Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 96 OBZORJA STROKE poročila sama pa sem pripravila krajše predavanje o osebnem dopolnil­ nem delu. Vse naštete aktivnosti so imele precejšnjo medijsko pokritost v lokalnem okolju (lokalni televiziji Krško in Novo mesto, javl­ janja s prireditev v eter Radia Krka, članki v Dolenjskem listu). Z novinarjem Dolenjskega lista sva se dogovorila za serijo člankov, v katerih bi bili predstavljeni posavski rokodelci. V okviru Društva Škrija sem kot njihova predstavnica razen pri omenjenih projektih in prireditvah sodelovala in se povezovala še z: • Regionalno razvojno agencijo Posavje, kjer sem oktobra 2003 sodelovala pri izbiri in oddaji ter svetovala pri celostni podobi (pomoč pri izbiri ustrezne embalaže) rokodelskih izdelkov in kmetijskih produktov članov Skrije. Namen povpraševanja PCMG Ljubljana je bil izbor rokodelskih izdelkov in daril iz Slovenije za promocijske namene Programa podjetniške prenove podeželja, tako doma kot v tujini. PCMG je izbral več izdelkov iz projektov različnih podeželskih razvojnih jeder. Med temi so bili izbrani izdelki treh od štirih prijavljenih članov Društva Škrija: suho sadje na lesi in v košarah, seti čebelarskih izdelkov (pri katerih so izdelovalci upoštevali moje predloge za celostno podobo) in lončarski izdelki. Novembra 2003 sem sodelovala pri naboru seznama in naslovov za izvedbo delavnic v sklopu aktivnos­ ti projekta Podeželskega razvojnega jedra Posavje (zdaj Center za razvoj podeželja Posavje) ter pomagala pri izvedbi prve delavnice S samozavestjo do jasnih ciljev in vizije. • Društvom za razvoj slovenskega podeželja, v okviru katere­ ga smo pripravili pisno predstavitev problemov, težav in nevšečnosti rokodelcev, ki je bila predstavljena na strokovnem posvetu Društva za razvoj slovenskega podeželja na Rogli (april 2003). Državne poslance iz Posavja smo sez­ nanili z dokumentacijo pobude za pravno ureditev osebnega dopolnilnega dela, ki je bila s strani Društva za razvoj slovenskega podeželja poslana na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (junij 2003) ter obveščali člane Društva za razvoj slovenskega podeželja o aktualnih razpisih in informacijah. Dosedanje aktivnosti so zaenkrat pripeljale do večje motivira­ nosti rokodelcev, ki jim je to edini vir dohodka. Rezultati se kažejo pri uspešni prodaji v okviru prireditev in v sklopu pro­ jektov (spletni katalog rokodelskih izdelkov) in v okviru akcij Društva Škrija (prireditve, tematske tržnice ...). Leta 2003 sta bila pospešena tako razvoj kot poslovanje z izdelki domače in umetnostne obrti v okvirih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter osebnega dopolnilnega dela (oblikovanje novih izdelkov, poslovnih daril, celostna podoba pri posameznih izdelovalcih). Z vsemi naštetimi aktivnostmi smo se aktivno vključili v skrb za ohranjanje rokodelske dediščine Posavja in njene nadgrad­ nje. Konec decembra 2003 se je projekt Vzpodbujanje lokalnih razvojnih iniciativ pri PCMG Ljubljana zaključil, s tem pa seje žal iztekla tudi moja zaposlitev preko javnih del. Začeto delo, motiviranost izdelovalcev in odzivi v okolju so tako začasno upočasnjeni. Delo z rokodelci v Posavju je trenutno pre­ puščeno rokodelcem - posameznikom in članom Društva Škri­ ja ter povezovanju na relaciji Društvo Škrija - Regionalna razvojna agencija Posavje - Center za razvoj podeželja Posavje. Z pred kratkim ustanovljenim Centrom za razvoj podeželja Posavje se dogovarjem, da bi delo z rokodelci nadaljevala v obliki mentorstva. Upam in želim si, da bodo odgovorni upoštevali dosedanje dosežene rezultate in trud ter pri iskanju novih sodelavcev upoštevali dejstvo, da brez etnološke podpore pač ne gre. Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 3. 2004 v Drugi članki ali sestavki/1.25 Alenka Černelič Krošelj DVA PROJEKTA, DVE SLUŽBI - ENA ETNOLOGINJA IN KULTURNA ANTROPOLOGINJA POROČILO ZA LETI 2002 IN 2003 - VALVASORJEV RAZISKOVALNI CENTER IN OŠ BREŽICE Kot še mnogi drugi etnologi in etnologinje sem kar nekaj časa po diplomi iskala »prostor pod strokovnim soncem«. Poučevala sem na raznih osnovnih šolah, izvajala program Za boljšo kakovost življenja, ki gaje pripravil zavod A-help iz Brežic in je potekal na osnovnih šolah v okviru predmeta etika in družba, financiran pa je bil iz naslova javnih del pri Zavodu za zaposlo­ vanje RS in Območne službe Sevnica. V študijskem letu 2000/01 sem se vpisala na podiplomski študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Naslov magistrske naloge je Cviček - vloga v sooblikovanju regionalne identitete in nastaja pod mentorstvom prof. dr. Janeza Bogataja. V drugi polovici leta 2002 sem bila na razpisu izbrana za vodenje projekta, ki ga je razpisala Občina Krško, izvedba pa je bila zaupana Valvasorjevemu raziskovalnemu centru Krško.1 Občina oziroma oddelek za gospodarsko infrastrukturo, ki pokriva tudi področje turizma in skrbi za raznovrstne zgradbe - nepremičnine, je projekt naslovila Projekt izrabe (aplikacije) zgradb kulturnozgodovinske vrednosti. Namen projekta je bil pregled stanja in možnosti za raznovrstno uporabo petih zgradb v občini Krško,2 ki so različne tako po starosti, vrednosti, ohranjenosti in lastništvu kot statusu. Projekt s cilji ni posegal na področje konservatorstva, lastništva in projektiranja grad­ bene obnove, ampak je bila njegova glavna naloga priprava možnih in ustreznih vsebin programov v posameznih zgradbah. Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 97 poročila OBZORJA STROKE Z interdisciplinarnim pristopom, raziskovanjem preteklosti in sedanjosti je bil cilj projekta predvsem priprava vizije za pri­ hodnost. Projekt je potekal v dveh delih: Prvi del projekta je bil končan avgusta 2002. Obravnavane so bile naslednje zgradbe: prazna stavba nekdanje OŠ Črneča vas pri Kostanjevici na Krki, ki je prazna in v lasti Občine Krško; grad (dvorec) Raka, ki je po letu 19983 prazen in je v lasti občine Krško ter nima statusa kulturne dediščine; grad Šra- jbarski turn, Leskovec pri Krškem, je kulturni spomenik državnega pomena in je še »naseljen« s stanovalci, ki živijo v skromnih razmerah (Ur. 1. št. 81/1999, 12574); grad Rajhenburg v Brestanici je delno zapolnjen z depandanso Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in drugimi dejavnostmi (Krajevna skup­ nost Brestanica, Galerija vin vinorodne dežele Posavje idr) terje prav tako kulturni spomenik državnega pomena (Ur. 1. št. 81/1999, 12608); Spodnji grad v Brestanici, kije občinska last in prazna lupina,1 4 ter Valvasorjev kompleks v Krškem, ki je z odlokom iz leta 1993 razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik. (Ur. L, št. 61/1993, 2970) Rezultati prvega dela projekta: Opravljena je bila analiza obstoječega stanja,5 raziskane možnosti za aplikacijo6 in nave­ deni razlogi za investicijo.7 Po analizi in presoji8 so bile za nadaljevanje projekta s