tatovi Nrir, FincihS VarJal' *ak vtis, ko pa pri drugih prestopni-RoinnmaVa ne navajamo njihove narodne pri-Ni/U* ^lani na!.'!!0™1110 Poniagati. da bodo postali ena-t, kadar f zat0 Pa morajo biti enakopravni Pišemo o njihovih prestopkih v časopisju." B-r. " 'O- februarja 1977 Podoba gradbišča po treh mesecih prizadevnega dela DOLENJSKI LIST Gradbišče v Malem Lošinju posluje kot posebna delovna enota, v kateri sodelujejo vse Pionirjeve temeljne organizacije združenega dela povsem samostojno in z lastnim obračunom. Vodje PD E Mali Lošinj, ing. Milan Verček, je s sodelovanjem s tozdi zadovoljen, posebno pa je poudaril izreekio angažiranost tozd SPO (strojno prometni obrat), ki skrbi, da je vsa potrebna mehanizacija vedno na mestu. Za primer nam je opisal dogodek, ko se je v betonarni pokvaril elektromotor, ki so ga mehaniki takoj odpeljali v Novo mesto, ga čez noč previli in ga naslednje jutro že montirali na njegovo mesto. Tam je čez nekaj trenutkov že spet opravljal svojo nalogo. SKRB ZA DELAVCE NI ZANEMARJENA Delavci, ki grade v Sončnem zalivu, so po večini mladi ljudje, ki so za delo zelo zavzeti in če je potrebno, delajo ne le ves dan, ampak tudi ponoči. Včasih tudi po več dni in noči skupaj. Mladi delavec iz Bosne je na primer vztrajal pri delu tri dni in tri noči in ko ga je delovodja poslal počivat, se je skrivaj vrnil ih delal naprej. Premestili so ga v kuhinjo, kjer zdaj dela „samo" 12 ur na dan. Za 450 delarvcev so uredili prenočišča v barakah, v katerih je največ triposteljnih sob, sto jih stanuje v počitniških domovih, nekaj pa jih je nastanjenih v privatnih hišah in v hotelu. Za prehrano poskrbijo Pionirjeve kuharice, ki pripravljajo izdatne in zelo okusne obroke v najeti hotelski kuhinji. Za prehrano porabijo mesečno preko 30 starih milijonov, kuhajo pa tudi za delavce kooperantov. Stran uredil: MARKO KLINC Pesek in gramoz vozijo z ladjami iz lstre mam V SONČNEM KOOPERANTI OD VSEPOVSOD Pri gradnji turističnega kompleksa sodelujejo tudi razni koope- Del° P°taP'jačev je naporno in nevarno ranti, ki izvajajo razna obrtniška in druga specializirana dela. Med najsolidnejšimi sta domača Splošno mizarstvo in SOP iz Krškega, zahtevna dela pa so zaupali tudi podjetjem iz Hrvatske, Bosne in Srbije. S temi izvajalci je Pionir sklenil zelo precizne pogodbe, tako da si vsi po vrsti prizadevajo svoje delo opraviti kvalitetno in čim prej. Od kooperantov opravljajo posebno naporno delo delavci podjetja Aldo Rismondo iz Rovinja. Njihove potapljaške ekipe opravljajo zahtevna dela pri miniranju morskega dna, kjer bodo več sto metrov daleč od obale in v globini 40 metrov pod morsko gladino speljali kanalizacijo. SODELOVANJE VSEH PIONIRJEVIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ZALIVU NAMESTO SONCA... ...PIONIRJEVI GRADBINCI V BOJU S ČASOM IN DEŽJEM NA POTI K NOVI, VELIKI DELOVNI ZMAGI ! SMO NA OTOKU Trajekt nas izkrca v Porozini in že se v koloni z ostalimi avtomobili zapeljemo po ozkem asfaltnem traku, ki vodi prek skalnih pobočij in po robovih strmih prepadov k našemu cilju — Malemu Lošinju. 83 kilometrov dolga ovinkasta cesta pelje po otoku Cresu ter v Osorju prek mostu nadaljuje pot po Lošinju. Po polurni vožnji prispemo do Cresa, največjega mesta na tem otoku, ki v popoldanskem soncu razgalja svoja kamnita rebra enoličnosti. Vsaj s ceste je videti tako. Peljemo se dalje mimo Vranskega jezera, neizčrpnega vira pitne vode za oba otoka. Izza ovinka prihiti nekaj avtomobilov, med njimi tovornjak z novomeško registracijo — mudi se jim, da bi ujeli zadnji trajekt za na celino. Na jugozahodu se nebo nenadoma grozeče stemni. Sonce v naslednjih nekaj minutah pokliče k sebi vse svoje služabnike in debele dežne kaplje kmalu naznanijo neprijetnosti. Ko zapuščamo otok Cres, brisalci na avtomobilu le še s težavo premagujejo silne količine vode, ki se zlivajo na nas, močan jugo pa nam grozi, da nas bo vrgel s ceste v skalnate globine. V daljavi zagledamo luči mesta Veli Lošinj - kmalu bomo na cilju. Po nekaj kilometrih se cesta zoži v asfaltirano „stezo", ki nas prepelje do prvih stavb Malega Lošinja. Nekega možaka vprašamo za pot v Sončni zaliv. Že nas hoče na hitro odpraviti, toda ko izve, odkod smo, je ves navdušen: „Tu so vaši fantje, vaši gradbinci, ki nam bodo zgradili take hotele, da nam bodo vsi zavidali!" V Sončnem zalivu, ki bi mu letos bolje pristajalo ime „Zaliv slabega vremena", smo najprej povprašali po vodji gradbišča, inženirju Milanu Verčku, ki je bil kljub pozni uri še vedno na delovnem mestu v svoji pisarni. Čeprav je imel obilo dela in je bil zaskrbljen zaradi slabega vremena, nas je prijazno sprejel in si vzel čas za pogovor. Vodja PDE Mali Lošinj, dipl. gr. ing. Milan Verček NEDELJ IN PRAZNIKOV NE POZNAJO Pri gradnji velikega turističnega kompleksa „Sunčana uvala" (sončni zaliv) v Malem Lošinju sodeluje okoli 1200 delavcev, od tega jih je 560 Pionirjevih, ostali pa so delavci njihovih kooperantov. Ni potrebno posebej poudarjati, da jim vreme izdatno nagaja, saj trdijo stari domačini, da tako deževne zime ne pomnijo. Treba je izkoristiti vsako sončno uro, teh pa je zelo malo, saj je od začetka gradnje povprečno na mesec le 4 do pet sončnih dni. Stroji na gradbišču hrumijo od jutra do trdne noči sedem dni v tednu. Gradbinci ne poznajo ne nedelje ne praznika, poznajo le svojo nalogo: do dogovorjenega roka opraviti delo. Pri delu posebno pazijo na kvaliteto opravljenega dela in zato stalno prisotni nadzorni organi nimajo nobenih pripomb. DALEČ OD SUROVIN Otok Lošinj sam ne nudi nikakršnih surovin za gradnjo. Kamna je sicer veliko, vendar je za gradbene namene neuporaben, ker je zaradi preperelosti zelo krhek in se že pod majhnim pritiskom zdrobi. Gradbinci porabijo vsak dan povprečno 250 ton različnega gradbenega materiala, ki pa ga je treba na otok seveda pripeljati od drugod. Ce pri tem pomislimo, da je najbližji dobavitelj oddaljen 130 kilometrov, nam bo hitro jasno, da vsa ta zadeva ni najbolj poceni. Za dovoz potrebnega materiala imajo v najemu tri ladje, ki dovažajo pesek in gramoz iz Novigrada in Raše. Iz pristanišča vozijo material na gradbišče s kamioni, to je deset vozil s skupno nosilnostjo 150 ton. Glavne količine materiala pripeljejo težki tovornjaki (30 tonski), vsak tak prevoz pa stane najmanj 8.000 dinarjev, od česar pobere trajekt skoraj polovico. Da gre za izredno zahtevno gradnjo, pričajo tudi zanimivi podatki o porabljenem materialu. Od začetka gradnje pa do danes so Pionirjevi gradbinci v Sončnem zalivu porabili: 2000 ton cementa, 500.000 enot opeke, 12.000 kubičnih metrov peska in gramoza, 700 ton betonskih izdelkov, 900 ton mrež in raznega betonskega železa itd. NI VZROKA ZA NEZAUPANJE! Direktor podjetja „Sunčana uvala" v ustanavljanju, tov- . Prusac je s Pionirjevimi gradbinci izredno zadovoljen. PraV|'^ sedaj še ni bilo nobenih nesporazumov, ki jih ne bi bilo j takoj na kraju samem sporazumno rešiti. Na kvaliteto opra del nima nobenih pripomb, žal mu je le, da vreme gradbince grdo nagaja. Rok za predajo izgotovljenih objektov je 31-171 'rji* bo moral Pionir plačati za vsak zamujeni dan 400.000 penalov, ča pa bodo dela končali pred rokom, bodo dobii ,^f dan 200.000 din premije. Tovariš Prusac je poudaril, da .j, odpreti objekte že 25. maja za Titov rojstni dan in P‘°nl tem primeru z veseljem izplačali nagrado. SREČNO DO KONCA! V prepričanju, da bodo naši gradbinci tudi tokrat upravi ^ sloves hitrih in solidnih izvajalcev, smo se od njih poslovi zaželeli mnogo sreče pri delu in čim več sončnih dni. !rifoW Tekst ep — dl marko Mijajlovičevo slavje Novomeški kolesar na tradicionalnem ciklokrosu premami olimpijca Ropreta — Klub v denarnih stiskah mesto pravilo ® društvo Novo je minulo nedeljo pri-vani.. “^“nabio tekmo-ien^ C**okrosu. 113 katerem iz lii,m? 50 kolesarjev in ’ Hrastnika, Kranja je hii»Ve®a ®esta- Tekmovanje Bensk' I'aVZ^c neugodnim vre-■ ^nn razmeram dokaj novomeški tekmovalci . — in rezultati do- tekmovant, fu 113 Prihodnja Najprei t PnPravljaj°' '"Ed njirrii ni naimlajši. “>. nirjev. v ? , 0 novomeških pio-vpisaiiih t,,, u. Jih sicer imajo ker pa l„7 Pfecej. tudi trenirajo, ■Uija, za n^Sapl.»n‘maj° dovolj de-koles, tavij 1 ne morejo kupiti S*0 opazov^- f° sv°je Vrhnike kot gledalci. Med (Astra) H:^e,«zma8a' Kastelic uehm’mutahin H00- m Prevozil v kundah. dvainpetdesetih se- *te'®iov^lI,renc' mlajših mladincev Nm, tjeHimSe Ukazali, saj so s Mi naibonii ln sedmim mestom fifi: '• Srečkovi.ekipami’ Rezul' - ^> 2 Mir Yehar (Novo mesto) Mo’ M>ro Bobnar ~ J|/48, 3 “obnar (Sava Kranj) '1:56, 7 ,Ja? Stih (Novo mesto) mesto) lrio0?®. Šinkovec (Novo 18 'td: ekipno: 1. Novo Mirna: skrb *a množičnost ion- Mlnnli Sicf. J? Miruj obfn-^u*5*1 v °sn°vni šoli -fei ul’nakatprv. r društva Parti- S & de>0 so med drugim C ianuil977nj'h0V0 društvo 1 Ir^tvo v *. J v edino tovrstno v Mokrr>n °bčini, sedaj pa VSen, P°dobno - šest klubov in z Na »zimskem” Sevnica druga Na tradicionalnem zimskem rokometnem prvenstvu Slovenije dokaj dobre igre — Dolenjci v nižjih skupinah ne igrajo tako dobro, kot pred letom LH podobno dru 1 Dmv' ^kciiam est klubov in i S v^stva vnL^Jema 2 odstotka , * pret * v občuii. >o SmJetu je bilo Parti-7» dom ?neStro' °eloma so wi°°.00 dm’ ® S1«r Tradicionalno zimsko rokometno prvenstvo Slovenije, ki poteka letos v dveh skupinah, se približuje kraju. Konec minulega tedna so se pomerili rokometaši v skupini B in mladinci, v Celju pa so člani v najkvalitetnejši skupini odigrali tudi zaostale tekme, ki pa niso vplivale na vrstni red na vrhu tabele, zakaj brez težav so zmagali zvezni ligaši, na drugo mesto pa so se, kot je bilo pričakovati, uvrstili Sevničani. din' * ^ v vrednosti dohnost* 70Ofinrfntrim stezo v •• Sntaciio0?'00 ^n, pripravili delu'1^ doma |^^dnjo druge Sft** izg. S>^^d5r°b-Vvsem UspJeV 118 kateUrihIcžili vrste tekmo- dom ji, *vo zastavilo: garderobe, 'nnnJ,evilo rekreJ81! ’ iz§olati ■ “eatorjev, razširiti I f *«»i X sPort e VeL ncu so ^ a rekreacijo irna I 0 zaslup , 1 povedali, da >Vol:kljebrefnfaAUspehe ,ud‘ OŠ 5po«neo^ek?edaia drU$,VU J. PLATIŠE V ljubljanski skupini B ekipam z Dolenjskega ne gre tako dobro kot pred letom dni. Ta ugotovitev velja predvsem za Črnomaljce, ki so bili na predzadnjem prvenstvu precej boljši, razen njih pa so slabše igrale tudi ostale vrste. Rezultati: Ponikve - Smatje-Sap 17:19 (6:9), Donit — Dobrepolje 18:10 (8:2), Črnomelj - Eta 28:16 (12:5), Borec - Dobrepolje 21:16 (12:6), Črnomelj -Ponikve 19:19 (8:10), Mokerc -Donit 20:18 (11:9); vrstni red: Borec 10, Mokreč 10, Jesenice 9 it. V konkurenci mladincev so favoriti dosegli prve zmage. Inlesova vrsta je začela zelo dobro in je brez težav premagala svoje nasprotnike. Bržčas bo o prvem mestu odločala tekma med Inlesom in Slovanom. Ekipa, ki bo zmagala, bo postala prvak, čeravno so z dobrimi igrami opozorili ŠPORTNI KOMENTAR brez težav A iciPli'rui J- tista šP°rl"a ^ Slabem letu >*io?nn?Valain>™lc ^ Z ' ^ bo v krat- kot °Sta!a tako kv“li-%, kar / D leti Ni Se !°Pali p So Ribničani m- Nr neh!i 'ePublMi ligi. b‘ im epih usPcllov-K ;? fe malo več bi lahko v S°, l republiških > V* Se nekai LMže & po^emdan ie n>ihovo skl Poruii/ neP°treb- Pi i kanri,? m°htr-Sa. biyi.data Milam S?1 Odhn?ka le z n>C' od\°,d?m ostala sfj^ba se je po_ ž^ti. se le začel po- Z t<™c'*> le od časa tj*** hitro- vsTjl 10 * bila C * clnini'h°Veak Poteka ravno izbrali novo množičnostjo vodstvo in predsednika kluba. Igralci in ljubitelji šaha so pričakovali, da so bile volitve prvi korak k ponovnemu šahovskemu vzponu. Zal ni bilo tako. Vse je ostalo pri starem, vodstvo se je le malokrat sestalo in vse, kar so se zmenili, je ostalo na papirju. Navzlic temu pa se šahovskemu klubu obetajo lepši časi, in sicer zavoljo neutrudnega igralca in organizatorja Dragana Golije. Golja se je odločil za načrtovano delo, ki temelji na množičnosti, v šahovski prostor pa želi privabiti občane s pogostimi odprtimi šahovskimi hitropoteznimi turnirji. Klub je navezal stike z ribniško vojašnico. Skupno delo, treningi, sestanki in turnirji bodo nedvomno že v kratkem času dokazali, da je ribniški šahovski klub na najboljši poti, da doseže nekdanje uspehe. M. GL A VONJI C nase tudi Olimpijini igralci, ki pa verjetno proti omenjenima ekipama ne bodo dosegli zmage. Nekateri rezultati: Inles - Kamnik 18:11 (9:5), Inles - Usnjar 24:9 (9:4) itd. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Sodniška komisija pri novomeškem NK Elanu vabi vse zainteresirane, ki bi radi postali nogometni sodniki, naj se udeležijo tečaja za sodnike malega nogometa. Prijavite se lahko do vključno 19. februaija, in sicer v prostorih nogometnega kluba na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti. NOVOMEŠKA ATLETIKA Pred kratkim je atletska sekcija pri novomeškem športnem društvu izdala ličen bilten, ki na štiridesetih straneh lepo predstavi delo novomeških atletov in atletinj. Razen poročil o delu, delovnem programu, aktivnih članih itd. lahko ljubitelji atletike dobijo v biltenu tudi vse podatke o rezultatih in rekordih novomeških atletov. KRKINI EKIPI VODITA Po dveh kolih (odigrali so jih v Trebnjem in Mirni peči) kegljaške lige vodita Krkini ekipi. V Mirni peči so presenetili domači tekmovalci, ki so zasedli drugo mesto. Pri članih so boljše rezultate dosegli: Krka 5113, Mirna peč 5051, Cclu-lozar 5040, Zdravila 4999, Novo-teks 4912 itd., pri članicah pa Krka 2261, Brežice 2041, Krško 1968 in Mercator 1781. D. BRATOŽ KRKI NI USPELO Lahko rečemo, da je novomeško kegljaško vrsto na poti k uspehu ustavil asfalt. Dolenjci so odrekli v Celju. Drugi dan so nastopili na Gradisovih plastičnih stezah, vendar šc vedno niso dosegli rezultatov, ki bi jih lahko, in od tekmovanja so sc poslovili z dokaj poprečnimi rezultati. 21VKOVIČ IN JOVANOVIČ Na letošnjem prvem hitropoteznem turnirju ribniškega šahovskega kluba je nastopilo petnajst igralcev. Pokazali so dokaj dobro igro, in kot so povedali organizatorji, bodo turnirji poslej pogostejši. Vrstni red: Živkovič m Jovanovič 13, Trobec 10,5, Dimitrovič 9,5, Golija 9, Levstik in Stojanovič 8 itd. MG. Rezultati iz celjske skupine: Celje - Brežice 30:15, Brežice - Minerva 23:27, Slov. Gradec - Dobova 21:14, Sevnica - Branik 10:0, Sevnica - Dobova 0:10, Vrstni red: 1. Celje 14 točk, 2. Sevnica 10, 5. Brežice 6, 8. Dobova 2. Rezultati ženskih tekem: Labod - Lisca 9:14, Radeče - Steklar 16:9, Lisca — Radeče 11:5, Šmartno - Labod 18:8, Brežice - Oljka 7:16, Labod — Brežice 10:16, Radeče — Šmartno 7:14, Velenje - Lisca 11:9 itd. M. G. CILJ: OSTATI PRVI Ko so začeli trenirati rokometaši ribniškega drugoligaša, so z njimi začeli vaditi tudi mladinci. Nadarjena vrsta ribniškega Inlesa ima za prihodnjo sezono samo en cilj: obraniti mora prvo mesto in ostati v ligi edino neporaženo moštvo. Z igrami v jesenskem delu so namreč Ribničani dokazali, da so dobri učenci svojih starejših tovarišev. Ker konkurenca v ligi ni močna, so priprave v klubu usmerjene predvsem na to, da najboljši mladinci prihajajo v prvo Inlesovo ekipo. M. G. 15. IGRE GRADBINCEV Od 24. do 27. februarja bodo v Kranjski gori potekal^jubilejne 15. zimske športne igre slovenskih gradbincev. Organizacijo vse bolj priljubljenih iger je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije zaupal SGP Slovenija ceste. Zimske igre gradbincev so postale nepogrešljiva sestavina športno-rekreativne dejavnosti gradbenikov. To dokazujejo tudi prijave, saj bo, kot pričakujejo organizatorji, letos sodelovalo več kot 1100 tekmovalcev in tekmovalk iz 83 delovnih organizacij. PRILOŽNOST ZA ODDOLZITEV V drugem kolu slovenske košarkarske lige igra dvanajsterica Dolenjske v Ljubljani, kjer se bo pomerila s Trnovim. V prvem > -lu so Ljubljančani v Novem mestu nekoliko nepričakovano zmagali, Dolenjci pa imajo v soboto zvečer spričo boljše in bolj izenačene vrste lepo priložnost, da se Trnovčanom za nesrečni poraz oddolžijo. GAŠPARAC V REPREZENTANCI Skupnih zimskih priprav slovenske kadetske reprezentance v Murski Soboti se je udeležil tudi nadarjeni košarkar KK Kočevje Rudi Gašpa-rac. Poprej je uspešno prešel vse selekcijske preizkušnje in so ga zato uvrstili v slovensko reprezentanco. Doma trenira Gašparca profesor Cveto Arko, ki skrbi za razvoj košarke na osnovni šoli in v domačem košarkarskem klubu. A. ARKO DOLENJSKE TOPLICE - STRAŽA 50:76 Košarkarsko moštvo Dolenjskih Toplic, ki se je začelo pripravljati za občinsko košarkarsko ligo, se je sredi minulega tedna pomerilo z vrstniki iz Straže, ki so v lanski sezoni igrali v dolenjski košarkarski ligi. Gostje so bfli precej boljši in so zasluženo zmagali. Domači igralci, pri katerih se je izkazal Lukšič, so dobro igrali predvsem v zadnjih petih minutah, . ko so dosegli petnajst točk, Stražam pa le šest. KRVAVEC VABI Najboljši slovenski učitelji smučanja, člani republiškega zbora, bodo pripravili oa 16. do 23. marca na Krvavcu odprt sedemdnevni smučarski tečaj. Udeležijo se ga lahko vsi, ki si želijo izpopolniti smučarsko znanje v nadaljevalni in tekmovalni šoli smučanja. Na Krvavcu bodo poučevali republiški demonstratorji, ki so zastopali Jugoslavijo na mednarodnih smučarskih seminarjih in nastopih ter poučevali v tujini in doma. Cena za polni penzion, tedensko karto in učitelja je 1.900 din. DOLENJKI V EKIPI JUGOSLAVIJE Članici kegljaške vrste novomeške Krke Baričeva in Šoškova sta z odličnim nastopom v Odžacih potrdili rezultate, dosežene v dveh prejšnjih nastopih, in se uvrstili v mladinsko državno vrsto, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu v Zagrebu. Baričeva je na minulem izbirnem tekmovanju podrla 822 kegljev in osvojila četrto mesto, Šoškova pa petnajst kegljev več, vendar je zavoljo slabega dne v Zagrebu ob koncu pristala na šestem mestu. D. BRATOŽ SEDEM NOVOMEŠČANK V BRATISLAVI Drugega februarja se je v Novo mesto vrnilo sedem mladih telovadk novomeškega Partizana, ki so bile na desetdnevnih pripravah v glavnem mestu Slovaške, v Bratislavi. Jasna Dokl, Romana Jeršin, Vanja Požar, Matejka Kavšek, Nataša Kočevar, Katka Pucelj in Urška Papež so vadile do osem ur na dan, in sicer pod vodstvom domačih trenerjev in Ruže Kovačič ter Slavka Kavška. Novomeščanke so v desetih dneh močno napredovale, saj so vadile skupaj s češkoslovaškimi telovadkami, ki se pripravljajo na bližnje evropsko gimnastično prvenstvo. Izenačeno prvenstvo Penko postal prvak — Komelj in Pucelj prvokategornika — Nemogoče razmere za vadbo Minuli teden so novomeški šah isti z desetim in enajstim kolom sklenili šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem je nastopilo enajst igralcev. Kot je bilo pričakovati, je prvo mesto osvojil mojstrski kandidat Igor Penko, njegovih 6,5 točke pa je najlepši dokaz, da je bilo minulo najmočnejše mestno prvenstvo na Dolenjskem izredno izenačeno. Tokrat so se izkazali predvsem mlajši igralci. Na nekaterih prejšnjih turnirjih so z dobrimi igrami napovedali osvojitev prve kategorije, vendar jim je uspeh vedno za las ušel. Na minulem prvenstvu pa sta Komelj in Pucelj zanesljivo igrala od prvega do zadnjega kola, osvojila točko manj kot zmagovalec Penko in novomeški šahovski klub je dobil še dva prvokategornika. To kategorijo so potrdili še Milič, Istenič (začel je izredno dobro in kazalo je, da ima največ možnosti, za, sicer nekoliko presenetljivo, osvojitev prvenstva) in Poredoš, ki edini na turnirju ni doživel poraza. Da turnir ni bil samo izenačen, pač pa tudi močan, dokazuje lanski prvak Slavko Sitar, ki je zbral 3 4 točke. Novomeško prvenstvo je še enkrat dokazalo, da vadijo šahisti v nemogočih razmerah in da ravno IZENA stvo se -ENO IN KVALITETNO - Novomeško šahovsko prven- je odlikovalo po izenačenih in dobrih igrah, zmagal pa je mojstrski kandidat Penko, ki je tako še enkrat potrdil, da je ta čas še vedno najboljši novomeški šahist: (Foto: Janez Pezelj) Igor Penko v zadnji igri s Petkovičem izredno slab prostor zavira razvoj te igre. Dokaj zanimivo prvenstvo si je namreč ogledalo malo ljudi (skoraj nič osnovnošolcev in srednješolcev), zakaj dostop v šahovski prostor je vse bolj nevaren. Deske na balkonu bodo vsak čas odpadle, nevarno stopnišče ni razsvetljeno, in če bodo šahisti še naprej delali v starem prostoru, se je bati za kvaliteto njihovega šaha in za prihodnost kluba. Rezultati zadnjih dveh kol: Poredoš - Pucelj remi, Komelj -Petkovič 0:1, Penko - Šporar remi, Milič - Materni remi, Sitar -Istenič remi, prost je bil Polenek; 11. kolo: Polenek — Poredoš 0:1, Pucelj - Komelj 0:1, Petkovič -Penko 0:1, Šporar - Milič remi in Matemi - Sitar remi. Končni vrstni red: 1. Igor Penko 6,5 točke, 2. do 3. Ivica Milič in Ervin Poredoš 6, 3. do 5. Vinko Istenič, Janez Komelj in Jože Pucelj, 6. do 7. Tomo Petkovič in Tone Šporar 5, 8. do 9. Anton Matemi in Slavko Sitar 3,5 in 10. Zvonko Polenek 3 točke tisti hip TAKA DIHURJA TOREJ! — Če ima Mojca Pungerčarjeva še dosti takih fotografij v družinskem albumu, potem je njen album res pester in ga je veselje prelistati, kar sicer za družinske albume ne velja; preveč togih, neživljenjskih slik je v njih. Posnetek deklic, ki pijeta jajčka, je naredil njen oče pred več leti, vendar se Manja dogodka spominja, saj je sama ena od zalotenih „dihurčkov“. Fotografija ima precej tehničnih pomanjkljivosti, kar pa gre veijetno na račun takratnih razmer, ko dobrega fotografskega materiala ni bilo lahko dobiti in so bili fotoamaterji res veliko bolj vezani na svojo iznajdljivost in poznavanje fotografije. Za objavo smo fotografijo izbrali, ker je primer dobre fotografije za družinski album. (Dolenjski lisi pred 2 0 «0 Prej žlico kot kladivo BREZ ZNANJA se ne bomo otresli zaostalosti. Ta pa je najbolj očitna na vasi, tako v pojmovanju kot v načinu pridobivanja dobrin. In značilno je, da sodobnejši, to je boljši način življenja, hitro prodira tudi v najbolj oddaljene vasi, sodobnejši način pridobivanja dobrin, katerih je treba za boljše življenje mnogo več, pa stalno zadeva ob razne ovire. Ena glavnih je neznanje, neprosvetljenost, kulturna zaostalost. Je pač tako v naravi človeka, da se prej nauči uporabljati žlico kot kladivo. V ŽUŽEMBERŠKI občini so na skoraj vseh dosedanjih predvolilnih zborovanjih ugotovili, da so pozabili na vključevanje mladine v SZDL. Sploh se je odbor vprašanju razširitve članstva premalo posvetil; posledica — le 27 odstotkov volilnih upravičencev v občini je v vrstah SZDL. V vasi Reber so imeli pred leti nad 100 članov, danep le še 13. STO LET je, odkar so pričeli v Kanižarici pri Črnomlju kopati rjavi premog. Čeprav izkoriščanje ni bilo obsežno, so se v teh sto letih zarili globoko pod zemljo. Plasti premoga segajo v globino in rudarji gredo za njimi. Pot v globine pa je naporna in utrudljiva, danes bolj kot prej, ker je daljša iz leta v leto. To pa pomeni, da je iz leta v leto več stopnic in klinov, po katerih lezejo rudarji, da pridejo do delovnega mesta in nazaj na površje. VREME NAM JE temeljito zagodlo ob pripravah za veleslalom na Debencu. Snega ni več, po blatu pa ta reč ne gre! No, korajžni smučarji, pokal in lepa darila, ki ste jih gledali na Mimi v izložbi, pa vam ne bodo ušla. Upajmo, da bo še kaj belega in takrat si jih boste razdelili po doseženem uspehu. MODERNO LETALSTVO je doseglo nov uspeh, ki zveni kar neverjetno, kot jutrovska pravljica. Ameriško letalsko ministrstvo je namreč sporočilo, da je skupina treh letečih trdnjav obletela svet v 45 urah. