Poštnim plačana — Sped. abbon. post. — II gr. T R G O VIN A LETO V. ŠT. 99 F IN A N C E ★ IN D L S T R 1 .1 A t, ★ O B R T ★ R M ETI -1 S_ T V TRST, 7. JULIJA 1951 CENA LIR 20 ZGUBA PERZIJSKEGA PETROLEJA-UDAREC ZA EVROPO ZDA Mehika Antili ZSSR 1945 231,5 6,1 49,6 19,3 Posledice mednarodnega spora za iran-ski petrolej segajo tako globoko v gospodarsko življenje, da se danes mora zanimati zanie že vsak šofer- AH se ne bo morda podražil petrolej in z njim bencin v Evropi, ako se zmanjša ali sploh ukine dovoz petroleja iz Perzije v Evropo? Petrolejska proizvodnja Irana predstavlja samo 6% svetovne proizvodnje. Po vsem tem ne bi prekinitev dovoza v Evropo tako hudo vplivala na petrolejski trg v tem predelu. Toda zadeva ni tako preprosta. Treba je upoštevati o-kolnosi, da proizvodnja velikih držav, kakor Združenih držav, Sovjetske zveze 'n drugih dežel ne pride vsa na svetovni trg, ker gre det v domačo potrošnjo. Tako je svetovna- proizvodnja nafte leta '950 dosegla 523 milijonov ton, toda na svetovni trg je prišlo samo okoli 200 milijonov ton* in sicer nafte s Srednjega vzhoda, Antilov in Daljnega vzhoda. Poleg tega so velik del te proizvodnje, z'astj proizvodnje Venezuele pokupile Združene države, in druge ameriške države, tako da je ostalo samo 100 milijonov ton na razpolago Zahodni Evropi, Afriki, Aziji in Avstraliji. Proizvodnja Srednjega vzhoda krije o-koli 70—80% potrošnje omenjenih kontinentov. Uvoz petroleja s Srednjega vzhoda v države OEEC je predstavljal 10%, uvoz iz Južne Amerike 25% in u-voz iz ZDA 5%. Upoštevajmo dalje, da Predstavlja proizvodnja petroleja v Iranu približno tretjino proizvodnje na Srednjem vzhodu. Po vsem tem je jasno, da bi ustavitev dotoka petroleja iz I-fana v Evropo imela hude posledice za evropske države. V Evropo prihaja v glavnem že desti-"ran petrolej iz velikih rafinerij v A-badanu. Ako bo treba uvažati petrolej ■z drugih dežel, bodo morali razširiti evropske petrolejske čis ilnice. Samo čistilnice nekaterih zahodnih evropskih držav so tako velike, da bi lahko opravile tc delo. Anglija bo kmalu razpolagala s tako velikimi čistilnicami, da bo lahko 'so nafto za domačo potrošnjo prečistila fioma. Tudi čistilnice v Zahodni Nem "iji, Holandiji, Franciji in Italiji so dovolj razvite. Čiščenje petroleja doma se Jn razvilo, da bi države tako prihranile dolarje in funte šterlinge, ki bi jih morale sicer plačati za čiščenje v inozemstvu. ALI BO MOGOČE NADOMESTITI PETROLEJ? Zahodna Evropa je doslej uvažala 25% Petroleja iz Irana, 45% iz drugih dežel na Srednjem vzhodu, medtem ko je 30% Prihajalo iz drugih držav ali pa iz domače proizvodnje. Samo okoli 13% pogonske energije v zahodnih državah je dajal petrolej, medtem ko dajata premog in električna energija ostalih 87% Pogonske sile. Kljub temu bi nenadni izostanek iranskega petroleja občutno ogražal zahodno evropsko Industrijo, ker ni lahko mobilizirati druge pogonske energije, to se pravi povečati proizvodnjo, hidrocentral in premogovnikov. Pripomniti je še treba, da uvaža Zahodna Evropa iz Irana predvsem očiščen petrolej, jn sicer uvozi 23 milijonov ton očiščenega petroleja in samo 7 milijonov nerafinirane nafte. Velike pe rolej-ske čistilnice v Abadanu so poleg tega dobavljale 16 milijonov ton očiščenega Petroleja kot pogonsko sredstvo ladjam, ki so pristajale v Perziji, in afriškim in azijskim trgom. Nova iranska petrolejska družba, k! zdaj izkorišča dosedanje angleške vrelce v Iranu, je najprej sicer izjavila, da bo petrolej dobavljala vsem dosedanjim klientom, toda sledila je druga izjava, da bo morala proizvodnjo skrčiti. Trenutno tudi nima dovolj tehnikov, da bi lahko ohranila proizvodnjo na dosedanji višini. EDINA REŠITEV Kot edina rešitev iz sedanje zagate se postavlja povečanje proizvodnje drugih petrolejskih vrelcev. V tem pogledu prvačj Kuweit, ki je že lansko leto dvignil proizvodnjo za 50% (od 12,378.000 na 17,200.000 ton). Danes se razvija proizvodnja v razmerju 24 milijonov ton na leto. Pristanišče v Kuweitu je že tako modernizirano, da lahko nalaga petrolej 6 največjih petrolejskih ladij (do 15.000 ton) hkrati. V sedmih urah že napolnijo eno takšno ladjo. Skušali bodo po- večati proizvodnjo tudi ostalih vrelcev na Srednjem vzhodu. Po ameriških vesteh so med ameriškimi družbami, ki imajo pretežno v rokah vrelce na Srednjem vzhodu (izven Irana) v teku pogajanja za ustanovitev »petrolejskega poola«, da bi se z medsebojnim sporazumevanjem olajšale pos e diee nacionalizacije petrolejskih vrel e v Iranu. SVETOVNA PROIZVODNJA PETROLEJA Na Srednjem vzhodu je dosegla pru izvodnja nafte leta 1950: Iran 31,80 milijona ton (1. 1949 27,23), Saudska Arabija 27 mil. ton (23,47), Kuv/eit 17,20 (12,38), Irak 6,20 (4,20), Egipt 2,30 (2,28), Katar 1,60 (0,10), Bahrein 1,50 (1,51), skupaj 87,63 milijona ton (71,18 mi; ton). Svetovna proizvodnja nafte (v milijonih ton): 1950 270,0 10,6 85,9 37.6 8,8 87.6 12,8 9,6 522,9 Evropa (brez ZSSR) 6,6 Srednji vzhod 27,0 Daljni vzhod 1,9 Ostale države 6,6 Skupaj 348,6 Izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Daljnem vzhodu je bilo doslej razdelje no med ZDA in Anglijo približno v enaki meri, t. j. delež ZDA in Anglije je znašal po 45%, medtem ko so ostale države bile deležne v razmerju 10%. Nacionalizacija v Iranu je zadela predvsem Angleže, ker je izkoriščanje iranskih vrelcev predstavljalo dve tretjini angleške proizvodnje. Anglo-Iranian Oil Co., ki je zgubila vrelce v Iranu, ostane šolaš niča vrelcev v Kuweitu, kjer je pri družbi Kuweit Oil Company udeležena s 50%; drugih 50% delnic te družbe ima v rokah ameriš.o družba »Gulf Oil- Com-pany«. Pri iraški družbi Iraq Petroleum Co. je Anglo Iranian Co. udelezfena z 24%. Drugih 24% ima v rokah anglo-holandska družba »Royal Dutch Shell«. Industrija Vzhodne Nemčije prispeva k oboroževanju Mva iolapska aleia v Nemi Svetovna zaloga petroleja Skupno: 80.5 milijard sodov G&S POZM R 37VO P8l DOBI VANJE v POSAMEZNIH DEŽELAH 1 # K 1 SAUDi ARA 199,700,006 3^37 'Mm*' ' 125,600,OOOjSOdovBk' jRAN 242,700,0Q-mu z nasmehom na ustnicah. To je bil pravi resnični nasmeh gen. Win-tertona, nasmeh, ki ie pri poslušalcih zbudil spomin na njegovo izjavo o Piavi. Dopisnik opisuje na to gospodarski uspeh sejma. »Toda pravi uspeh velesejma predstavlja nasmešek 'angleškega generala (Wintertona) k zaključuje g. dopisnik Grazzini. Gen Winterton, ki je strahovito vojaški človek in zaprt v svoj mandat, pravi dalje, govori s preudarkom in diplomatsko ter se ne bi nasmehnil iz lastne pobude, kakor je morda delal gen. Airey, ako bi Za to ne imel predhodnega pristanka londonske vlade. Po njegovih ustnicah se je nasmehnila Anglija«. I V svojem