strani naročnice izbrane tri zgradbe: grad Raka, Valvasorjev kompleks v Krškem in grad Leskovec pri Krškem - Šrajbarski turn. Poudarek je bil na izbrani rešitvi ali rešitvah in na konkretnih nalogah za pripravo in izvedbo programa. Glede na različnost petih zgradb so tudi rezultati vsakega dela različni in drugačni. Projekt sem izvedla kot zunanja sodelavka. Prvi del projekta sem 24. in 25. oktobra 2002 predstavila na posvetu Brežice po Brežicah. Etnologija in regionalni razvoj. Prispevek je objavljen tudi v zborniku. Drugi del projekta je potekal od aprila do septembra 2003, izvedla pa sem ga kot zaposlena sodelavka Valvasorjevega raziskovalnega centra s statusom raziskovalke II. Od petih zgradb smo v drugem delu obravnavali tri: grad Raka, grad Šrajbarski turn ali grad Leskovec pri Krškem in Valvasorjev kompleks v Krškem. Vsaka zgradba je bila obravnavana posamezno, glede na izhodišča, možnosti in stanje: Grad Raka: Občina je podrla razvijanje ideje z delovnim naslovom Dom Slovencev po svetu. Pri tem sta nam pomagala Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Slovenski etnografski muzej, kjer smo se povezali s pristojno kustodinjo mag. Dašo Hribar, s katero sva opravili ogled stavbe gradu Raka in drugih stavb v občini. Ideja je bila predstavljena pristojni konservatorki Alenki Železnik, ZVKDS OE Ljubljana, direktorju Uprave za kul­ turno dediščino Stanetu Mrviču in strokovni sodelavki Alenki Kuševič ter mag. Dušanu Krambergerju, svetovalcu Vlade na Ministrstvu za kulturo RS,9 * ki so se 13. 6. 2003 udeležili delovnega sestanka. Namen sestanka, ki ga je sklical župan 1 Valvasorjev raziskovalni center (Valvasor's research centre) Krško je zavod s pravico javnosti, ki je bil ustanovljen leta 2000. Je prva takš­ na organizacija v jugovzhodni Sloveniji. Gre za visoko profesionalno raziskovalno razvojno organizacijo, ki se ukvarja z znanstveno raziskovalnim delom na širšem znanstvenem področju kontaktov na osnovi visoko razvitih informacijskih tehnologij. Glavna naloga zavo­ ha je raziskovanje obsežnega področja regionalnega razvoja s Poudarkom na razvoju lokacijskih faktorjev z logistiko in globalnimi komunikacijami tako v pridobivanju, ustvarjanju in posredovanju novega znanja kot tudi pri najširši uporabi pridobljenega znanja v praksi. V ta namen je zavod organiziran v tri divizije: znanstveno raziskovalno področje, znanstveno izobraževalno področje in razvi­ janje infrastrukturnih raziskovalnih centrov. Osnovna raziskovalna področja centra predstavljajo: * logistika, * globalne komunikacije, * ekonomski odnosi s tujino, * regionalni razvoj, ’ prenos visokih tehnologij v prakso, * ekologija in varovanje naravnih virov, raziskovanje na področju humanistike in družboslovja. Projekt hranita Valvasorjev raziskovalni center Krško in Občin: Rrško. Vodja projekta je bila Alenka Černelič Krošelj, univ. dipl etnol. in kult. antrop. in prof. umet. zgod.. Gd leta 1948 do 1998 so v gradu prebivale redovnice Hčen krščanske ljubezni - usmiljenke. Leta 1948 so jih »pripeljali« i; Ljubljane, tu so si uredile dom za ostarele redovnice, ob vrnitvi pos esth ki so jih imele v Ljubljani in glede na velikost zgradbe, ki je bil: Za 12 stanovalk prevelik strošek, so se vrnile v Ljubljano. Njihov pri hod in bivanje v gradu Raka je povezan z zanimivimi zgodbami, k h°do kmalu tudi raziskane in napisane. 