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 14. februarja 1957) SVETU OKOLI KONJIČEK - Pred 20 leti je začel Redfield Finlay zbirati stare železniške vagone, danes pa je njegova zbirka najbogatejša in največja zasebna železniška kompozicija v ZDA. Vagone, med njimi so mnogi zelo razkošni, posoja filmskim družbam, včasih pa si privošči kar svojo vožnjo do Mehike in nazaj. Drage predmete njegove zbirateljske strasti vzdržuje več tapetnikov, mehanikov, klju-čavničaijev. POTA PRAVICE - Neimenovana mati šestih otrok se mora pokoriti razsodbi najvišjega zahodnonemškega sodišča, ki je razveljavilo sodbe dveh nižjih. Neimenovana ne bo dobivala pokojnine po svojem možu, ker je moža spravila s poti kar sama, da bi zravnala pot pravici. ŽIVALI LETE - Tudi živali imajo svojo potovalno agencijo. V Los Angelesu poseben urad skrbi za zračni prevoz mačk, psov, konj in vseh ostalih dlakavih, pernatih, repatih in štirinožnih bitij, katerim je vstop v potniška letala prepovedan. Agencija je prepeljala že veliko domačih ljubljenčkov; največ težav pa so imeli s prevozom vodnih konjev. STRAHOSPOŠTOVANJE - V ameriškem mestu Clairsville dela red 35 let stara Kathy Crumbeley, ki je prva ženska, izvoljena za šerifa. Meščani imajo zaupanje vanjo, saj zelo spretno ravna z revolverjem, pa tudi njena postava je zavidanja vredna: visoka je 183 cm, težka pa celih 120 kilogramov. PREVEČ VEREN - Chri-stopher Rudd je pridno nosil domov križe, biblije in verske slike; to blago je nabiral v raznih cerkvah. Ko so ga končno le zasačili pri kraji, je svoje početje opravičeval z versko navdušenostjo. Preiskovalcem je zatrjeval, da je robo iz 90 cerkva znosil domov zato, da bi si ustvaril primerno okolje za versko meditacijo. Pa tudi drugače ni bil tako slab človek (tako meni sam o sebi), saj je ob vsakem vlomu vrgel v puščico nekaj denarja. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Red hočejo postaviti na glavo (Posebno) pa vam je treba paziti pri volitvah v petej kuriji, kjer volitve z delavci vred kmetje in meščani za vsko Kranjsko samo enega poslanca. Tukaj bodo prav posebno pritiskali tako zvani socijalni demokrati. To so ljudje, kateri hočejo ves današnji red postaviti na glavo ter osnovati popolnoma drugačno državo, v katerej bodo vsi ljudje enaki. Bogatim hočejo vzeti premoženje, kmetom posestva, obrtnikom zaslužek. Po njihovej želji bi moralo biti vse premoženje lastnina vseh, ali bolj prav, nobenega posameznega človeka - marveč vse naj ima država, v katerej morajo vsi enako delati in sicer brez boga, ker vere pravijo, ni treba — država pa zopet deli vsem po potrebi. Najbolj na poti so jim pri teh smešnih zahtevah svobodni kmetje in prosti rokodelci. (V koroškem) deželnem zboru je predlagal poslanec Grafenauer, naj se stenogra-fični zapisniki izdajajo tudi v slovenskem jezi- Popravili so napako narave V Sovjetski zvezi so zaključili vrsto poskusov, s katerimi so dokazali, da lahko pri gojenju živine dosegajo boljše rezultate, če živino napajajo z vodo, kije obogatena s kisikom. Raziskave so potekale v velikih razmerah, saj je zadnji poskus zajel nad 1500 glav živine. Poskuse so začeli z namenom, da popravijo majhno „napako“ matere narave. Pljuča mlade živine namreč ne dajejo dovolj kisika perifernemu tkivu in želodcu. Želodec zaradi pomanjkanja kisika ne izloča dovolj želodčnega soka za temeljito in dobro prebavljanje. Tudi najboljša krma tu ne more pomagati; v zgodnji rasti mlada goved ne napreduje najbolje. To dejstvo so strokovnjaki poznali že prej. vendar pa se niso domislili dokaj preproste rešitve. Potrebni kisik za dobro delovanje želodca lahko žival dobi tudi s pijačo. Že prva vrsta poskusov je pokazala, da se je prebavljanje močno izboljšalo, z boljšim prebavljanjem pa se je pospešila rast goveda. Tako so ob primerjanju živali, ki so pile navadno vodo, s tistimi, ki so pile s kisikom obogateno vodo, ugotovili precej večjo težo pri prvih. Zanimivo je, da porast teže ni šel na račun kvalitete mesa, saj so laboratorijske analize pokazale, da je meso hitreje vzrejenih živali tudi boljše. Najboljše uspehe so že v poskusni vzreji dosegli pri prašičih. Prašiči, ki jih po posebnem umiku napajajo z vodo, v kateri je veliko kisika, v dveh mesecih za 20 -40 odstotkov presežejo težo običajno pojene živali. Tovrstno napajanje pa je primemo le v določeni dobi rasti. Nepojasnjene skrivnosti Velikonočni otok, najvzhodnejši otok Polinezije, ki pripada južnoameriški državi Čile, je znan po 600 velikanskih kipih, ki predstavljajo človeške obraze. Kipi niso nastali na mestu, kjer stoje, marveč sojih ljudje prestavili kilometre daleč. Tehtajo po več deset ton in arheologi se sprašujejo, kako so jih tedanji prebivalci sploh mogli prestaviti. Stopnja tehničnega razvoja tiste dobe na Velikonočnem otoku je skoraj povsem neznana. Ali so tedaj morda že poznali valjar? Ker nobena sled tega ne potrjuje, je treba iskati drugo razlago. Francoski raziskovalec Ma-ziere domneva, da so se takratni prebivalci otoka posluževali pri prenašanju in postavljanju kipov gravitacije. Ko so kip izklesali in odločili od žive skale, je zdrknil po žlebu, izdolbenem v skalnem pobočju pod kipom. Vprašanje je seveda premalo pojasnjeno in vsebuje več neznank. Raziskovalec J. P. Adam predlaga bolj veijetno rešitev: kip so pomikali naprej tako, da so ga sukali okoli njegove osi. Ta domneva sicer ne temelji na dokazih, saj je ni potrdil noben dokument, vendar ji pritrjujejo tudi drugi raziskovalci. Kaj pa vlečenje velikih kipov po tieh? Malo je veijetno, da bi takratni prebivalci Velikonočnega otoka to zmogli. Za vleko osemdeset ton težkega kipa bi potrebovali 2.100 težakov, toda takratno število prebivalstva je skupno z otroki, starci in ženskami znašalo komaj nekaj več. • I m i ku, ker dejanske potrebe to zahtevajo. Zanj je govoril tudi Einspiler. Predlog je bil seveda odklonjen: kdaj pa niso še odklonili nemški nacijonalci kake pravične zahteve koroških Slovencev. (Kug a.) Indija, dežela, katera je vedno slovela po svojem bogastvu, svoji rodovitnosti, „deveta dežela“, je sedaj strali celi Evropi, in to po vsej pravici. Več mesecev namreč razsaja tam uže strašna kuga, in nevarnost, da se ta bolezen zanese v Evropo je velika, ker je promet z Indijo jako živahen, osobito seveda se po ladi-jah lahko kuga prinese v naše kraje. (Iz Leskovca.) Nimamo denarja za najpotrebnejše reči: sol, obleko, obuvalo. Otroci morajo v šolo, če ne, plačaj ali denarno kazen, ali pa moraš sedeti primeren čas. Otrok mora v šolo, če so tudi starši goli. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1897) Lipovi bogovi Cesarica na Dunaju je častila lipo in njeno senco nad kamnito mizo. Cesar, ki je vodil cesarstvo, je moral biti tiho, dokler se ni tako nakretilo, da sem to lipovo svetinjo posekal in otel cesarstvo. Nam se zdi tako čaščenje jako čudno, pa vendar nismo boljši od drugih, ako-ravno vidimo, da nekaj posameznikov odloča o usodi drugih. Kar poglejte, kako so zasoljene cene za smučanje. Delavec mora ves mesec delati za par smuči, naslednji mesec za opravo in obutev, tretjega pa za vožnjo in pakete. Ako ima družino, pa v celem letu ne nabere dovolj novcev, ako se pri delu celo pretrga. Če se kdo pritožuje, da je vse skupaj predrago, ker za delavce in njihove družine smučanja ni, se krčmarji in drugi mešetarji brž oglasijo, da kljub gneči delajo s čisto tgubo. Na, pa si naglej to čudo! Kje so že tisti časi, ko so se Bločani bolj iz potrebe kot veselja spuščali na eni krivini »’ dolino in s palico pod pazduho za krmilo. Drugo razočaranje sem doživel oni dan v Ptuju, kjer so se zbrali naši najboljši vitezi in se pomerili v streljanju s puško. Zadevali so v • črno, da je bilo veselje gledati te nekrvave boje. Vmes so bile tudi ženske, ki so prekosile marsikaterega moškega. Do tu je bilo vse lepo in prav. Ko so začeli deliti nagrade, se je ustavilo. Moški so dobili priznanja, kolajne in nagrade, ženske pa nič, akoravno so plačale za udeležbo na viteškem turnirju in dosegle boljše rezultate kot marsikateri moški „Kaj si niso zaslužile plačila? “ sem vprašal voditelje, ki smo jih izbrali in jih zdaj častimo. „Niso, zato ker jih je bilo premalo. Najmanj ducat bi jih moralo priti, pa bi dobile." Vidite, tako je kot na Dunaju, kjer je bilo več vredno ducat mehkužcev kot en Krpan, ki je premagal Brdavsa in dobil komaj imena vredno plačilo. MARTIN KRPAN Čas, hup od stole! Odkar je bil na vrhujj pole v starih Atenah Partenon — stari mojs . postavili v 5. stoletju P1 šim štetjem — je »o11® častje stoletij" šel sk<®JJ vino. Preživel je osWJ t hod Rimljanov, ki s0 j imeli javno hišo; kasneje naredili iz nj®?£ doksno cerkev; TuiP-spremenili v mošejo M skladišče za municijft topovskim ognjem leta 1687 eksplodiraj vsa stoletja irunuuft tako načela starodaroP lja, kakor ga je v zadnj tih onesnaženi zra* r grškega mesta. Generalni direktor umetnostni zgodovin dou Mahtar M’ Popravilo kipa z J Izpušni plini in dim so čeli starogrško umetni vzpel na Akropolo in du izjavil: „2400JeL častni spomenik, v j Fidija in Ictinus y» svojega genija, kip dom vremena in iju Jj f mu grozi propad z^ ki jo povzroča indus11' lizacija!“ . toVj! Mestni promet in ; so v Atenah vznikni* ^ vojne, spuščajo v H® dvokis, katerega ° j. marmor je uničujoč z atmosfersko vlaS° dnjii topi kamenino, v ^g \ tih letih so se „st°P n, mor vrezani defaJ‘j{ei) kariatidah, skoraj J* ; tudi obraz konjen^ ; ni strani Partenona- m tudi posledice nf ^ lec popravila v so v strebre vložili 2 ^ nike; ti so pod ga zraka zarjaveli- .j> Partenon, Eiek^V ostanki Akropole z j no popravilo, če Z^nik°' menike davnih Pre^$ niti za potomce- ja f zbira potrebno vs ,aIie' vilo: 15 milijonovdoW Miki Muster Janez Trn0'11 8E?o-..i'1 i~ ©n! Ko sta drevesnem da se v tra'* ti^ p fak0 jr 3 <7} k. j je spo*”1'!; „ i; žival. Saniofi1 ^1 se pripravil n° rana je ^ naj se ne «a° bliževalo. I - A f~Rešitev prejšnje križanke ^ A.R6 5 VAR 6 TO I*N (*revesa kaže njegov sad. Iz Sirahove knjige je vSfem č'oveškem življenju dve'triie°8°Če ‘e I. A. BUNIN Več liurti l sta pobila 'Jud> kakor skrb in obup. Š. J. AGNON DL MIT MORSKA POŠAST STARA 2ENSKA M. IME SEV AM. I ROPARSKA! RIBA MB «1 OL ZNANI NEM. fSIHOLOG EG.KRALJ BOGOV iZNANSTV. RAZPRAVA NORV ZIMSKI CENTER AVSTRAL. NOJ Novinarka BACER N/ BI jmm. TLA NAGON W VOZILA GOVORA ROMUN. DENAR HOMERSKI JUNAK mm TROPSKA lam... RfMa 4? SABLJA PIVO FIN. JEZERO ZLODEJ DL D L KUTINA BAKHOVA PALICA . HIMALAJ KOZA M. BERITE OL ZIVUEN SKA POT mt NASA NAJVISJA GORA NADAV KRAJ PRI ZADRU jošast iz ameriških gozdov loveku podobno živalsko bitje buri domišljijo Američanov že več kot stoletje Clsasquatcha res videli? . ■ ‘ ‘ ~ ~........- Kaj pušča velikanske sledove? - Članek iz leta 1884 Slavni snežnih h f1.pi? nas poznanemu čudovitemu bitju s P°g°rij se je pred časom pridružilo še eno tradicijo ° -*e 7 sasquatch, ki ima sicer za seboj že kar lepo reč ameriV° ° nj.em v Evropi manj govorili. Sasquatch je nam-Vrsto tjjtju *na^‘ca jetija- Z njim se Američani postavljajo v njihov; ie n^rodov> k* premorejo skrivnostna bitja: Škotom in Pošastjo AMi? Pošast* Nessy, Rusom s pred kratkim odkrito ali s §e živ ■ -r’ narodom 113 Himalaji ter drugim, ki v izročilu uni pričami ohranjajo svet poln skrivnosti. j imenujejo tudi Ve- Thompson je sledove našel leta 1811. Prvi dokument o bitju samem pa je časopisni članek, ki je leta 1884 izšel v listu DaUy Colonist. Novinar piše v njem, da so v bližini mesta Yale v Britanski Columbiji ujeli nenavadno žival. Opisal jo je kot vrsto gorile, visoko meter in pol ter težko 50 kilogramov. Žival je imela vse telo pokrito z dlakami, roke precej daljše kot jih ima človek, bila je zelo močna. V mnogočem je bila podobna človeku. Čeprav opis ustreza gorili, pa je le vprašanje, od kod v Britanski Columbiji ta tropska žival. Raziskovalci sasquatcha se nagibljejo k mnenju, da je novinar popisal sasquatcha. Nadaljnja usoda ulovljenega bitja ni znana. Sr.1 dob?; ’.1 so hkrati tudi Vtisom v 0 njegovem obstoju. S!legu s« mehki zemlji ali na !*ntimetaov^efUi od 40 d0 55 °H gte ■ *akim velikim stopa-^■na; sam, Primerna telesna tudj v**1 naJ bi meril v kot 2 metra. &K0VALEC nNenavaden „^beo UL0V setvijo vj^uatchu so še pred S ta&v krožile v indijan- $r^Pslci Yendar s0 P^^ste^ ci zapisali svoja hpcS"«- bitjem, am Je nani? i nenavadnih sle-^erUkih ®P*sal znani raziskovalec oJ^pson Pr°stranstev David Pftr sled^°mpson Je v sne8u S »topal s štirimi ULtt0v. SnJ?a 50 ba' 35 centi- natoi ^ menil>. da je raz- fe (medved°Ve °8romne8a di vendar se je drn sledov ? • ne more Pustiti ■ ker ima pet prstov in stopala. SE JE OSTMAN ZLAGAL? Zelo znana je pripoved Alberta Ostmana, ki opisuje srečanje s sasquatchem leta 1924. Gozdni delavec Ostman je tisto leto sklenil preživeti počitnice ZA ‘-r' &>.. gozdovih Toba Inlet. Neko noč, ko je taboril ob izviru, je presenečen začutil, da ga nekaj s šotorom vred nosi. Izračunal je, da je tako „potoval“ kakih 20 kilometrov. Ko ga je neznano bitje odložilo in je zlezel iz šotora, je ugotovil, da se nahaja v skalnati soteski med člani štiričlanske družine nenavadnih bitij: oče, 2 metra velik, mati poldrugi meter ter dva mladiča. Bitja so bila podobna človeku, vendar niso poznala nikakršnega orodja. Do slučajnega ujetnika (sasquatch je pokazal zanimanje za Ostmanovo rezervo hrane) so se bitja vedla nenasilno. Po šestdnevnem bivanju v soteski je gozdni delavec ušel. O skrivnostnem dogodku dolgo ni spregovoril, ker se je bal posmehovanja. Sele ko je zvedel, da nekateri vprašanje skrivnostnega bitja v Ameriki resno obravnavajo, je dogodek opisal. Javnost je za srečanje zvedela šele 1957. leta. CE DRUGEGA NE VSAJ POSEL To so najbolj zanimiva in še najbolj verodostojna pričevanja o sasquatchu. Število ljudi, ki so videli skrivnostno bitje, je precejšnje, saj so raziskovalci zabeležili več kot sto pričevanj. Prav tako ni malo poročil o najdbi sledov, pa tudi fotografij teh sledov ne manjka. Vse to navaja k misli, da mora v osnovi biti nekaj resnice, čeprav je veliko verjetnosti, da resnica ni tako zanimiva, kot bi mnogi želeli. Nedolgo tega je neki biolog takole podal mnenje stroke, ki jo zastopa: „V Severni Ameriki je nekaj, kar zahteva pojasnitev; vendar ne smemo pozabiti, da je človek že od nekdaj nagnjen k ustvarjanju legend in mitov." Drugače gledajo na sasquatcha trgovci. Zanimanje za ameriško pošast so znali kar spretno izkoristiti: v Willow Creeku so postavili lesen kip sasquatcha, po mestu je narisanih vse polno njegovih sledov, v trgovinah pa so v prodaji kipci, pepelniki in drugo v stilu skrivnostnega bitja. O sasquatchu so posneli že več filmov, vendar niso preveč uspeli. Raziskovalec John Green meri skrivnostne sledove v kalifornijskih gorah. OČETOM i i jc%avtrn*»em in' lc pri- 131 Prihajalo je naravnost proti njima, in naenkrat sta opazila v precejšnji bližini pred seboj nenavadno glavo z majhnimi ušesi in dolgim, ozkim gobcem. Dečka sta pridržala dih, da ju nenavadna žival ne bi opazila in ne bi pobegnila, /oran je začuden ugibal, kaj hi to utegnilo biti. Bojan pa je v čudni prikazni takoj spoznal velikega mravljinčarja. 132 Kosmat in progast se je mravljinčar tako približal, da sta ga mogla dečka vsega videti, in zavil nato pod bližnje drevo, ob katerem se je dvigalo veliko mravljišče. Spravil se je nanj s svojimi okrempljcnimi tacami, ga razkopal in iztegnil iz šilastega gobca biču podobni, lepljivi jezik ter nalepil nanj obilico mravelj. Dečka sta ga nepremično opazovala. iz monografije dvanajste brigade brigada brani belo krajino piše: lado ambrožič i Da bi izvršil povelje glavnega komandanta polkovnika Nickla, je Hassler vendarle razdelil svojo skupino na dva dela in popoldne le z majhno skupino drznejših vojakov vpadel v Semič, a se ni resneje spopadel z nobeno partizansko enoto. To je storil že v mraku, nato pa se je hitro vrnil v Pribišje k Haggu, da bi v varstvu na hitro zgrajenih bunkeijev in položajev skupaj s Haagovimi četami prenočil. Ves dan je močno deževalo, vmes pa snežilo, da je na območju bojev zapadlo do 15 cm snega. Treba je nekoliko opisati nezgode kočevske bojne skupine, kije potovala vso noč na 14. november skozi kočevske gozdove v dveh kolonah. Koloni sta potovali sicer po cestah, vendar se je Schumacher, kot smo videli, kljub temu izgubil v meglenem in deževnem vremenu. Prispel je na maršruto 2. bataljona slovenskih domobrancev, ki je pod poveljstvom Vuka Rupnika pravilno ubiral pot proti cilju. Pri Miklaijih sta se koloni srečali in 4. bataljon se je, misleč da je naletel na partizansko zasedo, po starem in koristnem običaju predstavil kot partizanska četa. Drugi bataljon je nemudoma udaril po „partizanih“. Boj je bil zagrizen in krvav in kmalu je bilo na obeh straneh nekoliko mrtvin in ranjenih. Drugi bataljon se je bolje znašel in je četrtega pošteno zdelal. Nato je Schumacher umaknil 4. bataljon iz boja in ga zamenjal s 1. iz Stične. Tudi tega so zmagoviti vojaki 2. bataljona pognali v kočevske gozdove. Boj je trajal dve uri, nato so ugotovili pomoto in popravili smeri za potovanje. Ko so se spotoma bojne skupine še ostro spopadle s partizanskimi enotami, ki so se jim odločno postavljale po robu in ko so imele že veliko mrtvih in ranjencev, sta v Črnomelj odšli le manjši skupini, požgali meščansko šolo in še nekatere zgradbe in se nato, ne da bi bili dosegli kakršenkoli uspeh, vrnili v objem kočevskih gozdov. Akcija vseh sovražnikovih čet v Beli krajini je zaradi opisanih nezgod in težav izgubila svoj poglavitni smoter, čete so zamudile, koordinacija je propadla in sovražnikovi poveljniki so vdrli v Belo krajino le zato, da bi formalno izpolnili povelja in izpeljali načrt. Štab XV. divizije je imel'načrt za nadaljevanje boja proti Hassleijevi bojni skupini. Sodil je, da je 12. brigada zaradi celonočnega boja utrujena, zato naj bi boj nadaljeval le njen 1. bataljon, ostala dva pa naj bi si privoščila krajši počitek. Na zahtevo komandanta brigade pa je štab divizije pristal na to, da vsi trije bataljoni Dvanajste nadaljujejo boj. Istočasno je XV. divizija poslala Gubčevo brigado v dolino. Povelje za pohod je Gubčeva prejela že ob 15. uri 14. novembra. Brigada je nato pohitela proti Pribišju, kamor je prispela zvečer in se vključila v boj, ki ga je proti Haagu vodila že 12. brigada. Gubčeva je z enim bataljonom zavarovala severno smer, z dvema pa je šla v napad. Dvanajsta se je postavila na zahodno in severno stran bojišča, da bi preprečila pohod sovražnika proti Novemu mestu. Sovražnik je za obrambo Pribišja 14. novembra zvečer uporabil najprej 38. in 40. četo slovenskih domobrancev, ki sta zasedli položaje izven vasi in se za silo utrdili. Toda partizani so tako močno napadali, da so se morali domobranci umakniti. Popustili so in začeli zapuščati položaje. V prvih bojih so imeli 3 mrtve in 2 ranjena. Sreča za Haaga, da se je tedaj začel vračati Hassler, ki je s svojimi vojaki hitro zamašil praznine na obrambni črti izven vasi. Sedaj je imel sovražnik več kot dvakratno premoč in je odbijal partizanske napade. Proti jutru 15. novembra sta brigadi skoraj v celoti sklenili obroč okoli Hassleija. Dvanajsta je še nadalje zapirala severozahodne in zahodne smeri, Gubčeva pa je obvladovala severne in vzhodne. Partizani so ponovno napadli. Sovražnikovi vojaki, od katerih se je za mnoge začenjal že tretji bojni dan, so zaradi naporov izgubili prejšnji bojni elan, posebno še, ko so videli, da so obkoljeni. Med njimi se je pojavilo malodušje in znaki demoralizacije. Tu je treba povedati, da moralno stanje nemškega in domobranskega vojaka že prej ni bilo na višini. Razmere na bojiščih, zlasti jugoslovanskih, so razdejale njihov pogum in voljo do boja; izgubili so vero v zmago. Major Hassler je 15. novembra zjutraj vendarle našel še toliko moči, da se je odločil za akcijo, s katero bi raztrgal obkolitveni obroč in prizadejal partizanom poraz. Poslati je nameraval Haagovo skupino v preboj; nato naj bi z mrtvimi in ranjenimi odšla v Novo mesto. Sam pa se je namenil usmeriti proti Podgradu, s čimer bi razbil čete Gubčeve in 12. brigade in jim zadal poraz. Popolnoma jasne podobe o razmerah, v katerih je bil, pa ni imel. Akcijo je hotel začeti ob 5. uri 15. novembra. Najprej seje začel prebijati iz obroča Haag. Partizani pa so začeli nanj tako odločen in silovit napad, da Haagova skupina ni vzdržala in je začela razpadati. Demoralizirani domobranci so se na vzklike partizanov - Juriš, huraaa! popolnoma zmedli, da so začeli v neredu bežati in puščati ranjence na bojišču. Haag je polovil nekoliko nemških in tistih domobranskih vojakov, ki so bili še kolikor toliko prisebni, zlasti mu je pomagala skupina nadporočnika Pavliča, in posrečilo se mu jc .pobrati nekoliko ranejncev in bežati proti Novemu mestu. Haagova skupina je bila popolnoma razbita in njen pohod se je spremenil v panično bežanje. Na povelje polkovnika Nieckla so tedaj v Novem mestu s težavo zbrali še skupino 87 mož, ki je zasedla Ljubcn, sprejela bežeče Haagove vojake in jih zavarovala. Haag je prišel v Novo mesto ob 16. uri. S seboj je pripeljal 2 mrtva in 10 ranjencev. VASA ZGODBA Vse udeležence natečaja VAŠA ZGODBA obveščamo, da bomo objavili rezultate natečaja prihodnji teden. Zaradi obilnega gradiva ima komisija, ki ocenjuje poslane prispevke, toliko dela, da ga ne more dokončati v predpisanem roku (8. februar). Še toliko težje je, ker člani komisije žele res objektivno oceniti vse prispevke, vključno tiste, ki so prispeli z zamudo, a so vseeno vredni enake pozornosti kot pravočasno prispeli spisi. Prihodnji teden bomo objavili imena zmagovalcev in dobitnikov petih glavnih nagrad. Vse tedne naprej pa bodo na tej strani izhajale 'posamezne zgodbe. 