drugem dopisu iz Trsta I (30. VI.) ni več takšen optimist in namesto nasmeha gen. Wintertona vidi vse črno, prave strahove. Straši ga Busz (British — United States zone — Angloameriška cona) in druga znamenja kakor: pripravljanje na ustanovitev kasacijskega sodišča v Trstu, Cenzura govora predsednika sejmske uprave (menda s strani ZVU), nezaželena prisotnost tržaškega župana Bartolija, ki je na'glasu izrazitega iredentista, pri otvoritveni svečanosti itd. Po dopisnikovem mnenju so to znamenja, da dela gen. Winterton zn konstituiranje STO, torej za preprečitev združenja Trsta z Italijo. Zagonetno je, od kod ta preobrat pri dopisniku (od izrednega optimizma do najbolj črnega pesimizma) v. teku samih treh dni. Zagonetno je tudi, kako je g. Grazzini opazil nasmešek gen-Wintertona med govorom na otvoritveni predstavi, ki je bila v soboto popoldne in ne v nedeljo zjutraj kakor poroča on, verjetno si je dopisnik že nabavil televizijski aparat. Glas iz občinstva Ko kupuješ čevlje G. uredniki! Morda se Vam bo zdela zadeva brezpomembna; mislim Pa, da je za današnje čase, ko je zaslužek tako trd, praktične vrednosti. Poglejte, zakaj gre: Kupil sem sandale precej čedne zunanjosti in plačal 4.800 lir- Ze prvi dan me je noga začela hudo skeleli-Nesel sem čevelj k čevljarju, ki je pač najbolj poklican da v takšnih zadevah posreduje. Ta je takoj ugotovil, da so sandali sešiti z jekleno žico, ki se je zarivala v nogo. Izvlekel je posamezne jeklene šive in nekaj dni je dobro. Kmalu me je podplat zopet začel zbadati na drugem mestu. Zopet so primoleli na dan jekleni šivi- Vzel sem klešče in jih sam izdrl. Cez nekaj dni se je igra ponovila. Kot praktičen človek sem klešče pustil kar na oknu. v spalnici. Tako si izdiram dan za dnem jeklene šive in ko prispem okoli vsega podplata pojde seveda sandal narazen. Ta sodobni izdelek nosi ime neke tovarne v Valenzi- Ako bi se slučajno tovarnarji iz Valenze oglasili, sem pripravljen postreči z imenom podjetja. Nove osebne izkaznice Nove osebne izkaznice bo pričela izdajati tržaška občina (urad v Ul. Mal-canton št. 3 — od 8 — 13,30). Izkaznice bodo obnovljene tistim, ki so jim bile izdane pred 1. januarjem 1949. Stare izkaznice veljajo tri letu od dneva, ko so bile izdane. Od 16. julija dalje naj pri omenjenem uradu zahtevajo izkaznico tisti, ki jim je bila stara izdana v času od 2. - 31. avgusta 1948. Kdor še nima izkaznice in ima pravico do nje na podlagi ukaza 193 (9. VI. 1948) in 228 (15. XII. 1949), lahko tudi zahteva osebno izkaznico. V drugih primerih je treba priložiti staro izkaznico, tri fotografije kakor za potni list. Prosilec mora biti pristojen v Trstu. ZVIŠANJE SODNIH KAVCIJ IN DENARNIH KAZNI Odlok Zavezniške vojaške uprave št 116 .zvišuje nekatere sodne kavcije in denarne kazni, ki jih določata zakonik za civilni postopek in zakonik za kazenski postopek. ODŠKODNINA ZA PODRŽAVLJENO IMETJE V JUGOSLAVIJI Italijanski poslanski zbornici je bil te dni predložen zakonski načrt, ki predvideva izplačilo predujma na račun odškodnine, ki jo bo plačala Jugoslavija i alijanskim državljanom v smislu jugo-slovansko-italijanskega sporazuma z dna 23. XII. 1950. curih, dne 29.junija yALUTE NA PROSTEM TRGU V CURIHU Država — Vrednost švic. fr. beiljg. fr. pezet funtov fr. fr. šal\ dol. tir Šv. kr. n- m. hol. fV. Belgija — 100 belg. fr. 8,23 100,00 95,09 —.14.8 709 52,64 1,90 1 219 11,42 8,84 7,44 Španija — . 100 pezet 8,65 105,08 100,00 —.15.5 746 55,36 1,99 1 281 12,01 9,30 7,83 Vel. Britanija — 1 šiling 11,25 136,78 130,06 1— 969 72,00 2,59 1 667 15,62 12,10 10,18 Francija - _ 1000 fr. fr. 11,60 141,10 134,10 1.—.7 1000 74,24 2,67 1 719 16,11 12,47 10,50 Avstrija - - 100 šilingov 15,63 180,97 180,64 1.7.9 1347 100,00 3,60 2 315 21,70 16,80 14,14 ZDA —i 10 dolarjev . 43,40 527,67 501,74 3.17.2 3741 277,77 10,00 6 430 60,28 46,67 39,28 Italija — 10.00 lir 67,50 820,67 780,35 6,— 5819 432,00 15,55 10 000 93,75 72,58 61,09 Švedska _ - 100 šv. kr. 72,00 875,38 832,37 6.8,— 6207 460,80 16,59 10,667 100,00 77,42 65,16 Nemčija - - 100 nem. mark 93,00 1130,70 1075,14 8.5.4 8017 595,20 21,43 13 778 129,17 100,00 84,16 Nizozemska — 100 bol. fl. 110,50 1343,46 1277,45 9.16.5 9526 707,20 25,46 16 370 153,47 ri8,82 100,00 £3,898,000,000 £3,898,000,000 Stebra na sliki predstavljata angleški proračun za finančno leto 1950-51. Levi steber predstavlja državne dohodke po njihovih virih v skupnem znesku 3898 milijonov funtov šterlingov. Ti viri so: a) neposredni davki in dopolnilni davki, b) davki na dediščine, davki na dobičke in drugo, c) trošarina na alkohol, d) davek na poslovni promet, e) trošarina in tobak, f) pristojbine za zabave in prenočevanja, g) pristojbine za avtomobile, koleki in drugo. — Levi steber predstavlja po glavnih namenih — prav tako v skupnem znesku 3898 milijonov funtov šterlingov — državne izdatke, in sicer: h) za obrambo, i) za prosveto, za državne podpore, za zidavo stanovanjskih hiš itd., j) za zdravstvo, k) državni prispevki za prehrano, 1) pokojnine, družinske doklade in državni prispevki za državno zavarovanje, m) obresti za vojna posojila, za državne zadolžnice, za obrambno posojilo in slično, n) za izdatke za javna dela, za državno upravo, za kolonije, za radijske oddajne postaje in drugo in o) državne investicije. Gibkejše poslovanje mednarodne banke Nad 1 milijardo dolarjev posojil CENE SUROVIN PADAJO K AVČ UK.-London CIN - London VOLNA-Newyork BOMBAŽ-Bi-bzitja : KOPRA -filininl -N.VorL BOM&AŽ- New tor k i Junij Julij. Ay§- Sept Okt. Nov. Dec. Janc Feb. Mac Apni Maj.'Junij Kakor je izbruh korejske vojne pognal cene glavnih strateških surovin navzgor, tako je odlašanje dokončne bitke na Koreji, posebno pa upanje, da se spor ne bo razširil, povzročilo padanje cen teh surovin. V zadnjem času nazadujejo zlasti kavčuk, cin, volna, kopra in deloma tudi bombaž. ;* * * * vriO i’j\ 4 f 'V' rariSiarusčLi Med. 17. in 30. junijem se je promet v 'ržaškem pristanišču razvijal takole: TR2ASKE IN ITALIJANSKE LADJE »Monreale« je priplula iz Corpis Chri-sti s tovorom in . prazna odplula v ZDA. Iz Genove je »Anna Maria« pripeljala 200 ton blaga in se vrnila z drugim tovorom. Petrolejska ladja »Indiana« je iz Sidona pripeljala 8340 ton mineralnega olja in odplula prazna v Sidon. »Tlta-nia« je priplula iz Aleksandrije s 1121 raznega blaga in se vrnila z lesom. »Monsiella« je prispela iz New Orleansa s 413 tonami raznega blaga in odplula v Tam,po prazna. Iz Benetk je priplula »Rialto« prazna in odplula v Carigrad prazna. »Luisa« je; priplula iz Tržiča prazna in odplula v Fort Said prazna. Priplule so: »Resi« iz Rio Marina s 7001 rud, »San Antonio«« iz Benetk