4 Spodnji grad leži resnično pod »zgornjim« gradom in je sestavljen iz treh stanovanjskih traktov, ki so v lasti stanovalcev in severnega dela, ki je v lasti Občine Krško in je danes prazna lupina, sestavljena iz visoke trinadstropne zgradbe in stolpa ob njej. Občina je popravila streho, notranjost pa je »gola« lupina brez nadstropij ali drugih razdelitev prostora. V literaturi najdemo tudi poimenovanje grad Turn v Brestanici. 5 Po ogledu na terenu in pregledu ustrezne strokovne literature so narejeni kratki opisi stavbne zgodovine in ocena današnjega stanja, kjer nismo posegli na področje dela konservatorjev in arhitektov. To je podkrepljeno z izbranimi fotografijami, ki ponazarjajo posamezne dele in ne celote. Umetnostno-zgodovinski, zgodovinski, etnološki in sociološki podatki so temeljito obdelani in omenjeni samo toliko, kolikor služijo razlagi k ilustraciji preteklosti in sedanjosti. Navedeni podatki so točni in preverjeni. 6 Pripravljena so konkretna izhodišča, rešitve za zapolnitev, ki so bila izoblikovana na osnovi preteklosti zgradb, trenutnega stanja, pogov­ orov z lastniki, zainteresiranimi posamezniki, društvi in inštitucijami. Po točkah so predstavljene variante, možnosti za vsebine, za uporab­ nost objektov. Vsa izhodišča so predhodno ovrednotena, tako je zaporedna številka 1 najustreznejša rešitev, potem številka 2 in tako naprej. Odkloni od tega rangiranja so posebej razloženi. Vsi kontakti so navedeni v projektu, pogovori in dogovori pa dokumentirani v arhivu Valvasorjevega raziskovalnega centra. 7 Po navedenih najustreznejših rešitvah so utemeljeni kulturnoz­ godovinski, sociološki in ekonomski razlogi za investicijsko namero ter verjetnost izpeljave projekta. 8 V zaključku projekta so bile izpostavljene tri zgradbe, za katere je bilo ugotovljeno, da so primerne za nadaljevanje projekta. Končna odločitev in navodila za nadaljevanje projekta so bila v pristojnosti naročnice projekta Občine Krško in Oddelka za gospodarsko infra­ strukturo. OBZORJA STROKE poročila Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 98 občine Krško Franci Bogovič, je bil pregled možnosti za obno­ vo, predvsem pripravo in izvedbo ustreznih programov za objekte kulturne dediščine v občini. Poleg gradu Raka smo si udeleženci sestanka ogledali še Šrajbarski turn, mestno jedro Krškega z obnovljenim mestnim parkom, dvorano v parku in Valvasorjevim kompleksom ter Spodnji grad v Brestanici. V okviru promocije in predstavitve ideje lokalni in širši javnos­ ti smo kot enega izmed rezultatov pripravili razstavo akademske slikarke mag. Beatriz Tomšič Čerkez, ki je bila na ogled v Dvorani v parku v Krškem od 02. do 30. oktobra 2003. Razstava je bila prva v nizu razstav umetnikov - Slovencev iz sveta. S kakovostjo razstavljenih del in referencami umetnice je presegla samo sporočilo - promocijo ideje za zapolnitev gradu Raka - in bila hkrati pomemben in široko odmeven dogodek. Z umetnico smo izvedli tudi dve likovni delavnici z naslovom Čarobnost likovnih materialov. Prva, 16. oktobra 2003, je bila namenjena vsem, druga pa je potekala v času jesenskih počit­ nic, 29. oktobra 2003, in je bila izvedena v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško in Društvom Izvir Krško. Finančno so jo omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Občina Krško in Valvasorjev raziskovalni center Krško. Vsakodnevni ogled je delno omogočil tudi JSKD, Območna izpostava Krško. Odmevi in pokritost dogodka v lokalnih in drugih medijih je bila dobra. Članek o razstavi