1»0TA IN ST11? Vsakemu dve leti strogega Blizu 10.000 din v gotovini in cel kup oblačil, hrane in drugih predmetov je ob novembrskem vlomu zmanjkalo v žužemberški zadružni trgovini 26-letni Edvard Veler iz Celja in 33-Ietni Anton Kveder iz Šent-juija sta postala prijatelja v mariborskih zaporih. Ko sta odsedela, sta se sešla in se dogovorila za skupen vlom v Žužemberku. Rečeno in 14. novembra lani storjeno, toda deset dni zatem sta bila že v zaporu. Dežurni poročajo SKOZ OKNO V HIŠO - 31. januarja je Ana Zupančič z Luže pri Trebnjem ugotovila, da je bil v stanovanju tat. Skoz okno je nekdo vdrl v hišo in ji ukradel 810 dinarjev. CELA JATA UKRADENA - V noči na 31. januar je bilo vlomljeno v kumik Jožefe Klemenčič v Dol. Kamencah. Zmanjkalo je 14 kokoši. Ob 12 kur pa je bila tudi Marija Šuštaršič iz Škrjanč. PRETEP NA CESTI - Metliški miličniki so 31. januarja popoldne pridržali Janeza Hudorovca iz Gradca in Tomaža Hudorovca iz Križevske vasi, ker sta se opita pretepala kar sredi ceste. Isti dan pa sta se na cesti v Bršlinu obdelovala tudi Marko Stojanovič iz Češče vasi in Rajko Brajdič iz Račjega sela. Tudi ta dva sta morala na iztreznjenje pod ključ. VLOM V BARAKO - 31. januarja je nekdo vlomil v stanovanjsko barako SGP Grosuplje v Trebnjem. Neznanec je vdrl v pločevinasto omaro nekega delavca in mu odnesel nekaj garderobe, brivnik in potovalko. Škode je za 3.500 dinarjev. ŠE DVA PRIDRŽANA - 1. februarja zvečer so metliški miličniki odpeljali do iztreznitve 29-let-nega Mehmeda Mekiča iz Metlike, ker je razgrajal v gostišču Na Dra- fah. Isti večer so posredovali momaljski miličniki pri 53-letnem Antonu Šuteju v Ogulinu, ker je razgrajal v domači hiši, da je morala družina pobegniti. IZGINIL IZ KOLESARNICE -Med 2. in 3. februarjem je nekdo odpeljal kolo z motorjem, last Franca Renuše iz rmošnjic. Kolo je bilo spravljeno v kolesarnici obrata Novoles na Trdinovi cesti. V TRENUTKU IZGINIL - 3. februarja okrog poldneva je Jože Pintar iz Črešnjevka pustil prižgan avtomobil pred Zupančičevo gostilno v Dol. Nemški vasi. Med krajšo lastnikovo odsotnostjo se je nekdo usedel za volan in se odpeljal, vendar le do vogala gospodarskega poslopja. Preden se je lastnik vrnil, neznanca že ni bilo več. Veler je svojčas bival v Žužemberku in je razmere tam dokaj dobro poznal, zato je tudi predlagal ta kraj za njun skupen podvig. Z avtobusom sta okrog 19. ure pripotovala v Žužemberk, šla najprej v kino, potem spat na kozolec. Okrog 2.30, ko so ugasnile še zadnje luči po hišah, sta prišla iz skrivališča. Na južni strani zadružne trgovine je Kveder vrgel debelo poleno v okno v prvem nadstropju, prislonila sta leseno mrežo in Veler je po njej splezal do okna. Odstranil je steklo, odpri okno in pot v notranjost je bila prosta. V trgovini sta ravnala kot prava in izkušena tatova. Sezula sta nogavice, jih nataknila na roke in tako prijemala predmete. Kveder je našel 200 din, Veler pa je nasilno odprl predal blagajniške mize in pobasal 9.660 dinaijev v gotovini. Ker je bilo v trgovini vsega na pretek, sta se dobro založila še z oblačili: skoz okno sta zmetala kar 7 parov moških hlač, 2 obleki, 6 srajc in še vrsto drugih oblačil, pa tudi nekaj jestvin in pijače. Nameravala sta ob Krki zapustiti kraj, ampak sta zgrešila. Potem sta se v bližini spomenika na Cviblju preoblekla v novo, nakradeno pa spravila na kup in ga pokrila s starimi oblekami. Napotila sta se peš do Dobrniča, od tam z avtostopom v Ljubljano in dalje z avtobusom v Celje. V avtobusu sta si razdelila denar. Tak potek dogodkov je ugotovil senat novomeškega okrožnega sodišča, ki je pred kratkim sodil vlomilcema. Priznala sta vse, nista pa bila soglasna v tem, kdo je dal pobudo za obisk Žužemberka. Sodišče je ugotovilo, da je bil to Veler, pri njem so tudi našli nekaj ukradenih predmetov. Prisodili so vsakemu po 2 leti strogega zapora; pri tem so upoštevali obtežilne okoliščine, da sta bila oba že zaprta. Do pravnomočnosti sodbe bosta ostala pod ključem. BREZ STRAHU: NI BIL ROP! Poročali smo, da je Anton Miklavčič z Drske prijavil, da so ga ponoči 29. januarja napadli trije moški in ga okradli ter mu sneli uro. Čez dva dni se je Miklavčič ponovno javil na milici in skesano povedal, da si je zgodbo o ropu izmislil. Denarje zapravil, uro pa najbrž izgubil, ko je okajen kolovratil naokrog. Zaradi lažne ovadbe bo moral pred sodnike. Bila sta dva od »Štirih rok” Tatvine in izginitve po Beli krajini so pojasnjene in krivca sta bila pred sodiščem Novomeško okrožno sodišče je pred kratkim sodilo 25-letnemu Matjanu Hudorovcu, brezdelnežu, in 22-letnemu Petru Hudorovcu, prav tako nezaposlenemu. Oba sta doma iz znanega taborišča „Pri štirih rokah“, uradno iz Coklovce. Marjan Hudorovac je bil obtožen več kaznivih dejanj, a se je izkazalo, da mu jih ni mogoče očitati, zato je tožilec za nekatera tožbo umaknil. Dokazali pa so mu, da je 8. novembra lani zvečer s parkirnega prostora pred semiškim hotelom Smuk ukradel moped Jožeta Malnarja. Z njim se je odpeljal v Srednjo vas malce na sprehod, potem pa domov v Coklov-co, kjer jr vozilo tudi pustil. Za ta prekršek nad tujo lastnino, ki ni bil prvi, so mu prisodili 5 mesecev zapora. Peter Hudorovac pa je 10. novembra zvečer, prav tako pred Smukom, vlomil v avto Franca Mikežiča ter mu vzel magnetofon in siv suknjič ter ga oškodoval za 5.800 dinarjev. Še nekaj dni prej, 29. oktobra lani, pa se je zvečer priplazil na hodnik stanovanjske hiše Franca Švajgerja na Ločki cesti in mu vzel lovsko puško, pas z naboji, šibre, daljnogled, kar vse je vredno 6.500 dinarjev. ROKAV JE ZAGRABILO 31. januarja, malo pred koncem dopoldanske izmene v IMV, si je 19-letna Marija Pirc iz Gor. Mra-ševega poškodovala roko. Pirčeva je delala v obratu mehanske obdelave. Rezala je navoje v matice, pri tem pa je vijak prijel za rokav, ki se je navijal na vrtalno glavo, nakar je potegnilo tudi njo. Poškodovanko so prepeljali v novomeško bolnišnico. DA NE BO PREPOZNO! 2e nekaj let se nam ob vedno večjem številu motoritiranih „oklopnikov“ na naših cestah (lanski porast v celjski občini znese kar 9,5 odstotka) postavlja vprašanje: „Koliko časa bo prometna infrastruktura še kos takšnemu napredku? “ Številni dotrajani objekti nam zagotavljajo, da ne več dolgo. Most v Radečah (o novomeškem smo že tako dovolj pisali), ki pomeni najboljšo in najhitrejšo povezavo med Krškim in Celjem, je danes eden najočitnej-ših primerov. Nosilnost objekta je 10 ton, podatek, da čezenj vozijo tudi tovornjaki, ki tehtajo nemalokrat celo 40 ton, pa verjetno sam po sebi govori dovolj. V takšnem položaju ostaja nujnost tragedije neizbežna . . . CISTERNA St JE IZTIRILA — V nedeljo okoli devete ure se je na sevniški železniški postaji zgodila nesreča, ki pa na srečo ni teijala žrtev. Tovornemu vlaku, ki je vozil iz Dobove proti Zidanemu mostu, se je iztiril vagon-cistema, ki je poškodoval električno napeljavo ob progi tako, da je bila železniška postaja dalj časa brez električne energije. Vzroke nesreče še raziskujejo, domnevajo pa, da je nesreči botrovala tehnična okvara na cisterni. Škodo cenijo kar na 200.000 din. (Foto: Železnik) r V enem zadnjih sestavkov smo ugotovili vlogo žrtve -oškodovanca pri nastanku kaznivega dejanja, do katerega večkrat sploh ne bi prišlo, če teh pogojev ne bi bilo. Zato smo sestavek zaključili z znano ugotovitvijo, da predvsem priložnost napravi tatu. Opozarjanje na te začasno. Storilec izbere navadno najenostavnejši način vstopa v vozilo: s pritiskom odpre okence za ventilacijo, skozi odprtino pa z roko ali s primernim predmetom z notranje strani odpre vrata. Okence odpre s pomočjo izvijača ali drugega uporabnega sredstva ali razbije steklo ali pa Dokajšen odstotek teh dejanj se konča s storitvijo kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa, sicer pa ima storilčeva nezadostna vozniška usposobljenost za posledico povečano nevarnost prometa. Odvzem motornega vozila neredko olajša storitev drugih Odvzem motornega vozila okoliščine, kakor tudi seznanjanje javnosti z načini storitev kaznivih dejanj imajo namen aktivirati javnost pri preprečevanju kaznivih dejanj in s tem koristiti sebi in zmanjševati družbeno negativne pojave. Odvzem motornega vozila je dokaj pogosto storjeno kaznivo dejanje, ki se največkrat konča s poškodovanjem odvzetega vozila in velikokrat vodi k storitvi drugih kaznivih dejanj. To kaznivo dejanje (iz čl. 254 a KZ, za katero je predpisana kazen zapora najmanj treh mesecev ali strogi zapor do petih let) je storjeno, če storilec protipravno vzame tuje motorno vozilo, da ga uporabi za vožnjo, torej brez prilastitvenega namena. Najpogosteje so ta dejanja storjena v prostih dneh (ob sobotah, nedeljah in praznikih), in sicer v večernem in nočnem času, ko je cestnipromet manjši. Vozila so le izjemno odvzeta iz garaž, sicer pa z ulice ali dvorišča, kjer jih lastniki parkirajo, ker nimajo garaže ali pa jih tam parkirajo le odpre okence na kak drug način. Zgodi se, čeprav redko, da najde storilec nezaklenjena vrata avtomobila. Motor spravi v pogon s pretrganjem kabla in s spojitvijo žic ali pa s primernim predmetom, ki ga vtakne v odprtino za kontaktni ključ, večkrat pa tudi s kosom žice. Storilci teh dejanj so najpogosteje v starosti med 18. in 21. letom, neredko pa tudi starejši mladoletniki, torej v starosti med 16. in 18. letom. To dejanje storita naj- eje tudi več sostorilcev. Združujejo se osebe, ki sc že dalj časa poznajo, niso pa tudi redki primeri, ko se sostorilci prvič srečajo pri tem dejanju. Odvzem motornega vozila je povezan s problemi varnosti cestnega prometa. Storilci največkrat niso po redni poti usposobljeni za upravljanje vozil. Vozila so pri odvzemu in uporabi pokvarjena in so z vožnjo s takimi vozili prekršeni predpisi o uporabi motornih vozil; pogosto jih vozijo alkoholizirani storilci. kaznivih dejanj ali vodi do njihove storitve. Navadno gre najprej za odvzem vozila zaradi razvedrila, prevoza razigrane družbe ali razposajenega posameznika; temu se navadno pridruži še tatvina predmetov iz vozila. Odvzeta vozila storilci pogosto uporabijo tudi za prevoz v kraj storitve drugega kaznivega dejanja. Odvzem motornega vozila je torej največkrat le prvi korak na kriminalni poti predvsem storilcev premoženjskih deliktov. Kaznivo dejanje odvzema motornega vozila je končno pomembno tudi zaradi poseganja v občanovo lastnino. Lastnik sicer ne izgubi za trajno svojega vozila, toda skoraj vedno mu je vrnjeno poškodovano, škoda pa je včasih velika. Iz vsega povedanega lahko ugotovimo, daje odvzem motornega vozila resen družbeno škodljiv pojav, ki zasluži vso pozornost in tcija preventivne ukrepe, predvsem tudi od oškodovanca, lastnika motornega vozila. JANEZ KRAMARIČ Obadva sta se prej kot v štirinajstih dneh znašla pod ključem, kjer sta bila do izrečene sodbe, na istem mestu pa bosta počakala pravnomočnosti. Peter Hudorovac je bil obsojen na 2 leti in 8 mesecev strogega zapora. Večino ukradenih predmetov so miličniki še zasegli na Coklovci. TROJNO TRČENJE Gosta megla in neprevidnost sta prejšnji četrtek botrovala prometni nesreči, ki se je zgodila na odseku ceste med Čatežem in Brežicami. Slobodan Mimkovič je tega dne okoli 18. ure vozil proti Brežicam, vendar se je zaradi prekratke razdalje in goste megle vanj zaletel Dragan Petrovič, ki je vozil za njim. Hip zatem se je obema nesrečnikoma" pridružila še voznica osebnega avtomobila Vladimira Zorko, ki se je iz že navedenih vzrokov zaletela v Petrovičev avtomobil. Pri trčenju je nastalo za 40.000 din škode. Niso vedeli kaj delajo Kot smo že obširno pol je bilo za celjske delava “ lansko leto po številu odMI®, raziskanih kaznivih dejanj najuspešnejšimi. Poglejmo a krat še nekaj zadnjih števili, hkrati kažejo tudi na prestopništva na področja™ vanja z ustavo določenega« in na številne uspešne pKven ne akcije celjskih miličnikov. Tako so v lanskem **“ obravnavali le 4 primere . z ustavo določenega reda. za 9 manj kot v letu 1975j tem naj omenimo, da m !>*> benega večjega izpada,« “ verbalnih namigovanj, ki F j bila v veliki večini izrečena janosti. , Na področju javnega K", miru ni bilo v lanskem len*, benega hujšega primera, pa je bilo lažjih 4.424, kar 9, 598 več kot v letu 1975.Nai kaljenja miruje bilo zaradi čevanja; še posebno je v « prednjačil Rogatec, ki j® # skim miličnikom prizadeja malo dela. Veliko uspeha so celjsKH“w lavcem UJV prinesle s preventivne akcije v Pr' . .. Na eni izmed takih, ko so trolirali pravilno opremljen, strokovnost vozil, ki Pj0 vnetljive snovi in razstreli«* prišli do sila žalostnih rez tov. Od 39 tovornjakov, K" j. so jih ta dan pregledali, ju) J. 2 lo kar 21 na poti b°dis> ustrezne dokumentacije, brez strokovnega znanja so ^ Sicer pa so lani na ce'Ke;,j> močju kaznovali 32.590 u žencev v prometu, 38.950 p . je bilo opozoijenih. Odv^e ^ bilo 1.260 prometnih ®. *. 4.622 vozniških dovoljenj- ^ no pa je bilo izrečeni*1 1.896.220 din mandatnih^ B. BUD'4 kršit« V. S SEKIRO V SEMENARNO -Novomeški miličniki so v petek, okoli 20. ure, prijeli Tiborja Perka iz Ozlja, ki seje menda hotel oskrbeti z zalogo semen za bližnjo pomlad. Perko je ob prvem mraku šel v hišo Janeza Berlana na Prešernovem trgu, vzel sekiro, in najprej vlomil v klet in popil nekaj vina. Od tam je šel v zgornje prostore in v|omil skozi vrata Semenarne, vendar so ga občani pravosno opazili in takoj obvestili milico. Preiskovalni sodnik je za Perka odredil pripor. VINJEN RAZGRAJAL - „Možjc postave" iz Šentjerneja so v petek prijeli Antona Krhina iz Mihovice, ki je vinjen razgrajal v Lampetovi gostilni v Šentjerneju. Srboriteža bo kaznoval sodnik za prekrške. BULDOŽER BREZ ŽAROMETOV - Delavci Vodnega gospodarstva Novo mesto so v soboto presenečeni ugotavljali, da jim je nekdo z buldožerja, s katerim opravljajo dela na regulaciji Brusničicc, ukradel žarometa. Škode je za okoli 500 din. NOVI DOM JLA ..KRŠČEN" -V nedeljo so novomeški miličniki prijeli Stevana Bulajiča iz Novega mesta, ki je razgrajal v novcin domu JLA, vznemirjal goste in razbijal steklenice. OSTAL BREZ KOLES - Neznanec je v nedeljo izpred samostana na Strugi ukradel iz avtomobila Zastava 750 obe zadnji kolesi. Škode je za približno 3.000 din. NOVO MESTO: ZADETA PRI VZVRATNI VOŽNJI - 31. januarja dopoldne je Ljubljančanka Nada Predovič vzvratno vozila osebni avto po Novem trgu in pri tem zadela 81-letno Frančiško Dragman iz Prečne. Dragmanovo so odpeljali v bolnišnico. JUGORJE: USODNO SREČANJE - 1. februarja popoldne sta pri Jugorju pripeljala nasproti osebna avtomobila, ki sta ju vozila Anton Bahor iz Črnomlja in Jože Molek iz Maribora. Med srečanjem v ovinku je Bahorja zaneslo v levo, tako daje prišlo do trčenja. Škode je za 8.000 dinarjev. CIKAVA: ČELNO TRČENJE -Slavko Tram te iz Dol. Gradišča je 1. februarja zvečer vozil osebni avto iz mesta proti Šentjerneju. Avto je zanašalo, in ko je pred Cikavo pripeljal nasproti avtomobilist Franc Furar iz Novega mesta, sta vozili čelno Učili. Bilo je za 15.000 dinarjev gmotne škode. TREBNJE: TRIJE RANJENI -Franc Slobodnik iz Krškega je 1. februarja popoldne vozil avto od Ljubljane proti domu, pri Trebnjem pa je na cesti obstal tovornjak. Slobodnik je za njim zavrl in zmanjšal hitrost, za njim vozeči Ljubljančan Martin Dular pa sc je takrat zaletel v Slobodnikov avto. Dular je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico, medtem ko so njegovima sopotnikoma Francu Dingu iz Sahovca in Bogdanu Zajcu iz Ljubljane nudili pomoč v trebanjskem zdravstvenem ’ domu. Gmotne škode je za 30.000 dinarjev. ŠENTJERNEJ: PO LEDU V PE-SAKINJO - 2. februarja dopoldne je Leopold Gregorič iz Dol. Brezovice vozil avto po Šentjerneju in pri hiši št. 54 dohitel 77-lctno Frančiško Zrimšek iz Sel. Ker je naproti prihajal avtomobil, je Gregorič zavrl, pri tem ga je zaneslo in je žensko na cesti zbil. Zrimškovo so prepeljali v bolnišnico. DOBRUSKA VAS: ZAVORE NISO PRIJELE - 3. februarja okrog poldneva je voznik avta z dobojsko regisUacijo stal v koloni vozil na magistrali, ker so dvigali tovornjak. Za njim je pripeljal s tovornjakom in prikolico Anton Zlatič iz Gor. Straže. Ker na tovornjaku niso delale zavore, je trčil v osebni avto in povzročil za 7.000 din škode. NOVO MESTO: NEPREVIDNO V KRlZlSČE - V soboto dopoldan je Novomeščan Franc Somrak vozil z osebnim avtomobilom skozi kan-dijsko križišče v Trdinovo ulico in zaprl prednostno smer Alojzu Božiču, ki je pripeljal z osebnim avtomobilom po Partizanski cesti. Vozili sta Učili, nastalo škodo pa cenijo na 4.000 din. TREBNJE: VOZIL W w STRANI - Anton Hostntf^i vice je v soboto popoM3"^ osebnim avtomobilom °d * proti priključku avloc^ ceSlžl nadvozu mu je po levi stran*.$ pripeljal naproti Jože -Ljo Poljan. Pri trčenju je na 15.000 din škode. STRAŽA: NEPREVIDNI OVINEK - KostaSusaZ vi ^ v nedeljo vozil s kombije”? proti Dvoru. Na ovinku Pr' ,,0dl Kotu ga je zaneslo v levo, oplazil osebni avtomobu ,ej(i Legana z Dvora. Gmotne s 6.000 din. n#! ČRMOSNJICE: NA ‘'$1 TRČILA - Okoli 15 °°°h>»'t je nastalo pri trčenju oS? etra11), mobilov Milana Bašiča ■* vasi in Matije Kružiča a Bašič je vozil iz Novega« Črni vodi, vendar je pn . gsjf I zapeljal v ovinek po sre'o jii» j se zaletel v Kružičevo voz« je pripeljalo nasproti. RAKA: ZARADI NOSTI V HISO - J- J, Franc Hočevar vozil s O regionalni cesti Raka-» bi % Raki je vozilo ustavil. . naložil mleko, vendar n?,,-L sejj ki ni bil zavrt,,,pobegni' vil šele v steni sosednje je za 15.000 din. . t PREKUCNIL V petek dopoldan je?poC hujše prometne nesreče r jjo*1 čemi, ki pa sc je na ff hujših posledic-3 vič je vozil s 10/°%»^ brez Jankovih ^ Brezja, vendar je mora* p okvare ustaviti. Takrat J pripeljal tovornjak s ^ ‘j str učijo, ki ga je ugSM Putrič. Ker so naproti P vozila, je slednji zavrt,, ^ \ j< pri tem zaneslo v * pt f Barkovičevega vozila, -.e f'' a prevrnil. Voznik Putrič ^ sreči poškodoval, ta morali odpeljati v za®tllil( nišnico, njegov s0pdot)il Ferderber pa je c« poškodbe. Nastalo ško približno 2.500 din. ' da mi zadovnliir potrebe skušamo čin S1 P/eko drugih ob-nec konr ’ ampak k°-slijo toiikev,nikdar ne zapo-čejo.fr^^kohkor re- °bstaja snkTj13 drugi strani v reajj £ , nezaposlenih aterem 743 ^alif1Cir d ‘emi je 638 ne-aii 46 7 ^ in 347 žensk Zaposlenih Sttr° ov vseh ne-se nez ’ Ugotavljamo, da veča Senost polagoma del°vno silo «° med Žensko - Zakaj nezaposlenih ne zaposlite v tovarnah, kjer iščejo delovno silo? „Med ljudmi, ki so na spisku nezaposlenih, je 209 teže zaposljivih oseb, kot jih strokovno imenujemo. To so alkoholiki, invalidi, starostniki, nekaj kroničnih bolnikov, nekaj posameznikov, ki nimajo delovnih navad in se težko prilagodijo okolju itd. Tako imamo na spisku nezaposlenih tudi štiri z visoko izobrazbo. Teže zaposljivih se povsod branijo, ostali pa nimajo ustrezne kvalifikacije. - Na katerem območju je nezaposlenost največja in ali predstavlja že problem? „Če upoštevamo, da je v občini Črnomelj 80 nezaposlenih, v Metliki 55, v Novem mestu 273, v Trebnjem 71, potem je Krško z 264 nezaposlenimi vsekakor v najtežjem položaju. Nad polovico občanov krške občine, ki išče delo, pa so ženske. Zaenkrat nezaposlenost nisproblematična. Ce je kdo izgubil službo brez svoje krivde, dobi nadomestilo. Tako imamo zdaj 34 ljudi, ki smo jim v decembru lani izplačali 93.545 din. V preteklem letu so se ti izdatki enkrat povečali in smo tokrat izjemoma dobili razliko iz solidarnostnih sredstev republike." - Zakaj nezaposlenih in nekvalificiranih ne priučite za poklice, ki so potrebni? „Če že dobimo delovna mesta, za katera se zahteva priučitev, potem običajno ni denarja, da bi plačali priuče-valno dobo. V ta namen je iz leta v leto manj sredstev.41 - Usmerjanje v poklice teče preko vaše službe. Je to usmerjanje doslej pokazalo zaželene rezultate? ..Usmerjanje v poklice se vedno uspešneje uveljavlja, posebno pa imajo naši strokovnjaki s tega področja veliko dela zadnje čase, ko sodelujejo s šolami v zvezi z uvedbo usmerjenega izobra-ževanja.“ r g ŠOLA ZA POLITIČNO OBZORJE V osnovnih organizacijah ZK v novomeški občini žc zbirajo kandidate za nekajtedensko občinsko politično šolo, ki naj bi se kmalu začela v Novem mestu. Obiskovalo jo bo okoli 200 udeležencev, predavali pa bodo domači predavatelji. V šoli bodo obdelali takole snov: osnove marksizma, družbeno samoupravljanje in ustavni razvoj, družbenoekonomski sistem SFRJ, odnosi med katoliško cerkvijo in državo, metode političnega dela ter SLO in družbena samozaščita. STOPICE: PREDAVANJE O NOVINARSTVU Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu občinske konference ZSMS Novo mesto je do sedaj pripravil po krajevnih središčih za osnovne organizacije ZSMS predavanja o novinarstvu, osnovnih novinarskih zvrsteh in urejanju biltenov. V soboto bodo mladi informatorji pripravili predavanje v Stopičah in kot je že v navadi, po urah teorije izdali glasilo, v katerem bodo predstavili stopiško krajevno skupnost, uspehe in težave mladih itd. >> , v fm ■ »v * . NOVA POSLOVNA STAVBA - V Bršlinu je nasproti skladišča pri železniški postaji nastalo veliko gradbišče. DES, enota ELktro Novo mesto, je začela graditi novo poslovno stavbo. (Foto: R. Bajer) POSLUH ZA 4,30 DINARJA Neobvezno za kateregakoli trgovca na Slovenskem je zanimiva naslednja zgodba. Občan v Novem mestu za suh denar nikjer ni mogel kupiti grla za žarnico, ki je podobna svečki. Posebej se je moral odpraviti v belo Ljubljano, kjer se je, ker je pač blizu avtobusne postaje, oglasil v trgovini Elektrotehne na Titovi ulici. Prodajalka je preiskala vse pulte in še skladišče povrhu, grl je zmanjkalo. Vendar zadeva spretne prodajalke ni zmedla. Rekla je samo: ,.Počakajte, tovariš, bomo poslali šoferja v skladišče. Čez nekaj minut bo grlo tu.