prazna, »Barletta« iz Carigrada s 571 t raznega blaga, »Leme« iz Vancouvra s 759 t raznega blaga, »Adriatico« iz Maršale z 68 t raznega blaga, »Otran o« iz Carigrada s 750 b kroma, »Gerusalemme« iz Durbana s tovorom 591, »Carlofa« iz Rio Marina z 2694 t rud, petrolejska ladja »Aurora« iz Tripolisa 10.677 t mineralnega olja. Odplule so: »Astra« v London natovorjena, »Giovanni Bofiglieri« v Manfredonijo prazna, »Aldebaran D,« v Benetke prazna, »Risano« v Bombaj zi 335 t raznega blaga, »Enri:a« v Iskende-rum prazna, »Hosanna« v Croton prazna, »Marco Fcscarini« v Buenos Aires natovorjena, »Abbazia« v Hajfo z raznim blagom, »San Giorgio« v B ne k • prazna, »Loredan« v Carigrad natovorjena. JUGOSLOVANSKE LADJE »Srbija« je priplula iz Nevv Yorka z 257 t raznega blaga in odplula je na Reko natovorjena. »Pula« je iz Nemoura pripeljala 1000 t blaga in odplula na Reko s tovorom. Iz Aleksandrije je prispela »Titograd« z|.210t raznega blaga in se vrnila z raznim blagom. »Užicea je odplula s tovorom v Hajfo, »Sarajevo« pa v Aleksandrijo s tovorom. Z Reke je priplula »Sabac« z manjšim tovorom. GRŠKE LADJE »Ekaterini« je priplula iz Pireja z manjšim tovorom in odplula v Benetke prazna. Iz Pireja je priplula »Andriana« prazna; natovorila je les in odplula v Aleksandrijo. »Pavlos G.« je odplula v Patras natovorjena. Pripltla je »Marie-la« s Krfa z 801 blaga in odplula v Smirno z lesom. »Astipalea« je priplula iz Benetk prazna. AMERIŠKE LADJE »Henry Stevenson« je priplula iz Nevv Yorka s tovorom 5000 ton in se vrnila natovorjena. »Excellency« je iz Nevv Yorka pripeljala 717 t raznega blaga ter odplula natovorjena v Hajfo. »Mino: Vietory« je priplula iz Nevv Yorka s 364 ^ tonami raznega blaga in odplula v Pirej prazna. V Baltimor je odplula »Le-gion Victory« prazna. Angleški ladji sta odpluli: »Hana« v Liverpool z raznim blagom in »Olavus« v Gedalo z lesom. Izraelska ladja »Ko-memiut« je priplula iz Hajfe prazna. Kostariška ladja »Marinella« je odplula v Melbourne z raznim blagom. Argentinska ladja »Rio Quinto« je odplula v Buenos Aires natovorjena. Holandska ladja »Odisseus« je priplula iz Amsterdama s 7701 raznega blaga in se vrnila v Amsterdam natovorjena. Izraelska ladja »Dromit« je priplula iz Hajfe t> 10 t raznega blaga. A. ITALIJANSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA »Lancia & Co.« (Turin) je imela po bilanci za leto 1950 194,5 milijonov lir zgube, medtem ko je prejšnje leto dosegel čisti dobiček 108,3 milijona lir, PROIZVODNJA! JEKLA V POSARJU se tako naglo razvija, da je že dosegla povprečno 213.000 ton surovega jekla na mesec. SILVIO SERIH Impoj't ' Expoi't T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria-Strumenti di inisura Kroglični in valjčni ležaj i Orodje - Aparati za merjenje ( ^ ZALOGA JESTVIN NA DEBELO MISLEJ JOŽKO Trst, Ulica del Monte 18 TELEFON 93 861 Dobavlja suhomesne in mlečne izdelke, konservirane ribe in razne druge izdelke Obiščite naše skladišče! J MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ ULICA DELL'AGRO 10 - TRST - TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij * Retifihacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bati ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne <je, pripada polovica tega, kar I JEhiajo uslužbenci z uradniško plačo, jj Polovico odnosno četrtino osnovne ga Ce sorazmerno s trajanjem službene-gcvrazmerja Pri podjetju. Yajen:i za tr-Pomočnike in pomožni izložbeni ."ferji Se v tem pogledu imajo za u žbence z uradniško kvalifikacijo. y a rrve tri dni so prejemki v celoti reme delodajalca. stbžbenec, ki ga je Zavod za bole-s^° zavarovanje spoznal sposobnega sj .^et°. :se mora v roku 24 ur javiti v j. 2bo, Ako se roka ne drži, delodajalec bt. Ve^ vezan na rok za ohranitev služ-j. mesta ter lahko smatra, da se u 2benec pripravlja na izstop. ®^lada tct^oi/skih usiužbencuv 0 dokončnega sporazuma o . višini iz- ribiških čolnih po ukazu št. 128/1950. Ukaz št. 84 z dne 21. 5.: Podaljšanje veljavnosti predpisov o začasnih dovoljenjih za opravljanje prostih poklicev. Ukaz št. 85 z ene 22. 5.: Razširitev področja industrijskega pris anišča v Zavijati. Ukaz št. 86 z dne 28. 5.: Določitev dneva občinskih volitev. Ukaz št. 87 z dne 29. 5.: Odlog izvršb s prisilno izpraznitvijo stanovanjskih prostorov/ ' Ukaz št. 88 z dne 29. 5.: Podaljšanje funkcije .občinskih svetov. Ukaz št. 88 z dne 31. 5.: Delno povračilo davka na proizvodnjo bencina, porabljenega za obratovanje javnih taksi jev v 1949. Ukaz št. 90 z dne 31. 5.: Uvedba barvanih državnih etiket za vinska žganja. Ukaz št. 91 z dne 31. 5.: Spremembe davčnih predpisov za mineralna olja in odprava davka na proizvodnjo bencola. Ukaz št. 92 z dne 31. 5.: Zvišanje pri- stojbin za civilni stalež za izdajanje iz vlečkov in potrdil. Ukaz št. 93 z dne 31. 5.: Pristojbine za radio. Ukaz št. 94 z dne 31. 5.: Podaljšanje roka davčnih ugodnosti za predujme in posojila v zvezi z odstopom ali zastavljanjem terjatev. Ukaz št. 95 z dne 31. 5.: Sprememba Ukaza št. 40/1951 — Predpisi o stanovanjskih uradih in stanovanjskih odborih. Ukaz št. 96 z dne 31. 5.: Nadaljnji dostavki k začasnim pravilom za izvajanje nove carinske tarife, odobrenim z ukazom št. 183/1950. Ukaz št. 97 z dne 31. 5.: Določitev višine prispevkov za dopolnilni sklad so cialnega zavarovanja za leto 1950. Ukaz št. 98 z dne 1. 6.: Pricelitev u-službencev pri obratnih in zavednih menzah trgovskemu sektorju enotnega sklada za družinske doklade. Ukaz št. 99 z dne 1. 6.: Nova določitev vrednosti prejemkov v naravi zaradi odmere prispevkov za socialno in bolezensko zavarovanje ter za družinske doklade. Ukaz št. 100 z dne 1. 6.: Omejitev veljavnosti ukaza št. 233/1946. Ukaz št. 101 z dne 5. 6.: Tarifne pristojbine in prispevki za »Associazione Giuliana per il controllo della combu-stione« za leto 1951. Ukaz št, 102 z dne 5. 6.: Izpiti za pravne zastopnike v letu 1951. Ukaz št. 103 z dne 5. 6.: Sprememba davščin na kinematografske preestave same ali združene z drugim zabavnim sporedom. Ukaz št. 104 z dne 8. 6.: Us anovitev novih profesorskih stolic na vseučilišču v Trstu. Ukaz št. 105 z dne 13. 6.: Proglasitev razširitve osmih stranskih tirov na po staji Opčine za občekoristno in nujno potrebno. Ukaz št. 106 z dne 14. 6.: Proglasitev razširitve ribiškega področja ob Timavi za občekoristno. Ukaz št. 107 z dne 14. 6.: Predpisi o lovski sezoni 1951—1952. Ukaz št. 108 z dne 14. 6.: Začasna izjema pri ukazu št. 190/1949. Ukaz št. 109 z dne 16. 