in delavnicah je objavila tudi Rodna gruda (december 2003).10 Grad Šrajbarski turn, grad Leskovec pri Krškem: ugotovljeno je bilo, da mora država oziroma takrat še Uprava za kulturno dediščino RS urediti lastništvo, šele potem so mogoči kakršni koli posegi in obravnave. Grad je zaenkrat še vedno naseljen, interes lokalne skupnosti za uporabo in izrabo prostora je nakazan, vendar kratkoročno še ni mogoče priti do rešitve. Valvasorjev kompleks11 v Krškem: najobsežnejši del drugega dela projekta je bil namenjen pripravi programa. Gradbena obnova je že v teku, terminski roki so postavljeni, potrebno je bilo določiti vsebino. Pripravili smo podroben program poposameznih prostorih, kjer smo upoštevali nekaj osnovnih izhodišč. Najpomembnejša zahteva naročnice projekta je bila: kompleks naj bi z najemninami prinašal vsaj toliko sredstev kot so tekoči stroški celote; to je omogočeno z delitvijo prostorov na »gospodarski« in »kulturni« del, na pritličje, ki je namen­ jeno poslovnim prostorom, in nadstropje, ki je namenjeno zgodbi - zbirki o mestu, prebivalcih in celotnem območju občine Krško. Podrobneje sem ta del projekta predstavila decembra 2003 na znanstvenem srečanju Kako misliti dedišči­ no. O programu, ki je pripravljen na tem mestu ne bom pisala, omenim naj samo še nekaj pomembnih izhodišč pri pripravi 9 Sedaj imajo vsi drugačne nazive in nekateri tudi službe. Za podrob­ ne informacije - spletna stran Ministrstva za kulturo RS. 10 Alenka Černelič Krošelj, Čarobnost likovnih materialov. V: Rodna gruda, let. 50, št. 12, december 2003, Ljubljana, 17. Valvasorjev kompleks v Krškem. Foto: Alenka Černelič Krošelj, april 2004 zbirke - zgodbe o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta. Iz preteklosti smo skupaj z vsemi, ki so vpleteni, ali pa, ki »kaj vedo«, izbrali nekaj osnovnih zgodb in ljudi. Poleg Janeza Vajkarda Valvasorja, po katerem ima kompleks ime, so pretek­ lost mesta, ki je dobilo mestne pravice leta 1477, zaznamovali še Adam Bohorič, Jurij Dalmatin (16. stoletje), čarovniški pro­ cesi in sežig zadnje čarovnice na Slovenskem v začetku 18. sto­ letja, razvoj šolstva in mesta konec 19. in na začetku 20. stolet­ ja, kjer sta kot mecena mesta pomembna zakonca Martin in Josipina Hočevar, kot učitelj pa Ivan Lapajne, razcvet obrti in industrije do druge svetovne vojne in končno tudi prisotnost Nuklearne elektrarne Krško. V Valvasorjevi hiši bo en prostor namenjen tudi delom - predvsem medaljam, ki jih je ustvaril Vladimir Štoviček (1896-1989), kar je izvršitev njegove želje, ki jo je izrazil ob darovanju svojega opusa Občini Krško.11 12 Eden izmed pomembnih rezultatov tega dela projekta je bila priprava drugega projekta, ki je pomenil nadgradnjo in že pri­ nesel konkreten in oprijemljiv rezultat. 11 Gre za skupek treh hiš: Valvasorjeve, Jarnovičeve in Kaplanove hiše. Valvasorjeva hiša (zgrajena leta 1609) je edini objekt poznore­ nesančne meščanske arhitekture v Krškem. S svojo vogalno pozicijo in lego ob Hočevarjevem trgu z župnijsko cerkvijo in kapelo sv. Duha ambientalno ustvarja nesporno najkvalitetnejši prostor mesta (Konservatorski program 1993: 3). Jarnovičeva hiša (poznogotska hiša) je ena izmed najstarejših hiš v mestu. V jedru hiše ob nabrežju so v obeh etažah dobro ohranjeni poznogotski arhitekturni elementi (Konservatorski program 1993: 10). Kaplanova hiša (dva dela stavbe sta nastala že pred začetkom 16. stoletja) ima tloris v obliki črke L in oklepa jugovzhodni vogal kompleksa (Konservatorski program 1993: 12). Valvasorjev kompleks v Krškem je celota, ki s svojo lego ob cesti Krško-Celje, s pogledom na reko Savo in s hrbtom na staro mestno jedro zaključuje ali pa popelje proti koncu mesta. Prostor je trenutno »mrtev« in neizkoriščen, gradbena obnova in vzporedno vsebinska zasnova pa bo omogočila ne samo revitalizacijo Valvasorjevega kom­ pleksa ampak celega mesta Krško. 