“ In resje bilo. Grlo št. 14 stane natančno 4,30 dinaija. Morda je kanček poslovnosti tudi v tem, da pošljejo šoferja v skladišče. Enostavno se ti dobro zdi. Kam bo šel naš dinar za kulturo? Obnova kulturnih domov na podeželju je zastavljena v srednjeročnem razvojnem osnutek, ki gre v javno razpravo načrtu — Dobro pretehtajmo Samoupravni sporazum o temeljih plana kulturne skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1976-1980 je eden dokumentov, ki naj bi ga v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah obravnavali delovni ljudje. Če vemo, da prispevamo del sredstev iz osebnih dohodkov za zadovoljevanje kulturnih potreb, potem bi morali tudi dodobra spoznati načrte, ki jih bomo s tem denarjem uresničevali. Kulturna skupnost bo po osnutku predloga v petletnem obdobju razpolagala s 67.767.000 dinarji, če bo obveljala poprečna prispevna stopnja iz kosmatega osebnega dohodka 0,98 odst. Predvideno je, naj bi okrog 29 milijonov dinarjev porabili za dejavnost organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo v občini, prispevali bomo tretjino potrebnih sredstev za dejavnost Dolenjskega muzeja in Študijske knjižnice (ostalo sofinancira Kulturna skupnost Slovenije), medtem ko je 3.326.000 dinarjev namenjenih obnovi in adaptaciji kulturnih domov. Vemo, da pravzaprav nikjer nimamo dvorane, ki bi povsem ustrezala sodobnim potrebam za prireditve, na podeželju pa je toliko slabše. Po samoupravnem sporazumu naj bi v naslednjih petih letih obnovili kulturne domove v Straži, Gabrju, Škocjanu, na Uršnih selih, v Šmarje-ti, Podgradu, na Ajdovcu, v Orehovici, Brusnicah in Žužemberku. Prvi trije so določeni za obnovo že v letu 1977, medtem ko bi v Gabrju in Škocjanu dela nadaljevali še prihodnje leto. Dalje namerava kulturna skupnost do leta 1980 zagotoviti dobre 4 milijone dinarjev . za vzdrževalna in obnovitvena nujna dela na gradu Hmeljnik, gradu Žužemberk, gradu Soteska, za Stare žage in Rog ter za cerkev v Pleterjah. Kulturna skupnost Slovenije pa bo k tej vsoti prispevala enak delež. Ža večje investicije je v srednjeročnem obdobju predvidenih 22,853.000 domačih dinarjev, prišteti pa moramo še blizu 11 milijonov dinarjev iz združe- nih sredstev republiške kulturne skupnosti. S tem denarjem bi gradili paviljon NOB v Dolenjskem muzeju, prenovili Študijsko knjižnico, preuredili Dom kulture v Novem mestu in zgradili novi Dom kulture v Šentjerneju. Omeniti pa je treba, da so gradnje računane in planirane (kot v vsej Sloveniji) po cenah iz leta 1975 in da bo ta sporazum veljaven, ko ga bo podpisalo tri četrt upravičenih udeležencev. Največ uspeha je dal izvoz Plan sicer ni bil dosežen v celoti, pač pa je gospodarstvo v občini Novo mesto preteklo leto ustvarilo za 13 odst. več kot leta 1975 Gospodarsko leto 1976 v novomeški občini (pa tudi drugod) ni dalo pričakovanih rezultatov, če upoštevamo plan. Vrednost celotne proizvodnje je bila ob koncu leta za 11 odstotkov pod pričakovanji, po drugi strani pa je bila za dobrih 13 odst. večja kot v letu 1975. Ceiotni dohodek je znaša nekaj več kot 48,5 milijona dinarjev, medtem ko največji porast proizvodnje izkazuje tovarna Krka z 32,2 odst., sledi Novoles s 24,5 odst. porasta, Labod -TOZD Novo mesto s 16,7 odst. in drugi. JNovolj, če je hrana dobra " t-------------------------------- — Vredu - s ie ^ran' v tovarr|iških menzah, kjer pa po mnenju sanitarne inšpekcije ni vsa * -I^^ndikat in samoupravna kontrola imata na tem področju široko delovno torišč ~"-matične "T Sta sanitarna veterinarska inšpekcija opravila j^ine ^ u v 36 obratih družbene prehrane na območju v tovar 80 s^oro povsod potrebne pripombe. V Proučitev ,°Vote^sa so dali poročilo samoupravnim organom podlagali ka'n ePanje; sodniku za prekrške so v enem primeru °cb° o odn^n°Vanje’ izrekli so 3 mandatne kazni in izdali 1 od- InšPekto^Vl pomaniklj'vost'- !?tematič^LJ1 so Pri teh prvih NizSLP.re8ledih povsod Si ‘n opozorili de- V 80 Ugotr? m1 S0 uicrepali le, hujše kršitve. h so tJu- vel)alo mišlje- erUivnem pre8ledi nuja v smislu. J i se mnr, N blli ob*r£žberam0’ da so an°vlieni z?ene prehrane V £mPred leti bolj „ad - m so jih razširjali, qPa V SOSESKI... %^jiindel°vanjura-ni^ebei „e Za dolenjsko, JS, L u tZa novomeško iPrelLa°™Zadnii,‘ le' ko ^ °ne črnila-Zn Za eno r p?-li načrti v JM občinp postajo ol' ."tonišn smo si zami~ Novn°Stai° ZU dvc nle. y°Vo inpitn t I. aZlTSt0 in Treb' Lt^onipli l ostalo samo We. ,. ^klh načrtih. Kol zares it j S4L!°, radi° ^Movatilevso- Maid(’ Ce ne ovoZ/.^ 2 preurejali in opremljali večinoma po lastnih zamislih in brez soglasja pristojnih organov. Zaradi tega niti ni tako čudno, da je inšpekcija ugotovila v veliki večini pomanjkljivo sanitarno tehnično opremo. Posebno manjši obrati prehrane nimajo prave opreme (gospodinjske kuhinje ne ustrezajo); ..priprava hrane, razdeljevanje ter pomivanje posode pa ne poteka v skladu s priznanimi higienskimi normativi," piše v inšpekcijskem poročilu. Glavna pomanjkljivost jc preobremenjenost zmogljivosti. Ponekod je problematično tudi osebje. Preveč dela povzroča, da pri vzdrževanju prostorov, opreme, posod in pribora ter pri pripravi hrane ni čistoče, kakršna bi morala biti. Od 143 oseb, zaposlenih v teh obratih družbene prehrane, jih večina nima ustrezne kvalifikacije, veliko pa jih nima niti tečaja in izpita o higieni živil in osebni higieni. Osebje ponekod tudi ne hodi na obvezne ih redne zdravstvene preglede. Dogaja se, da vzamejo v kuhinjo žensko iz proizvodnje, če katera od kuha- torisce ric ali natakaric zboli, nova moč pa sploh ne izpolnjuje predpisanih zdravstvenih pogojev. Nepravilnosti, ki pa utegnejo biti nevarne, so našli v hladilnikih. Naleteli so še na posodo iz plastike in jedilni pribor iz aluminija, ki sploh niso primerni. Ponekod imajo premalo pribora in krožnikov, tako da jih v naglici sproti pomivajo. „V naglici14 pa pomeni včasih tudi slabo. VEČER Z LADKOM KOROŠCEM Novomeško hortikulturno društvo obvešča vse pristaše operne glasbe, da priredi v torek, 15. februarja, ob 17. uri zanimiv večer s priljubljenim pevcem Ladkom Korošcem. Gost bo spregovoril tudi o svojih številnih potovanjih, ob koncu pa zapel nekaj najbolj priljubljenih arij. S to prireditvijo, ki bo v dvorani sindikalnega doma, želi društvo dati svoj delež k praznovanju slovenskega kulturnega praznika. UPOKOJENCI V ITALIJO Društvo novomeških upokojencev pripravlja od 15. do 19. marca 4-dncvni izlet v Orvieto, Rim ih Firence. Cena potovanju bo 1.450 din, prijave pa sprejema organizator do 21. februarja v pisarni DU Novo yniesto. Pri podatkih o rezultatih posameznih delovnih organizacij velja posebej omeniti Iskre (Bršlin, Žužemberk, Šentjernej in Elo), ki so lani dosegle za 2,2 odst. večjo proizvodnjo kot leto dni prej, po drugi strani pa Novoteks, kjer izkazujejo za 20 odst. slabši poslovni uspeh. Izvoz je bil uspešnejši. Glede na plan mu sicer manjka 1 od- Suhokrajinski drobiž V PODGOZDU NA DVORU bodo letos dobili nov električni daljnovod in transformatorsko postajo. Tako so povedali odgovorni pri Elektru Ljubljana - okolica. Razen tega bo novo naselje na Dvoru letos lahko elektrificirano, če bodo graditelji pripravljeni dati svojo udeležbo. Krajevna skupnost se razen tega zavzema za rekonstrukcijo električnega omrežja v Velikem Lipovcu in na Selih pri Ajdovcu, ter za napeljavo elektrike v naselje Boršt pri Ajdovcu, ki še nima elektrike. ŽUZliMBERŠKA ZADRUGA jc v lanskem oktobru nabavila 57 ton koruze za kmetovalce - kooperante. Nabavo je KZ iz svojih sredstev regresirala. S koruzo jc kooperantom uspelo izboljšati krmljenje živine in zadržati stalež govedi, ki je bil zaradi lanske slabe letine sena ogrožen. KRAJANI IZ AJDOVCA se že več let zavzemajo za napeljavo telefona v Ajdovec, saj jim je lc-ta zaradi odmaknjenosti nujno potreben. Telefonska napeljava bi lahko šla prek Mačkovca in Sadinje vasi, kjer se prav tako zavzemajo za telefonsko povezavo. M. S. stotek do uresničitve, vendar je bil za 27,4 odst. večji v primeri z letom 1975. Naše delovne organizacije so izvozile na tuja tržišča za preko 65 milijonov USA dolarjev blaga. Nad četrtino te vsote je prispeval IMV z izvozom blizu 24 milijonov dolarjev, kar je hkrati za 18,4 odst. več kot leto dni prej. Kar za 43,2 odst. je narasel izvoz v tovarni Novoles, izkazale so se Iskre s 40-odst. porastom, Labod z nad polovico večjim izvozom, Krka z blizu 17 milijoni USA dolarjev izvoza, pa tudi Novoteks je bil na tem področju uspešen: na tuje je prodal za 24 odst. več blaga kot v letu 1975. Podatki o produktivnosti in ostali, ki kažejo uspeh, še niso obdelani. Vsekakor bo potrebno predvsem glede produktivnosti v letošnjem letu več narediti. Novomeška kronika PUST PRED VRATI! - Bodoče maškare, nekateri pa kar tako iz radovednosti, si ogledujejo precejšnjo izbiro pustnih rekvizitov v Mladinski knjigi. Med maskami, ki so letos naprodaj, je nekaj novih obrazov. MESTO SNEŽAKOV - Prejšnji teden je zapadlo nekaj snega, vendar ne dovolj, da bi sc otročad zadnje dni zimskih počitnic lahko izdivjala na snegu. Veiiko se jih jc odločilo za izdelavo sneženega moža. Nekdo jc ob tej otroški igri predlagal: povsod, kjer ob hišah stoje kupi snega, naj bi otroci naredili snežaka. Bilo bi lepše, sneg bi zavzel manj prostora in postali bi zimska posebnost. PRVI DVOJČKI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vida Lesjak iz Šegove 67 - Boruta; Hazima Me. ič z Glavnega trga 8 -Emino in Emila; Kristina Javoršek s Ceste herojev 21 - dečka; Milica Korošcc iz Muzejske 1 3 - Suzano in Zvonka Babnik iz Ragovske 10 a -Uršku. VEC SEJMA KOT ŽIVIL -Zadnje čase je novomeški trg sicer očiščen prodajalcev kipcev, verižic in podobnih predmetov, je pa vedno več konfekcionarjev, prodajalcev usnjene galanterije in copatarjev. Celo krzno in kučme ter lisice je dobiti po zelo ugodni ceni, kot zagotavlja prodajalka. Sicer pa je bilo na tržnici dobiti jabolka po 9 do 10 din kilogram, hruške po 20,30 din, pomaranče po 10 din, limone po 14 din, grozdje po 12,75 do 14 din, banane po 10,75 din, rdeči radič po 30 din in solato po 24,40 dinaijev. Ena gospa je rekla, da so sodčki pred novomeško Kavarno dobra propaganda, da pa bi poleg njih postavila še — pro-fesoija. Strežnemu osebju se namreč ne zdi vredno, da bi iz kvartopirnice pregnalo vsaj -osnovnošolce... Z znanjem so se postavili Brežiška mladina se uspešno vključuje v politično šolo „Borbe" - Po uspehu med najboljšimi Četrti ciklus mladinske politične šole pod nazivom „Tito, partija, revolucija" je posvečen dvojnemu jubileju predsednika Tita, 85-letnici rojstva in štiridesetletnici njegovega prihoda na čelo jugoslovanske komunistične partije. Program četrtega ciklusa je svet šole sprejel na svoji januarski seji in je že natisnjen. Te dni ga bodo prejela občinska vodstva Zveze komunistov, SZDL, Zveze socialistične mladine, Zveze sindikatov in Zveze borcev. Občinska konferenca Zveze mladine Milan Lokar, predstoj- socialistične mladine v Brežicah je do sedaj organizirala za svoje članstvo vse tri cikluse mladinske politične šole po programu „Borbe“. Vsebovali so razlago delegatskega sistema, združenega dela in neuvrščenosti. Slušatelji so marljivo proučevali gradivo in na zaključnih izpitih pokazali izredno dobro obvladanje predelanih tem. S svojim znanjem so se uvrstili med najboljše oddelke Borbine politične šole v Jugoslaviji. Zasluge za uspeh imajo sekretar občinske konference Zveze nica šole za blagovni promet Božena Ostrovršnik, direktor Šolskega centra prof. Senica, predstojnik gimnazije prof. Antolovič ter profesorja Kavdek in Avščeva kot man-toija. Program četrtega ciklusa mladinske politične šole je pripravil Inštitut za sodobno zgodovino v Beogradu, ki ga vodi dr. Pero Damjanovič. Ciklus obsega 106 tem in predelali naj bi ga v šestih mesecih: polovico spomladi, drugo polovico v jeseni. Mladi ljudje bodo tako spoznali revolucionarno pot partije od prihoda tovariša Tita na njeno čelo do danes in se pri tem seznanili z najpomembnejšimi dogodki v tem obdobju ter Titovim doprinosom za nadaljnje razvijanje marksistične miselnosti. Gradivo bo vsebovalo Titov boj za revolucionarno partijo in njeno usposabljanje za avantgardno vlogo v revoluciji, obdobje oboroženega boja, ustvarjanje temeljev socialističnega družbenega reda, uveljavljanje samoupravljanja in boj za samoupravno organizacijo socialistične družbe do (Igfipc DUŠKO MARAŠ PET LET DOLENJSKE SLIKARSKE KOLONIJE V galerijskih prostorih Posavskega muzeja v Brežicah je od 7. februarja dalje odprta razstava najboljših in najznačilnejših del, ki so nastala v Dolenjski slikarski koloniji v letih 1971 - 1975. Prevladujejo motivi dolenjske pokrajine ob Krki. Na razstavi so zastopana dela 29 slikarjev, udeležencev kolonije. S to prireditvijo je Posavski muzej počastil 8. februar, Prešernov dan in slovenski kulturni praznik. Razstava bo odprta do 20. februarja vsak dan od 9. do 13. ure. Zadržati dober glas KS Brežice si prizadeva za urejenost mesta — Na ulicah spet več asfalta -- Prispevajo občani Krajevna skupnost Brežice šteje 3254 prebivalcev in 1278 gospodinjstev. Do pred kratkim so za mesto vse urejali organi občinske skupščine, zato se krajani počasneje in teže navajajo na KS kot na podeželju, kjer so bili že ves čas zelo aktivni. Ta mesec je v javni razpravi osnutek programa krajevne skupnosti Brežice. Prejeli so ga hišni sveti, gospodinjstva, družbenopolitične in delovne li STOLPNICE. Kmalu bodo sprejele pod streho nove stanovalce. Razen tega je zraslo v Zakotu novo veliko gradbišče. Ta stanovanja bodo končana do 1980. leta. (Foto: M. Jaranovič) Novo v Brežicah INFORMACIJSKI CENTER BO. Iniciativni odbor za ustanovitev informacijsko dokumentacijskega centra (INDOK) v Brežicah je sprejel osnutek družbenega dogovora o njegovi ustanovitvi in ga posredoval vsem podpisnikom. To so družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, interesne skupnosti in delovne organizacije. ZA TEKMOVANJE ZMANJKALO SNEGA. V drugi polovici minulega tedna je šolarje vendarle razveselila snežna odeja. Napovedani tečaj v Pečicah se je začel sicer z za- mudo, vendar je kljub kratkemu trajanju prinesel smučarjem prijetno spremembo za konec počitnic. V nedeljo so imeli v programu tekmovanje, vendar so ga morali odpovedati, ker je od juga pobrala ves sneg. CESTE V LETU 1977. Ta teden je izvršni svet občinske skupščine obravnaval informacijo o letošnjem programu modernizacije občinskih cest ter informacijo o investicijah, ki jih za letos predvidevajo delovne organizacije. TAKO NE BO SLO VEC. V brežiški občini je sedem skupnosti kmetov, ki pošiljajo delegate na seje občinske skupščine. Pokazalo se je, da je organiziranost delegatov za kmetijsko dejavnost nevzdržna. Tako je na primer ena delegacija za Pi-šece in Bizeljsko, druga za Brežice-Sentlenart in Čatež, to pa so take razdalje, da ni mogoče pričakovati zadovoljive udeležbe pri sestajanju delegatov. Razumljivo je, da sc bo kmet s Pišečkega zvečer težko odločil za obisk sestanka na Bizeljskem, saj mora navadno na pot peš. Organiziranost teh delegacij so v občini sklenili proučiti, da bi do prihodnjih volitev v letu 1978 pripravili ustreznejše predloge. O tem je tekla beseda tudi na nedavnem sestanku vodij delegacij in predsednikov konference delegacij za občinsko skupščino. BREŽIŠKE VESTI organizacije, interesne skupnosti in društva. Pripombe že prihajajo, vendar le od hišnih svetov in posameznikov, medtem ko delovne organizacije niso prav ničesar poslale. To vzbuja vtis, da niso zaživele s krajevno skupnostjo, da ni zaželenega sodelovanja niti pri načrtovanju niti pri obravnavanju skupnih problemov. Hišni sveti so zainteresirani predvsem za urejanje okolja. Pri tem opozarjajo, da bo krajevna skupnost morala ukrepati, če bo hotela ohraniti ureditev mesta na lanski ravni, ko so bile Brežice proglašene za najlepše urejeno mesto v Sloveniji. Morali bi med drugim zagotoviti vzdrževanje obstoječih zelenih površin in jih razširiti še z novimi. Tu bodo veijetno težave, ker so prispevki delovnih organizacij za potrebe krajevne skupnosti v celoti namenjeni modernizaciji občinskih cest. V ta okvir sodi tudi asfaltiranje mestnih ulic in urejanje pločnikov, za kar so občani zelo zainteresirani. Letos je za asfalt na ulicah namenjenih nekaj nad dva milijona dinarjev, od tega iz samoprispevka občanov 1,586.000 dinarjev. Krajevna skupnost bo prispevala 320 tisočakov, ostanek pa bodo zbrali iz nekaterih drugih virov. Program krajevne skupnosti vsebuje razen komunalnih načrtov še družbenopolitično dejavnost, sodelovanje z društvi in SIS ter splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Mladini bo krajevna skupnost pomagala pri ustanovitvi mladinskega kluba in podprla njene akcije. Mladi so si zaslužili to naklonjenost in pomoč z odzivom pri urejanju mesta v minulem letu. Osnovnošolska in druga mladina je opravila 5712 prostovoljnih delovnih ur. Tudi letos bo KS pritegnila mladino k spomladanski akciji za čiščenje mesta. Odločneje kot do sedaj se bo KS v načrtovanje in graditev komunalnih objektov, med katerimi je mrliška vežica na prvem mestu. Pri investicijskih naložbah do 1980. leta bo sodelovala tudi z vsemi interesnimi skupnostmi. Pričakuje pa boljši odziv delovnih organizacij, saj te dostikrat ne vidijo dlje od svojega praga. J. T. SAMA. Batičeva Suzana pred brežiško gimnazijo je štirinajst dni samevala. V ponedeljek se je spet začel pouk in prostor ob šoli je ponovno oživel. (Foto: J. Teppey) SE NI KRI- ji Če primerjamo fin-, krške skupne komisije t- STX3rrfeK.. tistimi, s katerimi se. sednjih občinah, brežiški m ^ potem moramo zapisati, ® . „prevelike“. Njihov namreč najmanjši, saj lansko leto poravnati ^ nekaj več kot 220.000 veznosti. Sicer pa so V ;m šolsko-Studi1'1'6® letyB lih podpor, tol deljujejo, tudi zaradi osu^-j zanje, 462 prosilcem. Med J . _ dobiva največ štipendije a . 0 VC£I1UM1. ” minulem šolsko-studijskem podpor, tokrat pa tudi zaradi ostre. Idenarnih podpor, t°*c^!rSjjfn)si Ki ajvec stipenu.jt »*;• za poklicne ( »)•» j višjih in visokih I vsega skupaj 94. im “fttee Predstavniki študentov sijo seveda opozorili na izplačil" pa tudi na to, da . še vedno nimajo j (213) in študij na jtblo konfet fejdaj bi stoj *tuiin< •S dn SAMO 30 KILOMETROV NA URO. Cesta skozi Staro vasje izredno ozka, pa vendar zelo prometna, zlasti, odkar gradijo jedrsko elektrarno. Samo z omejitvijo hitrosti se vozniki lahko izognejo morebitni nesreči. (Foto: J. Teppey) kadrovske politike, oa^Lj nimajo podrobne analih J" kadrovskih potreb. Brez ustreznega strokovnjaka p. ustreznega strokovnjak te činski skupščini nikakor ? p goče pravilno pretehtati, k ^ štipendijo, za katero izmed kadra meril tudi Kmalu zagon nove tovarne I ■ I in I. vninH m J - n I._- — I - A.'. Cnnf\KtC\ " Posluh delovnih organizacij dajejo za ceste in in krajanov za načrte krajevne skupnosti Senovo izglasovali so samoprispevek za družbeni center Minulo leto je „prineslo“ senovski krajevni skupnosti marsikaj novega, hkrati pa so pričeli snovati že nekaj pomembnih načrtov, ki bodo slej ko prej prinesli kraju še bolj živahen življenjski „utrip“. Če bi poskušali danes zapisati, na kaj so bili občani najbolj ponosni v 1976. letu, potem bi se veijetno tudi sami odločili za izredno uspešno zaključeno glasovanje, s katerim so se izrekli za samoprispevek v pomoč gradnji družbenega centra. Zanj ta čas „gradijo finančno zgradbo", izbirajo pa tudi med nekaj idejnimi načrti, da bi se med njimi lahko odločili za takega, ki bo poceni in dober hkrati. Drugo desetletje krške galerije Vodstvo krške Galerije, ki deluje v okviru Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, se ta čas pripravlja na enajsto sezono. Ker se bo z njo vključila v prireditve v počastitev 500-letnice krških mestnih pravic, je tokratni program tak, da bo pravzaprav v celoti posvečena temu visokemu jubileju. Za uvod so napovedali za 29. april otvoritev razstave del akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, umetnika, ki si v zadnjem času ustvarja v domovini, predvsem pa v nekaterih državah zahodne Evrope pomembno ime. Ciuha, krški rojak, se je v krški Galeriji doslej svojim nekdanjim someščanom že obširneje predstavil, tokrat pa bo veijetno srečanje z umetnostjo tega vsestranskega in plodovitega likovnika in pisatelja še bolj zanimivo. Do konca sezone bodo odprli vrata še očetu Vladimiru in hčerki Vladimiri Štoviček, obema za obsežno posamično predstavitev, pokojnemu Franju Stip-lovšku, katerega dela tako pogosto obravnavajo prav krške motive, v načrtu pa imajo še skupinsko razstavo likovnikov, katerih življenje ali delo je bilo s Krškim v neposredni zvezi v preteklosti ali pa je še dandanes. Če k tem razstavam dodamo še tisto, ki jo bo z naslovom „Naši kraji v podobah" pripravila ljubljanska Narodna galerija, potem se bo število likovnih prireditev do konca enajste sezone povečalo že na 63. KAKO 2IVIJO NA GRADBIŠČU Na gradbišču jedrske elektrarne v Krškem je občinski svet Zveze sindikatov sklical v ponedeljek, 7. februarja, razgovor o problemih življenjskega standarda delavcev, ki gradijo ta veliki industrijski objekt. Razgovoru so prisostvovali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, zdravstvenega doma, kulturne ter telesnokultume skupnosti iz Krškega. Razen teh so povabili predstavnika republiškega sindikata gradbenih delavcev, da so laže oblikovali predloge za ureditev nekaterih vprašanj, povezanih z družbenim standardom zaposlenih. Medtem ko pričetek gradnje tega pomembnega večnamenskega poslopja obetajo za bližnjo prihodnost, pa govorijo na Senovem tudi o tem, da bi morda že marca pričeli s proizvodnjo v prvem delu nove tovarne za embalažo. Ta bo že tretji industrijski objekt v kraju, tako da bo prav ta dejavnost postala kmalu prevladujoča. In ko tako Senovo postaja vse bolj industrijski kraj, je povsem razumljivo, da to prinaša vrsto novosti tudi njgovi okolici. V minulem letu so tja usmerili okoli pet kilometrov novega asfalta, za katerega so prebivalci prispevali 320.000 dinaijev v gotovini oziroma še več, če k FRANC POPIT DANES V KRŠKEM Popoldne ob 16. uri bo v prostorih jedrske elektrarne za hotelom Sremič medobčinski posvet o delovanju komunistov v družbenopolitičnih organizacijah s poudarkom na delu v Socialistični zvezi. Udeležili se ga bodo predstavnik CK ZKS Franc Popit, sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc in član IK predsedstva CK ZKS Franc Šali. Vabljeni so tudi Mitja Ribičič, Milan Kučan, Janez Barborič, predsedniki medobčinskih organov DPO v Posavju, sekretarji komitejev ZK in predsedniki vseh treh posavskih občinskih skupščin. ^ kotni o Sij »a je„ Po, *je ne P'Mi p, PPredm (HUoJit, Ivanje »Men; “a Men tej vsoti prištejemo še ^ „cestni program'* nadaljnje posodobiti še okoli s :0f metre cest, hkrati pa ^ načrtu posodobitev dve vodov, za Gorenji Lesk«* Reštanj-Belo. Senovska krajevna ^ je pri svojih akcijah ve čakovala pomoč predvsem pa delovnm & ^ cij: rudnika, Lisce V1 Niti prvi niti drugi se dog* pričakovanjem niso , zato računajo, da bodo A vo pomočjo tudi letos .jj vse, kar so si začrtali, ® še kaj več mimo prografl' Pfaviio, . Neka J0etf' občinska vodstva -»lei občinska vodstva oS tičnih organizacij boo v fo vali dosti bolj usklaje ’ na£rV tudi prvi skupni akclJL—let* *l velja za prvo četrtm° ®ai ga bo jutri dopoldne o di predsedstvo OK 5>Z POTREBE IN Skoraj 100 milijonov sw* ^ ,, zahtevata za to sezon« športni društvi iz , temu priključimo & grame drugih, potem 0o^0,.