6.: Proglasitev cestnih del na pokrajinski cesti ob Glinščici med Lakodiščem in Ronki za ob-čekoristna in nujno potrebna. POPRAVA DAVČNE OSNOVE Ponovno opozarjamo vse člane, da teče do 31. t. m. tromesečni rok, v katerem lahko zahtevajo popravo davčne o-snove (zvišanje ali znižanje iste) dohodninskega in dopolnilnega davka. Vsa nadaljnja pojasnila prejmejo člani v tajništvu, ki jim po potrebi tudi sestavi in, vloži zadevno prošnjo. redne ta) doklade (indennita di contingen- 2a uslužbence trgovskih podjetij pri Sm tem 2a raz(jobje junij—julij poleg a|ie doklade, ki je veljala v marcu, . sledeči predujem na bližnje povišanje eflne doklade (v lirah): Uradniki (mesečno) J31- 1 in 5 Moški Zenske 4368.— 4368.— 2, 6a, 6b, 6c: nad 21 let starosti 3289.— 2834.— , ‘Pod 21 let starosti 2860.— 2431,- Uh 3 in 7: nad 21 let starosti 2457.— 2106,— naJ 16 let starosti 1664.— 1417 — . izBod ie let starosti ' 11 in 8: 1365.— 1261,— nati 2l let staros.i 2080.— 1794;— aad 16 let starosti 1443,— 1222,— ,zPod 16 let starosti 1144.— 1079,— DlLAVCI (dnevno) na vse kar je bolj debelega: če Ali naj Kras zopet pokaže sVoja bodo trajale te razmere še nekaj let, bo njih Kras, ki je zdaj pokrit vsaj z obetajočim grmovjem, zopet pokazal svoja živa kamrnita rebra. Drugod bi tak položaj pognal kmeta v obup. Mavhinjci, ki so od nekdaj znani kot izredno pridni, bistri in napredni kmetje, pa niti ne mislijo na to, da bi vrgli puško v koruzo, ampak se pogumno borijo v prepričanju, da bodo premagali vse ovire. Anglo-ameriško vlado opozarjamo na to, da so Mavhinje in druge naše kra-ške vasi ne le potrebne, ampak tudi vredne izredne in nujne pomoči. Ni naša časnikarska naloga, da bi se spuščali v podrobnosti in navajali posamezne primere, pač pa je potrebno, da bi pristojni anglo-ameriški uradi sami, brez posredovanja kmetu nenaklonjenih italijanskih uradnikov, to zadevo proučili. Vseh družin živi v Mavhinjah okoii 60, pravih kmetij pa je zdaj komaj še 12; drugi so napol kmetje in napol delavci, večinoma težaki. Nekaj pekov dela v Trstu .nekaj kamnosekov pa v Nabrežini; in slednjič je še par mehanikov. Naprednost te vasi nam dokazuje precejšnje število v kmetijskih šolah izučenih kmetov, in tudi dejstvo, da pošilja ta razmeroma majhna vas kljub svojemu težkemu gospodarskemu položaju kar 12 dijakov v tržaške srednje šole. Denar prihaja v Mavhinje sko- raj samo od prodanega mleka, ako ne upoštevamo omenjeno prodajo drv. Ne kaj malega izkupijo tudi za sadje, predvsem za pozne črešnje hrustavke, ki so na tržaškem trgu med vsemi čreš-njami zelo cenjene. Nekdaj so pridelovali Mavhinjci tudi mnogo drugega sadja, kakor breskve, hruške in češplje ter slivovec in tropinovec. Pridelujejo tudi mandeljne, orehe in smokve, toda le za domačo potrebo. Sadno drevje je uničila že prva svetovna vojna. Po vojni so nasadili mnogo vsakovrstnih sadnih dreves in danes bi imeli že gotovo dovolj sadja, ko ne bi bili sadili italijanskih sadik, ki niso primerne za kraške razmere. Zato se obračajo mav-hinjski kmetje na Kmečko zvezo s priporočilom, naj bi se pobrigala za to, da bi se lahko nabavile iz Jugoslavije za Kras primernejše sadike. Glavni in skoraj edini mavhinjski izvozni pridelek je torej danes mleko. Pred vojno so imeli v Mavhinjah 160 glav goveje živine, sedaj so si polagoma pripomogli do 115, med temi ie 45 krav mlekaric. Za to število imajo dovolj pašnikov in sena. Vina nimajo še za prodajo. Ko se razvijejo novi trtni nasadi, bo šlo lahko 60 do 70 hi vina iz vasi. Vino iz Mavhinj in sosednih vasi, n. pr. iz Prečnika in Slivna, je na zelo dobrem glasu. Mavhinjci pridelujejo večinoma belo vino, in sicer briško gljero, savinjon in garganjo; med črnimi predvsem refošk in domačo črnino. Za domače potrebe pridelujejo tudi pšenico, ječmen, koruzo in krompir. Gnoja nimajo dovolj, ker je premalo domače živine, umetnih gnojil pa si ne morejo nabaviti zaradi premajhnih dohodkov. Manjka jim tudi kmetijskega orodja; svinjakov sploh nimajo. Občinsko zemljišče so si kmetje svoj čas razdelili. Vodo dobivajo iz novega štivanskega vodovoda. V Mavhinje napeljujejo zdaj tudi elektriko. Cerovljam je treba pomagati V Cerovljah, ki ležijo komaj četrt ure hoda proti zapadu od Mavhinj, je gospodarski položaj še hujši. Tudi to vas so fašisti oropali in požgali. Kmetu Antončiču, ki ima svoj dom prav na zapadnem koncu vasi, se je tedaj posrečilo zbežati s konjem in dvema kravama na Grmado, kjer se je tri dni s svojo družino skrival in se preživljal samo s kravjim mlekom. Vse, kar je zgoraj povedano o gospodarski bedi in o nujno potrebni izredni vladni podpori za Mavhinje, velja še v večji meri za CdVovlje. V tej vasi ne le da ni svinjakov, ampak niso še popolnoma popravljeni niti hlevi; tudi lope niso še pokrite. Seveda primanjkuje tudi Cerovcem še mnogo gospodarskega orodja in sploh vsega, kar potrebujejo za svoje delo —, Ogrevalnikov za kopalnice — ELEKTRIČNIH PRALNI KOV I*OI>UST DO 30°|o UNIVERSALTECNICA Trst, Largo Piave 3 - Telefon 85-26 rebra ? in svoje življenje. Ker nimajo denarja, da bi se pošteno oblekli, si pomagajo še danes —- 6 let po vojni! — z vojaškimi oblekami. Manjkajo jim tudi posode za vino. Kako naj si jo nabavijo, ko stane n. pr. pri sodarju v Saležu nov hrastov bedenj za 10-12 hi kar 25.000 lir! O stiskalnicah za grozdje ne morejo Cerovci niti sanjati. Od ust si morajo odtrgovati, da si polagoma nakupijo najpotrebnejše stvari in da odplačujejo dolgove, napravljen zaradi nakupa živine in drugih potrebščin. Konje katere so jim pustili v vasi angleški vojaki, so prodali, da so si z izkupičkom lahko nabavili mnongo bolj potrebne krave. Izključno od poljedelstva se preživlja v Cerovljah samo še 5 kmetov; takih, ki bi se bavili lahko samo s kmetijstvom, pa je še nekaj. Toda obupen položaj jih sili, da deloma zanemarjajo zemljo in si pomagajo z drugim zaslužkom. Nekateri delajo v Tržiču, deloma v tovarni «Adria», deloma v ladjedelnici, drugi so kamnoseki v Nabrežini, pa tudi v Trstu je še precej zaposlenih. Glavni in skoraj edini izvozni pridelek je tudi v Cerovljah mleko, ki pa ga morajo poceni prodajati mlekaricam in predolgo čakati na plačilo. Zato menijo cerovski živinorejci, da bi jim bila nujno potrebna mlekarska zadru- ga. Ne samo njim, dostavljamo mi, ampak vsem kraškim in istrskim vasem bi bile take mlekarske zadruge neob-hodno potrebne. Osrednja zveza mlekarskih zadrug naj bi organizirala razpečavanje mleka v Trstu. Goveje živine šteje vas okoli 70 glav, med temi 11 volov. Razen prašičev za domačo potrošnjo imajo v Cerovljah tudi 4 konje, 15 ovac in 16 panjev. Z vinom je približno tako kakor v Mavhinjah. Nasadili so mnogo novih trt in videti je prav vzorno urejene vinograde; vrste trt so nasajene v razdalji 2 m kar omogoča udobno obdelovanje zemlje med trtami. Za belo vino gojijo poleg zgoraj omenjenih tudi staro