12 V njegovi oporoki je zapisana želja (zahteva), da so njegova dela razstavljena v Valvasorjevi hiši. Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 99 poročila OBZORJA STROKE Projekt Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Janez Vajkard Valvasor v Krškem smo prijavili na projektni razpis Ministrstva za kulturo RS z oznako PR6-03. Finančno je pro­ jekt podprla tudi Občina Krško, ki je svoje obveznosti porav­ nala na začetku leta 2004. Tako je projekt potekal od avgusta 2003, zaključil pa se je marca 2004 z izdajo knjige Zapuščina Janeza Vajkarda barona Valvasorja v Krškem. Projekt je imel nalogo evidentirati premično kulturno dedišči­ no in preučiti vire in literaturo v povezavi z navedenimi oseb­ nostmi. Končni rezultat projekta je pridobljeno in obdelano arhivsko in drugo gradivo, ki je del kontinuiranega projekta programske zasnove Valvasorjevega kompleksa Krško. Predstavitev publikacije v Dvorani v parku v Krškem. Foto: Franc Krošelj, 06. 04. 2004 Med trajanjem obeh projektov sem se udeležila, pripravila in izvedla: * Rezultate prvega dela Projekta izrabe (aplikacije) zgradb kulturnozgodovinske vrednosti v občini Krško sem 24. in 25. oktobra 2002 predstavila na posvetu Brežice po Brežicah. Etnologija in regionalni razvoj«, ki ga je organiziralo Slovensko etnološko društvo. Bila sem članica organizaci­ jskega odbora in uredniškega odbora publikacije. Na občnem zboru SED sem bila izvoljena za glavno uredni­ co Glasnika SED. 07. 03. 2003 sem v Slovenskem etnografskem muzeju pre­ davala članicam Tretje življenjske univerze v Ljubljani. Predstavila sem prve izsledke raziskave, ki jo opravljam v okviru podiplomskega študija na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Naslov predavanja je bil enak naslovu magistrske naloge Cviček - vloga v sooblikovanju regionalne identitete s pod­ naslovom Cviček - etnološki pogled - prvi rezultati razisko- valnega dela. Pripravila sem tekst za pano v t. i. »Muzeju cvička« v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Otvoritev je bila 20. maja 2003. • Udeležila sem se izobraževanja z naslovom Mala šola muze­ ologije, ki sta jo od 30. 06. do 04. 07. 2003 v Celju orga­ nizirala Slovensko etnološko društvo in Regijsko študijsko središče v Celju. • Od 23. do 30. 08. 2003 je na Bohorju potekal tabor Zoisovih štipendistov ZRSZZ OS Sevnica. Bila sem mentorica etnološke delavnice - Romi in lokalni prebivalci. Naša delavnica je zajela več tem in metod dela: pojasnili smo osnovne pojme, ki opredeljujejo stroko, pregledali smo razpoložljive vire in literaturo, pripravili smo se na terensko delo (pridobitev osnovnih informacij o terenu - vas Podbočje, priprava vprašalnika in oblikovanje ciljev našega terenskega dela), na terenu smo preživeli en delovni dan, udeleženci tabora so obiskali tudi romsko vas Kerinov grm na Krškem polju in pripravili poročilo o delu v etnološki delavnici. Kot »spoznavni« del devetih udeležencev etnološke delavnice sem pripravila sprehod po mestnem jedru