^ ta daleč presegla F plesno* mI* pomoč športni in * -jjno, j dejavnosti. Ce se sp let®1'^ so denar delili v P^ ^.novC^ ji tem lahko že sedaj n v res oster „boj“. PraV P 0 - res oster „boj“. da bi bili poUošmkipffPporaM ( takrat, ko bo treba sredstva dajati fa^u veŠ n tem, ali so z njimirL- SE ENA RAZSTAVA'[am£i rpjini/aciia ZSMS lani v galeriji samor organizirala razstavo vnih V enega izmed svojih KJyiB ff itd kov. Tokrat so predstav ^ ga, študenta PcclagQb Silvana Omerzuja. pjoP^ pripravili krajši kulturni r Ute Iftrr I! I»*| rast kadrovske štipendije še nezasedene Združeno delo ne more in ne more dobiti strokovnjakov jekj,, ""~J Je na kakšnem političnem shodu toliko ljudi, kot jih Q. ?? četrtkovem zboru štipendistov sevniške občine. Na povabim v? konference Zveze socialistične mladine in občinske Tta^rnCe jih je prišlo 250! Gasilski dom ima 260 sedežev, bjSn|f moralo večurno razpravo precej štipendistov spremljati To o do »K, štipendiranju konec minulega letajo pripeljal nekatere na vrata te delovne organizacije. V tovarni ugotavljajo, da smo s tako imenovanimi^ socialnimi štipendijami, ki ne vežejo štipendistov tesneje na združeno delo, v glavnem štipendirali strokovnjake za bolj razvite občine. Jutranjka ima 27 štipendistov; ravno tako je bilo precej razpisanih štipendij že nekaj let nezasedenih. j. a, dokazuje, kako 1 ^ družKi ^anje štipendiranja v l# “CiUHVOdoma Je dijake, Huiil, jjfflfeBtvu in vajence se-BWt??0‘^skim družbenim ^sednik nafrti sevniške občine «8jjJ pr.jEj nega sveta Mihael ''•Cr občinske skup- SftsSsaras: Kopitarna je v zadnjih desetih letih štipendirala okrog 50 strokovnjakov, a jih je v podjetju ostalo le kakšnih pet. Lani sta ostali dve štipendiji ncpodeljcni: za lesnega tehnika in inženirja. Kadrovske štipendije so nezasedene tudi v ostalih večjih delovnih organizacijah v občini. Navzoči štipendisti so bili seznanjeni s prizadevanji družbenopolitičnih organizacij v občini, da se uredijo razmere v štipendiranju. Lahko so se prepričali, da so jim te lahko največji zaveznik. Pri tem lahko storijo največ tudi z lastno družbenopolitično aktivnostjo, posebno v mladinski organizaciji. ALFRED ŽELEZNIK sZ"ePrilJubljen.h ____________ ^^emudnm tepubl‘ške komisije Prvima sestala *n se izrekla PPrednostaih e">a sklepoma o ne-!?0^tvi med !c'b kot boleči K«, .““njem in dvojnemu štinena-? V občini za izpla-J° denarja i„ dlJ komaj dobro tre tj i-.ijJ ^ aedstva ,Vezana na solidarnost-pod’ ?1,0 se je hočeš nočeš tojloin. Trenutno veljavnim f11®1 delovn?Kedstavn*ki kadrovskih Konji še niso preteklost Na Lukovcu hrzanje rodovniškega žrebca • a 'Pendisw*J' *rlsca lma 21 ta' 3 {?*Mi po ip ’na leto razpiše po-veljavi seda?,? štipendij. Odkar c' *" ^r^Polftfe^ipeTdt 111 °dziva. §ei?Z^Ve’ ker na razp*" na razpi- e kritični položaj v STIKI KljuKbRATKl k?V.v °bčn?imanjj1anJu zdravni-? jih je m.zdravstvena služ- SEteS« -uvažati" iz %n°st Da ?, ’ zdravstvena ^nei» tuvJ sv°jem srednje- 21 "ovih kadmvPJedvideva pre‘ Jktaii^^drov, študent tretje- v***« >hnl0bčnem1Jboidov je na ne‘ j S,i>„j ,fb°ru izvolilo več Sko3 50 ‘udi w ž ko se k? b(?do v svojo o nabralo dovolj ŠKI VEST VII tehtnici potegne 550 kg, opraviti ga je treba s 24-colskim komatom. Androjna je predlani .posodobil hlev. Ob hlevu je zgradil 80.000-litr-sko jamo za gnojevko. Hlev je prirejen za 13 stojišč govedi in 8 do 10 telet. Tone ga v glavnem napolnjuje z biki za pitanje; redijo pa tudi svinje. Delo na zemlji usklajuje s tur-nusno zaposlitvijo na železnici. V jeseni rejci kobil še niso vedeli za novost v Androjnovem hlevu. Sedaj je prilika, da ujamejo februarski in marčevski rok. Cene konj so visoke, zato se tudi konjereja izplača. Konji so znova cenjeni zaradi naših obrambnih priprav. Vse več bralcev A KRI _a — -------------------------------------------------------- i —=— lanske •^n(*rojna V*C*JU^ trakt01]11 i^di Se P° enega °nieh»;« ■*eseni je to rodovniški žrebec, ki naj bi pomagal ^J0 v občini vprašanj. Vabijo člane, naj se obračajo na društvo s pismenimi ali ustnimi vprašanji. USTREGLI SMUČARJEM -Smučarski učitelji Planinskega društva Lisca so med šolskimi počitnicami kljub težavam s snegom v glavnem uspešno izvedli usposabljanje na snegu. Prva izmena je do kraja izkoristila sneg na Lisci takoj prve dni počitnic. Na kraju so tudi to skupino morali popeljati na Pohorje. Z drugo skupino so morali iti na Pohorje dvakrat. Pred koncem tedna je v Sevnici zapadlo le za vzorec snega, ki pa ga je brž pobralo. V Zabukov-ju pa gaje bilo kar okrog 15 cm. TUDI PRI ČEVLJIH ZE ODJUGA - V prodajalni obutve Trgovskega podjetja in Borovo so že razpisali znižanje cen nekaterim vrstam obutve. Nova knjižnica v Zabu-kovju je zaživela Tako imenovani šefi krajevnih uradov na sedežih krajevnih skupnosti ponavadi poleg upravnih nalog skrbijo tudi za tajniško poslovanje krajevnih skupnosti. V Zabukovju je to Marija Špan. Od 5. decembra skrbi Marija še za novo knjižnico v tem kraju. Minuli teden je ta podeželska knjižnica imela 650 knjig. Vztrajno raste število bralcev in število izposojenih knjig. „Od 5. decembra pa do konca meseca je bilo izposojenih 86 knjig; dobili smo prvih 14 rednih bralcev. Januarja se je število rednih bralcev dvignilo na 20; izposodili so si še 63 knjig. Prve dni februarja so si ljudje izposodili spet 15 knjig,” je zapisala Marija Span v poročilu na matično knjižnico v Sevnici. Knjiga, izposojena iz knjižnice, ponavadi ne ostane le v rokah izposojevalca, marveč vzbudi zanimanje med vsemi člani družine. Posebno pozornost vzbujajo knjižne novosti. Ko so pred nedavnim pripeljali knjige Svet v vojni, so jih bralci drugi dan že odnesli na svoje domove. Med najbolj vnetimi bralci je za-bukovška zlatoporočenka Helena Span. Do prvega februarja si je sama izposodila in prebrala že 29 knjig. Marija Span: „V naši knjižnici imamo že pridne bralce.44 STROGA KOMISIJA V nedeljo so opravljali izpite člani prostovoljnih gasilskih društev v sevniški občini, ki so obiskovali tečaj za strojnike. Izpitna komisija je na prvi mah ugodno ocenila 19 kandidatov, ostali imajo ponovno možnost v ponedeljek, 21. februarja. Tudi po več kandidatov je poslala večina društev v občini. Društvi iz Bučke in Pokleka ter industrijska gasilska desetina iz Jutranjke niso poslali nikogar, kar je nedvomno škoda, saj lahko občinska gasilska zveza prireja take tečaje le v daljših časovnih obdobjih, več usposobljenih strojev pa pomeni lahko le prednost za društvo in vso skupnost. MALO VESELJA NA SNEGU - Letošnja zima med šolskimi počitnicami spet ni ustregla šolarjem. Šole zaradi pomanjkanja snega tudi niso mogle izpeljati predvidenih smučarskih tečajev. Minuli teden je nasulo snega vsaj za veselje na gričih okrog hiš. Na sliki: zadovoljneži v novem naselju na Pavlinovem hribu v Trebnjem. Kmetom dohodek zadruge ni uganka Priprave na zbore članov KZ Trebnje — Marca o lanskem poslovanju in letošnjih načrtih — Veliko zanimanja za izobraževanje kmetovalcev Te dni zaključeni seminarji za kmečke žene v organizaciji trebanjske Kmetijske zadruge so bili nadvse lepo obiskani. Pred tem so ravno tako uspešno izvedli seminarje za gospodarje. Uvodna predavanja so bila vsepovsod namenjena tudi obravnavi zakona o združenem delu, ravno tako so govorili o najnovejšem dokumentu republiške konference SZDL o hitrejšem razvoju kmetijstva in uve-|anju novih odnosov na vasi v tem srednjeročnem obdobju. "a vprašanja in značilnosti ljavljai razvoja kmetijstva v trebanjski občini je na seminarjih razlagal direktor trebanjske Kmetijske zadruge inž. Slavko Nemanič. „Največ zanimanja vzbujajo dohodkovni odnosi, ki jih predvideva zakon o združenem delu, pri čemer je tudi še dosti nedorečenega. Ljudi na vasi zanima VSE BOLJ PIČEL DENAR ZA TELESNO KULTURO Ob vse večjih potrebah tudi razvijanje telesne kulture v manj razviti občini ni lahka naloga, ugotavljajo pri občinski telesnokultumi skupnosti v Trebnjem ob zmanjševanju denarja za te namene. V zadnjih dveh letih je bila stopnja za zbiranje prispevkov zmanjšana že kar štirikrat. Od 0,49 prvotno je letos padla že na 0,33. zlasti, ali nova organiziranost ne bo povzročala večjih stroškov. Večkrat je bilo izraženo mnenje, da bi se moral pri ustanavljanju tako imenovanih reprodukcijskih celot v sodelovanju predelovalne industrije in trgovine slišati tudi glas kmetov. Zavzemajo se za čiste odnose pri delitvi skupno ustvarjenega dohodka. Kar se tiče temeljnih zadružnih enot, se kmetje nagibajo k temu, naj bi bila pri teh enotah tudi stroškovna mesta tako za tiste, ki se ukvarjajo z mlekom, pitanjem, krompirjem, povrtninami ali drugim, in ne pri vsakem kmetu.44 V trebanjski zadrugi so po sedanjih kmetijsko gospodarskih odborih tudi delili dohodek, usmerjen v proizvodnjo kmetov-kooperantov, posodob-ljanje kmetij, izobraževanje in stik zadruge s krajevnimi skupnostmi. Kot povzema inž. Ne- Šolstvo del združenega dela Uspehi: šole v naravi, brezplačni učbeniki Zadnja razprava o učno-vzgojnih dosežkih v trebanjski občini med delegati občinske skupščine na skupnem zasedanju z delegati izobraževalne skupnosti in otroškega varstva je bila bolj živahna kot ponavadi. Kot je uvodoma poudaril svetovalec novomeške enote Zavoda za šolstvo prof. Jože Škufca, smo se v preteklosti dosti prehitro zadovoljevali z dosežki, izraženimi v teh poročilih. V vzgoji in izobraževanju kot sestavnem delu združenega dela je treba še mnogo hitreje naprej. Prof. Jože Zupan iz Šentruperta je opozarjal na samo delo, ki se ne odraža zgolj v statističnih podatkih. Pri šolskem delu pogreša sodelovanje socilnih služb. Razen v Mokronogu nikjer drugje ne vidi možnosti za celodnevno šolo v prihodnjih desetih letih. Tudi izobraževalna skupnost se zaveda svojih nalog. Predsednik izobraževalne skupnosti Janez Gart-nar je bodočo usmerjenost te skup- VELIKI GABER: PONOVITI SEMINAR? Seminar trebanjske Kmetijske zadruge za kmečke žene in dekleta je nadvse lepo uspel tudi v Velikem Gabru. Predavanj se je udeležilo nad 60 žensk. Nekateri so celo izrazili željo, da bi veljalo seminar ponoviti. LJUDSKA TEHNIKA TUDI V ŠENTRUPERTU Jutri popoldne bodo člani LT Mirna v šentruperški osnovni šoli pričeli tečaj modelarstva, 23. februarja pa še za fotoamateije. Tečaj iz fotografije se bo pričel 17. februarja za pionirje tudi na Mirni. nosti strnil v štiri vprašanja. Predvsem celodnevna šola ni le stvar prosvetnih delavcev. V povsem določnih prizadevanjih je bilo mogoče čutiti celo odpore. Tu se bo v izpeljavo vključeval tudi izvršilni odbor skupnosti. Z integracijo šolstva v občini so bili doslej neuspešni. Ne smejo se zadovoljiti s stopnjo idejnosti pouka. Glede tega bo izobraževalna skupnost morala sprejeti program idejnega usposabljanja učiteljev. Ob vrsti težav so očitni veliki uspehi pri razvijanju šole v naravi in organizaciji zagotavljanja brezplačnih učbenikov za učence. Opozorjeno je bilo tudi na izobraževanje staršev, kjer so včasih že več storili. A. Ž. manič iz te razprave, si na vasi želijo le poglobljenega delovanja na tej ravni. Prihodnji mesec bodo sklicani zbori članov zadruge. Obravnavali bodo poslovanje v minulem letu, sprejemali planske naloge za letos, sklepali pa bodo tudi o organiziranosti zadruge. Naloga posebnih komisij bo nato izdelava statuta in samoupravnega sporazuma. Vse te dokumente naj bi člani zadruge obravnavali v jeseni. Ob koncu leta naj bi se o celotni organiziranosti izrekli z referendumom. A. ŽELEZNIK NAJBOLJŠI PRIDELOVALCI KORUZE Tudi lani je pospeševalna služba pri trebanjski Kmetijski zadrugi izvedla tekmovanje pridelovalcev koruze v okoliših Sela-Šumberk in Trebelno. V Dobrniču je bilo predvideno tekmovanje pridelovalcev krompirja, vendar je prizadevanje onemogočila toča. Na območju Sel-Šumberka je v pridelovanju koruze tekmovalo osem pridelovalcev. Največ koruze je pridelal Anton Kastelic iz Podšumberka (61 centov na hektar), Janez Kastelic iz Loga (58), Ignac Trunkelj (54), Franc Koželj iz Orlake (53), itd. V okolišu Trebelno je pridelal največ mladi kmetovalec Jože Škrjanc iz Čužne vasi - kar 81 centov na hektar. Sledi mu sovaščan Drago Sinur (59), Jože Miklič iz Omuške vasi (57), Anton Grabnar iz Malin (54), Alojz Zore iz Cužnje vasi (50). itd. Kot lep pridelek se šteje donos okrog 80 centov. Iz kraja v kraj NIC BREZ LISTKA - Pri Rdečem križu v Trebnjem ugotavljajo, da trkajo na vrata ponavadi vedno eni in isti Romi, med njimi so le redkokdaj resnično potrebni. Oblačil sedaj praviloma sploh ne izdajajo več brez priporočila socialne službe. Še vedno je neuresničena sestava odbora iz vrst Romov na Hudejah, ki naj bi skrbel za to, da bi prišli do pomoči res najbolj potrebni. POLOVIČARSTVO - Na starem mirenskem kamenitem mostu so sicer lani vlili v obok na obeh straneh nekaj betona, očitno pa ga je zmanjkalo še nekaj, drugače ne bi sedaj zevale luknje na površini vozišča. PRILIKA ZA TRAKTORISTE -Kmetijska zadruga bo v kratkem pripravila traktorske tečaje. Prirediti jih nameravajo v Mokronogu, Šentrupertu in Dobrniču. V Kneži vasi se je za tečaj prijavilo največ žensk. PRIHODNJI MESEC ZAČETEK GRADNJE POŠTE — V marcu naj bi predvidoma pričeli graditi novo pošto, garaže za vozila osnovne šole in garderobo TVD Partizan. Kot najugodnejši ponudnik je dela prevzela gradbena skupina KPD Dob. ZGLEDNI ČLANI — Na občnem zboru TVD Partizan na Mimi so podelili plakete najzaslužnejšim članom: predsedniku Marijanu Umeku, blagajničarki Nežki Lisec in Francu Šturmu za delo v nogometu in smučanju. Podelili so tudi dvoje plaket delovnima organizacijama za pomoč pri gradnji steze za TRIM: KPD Dobu in Gozdnemu gospodarstvu -Tozd Puščava. TREBANJSKE NOVICE Stran uredil: ALFRED 2ELEZNIK DOLENJSKI LIST Zamuda pri vrtanju vodnjaka Če se bo zavleklo izčrpavanje vode iz jame, sanacija kanižarskega rudnika ne bo končana v predvidenem roku — Izguba opekarne V prvi fazi sanacije rudnika Kanižarica prihaja do zamude, ki bo gotovo povzročila, da se bo zakasnila tudi celotna sanacija. Že v začetku januarja bi morali delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane začeti vrtati tako imenovani vodnjak, skozi katerega bo črpanje vode iz zalite jame potekalo veliko hitreje, vendar teh del še sedaj niso začeli. ,.Resno dvomimo, da bodo zamujeno lahko nadoknadili in v dogovorjenem roku dela končali," pravi tehnični vodja jame Vinko Babič. Konec tega mese- ca bodo iz Nemčije dobili potopno črpalko, vendar je malo verjetno, da bo vodnjak nared do sredine marca, kot je bilo dogovorjeno. £ PO NAPORNEM DELU — Kljub utrujenosti po napornem delu v jami, ko čistijo zruške in jih na novo podpirajo, so rudarji zadovoljni, da so se lahko spet zaposlili v rudniku. Vsi želijo, da bi normalno delo steklo v začetku julija, kot je predvideno. ^ Pred praznikom občine § * s * v s N S I I S N * Vrsta otvoritev pomembnih objektov Priprave na praznovanje občinskega praznika 19. februarja se bližajo koncu. Kot je že v navadi, bo program za slavnostno akademijo na predvečer praznika pripravila pobratena občina Duga Resa. V okviru praznovanja bo več otvoritev objektov, pomembnih za vso občino. Tako bodo v Beltu odprli težko progo, Belsad bo dobil nove skladiščne in proizvodne prostore za predelavo vrtnin; slovesno bodo odprli novi črnomaljski zdravstveni dom in otroški vrtec v Loki; na programu prazničnih prireditev je tudi otvoritev odcepa „partizanske magistrale" od Ručetne vasi do Semiča. V počastitev praznika bo občinska strelska zveza priredila strelsko tekmovanje, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz občin Duga Resa, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Krško in Črnomelj; Zveza rezervnih vojaških starešin bo razvila svoj prapor. Na slovesnosti bodo okoli 60 novim članom Zveze komunistov podelili članske izkaznice. Za občinski praznik se bo začela tudi jugoslovanska akcija „zeleni planet11, katere pobudnik in organizatorje klub OZN z Vinice, njen namen pa je boj za varstvo človekovega okolja. V praznovanje občinskega praznika se bodo vključili tudi najmlajši: na razstavi „Otrok ustvarja11 se bodo predstavili s svojimi izdelki, obiskovalci pa se bodo lahko seznanili tudi z delom vzgojiteljic. Na sam dan praznika bo svečana seja skupščine občine, izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. črnomaljski drobir I \ I S s * 4 * * * 1 KJE JE DENAR? - 2e 1974 je bilo odobrenih 400 tisočakov za ureditev tolikokrat omenjenega (z grdimi besedami in jezo) klanca pri Razvajih. Kljub temu ta klanec še dandanašnji povzroča hudi kri. Krajevno skupnost Vinica, na katere območju je ta klanec, zanima, če imajo tisti denar še v dobrem ali je že zapadel. KONEC POČITNIC - Zimske počitnice so se iztekle, začel se je drugi semester šolskega leta. Tako kot že nekaj let tudi letos učenci in dijaki niso imeli sreče, da bi se med počitnicami naužili zimskih radosti. Snega skorajda ni bilo, še tisti, kije padel prejšnji teden, je kmalu skopnel. Na najboljšem so bili tisti, ki imajo strice in tete na Gorenjskem. NEVAREN MOST - Most čez Kolpo pri Zuničih je že dalj časa zaprt, vendar ljudje prepovedi ne upoštevajo in ga kljub nevarnosti uporabljajo. Ker prepoved sama očitno ne zaleže in zato nesreča visi v zraku, bo potrebno promet preprečiti na bolj učinkovit način. Najbolje pa bi bilo, ko bi čim prej zgradili novega. GROŽNJA - Zaposleni v zdravstveni postaji v Semiču so zagrozili, da si bodo poiskali službo drugje, ker so delovni pogoji v sedanji stavbi nemogoči. Zdravstveno osebje je toliko bolj nestrpno, ker se začetek gradnje toliko obljubljene nove zdravstvene postaje vleče že toliko časa. Voda je sedaj izčrpana do kote minus 30, črpajo pa jo samo skozi glavni izvozni vpadnik s črpalkami manjših kapacitet. Sedaj izčrpajo 1.000 do 1.500 litrov vode na minuto, medtem ko bo potopna črpalka, ki jo bodo spustili na dno okoli 300 metrov globokega vodnjaka, izčrpala pet kubikov vode na minuto. Računajo, da je za vrtanje vodnjaka potrebno okoli dva meseca dela. „Mi smo naredili vse, kar smo mogli: pripravili teren, zgradili cesto, zabetonirali ustje vodnjaka; tudi s črpanjem skozi glavni vpadnik ne kasnimo, vendar je glavna teža tega dela sanacije na črpanju skozi vodnjak,“ pravi Babič. Po višini je voda sedaj izčrpana do polovice jame, po količini pa komaj četrtina. Na prvem obzorju na koti plus 52 so najnujnejša vzdrževalna dela končana, na drugem na koti minus 10 pa še potekajo. V jami sedaj dela 40 rudarjev, delo pa je precej naporno, saj so naleteli na nekaj zruškov, ki jih je potrebno očistiti in na novo podpreti; v manjših količinah se je pojavil tudi plin, vendar ni nevarnosti, ker prezračevanje jame dobro deluje. Delo v jami teče v treh izmenah, delajo pa v glavnem tisti rudarji, ki so bili začasno zaposleni pri izvajanju komunalnih del v občini. Za potek sanacije rudnika se zelo zanimajo tudi kanižarski rudarji, ki sedaj delajo v velenjskem rudniku. „Vsak dan sprašujejo, kako napredujejo dela in zagotavljajo, da bi se radi čim prej vrnili v Kanižarico," je povedal Babič. Precej skrbi povzroča kani-žarskemu rudniku njihova opekarna. Veliko izgubo imajo pri proizvodnji opečnih izdelkov. Zaradi majhne storilnosti in zastarele tehnologije so stroški proizvodnje večji kot je izkupiček od prodaje. Izgubo bi imeli tudi, če bi prodali vso proizvodnjo opečnih izdelkov, pri proizvodnji betonskih izdelkov in peskokopu pa je položaj boljši. Kaže, da bodo morali poiskati možnost za izdelovanje bolj donosnih artiklov, saj izgube ne bodo mogli dolgo pokrivati. A. BARTELJ ZELJA KRAJANOV-ODPRT URAD Krajevni urad v Adlešičih bi nujno potreboval delavca, zaposlenega polni delovni čas, ki bi opravljal delo tudi za druge družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. Sedanji je zaposlen samo polovico delovnega časa, tudi ob uradnih dnevih pa je zaradi narave dela večkrat v Črnomlju in krajevni urad je zaprt. Vsi ostali krajevni uradi v občini imajo stalno zaposlenega delavca s polnim delovnim časom, zato je želja krajanov KS Adlcšiči popolnoma upravičena, vedno več pa je tudi dela v organizacijah in društvih v krajevni skupnosti. O KMETIJSTVU V OBČINI Danes ob 16. uri bo 14. seja občinske konference ZKS Črnomelj, na kateri bodo ocenili uresničevanje sklepov konferenc Zveze komunistov o kmetijstvu in določili nadaljnje naloge. Člani konference bodo obravnavali poročilo o idejnopolitičnem izobraževanju in usposabljanju komunistov v obdobju 1975/76, govor pa bo tudi o programu za letošnje leto. Na dnevnem redu je še sprejem zaključnega računa za lansko leto in finančnega načrta za 1977 ter kadrovska vprašanja. AKTIVNOST V PREDVOLILNEM LETU V sredo, 2. februarja, je bila skupna seja volilne komisije pri OK SZDL Črnomelj in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja. Sprejeli so program dela v predvolilnem letu na področju evidentiranja delegatov. Oživiti bo potrebno delo koordinacijskih odborov za volitve v delovnih organizacijah v krajevnih skupnostih, sproti bodo spremljali potek evidentiranja in predvolilno aktivnost ter ocenjevali delo posameznih funkcionarjev in organizacij. POSTAJA NA GLAVNI CESTI - V Metliki že dalj časa ugotavljajo, da bi nujno potrebovali urejeno avtobusno postajo; sedaj, ko avtobusi ustavljajo kar ob glavni cesti, potniki, med katerimi je tudi precej šolarjev, nimajo niti toplega kotička. OCENA DELOVANJA SIS V sredo, 9. februarja, je bila sej* občinske konference ZKS, na “K so ocenili delovanje samoupfl®? interesnih skupnosti, uresnicevOT' 5. seje CK ZKS v občini, sprejeli^ so tudi zaključni račun, delovni Pj gram in finančni načrt za leto 1» SEMINAR ZAKLJUČEN Prejšnji petek je bil zaklj^ tridnevni seminar za novospK) člane ZK, ki se ga je udeležilo oK trideset slušateljev, sprejetih v »n ZK v 1976. letu. Seminarje zirala občinska konferenca Z»> delali pa so naslednje teme: o® marksizma, zgodovino mednaiM1? ga delavskega gibanja, progra® statut ZK, evropsko konferenco^ munističnih partij, aktualna vp*7 nja boja ZK. Po oceni slušatelj-v seminar lepo uspel, bil je dotooP pravljen, mladi člani pa so si p® bili veliko prepotrebnega znanja' v! Poslanstvo brez prave pomoči Metliške delovne organizacije bi morale bolj sodelovati v boju proti alkoholizmu - ^ brez svojih prostorov_______________________^ nje. Ce bi v vsaki DO izvaj| program koordinacijskega bora, sem prepričana, da bi segli lepe uspehe,“ trdi Ja® kovičeva. 