domačo malvazijo in rebulo. Briško gljero hvalijo, da je proti suši zelo odporna. Vinski pridelek je še zelo skromen, v bodoče pa ga bo mnogo več naprodaj. Glede poljskih pridelkov in sadjarstva velja vse, kar smo zapisali o Mavhinjah. Orehe so po prvi svetovni vojni vse na novo nasadili. Trave po pašnikih in sena je bilo letos obilno, ker je bil začetek spomladi zelo moker; pozneje pa je pritisnila suša. Kakor Devinci in Medvejci so si tudi Cerovci nakupili nekaj žitnega polja v tržaški ravnini. Nekdanji zapravljivi občinski upravitelji so prodali devinskim grofom skoraj zastonj okoli 500 ha gozda. Cez 100 ha občinskega zemljišča pa so sii cerovski kmetje svoj čas med seboj razdelili, ne da bi to vknjižili. —od— TRŽNI P R I. G LED Na italijanskem notranjem trgu vlada v 'zadnjem času popolna negotovost, ki jo spravljajo v zvezo s splošnim mednarodnim položajem. Ni dvoma, da bi ugoden razvoj mednarodnega položaja, ki bi ga povzročilo pomirjenje na Koreji, vplival na tržne cene; saj je znano, da se je skakanje cen na domačem in mednarodnem trgu pojavilo kot posledica mednarodnih zapletijajev. Pred začetkom vojne na Koreji je vladala v Italiji na živilskem in kmetijskem trgu splošna depresija (mrtvilo). Zato računajo danes kupci, da bi mednarodna pomiritev povzročila padanje cen. Od tod njihovo današnje obotavljanje. Le težko se odločijo za nakup blaga. Cene pšenice so šibke; tako je cena lanske pšenice nazadovala v nekaterih primerih za 100 lir pri stotu. V Severni Italiji so pšenico iz 1. 1950 prodajali po 6.300-6.450 lir. Lansko leto je bila cena pšenice v tem času 5.600-5.800. Cena koruze nazaduje; v zgornji Italiji so cene nazadovale približno za 200 lir pri stotu. Cene rižu so ostale v bistvu neizpremenjene. Cene živine za zakofj slo ostale neizpremenjene. Večje je zanimanje za vprežno živino. Cene masla so zopet nazadovale. Sir se težko prodaja; opaža se težnja navzdol. Tudi cena olivnega olja nekoliko nazaduje. Povpraševanje po vinu nazaduje in cene so šibke. Večje je povpraševanje po vrtninah. MLEČNI IZDELKI Cremona: maslo fino 720-740, II 650-680; sir lokalne proizvodnje svež 320-360, majski proizV. 1950 470-500, zim-skii proizv. 1949-50 530-580; ementalski svež 390-420, star 3 mesece 430-460; ita-lico svež 290-300; sbrinz svež 340-360, star 3 mesece 420-450; provolone svež 340-380, star 3 mesece 450-480. Milan; za kg fco proizvodnja: lom- bardsko maslo 760-770; emiljsko maslo 690-700; čajno maslo 800-810; reggian-ski sir proizv. 1949 630-700, proizv. 1950 490-540; sir lokalne proizv. 310-340; sbrinz 370-400; emmenthal 390-420; provolone 340-360; gorgonzola 190-210; ita-lico 320-340; taleggio 210-230. VINO Milan: za hl/stop fco postaja: Pie- mont črno 10-10,5 stop. 450-470, 11-12 stop. 480-510; Barbera 550-570; Valpo-licella in Bardolino 560-580; mantovan-sko črno 420-440; emiljsko 9-10 stop. 430-450, 10,5-11,5 460-480; toskansko 430-450; Barletta 14-15 stop. 430-450; Sanse-vero 460-470; Squinzano 440-460. Benetke :Puglia črno 14-15 stop. 440-450 lir za hl/stop.; Manduria 16-18 stop. 460-470; Brindisi belo 7.800-8.000 za qu; Alcamo belo 14-15 stop. 380-590; vermut 14.500-15.000 za qu; Verona črno 10,5-11 stop. 6.000-6.100; Soave belo 11 stop. 6.500-6.600; Corbino 9-10 stop. 3.900-4.000 lir za qu. OLJE Padova, cene za qu fco Padova brez davkov: olivno olje ekstra 53-54.000, fino 52-53.000, dobra 50-51.000; dvakrat rafinirano A 51-52.000, B 48-49.000; semensko olje I 44.800-45.000, II 43.200-43.500. Bari: olivno olje ekstra do 1 stop. kisi. 490-495, fino 1-1,5 stop. kisi. 480-485, fino 2-3 stop. kisi. 470-475, dvakrat rafinirano A 490-495, B 445-450. KAVA Trst: Santos ekstra 440 šil. za cwt fob; Vittoria 5 good to large bean nov pridelek 50,50 dol. za 50 kg fob; Vittoria 7 48,75 dol. fob; Minas crivello 18 55 dol. cif, crivello 17 54,25 dol.; crivello 16 53,60 dol. cif; Rio V 382 šil. cf ali 52,75 dol. fob; Rio VII 372 šil. cf ali 50,75 dol. fob. Cene za neocarinjeno blago fco skladišče uvoznika za kg: Rio N.Y. V 1.235 lir, Rio II 1.260, Santos Superior 1.350, Santos ekstra 1.400, Haiti 1.390, Salvador 1.460, Kostarika 1.540, Gimma 1.320, Moka Hodeidah 1 1.400 lir. KAKAO Trst: Accra G.F. 305-310 šil. za 50 kg cif. Bahia Superior 300 šil. cif; Trinidad Plantation 335 šil. fob; Summer Arriba 45 dol. za 50 kg cif. Cene za neocarinjeno blago: Accra good fermented v zrnju 819 lir za kg fco skladišče prodajalca; holandski kakao odlične kakovosti 1.090 lir za kg fco vagon odhodna postaja. LES Trst: Cene še vedno ne popuščajo, čeprav vlada glede kupčij splošno mrtvilo. Les «tombante» v tranzitu stane še vedno 41-42 dolarjev. Tranzitno kupčijo ovira avstrijsko blokiranje licenc za tranzit. Napovedi nekaterih listov, da lahko vdere na trg romunski in ruski les se niso uresničile; sicer je bil Egipt pripravljen izvažati bombaž v Sovjetsko zvezo v zameno za les. Neocarinjeni les proti izročitvi na meji v TrMžu stane 22-500-23.000 lir kub. m «tombante» in 11.500-12.000 tramovje. Sklepa se zelo malo kupčij. Ni verjetno, da bi Avstrija menjala svojo politiko minimalnih cen, še manj pa da bi menjala svoj tečaj nasproti dolarju. Tako je vsaj izjavil direktor Avstrijske narodne banke. Na Dunaj je odpotovalo več tržaških trgovcev, da bi proučili položaj in da bi skušali vplivati na avstrijsko vlado v smislu, da bi odpravila blokiranje licenc v tranzitu. Za italijanski trg so avstrijske cene previsoke, ker se je začelo v Italiji čutiti pomanjkanje denarja. Turin: vezane plošče dobre kakovosti, običajnih dimenzij: topol 3 mm debeline B 120-130.000 lir kub. m, BB 115-125.000; 4 mm deb. B 110-120.000, BB 1054-115.000, 5 mm deb. B 110-120.000, BB 105-115.000; bukev 3 mm deb. (parjena) 175-190.000, nad 4 mm deb. 165-180.000; kostanj nad 4 mm deb. 210-230-000; oreh nad 4 mm deb. 260-285.000; hrast nad 4 mm deb. 220-340.000 lir kub. m. ŽITARICE Verona: pšenica fina proizv. 