Krškega, kjer sem predstavila tudi svoje projektno delo. • Pripravila sem dokumentacijo za različne razpise in pri tem sodelovala z Občino Krško in Regionalno razvojno agencijo Posavje (nabori za Evropske strukturne sklade - junij in sep­ tember 2003, priprava programov razvoja idr.). • Junija sem pripravila dokumentacijo za prijavo projekta Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Janez Vajkard Valvasor v Krškem na projektni razpis Ministrstva za kulturo RS z oznako PR6-03. Prijavili smo tudi projekt Razstava Beatriz Tomšič Čerkez v Krškem, kjer je bilo bistvo promocija ideje zapolnitve gradu Raka z Domom za Slovence po svetu. Prvi projekt je bil odobren, razstavo pa smo julija prijavili še na drug projektni razpis MK z oznako PR3-03 in iz tega naslo­ va pridobili nekaj sredstev. • 03. 10. 2003 sem z referatom Cviček - vloga v sooblikovan­ ju regionalne identitete (izvedba v angleškem jeziku) sode­ lovala na mednarodni konferenci na Otočcu. Od 2. do 4. oktobra je potekala mednarodna konferenca o kulturni iden­ titeti in razvoju podeželja pod pokroviteljstvom ECOVAST-a (European Council for the Village and Small Town/ Evropski svet za razvoj vasi in malih mest) in ENNHO-ja (European Network of National Fleritage Organisations/Evropska mreža nacionalnih organizacij za dediščino). • 11. 11. 2003 sem se udeležila »Murkovanja« - podelitve Murkovih nagrad in priznanj v Rogaški Slatini, kjer sva s Tito Porenta na kratko predstavili novo številko Glasnika S.E.D. • 01. decembra 2003 sem sodelovala na regionalni delavnici za program Interreg IIIA (Slovenija, Hrvaška, Madžarska) v Krškem. • 17. decembra 2003 sem na znanstvenem srečanju Kako mis­ liti dediščino, ki ga je organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila prispevek Valvasorjev kompleks v Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 100 OBZORJA STROKE poročila Krškem, ki bo objavljen v zborniku. • Ves čas pripravljam tudi magistrsko nalogo ter izpolnjujem obveznosti podiplomskega študija, ki bo, upam, končan leta 2004. Ob koncu Projekta izrabe (aplikacije) zgradb kulturnoz­ godovinske vrednosti v občini Krško, septembra 2003, sem se delno zaposlila na OS Brežice, kjer opravljam delo učiteljice podaljšanega bivanja in v okviru ustvarjalnega prostega časa pripravljam ure z etnološko vsebino - predstavljam in vključu­ jem etnologijo v prvih razredih osnovne šole. V oddelek so vključeni učenci 1. in 2. razredov, zadnjo uro pa se nam pridružijo tudi učenci 3. razredov. Starostno mešana skupina omogoča zanimive reakcije in dojemanje etnoloških vsebin. Od oktobra 2003 do marca 2004 smo z učenci 7. in 8. razreda pripravili raziskovalno nalogo Igrajmo se, pa bomo vedno mladi na temo Telesna vzgoja in šport v preteklosti v okviru programa ZPMS Raziskovalna naloga mladih zgodovinarjev. Trenutno sem zaposlena v dveh inštitucijah: na OS Brežice in v Valvasorjevem raziskovalnem centru, kjer nadaljujem s pro­ jektom programske zasnove za Valvasorjev kompleks v Krškem, katerega letošnja naloga je priprava že konkretnih postavitev (scenarij) v Valvasorjevi hiši, saj je zaključek celovite obnove te hiše (ne pa tudi obeh drugih hiš in okolice) predvidena za leto 2005. Valvasorjev kompleks v celoti pa naj bi bil vključen v kulturno in turistično ponudbo mesta, občine, regije in države v letu 2009, ob 400-letnici graditve Valvasorjeve hiše (1609). Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 4. 2004