1 Metliški klub šteje p07? , no 15 do 18 ljudi, sestajajoPj se vsak ponedeljek. Terapevt5* ] skupino sestavljajo Šele po letu 1974, ko so v Metliki ustanovili klub zdravljenih alkoholikov, se je v občini začelo organizirano prizadevanje za preprečevanje oziroma omejevanje alkoholizma. Seveda v tem sorazmerno kratkem času vsaj navzven ni videti kakšnih posebnih uspehov, prav gotovo pa je to velik korak pri zatiranju tega družbenega zla, ki ljudem, ki se v metliški občini ukvarjajo z alkoholizmom, povzroča precej težav. „Mi, ki delamo v klubu zdravljenih alkoholikov, smo veseli že, če pomagamo do ozdravitve enemu alkoholiku, saj s tem ponavadi rešimo zla celo družino,“ pravi Milica Janžekovič, socialna delavka pri samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva, članica terapevtske skupine pri klubu in koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri SZDL. „Na seje koordinacijskega odbora redno vabimo tudi predstavnike delovnih organizacij, Mladi na novo Gradaški mladinci so včasih veljali za ene najboljših v občini. Njihova osnovna organizacija je slovela kot delavna in dobro Organizirana, potem pa je začel sloves počasi upadati. Za to je več vzrokov: od tega, da mladina v Gradcu nima svojih prostorov, do tega, da so mladi izgubili voljo do dela, ko so videli, da nekatere zanima samo ples, za drugo pa jim je bolj mio mar. Zaradi nekaj posameznikov so starejši krajani obdolževali vse mlade. „Naloga novega vodstva je, da čimprej znova oživi delo naše osnovne organizacije," pravi novi predsednik OO, dijak srednje ekonomske šole Anton Žunič. Žuniča so za predsednika izvolili na sestanku 1. februarja. „Spre-jeli smo delovni program in izvolili več komisij: kulturno, športno, idejnopolitično, komisijo za mladinske delovne akcije, delovati bo začel marksistični krožek." V rdečem kotičku so za kulturni praznik pripravili literarni večer, pripravljajo se na proslavo dneva žena in 40-letnice KPS in prihoda tovariša Tita na čelo partije. Obnoviti nameravajo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v kraju. „Zelo radi bi spet imeli svoj prostor, kjer bi se lahko sestajali. Da bomo program lahko uresničili, moramo imeti denar, ki ga namera vamo zaslužiti z organiziranjem plesov, veselic in podobnih prireditev, seveda v sodelovanju s krajevno skupnostjo," našteva 2u-nič. Trideset mladih, kolikor jih šteje OO Gradac, ima v načrtu tudi najmanj dve delovni akciji v kraju. „Tu mislimo predvsem na čiščenje Gradca in okolice. Seve- vendar je, žal, odziv-pri njih zelo slab; na zadnjo sejo ni prišel niti eden,“ se je pritožila Janže- medicinska sestra in soci ^ delavka. „Seveda imamo pn lu tudi nekaj težav. Tren» nas najbolj tare vprašanje P . štorov za sestajanje. Do * smo imeli prostor v zdravs nafli S da si bomo prizadevali, da bo Gradac dobil urejeno smetišče ali da bo preskrbljen odvoz smeti in odpadkov. Z veseljem bi mladi pomagali pri obnovi dvorane za kulturne prireditve, seveda pa vsega dela ne zmoremo sami. ‘ V_ A. B. Milica Janžekovič: „V delovnih organizacijah je premalo zanimanja za boj proti alkoholizmu." kovičeva. Čeprav bi se morale v boj proti alkoholizmu še posebno zavesto vključiti ravno delovne organizacije, kaže, da je tam najmanj zanimanja za to. „0 teh problemih smo se pogovarjali v Beti in TGP, obljubili so, da se bodo bolj zavzeli, mesec je naokoli, rezultatov pa nobenih. Še vedno se srečujemo z miselnostjo, da alkoholik ni bolnik, ki mu mora družba pomagati, ampak kvečjemu, da je to nekaj sramotnega in zaničevanja vrednega." Socialna služba obravnava predvsem take primere, zaradi katerih trpi tudi družina, vendar je to število veliko manjše od resničnega števila alkoholikov v občini. „Prav zato bi še posebno potrebovali pomoč delovnih organizacij, saj bi tam lahko bolj pritisnili na alkoholike in zahtevali, naj se zdravijo; kmeta ne more nihče prisiliti, če se sam ne odloči za zdravlje- nem domu, sedaj pa kmetijska zadruga odstor- . no sobo. Ker opravlja klub^l membno poslanstvo, bi 1 morala priskočiti na P°L( širša družbena skupnost, v , tarejo tudi finančne težave* smo od načrtovanih 14 tis kov dobili le tri. Sedaj kaž^ bo to urejeno enotno za ^ Slovenijo v okviru zdravst^ skupnosti." ^ ^ PRIPRAVE NA KVIZ TEKMOVANJE V okviru proslav 40-letni^B novitve Komunistične partije »^ nije in prihoda tovariša Tita n^ jugoslovanske Partije bo OK.%1 Metlika pripravil občinsko k1*, movanje na to temo. V ternv/^ tem znesku je vračunan le lanski ostanek in predvide- te, poslovalnice oziroma usta- dot l°SI^a ^°*ac'ja občinske skupščine, komunalnega sklada in nove. OK prispevkov po sporazumu. Krajevna skupnost ima v na- o sedanjem programu pa Staro osnovno šolo (seda- črtu za letos še več drugih del: vfia i°S ^ve(^k razna dela, njo) nameravajo preurediti in izgradnjo industrijskega obrata Tatn 1 >320.000 din. dozidati. V njej bi nato dobili za zaposlitev moških, dokonča- li so: dokončanje začetih prostore mešana trgovina z nje dei iz lanskega programa do].na c®stah oziroma poteh v gradbenim materialom, mesni- (ureditev nekaterih vaških po- 4™ 6 km, kar bo veljalo ca, razen tega bodo v njej še sta- kopališč, mostov, hudournikov da n i -n’ iz8radnja vodovo- novanja in pisarna. Načrt za po- jn raZnih drugilr komunalnih taT,U™ci 2 zajetjem v Križ- stavitev nove šole bo pripravil jei) izgradnjo orodjarne za ga- izdel - ~ 600000 din; Marles, kar pomeni, da bi bila siiCC) postavitev televizijskega dovnHVa naČrtov za gradnjo vo- po sedanjih predlogih šola pretvornika in financiranje kul- uvoaov v vaseh na območju montažna. Preurejanje stare šo- turne dejavnosti. Tudi za neka- ... 120-000 din ter izdelava le in gradnjo nove bodo seveda tera ta dela bo treba denar še rtov za preureditev stare šo- financirale predvsem delovne zagotoviti. j p >,ln načrtov za postavitev nove organizacije in SIS, ki bodo deL?00,;000 din>' Za vsa ta manjka torej blizu 800.000 Nekaj mladinskih Je sPeUačehLriPJ|°t _ Prcd k13114*111 Zacija ZSM 7iHa v °snovna organi-sp^a Ta nd" KocevJe> ki je dve Ev°lili MUoša Sčf CrtSednlka S0 ana 120 Organizacija PW»wmn iSS' Vanjo 50 Sključeni W 12 drugih republik, °tganizaciio dl* Teaotl?0 mladinsko na družbenS a^e delovali ^ športnem poKjum’ kulturnem no organizacijo_ Z osnov' iz kočcv-združe- ske m )luuentje iz ni v Študent v ° tne, ki so čina šrndenmvem klubu- Za-1» -del° v Uubu vm zainteresirana za Pred krajin Vseerl° Pa klub dela. mf°rmativni m* študentje imeli n*ka kočevskf l?m0t Z-dijaki 4‘let" tem so bodoče fmHnaZ*Je’ na kate‘ ^merami nri ^.^en^e oznanili z "ačrtu imafo tnH ^/-Ljubljani- v Pogojih in n.J “dajo brošure o kultetah • a^mu studiranja na fa-?Pomladi bodn J6!JtU v Ljubljani. gimnazija 0r|° Y sodelovanju s SŠD Športnih dS*"?1 tekmovanje v bod° tudi nr! ^ vdelovali pa Področja štipendiranja^1* ’Pr-“J S NOVIM ZAPOSLITEV — Krajevna skupnost Osilnica sodi med tiste redke, kjer razmeroma uspešno rešujejo zaposlovanje občanov. Letos so v obratu Tekstilane zaposlili novih 20 žensk. (Foto: Primc) Uspela razstava CPŠ Učenci in učitelji Centra poklicnih šol so letos prvič pokazali svoje delo v Likovnem salonu JUP Med šo:skimi počitnicami je bila v Likovnem salonu v Kočevju razstava izdelkov učencev Centra poklicnih šol Kočevje. Pokroviteljica razstave je bila občinska konferenca ZKS. Skupno j^Rji č.evjesonaraz^ .AVLJAU - Učenci Centra poklicnih šol Konj fotografi;;. ,1 me^ počitnicami uspešno predstavili svoje delo. *n«ic) J1- kotička izobraževalnega centra Itas. (Foto: drobne iz Kočevja SE JE- čir motoriem e koles s pomož-s° se pri- društvo 74 kimdida-je v.VZtok za siA Je °Ptavilo samo ^ loi? P°V»UENJ - skupščinc ^anje zadcve občin-46 zamenjuje stara tudi, da pre- lmamo * i' sl . e’ Pa ledu ni. in led Kb°mo imeli drsa' v^.^kih r’., °..Pa čepeli na M in^^P^li. se dogo-o zim- vozniška dovoljenja. Dovoljenja morajo biti zamenjana do leta 1980. Nova dovoljenja so zelo lična in izdelana iz najboljšega materiala. Pri zamenjavi je treba predložiti dve fotografiji, ki ne smeta biti starejši od 6 mesecev. USPELA RAZSTAVA - Razstava ptic in golobov v avli osnovne šole nas je presenetila zaradi izredno dobre organizacije. Zanimivo je, da je bil srečelov v 3 dneh dobesedno razgrabljen, in to kljub visoki ceni 5 din za srečko. Dobitki so bili zelo bogati. Najbolj pa so vlekla kolesa. TEKSAS V KOČEVJU - Pridrvi mlad avtomobilist, hitro ustavi vozilo, potegne revolver in ustreli proti mački. Mačke ni zadel. Po strelu, ki je razbil šipo, se da ugotoviti, da so imeli otroci in starši na dvorišču sosednjih hiš izredno srečo, saj so le za las ušli najhujšemu. POKVARJENE POČITNICE -Zimske počitnice so bile zaradi skrajno slabega vremena zopet pokvarjene. Odpadli so vsi predvideni smučarski tečaji, kar je glede na veliko prijav izredna škoda. Zaradi tega pa je bilo v telovadnicah in plavalnem bazenu bolj živahno. NOVI KANDIDATI - Za vozniške izpite motornih vozil vseh kategorij se je v januarju prijavilo kar Razstava je bila razdeljena v dva dela, in sicer v prikaz šolskih in iz-venšolskih dejavnosti. Pri izvenšolski dejavnosti so prikazali delo šolskega športnega društva, marksističnega krožka, kluba OZN, literarnega, likovnega in dramsko-recitacijskega krožka ter osnovne organizacije ZSM, ki dela zelo uspešno. Glavni del razstave pa je posvečen nalogam oziroma izdelkom, ki so jih učenci Centra poklicnih šol izdelali pod vodstvom svojih učiteljev. Razstava je zelo uspela. Škoda je, da so bile v preteklih letih te razstave samo v šoli in tako širša javnost niti ni vedela zanje. Učenci in učitelji Centra poklicnih šol so namreč po- fosto iskali in tudi našli razne izbolj-ive, ki jih je nato uvedla v svoj program proizvodnja. V okviru Centra poklicnih šol delujejo poklicna kovinarska in oblačilna šola ter šola za konfekcijske delavce in kovinarska šola po pri rejenem predmetniku. Skl obiskuje šole 249 učencev. Poklicna kovinarska šola traja tri leta. Učenci se tu izuče za ključavničarje, strojne ključavničarje, rez-kalce, strugarje, orodjarje, varilce itd. Solarji so štipendisti delovnih organizacij iz kočevske in ribniške občine. Poklicna oblačilna šola vzgaja učenke za šivilje ženskih oblek in krojačice za moške obleke. Šola ima celoleten pouk. Absolventke šole se zaposle pri ustreznih delovnih organizacijah, po dveh letih dela pa lahko odpro tudi svojo obrtno delavnico. V šolo za konfekcijske delavce in kovinarsko šolo po prirejenem predmetniku se vključuje mladina iz posebne osnovne šole, lahko pa tudi ostali mladinci in mladinke, ki so že stari 16 let in imajo najmanj 6 razredov redne osnovne sole. Po dokončani šoli si učenci pridobe ozek profil kvalifikacije oziroma izobrazbe v svoji stroki. O Centru poklicnih šol, ki zelo uspešno opravlja svoje poslanstvo, redko pišemo, zato smo mu tokrat posvetili veliko več prostora. Ob zaključku naj povemo, da so učenci in učitelji Likovni salon za razstavo zelo lepo uredili. Za pripravo in uspešno izvedbo razstave so bili nekateri učenci posebej pohvaljeni. Pohvalo pa zaslužijo tudi posebno prizadevni učitelji pri izobraževalnih centrih Itas, Riko m Inkop ter ključavničarske, šiviljske in strojne de lavnice, pa tudi mentor mladinske organizacije Anton Andoljšek in ravnateljica centra Ksenija Vidošcvič. J. P n t k TTT u ja 11 lanJLJ GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje smo januarja letos imeli štiri poroke in nič rojstev. Umrli so: Jože Levstek, upokojenec iz Gornjih Ložin 4, star 75 let; Jože Koncilja, upokojenec iz Slovenske vasi 37, star 65 let; Katarina Gorše, družin ska upokojenka iz Črnega potoka pri Kočevju 2, stara 72 let; Angel Habič, upokojeni rudar iz Šalkc vasi 86, star 55 let, in Ana Nared, gospodinja iz Koblarjev 4, stara 85 let. SKUPNI NASTOP - Dijaki kočevske gimnazije in nonet „Vitra“ so 29. januarja presenetili Ribničane z uspešnim nastopom v domu JLA. (Foto: J. Podržaj) •A t i NARODNA PESEM - Moški pevski zbor „Lončar“ iz Dolenje vasi se je na koncertu v Ribnici predstavil s slovenskimi narodnimi pesmimi v raznih priredbah, razen tega je zapel nekatere pesmi drugih narodov. (Foto: Primc) Narodna pesem in ples r Dolenjevaški pevci in plesalci v Ribnici Pred kratkim so v Ribnici člani dolenjevaške folklorne skupine priredili „ Več er slovenskih ljudskih plesov in pesmi“. Nastopila sta tudi moški pevski zbor iz Dolenje vasi in trio Cveta Križa iz Kočevja. Nastopajoči so v pesmi, glasbi in plesu prikazali običaje naših prednikov iz vseh krajev Slovenije. Nekatere izmed njih je odkril mentor folklorne skupine Cveto Križ in jih je ta skupina prvič prikazala na odru. Gledalcem oziroma poslušalcem se je predstavilo 8 plesnih parov, ki so skupaj zaplesali 24 plesov, in pevski zbor Lončar, ki šteje že 18 pevcev in je zapel 12 pesmi. Nastop pevcev in folklorne skupine se je lepo dopolnjeval, vendar je bil nekoliko predolg. Velika (kino) dvorana doma JLA je bila le napol zasedena. Vendar je to za tako prireditev kar dober obisk. Posebno je bilo razveseljivo, da je bila med gledalci večina mladih, čeprav tudi starejših ni manjkalo, saj so prav njim narodne pesmi in plesi segli najbolj do srca, ker so jih spominjali na mladost. Nastopajoči so imeli kljub vsemu hvaležno publiko. Kmalu zasedanje V kratkem bo seja zborov občinske skupščine Ribnica, na kateri bodo razpravljali in sklepali o programu družbenega razvoja občine Ribnica letos, o odloku o povišanju stanarin letos, o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugih družbenih pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, o zakloniščih, o organizaciji in delovanju predsedstva občinske skupščine, IS in občinskih upravnih organov v vojni, o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1976, o poročilu o vzgojno-izobraževalnih rezultatih osnovnih šol v občini za šolsko leto 1975/76 in poročilu o vzgojnovar-stveni dejavnosti za predšolske otroke, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, o dogovoru o usklajevanju davčne politike letos, o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, o spremembi dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za lani in o porabi presežka posojila za ceste. Na dnevnem redu bodo še vprašanja delegatov in odgovorni nanje. JUTRI SEMINAR Jutri in pojutrišnjim, 11. in 12. februarja, bo v Ribnici seminar o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. Udeleženci iz vse občine, ki so še posebno zadolženi za izvajanje nalog na tem področju, sc bodo seznanili z novostmi in nalogami na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Folkloristi, ki so začeli vaditi šele konec minulega leta, so naštudirali zavidljivo veliko število plesov, žal pa je pri tem morala trpeti kakovost. Odpraviti bodo morali še več pomanjkljivosti in izpiliti program. Kljub pripombam pa lahko folkloriste le pohvalimo. Dali so največ, kar so lahko glede na kratek čas vadbe in zahtevnost plesov. Malo je veijefno, da je doslej sploh kakšna folklorna skupina sposobna v približno treh mesecih naštudirati kar 24 plesov. Mladi folkloristi so uspeli in jim lahko le čestitamo. J. PRIMC Uspeh naših gimnazijcev Minulo soboto je komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSM Kočevje v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSM gimnazija Kočevje pripravila občanom Ribnice pester kultumo-zabavni program. Namen te prireditve pa ni bil samo zabavati gledalce, temveč vsem večnim ne-zaupljivcem pokazati, kako smo mladi živahni, domiselni in predvsem delavni. Gledalce so najbolj navdušili gimnazijski orkester sila nenavadnega sestava (pod vodstvom Adija Škorjanca) in izredno kvalitetno izvajanje solistov-harmonikarjev Bojana Kovača, Bojana Oražma in Marka Malnarja. Slednji se je predstavil tudi kot pozavnist v komični glasbeni točki. Številno občinstvo pa je pritegnilo tudi ubrano petje dekliškega noneta „Vitra“ iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek. Za domiselni vezni tekst in zabavne zgodbice iz razgibanega dijaškega življenja je poskrbela četrto-šolka Darja Škorjanc. K uspehu celotne prireditve so veliko pripomogle tudi napovedovalka Viktorija Škrabec, mlada pesnica Lela Mujkič in recitatorki Lučka Drobnič in Majda Žagar. To je bil torej nadvse izviren in sočen program, ki dokazuje, da smo mladi prizadevni in da tudi gimnazijci, kljub zahtevnosti študija, najdemo čas za kulturno delo. J. PODRŽAJ NESKLEPČNA SEJA KONFERENCEZK Na nedavni seji občinske konference ZK Ribnica, ki je bila 4. februarja, so razpravljali o organizacijski, kadrovski in idejni krepitvi ZK in o doslej opravljenih nalogah v zvezi s praznovanjem 40-letnice ustanovitve KPS. Sprejeli so še finančni načrt komiteja ZK za letos ter razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. Podrobneje o- seji bomo še poročali. Tokrat naj povemo le, da seja ni bila sklepčna, ker se je je udeležilo od 35 članov le 16. STOL POLKA — Za zaključek nastopa so folkloristi iz Dolenje vasi prikazali v Ribnici tudi enega najlepših narodnih plesov, in sicer „StoI polko” iz Tršča. (Foto: Primc) SODRAŠKA MREŽA HVALIJO TRGOVINO - Sodra-žani in okoličani so zelo veseli nove trgovine. Mnogi priznajo, da so prijetno presenečeni, ker niso verjeli, da bo Sodražica v doglednem času lahko dobila res kaj takega. Zadovoljni so tudi z izbiro v njej, saj dobe tu celo sadje, zelenjavo in meso. Vsem, ki so pripomogli h gradnji, so zelo hvaležni. Edina pripomba, ki jo imajo nekateri posamezniki, pa je, da v sklopu nove poslovne stavbe ni nikjer poskrbljeno za družbeno prehrano. V Sodražici je namreč vedno več takih družin, kjer sta oba zakonca zaposlena, nikjer pa ne morejo dobiti tople hrane po primerni ce-ni. SLABA CESTA - Proti Žimari-cani so pripravili in nasuli cesto, ki so jo nameravali asfaltirati. Potem pa so se dela zavlekla, da so na cesti velike luknje, luže in da je ta odsek zdaj komaj še prevozen. Tudi cesta proti Loškemu potoku je luknjasta, ker je cestar v bolniški. Občani težko čakajo, kdaj bosta dobili ti cesti asfalt. POVSOD KOLINE - V okolici Sodražice, na primer na Gori in drugod, je bilo pretekle tedne kar vese- lo. Povsod so imeli domači praznik - koline. NOVO NASELJE - Nad vasjo Kračali na Gori raste novo naselje, in sicer vikend hišice. Zdaj si je tu zagotovilo parcele 10 „vikendaijev“, ki so sem že napeljali vodovod in elektriko. Glavno gradbeno delo se bo začelo spomladi. Le eden izmed njih pa je izkoristil razmeroma lepo vreme in v januarju začel delati. V vaseh na Gori hiše izumirajo, raste pa novo vikend naselje. občan vprašuje medved odgovarja - Od kdaj sekretar organizacije ZK v Žičnici ne prihaja na noben sestanek? — Odkar je končal srednjo politično šolo. RE5ETGJ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) v skladu z Zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj in Pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje: NATEČAJ I. za posojilo organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj din 7,000.000.00 II. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš din 3,000.000.00 III. za adaptacijo stanovanjskih hiš mesta Krško din 1,000.000.00 Skupaj din 11.000.000.00 Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna oz. neustrezna stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev pri podružnici Ljubljanske banke. Krško iz sredstev, namenjenih za posojila organizacijam združenega dela. V natečaju za posojilo in nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda. Cena za m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene v objektih, ki se gradijo na gradbiščih, določenih za usmerjeno stanovanjsko graditev. Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj je potrebno priložiti: — izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in izjavo o združevanju sredstev pri banki, — srednjeročni program za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev za čas od 1976 do 1980, — izjavo, koliko najemnih stanovanj želi kupiti s posojilom, — izračun povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1975, — sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) in se zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in za odplačevanje posojila. Sredstva se morajo navesti zneskovno, — kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje, — ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja ali gradbeno dovoljenje z investicijsko tehnično dokumentacijo in predračun, če organizacija sama gradi. Višina lastne udeležbe se izračuna v odstotku glede na kupoprodajno vrednost stanovanj ali na predračunsko vrednost, če organizacija sama gradi po sledečem ključu: — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji do 2.800,00 din — najmanj 20 odstotkov, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 2.801,00 do 3.500,00 din najmanj 25 odstotkov, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 3.501,00 do 4.000,00 din - najmanj 30 odstotkov, — pri povprečnem osebnem dohodku na zaposlenega nad 4.001,00 din najmanj 35 odstotkov. Organizacija lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe kot je zahtevana v natečajnih pogojih. Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Prednost pri natečaju bodo imele organizacije, ki hkrati kupujejo ali gradijo več stanovanj in tako rešujejo hkrati več stanovanjskih problemov svojih zaposlenih, in tiste organizacije z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki delavcev. Odplačilna doba, t. j. rok vračanja posojila, se bo določala po kreditni sposobnosti oziroma višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka prosilca za posojilo, vendar ne more biti v nobenem primeru daljša od 25 let. Obrestna mera je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka vračanja posojila se obrestna mera za še neplačani del posojila poviša na 6 odstotkov letno. Posojilo se vrača v polletnih anuitetah. Začetek vračanja posojila je takoj po porabi, vendar najkasneje po preteku 12 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe. Natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem datumu sprejete prošnje se ne bodo upoštevale. mMICHELUS MARINO IMPORT EXPORT GORICA, UL. DON BOSCO 104 - tel. 819-41 Nudi po najkonkurenčnejših cenah: — motorne žage JOBU, — molzne stroje, — stroje za obračanje in nakladanje sena ter še druge velike in male kmetijske stroje. Prodajamo tudi rabljene traktorje po zelo ugodnih cenah in s 6-mesečno garancijo. -rrrY"r*rB,/I,r,r,,rir*“iir" n. Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določilih družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanja in kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda. Cena za m2 neto stanovanjske površine ne sme presegati diužbeno dogovorjene cene za m2 stanovanjske površine za usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev. Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini delavec priloži: — izjavo svoje delovne organizacije, da le-ta združuje svoja sredstva pri banki in soglasje organa upravljanja, da prosilec lahko najame posojilo iz združenih sredstev, — izjavo svoje delovne organizacije o njegovih stanovanjskih razmerah, — potrdilo o delavčevem povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje trimesečje, — potrdilo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enaka potrdila delovne organizacije, v kateri je zaposlen prosilčev zakonec, — izjavo delavca o številu članov njegove družine in izjavo, koliko družinskih članov se bo vselilo v kupljeno stanovanje, — kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za m2 neto stanovanjske površine in predvideni rok dograditve oziroma vselitve. Posojila se bodo obravnavala do določene neto stanovanjske površine: — za družine do 4 članov največ do 70m2 — za petčlanske družine največ do 77 m2 — za šestčlanske in številnejše družine največ do 86 m2 Razliko v ceni med dogovorjeno in prekomerno stanovanjsko površino plača prosilec iz lastnih sredstev sam. Viš:na lastne udeležbe pri nakupu stanovanja v etažni lastnini se računa v odstotku glede na kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja, in sicer: — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku do 1.400,00 din na člana družine pripada posojilo do 35 odstotkov od cene standardnega stanovanja, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine od 1.401,00 do 2.100,00 din dobi največ do 25 odstotkov posojila na ceno standardnega stanovanja, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana od 2.101,00 do 2.800,00 din znaša posojilo največ do 20 odstotkov od cene standardnega stanovanja, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana od 2.801,00 do 3.300,00 din znaša posojilo največ 15 odstotkov od cene standardnega stanovanja, — pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana nad 3.301,00 din znaša posojilo največ do 10 odstotkov od cene standardnega stanovanja. Prosilec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe kot je zahteven v tem natečaju. Prednost pri natečaju imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana. Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko varčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec v banki na podlagi namenskega varčevanja. Organizacija lahko da iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi sama razpolaga, posojilo delavcu, ki sodeluje na natečaju za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini, vendar se to posojilo ne more upoštevati v lastno udeležbo. Ob enakih pogojih imajo prednost pri dodeljevanju posojila delavci, ki kupujejo etažna stanovanja po nižji ceni za m2 neto stanovanjske površine. Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera zviša na 6 odstotkov. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, vendar najkasneje po 6 mesecih od sklenitve posojilne pogodbe, in sicer v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Odplačilno dobo za posojila bo določil samoupravni organ stanovanjske skupnosti. Ta natečaj traja 15 dni po objavi in se ponudbe oz. prošnje, dospele po tem roku, ne bodo upoštevale. III. Posojilo za gradnjo in adaptacijo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva pri podružnici Ljubljanske banke Krško po določbah družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo v standardni velikosti, ali namerava v svojem lastnem stanovanju izboljšati stanovanjski standard. Prednost za dodeljevanje posojila imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana, in ki gradijo v organizirani stanovanjski graditvi. PUSNAR mo Import— Export FARRA DMSONZO • Gorica (Italija) Tel. 888-025 Zastopstva podjetij MAB “AGRIFULL" in drugih •Motokultivatorji od 5 - 1& KS •Traktorji in goseničarji od 21 — 90 KS *Preše ta seno in qro/dje *Mreže proti toči •Guine „G00DYEAR“ za traktorje in avtomobile REZERVNI DELI SERVISNA SLUŽBA UGODNE CENE C DOLENJSKI LIST — vsak četrtek 150.000 bralcev! Vlogi na natečaj za najem posojila je potrebno priloži — izjavo svoje organizacije, da le-ta združuje sredstva za kreditiranje graditve in soglasje organa samoupravi)#' da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev, — izjavo delovne organizacije o stanovanjskih razm^ ( lavca, potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem ( hodku v zadnjem trimesečju, — izjavo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obvez nostih, navedbo stanja posojila in enako izjavo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec- — izjavo delavca o članih njegove družine in koliko Cia družine se bo vselilo v novozgrajeno stanovanjsko hišo, — fotokopijo varčevalne pogodbe, če delavec ali član'n|t gove družine namensko varčujejo v banki in še niso o stanovanjskega posojila, — fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, za katera lavec ali člani njegove družine še nimajo upravno i v čilnih prepovedi na osebne dohodke, — fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljen)3 gradnjo stanovanjske hiše, - jH — izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo indivia stanovanjske hiše ter opis še nedovršenih del. Pri gradnji mora delavec — posojilojemalec sod'ob - lastno udeležbo v odstotku od predvidene končne vred stanovanjske hiše, ki znaša najmanj: — 30 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem a (d hodku od 1.401,00 do 2.100,00 din na člana družine ' rti osebni tem, da lahko dobi največ do 25 odstotkov posojia vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše, ^ — 40 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem hodku od 2.101,00 do 2.800,00 din na člana dru» , tem, da lahko dobi največ do 20 odstotkov posoji3 vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše — 45 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem hodku od 2.801,00 do 3.300,00 din na člana dr°z' ^ tem, da lahko dobi največ do 15 odstotkov poso||a vrednosti standardne družinske stanovanjske hise, — 50 odstotkov pri povprečnem mesečnem ^ dohodku nad 3.301,00 din na člana družine s lahko dobi največ do 10 odstotkov od vrednosti dardne stanovanjske hiše. Delavec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne ude kot je zahtevan v natečajnih pogojih. ... $ Namensko privarčevana sredstva v banki in P°S0J ^ namensko privarčevana sredstva, ki jih je ali jih 03 ^ ^ delavec vložiti v gradnjo stanovanjske hiše, se smatr) lastna udeležba. | Ne šteje pa se za lastno udeležbo posojilo, ki ga Je ^ dobil ali ga bo prejel od svoje delovne organizacije iz sr.^f za stanovanjsko graditev, s katerimi delovna organ' sama razpolaga. ^ Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci z povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana- p Pri odobravanju vrstnega reda posojila bo stan0',jtapir skupnost upoštevala gradbeno fazo individualne ^ vanjske hiše in število družinskih članov, ki se bodo ^ novozgrajeno hišo ter njeno stanovanjsko povrstno, tudi druge pogoje, ki so navedeni v pravilniku za kreo stanovanjske gradnje. ^|eL Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po prete od začetka odplačevanja posojila se za neplačani de P zviša obrestna mera na 6 odstotkov. Posojilojemalec začne posojilo vračati takoj P° -||p! vendar najkasneje v 6 mesecih po sklenitvi P pogodbe. . ^ Delavec odplačuje posojilo v mesečnih obrokin, * šestino polletne anuitete. sam ovv' vo Odplačilno dobo za posojilo bo določil organ stanovanjske skupnosti. Ta natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem roku ponudbe oz. prošnje se ne bodo upoštevale. dosP1 SPLOSNI POGOJI Vloge na natečaj sprejema Samoupravna stanova' ni5^ vioge na naiecaj sprejema odmuupiav..^ - jr0b^ej skupnost, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo P pojasni!a. ..ceV Vse odobrene vloge za dodelitev kredita pr° 50jjlfli'1 veljavi 6 mesecev; v kolikor prosilci ne podpišejo P pogodb, odobreni krediti zapadejo. . .. Vloge za posojila bo pregledala posebna kol^lS'rjtev ^ vanjske skupnosti in pripravila predlog za od zavrnitev vlog. za r\i\^ Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog posojil bo sprejemal in potrdil svet samoupravne -0 stae5 komunalno urejanje zemljišč ter usmerjeno izgra vanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti obc.lfil(.a Vse končne in ostale posle bo opravljala podruz Ijanske banke Krško. kon11111^110 Predsednik sveta samoupravne enote za • gstf urejanje stavbnih zemljišč ter usmerjeno 9 1 0, m novanj Emil Žveg'if>» l.'\ Cenjene stranke obveščamo, da bo steklarski obrat od 1. 3. 1977 dalje opravljal vse steklarske usluge v prostorih „SOP'' ska 3. krško, t oA „SOP" KRŠKO ^ STORITVE, G* D Osnovna šola „Baza 20", Dol. Toplice, razpisuje presto delo vno mesto ? UČITELJA ApnljKA' RAZREDNEGA d0 ; za določen čas, od 1-> 30. VI. 1977. na- »komunalno stanovanjsko podjetje "KOSTAK" krško sledn-*16 na Poc^a9' 50- člena statuta podjetja le prosto vodilno delovno mesto: '^kcTCN0 RACUNSKE SLUZBE 'da1'^^01'3]0 izP°lnievati naslednje pogoje: imajo visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, avne ali komercialne smeri in vsaj 3 leta delovnih izku-~da^V f'nančnem Poslovanju, alne ° Sre<^n*° šolsko izobrazbo ekoiSomske ali komerci-smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih CbtSeniafinančnihslužb- °*irom in . e razPisni komisiji podjetja do 20. 2. 1977 a 0 dni po objavi razpisa." prosto delovno mesto *l\k0*isiia „NOVOTE H N E' * Novo J na debelo in drobno, OVo mesto, davni trg 11, v°dilno delovno mesto V°DJE SpLOSNEGA SEKTORJA Kanclidat 1|e Pogoje: -viso^ r cij$ko. ' v'^a izobrazba pravne, upravne ali organiza-^nj n> f-rP'!S* ^ malo si zahtevala zase. Ne bomo te pozabili, obljub 1) ^ dokler bomo živeli mi, boš v naših srcih živela tudi ti. 1 ne bo nikoli pozabljen, vedno ga bomo krasili in prižigali njem. Neutolažljivi: mož drugi sorodniki Franci, sin Franci, hčerka Vida1 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti moža, očeta, sina starega očeta in brata STRAJNARJA JANEZA iz Ledeče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem. ^ posebno Lenartovi, kaplanu in vsem, ki ste ga spremil' .^ti' poti in mu darovali cvetje. Obenem se zahvaljujemo Iskra in Podgorje Šentjernej ter „Eli“ iz Novega mesta. Žalujoči: žena, hčerke Pepca in Ema z družina10® ter Marjeta, mama, brata in sestre DOLENJSKI IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI U S1$ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konfete11 Rjt# Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mest > . Sevnica in Trebnje. i-.nia- IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ uprav‘Ja j sednik: Slavko Lubšina. . 0dg°.H). UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni 'n uje^Si urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega - FT Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik j zel** Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Al»re ^ Oblikovalec Priloge Peter Simič. , < IZHAJA vsak četrtek .- Posamezna številka 5 d' pjgjljjpjj naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din. k 45' . naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarje . (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - ** vji 52100-620- 107-32000-009-8-9 na d«'0# OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 c.rrJ. w 1^? P strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani u 3 dijjj, Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja best m, vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica “"‘.c Sl^J51 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije ,u;e V" 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne p1 j davek od prometa proizvodov. HjSjrf TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v ^°V.sto, vVll 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo . 6 m, talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov upw Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - n^Jvfii * filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Pote DOLENJSKI UST :Či»' prifi" kitf nož«. iRADIO •K LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Cezar in Rozalija (Lj) — 21.50 Propagandna oddaja (Lj) — 21.55 Neverjetni stroj, barvna oddaja iz cikla Včeraj, danes, jutri (Lj) - .. . TV dnevnik (Lfe l°o. 3 on poročila ob 1-00> 8.00, 90n’ 4;0An5-°0. 6.00, 7.00, !3jD0.1*400 11-°°. 12.00, l9'W,22on’M^P* 170°- l8 00' Ptogram od nnc Pin 2400'Nočlli J°4ih); pisan ,d° 5-00 (razen °b S.00do8P00n ^ ni sPored od |oSETRcg’ 10- FEBRUARJA: Radijska šol"3 ma.tineja. 9.05 pstanek i,? za ^šjo stopnjo: fborovska !fZ, In blues. 9.35 0.15 Kdaj tasba, Pretekle dobe. 045 TiSiif1-’ kak°in p°čem? hiS ™ napotki za naše VjW.zaigramn J3 Uganite, pa lt>Wih meWr° Zflji- 12.10 Zvoki »»sve,i 12.30 Kmetijski jonsko niSj™*.0 Leskošek: ’2,40 Od vasi ^Vanje z P0]*1'-udl Posluj l4-05 Kaj > •45 Jezikov^ Enajsta šola. jVrtfljak«^™* Pogovori. 16.00 »Vrtiljak11 P^TOega ari. '^5 Iz domačega >!19 45'u: 19'35 Lahko noč, S? ansamblnmnUt->eAZ«liubJjanskim Drnačih 20.00 Četrtkov N LiS P«mi in napevov. 5*% ^Lveč«- 21.40 Lepe H^jo skladb r NaJi “metniki “ “asi umetniki 23'Jk , f°r8a Friedericha aleta 'erami nokturno. 13 D0De'* *- plesnih jafl» Haend Ji 23.15 pr,"3 Literarni n Popevk in JI. rit tmov. «--rw,v ui piesnin ^K’n!a1tin?BRUARJA: 8.08 rc 123 rton 905 R-adiiska 9 30 n P,nJ° ~ Živalski ^ £rt0Van*ih ^“be"e tradicije nost>- 10 U v^arodov ^ «em? & kam- kako tfefcSFff8* ss « ^ iaain ii« 0 Pihane vejica it‘ '05 Glasbena I9«ajak“. 184q5s Naš gost. 16.00 [ K;' 5 Lahkn „_’/*lesta prijatelji". pomnite, tovariši . .. 10.05 Prvi aplavz. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti dr. Franc Černe: Vpliv prehrane na plodnost svinj. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Kulutrni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literemi nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 15. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jurij Mamilovič: Zimsko in predspomladansko škropljenje v nasadih. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Narava in človek. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Obisk naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kadkade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 16. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Anton Simonič: Usklajevanje gozdnega in lovnega gospodarstva. 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 18.30 Domače in tuje zborovske izvedbe. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Koncert iz našega studia. 21.00 Glasbena kulturna panorama. 21.15 „Govori mi o ljubezni". 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. z ansamw ’ otroci! I945 2315 S &LGlast*na FEBRUARJA: |5» >«.15 v!,tednik 9 ttu!6!?' 9 05 i IO.45 kam kiL na poie b.^^-^mpočem? v„, f — w MII • napotki za naše ’ Sedem dni na v ritmu. 12.30 Vrtnarstvo, "evi. 14.05 „Vrtiljak“. 18-45 Zabaval la. 19.35 'as hn^toO V lfin ""Ti ”v: Uhu 3nsambelS?i°: k8-45 "82 23.05 > za. naše pesmijo in ad^a fEBRUARJA: Za mL- otroke-8.51 mladino. 9.05 § Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! 1. februarja so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Anton Junc, Slavko Dravinec, Martina Koračin, Ivanka Šmalc, Milka Gril, Anica Ban, Drago Zupančič, Anton Špelko, Zdenko Okleščen, Vili Vrščaj in Franc Nadu, člani Novoteksa, Novo mesto; Terezija Ucman, Alojz Jamšek, Slavka Bratkovič, Franc Udovč, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Cimprič, Janez Kopina, Janez Gazvoda, Kristina Matko, Branko Turk, Jože Kastrevc, Mihael Zupan, Viktor Brulc, Slavko Novak, Jože Fink in Lucijan Rojc, člani IMV Novo mesto; Anton Vidic, Ivan Gorenc, Franc Krhin, Janez Pavlič, Alojz Kraševec, Anton Makovec, Alojz Kotnik in Ivan Matjašič, člani Elektra, Novo mesto; Jože Cesar, član Javnih skladišč, Novo mesto; Ana Pirnar, članica osnovne šole Katje Rupena, Novo mesto; Jože Pungerčar, član osnovne šole Mirna peč; Ilija Budisavljevič, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jože Rapuš, Silvester Turk, člana Pionirja, Novo mesto; Mara Drobnič, Majda Žvan, Stane Senica, Anica Fabjan in Anica Rajk, člani osnovne šole Dolenjske Toplice; Frančiška Vidmar, gospodinja iz Gumberka; Danijel Slak, član Elektra, Novo mesto; Alojz Novak in Jožica Smrekar, člana osnovne šole Grm;Ciril Bukovec, Ivan Sercelj, Karel Stopar, Franc Jaklič, Jože Bradač, Peter Martinčič in Dane Gfiperšič, člani Novolesa, Straža; Janez Salehar, upokojenec iz Dolenjskih Toplic; Jože Senica, član Zdravstvenega doma, Novo mesto; Franc Avsec, član Novomontaže, Novo mesto; Irena Paskvalis, članica Iskre, Mokronog; Alojz Golobič, član Pionirja, Novo mesto; Ivan Padovan, član Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Tone Pekolj, član Laboda, Novo mesto m dvema stoloma ; ČETRTEK. 10. FEBRUARJA: ; 8.00 TV v šoli: Amerika, Čedo ! Priča, Sodobna elektronika (Zg) — 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) - 9.30 TV v šoli: Portret znanstvenika (Sa) - 10.00 TV v šoli: Reportaža, Risanka (do 10.35) (Bg) - 14.00 TV v šOli - ponovitev (do 15.00) (Zg) - 17.10 Mala čebelica - barvna oddaja (LJ) - ! 7.2 Obzornik (Lj) - 17.40 Kako zakuriti ogenj - barvni film (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 E. Rostand: Cyrano de Bergerac, nadaljevanje in konec (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj).- 19.55 Propagandna oddaja (Lj)’- 20.00 Humoristična serija (Lj) - 20.30 Pogovor o. .. (Gospodarstvo leta 1977) (Lj) - 21.20 Miniature: A. Vivaldi: STire letni časi, Jesen, barvna oddaja (Lj) PETEK, 11. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli: Geometrija, Celinski gozd, Makedonščina, Ruščina, TV Vrtec, Dnevnik 10 (Zg) - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Umetnostna zgodovina (Do 11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - Ponovitev (do 15.45) (Zg) - 17.10 Križem kražem (Lj) - 17.20 Morda vas zanima: Ansambla Prah in Predmestje (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Tuja folklora, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Movrovo - barvna oddaja iz cikla Narovni parki (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) — 20.05 J. Broszkievvicz: Kopernik, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) — 21.00 Razgledi: Dežela brez primere, I. del barvne oddaje o Siciliji (Lj) - 21.45 Ulice San Francisca, serijski barvni film (Lj) — 22.35 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 12. FEBRUARJA: 8.00 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 8.15 Vrtec na obisku: Skrivnostna vrečka (Lj) - / .30 Jole, Jole, barvna nadaljevanka TV Titograd (Lj) - 9.00 Grdina pod kamnom, barvna oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 9.20 Skrivnosti morskih globin, barvni film (Lj) - 9.45 Priohologije dela: Srečanje inženiija in psihologa (Lj) - 10.05 Dokumentarna oddaja (Lj) - 10.45 J. Broczkievvicz: Kopernik, ponovitev barvne nadaljevanke (Lj) -...TV drama (Lj) - 17.25 Mozaik (Lj) - 17.30 Obzornik (Lj) - 17.45 Sirotica - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Zunanjepolitična tema tedna (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 Mož na položaju - barvni film (Lj) - 21.30 TV dnevnik (Lj) - 21.45 625 (Lj) -22.25 Jazz: Seing Machinc (Lj) NEDELJA, 13. FEBRUARJA: 7.55 Poročila (Lj) - 8.00 Za nedeljsko dobro jutro: Revija mladinskih pevskih zborov, III. del barvne oddaje (Li) - 8.30 625 (Lj) - 9.10 H. Fallada: Kmetje, bombe in oblast, barvna nadaljevanka (Lj) - 10.35 Veliki raziskovalci, barvna oddaja (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 12.30 Poročila (Lj) - Nedeljsko popoldne: Križem kražem (Lj) -Morda vas zanima: Ansambla Prali in Predmestje (Lj) - Veseli tabogan: Črnomelj (Lj) - Okrogli svet (Lj) -Znanje imanje - barvna oddaja TV Sarajevo (Bg) - 16.40 Košarka Partizan:Bosna, prenos, (fig) — v odmoru Propagandna oddaja (Lj) -18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Vročinski val - barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja, (Lj) - 20.00 A. Marodič: Marija, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 21.15 Celina nasprotij - dokumentarna oddaja (Lj) - 21.50 Športni pregled (Bg) - 22.20 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 14. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (Sa) - 14.10 TV v šoli (Zg) - 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - posnetek (Lj) -17.05 Glasbeni ciciban: Pustni torek (Lj) - 17.15 Japonska priroda, poljudno znanstveni film (Lj) -17.40 Obzornik (Lj) - 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju, barvna oddaja (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Dogovorili smo se (Lj) - 18.45 Mladi zamlade (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Hagerfors: Živeti svoje življenje, barvna TV drama (Lj) - 21.50 Propagandna oddaja (Lj) - 21.55 Kulturne diagonale (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj) TOREK, 15. FEBRUARJA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (fig) - 14.00 TV v šoli (Zg) - 16.05 Šolska TV: Onesnaževanje zraka, barvna oddaja (do 16.25) (Lj) — 17.15 Psi, mačke in miši - barvna oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije (Lj) - 17.30 Pika Nogavička -serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Dober večer, Sanja, barvna odd. TV Beograd (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Čas, ki živi: Kajuhovo sporočilo, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Diagonale (Lj) - 20.