1950 6.750-6.800 lir za stot, dobra 6.550-6.600 oves 4.100-4.300; rž 5.600-5.700; neolu-ščeni ječmen 5.200-5.300; belo proso 7.400-7.500; koruza marano 6.800-6.900; rumenkasta veronska koruza 6.500-6.600. Padova: koruza marano 6.700-6.900; rumena koruza 6.200-6.300; rumen čin-kvantin 6.500-6.600; bel činkvantin 6.100-6.200; oves 3.950-4.000; riž 8.900-16.500: pšenična moka 00 8.850-9.000, 0 8.300-8.400, 1 8.000-8.050, 2 7.800-7.850; pšenični zdrob 0 10-10.100, 1 9.900-10.000; pšenični otrobi 4.000-4.400; bela in rumena koruzna moka 6.900-7.000; koruzni otrobi 3.600-3.700. ITALIJA SE JE ZALOŽILA S PŠENICO Prof. Guido De Marchi, ki se je udeležil mednarodnih pogajanj za razdelitev žita, je dal po svojem povratku pomirljive izjave o preskrbi Italije z žitom. Čeprav ne bo letošnja žetev v Italiji tako ugodna kakor lanska, bo vrgla okoli 70 milijonov stotov; 11 milijonov stotov bo prejela Italija na podlagi mednarodnega sporazuma o žitu; 5 milijonov bo uvozila iz Argentine in 3 iz ZSSR; 12 milijonov stotov ima še na zalogi od lanskega leta. S to količino 100 milijonov stotov bo Italija popolno- Izjava sovjetskega predstavnika pri OZN g. Malika je vlila vsaj nekaj u-panja, da bo mogoče zaključiti premirje na Koreji. Mednarodna borza surovin je zaznamovala tudi ta žarek upanja in tako kažejo cene še veduo težnjo navzdol. Le nekateri proizvodi, kakor n pr. kava, imajo čvrste cene iz svojih posebnih razlogov, ki jih bomo niže navedli. Značilno je še nadaljnje nazadovanje cen volne, dalje žita in koruze. ŽITARICE Povpraševanje po pžienici na žitni borzi v Chicagu popušča in s tem tudi cena. Vesti o letošnji letini pš.nice in koruze v ZDA so ugodne. V Kanadi in Avstraliji bo pridelek tudi dober. V Avstraliji bo po sedanjih računih vrgla žetev 171 milijonov bušlov. Vse te o-kolnosti so v tednu do 29. junija povzročile padanje cen, ki je pri pšenici doseglo 5 stotink pri bušlu, pri ovsu 4 in pri koruzi 1 stotinko. Cena žitaric je na čikaški borzi dosegla najnižje tečaje v tem letu. Pšenica je 1. februarja stala 260 1/2, 29. junija pa 230 5/8 za bušel; koruza je v februarju kvotirala 188 3/8, 29. VI. 166 1/4. Soja kvotira 296, medtem ko je dopuščena uradna cena 333 stotink. Sladkor, kava, kakao Tudi sladkor je nazadoval v tednu, ki se je zaključil 29. VI., in sicer od 8,05 na 6,95 stot. za funt. Cene kave so razmeroma čvrste, ker se je razširila vest, da zahtevajo brazilski proizvajalci podporo od države, ki naj bi zagotovila cene na določeni višini. Kava je kvotirala v New Vorku 29. VI. 52,17 (teden poprej 51,75) stotinke dol. za funt. Cen 2 kakaa so v glavnem ostale neizpremenjene 35,80 (poprej 35,95). VLAKNA Cena volne je v teku zadnjih treh mesecev nazadovala v New Yorku od 357 na 182,50 stotink za funt. Le v zad- ma preskrbljena, tako da ji bo julija 1952 preostajalo še okoli 8 mil. stotov žita. Glede masti in olja je prof. De Marži mnenja, da ne bo pri cenah posebnih sprememb. Sladkorja bo letos dovolj; današnje italijanske zaloge znašajo okoli 1 milijon stotov. Naraščanje cen govedu pripisuje prof. De Marži silno dobremu pridelku krme. Zaradi tega kmetje trenutno zadržujejo živino doma. Mlečnih in sirarskih izdelkov je dovolj na razpolago. ŽIVINA Ferrara; voli I 325-345, II 260-280; krave I 315-335, II 250-270; junci I 301-329, II 250-270; teleta I 500-520, II 450-470; prašiči II 380-390. Piacenza: telički za rejo 400-480; telički I za zakol 570-600, II 360-400; junci za rejo stari 6-12 mesecev 320-370; junci za zakol I 320-360, II 280-300; krave mlekarice 150-170.000 za komad; krave za zakol I 290-310, II 210-320; voli za zakol I 340-360; voli za delo 330-350; biki za zakol 330-350; jagnjeta 240-290; kozlički 290-310; ovce 120-150; koštruni 120-150; debele svinje nad 150 kg 420-440, od 120-150 kg 395-425; suhi prašiči 80-120 kg 420-460, 20-80 kg 470-550; prašički za rejo 680-780 lir za kg žive teže MRAMOR Lucca: mramor iz kamnolomov Ver-siglia in Garfagnana: bele plošče 2 cm debeline 2.200-2.400 kv. m, 3 cm deb. 3.200-3.400 lir kv. m fco skladišče grosista. PAPIR IN LEPENKA Turin: tiskarski papir navaden 23- 25.000 lir stot, srednje kakovosti 24-25.000 lir stot, II. srednje kakovosti 24-27.000; pisarniški papir navaden 26- 28.000, srednje kakovosti 33-38.000, fin 41-45.000; pisemski papir srednji 36- 39.000, fin 42-45.000, ekstra 51-58.000; papir za risanje 55-60.000; pergamin bel 40,60 in 80 gr 37-39.000. Siva lepenka navadna 9-11.000, boljše vrste 12.000-19.500, dvobarvna in trobarvna 17-25.000 lir. njem trenutku se je nekoliko popravila in se dvignila na 202 (pred tednom 192,50). Sicer ni povpraševanje veliko. Prevladuje mnenje, da bo cena še padla. V Roubaixu v Franciji je volna notirala 29.VI 1.460 fr. za kg. (teden poprej 1.370), proti izročitvi v avgustu 1.430 (teden poprej 1.300), 1.390 (1.280) proti izročitvi v decembru. Bombaž kaže težnjo navzdol; edino v Aleksandriji se ni pokazala ta težnja, ker je vlada posegla na borzo. Napovedi o žetvi so zelo ugodne bodisi v ZDA, bodisi v drugih državah. Povpraševanje v ZDA znatno popušča, ker so se predilnice založile z blagom poprej. V New Yorku je 29.VI. kvoti-ral bombaž 44,36 (teden poprej 44,99) proti izročitvi v juliju. V San Paolu 300 kruzejrov (pred tednom 311). KAVČUK Cene kavčuka v Londonu še vedno nazadujejo (29.VI. 43 - teden poprej 4414 penijev za funt) proti izročitvi v juliju. Na razvoj cen naravnega kavčuka vpliva naraščajoča proizvodnja umetnega kavčuka zlasti v ZDA. Splošno vlada na tem trgu veliko mrtvilo. KOVINE Odbor za razdelitev surovin pripravlja vse potrebno za razdelitev bakra. Živahnost na severno-ameriški črni borzi popušča. Nazaduje tudi cena cina. Živahnejše je povpraševanje po cinku. Mehiški cink je v New Yorku notiral med 30 in 31 stotink za funt. V New Yorku domnevajo, da bi se cena cina utegnila ustaliti na 106 (pred dobrim tednom je bila cena 111). V Zah. Nemčiji je bila cena bakra 30.VT. 272,50, cena cina (29.VI.) 1.098 DM. Londonska vlada je prepovedala uporabo niklja v razne namene. Ta ukrep ni iznenadil prizadetih. Cena niklja je že itak visoka in je dosegla že 4—Skrat višjo raven nad normalo. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 6/VI 20/VI 3/V1I Pšenica (stot. dol. za bušel) 238.8/4 238 '/s 233 V» Koruza „ „ „ „ 172.6/s 1707/8 169.‘U NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 24 62 24.82 24 62 Cin „ „ „ .... 136,— 106 — 106— Svinec „ „ „ 17,— 17,- 17— >> M >> 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ 19,— 19— Nikelj „ „ „ Krom (dol. za tono) 56.50 56.50 56.50 50.— 50,— 50— z., srebro dol. za steklenico .... 215,— 210.— 210— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 234,— 234,- 234— Cink „ „ 160,— 160— 160— Svinec „ „ „ „ 160.— 160— 160— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (v. talarjev za kantar) .... 178.17 172.65 173. „ „Ashmouni“ L „ „ ) 122,— 122— 125.— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov zi 10 k^) 187.90 194.20 VALUTE V MILANU 20. VI. 5. VIL Min. Maks. Funt šterling 8.300 8.050 8 050 8.400 Napoleon 6.500 6 350 6.200 6.550 Dolar 647 638 638 652 Francoski frank 174 175 173 176 švicarski frank 149.25 148 148 150.50 Funt št. papir 1.660 1 650 1.650 1.670 Avstrijski šiling — — — — Zlato 866 843 857 886 BANKOVCI V CURIHU dne 3. VII. 1951 ZDA (1 dol.) 0,67 Belgija (100 fr.) 8,15 Anglija (1. f: št.) 11,5 Holand. (100 fi., 107,0 Francija (100 fr.) l,17'/s svedska (100 kr.) 71,25 Italija (100 lir) 0,67 Jzrael (1 f, št.) 3,30 Avstrija (100 šil.) 15,50 Španija (100 pez.) 8,80 Čehoslov. (100 kr.) 1,0 Argent. (100 pez.) 17,0 Nemč. (100 mark) 93,75 Egipt (1 f. št.) 10.60 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 22. VI. 5. VIL Min. Maks. Južna železnica 1 390 1.355 1.345 1.400 Splošne zavarov. 6.370 6.030 6.030 6.430 Assicuratrice 740 730 730 743 Riun. Adr. Sic. 1.630 1.620 1.610 1.630 Jerolimič 2.950 2.950 — — > Istra-Trst« 770 770 — — »Lošinj« 8.200 8.200 — — Martinolie 1.950 1.950 — Premuda 7.000 7.000 — Tripkovič 7.400 7.380 7.380 7.400 Tržaški tramvaj 580 580 — Openski tramvaj 915 915 — — Terni 200 205 198,50 205 1LVA 166.75 167 165 172 Zdr. jadr, ladjedel. 120 165 120 165 Ampelea 800 800 — — Arrigoni 1000 1000 — — Sobota, 7. 0¥cS[m KMEČKE ZVEZE SEDEŽ! TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1 O I. - TELEFON ŠT. 54-58 Na tržaškem velesejmu pogrešamo kmelijstvo Ko si človek ogleduje letošnji tržaški mednarodni velesejem, skoraj zaman išče izložbe ali stojnice, kjer bi bilo kakor-koli zastopano tukajšnje kmetijstvo in vrtnarstvo. In vednar zavzema kmetijstvo na STO, zlasti če upoštevamo še cono B, precej važino mesto v tukajšnjem gospodarstvu in posebno še v trgovskem prometu Trsta. Ogromna vrednost kmetijskih pridelkov gre dnevno skozi tržaški trg. Pomislimo le na vrtnino in sadje, katerih porabi že samo mesto Trst dnevno o-krog 10 vagonov, ki jih tudi povečini pridelujejo v obeh conah tega ozemlja. Ti domači pridelki so dobro poznani tudi preko naših meja zlasti v srednji Evropi. Naj v tem pogledu omenimo še domače in istrsko vino, koprski, oziroma miljski zgodnji krompir, grah v stročju in paradižnike. Kmetje jn vrtnarji, predvsem iz cone A se mnogokrat pritožujejo, ker oddajo le ,s težavo svoje pridelke, čeprav kakovostno daleč presegajo podobne pridelke, ki jih dovažajo na tržaški trg iz tujine. Mnogo je tvrdk v Trstu, ki zaslužijo ogromnega denarja pri trgovanju s temi pridelki, katerih zaslužek gre v prvi vrsti na račun naših kmetovalcev, čeprav so istočasno tudi tržaški potrošniki pri tem precej prizadeti. Gotovo bi bilo v korist tukajšnjim kmetovalcem in trgovcem, zlasti tistim, ki se pečajo z izvozom vrtnine in drugih kmetijskih pridelkov, če bi na tržaškem velesejmu razstavljali tudi in predvsem domače kmetijske pridelke. Prednost bi morala biti seveda dana tistim predmetom, ki so že od nekdaj cenjeni na domačem in na trgih tržaškega zaledja. Ker se zasebni trgovci s temi pridelki niso do sedaj odločili za malo žrtev, ki jo zahteva taka razstava na velesejmu, bi bilo zelo umestno, da bi se v bodoče zanimale za to tukajšnje kmetijske, gospodarske in strokovne organizacije, katerim bi morale po potrebi priskočiti na pomoč tudi pristojne oblasti in finančni zavodi, ki imajo na podvigu tukajšnjega kmetijstva največ interesa. Tvrdka «Fructus» iz Kopra n. pr., bi se po našem mnenju prav lahko predstavila s svojo trgovsko organizacijo na tržaškem velesejmu in bi tako izzvala več zanimanja za kmetijske pridelke zlasti iz cone B STO-ja s strani obiskovalcev sejma tudi iz tujine. Od tukajšnjega Kmetijskega združenja (Consorzio agrario), ki je predvsem eksponent kmetijskih proizvajalcev iz Italije, pa ne morejo pričakovati tukajšnji domači kmetovalci in vrtnarji, d/a bi se zavzemaj/o za! njihove pridelke in koristi. Nič mnogo boljše kot s kmetijskimi pridelki ni letos na tržaškem velesejmu s kmetijskimi potrebščinami. Zlasti pogrešamo razstavljanje semen, bodisi vrtnih kot poljskih, ki so razmeroma važen predmet na tukajšnjem tržišču. Sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev, katerih je dandanes nešteto in njihoy pomen v trgovini raste tudi iz dneva v dan, razstavlja v glavnem e-dino italijanska tvrdka «Caffaro». Boljše so zastopani kmetijski stroji in kmetijsko orodje. V tem pogledu prednjači letos tukajšnji «Consorgio Agrario«, ki razstavlja tudi velike stroje in traktorje, ki pa pridejo za naše ozemlje le bolj malo v poštev. Na letošnjem velesejmu pogrešamo zopet majhne motorje za kmetijstvo in vrtnarstvo, zlasti motokultivatorje in motorne kosilne stroje, ki so se lansko leto predstavili našim kmetovalcem v pomembnem številu. Kaže pač, da lanski razstavljale! takih strojev niso bili ničkaj preveč zadovoljni s svojim trgovskim uspehom na tržaškem trgu. Tudi umetnih, rudninskih gnojil ne najdemo na letošnjem velesejmu. Videti je, da si proizvajalci in trgovci na tukajšnjem trgu ne delajo posebnih utvar glede kupčije. Zato se je pa pojavilo letos prvič na tržaškem velesejmu kot novost za naše kmetovalce in vrtnarje organsko, oziroma humozno polno gnojilo, ki ga razstavlja in ponuja neka tvrdka iz Linza v Avstriji. monije losfat«, ki so pa le dopoln*® gnojila, ker. jim manjka pač orgarsk1’ snov za proizvajanje sprstenine ali k11 To gnojilo, ki so mu dali ime (iSpe-zial HVS» bi moralo biti po zagotovilih proizvajalca idealen nadomestek za hlevski gnoj in bi ga moralo v rodovitnosti še mnogo prekašati, ker vsebuje poleg znatne količine organskih snovi tudi razmeroma visoke odstotke najvažnejšiiha-astlmskih hranilnih snovi Teh snovi, ki so za vse rastline neob- PAP1R Ker je kanadski »Defence Produetion Board« ugodil prošnji podjetja ABITIBI Power and Paper Co., ki sodi med glavne proizvajalce papirja, za povišanje cene, računajo, da bo cena časopisnega papirja skočila za 10 dolarjev pri toni. Potem bi papir stal v Kanadi 112 dolarjev, v New Vorku pa 116 dolarjev. Kanadska založništva listov morajo plačevati papir draže, ker je treba osnovni ceni dodati 10% davka. Tako kupujejo založništva papir po 122 dolarjev tono. ZDA, ki kupujejo časopisni papir predvsem v Kanadi, bodo morale v teku enega leta izdati okoli 300—400 milijonov dolarjev več kakor sicer. •GOSPODARSTVO" izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50.