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.35 A. J. Cronin: Zvezde gladajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 21.25 Charpentier: Tedeum, barvna oddaja (Lj) - 21i5 TV dnevnik (Lj) SREDA, 16. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (Bg) - 14.10 TV v šoli (Zg) - 17.15 Narodna: Desetnica (Lj) - 17.30 Monet - barvni dokumentarni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.00 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Ilirska Bistrica, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik ČETRTEK, 17. FEBRUARJA: 8.00 TV v šoli (Zg) - 9.00 TV v šoli (Sk) - 9.30 TV v šoli (Sa) - 10.00 TV v šoli (Bg) - 14.00 TV v šoli (Zg) - 15.00 Šolska TV; Onesnaževanje zraka, ponovitev barvne odd. (15.20) (Lj) - 17.00 Otvoritev nove ekonomske fakultete - prenos (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Risanka (Lj) - 18.25 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 18.40 P. Zidar: Utonilo je sonce, I. del: Kukavičji Mihec, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Ronnie prihaja -barvna humoristična oddaja (Lj) — 20.25 Po poti združevanja dela sredstev in zemlje (Lj) - 21.15 Gorita nebo in zemlja, barvna odd. TV Novi Sad (Lj) - 21.40 Miniature: John Levvis s plesnim orketrom RTV Zg (Lj) - 21.50 TV dnevnik (Lj) ‘31 V času od 27. januarja do 2. februarja 1977 so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Štefanič iz Gornje Dobrave - Mojco, Anica Vrana iz Pečic — Sonjo, Alojzija Jan iz Krškega - Srečka, Ana Dražumerič iz Tribuč - Damjana in Borisa, Majda Koščak iz Roj — Andrejo, Anica Cesar iz Muhaberja - Katjo, Marija Gregorčič iz Brezovice - Marto, Nada Simonič iz Lokev - Bojana, Nada Šalamon iz Krškega - Romano, Anica Milič iz Adlešičev - Simona, Jožica Šenica iz Meniške vasi — Sabino, Anica Pugelj iz Bele cerkve - Primoža, Jožefa Štimpfelj iz Velike Strmice -Marjeto, Marjana Božič iz Dolnjega Suhadola — Marjeto, Dragica Barondič iz Trebnjega - Klavdijo, Ivanka Miler iz Črnomlja - Andreja, Valerija Praznik iz Velikega Gabra -Tomaža, Marija Jamnik iz Štajngroba - Boštjana, Anica Fabjan iz Dolenjskih Toplic -Jerneja, Julijana Jamšek iz Malkovca - Petra, Branka Per iz Metlike -Jernejo, Milena Semenič z Dolnjih Kamene - Barbaro, Ana Okoren z Mosta - Roberta, Biserka Kranjc iz X 2 Otočca - Bojana, Frančiška Gabrijel - Gorazda, Anica Vrši Marinič z Otočca - Natašo, Vama Milovič iz Črnomlja - Nino, Ivanka Žunič iz Krivoglavic - Andreja, Milka Pavlakovič iz Zaloke -Danijela, Marija Kužnik iz Vrbovca - Darjo, Marjeta Primc z Gornjih Kamene - Nino, Marija Rupnik z Malega Kala - dečka, Marjeta Repše iz Birne vasi - deklico, Marija Kukman iz Dolnjega Kamenja -dečka, Elizabeta Komljanec iz Malega Mraševega - dečka, Marija Avsec iz Žabje vasi - dečka, Anica Travnik iz Sel-Šumberka - dečka, Kristina Dolmovič z Brezovske gore — dečka, Danica Rebolj z Migolske gore - deklico, Jožica Strajnar iz Drganjih sel - deklico in Antonija Stipanič iz Gradca -v dečka. -ČESTITAMO! (01? $ ff t' i> & #■ !!• V- > ”1' ti* s Pok >*°Pata v*tS6Stre imeli? " vPra5a ona ’ftene naprej navzg0'- ■.Tud[lta ne? “ J, 1 ne.“ a .* Pač i- j^P°vedoVaJ)0nVliso mi.“ Zdaj mu začne Oili^0 Je znala -e živ‘jer\je. »oje Jvo družincPJlp°vedovati-No^a(*0sti kn^° S^° mu Je narisala a 0 ljubo A0,1lrnfa 5e mater, brata in Sa,] *>P°ted0L ela ž niimi tako dolgo, ^jevi 0rala Dr: Smrt pokosila in je ona, ^ilc^ai,kati0moženi sestrični, gospe K,^riiJh0lnoMuh31 Spoznal tu veliko srce> Sg,^0 K J. bezr>i potrebno. 1 ^ n^aie s tem .nieno pripovedovanje in Ni>b«eu j°je izpraševal o tem in Medt na vse o’ri,m0na mu Je z veliko odkrito- iSTN sta k jVariala- n^°te pod 'n počasi in on je Ui?°,Prej. A tn^ZAUJl° njeno r°k° tesneje - 1 bil odst ? čeJe hote to storil, saj e MeJ njen brat? / odsle XVII Ko sta na gor > prišla, bilo je nekaj gospode že pred cerkvico na travi zbrane, drugih so še pričakovali. Počasi je bila cela družba skupaj in tudi pristavovo ženo sta bila njen mož in Tončka srečno dovela. Nečemo govoriti o pobožnosti, katera je bila pri tem in onem udu družbe med mašo videti. To bodi bogu prepuščeno. Le tolikanj naj bode naš Nikolaj zatožen pri pobožni bralki, da je jako razmišljen slonel ob zidu med sv. opravilom. A bila je Tončka tolikanj pridnejša. Ona je klečala pri stranskem oltarčku pri podobi matere božje in ni imela oči ni sluha za druge stvari nego za božjo. Po maši so na prostem pri ognju kuhali si zajtrk, sedeli in čepeli okoli in šale uganjali, dovtipne in navadne, vsak po svojih darovih. Pozneje se je improviziral celo ples in družba je bila tako vesela, da je celo kaplan s staro gospo trikrat zavrtel se, spremljan z velikim ploskanjem. „Kako vam dopade? “ vpraša gospodična Luiza, prišedši k Nikolaju, ki je danes precej malo udeleževal se občnega veselja. „Prilično. A vam? “ „No! Bilo bi, a preveč nas je, preveč je takih ljudi prišlo, ki ne spadajo med nas; poglejte onole žensko, kako lice! Nekatere osebe se mi zde pre ... pre ..oprostite, da naravnost rečem, preordinarne.1 Nikolaj začne društvo opazovati in zdaj seje še njemu zdelo, da je tako, kakor je gospodična rekla. „Kaj ti je danes? “ vpraša ga do zdaj vesela Tončka s tiho skrbjo. „Kaj mi hoče biti? “ odgovori on pol osorno, a se popravi takoj, meče pristavljajoč: „Ne zahtevaj, da bi jaz tako bil kakor vsak drug, kadar nisem pri dobri volji, in danes slučajno nisem.“ „Kako je to: slučajno," vpraša ona, „si li bolan? “ „Ne!“ odgovori on s takim glasom, da se ga ni upala dalje izpraševati. Med prvimi, ki so odšli z brda domov, bili so naši znanci. Gospa Kraljeva je med potom govorila, da ji letos ni bilo tako prijetno pri sv. Antonu kakor lani. Tudi Tončka ni bila zadovoljna zvečer doma, ko je spat šla. Zakaj je bil on danes tako čuden, včasi na potu domov celo skoro neprijazen? Mar je ne ljubi? Dvom, dvom, ti prvi črv, ki glodati začenjaš v ljubečem srcu in v sreči delaš nesrečne ljudi. Tako zelo se je veselila že dolgo prej na ta izlet, a zdaj seje tako čudno končal... Nikelj, Nikelj, ti nisi tako dober, kakor sem včasi mislila, ne, nisi! Ali vendar te tako neizrečeno rado ima, to dekletce tu, in sicer takega, kakršen si, prav takega, tebe vsega. Ni treba, da bi boljši bil. Samo ljubiti bi jo moral.. . In solze so lezle po gladkem mladem licu in kapale na belo zglavje v postelji uboge Tončke. XVIII V pivni izbi Pridanove hiše sta pri vinu sedela delavnega dne dva kmeta pri vinu, umazana tovariša, in sta se zabavala po svoje. Vrata se odpro in še tretji pride. Na močnati obleki se mu pozna, da je malinar. „Vidiš ga? Kadar ni mačke doma, miši plešejo,“ pravi eden kmetov. „Davi sem videl starega Kolodeja, ki se je s sinom nekam vozil. Menda ga še domov ni in glej ga malinarja njegovega tu. Kam je pa šel tvoj stari? “ „V mesto sta šla. Nikelj je dobil leta in bode potegnil denar, kar ga ima po materi dobiti. Od zdaj bode on gospodar doli pri nas v malinu,“ pripoveduje malinar. „Tako je vendar res, da se oženi? “ vpraša drugi kmet. „To je da! Malo hišo zraven malina že popravljajo. Ves teden imamo zidarje. Pred pustom bode počilo.11 , Pridan naj bode vesel.“ „Dobro bode hčer oddal, to je res.“ ..Kje pa je, da ga ni videti? “ . Tisti svoj časnik bere zunajpravi malinar. 1^- lebruarin 1977 „Ni čudo, da je tako moder, ki zmerom v časnike gleda in zna pozvedeti, kaj se po svetu godi in pravi,“ primetne kmet. „1, kajpak,“ odvrača drugi. „Meniš li, da je v tistih časnikih kaj resničnega in pametnega? Nič, jaz ti povem. Kako se more zmerom toliko novega na svetu zgoditi, da bi toliko popisali, kakor popišejo ti, kateri časnike izdajajo. Ne more se! Zato morajo lagati.” „Kdo jih sili? “ opomisli bistroumno drugi. „Ali pa neumne reči pišejo," nadaljuje prvi. „Ali sta slišala tam pozimi, kaj je nam enkrat Pridan iz časnika bral o tistih dveh golobih? “ „Nisva ne.“ „Nu, zapisano je stalo, da so, ne vem že kje, dva goloba iz snega izkopali, katera sta bila s strehe pala, ko je sneg šel, in osem dni v snežnem zametu živa ostala.44 „Ni mogoče.44 „Ka ne bi bilo? Jaz pa pravim, to ni nič posebnega, nič čudnega. Ko bi jaz znal časnik pisati, jaz bi pa nekaj bolj čudnega povedal in popisal. Kaj bode to, osem dni po snegom? To ni nič. Jaz sem pak zraven bil, ko smo pri Na-stavniku seno iz senice nakladali na voz. Veste, kaj smo v senu našli okoli vseh svetnikov? Eno kokoš smo našli, živo kokoš, živo, ki je bila dvanajst tednov prej v seno zakopana. Živo smo še našli, naj me ta ali tisti vzame, če ni resnica. Res je, da je bila tako shujšana, da je je bilo samo kost in koža, prav sama; ali živa je še bila. Vidiš, kaj takega pa ne denejo v časnike.44 „Bogve ali bodo dejali to v časnike, da se naš Nikfelj ženi? 44 vpraša malinar. „To bi bilo pa že vredno,44 meni kmet. „Potlej pa veste kaj,44 oglasi se še malinar, „dva glažka brinovca bi plačal jaz tistemu, ki bi v časnike dal, kako je naš Luka, ta stari, siten gospodar.44 „Bogve kakšen bode sin? 44 pristavi kmet. „Dobro in pridno gospodinjo dobi, Pridanovo,4 reče drugi. ..Ali je še nima. Dokler duhoven ne govori, se lahko še vse raz vali.44 „Včasi je bilo že tako, to je res.44 DOLENJSKI LIST 123 Kot iskre izpod nakovala Časi, ko je brezskrbno ležal pod drevesom z rokami pod glavo v druščino soncu, nebu in lepi Topliški dolini, so že daleč za njim. Toda ni jih pozabil. Načrte, zastavljene v rani mladosti, Milan Simunič, ki jih ima nekaj več kot dvajset, uresničuje. Počasi postajajo njegove sanje resničnost. Do vseh ciljev pa je še daleč. Dasi-ravno bo moral kdaj pa kdaj zaiti s poti, menjati konja, kot radi rečemo, je že dokazal, da je na pravi poti. Pravzaprav poteh. Neutajljivo je namreč res, da je Milan Simunič enako uspešen na življenjski in na športni poti. Kdor ga pozna kot športnika, ve, da se s podobno zagrizenostjo, delavnostjo in vnemo loteva tudi vseh manjših ali večjih življenjskih tekem. V borbi z njimi je le malokrat odnehal. Če je, je popustil za toliko, da je prišel do novih moči, spoznanj, pa najsi bo to na študijskem področju, vzgojiteljskem na osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah ali pa na tisti njegovi parceli, kjer si bo po pripovedi njegovih prijateljev skoraj sam postavil nov dom. Zavoljo tega govorice o neverjetni borbenosti novomeškega atleta in dvakratnega slovenskega prvaka v troskoku niso zvite iz trte. Potrjuje jih tudi naslednji dogodek izpred dveh let: dres z republiškim grbom je v Trbižu oblekel tudi skromni fant iz Dolenjskih Toplic. Po šibki postavi mu ne bi nihče prisodil, da je atlet, slovenski reprezentant. Po dobro opravljenih skokih pa si je Milan, za katerega atletski strokovnjaki menijo, da bi ob normalnem delu brez težav postal eden najbolj znanih atletov na Balkanu, zaradi malomarnosti organizatorjev zlomil nogo. Mavčna obloga, ki naj bi jo nosil cel mesec, je fantu preprečila treninge. Štirinajst dni po nesrečnem dogodku pa se je v novomeški atletski slačilnici pojavil tudi Milan. Ko so tovariši zvedeli za njegovo namero, so ga skušali prepričati. Zaman. „Topli-čan“ je v želji, da bi na pomembni tekmi pomagal svojemu klubu, snel mavec, oblekel dres in postavil v troskoku - novomeški rekord. Ko se človek pogovarja s Šimuničem, se zdi, da se iz njega usipljejo načrti kot iskre s kovaškega nakovala. In na vprašanje, kdaj ob vsem delu, študiju, mentorstvu, sestankih in treningih razmišlja, delaa načrte, se zdi, da je, potem ko enostavno kot razpoložen pobič skomigne z rameni, podoben tistemu Milanu izpod drevesa brezskrbnih sanj, ki skuša s travno bilko v ustih za nekaj trenutkov pokukati v prihodnost. Milan namreč meni, da je tudi danes, ko vse dirja za nezdravim udobjem, časa za delo z mladimi dovolj. Pozabiti moramo na večkrat namišljeno prezaposlenost, se odpraviti v trenirki med mlade ljudi, zakaj ljudje smo drug za drugega, za naravo in ne za udobje, lenarjenje in brezplodno zapravljanje časa. JANEZ PEZELJ Dvanajstič se je Mokronog: nič šal na svoj in tuj račun — letos karnevala ne bo Enajstkrat je šlo, zdaj pa so se utrudili celo mokronoški larfarji. Letošnjega karnevala na pustno nedeljo očitno ne bo. Se lanska parada instrumentov ali bolje rečeno: vsakoletna tradicija je pripeljala v ta prijazni trg okrog 7.000 ljudi. Prirediteljem jo je takrat zagodlo nekaj posameznikov, ki so s svojimi „instrumenti“ vzbujali zgražanje in na kraju imeli še račun pri sodniku za prekrške. Bolj kot nekaj sto dinarjev kazni je verjetno marsikaterega Mokronožana prizadela javna graja. Kakorkoli že, mokronoški karneval je bil vsekakor največja tovrstna prireditev na Dolenjskem. Z njo so se pri turističnem društvu ubadali vsako leto že od septembra dalje. Letos te vneme ni bilo čutiti, čeprav so npr. na občnem zboru turističnega društva sklenili, naj bi tudi tokrat priredili karneval. Kljub vsej tradiciji tudi ne bo izšel časopis Mokronoška larfarija. Očitno se je še najbolj veselih lotilo malodušje. V prenekateri bolj ali manj javni službi jih bo lahko manj strah, da bi morebiti morali prebrati kakšno pikro na svoj račun, kakšna kavica pa zna steči po grlu tudi bolj zdolgočaseno, ker se ne bo mogoče nasmihati na račun karnevalskih bodic. Morda svoje žilice nekateri od 250 udeležencev sa- V času od 29. 1. do 6. 2. so v brežiški porodnišnici rodile: Magdalena Plazar iz Impolj - Vanja, Zdenka Lončar iz Orešja - dečka, Danica Frkanec iz Kraja Gornjega -Damjana, Pavica Jerbič iz Male Rakovice - deklico, Matilda Žgalin iz Črnca - Marinko, Jožica Požar iz Slogonskega - deklico, Terezija Račič iz Bregov - Matjaža, Marija Kralj iz Samobora — Stjepana, Mihaela Zorko iz Vitne vasi -dečka, Ivanka Potokar iz G. Skopic - deklico, Marija Krunar s Pristave - Mitjo, Anica Jagodič z Vrha — Ivano, Anica Žrlič iz Nove vasi -Alena in Terezija Žičkar iz Poišče -dečka. IZNAJDLJIVOST - Ker se za tak čas že spodobi sneženi mož, minuli teden pa za kaj takega ni bilo dovolj snega, ljubitelji bele opojnosti v Trebnjem vseeno niso ostali brez tega simbola. Za izdelavo je prišlo prav marsikaj, kar bi sicer sodilo v staro šaro pa še netopno je. : NAJVAŽNEJŠE JE # Da ravnajo v Hitrotkalu z £ embalažo kot svinja z mehom, £ je vedela povedati celo snažil-a ka, ki se je sicer zanimala le za ? razprodajo dek in še za to, kaj ™ bo drugi dan za malico. 9 O varčevanju z embalažo 0je imel dveumo predavanje ^glavni direktor, kije poudaril, J da bi se dale odpremne škatle W uporabiti dvakrat, če ne tri-0 krat. Še posebej pa je podkre-a pil, da stane škatlica, ki roma ? v odpad in jo pozneje stisnejo ™v stiskalnici, deset in več di-9 naijev. „Na tem področju bi £ se dalo marsikaj narediti!” je a pribil in pogledal po skladišč-' nikih, ki so se nagrmadili v ® kotu sejne sobe, dušeč se v ci- # garetnem dimu. £ Drugi dan je odprl vratar T vhodna vrata velikemu ka-^ mionu, iz katerega je veter za- # brisal prazno, skoraj novo 0 škatlo .. ■ a Stvar je vzela v svoje roke petčlanska komisija in se je plazila več kot tri tedne iz prostora v prostor, se pogovarjala z ljudmi, pisala, premišljevala, dokler ni podala svojega poročila strokovnemu kolegiju. Seja je bila dolga, in kakor je ugotovil tehnični direktor — plodna, saj so bili zaključki konkretni in so vodili k varčevanju z embalažo, ki sicer roma v odpad, četudi je še uporabna in bi se dalo, seveda s pametnim ravnanjem, privarčevati nekaj milijonov dinarjev na leto. Člani komisije so bili javno pohvaljeni preko Novosti, internega glasila Hitrotkala, predsednika komisije pa so predlagali za denarno nagrado, ki jo je po mnenju večine tudi zaslužil. Nakladač pa je v kotu tovarniškega dvorišča metal na kamion v kot zmetano embalažo, in ko je bil kamion poln, se je oglasil motor in šofer je na vratarjevo vprašanje „Kam? “ odgovoril: „Kot po navadi. Star papir vozim.“ Šef skladišča je imel zadovoljen obraz, ko je potrkal na vrata sekretarjeve sobe. „Prihajam z majhnim predlogom." „Kar na dan z besedo!" „Sem premišljeval in ugotovil, da bi se dalo veliko privarčevati. Veste, zdaj mečemo veliko še vredne embalaže v stran, a bi se dala še uporabiti. To je čisti denar.“ „Zanimivo, zanimivo, le delajte v tej smeri,“ je vrgel tovariš sekretar in prijel drdrajoči telefon... „Kam? “ je dospel vratarjev glas do šoferja kamiona. „Vozim star, odrabljen pa- pir!" „Aha. Pa srečno!" TONI GAŠPERIČ koletnega sprevoda skozi Mokronog le ne bodo znali ukrotiti in si bodo dali duška v manjših skupinah kot njega dni, ko še ni bilo organiziranega karmevala. A. Ž. ZA UŠI IN PROTI NJIM Uradna skrivnost je, d* J na nekaterih novoroeajl . „epidemija“ naglavnih J® so otroci nosili stanem celo pismena navodila, živalco zatreti. Kis, P9S dobni medikamentu obilici papirja pa je oči—, nevšečni zajedalec tudi namerava tako zlahka Novega mesta. Celo več: med uKi nadobudneži že ne vzge tev, da imajo pri nF ' takooo . .. gromozantf« Danes se v omenjen® ^ krogih vpraša: “Si? “ . »n« * Eni trdijo: „Ti jih pa nimam, tralala. ^ Drugi odgovarjajo: ,,J uši, ti jih pa nimaš, tralai • DOMINVESTGRE IMA KEGLJIŠČ^ Športna komisija osnovni organizaciji v J bo v kratkem pripravila v . lavce in delavke tekrno Rjd ljanju, in sicer po^Igedo vet nemogoče . z,a su* .. pjf movanje se je prijavilo J vestovskih uslužbencev benk. OTVORITEV DOMA JLA Minulo nedeljo se jej d mu JLA v Novem mestu RAZSTAVA PTIC IN GOLOBOV - Kot že nekaj let zapored tako je tudi letos razstava ptic v Kočevju privabila veliko občanov. Razveseljivo je, da je bilo med obiskovalci največ mladih. (Foto: Primc) Pokali najboljšim rejcem Največ, kar tri, je prejel Stane Vlašič in sicer vse za kanarčke — Pokali podeljeni tokrat drugič mu jla v inuvvi.i — . otvoritvi odvijalo sH vanje v štirih disciplinah,^' nami novomeške in nizije, pripadniki ZVKS g; in športniki novomeške . | tati - šah: Borac 5:0, ZRVS - Naša - . 4:1, Borac - ZRVS 2- > m - UJV 5:0; namizni ten^p Naša krila 0:3, Borac ' ^> 1:2, Borac - UJV 3.0’V ki: 1. Komarica Murn (Borac); streljanj . 1. Pionir 502; posamezni^, (Pionir) 172, 2 1. ZVRS 513, 2. UJV^j Med zimskimi počitnicami je kočevsko Društvo za varstvo in vzgojo ptic spet organiziralo razstavo ptic in golobov v avli osnovne šole Kočevje. Tudi tokrat so sodelovali filatelisti, ki so razstavili zbirke iz narave oziroma ptičjega sveta. Na razstavi je pokazalo 11 rejcev 143 kanarčkov, 2 rejca 6 križancev, 5 rejcev 33 papig, en rejec 6 ekso-tov, 7 rejcev pa 52 golobov. Člani društva so organizirali tudi bogat srečelov ter prodajo ptic in kletk. Ob tej priložnosti so razstavili še prehodne pokale, ki sojih pred kratkim podelili najboljšim rejcem ptic. Stane Vlašič je prejel tri pokale, in sicer za kanarčke melanine (posamezno), za kanarčke lipokrome (kolekcija) in za prvaka med kanarčki melanini. Marjan Zlodej je prejel pokala za skobčevke standard (posamezno) in za prvaka med skobčevkami. Dva pokala je prejel še Anton Kuk, in sicer za kanarčke lipokrome (posamezno) in za čopaste kanarčke. Po en pokal pa so osvojili: Alojz Hočevar za bastarde lišček-kanarin „Naša olimpiada” Da bi vključili v športno življenje čimveč dijakov, je brežiška gimnazija, pravzaprav njeno športno društvo, pripravila medrazredna tekmovanja v rokometu, nogometu, afleti-' ki, gimnastiki, košarki, namiznem tenisu, odbojki, plavanju in šahu. Tekmovanja z žogo potekajo po sistemu lig, vodijo pa jih dijaki sami. Z novo telovadnico so veliko pridobili, opažajo pa, da se niso še vsi dijaki vživeli v športno skrivnost. Navzlic številnim vozačem je prizadevnim mentoijem uspelo organizirati sekcije za atletiko, gimnastiko, -košarko, moderno gimnastiko, namizni tenis, odbojko, rokomet ter planinsko in taborniško sekcijo. Bre-žičani so se vključili tudi v tekmovanje za najboljšo šolsko športno društvo, na katerem so v lanskem šolskem letu osvojili šesto mesto. Organizatoiji so gimnazijsko tekmovanje poimenovali „Naša olimpi-ada“, končalo pa se bo 25. maja, ko sc bodo vsi udeleženci „olimpiade“ predstavili meščanom na javnem nastopu. G. R. ka, Jože Androjna za prvaka med golobi pismonoši in Anton Južnič za kolekcijo papig. Tudi letos so prizadevni člani Društva za varstvo in vzgojo ptic, ki je eno najbolj prizadevnih v Kočevju, uredili del razstavnega prostora kot gozdiček in tako prenesli del narave v zaprt prostor. J. P. krila 317; kegljanje, bog Borac (Djukič, Vučkov*-^ Staj 74i 3. Naša krila kegljev. „0*1?; Minulo tekmovanje mu JLA je postečo Z ^ p#, dobrimi boji, jportjg&Bj lili nove športne na?‘ omogočile, da se bo sp mestu poslej lahko v n gah hitreje razvijal. 1 S * * * ! N * I I T53S novih naročnik« Trideset novih naročnikov — „prirastek“ zadnje?* ^ na! Samo nehvaležnež bi dejal, da je to malo, pa ' p tolikokrat smo tudi zdaj hvaležni našim sodelav Od 15. oktobra 1976 do 8. februarja 1977 sn10’*(,#• v naše kartoteke 1568 novih naročnikov, ki so p nah razdeljeni takole: občina BREŽICE: ....................... občina ČRNOMELJ: ................. • • občina KOČEVJE:........................ občina KRŠKO:........................... občina METLIKA: ......................JI občina NOVO MESTO: .................... občina RIBNICA:......................... občina SEVNICA: ........................£4 občina TREBNJE: ......................1, 186 razne pošte v SRS in SFRJ: .............$ naročniki v tujini:.................... Zadnje tedne smo že večkrat ponovili: vsak jejjj ročnik - glas več za vašega pismonošo! Za prepozno: izlet v neznano za skupino naiuS/ne pismonoš tokratne akcije bo presenečenje Pose. 0^. in izraz naše zahvale za velik delež, ki ga inj*J p0w PTT v pokrajini pri širjenju socialističnega ^"fjkov: njega torka vodijo s številom pridobljenih naroc ^ Maks Krevelj iz Sevnice - 71 novih naročnikov, AJ .^0^ Trebnje: 65, Jože Jankovič, Senovo: 47, Jože Trefalt, -c): , 27, Ivan Voljčanšek, Sromlje: 25, Jože Malkovič, *.oVec: Anton Šuštarič, Semič: 20, Darko Avguštin, Les* y Anton Omerza, Dolenja vas: 20 itd. •crtlO1’*! Zato nadaljujemo tovariško tekmovanje PlS ^ pridobivanju novih naročnikov do 1. marca z g VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST. §TV<,11 ured*'1* ,//' Znanilci pomladi Tokrat: 3 knjižne nag Med trideset novih naročnikov zadnjega tedna j torek opoldne namenil 3 knjižna darila; Dobij0 J . gib1 Alojz Bojc, Prigorica 96, 61331 Dolenja vas P o ci; Franc Gorenc, Majstrova 3, 68210 Trebnje- . Jakše, Rakovnik 1, 68000 Novo mesto. rip Knjige smo izžrebancem odposlali danes s p nimi pošiljkami.