-Naročnlne naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. hodno potrebne, vsebuje gnojilo «Spe-zial HVS» povprečno 10-krat več kot zrel hlevski gnoj. Zaradi teh lastnosti je tudi upravičeno njegovo ime »polno gnojilo« in ga smemo smatrati za novost, ker smo imeli do sedaj na trgu v resnici le mešanice umetnih gnojil kakor n. pr. «nitrofoska», ali pa «bia- Cena temu gnojilu je sorazmerna njegovo vsebino hranilnih snovi. Za ga moramo našim kmetovalcem, zlaS. pa cvetličarjem in vrtnarjem toplo Pr poročiti; poskušajo naj ga vsaj, da e potem laže presodijo po lastnih uspe*'1 v lastnih razmerah. KMEČKI KOLEDAR VAZNA OPRAVILA SREDI JULIJA Na njivi in polju. Zadnji je čas za setev činkvantina in ajde. Okopavaj in osiplji koruzo, ki si jo sejal v prejšnjih mesecih. Ako je koruza zastala v rašči zaradi slabega vremena ali pa tudi vsi ed pomanjkanja hranilnih sinovi v zemlji, ji moramo pomagati vsaj sedaj z žvepleno kislim amoniakom ali pa s solitrom, še preden požene storže. Krompirišča preglejmo kolikor mogoče natančno in pogostoma, da ga jih ni morda že napadel krompirjevec. Pri tej priliki moramo zaznamovati s palicami tudi tiste grme krompirja, ki so najlepše razviti. Njihove gomolje bomo pri izkopavanju dajali posebej, da bodo za seme, če bodo ustregali tudi po bogati rodovitnosti in po obliki. Ako zapaziš na svoji njivi koloradskega hrošča, moraš to takoj naznaniti na pristojni urad. Pripravi vse potrebno — ljudi, orodje vreče in shrambo, za izkopavanje zgodnjega krompirja. Krompir, namenjen -za seme izkoplji, dokler je krompirje-vica še močno zelena, in shrani ga posebej v ustreznih, zračnih zabojilj. Tudi krompir za hrano izkoplji, preden se krompirjevica popolnoma posuši, in na njegovo mesto posadi zelje ali ohrovt ali pa sej repo. Ne pozabi tudi ha setev koruze za pitnik, da boš prihranil v jeseni več sena za živino. Na vrtu. Vrtnino moramo ob tem času zalivati vsak dan, da ostane zemlja vedno vlažna in hladna. Presajamo pozno zelje, cvetačo in ohrovt ter go-moljasto zeleno. Cas je za setev bro-kelj, prve solate endivije, rdečega ra-diča in cikorije. Pobrati moramo rastline semenice, peteršilja, zelene solate, radiča itd., preden se -te popolnoma posušijo na vrtu, da ne zgubimo preveč semena pri pobiranju. Zaradi tega je priporočljivo pobirati semenice zgodaj zjutraj ali ob oblačnem vremenu. Nasade jajčevca in paradižnikov je treba večkrat pregledati, da se v njih ne zaredi koloradski hrošč. Cas hude suše in vročine je zelo primeren za uničevanje plevela, ki se množi lud; s korenikami in njihovimi deli, kakor n. pr. pirika ali grana, slak, meta in še drugi. V vinogradu. Ponovi po potrebi škropljenje in žvepl^nje trt. Odstranjuj še zalistnike in preščipavaj tudi stranske poganjke na mladikah, ki so namenjene za drugo leto. Odgrebi nekoliko cepiče in odreži korenine, ki so morebiti pognale iz njih. Pazi tudi na grozdnega črvička, ki ima v tem času svojo drugo mnogo številnejšo generacijo od prve, če te nismo zatirali. Preden se črviček zagrize v jagodo, moramo grozdje temeljito poškropiti z DDT pripravki. Uporaba arzenalov je v tem času še bolj nevarna kot pri prvi generaciji, zlasti še na zgodaj zre-jajočih vrstah grozdja. V sadovnjaku. Ako gojiš oljke, moraš poškropiti njihove mlade plodove s 5-10 kg melase in 300-400gr gr arzenala, ki ju raztopiš v 100 litrih vode da ti plodov ne napade in uniči ((oljčna mušica«, ki se je že hudo razpasla po naših oljčnih nasadih. Sicer pa ravnaj s sadnim drevjem po navodilih, ki so bila objavljena v koledarju našega vestnika dne 26. VI. t. 1. najhitreje pojavijo in razširijo. Za*1' raj nadležne muhe in drugi mrčes DDT pripravki in počisti vsaj zjutf8-in zvečer živinske odpadke iz hleva Na vratih in na oknih pripravi zaSt0 re iz vreč ali podobnega blaga, da 11 bo sijalo žgoče sonce naravnost v We in bo po njem lahko krožil sivež Ako nisi še cepil prašičev proti Čiči, stori to nemudoma, da te ta hua bolezen ne iznenadi v hlevu. Davki in pristojbine. Ne pozabi 11 ogled objave razpisa doknadnih davK0 do 10. t. m. in na morebitni priziv, 1 katerega je čas do konca tega mesec^ S koncem tega meseca zapade tudi P1 stojbina za radio za drugi semester te kočega leta. Denarna pomoč za obnovo našega kmetijstv* Kmečka zveza obvešča vse kmetovS ce, da ji je Področni inšpektorat 1 kmetijstvo sporočil, da je ZVU dala ^ razpolago po redne fonde in bodo š« v trm polletju dovolila razne prispevke zboljševanje kmetijstva. Interesenti morajo predložiti prošnje naslednjem roku, za; zgraditev kleti do 31. julija t. L; druge gradnje v poljedelstvu do 31- i" lija; iz/elavo panjev in nabavo potreb^'11 za čebelarstvo do 30. septembra; nabavo kmetijskih strojev do 30. ^ tembra; sef nabavo plemenske govedi do 30. tembra; nabavo rožnih sadik in tulipalnib bulic do 30. septembra in nabavo trtnih in sadnih sadik in ^ za nasade do 3t. oktobra. Za pojasnila v pogledu gornjih *,r, spevkov naj se interesenti obrnejo Kmetijski inšpektorat (tehnični odse Ul. Ghega št. 6 ali pa na Kmečko zveZ (v Trstu, Ulica Fabio Filži 10/1). — ^ ništvo K. Z. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE sf Obveščamo vse kmetovalce, ki bili prizadeti po toči, da nam je ^ vezniška vojaška uprava (oddelek kmetijstvo in ribištvo) sporočila, bo podprla vsako posamezno prošnL ki jo bodo prizadeti predložili Viš;611' finančnemu nadzorništvu (Sovrain'6^ denza di Finanza) za znižanje davkn zaradi nastale škode. Pozivamo vse prizadete, naj čimPJ ] posamezno predložijo prošnjo za zniz* nje davkov na zgoraj označen nasl°. Za vsa potrebna obvestila naj se Pr' zadeti zglasijo na sedežu Kmečke ze v Trstu, Ulica Fabio Filzj 10/T Tajništvo K ^ V shrambi. Kakor hitro omlatiš žito in pobereš fižol ter drugo zrnje in semenje, razkuži takoj pridelek z u-streznimi sredstvi. Za to opravilo je najučinkovitejši »ogljikov žveplec« (sol-iuro di carbonio), ki pa je zelo nevaren ker eksplodira že ob sami električni iskri. Zaradi tega uporabljaj rajši že pripravljeno mešanico na podlagi ogljikovega tetraklorura (tetracloruro di carbonio), če jo le dobiš. Sveže zrnje in semena moraš še dobro prezračiti in posušiti po razkuženju, da se zagrejejo in da jih ne napade plesnoba. Ako nisi še omlatil žita in drugega semena, pazi da bo dovolj zračeno, ker jih lahko že v snoplju napade molj in drugi mrčes. V kleti nimamo v tem času važnejših opravil. Kar imamo še vina v njej pazimo, da se nam ne skvari in ne skisa. Zato mora biti klet vedno snažna in podnevi zaprta ter pozračimo le v jasnih in hladnih nočeh. V hlevu in svinjaku. Paziti moraš na največjo snago, ker se živinske bolezni v hudi vročini in z nesnago še Mo grajeno podielifi I.C. E.T. Trst, Ul. XXX. Ottobre 6/II- Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah M.Švab Soave Ul. S. Giustolč - Tel. 93609 PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA Kdčite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjo* za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasveti Gostilničarji I Pristno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran dobite v dobro znani zalogi vina FRANC STRANCAR Viole XX settembre 96 TELEFON »56-13 TVRDKA JAKOB PERHAUC Ustanovljena 1. 1881 priporoča za vroče poletne dni sadne sokove, kakor MALINOVEC, ORANŽ ADO, MENTO, TAM ARIN DO in druge — Na zalogi ima vedno pristni tropinovec, slivovko, brinjevec, jajčni konjak in drage likerje. TRST, ULICA XIDIAS 6 - TEL. 963-32 zvf